PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 210 (13.743)
Trst, torek, 18. septembra 1990
Evropski ministri odobrili podporo prizadetim zalivskim državam
Dvanajsterica ES potrdila oster nastop proti Iraku
Ponovna vzpostavitev diplomatskih stikov med SZ in Savdsko Arabijo Prva ugledna žrtev zalivske krize: gre za ameriškega generala Dugana
BRUSELJ, MOSKVA, WASHINGTON — Zunanji ministri dvanajsterice so včeraj soglasno obsodili petkovo Sada-movo kršenje diplomatske imunitete, ko so njegovi vojaki Vrdli v nekatere ambasade v Kuvajtu in odpeljali neznano kam tri francoske predstavnike. Dvanajsterica ES, ki ji v tem času predseduje Italija, pa je le potrdila, ne pa sprejela sklepa o finančni podpori vsem zalivskim državam, v prvi vrsti Egiptu, Jordaniji in Turčiji, ki so neposredno oškodo-yane zaradi kriznega položaja v Zalivu in embarga proti iraški državi.
Evropski ministri so med drugim sklenili, da bodo v ^vezi s kršenjem mednarodnih diplomatskih zakonov spre-jeli odločne sklepe proti osebju iraških ambasad v evropskih državnih prestolnicah. Sklenili so tudi, da bodo izgnali Celotno vojaško osebje, ki je zadolženo za varstvo iraških Veleposlaništev v Evropi. Tako so iz Italije izgnali 11 iraških vojakov (3 oficirje in 8 podoficirjev, ki bodo v roku desetih dni odpotovali nazaj v domovino), iz Velike Britani-ie so iznagnali kar 31 iraških predstavnikov, med temi sta dva vojaška predstavnika, tudi Nizozemska in Belgija sta v tem smislu že poskrbeli.
Evropska dvanajsterica je še dalje sklenila, da bo še ostreje uresničevala embargo proti Iraku. O najustreznejšem načinu bojkota zoper Irak se bodo evropske države sproti dogovarjale gelede na razvoj dogodkov v Zalivu. V kratkem bodo nudili tudi konkretno finančno podporo pri-Zadetim zalivskim državam, ki naj bi znašala 1,5 milijard ecu. Ministri so sklenili, da bodo dosegli dokončen sklep Pred koncem tega meseca, saj je včeraj dokončnemu sklepu nasprotovala Velika Britanija. S tem v zvezi je irski pred-
stavnik dejal, da bo treba pri porazdelitvi podpor posameznih držav članic ES upoštevati tudi stroške vojaške pomoči Francije, Velike Britanije in Italije.
Pozitivna posledica sedanje zalivske krize je nedvomno ponovna vzpostavitev diplomatskih stikov med Sovjetsko zvezo in Savdsko Arabijo. Včeraj je namreč v Moskvi predsednik SZ Gorbačov sprejel zunanjega ministra Sašflske Arabije Sauda al Faisala al Sauda. Politična predstavnika sta analizirala zalivsko problematiko in njene možne rešitve. Soglasno sta obsodila iraško zasedbo Kuvajta in se izrekla za takojšnji umik Sadamovih čet iz zasedenega ozemlja. Gre nedvomno za zgodovinsko srečanje, saj so bile diplomatske vezi med državama pretrgane že od daljnega 1938 leta. Zunanji minister Savdske Arabije je med drugim Gorbačovu izročil tudi poseben dopis kralja Fahda. Al Saud se je sicer že v prejšnjih dneh srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem, ko sta dosegla predhoden sporazum glede obnovitve diplomatskih stikov med državama.
Zalivski problem je medtem že zabeležil prvo ugledno žrtev: gre za načelnika generalštaba Pentagona, generala Michaela Dugana, ki se je v nedeljo morda preveč »odkrito« izrekel glede namenov ameriških vojaških sil v Zalivu. Dugan je v intervjuju za VVashington Post izjavil, da bodo ameriški vojaki v primeru vojne izpeljali masovni bombni napad na Bagdadsko mestno središče ter na ta način skušali ubiti Sadama in vse njegove najožje sodelavce. Dodal je še, da izvedenci Pentagona pregledujejo in izbirajo strateška poslopja Bagdada, kamor naj bi usmerili svojo uničevalno moč v primeru odločnega napada na Sadamov dvorec.
Zaskrbljenost ob zamudah in zavlačevanjih
Nova Maccanicova zagotovila SKGZ o zaščitnem zakonu
RIM — Minister za ustavna vprašanja in deželne zadeve Antonio Maccanico je dal delegaciji SKGZ, ki ga je včeraj obiskala v zvezi z usodo vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev, nova zagotovila. Zavzel se bo, tako je dejal, pri predsedniku prve senatne komisije Elii in pri poročevalcu Guzzettiju, da bi po poletnem zastoju postopek za poenotenje besedil v ožjem odbodu senatne komisije čim prej spet stekel. Kaj pa glede izboljšave vladnega osnutka? Minister je glede tega dejal, da njegov osnutek ni nedotakljiv in da se on prav gotovo ne bo zoperstavil morebitnim spremembam.
Po daljšem počitniškem premoru je torej problem nadaljnje usode osnutka slovenskega zaščitnega zakona spet v žarišču pozornosti naše narodnostne skupnosti. Zaskrbljenost zaradi novih zamud in zavlačevanj s parlamentarnim postopkom narašča še zlasti ob zavesti, da se naglih korakov bliža 15. obletnica Osimskih sporazumov, ki so med drugim postavili v osredje nujnost zagotovitve narodnostnih pravic
naši manjšini. Prav nanašajoč se na to obletnico, ob kateri bomo Slovenci v Italiji kljub obvezam, ki jih ta sporazum nalaga Italiji in kljub tolikim zagotovilom in obljubam ostali še vedno praznih rok, kar zadeva narodnostno zaščito, je prišlo včeraj do srečanja predstavnikov SKGZ z ministrom Maccanicom kot glavnim podpisnikom vladnega zakonskega osnutka. Delegacijo SKGZ so tvorili predsednik Klavdij Palčič, tajnik Dušan Kalc in predsednik pokrajinskega odbora za videmsko pokrajino Viljem Černo. Ministru so povedali, da naša skupnost po tolikih letih pričakuje konkretne rezultate. Takšen rezultat bi morala biti vidna izboljšava vladnega osnutka in seveda njegova odobritev. Predsednik Palčič je glede tega še poudaril tudi, da ni dopustno vztrajanje pri delitvi Slovencev na kategorije (kot glavni dokaz je pri tem navedel stališče slavistov glede pripadnosti Slovencev v videmski pokrajini). Neskladnost je v vladnem osnutku tudi gle-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Palači Chigi vrh o državnem proračunu
Sestanek med vlado in Confindustrio
Vrhovni sovjet nadaljuje ostro razpravo o stabilizaciji gospodarstva
Gorbačov podprl načrt Satalina Prehod na trg ne bo enostaven
RIM — Včeraj sta se v Palači Chigi sestali zastopstvi vlade in Confindus-r*e. da bi skušali najti skupno rešitev, Pravzaprav skupni zamašek, s katerim naj bi začepili sod italijanskega javne-9a proračuna. Država potrebuje 45 do 0 tisoč milijard lir, ki jih bo skušala 'Prati tako s nižanjem javnih izdatkov, K°t z večanjem dohodkov. Podpredsednik vlade Martelli je dejal, da je do soočanje s Confindustrio nujno, in j® dodal, da je vlada vsekakor spravila j stran 1.500 milijard lir, ki bodo služi-® za spoštovanje julijskih dogovorov Ptad vlado, Confindustrio in sindikati a obnovo delovnih pogodb.
Vrh v Palači Chigi je trajal več kot v® Urir ob zaključku pa se je predsed-dt Confindustrie Pininfarina zadržal
Povinarji in jim obnovil stališče druženja, ki ga zastopa. Vlada je spo-s°cila Confindustrii, da bo skušala do-6ci vsaj tri glavne cilje in sicer boj Proti inflaciji in nižanje državnega de-, cda, ne da bi pri tem ogrožali kon-Prenčnosti italijanskih podjetij.
Združenje podjetnikov je izrazilo vladi svojo zaskrbljenost zaradi zalivske krize, ki je že sprožila povišek inflacije, poleg tega pa Pininfarino in ostale zelo skrbi italijanski ugled v tujini. Po njegovem mnenju je vprašanje državnega deficita kot popackana vizitka, s katero bi si Italija ne smela drzniti v svet.
Pininfarina je omenil tudi stališče Confrindustrie glede predhodnega določanja draginjske doklade ter predčasnega odprtja razprave o premični lestvici, vendar je temu dodal, da je to strategija za katero se bori združenje podjetnikov, ki želi s korenitimi posegi odpraviti inflacijo. Težave italijanskega proračuna in finančnega zakona naj reši vlada, je dejal Pininfarina, Martelli pa mu je odgovoril, da so podjetniki sestavni del italijanske družbe, zato bodo morali tudi sami priskočiti na pomoč državi. Tudi zaradi skorašnje obnove delovne pogodbe kovinarjev, ki so že najavili oster sindikalni boj.
MOSKVA — Narodni poslanci vrhovnega sovjeta SZ nadaljuejo ostro razpravo o nujnih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva in o osnutkih prehoda na tržno gospodarstvo. Mihail Gorbačov je zavrnil zahteve po odstopih v najvišjem vodstvu. Dejal je namreč, da bi to le še spodbudilo konfrontacijo v državi. Poslanci so poslušali zagovornike treh ekonomskih osnutkov za prehod k trgu in sicer Aganbegjana, Šatalina in Abalkina.
Gorbačov se je v svojem nastopu ponovno opredelil za program akademika Šatalina, sočasno pa je dejal, da ta program še zdaleč ni popoln in brezhiben. Kot kaže s tem vendarle dopušča možnost nekakšne sinteze oziroma dopolnitve z drugimi programi, zlasti s tistim, ki ga je akademik Abel Aganbegjan predstavil kot sintetizirano inačico programa Satalin in vladnega načrta. Predlog referenduma o zasebni lastnini nad zemljo je Gorbačov branil z dejstvom, da gre za preveč kompleksno vprašanje, ki ga ni mogoče reševati zgolj v kabinetih. Z včerajšnjim nastopom je hkrati odgovoril tudi na nedeljsko množično manifestacijo za odstop vlade premiera Nikolaja Rižkova.
Pred zasedanjem so se zagovorniki različnih osnutkov
za prehod k trgu sicer sešli na skupni seji komitejev in komisij največjega zakonodajnega telesa, včeraj pa so pred poslanci ponovno razgrnili nekatere stične točke, zlasti pa razlike v konceptih. Dosedanja debata kaže, da še zdaleč ne gre zgolj za strokovno razpravo, temveč za povsem jasen politični boj med zagovorniki različnih koncepcij. Takšno
merjenje moči je že zlasti napeto v času neprizanesljive statistike. Primer oskrbe z mesom v sovjetski metropoli je dovolj zgovoren. Tukaj se 1274 trgovin ukvarja s prodajo mesa. 22. junija jih 35 ni imelo kaj prodajati, mesec kasneje se je to število zvišalo na 65. Konec avgusta je bilo »praznih trgovin« že 272, danes pa kar 730. Statistika razgrinja, da si lahko državljan enkrat v 12 letih kupi televizor v vrednosti 200 rubljev in v 15 letih hladilnik v vrednosti 150 rubljev. Uradna statistika govori o 40% ogroženih, neuradna pa o 80% materialno-socialno nezaščitenih, ki prejemajo bednih 50 rubljev mesečno. Optimistična prihodnost ob takšnem psihosocialnem diagramu pa je vse prej kot navdušujoča. Moskovski župan Gavril Popov dodaja, da gre za sabotaže nosilcev celotnega sistema administrativnega socializma.
Parlament Ruske federacije je že sprejel predsedniško enačico »500 dni«, ki jo je po dogovoru Jelcin-Gorbačov izdelala skupina akademika Šatalina. Boris Jelcin je po sprejemu dokumenta, ki so ga poslanci Ruske federacije izglasovali z 213 glasovi za in en proti, dejal, da bo Rusija kot suverena država pristopila k uresničevanju tega programa, četudi ga zvezni parlament ne bi sprejel. Strokovnjaki menijo, da je to zgolj hipotetična možnost oziroma verjetnost, toda če zvezni parlament osnutka »500 dni« ne bi sprejel, svarijo pred »zakonodajno vojno« med Rusijo in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bencin: nove podražitve?
RIM — Zalivska kriza nam ol>eta nove poviške cen nafte in Naftnih derivatov. Na svetovnih orzah beležijo neobičajno ni-“anje cen, zato izvedenci trdijo, a gre v glavnem za špekulaciji' ki so vezane na kratkoročne Pogodbe. Italijanska vlada bo JJDlagodila cene s primernimi ,?Y^ki, ^ bodo poleg bencina uevali tudi kurilno olje. Tudi i, u9°siaviji bi morali podražiti v]/1.0*11' ieprav je Jugoslovanka šni-K demantirala vest o takoj-trPodražitvah. Sicer pa je km-H .zabeležiti včerajšnji re-ani Povišek nafte, ki so jo v dol ,Yorku kotirali kar 32,88 Sevarla na sod, oktobrski brent s cp_er5lega morja pa je dosegel Ceno 34,60 dolara za sod.
V Sloveniji prihaja do postopne polarizacije med političnimi silami
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V Pecsi na Madžarskem so v petek in soboto zasedali predstavniki levih strank dežel Alpe-Jadran. Zbrali so se italijanski socialisti in komunisti Furlanije-Julijske krajine, socialdemokrati iz treh avstrijskih dežel (ni še bilo Korošcev), socialisti in prenovitelji iz Slovenije in Hrvaške in seveda obe levi madžarski stranki, tokrat gostiteljici. Bavarski socialdemokrati so poslali pismeno privolitev in zagotovili nadaljnje sodelovanje.
Na zasedanju so ustanovili stalni sekretariat, ki ga bodo za sedaj vodili prenovitelji iz Ljubljane. Dogovorili so se za prvo konferenco levih strank dežel Alpe-Jadran, ki bo 30. novembra in 1. decembra v Benetkah, kjer bodo gostitelji socialisti in komunisti Vene-
ta. Uporabili so nekoliko zapleteno formulacijo, ki dopušča sodelovanje nacionalnih in deželnih vodstev in torej vključuje deželna in vsedržavna vodstva strank.
Na predlog italijanskih socialistov in komunistov bodo v Benetkah obravnavali naslednje teme: možnost demokracije v okolju svobodnega tržnega gospodarstva, skupna sredstva za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenščina prepovedana v goriškem občinskem svetu
NA 10. STRANI
Množični shod Slovencev ob Bevkovi stoletnici rojstva
Množica ljudi na nedeljski Bevkovi slovesnosti.	(Foto Pavšič)
NA 11. STRANI
Vodstvo stranke o volilni reformi, finančnem zakonu in zalivski krizi
KPI se bo o volilni reformi
Ob kopici nerešenih problemov šole v Italiji
Na Južnem Tirolskem
pogovaijala tudi s socialisti
se je že začel pouk
RIM — Direkcija KPI je na včerajšnjem zasedanju začasno odložila razpravo o notranjih problemih stranke in se posvetila tekočim vprašanjem notranje in zunanje politike. Obnova delovnih pogodb in finančni zakon, institucionalne reforme in zalivska kriza so tako prišli na vrsto pred proračunom stranke.
Stališča KPI o finančnem zakonu je predložil Alfredo Reichlin, ki je orisal tudi vrsto predlogov za zajezitev davčne utaje in pravičnejšo davčno politiko. Komunisti proučujejo zlasti predlog o obdavčitvi nekaterih izrednih dohodkov (predvsem premoženjskih) in predlog o demokratizaciji finančnega tržišča. Glede institucionalne reforme pa se je vodstvo KPI strinjalo, da je potrebno soočenje z vsemi strankami ustavnega loka, predvsem pa s socialisti. V ta namen bo KPI pripravila paket predlogov, ki se bo delil na tri točke, in sicer na volilno reformo, re-
formo parlamenta in vladno decentralizacijo. O soočanju s socialisti je govoril Cesare Salvi, ki je poudaril, da je le-ta sedaj možna, saj je PSI umaknila dosedanje predsodke in ne odklanja iskrene izmenjave mnenj glede volilne reforme.
O krizi v Zalivu je govoril tajnik Occhetto (na sliki), ki je ponovno poudaril, da je edino OZN pristojen za vse pobude v zvezi z reševanjem te vojne. Cilj diplomatskega reševanja krize mora po mnenju KPI ostati vrnitev državne suverenosti Kuvajtu, predvsem pa mora OZN preprečiti oboroženi spopad oziroma vsako obliko nasilnega reševanja spora med Kuvajtom in Irakom. Occhetto je med drugim pozitivno ocenil diplomatske posege Italije, vendar je bil kritičen do odločitve vlade, da okrepi italijansko vojaško prisotnost v Zalivu, ker ni v soglasju z doslej sprejetimi obveznostmi.
BOČEN, RIM — Čeprav se bo šolsko leto 1990/91 v večini italijanskih dežel (tudi v naši) začelo šele jutri, so se počitnice za 70.500 šolarčkov in dijakov iz bocenske pokrajine končale včeraj. Včeraj je šolski prag prestopilo namreč 54.000 nemških, 12.500 italijanskih in 4.000 ladinskih učencev in dijakov. Začetek šolskega leta v bocen-ski pokrajini označuje po eni strani pozitivno dejstvo, da so vse stolice zasedene, po drugi pa negativno dejstvo, da je skoraj 140 (v glavnem italijansko govorečih) profesorjev moralo ostati doma zaradi krčenja števila šolarjev.
Kljub splošnemu demografskemu padcu pa bo vsaj osnovnošolska reforma nudila več delovnih mest. Prav tega vprašanja se je na včerajšnji tiskovni konferenci lotil minister za javno šolstvo Blanco. Osnovnošolskih šolarjev bo letos 85 tisoč manj. Razredov bo skupno 176.898, v njih pa naj bi poučevalo 262.808 učiteljev (13.638 več
kot lani). Kljub tako veliki potrebi po novih učiteljih pa naj bi le postopoma vključevali suplente v stalež. To je že izzvalo protest sindikata Sinascel, ki meni, da na ta način ne bo mogoče izvajati reforme, zato je ta sindikat napovedal petdnevno stavko. Minister se bo vsekakor že danes sestal s sindikatom.
Poleg problematičnega izvajanja osnovnošolske reforme pa ostajajo številni hudi problemi: pomanjkanje primernih učilnic in šolskih prostorov (v Rimu je zaradi tega začetek pouka pod vprašajem), izvajanje nalog, ki jih šoli poverja nov zakon proti mamilom itd. Nerešeni pa so tudi kronični problemi italijanskega šolstva, kot so višješolska reforma, reforma mature, izpopolnjevanje šolnikov, podaljšanje obveznega šolanja. Minister bo novembra vsekakor predstavil parlamentu poročilo o prvih mesecih pouka.
Predsednik Peterle na obisku v ČSFR
LJUBLJANA — Delegacija Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade Lojze Peterle je včeraj prispela na uradni obisk v Češko in Slovaško republiko. To je prvi obisk kakšne tuje delegacije na Češkoslovaškem na republiški ravni.
Predspjinik slovenske vlade Lojze Peterle je Češkoslovaški predlagal tesnejše sodelovanje s Slovenijo, ker po njegovi oceni, Jugoslavija razpada.
Največio pozornost v pogovorih bodo po izjavah Peterleta in njegovega gostitelja, češkega podpredsednika vlade An-
tonia Boadyssa namenili gospodarskemu sodelovanju med Češko in Slovenijo.
V izjavi za nacionalno agencijo CTK je Peterle dejal, da v Jugoslaviji »ni bilo rešeno nacionalno vprašanje« in dodal, da si zdaj prizadevajo za to, da bi imeli vsi narodi resnično demokracijo, da bi se prostovoljno dogovorili o tem, kako bodo živeli v skupni državi. Pri tem obstajajo različni pogledi - eni bi radi federacijo, drugi pa konfederacijo, je dejal Peterle in dodal, da so »na Kosovu spet mrtvi«, (dd)
■ BEOGRAD — V Beograd je pripotoval Tomas Carvi, direktor Phare, programa Evropske skupnosti za pomoč pri prestrukturiranju gospodarskih sistemov drav osrednje in vzhodne Evrope, vključno z Jugoslavijo. Obisk je pomemben za vključevanje Jugoslavije med udeležence omenjenega programa s konkretno vsebino. Jugoslavija naj bi dobila pomembna nepovratna sredstva, ki bodo v prvem obdobju namenjena za tehnično pomoč jugoslovanski vladi pri prestrukturiranju finančnega sektorja in procesom oživitve nekaterih podjetih v skladu z reformo, (dd)
Kohl in Mittermd danes na vrhu v Mmchnu
o novih perspektivah ob združitvi Nemčije
MUNCHEN — Po dvostranskem dogovoru s Sovjetsko zvezo, ki je bil v Moskvi takoj po konferenci 2 + 4, bo danes v bavarskem glavnem mestu vrh med nemškim kanclerjem Kohlom in francoskim predsednikom Mitterrandom. Tema pogovora bo seveda bližnja združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije, zlasti pa nemško vabilo k francoskemu investiranju v novih vzhodnih Landerjih združene Nemčije. Prvo vprašanje, ki ga bosta morala rešiti Kohl in Mitterand, zadeva vsekakor francoske vojaške enote v Nemčiji. Velika Britanija je namreč že napovedala, da bo dober del svojih enot umaknila.
Kohl bo vsekakor povabil svojega francoskega sogovornika, naj spodbudi francoske podjetnike in družbe k investiranju v Vzhodni Nemčiji. Podobno je storil namreč skoraj z vsemi evropskimi partnerji. Govor pa bo tudi o ostalih aspektih nemške združitve, o posledicah dogovora, ki so ga podpisali na konferenci 2 + 4, in o pripravah na sestanek Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), ki bo novembra v Parizu. Bližnji sestanek bo velikega pomena, saj se uokvirja v širši kontekst vse večje evropske integracije.
Po evropskih vprašanjih pa se bosta francoski predsednik in nemški kancler posvetila tudi zalivski krizi. Kot je znano, sta se
Nemčija in Francija močno angažirali v tej zadevi, prva z izdatno denarno pomočjo ZDA (2.500 milijard lir), druga pa s pošiljanjem številnih vojaških enot.
Medtem ko želita Mitterrand in Kohl obnoviti vlogo Francije in Nemčije kot gonilnih sil evropskega združevanja, pa je italijanski predsednik vlade Andreotti šel dejansko še korak dlje in predstavil evropsko politično integracijo kot že udejanjeno resnico. Andreotti je namreč predlagal, da bi Evropska skupnost v celoti postala šesti član Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. K takemu »drznemu« predlogu ga je izzval načrt Sovjetske zveze, o katerem se je izvedelo v soboto, da bi Varnostni svet OZN pridobil šestega stalnega člana, in sicer združeno Nemčijo (sedaj jih šteje pet, sestavljajo pa ga zmagovalke druge svetovne vojne). Svoj predlog so v Sovjetski zvezi utemeljili po eni strani z ugotovitvijo, da je Nemčija pravi gospodarski kolos, po drugi pa z dejstvom, da bo združena Nemčija lahko bila tisti most med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi jamčil mir v Evropi in v svetu. Andreottijeva pobuda naj ne bi bila naperjena proti vse večji nemški premoči, pač pa k uveljavljanju nove politične vloge združene Evrope, ki se je utrdila prav ob zalivski krizi in nemškemu združevanju.
Maccanico
de določanja prostora, v katerem naj bi Slovenci uveljavljali svoje pravice (kot primer so predstavniki SKGZ navedli sodno razsodbo na osnovi člena 109 kazenskega postopnika, po katerem je bila priznana pravica vsem Slovencem, da tudi v samem mestu uporabljajo s sodnimi oblastmi svoj materin jezik). V nasprotju z že uzakonjenimi pravicami je tudi 7. člen zakona, ki govori o šolstvu. Medtem ko šolska zakona iz let '61 in '72 zagotavljata manjšini, da ustanavlja svoje šole na celotnem območju tržaške in goriške pokrajine, je po vladnem osnutku zaščitnega zakona ta možnost bistveno okrnjena, zlasti kar zadeva mestna središča.
Predstavništvo SKGZ je ministra še enkrat opozorilo na mednarodne obveznosti Italije pa tudi na obvezujoči resoluciji evropskega parlamenta in pentagonale, ki priporočata dražavam članicam evropsko raven zaščite manjšin. Predstavnik Slovencev videmske pokrajine Černo je posebej seznanil ministra s problematiko dvojezične šole v Špetru ter mu priporočil, da bi bilo tudi to vprašanje ugodno rešeno z njegovo vključitvijo v zaščitni zakon. Minister je kot rečeno zagotovil, da bo skušal pospešiti zakonski postopek v senatu in da bo v ta namen stopil čim prej v stik s predsednikom Elio in poročevalcem Guzzettijem. Glede poziva naj bi prišlo tudi do bistvene izboljšave (predstavniki SKGZ so ga seznanili z svojimi stališči do osmih točk, ki jih je poročevalec Guzzetti pripravil za avdicije s predstavniki krajevnih uprav in predstavniki manjšine) je minister dejal, da se morebitnim spremembam ne bo protivil, čeprav je v isti sapi še enkrat poudaril, da je problem zakonske zaščite Slovencev zelo delikatno vprašanje in da je bilo treba doslej premagati marsikatero nasprotovanje. Tudi v zvezi s špe-tersko šolo je zagotovil, da se bo zanjo zavzel. Na izrecno vprašanje, če bi morda kazalo vključiti postavko finančnega zakona v korist slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Jugoslaviji v zakon za obmejna območja ali pa v kak drug zakon ad hoc, da bi s tem hitreje zagotovili manjšini finančno pomoč, je minister Maccanico dejal, da bo zadevo preveril in skušal na to vprašanje čim prej udgovoriti. S tem v zvezi je menil, da so se razmere za italijansko manjšino v Jugoslaviji izboljšale in da bo to ugodno vplivalo
tudi na reševanje vprašanj slovenske manjšine.
Predstavništvo SKGZ se je pred tem srečanjem z Maccanicom sestalo na jugoslovanskem veleposlaništu v Rimu z veleposlanikom Dušanom Štrbcem, ki je z zanimanjem prisluhnil razlagi o problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in poudaril interes Jugoslavije, da se čim prej uresniči globalna zaščita Slovencev, kar bi dalo novega impulza že itak odličnim odnosom med Italijo in Jugoslavijo.
• Gorbačov
centrom. Akademik Abel Aganbegjan je v svojem nastopu poudaril zlasti tiste prvine, ki se navezujejo na ozdravitev finančno-kreditnega sistema in na likvidacijo proračunskega deficita ter na normalizacijo trga potrošnih dobrin. Poudaril je nujno soglasje republik in stabilizacijo vzajemnih dobav surovin, prav tako pa tudi zagotovitev nemotenega železniškega transporta, pred vrati je zima in obstaja nevarnost resne enegeretske krize. Kot absurden je označil vladni predlog po katerem naj bi v prehodnem obdobju kar 70 odtotkov cen ostalo v državni pristojnosti. Nov sistem socialne zaščite in indeksacije cen naj bi omogočil, da razplet v geografsko veliki državi že na samem začetku ne bi povzročil prevelikih razlik.
Akademik Stanislav Šatalin je v zagovoru lastnega načrta poudaril nujno pluralni sistem lastnine. Zavrnil je vse očitke, da želi »v državi restavrirati
kapitalizem« kot kvadraturo kroga pa je označil vladni poskus, da bi radikalno reformo vodili (samo) iz centra.
• V Sloveniji
razvoj regije in regionalne politike v okviru evropskega povezovanja in na koncu mir in nova Evropa.
Očitna privolitev in pripravljenost za sodelovanje Rima, Dunaja in Nemčije priča o pomembnosti te pobude, saj je to hkrati tudi vedno tesnejša povezava levih strank na obsežnem področju dežel Alpe-Jadran. Sodelovanje na vladni ravni je bilo ustvarjeno vdaljšem petnajstletnem procesu, sedaj pa se utrjujeta dva politična pola: po eni strani se združujejo demokristjani, po drugi pa leve stranke.
V nedeljo so v Bratislavi ustanovili podoben in do kraja formiran demok-ristjanski mednarodni organizem, ki povezuje krščanskodemokratske in sorodne stranke dežel in držav Srednje Evrope in mu predseduje italijanski minister Bernini. V uvodni deklaraciji polemično ugotavljajo, da mora biti Evropska skupnost odprta in da se ne sme zapreti proti državam Vzhodne Evrope, ki so zdaj sredi zapletenega demokratičnega procesa.
Ustanovitev take skupnosti je na ptujskem taboru slovenskih krščanskih demokratov napovedal minister Bernini in je s tem dal zboru posebno obeležje.
Z obema procesoma, združevanjem levih sil in krščanske demokracije v evropski smeri, se tudi na novo razporejajo politične sile v Sloveniji.
V teh dneh se je v Sloveniji razpletla živahna razprava o položaju socialdemokratov, trdnosti Demosa in bodočih perspektivah, ki jo je začel znani slovenski znanstveni in politični delavec Veljko Rus v odprtem pismu predsedniku Demosa in predsedniku socialdemokratov Jožetu Pučniku. Na naše vprašanje je Jože Pučnik pojasnil, da je »Demos trdno zlepljen skupaj in tak bo vse do takrat, ko ne bo sprejel nove ustave in razpisal novih volitev«. To pomeni, da vladna koalicija ni v nevarnosti, seveda pa se takoj postavlja problem postopnega rahljanja vezi in povsem samostojnega nastopa na novih volitvah, ki bodo seveda potekale že na temelju slovenske ustave, ki bo pomenila povsem samostojno Slovenijo.
Iz tega zornega kota je torej tudi logično in ni nič čudnega, da na ptujskem taboru demokristjanov Pučnika ni bilo, čeprav je bil uradno napovedan in je bil napovedan tudi njegov pozdrav. Ni bil prisoten niti predsednik slovenske skupščine Bučar, čeprav je bilo tudi njegovo ime na seznamu govornikov na temo o slovenski suverenosti.
Vse to kaže logično polarizacijo slovenskih političnih sil, ko se na eni strani utrjuje krščanska demokracija kot ena izmed vodilnih slovenskih strank in se predvsem utrjuje njena mednarodna vloga. Po drugi strani pa se seveda vedno bolj profilirajo druge stranke, tiste, ki so v Demosu in one, ki v njem ne sodelujejo. Vse to pa seveda še zdaleč ne pomeni trenutne ši-bitve sovenske vlade, ki nima prave alternative in je zelo verjetno, da je sploh ne more biti do konca ustavne razprave, glede katere pa je v Sloveniji dosežen izredno širok konsenz.
POSEBNA
PREDSTAVITEV
SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR
ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807
MAICO
ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ
za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO NEVIDNE
V	TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici)
URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO!
V	TRŽIČU — Ul. IV. november 13
V	GORICI — Korzo Italia 54, I. nad.
VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807
03 MAICO sr™
---- propagandno obvestilo--
KORF01
Novost iz Švice
Antene
plešastih
BASEL Kdor izgublja lase, ima antene. Zdi se besedna igra, a je skoraj neizpodbitna resnica: v smislu, da se tisti, ki so obsojeni na plešo, pač ne vdajo.
Tako jim seveda ni mogla uiti novica, da prihaja iz Švice tudi v Italijo nov proizvod, ki je konkreten rezultat raziskovanja v laboratorijih družbe Labo iz Basla, domovine naj-večjih kemijskih velikanov.
Raziskovalci te družbe so potem, ko so opravili študije o učinkovitosti nikotenila, uporabili to iznajdbo v spremenjeni formulaciji, ki naj bi povečala njeno moč.
Ta kozmetični preparat je testiral prof. Ernst Fink iz Therapy and Performance Research Institute v Erlangnu, med ostalimi raziskovalci pa tudi italijanski dermatolog dr. Marano iz poliklinike S. Gior-gio v Pordenonu. Preparat je tako pokazal pozitivne rezultate v več kot 73 odstotkih obravnavanih primerov. Edina nevšečnost, do katere je prišlo pri večini primerov, je bila površinska rdečica na predelu, kjer je bil preparat nanešen in ki je izginila po preteku ene ure.
Nov proizvod za tiste, ki izgubljajo lase, je v prodaji pod imenom Labo. Gre torej za novost, ki so jo antene obsojenih na plešavost že dolgo čakale. Preparat so pred nedavnim začeli prodajati v švicarskih lekarnah, prišel pa je že tudi v nekatere italijanske lekarne.
Znamenja recesije vidno tlačijo dolar
NEW YORK — Dolar težko sopiha -nanj pritiska strašilo recesije ameriškega gospodarstva. V Milanu se je pocenil včeraj skoro za 10 lir s petkovih 1.171,4 na 1.161,55 lire, v Frankfurtu pa z 1,5703 na 1,5536 marke (le v Tokiu, kjer je tudi borza popustila za 2,13%, se je okrepil za 0,45 jena - na 137).
Prevladuje mnenje, da se Federal Reserve pripravlja na znižanje kratkoročnih obrestnih mer, s čimer naj bi se postavila po robu rastoči gospodarski krizi. Z druge strani se širijo glasovi, da bosta Japonska in Zvezna republika Nemčija - nasprotno - povišali obresti. Znamenje tega naj bi bilo tudi v gibanju mednarodnih investicijskih skladov, ki dajejo prednost valutam, na katere lahko v pogledu donosnosti zagotovo računajo. Porast zahodno-nemških obresti pa utemeljujejo s čedalje naraščajočimi stroški za združi-
tev med Nemčijama. Poznavalci napovedujejo spričo gornjega še nadaljnje popuščanje dolarja.
Marka se je znotraj evropskega denarnega sistema krepko učvrstila in se močno približala osrednji pariteti nasproti liri, ki znaša 748,217 lire. V Milanu je veljala včeraj 747,5 lire proti 745,94 v petek (+1,56 lire). Lira je padla tudi nasproti francoskemu franku (223,21 lire), nizozemskemu guldnu (663,34 lire) in belgijskemu franku (36,363 lire). Ecu se je ovrednotil s 1.544,9 na 1.548,6 lire, funt šterling pa je pridobil 10 lir, saj se je povzpel z 2.207,1 na 2.217,25 lire.
Milanska borza je slabo začela teden, saj je bil kazalnik MIB že sredi poslovnega dne za 1.10% izpod petkove ravni. Nazadovanje pripisujejo skoraj izključno vnovični zaostritvi napetosti v Perzijskem zalivu.
Že jutri bo na sporedu Dan Italije
Včeraj so odprli 81. mednarodni sejem v Zagrebu
ZAGREB — Predsednik Republike Hrvatske Fanjo Tudjman je odprl včeraj jesenski mednarodni zagrebški velesejem, na katerem sodeluje 3.150 razstavljalcev iz 74 držav z vseh celin in seveda Jugoslavije. Domači in tuji razstavljalci prikazujejo najnovejše dosežke iz praktično vseh panog gospodarstva, kar je sicer značilnost te največje sejemske prireditve na jugoslovanskih tleh, ki sodi obenem med najpomembnejše tovrstne manifestacije na mednarodni ravni. Tokrat velja osrednja pozornost Zahodni Nemčiji. Na sejmu (do 23. septembra) bo niz zasedanj (tudi o sodelovanju SFRJ-EGS-EFTA) pa še tradicionalno snidenje predsednika ZIS z domačimi gospodarstveniki. Jutri bo Dan Italije in v Zagreb pride delegacija iz Trsta pod vodstvom predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija.
EGS proti hegemoniji
BRUSELJ — V petek bo začel ve-ijati pravilnik, ki daje pristojni ko-tnisiji Evropske gospodarske skupnosti pravico do preventivnega nadzora nad združevanjem podjetij. Pravilnik bo zadeval vse spojitvene operacije evropske razsežnosti, katerih skupni promet bo presegel 5 •hilijard ecujev (okoli 7.700 milijard lir), veljal pa bo tudi v primeru, ko bi vsaj dve takšni operaciji v sklopu EGS prekosili 250 milijonov ecujev (okrog 385 milijard lir) poslovnega obsega. Čez štiri leta se utegne ta bleja znižati na 2 milijardi ecujev. Na izrecno prošnjo zainteresirane vlade bo pravilnik zajel tudi prime-re podjetniškega združevanja, ki niso evropske raztsežnosti, ki pa lahko znotraj prizadete države po-ovzročilo takšno prevlado neke družbe, kakršna bi bistveno okrnila konkurenco tudi nasproti tujim partnerjem. Namen pravilnika je torej Preprečiti oblikovanje velikih monopolov.
Srečanje med ministri za zunanjo trgovino ES
RIM — Čez tri mesece bi se morala zaključiti pogajanja v okviru "urugvajske runde", ki se odvijajo na ravni GATT in na katerih skušajo skoraj že pet let opredeliti nova pravila mednarodnega trgovanja, ki jih je spravil v krizo nagel razvoj nekaterih držav, posebno pa še razbohotenje narodnega bruto dohodka v nanovo razvitih deželah.
Od 3. do 7. decembra bodo morali v Bruslju izreči končno besedo ali pa se sprijazniti z razbitjem pogajanj, ki ga - vsaj z besedami - nihče ne mara. Mnogo vprašanj je namreč še odprtih: glede kmetijske politike so si stališča močno navzkriž, le malo bolje je s problemi, ki zadevajo tekstil, intelektualno lastnino in vsebnost krajevnega dela, a vse je postalo še težje zaradi krize v Zalivu, ki lahko dodatno zaostri dialog med vladami. Tudi zato, ker je opazna marsikatera senca tudi znotraj same evropske dvanajsterice - zlasti na kmetijskem področju.
Ravno zaradi tega se bodo sešli danes v Castelporzianu pri Rimu ministri za zunanjo trgovino EGS, ki bodo skušali ob posredovanju podpredsednika Skupnosti in odgovornega za trgovske odnose Franza Andri-essena zgladiti ostrine. V danih razmerah je pač soglasje znotraj dvanajsterice neobhodno potrebno. Italijo bo zastopal minister Renato Ruggiero, ki je tudi na ravni EGS začasno zadolžen za zunanjetrgovinsko problematiko.
Pred decembrom bo v sklopu "urugvajske runde" še vrsta mrzličnih sestankov, začenši s srečanjem dne 1. oktobra, ko bi morali ustanoviti mešano delovno skupino za razreševanje kmetijskih problemov NGA -Negotiating Group od Agricultural.
Kolektivna delovna pogodba v Sloveniji
V Sloveniji so dolgo govorili o nujnosti delovne pogodbe, ki naj bi nadomestila samoupravne sporazume, s katerimi so doslej urejali odnose med delavci in organizacijami združenega dela. Nov način gospodarjenja zahteva pač spremembo zakonskih določil, saj pot v svobodno menjavo dela in storitev predvideva drugačne prijeme. Zasebni podjetniki in mešane družbe morajo poslovati bistveno drugače, kajti njihov cilj je profit, to pa vpliva na osebne dohodke in delovne pogoje.
Po živih debatah so sklenili "splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo", ki sta jo podpisala Tomaž Košir, predsednik Gospodarske zbornice RS, in Miha Ravnik, predsednik svobodnih sindikatov Slovenije. S tem je postala zbornica dejanski zastopnik celotnega gospodarstva, kar pomeni, da je zadobila nove funkcije in bo morala zato spremeniti tudi svoje poslovanje in vlogo. Kmalu bodo podpisali še panožne kolektivne pogodbe, ki bodo razčistile nekatere razlike med delovnimi pogoji v različnih gospodarskih panogah. Splošna kolektivna pogodba je važna tudi za tukajšnje gospodarstvenike, ki želijo razširiti svoj delokrog na Slovenijo, saj bodo morali prilagoditi odnose do delavcev novim določilom - delovna pogodba je bila objavljena v Uradnem listu 24. avgusta in je torej že zakon.
Pogodba velja za vse "organizacije" in "delodajalce", člane in nečlane GZS. Veljala bo do 31.12.1992 in če ne bo zahtev po njeni spremembi, bo tihoma podaljšana. Predpisi veljajo za vse zaposlene (razen za vodilno osebje): vajence, pripravnike in študente na delovni praksi.
Prvi člen obravnava sistematizacijo delovnih mest. Ta se zdaj delijo na 9 skupin, vendar je njihova ločitev težka, ker niso opredeljena opravila, ki jih mora delavec (v ta pojem so vključeni tudi uradniki) opravljati, ampak je npr. le rečeno: "enostavna dela" (najnižji razred) ali pa "izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela" (9. razred). Menimo, da bodo prav pri razvrstitvi opravil lahko nastali spori in nesporazumi,
saj vsaki kategoriji pripada različen izhodiščni bruto osebni dohodek: za enostavna dela 5.670 din, a za izjemno pomembna 17.010 din (čisti osebni dohodek znaša po sedanjih obveznostih okoli 50% bruto dohodka). Panožne pogodbe bodo lahko predvidevale višje osebne dohodke. Delodajalec bo moral obvezno skleniti z delavcem "pogodbo o zaposlitvi". Poglavitna določila so: trajanje razmerja, delovno mesto, poskusno in pripravniško delo, kraj dela, delovni čas, ukrepi za varstvo, možnost dodatnega izobraževanja, osebni dohodek, način spreminjanja pogodbe in druge pravice ter obveznosti delodajalca in zaposlenega. Poskusno delo traja od 1-6 mesecev.
Težje bo rešiti problem pripravništva. Kategorija "pripravnika" je namreč vezana na staro zakonodajo, ki je v bistvu določala, da mora vsakdo, ki prvič vstopi kjer koli v službo, opraviti pripravništvo. Pripravniška doba je odvisna od stopnje njegove izobrazbe in gre od 6 do 12 mesecev. Program pripravi mentor, ki mora tudi spremljati uspešnost pripravnika; ob zaključku te dobe je predviden strokovni izpit (preizkus znanja stroke in delovnega področja). Če zaposleni menja službo, dodatno pripravništvo ni potrebno (če je seveda opravil izpit). Takšno izobraževanje je možno v večjih organizacijah, vprašanje pa je, kako to urediti v manjših obratih, saj ni določeno, kdo bo mentor in kdo bo preverjal zapos-lenčevo delo. Če bodo tu pogoji pretogi ali neprimerni, bi lahko nastale dodatne težave pri mladini, ki išče prvo službo. Delodajalec lahko določi, če mora delavec opraviti poskusno delo. Pogodba pravi le, da sme delavec odpovedati delo (brez odpovednega roka), ne navaja pa, če ga delodajalec lahko odpusti med to dobo (kot v Italiji) brez opravičila. Ta nedorečenost bo lahko vplivala na morebitne spore.
To je le nekaj uvodnih določil kolektivne pogodbe, o ostalih zanimivejših točkah pa drugič.
ODO KALAN
Po napovedih IEA bo zalivska kriza verjetno znatno potlačila povpraševanje po nafti, toda...
Globlji pretresi bodo mogoči v zimskih mesecih
BRUSELJ — Mednarodna agencija energijo (IEA) računa, da bo poraba hafte v industrijskih državah v zadnji Ntrtini tega leta padla zaradi njene Podražitve po izbruhu zalivske krize Pa tudi zaradi slabše gospodarske ras-U- Padec naj bi znašal 500.000 sodčkov Pnevno v primerjavi z obdobjem se-Pfember-december 1989. To bi tudi ^blažilo pitisk na ponudbo, ki se je bo blokadi iraške in kuvajtske nafte že Rak zmanjšala za 4,3 milijona sodčkov ?a dan. IEA trdi, da je zdaj naftno tržišče v splošnem dobro preskrbljeno ln da so se dobave ob koncu avgusta skrčile zgolj zaradi večjega izkorišča-Rja zalog. Oktobrska tržna preskrba Raj bi bila ravno tako povsem zados-iRa, sicer bodisi zaradi nadaljnjega se-?anja po zalogah bodisi spričo večjega £[Panja nafte v nearabskih državah članicah kartela OPEČ. Pač pa lahko Pride do globljega pretresa pozimi, ko bo povpraševanje po gorivu večje,
R^žnost izkoriščanja zalog pa manjša.
Krizo na tržišču bi utegnila zaostriti ostra zima in intenzivnejša dejavnost rafinerij ter industrijskih objektov s skoraj stotodstotnim izkoriščanjem zmogljivosti. Težka surova nafta - kot nadomestilo za iraško in kuvajtsko -bo omejila fleksibilnost rafinerij, ki bodo začele proizvajati kemijsko težje derivate, kot so ravno težka goriva, po katerih je povpraševanje manjše.
Poraba nafte naj bi upadla do konca tekočega leta za 2,5% v ZDA in za 1% v Evropi, medtem ko naj bi narasla v razvitih deželah Daljnega vzhoda za 200.000 sodčkov dnevno (2,5%) in med deželami v razvoju za 500.000 sodčkov na dan (3,5%). Podobno naj bi bilo 1. 1991: povpraševanje bo skromnejše, toda le, če ne izbruhne v Zalivu vojna in če bodo tečaji valut in cene nafte ustaljene. Marsikaj pa bo odvisno tudi od Sovjetske zveze: bo preusmerila del svoje nafte v Vzhodno Evropo in zapolnila vrzel, ki je nastala z zmanj-kanjem iraške surovine, ali ne?
r Ti+ZJ
_ ................
Eno od tolikih črpališč nafte v osrčju savdskoarabske puščave
Savdska Arabija - poslej ne več le nafta
Če bo še naprej črpala nafto po lanskem ritmu, P°tem bo imela Savdska Arabija na zalogi toliko thega zlata, da bo lahko z njim upravljala po mili ■ °jii še polnih 95 let. V njenih ležiščih je tolikšna . °hčina surovine, da lahko z njo napolnijo 170 mili-J. rR sodčkov, vsak sodček pa velja 156 litrov. Takšne Rzpoložljivosti nima nobena druga država: na dru-aeni mestu je Irak - 100 milijard sodčkov, na tretjem ar> - 93 milijard, na četrtem pa Združeni arabski Riirati - 92 milijard. Prav toliko jih ima Kuvajt (kar )e ostalo po iraškem napadu nanj), o ^rednost vsega savdskoarabskega izvoza znaša s RRes okoli 29.000 milijard lir, vrednost uvoza pa se ce okrog 25.000 milijard, tako da bilančni prebitek ®s6ga 3.500 milijard lir. Jasno je, da odpade levji j*e* pri izvozu na surovi petrolej in derivate: 95%. k Vendar je energetska postavka nenavadno šibka, rt f Za<feva njen prispevek k narodnemu kosmatemu jCoR°Rku, saj znaša ta celo manj kot 23%, medtem j. Prispeva industrija k narodnemu bogastvu (lani sko .^00 milijard lir ali 4,9% več kot 1988. leta) že gr raj io%. To mejo je pravzaprav že prekoračila dov i na str°ica' Ri ie sicer zadnje čase rahlo naza-£e Ria- Močno se razvija tudi trgovski sektor. Zadol-mjjRRii nasproti tujini tod ne poznajo pa tudi notra-dolgov praktično ni, a inflacija je pod 1%. ho n ° 1989 ie bil° za Savdsko Arabijo prvo resnič-rasr r<f,Porodno iet0 P° daljšem obdobju upočasnjene i983/n ie sledilo krizi na petrolejskem tržišču iz let /B4. To pa je tudi sad drugačne razvojne politi-
ke: oblasti krepko spodbujajo zasebno in državno industrijsko dejavnost, da bi tako - med drugim -rešile gospodarstvo zdajšnje odvisnosti od izvoza nafte.
Zboljšanje gospodarskega trenda se odraža tudi v razvoju trgovskih poslov z Italijo. Kakor navaja poročilo savdskoarabskega urada italijanskega Inštituta za zunanjo trgovino (ICE), se je bilančni prebitek v korist Italije lani skrčil kar za polovico: znašal je le še 261 milijard lir proti 551 milijardam v letu 1988. Občutni preobrat gre pripisati sicer v prvi vrsti večjemu uvozu savdskoarabske nafte, kar je povzdignilo vrednost uvoza s predlanskih 1.344 milijard na lanskih več kot 1.600 milijard lir ( + 20,4%). Hkrati pa je ostal izvoz v Savdsko Arabijo bistveno ustaljen, saj je upadel le za 0,7% na nekaj več kot 1.880 milijard lir.
Italijanski podjetniki imajo v pogledu trgovanja s to arabsko monarhijo za sabo že dolgo tradicijo. Ravno to pa jim zdaj dovoljuje, da ohranjajo izvozno raven na zadovoljivi ravni, čeprav se blagovni ustroj pošiljk v to državo polagoma spreminja. Na prvih mestih so sicer še zmeraj zlatarski izdelki in dragulji, marmor, gradbeni material in pohištvo, toda postopoma jih že izpodrivajo orodni stroji, kovinarski proizvodi, obutev in jestvine.
Pravzaprav to niti ni napak. Celo v sistemu, kakršen je savdskoarabski pa še kateri drugi ondod, kjer ne poznajo parlamentarne demokracije, a je tam
življenjska raven visoka (in socialne storitve brezplačne), se ljudje slejkoprej lahko preobjedo luksuznih artiklov (v Iraku si jih ne morejo privoščiti).
Italija pa uvaža iz Savdske Arabije vse več zlata, srebra in platine, letal in njih delov, (neelektričnih) strojev, žvepla in pšenice - skupna vrednost vsega tega ne doseže 50 milijard lir, je pa to le značilno, ker odseva novo gospodarsko usmeritev monarhije. Pšenice - z žitom Savdska Arabija več kot izdatno krije domače povpraševanje, tako da ga lahko izvozi vsako leto več kot 2 milijona ton - je Italija lani uvozila za nekaj nad 5 milijard lir in ravno primer pšenice potrjuje to novo usmerjenost: odvisnost od naftnega izvoza namerava Savdska Arabija omejiti tudi z razmahom kmetijstva, ne samo s krepitvijo industrije. Seveda je delež kmetijstva pri ustvarjanju narodnega dohodka še nizek (7,5%), medtem ko znaša delež industrije, kot rečeno, blizu 10% in že v naslednjih letih naj bi se povzpel do 16%. V načrtu imajo "diverzificiran" industrijski sistem, torej tak sistem, ki bi se sam vzdrževal, brez tuje pomoči. To potrjuje že gradbeništvo, ki naj bi postalo kmalu samozadostno (danes zaupajo tujim tvrdkam le še podzakupe, čeprav nimajo še prave mreže gradbenih podjetij na vsedržavni ravni. Savdska Arabija hoče torej uvažati predvsem stroje in opremo, izvažati pa industrijsko in kmetijsko blago, a naftne pošiljke omejevati na nujno potrebno. Svet naj to izkoristi, kakor ve in zna. Moskva očitno zna, drugače ne bi navezala s to deželo diplomatskih stikov, (dg)
DROBIŽ
■	PIRELLI HOČE CONTINENTAL.
Družba Pirelli je predlagala odkup hannoverskega Continentala prek operacije, s katero bi prenesla v nemško podjetje vse lastne dejavnosti s področja izdelovanja pnevmatik in hkrati dejavnosti amsterdamskega Tyre Holdinga. Tako bi nastala grupa, katere letni promet bi znašal 10.000 milijard lir in na katero bi odpadlo 16% svetovnega tržišča s pnevmatikami. Zadevni delež grupe Bridgestone-Firestone je tudi 16%, družbe Good-year je 18%, grupe Michelin-Uniroyal Goodrich pa 23%. Italijansko združenje varčevalcev (Assorisparmio) je zahtevalo umik delnic Pirelli z borze vse dotlej, dokler se zadeva ne razčisti.
■	AKTIVNE BANČNE OBRESTI (tiste, ki so v breme klientov) bodo srž jutrišnjega zasedanja izvršnega odbora bančnega združenja ABI. Predsednik Piero Barucci bo opredelil stanje, ki je nastalo potem ko so nekatere banke, kakor sta Credito italiano in rimska hranilnica, zvišale obresti pod vplivom mednarodnih dogajanj, druge pa ne. Govori se, da bo prišlo do splošnega povišanja obresti.
■	"RDEČI" IN "BELI" SKUPAJ. Živinorejski zadrugi ACM in CIAM iz sklopa napredne Zadružne zveze v Emiliji-Romagni in demokristjanska zadruga CPA iz Reggia Emilie, ki deluje na področju zakola, se bodo še pred začetkom leta 1991 združile in izoblikovale skupno strukturo s paritetično udeležbo, katere začeten konsolidiran promet bo znašal 600 milijard lir. Delovala bo na področju zakola prašičev in govedi oziroma njihove komercializacije.
■	NOVI PREDSEDNIK UNIC. Italijanki zvezi UNIC (Unione Nazionale Industria Conciaria), ki združuje podjetja za strojenje kož, predseduje odslej Domenico Zini, 48 let, iz Arzignana (Vi-cenza), ki predseduje od 1. 1980 strojarski grupi Zini v Zermeghedu (Vicenza). Nasledil je Giacoma Julianija. Novi podpredsednik pa je Vincenzo Petrone, generalni direktor strojarne Conceria So-lofra v kraju S. Agata Irpina (Avellino).
■	SFRJ PREHITELA ITALIJO. Jugoslavija je izvozila lani v ZRN za 1,9 milijarde mark konfekcije in prekosila Italijo, ki je glede tega že več desetletij prvačila. Širše vzeto je SFRJ lansko leto dobavila zahodnonemškemu trgu za 2,5 milijarde mark tekstila (18% več kot 1. 1988) in zasedla 3. mesto za Italijo in Turčijo (a pred Hong Kongom).
Z ustanovitvijo delniške družbe
Posvetil žarek upanja za obstoj založbe Lipa
KOPER — »Do konca tega tedna, najkasneje pa sredi prihodnjega bo pripravljena vsa dokumentacija, potrebna za ustanovitev delniške družbe. Sledili bodo vsi potrebni postopki, v katere se bo -kot zdaj kaže - vključila tudi koprska banka,« je povedal direktor in glavni urednik Založbe Lipa Koper Jože A. Hočevar. Posvetil je torej nov žarek upanja za obstoj edine primorske založbe. »To bo zadnji poskus za rešitev založbe, saj če še ta poteza ne uspe, potem po novem letu Lipe ne bo več,« meni Jože A. Hočevar.
Težave Lipe so se kopičile več let, z vso resnostjo pa izbruhnile konec minulega leta, ko so imeli okrog 500 tisoč din izgube, pa še precej čez milijon din obveznosti do vrste upnikov. Začelo se je iskanje rešitev, vendar dlje od načelne podpore češ, da Primorska potrebuje založbo, da je založba zelo pomembna za ta kulturni prostor itn. ni prišlo. V založbi so poudarjali, da je - ob vseh ukrepih, ki so jih nanizali v sanacijski program - najpomembnejša ustrezna »denarna injekcija«. Do te pa niso in niso prišli, saj se nihče ni bil voljan odreči denarju, ki mu ga dolguje Lipa, v občinah na Primorskem pa so kar po vrsti zavračali predlog, da bi z določenim delom sredstev (skupno je šlo za 1,1 milijona din, torej za vrednost malo večjega trisobnega stanovanja) postali ustanovitelji založbe. V Lipi očitno niso bili dovolj prepričljivi! Na koprskem občinskem izvršnem svetu, ki je problematiko založbe največkrat obravnaval in se skušal dokopati do primerne rešitve, se je pogosto pojavljala beseda stečaj. Ta Lipi grozi že leto dni in če delniška družba ne bo ustanovljena, potem druge »rešitve« res ni moč pričakovati.
V	Lipi pravijo, da bodo še pred ustanovitvijo delniške družbe poskušali finančne probleme (vsaj delno) rešiti tudi s prodajo poslovnih prostorov v Ljubljani. Na Trubarjevi 48 imajo namreč skladišče, ki je tržno zelo zanimivo. S prodajo okrog 120 kvadratnih metrov površine, bi lahko iztržili toliko denarja, da bi lahko z njim pokrili več kot polovico terjatev upnikov. Vse terjatve se trenutno gibljejo okrog 2,3 milijona dinarjev. Pri tem je pomembno povedati, da je z okrog 800 tisočaki največji upnik koprska banka, sledi pa ji Jugoslovanska avtorska agencija s 700 tisočaki. S prodajo omenjenih prostorov (dražba seveda lahko prinese več kot so si v Lipi zamislili) bi lahko »pokrili« precej dolgov, z oblikovanjem delniške družbe pa v Lipo dobili toliko »svežega« denarja, da bi založba spet normalno zaživela.
V	Lipi, kjer je zdaj 14 zaposlenih (to je 12 manj kot pred letom dni, še vedno pa preveč, saj bi za normalno delovanje založbe zadoščalo osem do deset delavcev), so optimisti in upajo, da bo njihov problem rešen, da bodo prodali dovolj delnic (nameravajo jih izdati tisoč vsako v vrednosti 1000 din) in si po - uspešni - dražbi oziroma prodaji prostorov v Ljubljani zagotovili »normalno« prihodnost. Pravijo, da se zavedajo tega, da bo poslej treba poslovati tako kot zadnje leto, samo v skladu s tržnimi zakonitostmi (nobene knjige izdati, če prej ni denarno »pokrita«) in upajo, da bo največji upnik - banka - terjatve preoblikoval v delnice. Če se bo to zgodilo, potem Lipe ne bo mogel posekati noben »Krpan«, Lipa bo ostala, njeno knjižno produkcijo pa naj bi Slovencem po novem ponujala Slovenska knjiga.
DUŠAN GRČA
Novo vodstvo koprske SDZ
KOPER — Novoizvoljeni izvršilni odbor Slovenske demokratične zveze Koper je za novega predsednika izvolil Jadrana Luina, pravnika koprske enote Službe družbenega knjigovodstva, za podpredsednika Vojka Slugo in tajnika Vinka Zalarja. Zanimivo je tudi, da so v Kopru evidentirali delegata - pripadnika italijanske narodnosti v republiški Svet SDZ, kjer so pripadniku italijanske narodnosti zagotovili posebno mesto (seveda morata dva kandidata predlagati še izolska in piranska SDZ).
Izvršilni odbor koprske SDZ je tudi sprejel posebno izjavo, v kateri zahteva, da na vseh funkcijah, kjer zakonodaja predvideva imenovanje s strani skupščine ali izvršnega sveta, izpeljejo potrebne spremembe in tako vlada prevzame odgovornost za stanje v družbi, saj, kot so izjavili, nova vlada ne more nositi odgovornosti za ljudi, ki jih je postavila prejšnja oblast.	g. §
Slovenci v zavezniških vojnih enotah
Akcija za pridobitev ameriških pokojnin
POSTOJNA — Na zasedanju zbora skupnosti pripadnikov »slovenskih čet« 2698. tehnično-nadzor-stvenega polka VII. ameriške armade, ki je bilo 21. julija 1990 v Postojni je bilo sklenjeno, da se v prizadevanja za pridobitev ameriških vojnih pokojnin za pripadnike »slovanskih čet« omenjenega polka vključijo: Republiški odbor ZZB NOV Republike Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije, slovenska država (vlada, sekretariat za mednarodno sodelovanje, za delo, za zadeve borcev NOV in vojnih invalidov, itd.) in druge republiške in zvezne inštitucije.
V ta namen je bila imenovana 5-članska komisija, ki bo zastopala interese pripadnikov omenjene skupnosti.
Ameriški generalni konzulat iz Zagreba je namreč s svojim dopisom z dne 8. marca 1990 sporočil, da Slovenci (primorski Slovenci) in
Hrvati (t.j. Hrvati iz Istre, Reke, Zadra, Cresa, Lošinja, Lastova, itd.), ki so bili med 2. svetovno vojno pripadniki italijanske vojske (kot takratni italijanski državljani) in ki so v letih 1943-1945 delali (bili pripadniki 2698. tehnično-nadzorstve-nega polka VII. ameriške armade) pod administracijo ameriške vojske, ne izpolnjujejo pogojev redne aktivne službe v oboroženih silah ZDA, ki so pogoj za pridobitev vojne pokojnine. V svojem dopisu še navajajo, da je pogoj za pridobitev ameriške vojne pokojnine redovna in aktivna služba v oboroženih enotah ZDA v trajanju 90 dni, od tega najmanj 1 dan v vojnem obdobju.
Prav tako navajajo, da je najpomembnejši pogoj za pridobitev ameriške vojne pokojnine ta, da je do prekinitve aktivne službe v ameriški vojski prišlo pod častnimi pogoji (kar naj bi potrdila listina o razrešnici ali prekinitvi službe).
Sindikati obalnega sveta preštevajo svoje člane
KOPER — V obalni svet sindikatov Koper se je od prvega maja letos, ko so začeli deliti svoje članske izkaznice, včlanilo 16.650 delavcev, kar je približno le 60 odstotkov vseh zaposlenih, oziroma med 16.650 člani je tudi dva tisoč brezposelnih delavcev z Obale. Članstvo je kljub vsemu številnejše, kot so mnogi pričakovali. Zaradi manjšega števila članov se je zmanjšal tudi prihodek od članarine, zato so v obalnem svetu sindikatov v teh mesecih zmanjšali število plačanih funkcionarjev z devet na sedem (trenutno tudi predsednik Ciril Mezek opravlja to funkcijo nepoklicno, saj se je že zaposlil v ortopedski bolnišnici Valdoltra), za 15 odstotkov so znižali plače vsem zaposlenim v obalnem sindikatu in sprejeli še vrsto drugih ukrepov, s katerimi nameravajo znižati stroške poslovanja.
Zanimivo je tudi, da zdaj z Obale ne pošiljajo samodejno deleža za zvezo sindikatov, ampak le toliko, kolikor sklenejo na vsakem odboru sindikata dejavnosti za vsak panožni sindikat posebej. V Obalnem svetu sindikatov zato razmišljajo, da bi morali povišati članarino na en odstotek od plač, ali pa bi ostali pri 0,6 odstotka članarine in bi manjkajočo razliko poiskali drugje.
V Tržaškem zalivu polno sip in folpov
IZOLA — Že tretji dan je slovenski del Tržaškega zaliva nabit z ribiškimi barkami. V soboto je namreč prenehala začasna prepoved ribolova z globinsko po-vlečno mrežo, ki je veljala od 15. februarja, izdal pa jo ja republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Čeprav bi v zalivu z globinsko mrežo lahko lovili le ribiči, ki so si zagotovili izjemno dovoljenje, je masoven pojav sip v Tržaški zaliv privabil še številne ribiče iz sosednje Hrvaške, tako da čez dan »kočari« tudi do 30 bark. Kot kaže, bo to prezrl tudi inšpektor za ribištvo pri sekretariatu inšpekcijskih služb skupnosti obalnih občin, saj bi s posredovanjem napravil medvedjo uslugo prav slovenskim ribičem, ki večji del leta ribarijo v hrvaškem morju.
Prvi potegi so pokazali, da je dno Tržaškega zaliva še vedno zelo ravno s plemenitimi vrstami belih rib, tako da ribiči v mreže zajamejo v glavnem sipe in folpe (hobotnice). Zaradi izjemnega števila imajo sicer barke omejen manevrski prostor za ribolov, kljub vsemu pa dnevno zajamejo v mreže tudi do 400 kilogramov rib in glavonožcev. Včeraj je Delamaris že izvozil v Italijo štiri tone sip in iolpov, ki so jih s prenehanjem prepovedi kooperanti nalovili v Tržaškem zalivu.	I. U.
Pogovor z manjšinsko kandidatko avstrijske Zelene alternative Terezijo Stoisič
Multikulturnost ni dinamit za narodnost
CELOVEC — Nova predstavnica narodnih manjšin na Koroškem v okviru Zelene alternativne liste (ZAL) gradiščanska Hrvatica Terezija Stoisič je imela pred dnevi prvi javni nastop v Celovcu. Njena izvolitev v avstrijski parlament je skoraj zagotovljena, saj kandidira na prvem mestu za mandate iz ostankov glasov v avstrijskem zapadnem volilnem okrožju. V najboljšem primeru - če obveljajo za Zelene pozitivne analize raziskovalcev javnega mnenja - bi lahko prišla do parlamentarnega mandata tudi Marijana Grandič, prav tako Hrvatica z Gradiščanskega, ki so jo uvrstili na listo nekaj mest za Stoiši-čevo.
V intervjuju nam juristka Terezija Sto-išič predstavlja osnove novega manjšinskega programa ZAL, ki je bil do poletja izdelan v posebnem delovnem krožku ob sodelovanju pripadnikov avstrijskih narodnih manjšin, večinskega naroda ter angažiranih univerzitetnih strokovnjakov.
V preteklih mesecih je bilo mnogo razprav, a tudi napačnega razumevanja pojmov interetnič-nost in multikulturnost. Oba sta nekakšno jedro novega manjšinega programa Zelenih. Odziv nekaterih krogov koroških Slovencev pa je bil skoraj tak, kot da gre za neki dinamit, ki naj raznese doslej prakticirano našo manjšinsko politiko. Kaj mislite o tem?
Po svobodni definiciji interetničnost in multikulturnost sploh ne more biti dinamit za narodnostno skupnost. Po mojem razumevanju obe načeli nista nasloveljeni manjšinski narodni skupnosti, temveč pripadnikom večinskega naroda. Interetničnost se nanaša na način sožitja med dvema narodnostma. Tolmačenje v nacionalnem smislu je napačno, interetničnost nikakor ni priznavanje ali odklanjanje določene narodnosti. Vendar je očitno prav takšno napačno razumevanje vzrok, da se nekateri pripadniki manjšine ob razpravi o interetničnih in multikulturnih odnosov v sožitju z narodom sosedom bojijo za obstoj svoje narodne skupnosti. Že sama beseda pove, da gre za obojestransko razmerje, nikakor pa ne za odpoved negovanju in varovanju lastnega jezika in kulture. Življenje posameznih pripadnikov slovenske manjšine pa kajpada ni omejeno izključno na negovanje slovenske kulture in jezika, saj imajo tudi na dvojezičnem ozemlju celo vrsto vsemogočih in vsakodnevnih stikov ter povezav z vsem, kar je pač značilno za življenje v koroški in avstrijski družbi.
Kdo je potemtakem multikulturen?
Na Koroškem so to prav gotovo do določene mere Slovenci - doslej tudi še nisem srečala Slovenca, ki bi o sebi trdil, da je enojezičen - ter nekateri nemško govoreči, ki so spoznali in začeli razumevati to problematiko. Interkulturnost pomeni, da razumem jezik in kulturo sosednjega naroda. Dejansko smo torej pripadniki manjšin po sili razmer interkulturni že dolgo časa, mnogi se samoumevno gibljemo med identiteto pripadnika npr. slovenske ali hrvaške manjšine in avstrijsko identiteto. Naš sosed - večinski narod -pa je morda šele pravkar pred tem, da opravi prvi korak v to smer. Kot politična aktivistka manjkajoče pripravljenosti za interkulturne odnose seveda pavšalno ne očitam koroškemu ali avstrijskemu večinskemu prebivalstvu, temveč odgovornim politikom - predstanvikom večinskih strank, uradnim reprezentantom dežele in države. Politiki bi morali ustvariti in podpirati klimo in strukture za multikulturni razvoj. Zlasti Koroška v preteklih desetletjih ni ustvarjalapoli-tike, ki bi podpirala medkuluturne odnose, temveč politiko, ki je razmejevala: tu smo nemški Korošci, tam pa slovenski... Slovenci naj s svojimi dejavnostmi nikakor ne bi motili večinskega naroda ali celo nanj vplivali.
Koroški slovenski tednik »nt« je pred nedavnim z vprašljivo analizo sugeriral, da interetničnost, ali bolje rečeno multikulturnost, pomeni nekakšno siljenje manjšine v dvojezičnost, v razkroj narodne zavesti in slabitev narodne substance? Kaj menite o tem?
Razlikovati je treba med odpiranjem in prisilo. Odpiranje manjšine napram večinskemu narodu je brez dvoma v določeni meri potrebno. To pa seveda ne pomeni, da bi morali biti Slovenci sami med seboj dvojezični ali da bi morali pri tem celo postati nemško-enojezični. Odpiranje pomeni, da je tistim, ki jih to zanima, ponujena možnost spoznavanja in razumevanja moje narodnostne samobitnosti, kulture in jezika.
Kdo bi pravzaprav v današnji koroški in avstrijski družbi moral sprožiti iniciativo? Doslej-šnji poskusi za pospeševanje multikulturnega sožitja so večinoma izhajali iz manjšinskih in solidarnostnih krogov.
Konkretne korake v smer interkulturnega ravnanja moramo zahtevati predvsem, kot sem že prej omenila, od tako imenovanih »politično odgovornih«. Od politikov, ki vedno spet zagotavljajo, da zastopajo vse Korošce, so potrebni vidni znaki. Ne samo lepe besede, temveč odločna dejanja, ki naj bi končno prebila led in prekinila vztrajno negiranje dveh kultur na Koroškem. Res je, da manjšina sama ne more prebiti ledu, tudi če je še tako samozavestna, če njeni
pripadniki živijo pod stalnim pritiskom, češ njihova kultura ni deležna toliko ugleda.
Deželni glavar Haider je v neki diskusiji s Slovenci dejal, da bi se bil pripravljen toliko naučiti slovensko, da bi se s svojimi gozdnimi delavci v Medvedjem dolu lahko pomenil v njihovi domači govorici. Lepe besede ali prvi korak v interkulturno uvidevnost?
Ne vam, kako resna je bila ta njegova izjava. Vsekakor pa kaže, kakšen je njegov odnos do teh zadev. Odkar je deželni glavar, je pripomogel k temu, da se je takšen novi dialog, kot ga je predlagal Karel Smolle, izničil. Kar naenkrat nastopa z moderiranim jezikom in ne več kot prej z verbalno agresivnim tonom, ki ga prav tako dobro obvlada, vendar je to le neke vrste prikrivanje, ki naj očitno zamegli dejansko jedro njegovih nazorov, saj po drugi strani nične stori za aktivno interkulturno politiko. Deželni glavar preprečuje ustanovitev javne dvojezične šole v Celovcu, nasprotoval je dvojezični trgovski akademiji v Celovcu; odkar je na tem položaju, ni ukrenil ničesar, kar bi omogočalo boljše medsebojno razumevanje obeh narodov na Koroškem. Mislim, da gre zgolj za prijaznejši pogovorni ton, ki naj nekoliko prikrije nemško nacionalni šovinizem na Koroškem.
Kakšni bi lahko bili interkulturni projekti za Koroško?
Lahko bi nastali npr. na medijskem področju. Recimo dvojezični časopis, ki bi bil naslovljen
Terezija Stoisič
tako nemško govorečim kot tudi slovensko govorečim bralcem, ki bi nudil dovolj prostora tako eni kot drugi strani ter omogočil medsebojno izmenjavo. Konkretna oblika interkulturnosti so predvsem dvojezični otroški vrtci. Ti ne bi zadovoljevali samo potreb Slovencev po ustreznem upoštevanju materinega jezika v predšolski vzgoji, temveč tudi odkrito željo precejšnjega števila nemško govorečih po možnosti, da bi se njihovi otroci naučili tudi drugega deželnega jezika. Veliko možnosti za živo multikulturnost nudijo tudi razni projekti na področju kulturnega in mladinskega dela ter pri izobraževanju odraslih, pri čemer to nikakor ne pomeni, da morajo taki projekti ostati omejeni na učenje slovenskega jezika, temveč lahko na splošno prispevajo k boljšemu razumevanju kulture, zgodovine, literature in samoumevanja obeh narodov, ki živita na isti koroški zemlji.
Za zaključek še drugačno vprašanje. KEL je pred nedavnim prenehala sodelovati z ZAL-Pred kratkim je na njenem deželnem zborovanju tekla razprava o samostojnem nastopu pri d1' žavnozborskih volitvah - argument za to je bila predvsem trditev, da manjšine v okviru ZAL ne bodo več avtonomno zastopane. Kakšni bodo odnosi bodoče manjšinske predstavnice in Smollejeve naslednice do KEL?
Znotraj ZAL in zelenega kluba bodo manjšin6 tudi v bodoče prav tako avtonomne, kot so bil6 doslej preko Karla Smolleja. Edino sprememba bo, da manjšinski zastopnik zdaj ne bo več k°' roški Slovenec, temveč gradiščanska Hrvatica-Da naj bi to samo po sebi poslabšalo možnost) manjšin, kot nekateri ljudje na Koroškem zdaj trdijo, je meni pravzaprav nerazumljivo. Tudi gradiščanski Hrvati so sprejeli, da je njihove interese v parlamentu zastopal Slovenec. Seveda bom pri svojem delu po vseh možnostih tudi jaZ upoštevala interese koroških Slovencev. Kar zadeva odnose s KEL: z ZAL je imela statutarno dogovorjeno sodelovanje in zastopstvo, in to ]e zdaj pretrgala. To pa ne vpliva na to, kako bom jaz kot manjšinska zastopnica v bodoče sodelovala s slovenskimi organizacijami. Po zelenoal' ternativnem principu bazične demokracije l6 stvar takale: prizadeti izrazijo svoje potrebe m želje, mandatar pa jih prenese v svoj javni forum - ima torej vlogo glasbenika. Brez pridržka želim na osnovi našega manjšinskega programa sodelovati z vsemi slovenskimi organizacijami in pr6' pričana sem, da bom kot mandatarka v parlamentu lahko pripomogla k rešitvi obsotječih Pr° blemov in vprašanj. Sodelovanje s KEL bo yses kakor možno nenazadnje preko sodelovanja slovenskimi občinskimi odborniki in KSOO, k1 dobesednem smislu delujejo v bazi.
Pogovor zapisal IGOR SCHELLANDER
V nedeljo bo shod, ki ga prirejajo ZZB Primorske, VZPI-ANPI in Združenje bivših aktivistov
V Kazljah ob 45-letnici osvoboditve
Za vso resnico brez izkrivljanj
Na pobudo Občinskih zborov ZZB z vse Primorske, VZPI-ANPI, Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem bo v nedeljo v Kazljah množično zborovanje, s katerim bodo, čeravno nekoliko z zamudo, proslavili 45-letni-co osvoboditve.
V času velikih in tudi delno nepričakovanih sprememb je ta obletnica pri nas šla nekoliko mimo, morda ji nismo posvetili vse tiste pozornosti, ki bi jo bila zaslužila. In morda bi se je bili spomnili le »polglasno«, če se ne bi v teh zadnjih petih mesecih zgodilo še marsikaj drugega, če ne bi prišlo do Poskusa, da se postavi povsem na glavo zlasti medvojna zgodovina, da se bste, ki so se borili proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju postavi na zatožno klop, tiste pa, ki so sedeli za zapečkom ali pa so sodelovali z okupatorjem v zatiranju narodnoosvobodilnega boja, postavi na piedistal.
Petinštirideset let je dovolj dolga doba, da medvojni in povojni čas ob-favnavamo z določeno odmaknjenos-ijo, z zgodovinskim in znanstvenim Pristopom in brez tiste čustvenosti, ki le plamtela v srcih, ko je vojna vihra Pojenjala. Dovolj dolga doba je tudi, da se kritično pregleda vsa zgodovina s trezno analizo osvobodilnega boja samega, predvsem pa povojnega obdobja, ki mu je sledil in v katerem je bilo maščevanje nad kolaboracionisti io poraženci hudo, krvavo. Rog uči.
Minil je čas ideološkega in akritič-hega poveličevanja epopeje, ki je ime-la veliko svetlih, a tudi nekatere manj Svetle in senčne strani.
Toda kritično preučevanje zgodovi-ne je eno, ideološko spreobračanje Zgodovinskih dejstev pa nekaj povsem drugega. Še zlasti če dejanski cilj ni Poglabljanje in dopolnjevanje poglav-la iz naše preteklosti, pač pa politično tolmačenje dejstev, ki služi izključno današnjim političnim potrebam.
Pomiritev in sprava sta v sedanjem trenutku slovenskemu narodu nujno Potrebna, saj bo lahko kos vsem izzi-Vom časa samo, če bo lahko združil Vse svoje moči in najbolj življenjske ftle. Toda pomiritev in sprava bi bili brhki in kratkotrajni, če bi sloneli na ^krivljenem, prav tako ideološko obarvanem tolmačenju zgodovine, kot )e bilo vsaj delno tisto, ki ga nova Slo-Venija očita prejšnjemu sistemu oblasti.
Proti temu hočejo bivši borci dvigniti svoj glas. In prav je, da ga dvigne-1° vsi, ki sta jim pri srcu resnična spra-Va in pomiritev.
VOJMIR TAVČAR
V Auschvvitzu je nasilne smrti umrlo okoli 4.000.000 ljudi
Marija Švara iz Dobravelj na Krasu je v daljšem sestavku napisala svoje medvojne izkušnje, predvsem pa obdobje, ki ga je preživela v nemškem lagerju. Iz njenega sestavka smo povzeli uvodni del, v katerem opisuje, zakaj je odšla v partizane. Ta del v svoji preprosti iskrenosti opisuje vzdušje ob začetku štiridesetih let in čustva slovenskih primorskih ljudi.
Ne vem kako naj začnem. Zelo nerada obujam spomine na preteklost. Vsakdo, ki o sebi piše doživljaje grozotnega trpljenja v času zadnje vojne, ga misleč na to spreleti groza. In kadar pomislim, da sem v resnici vse to sama doživela, obstanem s strmečim pogledom in zadržanim dihom.
Tako se je začelo.
Bilo je v jeseni leta 1941. Pravkar sem prestopila prag mladosti, dopolnila sem 15 let.
Živela sem v objemu otroških let. Mladost, ki se vsakemu prismeji nasproti, se je tudi meni z naj lepšim nasmehom. Tudi meni je bila ta doba naj lepša in nepozabna.
Bil je prelep jesenski večer. Mesec je prekrasno sijal, ko sem se pojoč vračala domov po delu na polju. Na poti sem zagledala senco neznanega človeka. Utihnila sem in okrenila voz, da bi se mu izognilam, toda neznanec je hitro sedel k meni na voz in me vprašal: »Punčka, kam greš?« Odgovorila sem mu, da domov. Takoj nato je nadaljeval: »Glej mi smo tu
partizani, oborožen upor vodimo, poglej orožje. Tudi ti lahko pomagaš.«
Zamislila sem se v njegove besed in nisem niti opazila, kdaj je izginil. Videla sem samo še njegovo senco, ki se je izgubila v bližnjem gozdu. Neznanec, iti je bil pozoren, je pravočasno zaslišal odmev korakov faštič-ne patrulje.
Nepričakovano srečanje je v meni vzbudilo veliko zanimanje. Večkrat sem premišljala, da bi skrivnost komu zaupala. Včasih sem se že prav pripravljala, da bi govorila, a sem za-
dnji trenutek onemela. Od takrat sem se opogumila in sem večkrat šla po tisti poti, da bi mladega človeka zopet srečala, ga vprašala o njegovem delu in ga prosila, naj mi pove, kako mu lahko pomagam.
Zima je končala. Prišla je pomlad, poletje, zopet jesen, zima in tedaj sva se ponovno srečala. Bilo je januarja 1943. Osiveli jesenski travniki so počivali pod snežno odejo. Vse je bilo tiho v tistem zimskem dnevu. Močno je snežilo. Hitela sem proti domu in pred menoj je na poti nekdo puščal sledove korakov. Radovedna sem pohitela in nenadoma me je glas pozdravil: »Dober večer dekle!« Ta glas poznam, sem pomislila. Približal se mi je tako, da nisem takoj videla njegovega obličja. Zvok glasu, pa me je kmalu spomnil na prvo srečanje z mladim partizanom. Pričela sva se pogovarjati in sva dolgo govorila. Pridružil se nam je še drugi. Bilo je zelo mrzlo, toda kljub temu, da sem stala v snegu vsa premražena mi je bilo prijetno. Vprašali so me o italijanskih postojankah v okolici, o številu italijanskih vojakov in podobno. Tedaj sem ju povabila na čaj, kar sta rade volje sprejela. Bili smo si kot stari prijtelji.
Od takrat dalje smo se še večkrat srečali. Vedno pogosteje je bilo slišati o partizanskih akcijah, o napadih na italijanske vojake in fašiste. Tu je bila napadena kolona s hrano, tam so fašistom pobrali orožje. Glas o partizanski borbi je šel od človeka, do človeka, od vasi do mesta, do vsakega najmanjšega slovenskega kotička. Mladina jo je srkala vase in nosila v
srcu partizansko besedo, partizansko pesem.
Tega leta je kot talec mučeniško umrl moj stric, ki je daroval svoje mlado življenje na oltar domovine. Ostal je nepozabljen. In tako kot on so padali in umirli tisoči naših najboljših.
Nisem mnogo premišljala takrat. V mojem srcu se je vzbudilo maščevanje. Odločila sem: za življenje ali smrt. Do zmage.
V tem letu se je zelo dosti napravilo. Naše čete so prizadejale sovražniku vedno večje izgube. Minevali so zadnji dnevi poletja 1943, ko sem pripravljena čakala na odhod. Svoje želje, ki sem jo nosila v srcu, da bi vstopila v partizanske vrste, da bi bila v zgled mladini, da bi nosila puško in se borila, nisem zaupala nikomur.
Kadar sem o tem razmišljala, sem vedno zaslišala besede: »Tudi ti lahko pomagaš!« Tedaj sem se odločila. Vzela sem puško, poslovila sem se od domače vasi ter odšla v partizane. Še prej sem pa še enkrat želela objeti ter se posloviti od kraja kjer so ležala trupla naših ljudi
Bila sem sprejeta v Kraški odred. Naše število se je večalo iz dneva v dan. Vsaki dan so prihajali novi borci in borke, s katerimi smo bili kot ena sama družina. Veseli, polni mladostnega ognja smo prepevali in iz naših grl je večkrat donel glas dolgo v noč. Premeščena sem bila v brigado Simona Gregorčiča, kjer sem nadaljevala svojo dolžnost. Vrstili so se napadi, borbe in včasih tudi presenečenja. Nato so me določili za četnega politkomisarja. MARIJA ŠVARA
Že 22. oktobra 1943 je Narodno-°Svobodilni svet za Primorsko Slovenjo izdal prvo okrožnico, podpisano °d pisatelja Franceta Bevka, referenta zo prosveto in propagando.
^ tej okrožnici poziva okrožne NOO v Primorski Sloveniji, naj prično odpi-rati slovenske šole in poiščejo za P°uk primerne učitelje. Okrožnica ®Q/e tudi nasvete glede preskrbe uči-eljev, nabave učnih pripomočkov in zahteva, da se vzgaja mladina v duhu Osvobodilne fronte.
Toda še predno je dospela okrožni-na teren, so že začela prihajati s erena poročila o začetku pouka s poteznih šol.
Trv° poročilo je prišlo iz Baškega Možja. Učitelj Viktor Jereb, domačin } Cerkno, je že v oktobru sklical kon-®renco, na katero je prišlo: 5 poklicih učiteljev, 2 vrtnarici in 7 dijakov, tovorili so se o organizaciji pouka. ^ Utelj Viktor je pripravil tudi učni oa<V(, ki ga je Pokrajinski narodno-ivobodilni svet sprejel pozneje za *e šole na Primorskem. Že 17. oktob-s,je bilo na Cerkljanskem 17 sloven-reh Partizanskih šol. Kasneje je Je-0 h organiziral slovenske šole tudi v o^em delu takratnega baškega
kJ^čitelj Viktor Jereb je leta 1923 , nčal tolminsko učiteljišče. Potem je hj, v oficirski šoli v Pulju, kjer pa je zaradi naprednih idej kaznovan in ^nieščen v Bologno brez čina.
/-efa 1929 je bil kot slovenski učitelj orf?6'^675 v notranjost Italije. Daleč Čq donia ie služboval 13 let in bil ves
. Pod policijskim nadzorstvom. jtirl je ,5(Qr gg let 1. novembra onemoglih v Idriji.
v domu
1984
* * *
ske°^ nadzorstvom razvijajoče se ši b0cj.°k/asfi so delovale že pred osv (e> ,yijo tudi nekatere šole in večer v sedanji tržaški pokrajini. n^Cropadi se je vrstil pouk v večt Uče te^aiu ze od 13. oktobra 1944. F vala je domačinka Mara Milkov
Ustanovitev šol na Primorskem, problemi v Trstu, žrtve med učiteljstvom
Utrinki o partizanskem šolstvu
Tečajnikov je bilo okrog 15, starih od 12 do 16 let. Pouk se je vršil v gostilni pri Štefaniji Milkovič. Na tem tečaju je poučeval petje tržaški glasbenik Ubald Vrabec - Miha. Prepevanje partizanskih in narodnih pesmi je tečaj še bolj poživelo.
V Padričah pa je vodila večerni tečaj domačinka Zdenka Kalc. S tečajem je začela že v zimi 1943. Okrog 10 mladincev in mladink se je zbiralo trikrat tedensko pri Mahniču (po domače pri Me tov ih). Z mladino je pripravila tudi več uspelih prireditev.
Iz Trsta Imrovo poročilo z dne 25.3.1944:
»Primoža so zaprli in odpeljali v Ljubljano. Po sili razmer sem začasno jaz prevzel nalogo šolskega nadzornika. Delo je zelo težko, ker so Tržačani zelo preplašeni zaradi številnih aretacij in preiskav.
Trenutno se vršita 2 tečaja pri Sv. Jakobu, pripravlja se tretji. En tečaj je pri Sv. Ivanu. Jutri se začne tečaj služkinj v Barkovljah. Najbrž se vrši tečaj v Škednju. Zveze s Škednjem nisem mogel dobiti, ker je bil tov. Franc napaden od kvesturinov in opraskan od bombe. Posrečilo se mu je pobegniti.«
* * *
Mladinska organizacija v Trstu je v času svojega največjega razvoja štela 250 mladincev. Toda zaradi, hajk, aretacij mobilizacije Todt in odhoda v partizane, je to nizko število še padlo. Če hočemo razviti v Trstu množično organizacijo, če hočemo zatreti prodiranje in uspehe belo-plave garde, je potrebno začeti z rednim izhajanjem tednika v slovenščini in italijanščini.
Tak list bi bil najboljši množični organizator. Njegovi raznašalci pa bi postali stebri organizacije OF, katere doslej v Trstu ni.
Poročilo prosvetne referentke za Trst, tov. Bare pravi: »Število večernih tečajev je 29, število tečajnikov 128, število učiteljev 20. Tečaji številčno naraščajo. Za tečaje se ne prijavlja samo mladina, ampak tudi žene.
Tečajniki resno študirajo in redno obiskujejo pouk. Poleg študija se v tečajih posveča veliko pažnje politični izgradnji tečajnikov, tako, da prihaja iz tečajev res sposoben in dobro uporabljiv kader aktivistov. Več tečajnic smo že uporabili za učiteljice v novih tečajih.
Med učnim osebjem sta 2 profesorja, 2 doktorja, 7 mladink in 9 poklicnih učiteljic.
Pričeli smo tudi z ustanavljanjem pevskih zborov.«
* * *
Poročilo iz Kraškega okrožja ob koncu šol. leta 1943/44 pravi:
»V preteklem šolskem letu je poučevalo v tem okrožju le 10 kvalificiranih učiteljev. Poleg teh je poučevalo še 18 kmečkih deklet, 2 kmečki gospodinji, 7 dijakov, 4 duhovniki, 5 uradnic, 1 trgovka, 1 pletilja, 1 šivilja, 1 knjigovez, 1 šofer in 2 kamnoseka.«
Takrat je pokrajinski Narodno osvobodilni svet imenoval učitelja Henrika Zdešarja (30. dec. 1943) za pokrajinskega šolskega nadzornika. Takoj po novem letu je prepešačil vso Primorsko ter organiziral okrožne prosvetne odseke in imenoval okrožne šolske nadzornike.
Ponekod terenski aktivisti niso čakali direktiv od zgoraj, ampak so sa-
moiniciativno imenovali prosvetne referente v rajonskih odborih OF.
V	poročilu s Krasa z dne 3. jan. 1944, izvemo, da so že izbrali prosvetne referente. Dne 6. jan. 1944 je bila konferenca za okrožje Kras, na kateri so bili zastopani vsi kraški rajoni razen Doberdoba.
Nabrežinski rajon je zastopal Lojze Kokoravec, ki je poleg učiteljevanja v Saležu in Samatorci opravljal še politične naloge in je kot član okrajnega odbora OF opravljal tudi funkcijo okrajnega prosvetnega referenta. Po njegovi tragični smrti v avgustu, so na njegovo mesto imenovali Stanka Simoniča-Sergija z Opčin. Tudi prosvetni referent za Sežano je bil kratek čas Openc: Ivan Sosič - Orel.
Pozneje ga je nadomestil pomožni učitelj Pipan Zvonko, ki je poučeval na Repentabru.
* * *
V	marcu 1944 je bil v hajki ustreljen Stanko Ravbar, ki je poučeval v Velikem dolu.
V	avgustu 1944 je padel zadet od nemških strelov Alojz Kokoravec, učitelj v Samatorci in Saležu.
V	novembru istega leta je padel pri Pliskovici Sosič Ivan. Na Opčinah je bila ustreljena pomožna učiteljica Mira Bandi iz Prebenega.
V	septembru je bila odpeljana z Goč pri Vipavi pomožna učiteljica Hajda Ferjančič, in nekaj dni kasneje ustreljena skupno z dvema sestrama.
V	Trstu je bil obešen med talci v ulici Ghega Joško Turk, študent in aktivist, ki je poučeval v Hrendvicah pri Postojni.
Zadnje dni borbe 30. aprila 1945 je bila ubita od četnikov pomožna učite-
ljica Božena Premrl, sestra heroja Vojka.
Tudi med nadzorniki smo imeli žrtve. Drago Pustišek, vzoren okrožni šolski nadzornik za Idrijsko okrožje je po učiteljski konferenci, ki jo je sklical in vodil v Ledinah nad Idrijo, ob odhodu iz vasi naletel na nemško zasedo, 27. februarja 1944. Ob prvih njenih strelih je obležal smrtno zadet.
Še in še bi lahko naštevali naše žrtve.
Ni čudno, da je ob tolikih žrtvah med učiteljstvom izrekel Jože Vilfan na nekem sestanku te besede: »V naši borbi je bila na prvem mestu vojska, toda takoj za njo bi postavil naše partizanske učitelje.«
V	nepozabnem spominu pa je ostala učiteljska konferenca, ki je bila sklicana 26. febr. 1944 v Gabrjah za vse šole v Ajdovsko - Vipavskem okrožju.
V	lepem sončnem dnevu se je začelo zbirati učiteljstvo. Prijavljenih je bilo okrog 100 ljudi, konferenca naj bi trajala ves dan.
Ko so bili prvi učitelji že v šolskem poslopju, so se pojavila tri letala. Na nevarnost sploh nismo pomislili. Toda letala so drug za drugim krožila tik nad streho in vsakokrat spustila skozi okna rafale. Konferenca je izdana! je bila prva misel. Ven iz poslopja, na prosto!
Iz poslopja smo se v najhujšem strahu srečno rešili. Popoldne pa so se letala vrnila in trosila nad vasjo zažigalne bombe. Po izjavi očividca je padlo na vas 47 bomb. Zadete so bile stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, 4 hiše so zgorele. Pod ruševinami sta obležala Mara Kos in Karlo Ukmar. Dva vaščana sta bila ranjena.
Ta napad je zelo prizadel partizansko učiteljstvo, vsem je bilo zelo hudo, da so bili ti skromni in prijazni Gabrci tako prizadeti.
MINKA PAHOR
V Boljuncu se je zaključila osrednja prireditev našega kmetijstva
Osma izvedba Kmetijskih dnevov je bila nadvse uspešna in zanimiva
WWF potrdil nasprotovanje predlagani trasi litre ceste med Katinaro in Drašco
S pokušnjo domačih pridelkov so se sinoči v Boljuncu zaključili 8. Kmetijski dnevi, ki so nadvse uspeli, čeprav je organizatorjem v nedeljo popoldne nekoliko ponagajal dež, ki je iz prireditvenega prostora ob gledališču France Prešeren pregnal marsikaterega obiskovalca. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh občinskih uprav naše pokrajine in strokovnih organizacij tukajšnjih kmetov, je torej lahko upravičeno zadovoljen s potekom manifestacije. Naslednja izvedba bo čez dve leti, za tedaj organizatorji upajo, da bodo Kmetijski dnevi polnopravno vključeni v uradni seznam prireditev skupnosti Alpe-Jad-ran.
Na veliko zanimanje je naletela tudi nedeljska okrogla miza o odnosih med mestnim in kmetijskim območjem, ki jo je vodil predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli, uvodno poročilo pa je podal Vladimir Vremec, direktor oddelka za zelene površine, gozdarstvo in kmetijstvo pri Občini Trst. Poročevalec je postavil v ospredje potrebo po uravnovešenih odnosih med Trstom in njegovo kraško okolico, ki jo mnoga javna telesa ocenjujejo le v funkciji mesta oziroma nedeljskih izletnikov. Ne moremo namreč govoriti o razvoju Krasa, če ne upoštevamo vseh njegovih vsestranskih značilnosti, seveda tudi kulturnih in narodnostnih. Tukaj bo treba premostiti še marsikatero oviro in porušiti marsikateri (tudi psihološki) zid. Preizkusni kamen bo vsekakor načrtovani Kraški park, o katerem je tekla razprava na petkovi okrogli mizi, kmalu pa se bo s tem vprašanjem neposredno ukvarjal deželni svet. Vremec je tudi dejal, da občinski uradi in oddelki večkrat niso kos naraščajočim potrebam na področju zaščite teritorija, zato bi morali v okviru uprave končno oblikovati od-borništvo za kmetijstvo in teritorij, kot že dalj časa glasno zahtevajo organizacije kmetov in tudi predstavništva slovenske manjšine.
Te zahteve pa so doslej vedno naletele na gluha ušesa, čeprav se je občinski odbornik za javna dela Lucio Cernitz, ki je sodeloval v razpravi, ob-
vezal, da bo Občina Trst sedaj resno vzela v poštev to potrebo. Na okrogli mizi je sodeloval tudi predstavnik Občine Gradec W. VVindisch, ki je govoril o izkušnjah na avstrijskem Štajerskem, oglasil pa se je tudi predsednik KGS Marino Pečenik, ki se je navezal na nekatera stališča, ki jih je glede Kraškega parka v petek iznesel deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone. Slednji je znova poudaril, da bo bodoči zaščitni park v prvi osebi upravljala gorska skupnost, Pečenik pa je rekel, da se bo treba glede vseh podrobnostih pri ustanovitvi in upravljanju parka sporazumeti predvsem s prizadetem! občinskimi upravami in torej z domačim prebivalstvom, ki mora igrati vlogo protagonista v novem projektu. V nasprotnem primeru bo vse skupaj spet izpadlo kot nekaj vsiljenega.
Okrogli mizi je sledilo srečanje pobratenih občin. Vabilu pripravljalnega odbora so se odzvali župani in upravitelji Doline, Trsta, Devina-Nabrežine, Zgonika in Repentabra ter pobratenih občin Kočevja, Ilirske Bistrice, Buj, Marzabotta, Gradca, Cresa, Oberval-
lerja, Sežane, Kopra in Campognale v bližini Reggia Emilije. Upravitelje je v dopoldanskih urah sprejel tržaški župan Franco Richetti, ki se je pohvalno izrazil o Kmetijskih dnevih in dejal, da predstavlja ta prireditev važen korak na poti tesnejšega sodelovanja med Tržaško občino in okoliškimi upravami. Z ladjo, ki jo je dala na razpolago družba SIOT, so se upravitelji nato podali v Sesljan, kjer so bili gostje devinsko-nabrežinskega župana Daria Locchija.
Pripravljalni odbor Kmetijskih dnevov je zastopal predsednik Boris Mihalič, devinsko-nabrežinsko upravo sta zastopala odbornik za kmetijstvo Mitja Terčon in član pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov Igor Tuta, dolinsko občino pa so zastopali župan Marino Pečenik, odbornika Dionisio Gherbassi in Aldo Štefančič ter bivši župan Edvin Švab. Občino Zgonik sta zastopala Župan Miloš Budin in podžupan Boris Strekelj, repentabrsko upravo pa župan Pavel Colja in njegov namestnik Aleksij Križman.
Na sliki (foto Magajna) predstavniki občinskih uprav na tržaškem županstvu.
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF je včeraj priredila v dvorani Granzotto tiskovno konferenco, da bi javnosti obrazložila svoje stališče v zvezi s še nerešenim vprašanjem načrta za traso hitre ceste med Katinaro in Drašco. Stališča naravovarstvenikov sta na tiskovni konferenci predstavila občinski svetovalec Paolo Ghersina in inženir Alberto Rus-signan.
Russignan je opozoril, da se je razprava o trasi hitre ceste med Drašco in Katinaro, ki bi jo morala finansirati Tržaška občina, začela že pred dvema letoma. Takrat je WWF zahteval od deželne in občinske uprave, naj ponovno proučita načrt, ki ga je pripravil inženir Malaspina. WWF je menil, da je načrt izjemno nevaren in da ne ustreza varnostnim in tehničnim zahtevam, ki jih predvideva italijanska zakonodaja. Zaradi teh kritik je načrtovalec spremenil nekaj obrobnih detajlov projekta, WWF pa je ostal mnenja, da je načrt, kljub izboljšavam, absolutno nezadosten. Naravovarstveniki so opozarjali, da bi bila tako načrtovana cesta izjemno nevarna. V nekaterih točkah bi bila naj večja dovoljena hitrost komaj 50 kilometrov na uro, kar je za tripasovno cesto, ki je široka 18,60 metra, naravnost smešno.
Tržaška občinska uprava - je razložil Russignan - je zaradi pritiskov javnosti končno imenovala šestčlansko komisijo izvedencev, ki bi morala preučiti predstavljene načrte. Na predlog WWF je bil v komisijo vključen tudi inž. Silvano Zorzi, ki pa zaradi bolezni ni sodeloval pri delu komisije. Naravovarstveniki so medtem pripravili alternativni načrt in ga predstavili komisiji. Slednja je ta predlog popolnoma spregledala. Komisija pa je na račun prvotnega načrta izrekla nekaj povsem obrobnih pripomb. Russignan je delo komisije ocenil izjemno negativno. V končnem poročilu pa so izvedenci po ovinkih vendarle priznali, da je prvotni načrt inž. Malaspine neustrezen. »Sicer pa je inž. Malaspina julija meseca predstavil nov načrt, ki je nedvomno boljši, vseeno pa nezados-
ten, ker ni odpravil glavnih pomanjkljivosti prvotnega projekta,« je menil Russignan.
Russignan je povedal, da se WWF zavzema za gradnjo dveh tunelov pod Katinaro, ki bi ustrezali zakonskim predpisom in bi omogočili, da bi se promet odvijal s povprečno hitrostjo 80 km na uro (načrt inž. Malaspina predvideva povprečno hitrost 52 km na uro).
Danes bi moral Deželni tehnični odbor oceniti načrt, ki ga je predstavil inž. Malaspina. »Naravovarstveniki,« je dejal Ghersina, »od tehničnega odbora pričakujemo, da bo zavrnil načrt. Obenem pa pričakujemo, da bo zahteval izvedbo posebne študije o vplivih, ki bi jih ta načrt imel na okolje. Poleg tega,« je nadaljeval Ghersina, »se mi kot občinski svetovalec zdi krivično, da o tem načrtu in o izsledkih skupine izvedencev najprej razpravlja deželni organ in šele nato tržaški občinski svet, ki je konec koncev naročnik načrta. Rad bi poudaril, da želi WWF s temi predlogi, poleg okolja, zaščititi varnost državljanov. Seveda naš boj še ni zaključen. Na naših stališčih bomo vztrajali vse dokler ne bo prevladala zdrava pamet.«
Raziskava o odnosih med Deželo in Evropo
Komisija deželnega sveta za zadeve Evropske skupnosti in za zunanje odnose, ki ji predseduje komunist Ugo Poli, je včeraj predstavila predsedniku deželnega sveta Solimbergu in drugim članom predsedniškega urada izsledke lastne raziskave o odnosih med našo deželo in Evropo. Gre za dokaj zajetno delo, ki je trajalo eno leto in katerega izsledki so zdaj zbrani v petih knjigah za skupnih 1200 strani.
Poročilo o raziskavi, ki vsebuje dokaj izčrpno dokumentacijo o problemih in perspektivah v zvezi z odnosi FJK z Evropo, nudi tudi vrsto napotkov in predlogov, o katerih naj bi čimprej razpravljal deželni svet.
Na številnih razstavah in natečajih v okviru Kmetijskih dnevov
V Boljuncu so podelili več lepih nagrad in priznanj
V okviru Kmetijskih dnevov so imeli tudi letos vrsto nagradnih tekmovanj. V soboto zjutraj je bil na sporedu otroški slikarski ex tempore na temo »Kmetijski dnevi, pogledi in vtisi«, ki so se ga udeležili otroci iz vrtca, osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol. V skupini otroškega vrtca ter 1. in 2. razreda osnovne šole je prvo nagrado dobila Pamela Tedesco, drugo Breda Berzan, tretjo pa Anja Pertot. V drugi skupini (3., 4. in 5. razred osnovne šole) je zmagal Boštjan Romano, za njim se je uvrstil Dean Kralj, tretjo nagrado pa je prejel Matija Gregori. Najlepšo risbo med nižješolci pa je oblikoval Borut Žerjal, drugi je bil Igor Ota, na tretje mesto pa se je uvrstil Samo Kocjančič.
Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Oskar Slavec, Aldo Zobec in Dušan Korošec, pa je v nedeljo dopoldne izbrala najlepše grozde (»šprone«). Za malvazijo je zmagal Danilo Glavi-na (Boršt), za refošk Alojz Milič, za sa-uvignon Karla Čok (Podlonjer) in za merlot Angelo Serli (Krmenka), naj-lepši grozd pa je razstavljal Federico Canziani iz Doline.
Komisija je tudi nagradila najlepše govedo. V prvi kategoriji (juničke) so prva tri mesta odnesle živali Ivana Antoniča (Cerovlje), Maria Rasenija (Gročana) in Bruna Zaharja (Boršt). V drugi kategoriji (breje junice) so zmagale krave Ivana Legiše (Cerovlje) in Miroslava Zaharja (Bazovica), v tretji kategoriji (krave mlečnike do petih let) pa so nagrade odnesle živali dolinske zadruge Dolga krona in Lidije Šemec por. Kralj iz Slivnega. V zadnji kategoriji (mlečnice, ki imajo več kot
pet let) pa je strokovna komisija nagradila živali zadruge Dolga krona ter Bruna Zaharja iz Boršta. Nagrado za najlepše vime je dobila krava Dolge krone, ki je imela tudi najlepše govedo na Kmetijskih dnevih. Posebnih priznanj pa so bili deležni goriško Združenje rejcev, Kraški zadružni hlev iz Praprota in dolinska Dolga krona.
Na sliki (foto Magajna) župan Pečenik izroča pokal predstavnikom zadruge Dolga krona.
Predstavili so jo v nedeljo dopoldne v domu Jakoba Ukmarja
Petjezična knjiga o krušarcah dragocen dokument o bogati preteklosti Skednja
V domu Jakoba Ukmarja v Skednju je v nedeljo dopoldne potekala slovesna predstavitev nove knjižice o tej starodavni slovenski vasici na griču. V publikaciji z naslovom "Krušarca", ki ga je izdal Skedenjski etnografski muzej, je objavljena občutena povest italijanskega televizijskega režiserja Sandra Bolchija o tem, kako je doživljal Škedenj v svojih mladih letih, ko se je kot otrok platonsko zaljubil v dekle, ki je vsako jutro prinašalo na njegov dom dišeči domači kruh, in o osebnih vtisih ob povratku v to vasico po skoraj štiridesetih letih.
Med ogledom današnjega Skednja, posebej še etnografskega muzeja, ga je spremljal kaplan Dušan Jakomin, glavni pobudnik za nastanek knjige in avtor spremne besede.
"Krušarco" so na nedeljskem srečanju predstavili dr. Marjan Bajc, Mirella Ur-dih in škedenjski kaplan. Glede na to, da je bilo med prisotnimi tudi nekaj Italijanov, je predstavitev potekala v slovenskem in italijanskem jeziku. G. Jakomin je poudaril, da je namen knjige predvsem reklamiranje škedenjskega etnografskega muzeja, ki je že navezal stike z raznimi podobnimi muzeji v tujini. Tudi zaradi tega je delo izšlo kar v petih jezikih. Bolchijevo pripoved so iz italijanščine prevedli: Martina Rozman (v slovenščino), Mirella Urdih (v nemščino), David Pabury (v angleščino) in Agnes Felician-geli (v francoščino). Knjiga je izšla v 1.000 izvodih, s svojimi lepimi ilustracija-
mi pa jo je opremil Klavdij Palčič. Poleg tega vsebuje "Krušarca" tudi nekaj podatkov o etnografskem muzeju in fotografsko gradivo o škedenjskih narodnih nošah, Rižarni, notranjosti muzeja, o današnji podobni Skednja in o "Valvasorjevem priznanju", ki ga je g. Jakomin prejel lani v Ljubljani za svoje delo v muzeju.
Povest o "Krušarci" je nastala pred 14 leti, a kljub temu še ni izgubila svoje svežine in privlačnosti. Gre za pomemben dokument, ki je vreden, da stopi v širšo javnost. Povest je zanimiva predvsem za Slovence v Italiji, saj razkriva delček naše preteklosti, za katero kažejo mladi premalo zanimanja. "Škedenjci se verjetno niti ne zavedajo, kolikšno bo-
gastvo je shranjeno v domačem etnografskem muzeju," je na nedeljski predstavitvi poudaril g. Jakomin. Obenem je še opozoril, da si je mogoče v prostorih muzeja ogledati razstavo o vaškem življenju v Skednju. Poleg zanimive stare kuhinje, spalnice in narodnih noš, je od nedelje na ogled tudi razno fotografsko gradivo iz začetka stoletja ter razni drugi dokumenti in predmeti, ki pričajo o tedanjem življenju v tej slovenski vasici. Razstavni prostor v Ul. Pane bianco 52 v Skednju je odprt vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure. (hj)
Na sliki (foto Magajna) z leve g. Ja' komin, Mirella Urdih in dr. Bajc.
Udejstvovanje v pevskih zborih nudi tudi razvedrilo in nova prijateljstva
Nekateri naši pevski zbori so v teh dneh že začeli z vajami, drugi se bodo v teh dneh sestali, da se »preštejejo«, da sprejmejo nove pevce in da izdelajo načrte za novo sezono.
Po telefonu se nam je oglasila Anastazija Pu-rič, ki že vrsto let uspešno vodi mešani pevski zbor »Skala« iz Gropade.
»Naš zbor šteje okrog 40 pevcev, kar seveda ni majhno število. Vendar bi si želeli ne samo mladih pevcev, temveč mladih glasov. Če bomo dobili takšno okrepitev, bomo lahko razširili program pesmi, ki jih bomo začeli študirati ter se bomo dostojno pripravili na proslavo, ki jo bo društvo Skala pripravilo, ko bo imelo otvoritev glavne dvorane v Zadružnem domu, kjer že potekajo naše vaje.«
Zbor je lepo zaključil preteklo sezono z nastopom v kraju Suttrio. »Želeli bi, da bi nas, poleg slovenske publike, spoznali tudi ljubitelji lepega petja v Furlaniji, pa še v drugih krajih Italije. To pa seveda zahteva, da se predstavlja-
mo z bogatim in raznovrstnim programom. Naši pevci so pridni - moram jih pohvaliti. Tudi na vaje hodijo redno in lahko rečem, da smo dosegli kar dobro kvaliteto, ki so jo nam priznali že na raznih gostovanjih in nastopih. Toda mi želimo doseči še več. In zato se obračamo na vse, ki znajo peti, da se nam pridružijo, tudi če niso ravno iz Gropade. Vsakega bomo z veseljem sprejeli in ko bo začel hoditi na vaje, bo spoznal, da niso to samo priložnosti za učenje, temveč da nam dajejo možnost poglabljanja družabnosti in tovarištva.«
Vsem torej, ki še iščejo, kako bi preživeli lepe večere, naš nasvet: vključite se v naše zbore, kjer se boste marsičesa naučili, lahko boste nastopali na raznih prireditvah doma in širom po naši deželi pa tudi matični domovini. Poleg tega boste zaživeli v krogu ljudi, ki si želijo razvedrila, zabave in tudi lepe družabnosti.
NEVA LUKEŠ
S parno lokomotivo z Opčin do Bohinja
Okrog 300 Tržačanov si je v nedeljo privoščilo vožnjo 5 parno lokomotivo od Opčin do Bohinja. In vsi, ki so se ]e udeležili, so bili, ob koncu izredno zadovoljni.
Ni prvič, da organiziramo takšne vožnje, so nam povedali nekateri člani Sekcije ljubiteljev vlakov, ki delujejo v sklopu »Dopolavoro ferroviario« in imajo svoj sedež na biv' ši železniški postaji pri Sv. Andreju, kjer je tudi lepo urejeu muzej.
Vožnja se je začela v Trstu ter nadaljevala do Opčin navadno lokomotivo. Tu jih je čakala stara parna lokomoh va,izdelana leta 1946 v Berlinu. Ob njej pa je čakal izletni ke tudi postaj enačelnik v stari avstroogrski uniformi. Lok0' movita ni nadaljevala poti po redni progi, temveč se J poslužila proge, ki je včasih vozila skozi Dutovlje, in J sedaj uporabljajo le ob takšnih priložnostih. V Bohinju se izletniki udeležili »Kravjega bala«, proti večeru pa se J lokomovita, s svojimi potniki, srečno vrnila do Opčin, od dalje je šlo vse po starem, oziroma bolje rečeno po n°ve j
Kot so nam člani sekcije Sat povedali, bodo s podobni izleti nadaljevali, (ni)
Danes na Goldonijevem trgu
Protestni shod upokojencev iz vse dežele
V Trstu bo danes deželna manifestacija upokojencev zveze CGIL-CISL-UIL, ki zahtevajo pravičnejše pokojnine in korenite sprembe vladne politike na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Udeleženci shoda se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu Ober-dan, osrednji shod pa bo uro kasneje na Goldonijevem trgu. Tukaj bodo govorili deželni sekretarji zvez upokojencev CGIL, CISL in UIL, vsedržavno zvezo pa bo zastopal voditelj upokojencev UIL Silvano Miniati. Današnji tržaški shod se uokvirja v vsedržavno protestno akcijo italijanskih upokojencev, ki bo dosegla vrhunec na osrednji manifestaciji 18. oktobra v Rimu. Za takrat predvidevajo, da bo odpotovalo v italijansko glavno mesto približno pol milijona upokojencev iz vseh krajev države.
Osnovna razloga za protest sta, kot rečeno, vprašanje pokojnin in pokojninske reforme ter problem socialnega skrbstva, ki se v Italiji opira še na Crispijev zakon iz prejšnjega stoletja. Sindikati zahtevajo, naj vlada revalvira pokojnine ljudi, ki so zapustili delovna mesta pred leti, saj prihaja do precej velikih razlik v zneskih med ljudmi, ki so se v teh zadnjih letih upokojili.
Zelo pereč problem je seveda tudi slabo urejeno socialno skrbstvo, ki uvršča Italijo med zadnje države v evropski stvarnosti. Sindikalni predstavniki upokojencev so zelo kritični do krajevnih uprav (predvsem do Krajevnih zdravstvenih enot), ki še vedno zelo pomanjkljivo izvajajo razne vsedržavne normative na tem področju. Sindikalni zastopniki upokojencev se bodo danes srečali tudi s predstavniki deželne vlade in tržaškega občinskega odbora, katerim bo izročila dokument z vsemi zgoraj omenjenimi zahtevami.
Pogovor z nekaterimi profesorji slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem
»Letni suplenti smo kot nadomesten del ki ne ve, ali ga bo kdo res potreboval«
»Letečo« anketo, s katero smo ob začetku šolskega leta želeli zbrati nekaj mnenj, razmišljanj in vtisov slovenskih šolnikov (naj pri tem povemo, da smo jih izbirali le po enem kriteriju - da so bili pripravljeni na krajši pogovor), končujemo s serijo intervjujev s profesorji, ki poučujejo na nižjih srednjih šolah. Naj vsekakor še enkrat spomnimo, da je naša tribuna odprta za vse šolnike, ki bi radi povedali svoje mnenje.
Lučka Susič, poučuje na (bivši?) nižji srednji šoli F. Erjavec v Rojanu.
»Že moja narava je taka, da ne bi pretiravala s pesimističnimi občutki, ki nas navdajajo, ko se zavedamo, da vstopamo v šolsko leto, v katerem bodo naše šole prikrajšane za več razredov in v katerem bomo, kot kaže, doživeli najhujši udarec s tem, da izgubljamo eno šolo kot samostojno enoto. Nisem pesimist, ker ne mislim, da Slovenci v Trstu izumiramo, saj ugotavljamo, da je pred 15 leti bil na šoli F. Erjavec številčni položaj hujši od današnjega. Toda ukinitev šole me je zelo prizadela tudi na čustveni ravni, ker na prirastek lahko še računamo ali upamo, ne moremo pa pričakovati, da nam bodo vrnili nekaj, kar so nam pravno vzeli. Sama ne vidim rešitve na pravni ravni, ampak le na politični, to je s priznavanjem specifike slovenske manjšine. Kot imajo prizadeti otroci potrebo po posebnih pomožnih učiteljih in varuškah (s tem pa nočem trditi, da so slovenske šole handikapi-rane), tako imajo tudi manjšinske šole potrebo po posebni pozornosti in negi.
Ne morejo pač veljati isti pogoji za večinsko in manjšinsko stvarnost.
V zvezi z rojansko šolo bi še dodala, da poučujem na njej že 13 let in da smo se profesorji, ob velikem doprinosu in zavzemanju ravnatelja Josipa Pečenka, ki mora sedaj zapustiti šolo, vztrajno in zelo prizadevali, da bi jo dvignili na visoko kvalitetno in kulturno raven. Zgubljamo torej ravnatelja in kvaliteto, kajti bojim se, da nam jo bo, ob pomanjkanju ravnateljstva in tajništva, zelo težko ohraniti. To pa utegne imeti negativen vpliv na voljo staršev, ali naj vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. Izgubili smo torej ogromno, pa naj predstavniki oblasti to dejstvo še tako zanikajo.
Fiorella Serio, poučuje na nižjih srednji šoli S. Gregorčič v Dolini
»Začetek novega šolskega leta je vedno obetaven, saj smo šolniki polni elana in upanja, da bo šlo bolje kot prejšnje. To je seveda subjektiven občutek, objektivno pa ne moremo mimo težav, ki jih imamo tudi na naši šoli. Že četrto leto zaporedoma menjujemo ravnatelja in povsem logično je, da pride do težav v prilagajanju med vodstvom in profesorskim zborom. Težave so tudi zaradi zavlačevanja pri imenovanju suplentov (dva kolega odhajata v pokoj), brez tega pa ne moremo sestaviti urnikov in dati organizacijska navodila dijakom. Letos je na naši šoli tudi aktualno in za našo bodočnost nadvse pomembno vprašanje, ali jo bodo spremenili v celodnevno. Profesorski zbor je vložil prošnjo, toda odgovora še nismo prejeli. Kot vidite,
Sporočilo šolskega skrbništva slovenskim profesorjem
Začasne suplence na srednjih šolah
V pričakovanju objave dokončnih lestvic profesorjev, ki so uspešno opravili natečaj na osnovi naslovov, in odprave še drugih ovir upravnega značaja, so ravnatelji srednjih šol (nižjih in višjih) pooblaščeni, da na prosta mesta imenujejo začasne suplente. Redne letne suplence pa bo Šolsko skrbništvo podelilo pozneje, ko bo zaključen postopek v zvezi z omenjenim natečajem po naslovih.
Izbira razpoložljivih mest za omenjene začasne suplence na slovenskih srednjih šolah bo v četrtek, 20. septembra, ob 15. uri na liceju »F. Prešeren«, in sicer na osnovi pokrajinskih lestvic za letne suplence v šolskem letu 1990/91.
imamo še veliko nerešenih ugank in težav. Omenila pa bi še en problem, ki me (oziroma nas) žulji: težave v usklajevanju dela s prizadetimi otroci. Želeli bi namreč veliko narediti, toda zaradi specifične nepripravljenosti, tako naše kot pomožnih profesorjev, ostane marsikatera potencialnost na papirju.«
Sonja Castellani Panjek, že 8 let letni, zaenkrat pa še brezposelni suplent
»V novo šolsko leto stopam z občutki tistega, ki je stalno na prepihu oziroma, da sem nadomestni del, ki ne ve, ali ga bo kdo potreboval. Situacija suplentov je taka: do 31. avgusta smo v službi, od 1. septembra do začetka šolskega leta pa smo brezposelni. Letos kaže, da nas bo šolsko skrbništvo sklicalo v četrtek, torej dan po začetku pouka. Vsako leto se sprašujem, čemu to zavljačevanje, saj skrbništvo že avgusta pozna razmere na šolah, število razredov, upokojevanje profesorjev, itd. Mimo finančne plati, pa je ta odnos do suplentov skrajno ponižujoč, človeka moralno in psihološko potare, saj še po začetku pouka ne ve, če in kje bo učil. Zraven pa se tudi dogaja, da so šipendije za izpopolnjevanje v Ljubljene uradno potrjene šele novembra, in šele takrat se sprostijo ta mesta. Sama sem tako lani dva meseca poučevala na Opčinah, nato pa v Rojanu. In to po dokončani univerzi, opravljeni habilitaciji in osmih letih poučevanja...«
Dušan Križman, poučuje na nižji srednji šoli I. Gruden v Nabrežini
»Če naj začnem pri spodbujajočioh občutkih, naj si najprej drznem upati, da se bodo odnosi med profesorji in starši učvrstili, kajti treba je ugotoviti, da sta se v zadnjih letih soodločanje in dialog dokaj razrahljala. Upam nadalje, da se bodo harmonični odnosi med profesorji nadaljevali tudi s kolegi iz kriške nižje srednje šole, ki so ob priključitvi Šole Erjavec Levstikovi prešli letos pod naše ravnateljstvo. Važno pa se zdi tudi, da bi se dogovarjanje z občinsko upravo in domačimi društvi še naprej uspešno nadaljevalo. Če pa preidem na manj rožnate misli, moram seveda zabeležiti nezadržni padec krivulje rodnosti, ki je v naši občini res zdesetkala razrede. Še pred petimi ali šestimi leto smo imeli
po dve ali celo tri paralelke, sedaj smo pristali na enem in še tem številčno skromnem razredu. Število dijakov se je sukalo med 45-50, nato je padlo na 13, v bodoče pa upamo, da se bo ustalilo nekje pod 20.
Kar me ob začetku šolskega leta in tudi nasploh zelo razburja, je veliko finančno nesorazmerje med velikimi gradbeni deli na šoli (včasih celo nepotrebnimi ali odvečnimi) in vsakoletnim proračunom za didaktično ter vzgojno dejavnost (učila, avdiovizualna sredstva, knjižnica, sodelovanje s šolami...). Nič čudnega ni, če pride da absurda, da imamo bleščečo notranjost in lakiran parket, za dejavnosti, ki bi zanimale in pritegnile otroke, pa imamo žepni drobiž. Razglašena nota ob tem začetku leta je tudi namen ministra, da prepove šolske izlete v tujino. Mislim, da je očitno, da naša matična domovina ni za nas tujina in da bi torej moral ta ukrep primerno upoštevati to našo specifiko.
Ker imam že priložnost, naj jo izrabim tudi za pripombo v zvezi s polemiko o podeljevanju štipendij za izpopolnjevanje v Ljubljani. Mislim, da je marsikdo upravičeno razburjen, da se huduje, ker ni znan kriterij dodeljevanja in da se sprašuje, ali je ta ali oni šolnik upravičeno izkoristil štipendijo. Toda pri tem ugotavljam, da so ti posegi bili tudi rahlo krivični do dela koristnikov, ki so šli v Ljubljano z resnim namenom, da izpopolnijo svoje znanje. Dogajalo pa se je tudi to, da so se jim nekateri šolniki iz družinskih razlogov morali odpovedati.«
Zabeležila Nadja Filipčič
Konec meseca tečaj za nestalne učitelje
Sindikat slovenske šole organizira proti koncu tega meseca tečaj za nestalne učitelje, ki se bodo udeležili izrednega natečaja, ki je pravkar v teku, pa tudi rednega natečaja, ki bo v kratkem razpisan. Sindikat slovenske šole prosi učitelje, ki nameravajo tečaj obiskovati, da to še ta teden javijo na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8 - II. nadstropje, tel. št. 370301, v torek in četrtek med 11. in 12. uro, v sredo in petek med 16. in 17. uro.
Tiskovna konferenca pobudnikov ljudskega glasovanja
Med njimi je bil lažje ranjen tudi mladenič s Kontovela
Zelena luč za deželni referendum o javnem finansiranju zasebnih šol
Na Triglavu je strela treščila v planince, ki so se vračali z vrha
Prebivalci Furlanije-Julijske krajine bomo, verjetno, prihodnjo pomlad s referendumom odločali o ukinitvi deželnega zakona 48 iz leta 1988, ki predvideva, da deželna uprava lahko finansira zasebne šole. Včeraj zjutraj se je namreč predsedniški urad Deželnega sveta povoljno izrekel o zakonski umestnosti referenduma, za katerega je pripravljalni odbor zbral 22.629 veljavnih podpisov. V Trstu je referendum podprlo 8.511 državljanov, v Gorici 3.686, v Pordenonu 7.094, v Vidmu 3.219 in v Tolmeču 119.
Predstavniki pripravljalnega odbora za zbiranje podpisov za referendum so na tiskovni konferenci, ki so jo včeraj priredili na sedežu agencije ANSA v Trstu, podčrtali izjemni demokratični uspeh njihove pobude, ki je privedla do tega, da se bodo prebivalci naše dežele prvič neposredno izrekali o pravilnost nekega deželnega zakona. Člani pripravljalnega odbora so svarili pred nevarnostjo, da bi nekatere politične sile v deželnem svetu preprečile referendum z malenkostnimi spremembami zakonskih določil. Zagovorniki referenduma trdijo, da samo javna šola lahko zagotavlja pluralizem šolskega sistema, saj so vsi solniki, ki poučujejo v državnih šolah, izbrani na javnih natečajih izključno na Podlagi njihove strokovnosti, medtem ko so zasebne šole večkrat strogo ideološko ali versko usmerjene. Poleg tega zaradi visokih šolnin, ti zavodi niso dosegljivi za vse družine. Predlagatelji referenduma ne dvomijo, da bodo prebivalci FJK Podprli njihova stališča in tako potrdili veljavnost načel enakosti in enakopravnosti, na katerih sloni naša demokracija.
Drevi na Opčinah predavanje SDGZ o novih pokojninah za trgovce, obrtnike in gostince
Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja nocoj ob 20.30 v veliki dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predavanje o pokojninski reformi za trgovce, obrtnike in gostince. Kot je znano, je 1. julija letos stopila v veljavo na Podlagi zakona št. 233 z dne 2. avgusta 1990 pokojninska reforma za samostojne delavce, katerim bo odslej pokojnina odmerjena na podlagi podjetniškega dohodka v zadnjih desetih letih pred upokojitvijo. Na predavanje so vabljeni tudi oivši člani Združenje, saj bo pokojnina lahko ponovno odmerjena vsem onim, JNovcem, obrtnikom in gostincem, ki so se upokojili med 1. januarjem 1982 in dO. junijem 1990. SDGZ zato priporoča vsem zainteresiranim, da se predavanja, ki 9a bo vodil strokovnjak patronata INAC Boris Simoneta, zagotovo udeležijo.
V soboto popoldne je ob približno 16.30 padla strela na greben med Malim in Velikim Triglavom in hudo ranila 36-letno Liljano Žitnik iz Ljubljane, ranila pa je tudi 45-letno Stanko Marsetič iz Škofij in 27-letnega Vasi-Ija Daneua, ki stanuje na Kontovelu.
Kot poroča ljubljansko Delo, so gorski reševalci postaje Prevalje takoj pomagali Žitnikovi, ki jo je strela opekla po glavi. Nesli so jo proti koči na Planiki, med tem so v dolini izvedeli za nesrečo in takoj odobrili pilotoma letalske enote milice z Brnika polet helikopterja proti Triglavu. Že na grebenu nad Planiko so v helikopter RSNZ naložili ranjeno Žitnikovo, pri koči so pobrali Marsetiča, pred triglavskim domom na Kredarici pa še Daneua. Vse tri so dvajset minut kasneje odložili na strehi jeseniške bolnišnice.
Vasilja Daneua so zdravniki pregledali in se je kmalu lahko vrnil domov, Žitnikovo so zadržali pod nadzorstvom, saj jo je "streslo" od glave do nog. Včeraj smo se telefonsko povezali z Daneuom, ki nam je opisal (kolikor se je pač spomnil) svojo neprijetno dogodivščino pod Triglavom. "Ž družbo prijateljev sem se vračal z vrha Triglava," nam je povedal. "Prišli smo do grebena med Malim in Velikim Triglavom, kjer je bila vrsta ljudi, ki so sestopali s hriba, tako da je bilo praktično nemogoče hiteti. Nenadoma so se na nebu pričeli zgrinjati oblaki in
Do nedelje »Dnevi srca« v oporo srčnim bolnikom
Jutri se odpre vrtec v Gabrovcu za vse otroke zgoniške občine
, . V vsej tržaški pokrajini so od včeraj v teku "Dnevi srca", l1 jih že šestič organizira Društvo kardiopatikov "Sweet neart". Namen dnevov je vzbujati pozornost in zanimanje Jhed prebivalstvom za kardiološke tematike in poudariti P°nien preventivnega zdravljenja srčnih bolezni.
Dnevi srca bodo trajali do 23. septembra. Do petka pred-(deva program merjenje arterialnega pritiska in usmerja-?le v zdravstveno vzgojo, in to v vseh občinah tržaške po-*"aJine. Uradna otvoritev dnevov pa bo v soboto, 22. septembra, v kongresni dvorani na sedežu IRFOP v Ul. Capi-»rt n? 13. Začela se bo ob 10. uri s pozdravi predstavnikov druženja 'Sweet heart" in oblasti, nato pa bodo na vrsti Pfedavanja strokovnjakov o preventivi v srčnih obolenjih, o šlZ-u1*1 sistemih diagnoze in terapije, o napredkih v kirur-"■m posegih in o rehabilitaciji kardiopatikov. Zaključna lio^ff3 bosta imela predsednik društva "Sweet heart" Aure-c „Scrobogna in predsednik miljskega društva "Cuore ami-a Luciano Tremul. V teku programa bo možno merjenje .. teriaingga pritiska in krvnega holesterola. Vstop bo prost. 1,3 nevi srca" se bodo zaključili v nedeljo, ko bodo od 9. do j ; ute delovale na Trgu Unita, na Trgu Goldoni in pri Sv. kobu postojanke za merjenje krvnega pritiska.
Jutri bodo malčki prestopili prag občinskega otroškega vrtca v Gabrovcu in prve tri dni bo pouk trajal do kosila ob 13. uri. Od ponedeljka dalje pa bo že stopil v veljavo celodnevni umik, tako da bodo starši, ki so zaposleni, lahko pripeljali otroke že ob 7.30, šolabus pa bo vozil po običajnem urniku in bo obredel vse vasi zgoniške občine.
Z letošnjim šolskim letom bo zgoniška občinska uprava uvedla nov koncept dela, da bo lahko zadoščeno nekaterim organizacijskim potrebam, obenem pa naj bi to doprineslo tudi nadaljnjo kakovostno rast pedagoškega pristopa. Kot nam je povedala pristojna odbornica za šolstvo Tamara Blažina, je po predhodnem posvetovanju s starši uprava sprejela sklep, da eksperimentalno združi vso otroško populacijo v vrtec v Gabrovec (doslej je bila odprta tudi paralelka v Žgoniku). To odločitev o koncentraciji je narekoval tudi demografski trend, ki kaže na čedalje manjši prirastek in zato so prilagoditve utemeljene tudi s socialnega vidika. Za razvoj 29 otrok, ki bodo porazdeljeni v starostne skupine, bodo skrbele tri vzgojiteljice in bodo s pomočjo dveh varušk skušale še izboljšati kvaliteto storitev. Ob tvornem sodelovanje vseh komponent, bo ta namera prav gotovo obrodila pozitivne sadove in skrb za primerno vzgojo otrok se bo ob okrepljeni kadrovski zasedbi še okrepila.
začela je padati sodra. Nevihta je prišla v nekaj minutah in z njo tudi strele, planinci pa smo bili dejansko ujeti v koloni. Strela je padla, kamor je padla in sam sem imel še srečo, saj bi se lahko vse drugače izteklo. Treščilo je v trenutku, tako da se skoraj nisem zavedal, kaj se je zgodilo."
Daneu je šel do koče peš, sam pa se svoje poti ne spominja. Bil je pod šokom in je za podrobnejšo dinamiko nesreče izvedel v bistvu od drugih. Ko je prišel do koče, so ga odpeljali s helikopterjem v Jesenice in tu se je zadeva srečno iztekla. Vsekakor mu bo s sobotnega izleta na Triglav ostal neprijeten spomin...
Lažje ranjenih kar šest oseb
Včeraj je na odseku ceste, ki pelje iz Žavelj v Milje, prišlo do prometne nesreče, v kateri je bilo kar šest ranjenih oseb. K sreči so vsi utrpeli le lažje poškodbe in bodo kmalu ozdraveli.
Na že omenjeni cesti sta namreč trčila avtomobil ritmo in mestni avtobus ACT in prav v avtobusu je bilo največ ranjenih. Udarce je utrpel šofer ritma, 38-lethi Sergio Mosetti, ki stanuje v Ul. Calderai v Miljah, vsi ostali poškodovani pa so bili v avtobusu. Pri trku, ki je bil, sodeč po poškodbah na avtomobilu , še kar močan, so namreč potniki padli, bile pa so to predvsem starejše osebe.
V avtobusu so bili ranjeni: 86-letni Orest Cheber, ki stanuje v Čamporah; 81-letni Teodoro Bellini, ki stanuje pri Pončani; 71-letna Maria Porgher, ki stanuje v Zindisu; 77-letna Amelia Millo, ki stanuje prav tako v Zindisu in 48-letna Liliana Visintin, ki stanuje v Ul. Grego. Kot smo zapisali, so vsi zadobili le lažje poškodbe, ki so bile posledica padca.
Popravila mostu
Uprava tržaške pokrajine obvešča, da bo na cesti, ki iz Vižo-velj pelje v Sesljan, promet začasno urejen s semaforjem, zaradi popravil na mostu, ki pelje čez državno cesto 202.
Dne 5. t. m. se je v Buenos I Airesu za vedno poslovil od svojih dragih Kontovelec
Alojz Soban
(Gigi)
Žalostno vest sporočajo žena Pep-ka Čuk z otroki, svak Karlo, svakinja Ivanka, vsi nečaki in sorodniki.
Buenos Aires, Prosek, 18. septembra 1990
Dne 15. t. m. nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga
Amalia Bersenda
Pogreb bo danes, 18. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo brata Antonio in Carlo ter vsi sorodniki.
Trst, 18. septembra 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Teofilo Emili
(Milko)
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalujoči žena, hči, sin, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
Prosek, 18. septembra 1990
Ob izgubi dragega Milka sočustvujeta z družino
družini Ragno in Badjan
GLASBENA
MATICA
TRST
VABI
danes, 18. t. m., ob 20.30
v evangeličansko luteransko cerkev na Trgu Panfili na koncert Mladinskega pevskega zbora
SEVERACEK
iz Liberenca (ČSFR) Dirigent: MILAN UHEREK
Vabljeni!
razne prireditve
Primotor Klub Trst - Gorica prireja 22., 23. in 24. t. m. 3-DNEVNI KLUBSKI PRAZNIK V PREBENEGU. V treh dneh si boste lahko ogledali zanimive fotografije in stare motorje. Z glasbo, dobro založenimi kioski in odlično ponudbo piva se boste s Primotor klubom lahko tri dni zabavali in sprostili. V soboto, 22. t. m., ob 19. uri bo igral ansambel E poi, nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri rock koncert DD 7, nato za večerni ples z ansamblom Map-ped show. V ponedeljek, 24. t. m. bo za ples in zabavo igral ansambel Kalifornija-
izleti
Ogled razstav o Langobardih - Klub prijateljstva, ki se zbira v UL Donizetti 3 v Trstu prireja v petek, 28. t. m., celodnevni izlet za starejše občane v Čedad in Passariano na ogled razstav o Langobardih. Vpisovanje v trgovini Fortunato v UL Paganini 2 v Trstu, tel. 60542, do 22. t.m.
Zadružni center za socialno dejavnost in Društvo slovenskih upokojencev obveščata, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 3. do 6. oktobra. Informacije in prijave na sedežu Zadružnega centra v Trstu, UL Cicerone 8/b, tel. 360324.
SPDT prireja avtomobilski izlet na Bavški Grintavec 22. (popoldne) in 23. t. m. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 267304).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusov za izlet na Brione jutri, 19. t. m., točno ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
razna obvestila
MPZ Igo Gruden obvešča, da bo prvi sestanek pevcev danes, 18. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni prejšnji in novi pevci.
Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu sporoča, da bodo od danes, 18. t. m., uradi odprti po starem, običajnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od
8.30	do 13.00 in popoldne od 15.30 do 18. ure.
50-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov so vabljeni v petek, 21. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na pripravo skupnega praznovanja.
MPZ Valentin Vodnik iz Doline vabi vse svoje stare in nove pevce na sestanek, ki bo jutri, 19. t. m., ob 21. uri v društveni dvorani.
Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB »S. Kosovel« vabi vse borce svoje brigade, da se 23. t. m. udeležijo rednega volilnega zbora brigade, ki bo v Kazljah (v lovski koči) ob 11. uri, da bomo svoje delo lahko opravili pred proslavo ob 45-letnici zmage nad fašizmom, ki bo istega dne v Kazljah ob 15. uri in na kateri bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan.
Godbeno društvo Prosek vabi v glasbeno šolo novo godbenike. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek od 20. do 21. ure v Soščevi hiši.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je v septembru zaprta zaradi preureditve knjižnega fonda.
TPPZ Pinko Tomažič - sezona 1990/91 - Bliža se 20. obletnica ansambla in 50. obletnica vstaje proti nacifašizmu. Predstavniki pokrajinskega odbora VZPI in odbora TPPZ P. Tomažič so obiskali predstavnike republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Pogovarjali so se o pripravah na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda. V četrtek, 20. t. m., ob 20.30 bo v obnovljenih prostorih TPPZ P. Tomažič prva odborova seja. V petek, 21. t. m., ob 20.30 pa bo vaja celotnega ansambla. Vabljeni tudi novi pevci!
Godbena šola V. Parma obvešča, da je v teku vpisovanje novih godbenikov za leto 1990/91. Vpisovanje se vrši pri Danjelu Malalanu v baru v Trebčah vsak dan od 17. do 19. ure razen ob petkih, sobotah in nedeljah.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 15. uri v Kazlah pri Sežani (Lovska koča). Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan.
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 24. t. m. s sledečim urnikom: od 8. do 13. ure ter od 14. do 19. ure. Nadalje sporoča novi delovni urnik: torek, sreda, četrtek in petek, od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure.
ŽPZ Prosek-Kontovel bo imel prvo vajo v novi sezoni jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljene tudi nove pevke.
koncerti		šolske vesti		gledališča		čestitke
Devinski grad
Dne 22. t. m. se bo zaključila tretja izvedba mednarodnega glasbenega natečaja 'Castello di Duino", ki je letos namenjen violončelu. Udeležencev je 42 in prihajajo iz ZDA, Sovjetske zveze in Japonske.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 23. t. m., ob 18. uri bo v
repentabrski cerkvi drugi glasbeni popoldan stare in sodobne glasbe, ki jih prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Na sporedu bo glasba 18. stoletja iz furlanskih glasbenih arhivov v izvedbi GALLUSA CONSORT, katerega sestavljajo Miloš Pahor (prečna in kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Dina Slama (Čembalo) in Irena Pahor (viola da gamba).
Glasbeni september
V	četrtek, 20. t. m., ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi koncert posvečen mladim glasbenikom s pianistko Reano De Luca, ki bo izvajala sonate Beethovna in Mozarta.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Urnik: od 10. do 19. ure.
V	galeriji Cartesius je do 3. oktobra na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA.
Grad sv. Justa (Bastione fiorito) - Na
gradu bo do 14. oktobra na ogled antološka razstava del slikarja Santa TOMAI-NA po rodu iz Kalabrije. Na razstavi sodelujejo še slikarji in kiparji E. Cafiero, F. Ferzini, G. Graneris in R. Tigelli. Urnik vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.
V	Miramarskem parku (Konjušnica)
je odprta razstava risb na platnu slikarke Miele REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961. Danes, ob 19.30 bo otvoritev razstave risb na papirju iz istega obdobja v galeriji Torbandena. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure: v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 18. septembra 1990
IRENA
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.12 - Dolžina dneva 12.25 - Luna vzide ob 6.04 in zatone ob 18.38.
Jutri, SREDA, 19. septembra 1990
EMILIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.42 najnižja -53 cm, ob 10.05 najvišja 52 cm, ob
16.14	najnižja -41 cm, ob 22.05 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1020,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja
21,5	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Frittoli, Irene Cermeli, Francesco Saule, Francesca Se-nardi, Stefania Rigo, Rahel Tesfu Dires.
UMRLI SO: 77-letna Amalia Bersenda, 88-letna Ida Mizzan, 79-letna Maria Sar-tor vd. Santarossa, 80-letni Bruno Spizza-miglio; 63-letna Maria Ravalico, 60-letni Virgilio Paulich, 82-letna Antonia Radin, 80-letni Teofilo Emili, 74-letna Marta Fi-lioli, 87-letna Maria Martinuzzi, 85-letna Lidia Doria, 78-letna Libia Masutti, 84-letna Massimiliana Giuseppini, 83-letna Francesca Santin, 79-letna Gemma Dudi-ne vd. Depase, 90-letna Bianca Murnig vd. Pincher, 82-letni Bruno Laurini. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
UL Roma 15, UL Ginnastica 44, UL F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
UL Roma 15, UL Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, UL Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
UL Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Šolsko leto se začenja na vseh slovenskih višjih srednjih šolah jutri, 19. t. m., ob 10. uri. Ob 9. uri je šolska maša v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo srednje šole Igo Gruden Nabrežina sporoča, da bo šolska maša danes, 18. t. m., ob 8. uri v nabre-žinski cerkvi. Učenci kriškega oddelka se bodo istega dne in ob isti uri udeležili šolske maše v kriški župni cerkvi. Pouk se redno prične na obeh šolah 19. t. m. ob 7.45.
Dolinsko didaktično ravnateljstvo
sporoča, da se redni pouk prične jutri, 19. t. m. s sledečim urnikom: ČOŠ Fran Venturini - ob 8. uri; COŠ Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski - ob 8. uri; COŠ v ML Ijah - ob 8.10; OŠ v Borštu - ob 8. uri; OŠ v Mačkoljah - ob 8. uri; COŠ na Pesku -ob 8. uri. Učencem in staršem bodo učitelji na posameznih šolah posredovali vsa nadaljnja navodila v zvezi z rednim delovanjem pouka.
Ravnateljstvo srednje šole Fran Levstik s Proseka in šole Fran Erjavec iz Rojana sporoča, da se bo šolsko leto 1990/91 začelo jutri, 19. t. m., ob 8. uri. Prva dva dneva se bo pouk končal ob
11.30.	Šolski maši bosta ob 11.40 na Proseku 19. t. m. in v Rojanu 20. t. m.
Za učence srednje šole Simon Gregorčič iz Doline bo uvodna šolska maša dan pred začetkom pouka, danes, 18. t. m., ob 9. uri v dolinski cerkvi. Lepo vabljeni vsi učenci, profesorji in starši.
Skupina staršev osnovne šole France Bevk z Opčin vabi učence, učitelje, g. ravnateljico in vse starše k začetni šolski maši danes, 18. t. m., ob 10. uri v župnijsko cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Sklad Mitja Čuk bo organiziral v šolskem letu 1990/91 od oktobra dalje izpopolnjevalni tečaj 70 ur pod vodstvom strokovnjakov, namenjen šolnikom in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z mladino, posebej z razvojno moteno in z otroki, ki imajo učne težave. Informacije in prijave po telefonu št. 212289 ali osebno v uradu, Proseška ul. 131-133, Opčine, od 20. do 28. t. m. med 9. in 12. uro.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča, da se bo pouk na šolah Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Fran Šaleški Finžgar v Barkovljah, Bazoviški junaki v Rojanu in Fran Milčinski na Katinari pričel jutri, 19. t. m., ob 8.15.
Učenci osnovne šole Oton Zupančič in šole Bazoviški junaki bodo imeli šolsko mašo isti dan ob 7.45.
Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar v Trstu obvešča, da se bo pričel pouk jutri, 19. t. m., ob 8. uri. Razpored pouka za prvi dan je objavljen na šolski oglasni deski.
Didaktično ravnateljstvo iz Nabrežine sporoča, da se bo pouk začel jutri, 19. t. m. s sledečim urnikom: OŠ Virgil Šček iz Nabrežine od 8. do 12.30, OS Karel Štrekelj iz Sesljana in Josip Jurčič iz Devina od 8.25 do 12.55, COŠ Stanislav Gruden iz Šempolaja od 8. do 12. ure, COŠ Slivno od 8. do 12. ure. V občini Devin-Nabrežina bo šolski avtobus redno vozil od 20. septembra dalje.COŠ Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža od 8. do 12. ure, COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika od 8. do 12., OŠ Jože Srebrnič iz Gabrovca od
8.30	do 12.30, OŠ pri Briščikih od 8.30 do
12.30.	V občini Zgonik bo šolski avtobus redno vozil od jutri, 19. t. m. dalje.
Učitelji osnovne šole K. Širok - UL Donadoni - sporočajo, da se prične pouk jutri, 19. t. m., ob 8.15.
Ravnateljstvo državne srednje šole S. Kosovel sporoča, da se bo začel pouk jutri, 19. t. m., ob 19. uri. Istega dne bo ob 8. uri v župni cerkvi na Opčinah tudi šolska maša.
Ravnateljstvo Sv. Jakob sporoča, da se prične pouk jutri, 19. t. m. s sledečim urnikom: OŠ Josip Ribičič, ob 8.15, OŠ Karel Širok, ob 8.15, OŠ Marica Gregorič, ob 8. uri in OŠ Ivan Grbec, ob 8.15. Učitelji posameznih razredov bodo učencem in staršem posredovali vsa nadaljnja navodila.
Opensko didaktično ravnateljstvo
sporoča, da se redni pouk prične jutri, 19. t. m. s sledečim urnikom: OŠ F. Bevk, ob 8.15; OŠ P. Trubar 1. in 2. razred ob 8.15 ter 3., 4. in 5., razred ob 8. uri; OŠ K.D. Kajuh, ob 8.15; OŠ P. Tomažič ob 8.15; OS na Proseku ob 8. uri; OŠ A. Sirk ob 8. uri ter OŠ A. Gradnik ob 8. uri. Učencem in staršem bodo učitelji na posameznih šolah posredovali vsa nadaljnja navodila.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Mr. & Mrs. Brid-
ge, r. James Ivory.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 22.00 Mahabharata, r. Peter Brook. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La časa 7, srh., □
NAZIONALE II - 16.20, 22.00 Marina, un vulcano di piacere, porn., □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Soggetti proibiti, i. Charles Bronson, □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 15.30, 22.15 L'albero del male.
EDEN - 15.30, 22.00 Scontri bestiali in
Italia, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristle Alley. LUMIERE - 17.00, 22.15 Pepi, Luci, Boom e le altre ragazze del gruppo,
r. Pedro Almodovar, □
ALCIONE - 18.00, 22.10 Sogni, r. Akira Kurosawa.
RADIO - 15.30, 21.30 I sapori del piacere, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
VERDI
Simfonična sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13.00 in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Nocoj ob 20.30 bo v Mali dvorani gledališča Verdi koncert dua, ki je leta 1989 osvojil prvo nagrado na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi in ki ga sestavljata Cleeve Greensmith (čelo) in Carole Presland (klavir). Na programu bodo skladbe L. van Beethovna, J. Brahmsa in S. Barbera.
Prodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Verdi.
Jutri, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Verdi v Miljah koncert zbora Gledališča Verdi iz Trsta pod vodstvom dirigenta Ine Meisters.
Isti koncert bodo v četrtek, 20. t. m. ponovili v cerkvi Santa Maria Maggiore v Medunu pri Pordenonu.
Simfonična sezona 1990/91 - V četrtek, 20. t. m., ob 20. uri (red A) bo nastopila baletna skupina BALLETS DE MONTE CARLO. Na sporedu skladbe Mahlerja, Shoenberga in Stravinskega. Dirigent David Garforth, pri klavirju Na-tascia Kersevan; igra orkester gledališča Verdi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča od torka dalje. V petek, 21. t. m., ponovitev za red B.
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob Ide Pertot daruje Ivanka Mihelič 50.000 lir za SKD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot darujeta Nevenko in Nevenka 50.000 lir za SKD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot daruje družina Milan Pertot iz Ljubljane
50.000	lir za SKD Igo Gruden in ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot daruje družina Ivanka Mihelič 30.000 lir za SKD Igo Gruden.
Etka Križnič daruje v spomin na sestro Stano 50.000 lir in v spomin na Cveta Hrovatina 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Ob prvi obletnici smrti drage sestre Vide Simčič daruje Bianka 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot daruje Zofka Pertot 50.000 lir za SKD Igo Gruden in ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Marina Starza darujeta Boris in Vera Sossi 20.000 lir za zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na dragega Marina Starza daruje Paolo Puttigna 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ido Pertot daruje Danilo Mihelič 30.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na pok. Marijo Daneu darujejo svojci 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Nosilci krste Marije Daneu darujejo
100.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Marina Starca darujeta Irene in Albin Danieli 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	zahvalo za čestitke daruje Polda Gruden 100.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Ljuba Černeta daruje Malka Kosmina 20.000 lir za Združenje tržaških aktivistov.
V	spomin na Cveta Hrovatina darujeta Stojan in Irma Udovič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na Franca Lipovca darujeta Stojan in Irma Udovič 50.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Marina Starca daruje Anica Faika z družino 40.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marina Starca darujeta družini Prašelj in Bogateč 60.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Franca Ukmarja daruje Bruno Metelko z družino
25.000	lir za proseško cerkev.
V	spomin na Marijo Daneu daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Danes praznuje svoj 43. rojstni dan naš dragi stric VINKO (Obloda). Vse najboljše za prihodnjih sto let mu želita Marko in Matej.
Dragi VINKO, za tvoj rojstni dan ti želijo mnogo sreče in zdravja oče, mama, Nadja in Lucio.
V nedeljo je na Kontovelu ERIKA hitela, da bi končno in za vedno PETRA ujela. Da bi plesala srečno oba, vama želimo iz srca kolegice in vsi, ki smo na Skladu doma.
Naša ARJANA najhitrejša državna jadralka je postala. Za podvig čestitajo bivši 5. bejevci.
_________mali oglasi________________
MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, da se na revijo lahko naročite v Tržaški knjigarni z naročilnicami in nakazilom na tujski račun št. 65/21363 pri Tržaški kreditni banki. Letna naročnina znaša
20.000	lir + 4.000 lir za poštne stroške. Na revijo se lahko naročite neposredno pri izdajatelju: Mladje, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec.
PRODAM fiat 500, letnik '72. Tel. po 18. uri na št. 226687.
PRODAM prvovrstno grozdje vrste merlot. Tel. na št. (0481) 78005.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 200882 ob uri kosila ali večerje.
DIATONIČNI HARMONIKI (novi) znamk SITAR H-E-A in TOLAR CIS-FIS-H prodam. Tel. (040) 200377.
PRODAM po ugodni ceni 200 bal sena in 70 bal listja za steljo. Zainteresirani naj tel. ob uri kosila na št. 226585.
PRODAM rabljene plastične zaboje za grozdje. Tel. na št. 229112 od 8. do 12. ure..
MLADA mucka išče zatočišče pri ljubitelju živali. Tel. 213856.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
OSMICO so odprli v Borštu pri Zaharju.
OBDELOVALEC vinograda v Boljuncu prodaja okrog 15 stotov belega grozdja na trti. Tel. št. 228146.
INŠTRUIRAM angleščino in španščino ali pa pomagam učencem pri domačih nalogah in jih lahko spremljam v šolo. Tel. 309956 - Klavdija.
PISARNA išče uradnico z vsaj petletno prakso tajniškega dela. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«.
IŠČEM motor alfa 33 1500. Tel. (0481) 531038.
IŠČEM hišo z vrtom na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 824691 v večernih urah.
IŠČEM knjige za peti razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 829963.
IŠČEMO hišno pomočnico. Tel. 226112-
PARKIRNI PROSTOR za lastno uporabo ali za investicijo - agencija Riviera, tel. (040) 224426 vam brezplačno nudi vse informacije in sprejema ponudbe za nakup dveh ali več enot.
DNE 15. t. m. se je izgubila v okolici Padrič mačka stara štiri leta, bele barve z rdečimi in sivimi lisami ter zelenimi očmi. Odgovarja na ime Miki-Kdor jo vidi je naprošen, da tel. na št. 226682.
POMOČ v gospodinjstvu (likanje, šivanje, nega otrok) nudi mlada gospa p° dogovoru. Tel. 566256.
ITALIJANSKO PODJETJE
želi izvažati v Jugoslavijo rabljene avtomobile. Iščemo jugoslovanskega partnerja za sodelovanje (tudi za družabništvo).
Telefonirati
v urad v Padovi (Italija) 049/616186 - Fax 611111
menjalnica
17. 9. 1990
	FIXING	BANKOVCI		FIXING	BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST	TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Ameriški dolar .		 1161,55	1145,—	Japonski jen 		8,458	8.'
Nemška marka .		 747,50	740,—	Švicarski frank		906,15	890.	
Francoski frank		 223,21	219,—	Avstrijski šiling		106,33	104."
Holandski florint ...	663,34		650,—	Norveška krona		193,07	190.—
Belgijski frank		 36,363	35.—	Švedska krona 		203,59	200.—
Funt šterling ..		 2217,25	2175.—	Portugalski eskudo .	8,438	7.—
Irski šterling ..		 2006,75	1965.—	Španska peseta 		11,88	11.—
Danska krona .		 195,94	191 —	Avstralski dolar		965,45	900.—
Grška drahma.	7,8	7,—	Jugoslov. dinar 		—	100.—
Kanadski dolar		 1001,60	970,—	ECU		1548,60	
					
					
					P
							
j	ADBI06'5 I					
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Čemu izžvižgati živijo, ki si je skušala na dokaj eleganten način pomagati iz zagate?
O »zlatih« beneških levih
Anjelica Huston je izročila leva Jani Campion	(Telefoto AP)
BENETKE — Odkar obiskujem beneški filmski festival, predvsem pa odkar poročam o njem, nisem še doživela »mirne« tiskovne konference o nagradah. Še vsakič je žirija razočarala dobro polovico prisotnih kritikov in novinarjev, in vedno se je našel kdo, ki jo je znal prepričljivo izžvižgati. (Naj priznam, da mi je bilo nekajkrat pošteno žal, da se kot otrok nisem naučila te življenjsko izredno pomembne »umetnosti«).
Zato se nisem začudila kravalu, ki je sledil branju »razsodbe«, saj mi je bilo Povsem jasno, zakaj so mnogi kolegi izrazili svoje nezadovoljstvo nad zlatim levom Tomu Stoppardu. Britanskemu režiserju bi prav gotovo z navdušenjem priznali kakršnokoli drugo nagrado, zlatega leva pa so namenili nioralni zmagovalki festivala, novozelandski režiserki Jane Campion.
Tudi sama bi bila prisodila glavno nagrado Campionovi, vendar moram žiriji priznati, da se si je vsaj glede zlatih in srebrnih levov znala še kar spretno pomagati iz zagate. Na žirijo so namreč pritiskali malodane vsi, še največ težav pa je povzročal Biraghi-jev izbor filmov. Prav nič se nisem čudila srebrnemu levu, ki ga sedaj pestuje Martin Scorsese, saj so Benetke nekako poplačale trud distributerja, ki je svojo uspešnico »posodil« festivalu, čeprav ni potreboval nikakršne dodatne reklame. Z odločno večjo težavo pa si razlagam odločitve žirije, ko gre za stranske nagrade, še posebno v primeru srebrnega leva za najboljši scenarij Ulmu Sirup.
Nekateri člani žirije so priznali, da se je ženski del skupine izvedencev boril za nagrado režiserki Helli Rys-Unge, ker je znala postaviti na ekran realno življenje v vseh odtenkih. Res je, pokazala nam je, da so moški prave trape, ki si privoščijo žensko in jo uničijo, ker se imajo za moralno (in fizič-Uo) močnejše. Zato je gospa Ryslinge v svojem scenariju (za to je bila nagra-
jena!) sestavila žensko, ki bo danes ali jutri premagala takega moškega. Njena ženska je umetnica, samostojna v svojih odločitvah in bogve zakaj skrajno neotesana. Običajno kar dobro prenesem »odvratne« filme, vendar menim, da je gospa Ryslinge pretiravala, ko je dobršen del filmskega dogajanja postavila na stranišče. Saj je res, da lahko govorimo in razmišljamo, tudi takrat, ko sedimo na školjki, kaj pa je imelo to opraviti s filmsko zgodbo mi še sedaj ni jasno. Prav tako mi ni jasno, zakaj je treba ob menstruaciji pomazati s krvjo pol stanovanja in zraven še preklinjati kot izprijen... moški.
Prav zaradi tega sem iskala v filmu smisel nagrade, a ga nisem našla. Lažje sem si razlagala »kompromisno« priznanje filmu bolgarskega režiserja Pandurskega Edina priča. Vzhodnemu svetu brez berlinskega zidu je bilo treba izročiti kako priznanje. Vendar komu? Prav gotovo ne erotični polomiji poljskega debitanta, zato so se
raje odločili za »televizijsko« delo, ki je imelo edino pozitivno lastnost v sinopsisu. Nagrado so torej namenili prej zamisli, kot pa dodelanemu filmskemu delu, v katerem je bilo vse preveč grobih režijskih napak, da bi mu brezpogojno priznali pravico do uvrstitve v festivalski tekmovalni program.
Za konec pa še ugotovitev, da bi morali biti beneški filmi (predvsem tisti boljši) sestavni del distribucijskega programa že letošnje zimske sezone. Dejstvo, da nam filme lanskega festivala predvajajo prej na televiziji, kot pa v dvoranah, ter da jih bo večina ostala za vedno v predalih požrešnih distributerjev, je slaba vizitka za festival, ki trdi, da želi pomagati filmski umetnosti. Slike je treba razstavljati, filme pa vrteti v kinodvoranah, kdo bo sicer verjel peščici novinarjev, ki petnajst dni poročajo in razpravljajo o delih, ki jih ne bo nihče gledal?
EVA FORNAZARIČ
Delno razočaranje
Kot smo že poročali, se je na Lidu v okviru letošnje Mostre odvila tudi retrospektiva sovjetskega filma. Izbor filmov je delo pokojnega kritika in slavista Giovannija Buttafave, ki je sicer pretežno »učenemu« in zainteresiranemu občinstvu predstavil izsek iz bogate proizvodnje tistih let. V mali dvorani Volpi se je razkrila živa slika začetnega obdobja sovjetskega filma, ko ga še ni pogojevala ideološka okorelost, značilna vsaj do Stalinove smrti.
O čem govorijo ti filmi? Predvsem o velikih dogodkih tedanjega časa, o krvavi državljanski vojni med »belimi« in »rdečimi«, o graditvi socializma, o krivičnem predrevolucionarnem obdobju, ki služi za kontrapunkt svetli ali vsaj svetlejši sedanjosti graditve socializma. Take so seveda »ideološke« predpostavke, ki so bile nujna sestavina skoraj vseh filmov - in gorje, če bi tako ne bilo, ker bi bil (irealna hipoteza) to znak »odtujene« proizvodnje, plod kinematografije, ki »ne vidi« tega, kar prikazuje. Po drugi strani pa se »ideologija« staplja z živo vsakdanjostjo, z izrazito ljudskim tonom, tako da bi bili za večino teh filmov krivični očitki, kakršne si je upravičeno zaslužil poznejši socrealizem. V,bistvu bi lahko v večini primerov govorili o populističnem filmu, ki se izogiba ekstremnih oblik artističnega dela in kiso ga poznale tudi druge sočasne kinematografije (ameriška v prvi vrsti). Razlika je verjetno v tem, da je bilo (ali je) ideološko jedro »american dre-ama« za zahodnega gledalca ideološko manj »sporno« od revolucionarnega ali vsaj »naprednega« duha, ki hočeš nočeš preveva sovjetski film začetka tridesetih let.
Tako je npr. Sreča Aleksandra Ivanoviča Medvedkina ljudska prilika o revežu, ki sta ga kulak in pop odrla, carska policija pa zaprla zaradi »svobodomiselnosti«. Kljub temu je v povojnem kolhozu lenuh, ki mu le naključje odpre vrata sreče v kolhoškem skupnem delu. Harmonika Igorja An-drejeviča Savčenka pa pripoveduje,
kako je lahko tudi harmonika politično orodje: komsomolske vesele melodije preženejo nasprotno »propagando« kulaških žalostink. Vroči dnevi Hejfiča in Zarhija je v bistvu ljubezenska komedija kot tudi Žužunina dota Sika Palandšvilija. Predmestje Borisa Vasiljeviča Barneta pa bolj razčlenjeno obravnava šovinizem, ki bruhne na dan v stari Rusiji ob vojni napovedi. Zmagujoča revolucija ga seveda zanika in tako se lahko nemški ujetnik Miiller lahko poroči z Manko. Razredni princip je močneši od nacionalnega. Politični pouk je tudi ekspliciten v Velikem tolažniku Leva Vladimirovi-ča Kulešova, kjer se prikazuje ameriška zgodba Billa Porterja, ki s svojimi knjigami tolaži malomeščansko lažno zavest o resničnosti. Taka naivna podrejenost »kapitalističnim zatiralcem« pa ga moralno uniči. Bolj vedra sta filma Letalci Julija Jakovljeviča Raj-zmana in Zasebno življenje Pjotra Vi-nogradova režiserja Aleksandra Ve-njamovica Macereta: egocentrična genialnost je sicer družbeno poplačana, a v ljubezni ni kaj prida koristna. Zgodovinska filma pa sta vsekakor Pot v življenje Nikolaja Vladimirovica Ekka o mehki tehniki prevzgoje podivjanih vojnih sirot, kakršno je izgradil pedagog Makarenko, in Čapajev bratov Vasiljev, ki je v bistvu vzorec bodočega udarniškega socrealističnega filma.
Sicer pa - to je treba priznati - je ogled filmov obdobja 1929/1935, obdobja rojevanja filmskega socialističnega realizma, le nekoliko razočaral. Verjetno prav zaradi tega, ker si je človek pričakoval večjih estetskih izzivov, oz. večjih ideoloških potvorb, vsekakor pa večje filmske učinkovitosti, ki je sovjetski film začetnega zvočnega obdobja v primerjavi svojim nemim predhodnikom le ni uspel pokazati. Majhno filmsko-kritiško razočaranje, ki je davek k odkritju tedaj še prostodušnega, iskrenega in navdušenega odzivanja do zgodovine in življenja.
ALEŠ DOKTORIČ
		!!!!ll!SSi||(Sl	iliiiijjjiiiiiiiiil ilijllilinil	llMll	IBS ii	lil		današnji	televizijski m radijski sporedi	
RAI 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
^0.30 Jutranji dnevnik
10.40	Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Matto-li, i. Toth), vmes (11.55) vreme in kratke vesti
12.30	Nanizanka: Fuorilegge
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Sodobni umetniki
15.45	Risanka: Zmajček Grisu
10.00	Mladinska oddaja: Aspettando Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nan.: Cuori senza eta
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Dokumentarec: Quark -
Odkritja na	planetu
Zemlja
21-30	Film: II conte	di Essex
(zgod., ZDA	1939, r.
Michael Curtiz, i. Bette Davis, Errol	Flynn),
vmes (22.30)	večerni
...	dnevnik
23.25	Variete: Napoli prima e dopo
0.25 Dnevnik in vreme 0.35 Petrarcov Canzoniere
RAI 2_________'
7.00	Risanke
8.15	Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho sposato tutta la fa-miglia
9.30	Španščina in nemščina
10.00	Film: Ouattro in medicina (kom., VB 1954, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde)
11.30	Nanizanka: II brivido delLimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.30	Nan.: Mr. Belvedere
16.55	Film: Nella morsa delle SS (kom., ZRN 1960, r. Robert Siodmak)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Passaggio in India (dram., VB 1984, r. David Lean, i. Peggy As-hcroft, Victor Banerjee)
23.10	Dnevnik, nato Dosje
0.20 Dnevnik in horoskop
0.45 Film: L alibi era perfet-to (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang)
|	^ RAI 3	|
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Galileo Galilei, Mednarodna obzorja, Monografije, Boks, šport, mit in kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Rubrika: Block Notes
15.00	Dok.: Po Kolumbu...
15.30	Šport: jadranje - Sardi-nia Cup, Supermare-cross, EP v hokeju
16.45	Film: Crimine silenzioso (krim., ZDA 1958, r. Don Šiegel, i. W. Anderson)
18.10	Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Variete: Prove tecniche ore 20.00 (vodi Piero Chiambretti)
20.30	Aktualnosti: I racconti del 113
21.35	Večerni dnevnik
21.40	Film: Un turco napole-tano (kom., It. 1953, r. Mario Mattoli, i. Toto, Isa Barzizza)
23.05	Aktualno: Lo spettacolo in confidenza - Laura Antonelli
23.50 Nočni dnevnik 0.20 Dokumentarna oddaja: Ve li ricordate?
|	TV Ljubljana 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školj-ke
9.30	Šolska TV: Portreti znanstvenikov, 10.00 dok. Boj za obstanek
10.15	Mozaik. Tečaj nemščine, 10.50 Sedma steza,
11.10	Osmi dan
11.55	Video strani
14.35	Tečaj nemščine (pon.)
15.05	Žarišče (pon.)
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.00	Spored za otroke in mlade: Zlata ptica, 18.05 Kultura vina, 18.50 Spomini na nadvojvodo Janeza, očeta štajerskega vinogradništva
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Zmaga (2. del)
20.55	Dok.: Da ne bi bolelo
21.25	Glasbena oddaja: Melodije morja in sonca -Portorož '90 (2. del)
22.15	Dnevnik in vreme
22.40	Nočni program Sova,
vmes nanizanki Deka-meron in Srce mesta
TV Koper
13.00	Rubrika: Eurogolf (pon.)
14.00	Oddaja o boksu: Specia-le Bordo Ring
15.45	Rubrika: II meglio di Koper
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Mednarodni nogomet
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Boks
22.15	TVD Novice
22.30	Bezbol - Major League
23.30	Oddaja o boksu: Specia-le Bordo Ring
0.30 Boks
TV Slovenija 2
17.10	Svet športa
18.10	Žrebanje za olimpijske
igre 1996
19.00	Ob obisku švedskega dirigenta Eriča Ericsona
v Ljubljani
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Dokumentarec: Gradovi na Slovenskem
21.00	Umetniški večer: film John Huston (dok., ZDA 1989, r. Frank Martin)
23.00	Satelitski prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Ukradeni mesec (Ludvik Aške-nazy, 1. del); 9.30 Instrumentalni solisti;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatlesov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden ruskih skladateljev; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Ever-greeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce;
9.05	Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Franza Liszta;
21.05	Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
c
CANALES
8.00	Nanizanke: Simon Tem-plar, 9.00 Alfred Hit-,	chcock, 9.30 Diamonds
0.30 Film: Ho ritrovato il mio amore (kom., ZDA 1938, r. Arthur Ripley, i. Henry j	Fonda)
Z30 Nan.:Duecomenoi
4.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-Pie
o0 Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco j R e offro, 16.30 Gara TV
■45 Kvizi: Doppio slalom (vodi Paolo Bonolis),
17.25	Babilonia (vodi Umberto Smaila), 17.50 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to (vodi Marco Colum-2Q' bro)
■30 Variete: Kitajski cirkus jo (* * * * v°di Gerry Scotti)
0 Aktualno: Pred variete-23 ir iem Votalavoce
5 Variete: Maurizio Co-1 stanzo Show u Nanizanka: Marcus Wel-by M.D. - II cerchio della vergogna
RETE 4________________
8.30	Nad.: Una vita da vivere,
9.30	Andrea Celeste,
10.00	Amandoti, 10.30 Aspettando il domani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria - Il matrimonio
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.35	Nad.: Sentieri
15.40	Nanizanka: Falcon Crest - Ritorno di fiamma
16.45	Nadaljevanka: La valle deipini
17.20 Nanizanka:	General
Hospital
17.55	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30	Nanizanka: Dynasty
20.30	Film: Lo specchio della vita (dram., ZDA 1959, r. Douglas Sirk, i. Lana Turner, Sandra Dee, John Gavin)
22.50 Aktualnosti: Il tramonto della stella rossa (3. del) 0.25 Film: Caprice la cenere che scotta (krim., ZDA 1967, r. Frank Tashlin, i. Doris Day, Richard Harris, Ray VValston)
ITALIA 1______________J
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Webster,
9.00	Arnold, 9.30 La pic-cola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 La famiglia Brady, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggior-domo, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy Days,
14.30	Compagni di scuo-la, 15.00 Supercar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke in nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Tarzan, 19.30 Časa Keaton - Ricominciamo con il guarto
20.00	Risanke: Teddyjeve dogodivščine
20.30	Nogomet: 1. trofeja Luigi Berlusconi, Milan-Ajax (iz Milana)
22.30	Športna rubrika: Torkov priziv
0.05 Nanizanke: Vietnam ad-dio, 1.05 Chips, 2.05 Benson
OPEOH_________________
9.00	Nan.: 4 in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 Col-laborators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: In due si litiga bene (kom., ZDA 1985, r. Adam Brooks)
17.00	Nanizanki: Zufall, 18.00 Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: A prova di errore (dram., ZDA 1963, r. S. Lumet, i. H. Fonda)
22.30	Film: Il serpente alato (srh., ZDA 1982, r. L. Cohen, i. D. Carradine)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC____________________
8.30	Nan.:Get Smart, 9.00Pet-rocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti, dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: La bionda e lo sce-riffo (vestern, ZDA 1958, r. Raoul Walsh)
16.55	Aktualno: Ženska TV
17.55	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	TV film: Tra il buio e la luce (2. del)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Onde cerebrali
(dram., ZDA 1982, r. Ulli Lommel, i. Tony Curtis)
22.05	Rubrika o motorjih
22.45	Večerne vesti in šport
23.05	Nogomet: pokal UEFA, Lisbona-Malines
TELEFRIULI_____________
11.00	Dok.: Italia viva
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.05	Nad.: Capriccio e passio-ne, 13.40 Potere, 14.20 Un uomo due donne
15.30	Nan.:L'albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik in rubrika
20.30	Nanizanki: Hawkins,
21.30	Juha
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: La tenda rossa (dram., r. M. Kalatozof, i. Sean Connery)
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00. Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16,00 Igre; 16.20 Poletje v živo;
17.00	Kultura in šola; 17.05 Hot Hits;
18.00	Mixage; 18.30 Najlepše popevke;
19.00	Souvenir d’Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
Namesto strpnosti tokrat prevladalo togo stališče
Župan je Ivanu Bratini preprečil slovenski poseg v občinskem svetu
V	okviru biotoksikološke službe KZE
V	Gorici laboratorij za analizo klapavic
»Gospod župan, kolegi svetovalci...« To je bilo vse, kar je sinoči občinski svetovalec KPI Ivan Bratina lahko spregovoril v slovenščini na seji goriš-kega občinskega sveta. Brž ko so slišali slovenske besede, so svetovalci desnice vzrojili in zahtevali, naj župan Scarano prekine Bratino, ki je nameraval postaviti nekaj svetovalskih vprašanj v slovenščini in jih nato ponoviti še v italijanščini. Na prvi seji je bil slovenski poseg dovoljen svetovalcema Komelu in Špacapanu, slovensko pa je pozdravil celo republikanski svetovalec Pecorari.
Povedati je treba, da je bilo tokrat Scaranovo ravnanje povsem drugačno in v bistvu podrejeno zahtevam desnice, saj je nemudoma prekinil Bratino ter zahteval naj govori italijansko, sicer da mu odvzame besedo. Slovenščina je sprejemljiva le na prvi seji mandata, kot pozdrav - je utemeljil - nikakor pa med rednim delovanjem občinskega sveta. V polemiko se je vključil liberalec Majo, ki je Bratino obtožil, da izvaja nacionalistični izziv. Bernard Špacapan (SSk) je nato predlagal, da bi spor rešili strpno, tako kot so ga ob podobni priložnosti na Pokrajini: Bratini naj se dovoli, da govori slovensko, sam pa se je ponudil, da bi simultano prevajal njegov poseg.
Župan Scarano pa tudi tega ni hotel sprejeti, češ da po zakonu ni dovoljena raba drugih jezikov razen italijanščine. »Po katerem zakonu?« ga je vprašal Bratina. Sledilo je posvetovanje župana z občinskim tajnikom in mrzlično listanje po kodeksih, vendar vse kar so našli je bil 6. člen Ustave (sic!), ki določa, da mora država z zakonom zaščititi manjšine. Ker takega zakona ni, je z vprašljivo pravno osno-vanostjo skušal razložiti župan, slovenščina ni dovoljena.
Niti ni prepovedana, je odgovoril Bratina, ki je grenko vzel na znanje, da se mu onemogoča izvajanje pravice. »Minili so časi, ko je v javnosti veljalo pravilo "Qui si parla solo itali-ano",« je dodal in obžaloval, da je v občinskem svetu prišlo do nestrpnosti, ki gotovo ne sodi v današnji čas. Spričo okoliščin je dejal, da noče zaostrovati sporov in bo tokrat govoril italijansko, da pa ohranja pravico govoriti v slovenščini in se je bo poslužil kdaj drugič.
V začetnem delu seje je Busolini (KPI) vprašal župana, kako je s prilagoditvijo upepeljevalnika, saj so že petič podaljšali dovoljenje za njegovo obratovanje (tokrat do 31. 12. 1990) ne da bi bili nameščene prečiščevalne naprave. Župan je odgovoril, da elek-
trofiltre že izdelujejo, ni pa še mogoče predvideti, kdaj bodo nameščeni.
Na vprašanje Zanettija (KD) je povedal, da je posegel pri deželni upravi za ohranitev Turistične in letoviščar-ske ustanove v Gorici. Znano je, da namerava Dežela ukiniti večino teh ustanov in med njimi goriško in bo menda deželni svet o tem razpravljal jutri.
Svetovalcu Espositu (PSDI) je pojasnil, da so v obratu Siles v Tržaški ulici namestili prečiščevalne naprave in torej dim, ki uhaja iz njega, ne bi smel biti več onesnažujoč.
Misovec Coana je predlagal, naj bi tovornjakom prepovedali postajanje na trgu pri Rdeči hiši in tako odpravili težave zaradi njihove vožnje po Ul. 3. armata. Župan je dejal, da bo to mogoče, ko bodo na avtoportu uredili parkirišča za tovornjake, ki jih še ni.
Na vprašanje Bratine glede odločitve gledaliških srečanj Alpe-Jadran na prihodnjo pomlad je odbornik za kulturo odgovoril, da nameravajo festival še prirejati, najbrž pa ga bodo zaradi finančnih težav le vsaki dve leti.
Na seji, ki je trajala pozno v noč so nato razpravljali o spremembi pravilnika občinskega sveta in o imenovanjih predstavnikov občine v razne komisije in javne ustanove. O teh vprašanjih bomo podrobneje še poročni.
V Gorici so včeraj odprli nov laboratorij za analizo užitnosti klapavic in drugih morskih sadežev. Nova služba bo deželnega značaja in bo delovala v okviru biotoksikološkega oddelka večconskega prezidija goriške Krajevne zdravstvene enote. V laboratoriju bodo z analizami vode in testi na morskih sadežih ugotavljali, ali so školjke užitne.
Včerajšnje slovesnosti ob odprtju laboratorija so se udeležili deželni odbornik za zdravstvo Brancati, župan Scarano, predsednik pokrajine Crisci, prefekt Rosa in druge osebnosti. Brancati je posebej poudaril pomen ustanovitve nove službe. Doslej v naši deželi namreč ni bilo v ta namen opremljenega laboratorija, tako da so morali primerke školj pošiljati v Padovo in celo v Perugio. Ta postopek pa je bil zelo zamuden, kar je povzročalo še dodatno škodo podjetjem, ki gojijo klapavice in druge užitne školjke.
Finančna sredstva za odprtje laboratorija (skupno okrog 150 milijonov lir sta prispevali Dežela in KZE. Kot rečeno bodo v njem ugotavljali ali so v vodi prisotne biotoksine, s poiskusi na miših pa bodo tudi neposredno analizirali užitnost školjk. Miškam bodo namreč vbrizgali estrakt iz prebavil školjk: v primeru okuženosti žival po-
Novogoriški liberalci pri SKGZ
Ne glede na novonastale politične razmere v Sloveniji, oziroma na Novogoriškem, pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Goriško redno vzdržuje stike z raznimi komponentami preko državne meje. SKGZ je v vseh teh letih vsestransko razvijala stike in povezave med Slovenci tostran in onstran meje, saj sodi slednje v okvir boljšega medsebojnega spoznavanja oziroma zbliževanja med tu živečim prebivalstvom.
V tem okviru so se včeraj v goriš-kem Kulturnem domu srečali predstavniki občinske konference ZSMS -Liberalne stranke iz Nove Gorice ter predstavniki pokrajinskega odbora SKGZ za goriško pokrajino. Na delovnem sestanku so obravnavali razne teme skupnega goriškega prostora, obenem pa razne možnosti nadaljnega medsebojnega sodelovanja. Med prve poglavitne naloge, ki sta si jih strani zadali je prav organiziranje širšega uradnega srečanja med odboroma organizacij, ki naj bi bilo v naslednjem mesecu v Gorici.
Delegacijo ZSMS - Liberalne stranke je vodil njen predsednik Andrej Pasdarevič ter član predsedstva Borut Bašin; za PO SKGZ pa sta bila prisotna tajnik Igor Prinčič in član odbora Igor Komel.
Natečaj Lipizer v znamenju premoči violinistk
Zmagala Japonka M. Kanno
■ Deveti mednarodni natečaj za mlade violiniste Rodolfo Lipizer se je končal v znamenju premoči žensk. Prepričljivo je zmagala 21-letna japonska violinistka Mieko Kanno, ki jo je mednarodna žirija soglasno izbrala kot najboljšo izvajalko zahtevnih skladb. Ob izjemnem glasbenem talentu je nastop mlade virtuozinje z Daljnega vzhoda pokazal tudi kakovost japonske glasbene šole, ki je že nekajkrat predstavila v Gorici zelo talentirane violiniste. Mieko Kanno je druga ženska, ki je doslej posegla po najvišji nagradi (letos je ta znašala 11 milijonov lir poleg tega pa še druga priznanja in pogodbe za več koncertnih turnej). Pred njo je zmagala le Korejka Hae Sun Kang leta 1982, od takrat pa so bili vsi zmagovalci moški.
Nadvlado nežnega spola dopolnjuje nekoliko presenetljiva druga nagrada prav tako 21-letni Myriam Dal Don iz Belluna, ki je s tem dosegla najvišje priznanje, kar so jih doslej italijanski violinisti na natečajih Lipizer. Nekoliko je s končnim tretjim mestom razočaral 26-Ietni Sovjet Gleb Nikitin, ki so mu po izločilnem in polfinalnem nastopu mnogi prerokovali gladko zmago. Nikitina pa je najbrž v finalnem nastopu ob spremljavi orkestra oškodovala trema in negotovost. Četrto mesto si delita 24-letna Annalee Patipatanakoon, kanadska državljan-
ka po rodu pa iz Laosa, ter 29-letni Romun Mircea Calin. V šesterici najboljših med skupno 22 sodelujočimi na natečaju je še 31-letni Sovjet Mi-hail Tsinman.
Nedeljski večer z nagrajevanjem in nastopom šesterice zmagovalcev je bil hkrati slovesen in navdušujoč. Občinstvo je toplo pozdravilo kvalitetne nastope mladih a že vrhunskih izva-
jalcev, organizatorji natečaja - člani društva Lipizer - pa niso skrivali zadovoljstva zaradi dobre kakovostne ravni vseh nastopov in tudi zaradi nepričakovane odlične uveljavitve italijanske violinistke.
Na sliki (foto Bumbaca) nastop zmagovalke, 21-letne Japonke Mieko Kanno.
Slovesnost v čast cesarju Maksimilijanu I.
V Krmim mo plačevali davkov
slušali branje besedila s katerim jih oprošča davkov. Naklonjenost je cesar pokazal s tem, da je takrat, ko so brali njegov edikt, le grozil z dežjem, ko se je branje cesarjevih besed končalo, pa je pričelo deževati.
Nedeljska prireditev v Krminu je bila v znamenju zgodovinskega dogajanja. Iz raznih krajev, kot tudi iz domačega kraja, so prišle skupine oblečene v zgodovinska oblačila. Pozornost je seveda bila uperjena v statiste okinčane v oblačila dobe v kateri je živel cesar Maksimilijan L, kot seveda tudi v tiste z oblačili drugih dob. Na svoj račun so prišli tudi lokostrelci. Krmin je še enkrat bil v središču pozornosti, kot pred nekaj tedni, ko so, tik pred začetkom trgatve, tam imeli praznik vina.
Na sliki (foto Bumbaca) cesar s soprogo med nedeljsko manifestacijo v Krminu.
Policija
prijela
goljufa
Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj popoldne prijeli goljufa, ki je malo prej v Ul. Favetti s prevaro odnesel stotisočak priletnemu moškemu. Gre za 54-letnega Antonia Can-delma doma iz Neaplja in z bivališčem pri Benetkah.
Goljuf se je žrtvi približal s pretvezo, da mu pokaže nekaj zlatih predmetov, ki naj bi jih prodajal po izredno ugodni ceni. Priletni moški mu je odvrnil, da ga kupčija ne zanima. Goljuf ni vztrajal, pač pa ga je prosil, naj mu pokaže stotisočak. Dejal je namreč, da je iz Latinske Amerike in da italijanskega denarja ne pozna dobro, zaradi česar naj bi ga lahko kak kupec ogoljufal. Moški mu je nasedel in mu res pokazal sto tisoč lirski bankovec. Can-delmo ga je vzel v roke nato pa urnih nog zbežal. Okradeni moški je takoj obvestil policijo, ki je goljufa našla tam v bližini, ko je iskal novo žrtev.
Plačilo davkov je od vedno bila ne-všečna stvar. V srednjem veku in tudi kasneje so mesta in trgi postali svobodni takrat ko jim je vladar dal možnost pobiranja davkov. Do kmečkih uporov širom po Evropi je prišlo zaradi previsokih davkov. Danes se tresemo vsakokrat, ko rimska vlada razpravlja o deficitu državnega proračuna in s strahom čakamo, da nam bo naložila kak nov davek.
Zaradi tega je čisto razumljivo, da so v Krminu ponosni na cesarja Masi-milijana L, ki je v letu 1518 izdal edikt, s katerim je za dobo osmih let Krminčane oprostil plačevanja vseh davkov. Tudi zaradi tega so veliko let
kasneje njemu na čast postavili spomenik sredi Krmina, ki so ga odstranili po prihodu Italijanov v Krmin. Spomenik je dolga leta bil v parku pokrajinskega muzeja v palači Attems. Pred leti so Krminčani zahtevali in dosegli, da jim je bil spomenik vrnjen. Postavili so ga spet na svoje mesto.
V nedeljo popoldne je v Krminu bila svečanost, na kateri so se spomnili takratnega cesarjevega edikta. Cesar je Krminčanom še enkrat pokazal svojo naklonjenost, saj je nekaj tisočem ljudem, ki so prišli na to proslavo, omogočil, da so še enkrat po-
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« V TRSTU
razpisuje
v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini.
Pogoji so naslednji:
1)	Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini;
2)	Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti;
3)	Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curriculum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad »S. Tončič«, Studio rag. Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405 ali 365260.
gine v petih urah, v nasprotnem primeru pa so školjke užitne in neškodljive za človeka. Pri tem delovanju bodo tehniki laboratorija sodelovali tudi z Inštitutom za morsko biologijo v Nabrežini. Čaka jih že takoj delo, saj ne gre pozabiti, da je uživanje klapavic iz Tržaškega zaliva že približno en mesec prepovedano, ker so v njih ugotovili preveliko prisotnost biotok-sin.
Rajonski svet za severno četrt
Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v UL Orzoni 56 sestal rajonski svet za Sve-togorsko četrt in Placuto. Svetovalci bodo poslušali sporočila predsednika, izvolili podpredsednika in razpravljali o aktualnih problemih na območju rajona.
razna obvestila
Knjižnica Damira Feigla je odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 13. do 17-ure. Ob četrtkih je knjižnica odprta samo popoldne.
Občina Sovodnje obvešča, da bo podjetje Mazzulini namesto 29. t. m. pobiralo železo, papir in odpadne predmete v soboto, 22. t. m.
Združenje "Cuore amico" obvešča interesente, da so v centru za bolezni srca in ožilja v goriški splošni bolnišnici p° poletnem premoru obnovili rehabilitacijo za srčne bolnike. Rehabilitacijska in preventivna telovadba je vsak torek in četrtek od 9.30 do 11. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja 27. t. m. enodnevni izlet k pobratenemu društvu upokojencev v Trbovlju. Vpisovanje (do zasedbe mest) v četrtek, 20. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih.
šolske vesti
Ravnateljstvi učiteljišča S. Gregorčič in gimnazije-liceja Primož Trubar obveščata dijake, da se bo šolsko leto začelo jutri, 19. t. m., ob 8.30. Dijaki naj se zberejo v šoli.
Ravnateljstvo trg. zavoda Ivan Cankar in oddelka za zun. trg. Žiga Zois
obvešča, da se bo šolsko leto začelo jutri ob 8.20 in da bo šolska maša za dijake vseh slovenskih višjih srednjih šol jutri ob 11. uri v cerkvi sv. Ivana.
Ravnateljstvo ITI Galilei obvešča, da se za dijake slovenske sekcije šolsko let° začne jutri, 19. t. m., ob 8.30.
Ravnateljestvo n. sr. šole Ivan Trin-ko obvešča dijake v Gorici, naj se jutri, 19. t. m., zberejo ob 9. uri na šolske® dvorišču. Šolska maša bo ob 10.15 in nato pouk do 12.30.
V Doberdobu bo maša ob 8.30 (dijaki naj se zberejo ob 8.10 na šolskem dvorišču) in nato pouk do 11.30.
Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol goriškega okoliša obvešča učence in starše, da se bo pouk na vseh šolah pričel jutri, 19. t. m., ob 8.30 s šolsko mašo, po njej pa bodo učenci v šolah do 12.40.
Didaktično ravnateljstvo v Doberdobu ovešča, da bo jutrišnji urnik v osnovnih šolah sledeč: v Sovodnjah od 8.15 do 12.45, v Rupi od 8.00 do 12.30, na Vrhu, v Doberdobu, Jamljah in Romjanu od 8.1° do 12.40. Urnik velja do konca šolskega leta. V vrtcih sprejemajo malčke ob "• uri.
_______________kino________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Caccia o ottobre rosso«.
VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La rossa, la bio® da e 1'ingorda«. Prep. ml. pod 18- *e tom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Godimenti car-nali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Maščevanje Nerdsov«, 20.30 (revija Pula P Puli) »Umetni raj«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Bruce L«6 superstar«.
DESKLE 20.00 »Človek izza rešetk«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
Marzini, Korzo Italiaj 89, tel 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, 410340.
__________pogrebi____________-
Danes v Gorici ob 10.30 Francesca ^ v deot, por. Losani iz splošne bolnišm ^ Šlovrenc, ob 12.30 Vitale Per®®®1.® jfl. splošne bolnišnice v cerkev sv. PO in na glavno pokopališče.
Ob slavnostnem govoru Cirila Zlobca in odprtju prenovljene pisateljeve domačije
Primorska počastila Franceta Bevka
Več tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo v Zakojci, da bi z množičnim shodom počastili 100-letni-co rojstva pisatelja in narodnega buditelja Franceta Bevka. Osrednji del nedeljske slovesnosti je Potekal pred prenovljeno Bevkovo domačijo, ki jo je za javnost uradno odprl dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter istočasno predsednik Odbora za Prenovo Bevkove domačije.
Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti je bil član predsedstva Republike Slovenije, akademik in pesnik Ciril Zlobec, ki je ugotovil, da se je čudna usoda poigrala z Bevkovim življenjem, rojstvom in smrtjo. Svoj rojstni dan je namreč združili z dnevom svoje smrti, oboje pa je zapečatil z osemdeseto obletnico življenja. Bevk Pa je bil vsestranski in bolj ko govorimo o njem, bolj se zavedamo, da o njem veliko izpuščamo. Bevk je med slovenskimi pisatelji napisal največ in ni Slovenca, ki ne bi prebral vsaj ene njegove knjige in prav tako ni Slovenca, ki bi jih prebral vse.
France Bevk, je nadaljeval Zlobec, je bil narodni mož v klasičnem smislu besede, bil je politik in borec. »V tem trenutku, ki je bolj značilen Po tem, da rušimo spomenike in odstranjujemo znamenja tistih, za katere smo še pred letom dni trdili, da so nesmrtni, o Bevku brez strahu praznujemo 100-letnico in vemo, da se njegove rojstne hiše kot spomenika ne bomo nikoli sramovali.« V času smrti ideologij je torej France Bevk
kljuboval tudi takšni ideološki verifikaciji. Vse, kar je veliko, je svojo misel razvil slavnostni govornik, je last vseh in vsak iz te dediščine zajema tisto, kar mu najbolj ustreza. Bevk je začel kot katoliški ekspresionist, pisateljsko delo sklenil blizu socialrealizma, vendarle to ni bistveno zanj. Zanj je bistveno, da je smisel pisateljevanja posvetil primorskemu človeku pod fašistično okupacijo. V teh težkih časih ga je vodilo načelo, da je treba pisati veliko, da bi vsaj nekaj ostalo, da bi se vsaj nekaj oprijelo. In če bi ostal le Kaplan Martin Čedermac, je ugotovil Zlobec, bi to bilo že dovolj in bi pričalo o prizadevanju primorskega človeka, da se ohrani na tej zemlji kot Slovenec.
O Francetu Bevku kot partizanu je govornik ugotovil, da se v partizanih nista nikoli srečala in vednar ga je čutil na vsakem koraku. Bevk kot partizan je zalegel vsaj za brigado borcev, če ne že za tri. Bil je etos partizanskega gibanja na Primorskem, predstavljal je njegovo poštenje. V razlago polemik današnjega dne, je dodal Zlobec, je takrat veljalo dejstvo, da kdor je bil v tem gibanju, je veljal za poštenjaka, kdor je bil zunaj pa za izdajalca. »Živimo v času, ko se dogajajo usodne stvari za našo sedanjost in prihodnjost. In ko vendarle iščemo skupno pot smo neplodno razklani med seboj«. Pri tem pozabljamo na sporočilnost Franceta Bevka, da bi Slovenci znali biti enotni in odločni, ko je treba iskati svojo pot iz roda v rod.
Zaključno razmišljanje je govornik sklenil s kritično mislijo do dobršnega dela Slovenije, saj se je 100-letnica Bevkovega rojstva komaj dotaknila Ljubljane in o njegovi obletnici komajda kaj vejo na drugem koncu Slovenije. Žal, da celo v slovenskem prostoru, ki je tako majhen, ne moremo celovito doživljati nečesa takšnega, kot je spomin na Franceta Bevka.
Pred samim govorom Cirila Zlobca je zbrane pozdravil slovenski minister za kulturo Andrej Capuder, ki je podčrtal, da so iz skromnih razmer izšli veliki možje, ki jih je prežemal velik idealizem. Ta idealizem pa bi ne škodil tudi današnjim mladim generacijam. Minister Capuder je nadalje izrazil željo, da bi se med velikimi ljudmi, med katere sodi tudi Bevk, ki so orali njivo naše kulturne dediščine, pojavili novi kaplani Martini Čedermaci.
Tomaž Pavšič je v imenu Skupščine občine Idrija podčrtal, da so se v Zakojci zbrali ljudje različnih prepričanj, navad in bivališč, da bi dostojno počastili spomin Kralja Matjaža primorskega ljudstva.
V kulturnem sporedu slovesnosti so sodelovali člani okteta Franceta Bevka iz Otaleža, otroški pevski zbor osnovne šole iz Cerknega ter gledališčnik Stane Raztresen, ki je podal odlomek iz Kaplana Martina Čedermaca.
Intimni a vendarle ljudski prireditvi je dalo pečat odprtje prenovljene Bevkove domačije, ki so jo obnovili ob solidarnosti številnih inštitucij,
predvsem pa tisočev otrok, ki so s svojimi prispevki postavili ta kulturni spomenik. V sami domačiji pa sta Ivana Leskovec in Tomaž Pavšič uredila stalni razstavi etnoloških del iz Bevkovega časa ter o pisateljevem življenju in delu.
Shod Slovencev v Zakojci se je nadaljeval v popoldanskem času z nastopom številnih kulturnih skupin iz Slovenije in zamejstva (moški zbor Tabor z Opčin, dramska skupina PD iz Štandre-ža, Gledališka skupina Gorica, mešani zbor iz Podgore, folklorna skupina OŠ F. Bevka z Opčin, skupina ŠRG tržaškega združenja Bor ter godba na pihala Kras iz Doberdoba), ki so se zvrstile na raznih prizoriščih po scenariju Janeza Povšeta in oblikovni zamisli Milovana Valiča. Za domačnost in pristnost pa so poskrbeli sami domačini, ki so na stojnicah ponujali domače jedi ter obrtne izdelke.
Povejmo, da so se na predvečer slovenskega shoda v raznih krajih Baške grape oglasili pritrkovalci, zadonela je slovenska pesem in prižgali so kresove.
Na slikah (od leve proti desni): slavnostni govornik v Zakojci Ciril Zlobec; predsednik SAZU dr. Janez Milčinski se vpisuje v spominsko knjigo v Bevkovi domačiji; kulturno prizorišče shoda Slovencev.
Tekst in foto RUDI PAVŠIČ
Medea 5 let pobratena z Vrtojbo Na griču so počastili pogrešane
Pred petimi leti je prišlo do pobratenja med občino Medea in krajevno fkupnostjo Vrtojba. V tistih letih je njlo sklenjenih več pobratenj med občinami na italijanski strani Goriške ter nied občinami in krajevnimi skupnosten na jugoslovanski strani. V poštev s° prihajali dobri sosedski odnosi kot tedi spomini na sodelovanje v dobi Partizanstva, kulturni razlogi kot tudi Poglabljanja osebnih spoznanj. Med Prebivalstvom obmejnih krajev so se ^Pletle prijateljske vezi, ki so take tedi danes. Medsebojni obiski oseb, športna in kulturna srečanja, uradni obiski občinskih zastopnikov so nekaj Vsakdanjega, nič več posebnost.
Medea je že prej bila pobratena z občino Castelculier v Franciji. Tja so ?e v času fašizma izselili številni Furani, največ prav iz Medeje. Bežali so Pred tukajšnjo revščino in pred fašis-teteo oblastjo. Medejci so se v Castel-culieru udomačili, sedaj se vračajo do-teov na obisk k sorodnikom.
Vrh Medeje, na griču, je bila že v Petdesetih letih zgrajena Ara Pacis, Spomenik padlim v vseh vojnah. Vsa-Ko leto se pred spomenikom zbirajo s°rodniki padlih vojakov, da bi se spo-tenili svojih rajnih. Ob tej priložnosti Prihajajo sem ljudje iz raznih krajev Balije. Večkrat so prišli vojaški atašeji teznih evropskih in drugih držav, ne-atede na vojaški pakt, ki mu pripada ab je pripadala dotična država. jTakšna svečanost je bila v nedeljo, jte njej se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ■“brambni minister Rognoni je imel aovor, v katerem se je dotaknil tudi ktualnih vprašanj v zvezi s krizo v /■abvu. Povedal je, da Italija nima imperialističnih ter agresivnih ambicij in a se drži le sklepov Varnostnega sve-OZN. Povedal je tudi, da so s sov-1 tskimi oblastmi v zadnjem času skle-u*1 dogovor, da bodo italijanski strokovnjaki poiskali grobove italijanskih k°)akoy, ki so padli v drugi svetovni tete- že V kratkem naj bi domov pri-1 tedi nekaj ostankov trupel. r6|V;ekako v sozvočju z nedeljsko pri-ditvijo je bilo v soboto srečanje Me-jcev in Vrtojbencev ob 5. obletnici e bratenja. Na prireditev so prišli šte-£ 111 domačini in Vrtojbenci. Na ve-ngPo slavnost, potem ko so se zastop-njte obeh krajev poklonili spominu Vserfh v vojni vrh griča, so prišli tudi žin tetevni zastopniki Združenja dru-r,”,Pogrešanih v vojni ter zastopnika dobnih organizacij iz ZDA in SZ. (Opoldne so bila srečanja med bali-B Medeje in Vrtojbe in med tek-
movalci v briškoli. Šolski otroci, deset za vsak kraj, so sodelovali v slikarskem ex - temporeju na temo prijateljstva. Zvečer so udeleženci bili nagrajeni. Na slavnosti je pel mešani pevski zbor iz Vrtojbe, spregovorili pa so domači župan Franco Stacul, predsednik Sveta krajevne skupnosti Vrtojba Franc Nanut, predsednik goriške pokrajine Gianfranco Crisci in novogoriški župan Sergij Pelhan. Govoril je tudi vsedržavni predsednik Združenja družin pogrešanih Lattanzio.
Vsi so poudarili,- da se je v naših krajih gradila Evropa, da so se tu
podirale mejne pregrade še preden je prišlo do velikih pretresov lanske jeseni v Vzhodni Evropi. Tako zbliževanje ljudi je bilo vsestransko koristno, saj je meja med državama danes le nekaj formalnega. Govorniki so omenili tudi tisočletno sožitje med tu živečimi Italijani, Furlani in Slovenci, ter izrazili željo, da bi se to nadaljevalo tudi s takimi prireditvami pobratenja.
Na slikah (foto Bumbaca) župan Stacul nagrajuje zmagovalce sobotnih športnih tekmovanj in del množice na nedeljski slovesnosti.
Na seji goriškega tajništva pregledali aktualna vprašanja
Sindikat slovenske šole o začetku šolskega leta
Jutri se bo na vseh šolah ponovno pričel pouk. Znova bomo šteli številčnost dijakov v posameznih razredih, se spraševali, zakaj se ne poučuje kot tuj jezik angleščina, nekateri profesorji bodo čakali imenovanja, programiralo se bo delo, govor bo o racionalizaciji šolskega sistema, sperimentaciji. Šolska problematika bo spet aktualna. Tik pred začetkom novega šolskega leta se je 12. septembra sestal odbor Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica. Odborniki so pregledali spremembe in novosti na šolskem področju v minulih mesecih ter okvirno določili naloge, ki jih bodo v kratkem opravili odborniki.
Pedagoški svetovalec iz Nove Gorice D. Štekar, ki že več let spremlja delo odbora, je poročal o seminarju za slovenske šolnike, ki je bil letos na Brdu pri Kranju in se je zaključil 25. avgusta; obračun je pozitiven, med drugim je razveseljivo dejstvo, da je bila letos polna udeležba prijavljenih šolnikov in sicer 10 iz Gorice in 30 iz Trsta.
Predsednik sindikata prof. L. Devetak je seznanil ostale odbornike o sestanku, ki ga je imelo predstavništvo SSŠ v Ljubljani 28. avgusta. Sestavlja se nova mestna konzulta za slovenska vprašanja, v kateri bosta zastopala SSŠ profesorja C. Luis in M. Vončina. Odborniki potrdijo lanske predstavnike v komisijo za rekurze. Prihodnji mesec se bo delegacija SSŠ predstavila novemu šolskemu skrbniku in mu predočila problematiko slovenskega šolstva in specifično vlogo sindikata samega, ki je le delno sindikalna. Sindikat se je pred nekaj tedni zavzel pri pristojnih oblasteh, da profesorji, ki so pred nekaj meseci opravili izredne habilitacijske izpite (redne habilitacije bodo razpisane v kratkem), pridejo v stalež za tistimi, ki so omenjeni izpit opravili že pred leti.
Odprl jo je tržiški trgovec
V Poreču odprta trgovina s keramičnimi izdelki
Če je doslej bilo več sodelovanja med velikimi italijanskimi in jugoslovanskimi tvrdkami se sedaj, v času sprostitve gospodarskega sodelovanja, opaža čedalje večje sodelovanje med malimi trgovci.
V zadnjih letih so kupci iz Slovenije in Hrvaške kupovali veliko blaga v trgovinah s keramičnimi predmeti in sanitarijami na italijanskem ozemlju. Nakup tega blaga pa je bil otežen predvsem zaradi tega, ker so imetniki obmejnih prepustnic lahko vsakokrat peljali čez mejo le določene količine blaga. Tisti iz bolj oddaljenih krajev, ki niso imeli obmejne prepustnice, pa so za uvoženo blago morali plačati jugoslovansko carino. Čeprav so podobne proizvode izdelovali in izdelujejo tudi v Jugoslaviji se je veliko ljudi odločilo za nakup tega blaga v Italiji, ker pri nas dobiš večjo izbiro.
Sedaj nekateri tukajšnji trgovci odpirajo trgovine v Jugoslaviji. Tak je primer Carla Pahorja iz Tržiča, ki je v soboto v sodelovanju z jugoslovanskim partnerjem v Poreču odprl trgovino podobno tisti, ki jo že ima v Trži-
ču. Že doslej je Carlo Pahor v svoji tržiški trgovini imel veliko kupcev iz Jugoslavije, še zlasti iz Istre in reške-ga zaledja. Sam pravi, da bodo izbira blaga in cene v poreški trgovini enake kot v Tržiču. Kupcem bo prikrajšal dolgo pot do Tržiča in čakanja pred carino na mejnih prehodih. Prepričan je, da bo pobuda imela uspeh in se že pripravlja na odprtje več podobnih trgovin v drugih krajih Jugoslavije.
Najdeni predmeti
V uradu občinskih redarjev za izgubljene predmete hranijo sledeče predmete, ki so jih izročili pošteni najditelji: žensko torbico z denarno vsoto, denarnico z denarno vsoto, denarnico, zapestno uro, poročni prstan, štiri motorna kolesa, kolo vrste mountain bike, šest ženskih in tri moška kolesa, par očal za vid. Predmeti so v uradu na poveljstvu občinskih redarjev v Ul. Mazzini na razpolago zakonitim lastnikom.
V soboto se je pri Lipici zaključila letošnja prireditev Vilenica 90
Ko beseda dograjuje nove svetove
MsdnaradM tttervma nagrada
tofeni	prBšs
Premki leBerarlo Jnlemazlooale Intemadonatoe fiterame myto
»Slovenska kultura (in kultura nasploh) potrebuje avtonomijo in ne oltarjev«. S temi besedami, po spominu in na pamet zapisanimi, je predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo končal svoj slavnostni govor v vileniški jami in s tem zaključil letošnje prireditve v zvezi z mednarodno literarno nagrado Vilenica 90. Povsem jasno je, na koga je Šeligo mislil in komu je bodico namenil. In res je, vsaj piscu teh vrstic se tako zdi, da kultura resnično rabi izključno avtonomijo, profesionalnost, kakovost in ustvarjalnost, ki se morajo udejanjati brez kakršnihkoli ideoloških ali, še slabše, političnih interferenc. Prav Vilenica je v zadnjih petih letih, odkar se je preoblikovala v mednarodno prireditev, to očitno in nedvoumno potrdila, podčrtano pa so o tem govorili tudi pesniki, pisatelji in intelektualci, katerih misel in beseda sta bili, predvsem na Vzhodu, preganjani, oni sami pa so to preganjanje na meji z inkvizicijo fizično občutili z izgubo družbenega ali celo državljanskega domicila.
Ko sem te dni razmišljal, ali ni Vilenica po udeležbi in saporočilnosti na meji politiziranega in literarnega sporočila, sem si moral odgovoriti, da je pravzaprav tako. A to je neizbežno, če hoče zasledovati in udejaniti cilje, ki si jih je zastavila in ki so predvsem v ustvarjanju brezmejnega intelektualnega duhovnega prostora v državah Srednje Evrope in drugod. Prostora, ki naj bi svobodno sproščal svoje ustvarjalne energije, brez nagobčnikov in omejitev. Razmerje med literarno fikcijo in konkretnimi težavami družbe je po eni strani očitno, po drugi pa seveda zabrisano, saj
izhaja literatura iz življenjskih danosti. Tako pisateljem seveda ni vseeno, kaj se okrog njih in z njimi dogaja in kot tenkočutni prisluškovalci humanističnega etičnega čreda brezkompromisno nastopajo v prid človekovemu dostojanstvu, pa naj govorijo o srednjeevropski kulturni utopiji, ali policijskemu preganjanju. Prav Vilenica je bila in je med tistimi prireditvami, ki so v sebi nosile in sproščale v zemljepis moč in voljo, da je prišlo in prihaja do sprememb v evropskem mozaiku. Morda bo kdo pripomnil, da stvar predimenzioniramo, vendar ni tako, če pomislimo, kdo vse se Vilenice udeležuje. Tudi letos se je namreč izkazalo, da književniki svoje vizije in delo koherentno usmerjajo in z njimi odpirajo prostore, ki trkajo in butajo v zavest državnikov in ljudi. Ni naključje, da je njihova preokupacija tudi usoda manjšin (med njimi seveda tudi koroške in naše, s katero so se soočili predvsem v petek v devinsko-nabrežinski občini). Prav na letošnjem simpoziju v Sežani je bilo namreč podčrtano, da Evropa ne bo zaživela, dokler ne bodo vsem manjšinam priznane pravice. A to se bo zgodilo v Evropi narodov...
Nemara bi bilo potrebno na tem mestu podčrtati tudi vse akcije, ki jih Vilenica sproža, a to smo počenjali v naših vsakodnevnih poročilih. Pomembno se nam zdi predvsem dejstvo, da se Vilenica udejanja med kraškimi skalami in bori, ki so prepojeni s poezijo, zgodovino in kostmi, kot bi rekel pesnik Veno, Taufer, na meji, ki velikokrat brezglavo ločuje različne svetove in ljudi. Prav
take meje pa želi Vilenica preseči in spojiti različno misel v dialog, kakršnega pozna in utemeljuje poezija, ki spraska vse nevredno in bolno— svetu govori z močjo svoje etične izraznosti, v mavrici stilov in žanrov, avantgarde, postmodernizma in tradicije. Zato je vileniška jama, v kateri so na marmornato ploščo vklesana imena zmagovalcev vsakoletnih priznanj, že nekakšna simbolnost, ki s svojimi kapniki zarisuje nešteto svetov, ki pa so vsi zavezani enemu in istemu nebu. Pod tem nebom lahko živijo vsi, ki se srečujejo na križiščih in sopotnicah književnosti, a tudi tisti, ki tej književnosti znajo prisluhniti.
Tudi letos se je Vilenica 90 iztekla, za seboj pa je pustila svojo sled. Okrog stopetdeset udeležencev (med temi so bile eminentne osebnosti, pisatelji, ki imajo tudi vidne državniške funkcije, kot na primer podpredsednik madžarske Demokratične fronte in Havlov kulturni svetovalec) iz približno petnajstih držav je osvojilo nove izkušnje in utrdilo zavest, da je pot, ki ruši plotove nerazumevanja in zaprtosti prava. Del te poti je tudi Slovenija, je ta naš Kras, ki ne govori svetu samo s svojo burjo. V njem je predvsem sporočilo Vilenice, ki je sporočilo »dobrega« sveta, kakršen se potem kaže v knjigah in mislih besednih umetnikov. Prav te besede vnaša prireditev v srednjeevropski mozaik in prav po zaslugi teh besed smo si ljudje bližji, ko spoznavamo usode drugih. Letos je bilo to sporočilo litovskega pesnika Tomasa Venclove, ki v neki svoji pesmi pravi: In srca še bijejo, kakorkoli sramotno in grešno naj je to...
MARIJ ČUK
Italijanski jesenski književni obeti
Reka novih romanov
Italijanska literarna »produkcija« se bo po poletnem premoru spet nadaljevala. Založbe obljubljajo mnogo novosti uveljavljenih pisateljev in mlajših avtorjev, ki naj bi pritegnile pozornost številnih bralcev. Gre predvsem za romane, zvrst, ki pridobiva v Italiji spet vse večji pomen. Poglejmo nekaj naslovov.
Založba Rizzoli bo 19. septembra predstavila novo delo Luče Goldonija »Stiamo lavorando per voi« (Delamo za vas). Za založbo Bompiani pa je izzivalni Pier Vittorio Tondelli napisal »Un weed-end postmoderno. Cronache dagli anni 80« (Postmoderni weed-end— kronike osemdesetih let), v katerem opredeljuje kulturne mode in žanre pravkar zaključenega desetletja. Pri Eina-udiju pa bosta izšla dva romana, ki sta ju podpisala Marco Lodoli in Franco Cordelli. Prvi je svoje delo naslovil »I fannulloni« (Lenuhi), drugi pa »Guerre lontane« (Daljne vojne).
Ena največjih založb, Mondadori, pa ponuja naslednje naslove: zadnji roma Kena Folleta »I pilastri della terra« (Temelji zemlje); »L’ onere della prova« (Teža poskusa) Scotta Turowa; »Ghigo« Giuseppa Bonavirija; »L' eta del desiderio« (Leta želja) Carla Castellanete. Med knjigami esejistične vsebine pa bo izšla zbirka esejev Victorja Hansona »L' arte occidentale della guerra« (Zahodna umetnost vojne). Založba Bompiani bo izdala dva zgodovinska romana. Prvega, »Alaska«, je napisal James Chenea, drugega pa tržaški pisatelj Fulvio Tomizza, ki je svoje delo naslovil »Fughe incrociate« (Križajoči se begi), kjer pripoveduje o spreobrnitvi dveh družin iz šestnajstega stoletja. Pri Bompianiju bo nato izšlo še nekaj zanimivih pripovednih del, kot je na primer zbirka črtic zelo znanega (v Italiji pa malo poznanega) ameriš-
kega pisatelja T. Coraghessana Boyla »Se il fiume fosse whisky« (Če bi bila reka viski), roman Joseja Saramaga »La storia deli' assedio di Lisbona« (Zgodovina obkolitve Lizbone) in avtobiografija, ki jo je Alberto Moravia napisal štiriročno z Alainom Elkanom. V zbirki klasičnih del pa bodo izšli spisi Eliasa Canettija in Josepha Conrada.
Založba Einaudi se bo italijanskim bralcem predstavila s prav tako zanimivimi deli prevodne in domače književnosti. Nico Orengo je napisal zgodbo, ki je ambi-entirana v Liguriji in v kateri je protagonist neki otrok. Roman ima naslov »Le rose di Evita« (Rože iz Evite). Pomembna bo tudi knjiga nobelovega nagrajenca Ta-harja Ben Jellouna »Le pareti della solitudine« (Zidovi samote), v kateri objavlja pisatelj sto intervjujev s prav toliki Severnoafričani, ki so bili pacienti v neki pariški kliniki za mentalne bolezni. Med drugimi bodo izšle še knjige izraelskega avtorja Yeoshue, perujskega pisatelja Aguedasa in zbirka najpomembnejših poezij največjega živečega francoskega pesnika Yvesa Bonnefoya. Založba Rizzoli ima v tisku nekaj takih del, ki jim kritiki prerokujejo rožnato bodočnost. Občinstvo bo nemara cenilo roman Toma Clancyja »Pericolo imminente« (Skorajšnja nevarnost), predvsem pa »Ouando siamo a tavola« (Ko smo pri mizi) Cesareja Marchija. Zanimiv bo literarni prvenec ekonomista Galbreia »Professore di Harvard« (Profesor iz Harvarda), ob njem pa tudi roman Marie Venturi »II cielo non cade« (Nebo ne pada).
Seveda, ob pregledu nekaterih napovedanih del najpomembnejših italijanskih založb gre opozoriti, da tudi manjše založniške hiše uresničujejo svoje programe in načrte, ki so nemara še večje kulturne in umetniške vrednosti.
Pesniška zbirka Neže Maurer
Kadar ljubimo
Neža Maurer je v samozaložbi izdala knjigo pesmi Kadar ljubimo. V knjigi so zbrane najboljše ljubezenske pesmi, ki so izšle v njenih prejšnjih pesniških zbirkah. Pesmi je izbral in zbirko uredil Nežin sin Miklavž Škofič-Maurer. Kadar ljubimo je pesnica predstavila javnosti kot svojo jubilejno knjigo. Neža Maurer se je namreč rodila leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Po izobrazbi je slavistka, v življenju pa je grizla ne samo učiteljski, temveč tudi časnikarski in uredniški kruh. Kot besedna ustvarjalka se je predajala in se še predaja pesništvu, prozi, prevajalstvu in publicistiki. Neža Maurer piše za odrasle, otroke in mladino, o čemer priča bogata bibliografija njenih samostojnih del.
Jubilejna zbirka Kadar ljubimo je razdeljena na tri cikle: Lovi me z vetrom, Tisti, ki me ljubi in Vse dobre in lepe reči so bile včeraj. Menda bo držalo, da je razdelitev bolj praktičnega značaja in da je morda mišljena le kot oddih za bralca, kajti celotna zbirka brni od te nenavadne zvočne in globoke ljubezenske motivike, ki najde v preprostem in vsakdanjem, a zato nič manj subtilnem in prečiščenem jeziku, svojo visoko ubeseditev.
Branje pesmi Neže Maurerjeve nam v srcu in duši sprošča tenke, zdaj trpke zdaj sladke, nežne in strastne občutke. Ob njenih verzih podoživljamo njeno usodo in njena občutja. Iz pesmi v pesem se sprehajamo skozi avtoričino notranjost in se od tega globokega in pretresljivega vrelca bogatimo v besedah in mislih. Jezik je tako
Razstava v avli občinske skupščine
Miklavec v Sežani
V avli sežanske občinske skupščine so na oglad slike domačega slikarja Marjana Miklavca. Avtor se občinstvu predstavlja s ciklusom akvarelov, z motivi iz krajevne skupnosti Sežana.
Miklavec, ki je sodeloval že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v zamejstvu, želi ohraniti kraško arhitekturo in krajino. Zaveda se, da zob časa uničuje in spreminja stavbarstvo, zato naj bi vsaj slikarska platna ohranila pristni kraški duh. Slikarja zanima kraška arhitektura, ki še vedno pomeni v našem prostoru kvalitetno ljudsko stavbarstvo. Struktura kamnitih zidov, hiš, cerkvenih zvonikov, kmečkih dvorišč - vse to so neminljiva dela naših pradedov, ki so si skozi zgodovino gradili domove in z estetskim občutkom obdelovali materiale. Ta dela so ostala, starost jim ne more do živega; ravno nasprotno, bogati jih. Slikar hoče ohraniti kraško vas tako kot je bila in tako, kot naj bi ostala - avtentična arhitektura, ki jo posegi sodobnega načina življenja ne bi spremenili. Domačini bodo gotovo prepoznali Čukovo in Štolfetovo domačijo, Brundov dimnik, Filpacove in motiv Pod Planino v Sežani, Branove v Ogljah, tu so še cerkve sv. Marije v Šmarjah, sv. Andreja v Merčah in sv. Martina v Sežani ter motiv z lipiške gmajne.
Avtor je namenil akvarelu drugačno pozornost kot ostalim tehnikam. Akvarel je tista zahtevna likovna tehnika, ki razkriva subtilno oko in roko ustvarjalca. Obrise kraških stavb in vedut zapolnjuje umirjen in prefinjen kolorit, ki daje slikam že kar liričen navdih. Skladnost kompozicije poudarjata tudi svetloba in senca v neprestanem gibanju.	OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Pesniki v »Oktavi«
Ob srednjeevropski literarni prireditvi Vilenica 90 je sežanska ZKO izdala knjigo z naslovom Oktava. To je prva leposlovna knjiga, v kateri se predstavljajo pesniki in pisatelji sežanske občine. Pobudo za izid sta dala ZKO in njen tajnik Aleksander Peršolja, ki ima tudi velike zasluge pri organizaciji in izpeljavi prireditev v okviru Vilenice.
Literarni ustvarjalci so se že pred enajstimi leti dobivali na večerih poezije v eni najstarejših turističnih jam (v Vilenici). V knjigi, ki bo izšla v 700 izvodih, se predstavljajo Miran Kovačič, France Magajna, Jolka Milič, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek, Magda Svetina, David Terčon in Aldo Žerjal. Milovan Valič pa je prispeval grafično in tehnično opremo, medtem ko je uvodno besedo zapisal Pavel Škrinjar.
Jutri v Cankarjevem domu
Poklon Hugu Wolfu
Leto, posvečeno slovenskemu skladatelju Hugu Wolfu, se bliža h koncu. Vrhunec praznovanj ob 130. obletnici njegovega rojstva bo prav jutri ob 20. uri v Gallusovi dvorani (Cankarjev dom), ko bo na sporedu koncertni večer samospevov skladatelja v izvedbi svetovno znane mezzosopranistke Marjane Lipovšek in pianista Gerarda Wyssa
Neža Maurer
^ r v • v v
V zanscu
Veliko, žgoče sonce nad oblaki, nad resničnostjo.
Rada bi navzdol: na temačno, megleno zemljo.
V očeh nosim bleščeč dan, s srcem iščem domačnost.
Ko bom tam, v tistem drobnem mraku, se mi bo znova zahotelo velikega, žarečega sonca nad oblaki, nad resničnostjo.
Naj greje toplota, naj žari svetloba— naj bo ljubezen!
Naj bom njeno rojstvo in žariš-e,
njena služabnica in lastnina.
Naj ne mine zaželeno, naj se zbira v žarišču.
Mir
Počasi okopavam svojo njivico ob poti.
Nikamor mi ni treba potovati. Radosti, ki gredo mimo, postojijo, pokramljajo z menoj.
Zvečer si zarja izbere moj obraz za svoje nebo.
polnopomenski in dostopen, da gre misel mimo besednih zvez naravnost v vsebino in pesmi ne beremo, temveč jo enostavno in preprosto občutimo.
Ni naključje, da je Neža Maurer eno najbolj branih slovenskih pesnic jn tudi ni naključje, da je veliko števil0 pesmi uglasbenih. Pesnica govori tako naravnost in s takšnim žarom, s takšno vero v poezijo in v tisto, kar s svojo poezijo izpoveduje, da te om°' mi, pretrese in osvoji.
Osnovno gibalo pesmi v zbirki je ljubezen, globoka, neizžeta, razumsko neuklopljiva, čutna in poduhovljen0' velika ljubezen, ki izvira iz tragik0 njene življenjske izkušnje in ki je ,z zla te izkušnje naredila veliko čudo ' to svojo ljubezen je Neža Maurer obliki pesmi poslala med ljudi, d lahko pijemo njeno žlahtno vsebin. in se okopljemo v vsej njeni nep°s redni lepoti.
Knjigi Kadar ljubimo je spre/«n, besedo napisal Branko Hofman. (rIS/
Loris Capirossi še nima vozniškega dovoljenja.
Prvak - najstnik
Olimpijske igre 1996
Atene so favorit
TOKIO — Danes ob 13. uri po našem času bo 86 članov mednarodnega olimpijskega odbora izbralo sedež jubilejnih olimpijskih iger 1996. leta. S kongresno dvorano tokijskega hotela Shin Taka-nawa se bo prek TV povezalo kar 37 držav, med temi tudi Italija.
Zanimanje je na višku. Predstavniki vseh kandidatov so optimisti. Kot znano, se za organizacijo stoletnih iger potegujejo Atene, Atlanta, Toronto, Melbourne, Beograd in Manchester.
Za kandidaturo Aten, ki so glavni (edini?) favorit, sta se mobilizirala sam premier Mitsotakis in bivši kralj Konstantin. Melbourne prav tako podpira premier Hawke, delegacija Atlante pa šteje kar 370 članov, med katerimi je tudi bivši veleposlanik pri OZN Young! Baje so Američani zelo aktivni in ne štedijo z denarjem, saj lahko računajo na zaslombo mogočnih televizijskih mrež. V beograjski delegaciji, ki optimizmu župana Unkoviča navkljub, nima v Tokiu mnogo pristašev, sta tudi košarkar Vlade Divac (ki bo imel danes kratek govor) in skakalec v višino Dragutin Topič.
PHILLIP ISLAND — Svetovni prvak brez vozniškega dovoljenja. Komaj sedemnajstletni Loris Capirossi »uradno« še ne sme upravljati dvokolesnih bolidov, a na zaprtih dirkališčih nima prave konkurence.
Že po petih preizkušnjah letošnjega SP je bil na čelu lestvice v razredu do 125 ccm, nato je kazalo, da je naslov izgubljen, a v nedeljo se je v Avstraliji vse znova zasukalo v pravo smer. Nemec Prein je že v 6. krogu polomil menjalnik, Nizozemec Spaan pa se je znašel pred neprodornim »italijanskim zidom«, ki so ga sestavljali Gresini, Romboni in Casanova. Pomoč, zlasti Gresinijeva, je bila za Capirossija več kot dobrodošla, toda kljub tej potezi, ki bi jo lahko označili tudi za nešportno, sta tako Prein kot Spaan čestitala mlademu zmagovalcu in priznala veljavnost njegovega podviga.
Loris Capirossi je najmlajši motociklistični prvak sploh. Lanski zmagovalec v tej kategoriji, Španec Criville, ima zdaj 20 let. Za primerjavo naj povemo, da je Giacomo Agostini, »živa legenda« italijanskega moticiklizma, prvič osvojil naslov pri 24 letih.
Do presenetljivega preobrata je v zadnji dirki prvenstva prišlo tudi v razredu do 250 ccm. Z zmago je Američan Kocinski (22 let) v zadnjem hipu ugnal Španca Cardusa.
Novi prvak Loris Capirossi
V pollitrski kategoriji je po pričakovanjih slavil zmago domačin Gardner, ki je bil zaradi nastopa pred svojimi gledalci očitno bolj motiviran od ostalih tekmecev. Novi prvak Rainey se je sicer uvrstil na 3. mesto.
VRSTNI RED
125 ccm: 1. Capirossi (It.) honda 38'39"614 (poprečna hitrost 151 km/h);
2. Casanova (It.) honda po 0''267; 3. Romboni (It.) honda 0"345; 4. Spaan (Niz.) honda 0"638; 5. Gresini (It.) honda 0"647.
250 ccm: 1. Kocinski (ZDA) yamaha 42,38',600 (poprečna hitrost 162 km/h); 2. Bradi (ZRN) honda 1'897; 3. Cadalo-ra (It.) yamaha 8"879; 4. Beattle (Av-stral.) honda 11"787; 5. Zeelenberg (Niz.) honda 28"651.
500 ccm: 1. Gardner (Avstral.) honda 47'45"053 (poprečna hitrost 167 km/h); 2. Doohan (Avstral.) honda 0'856; 3. Ra-iney (ZDA) yamaha 2"739; 4. Lawson (ZDA) yamaha 42"532; 5. MacKenzie (VB) suzuki 54"520.
KONČNE LESTVICE
125 ccm: 1. Capirossi (It.) honda 182 točk; 2. Spaan (Niz.) honda 173; 3. Prein (ZRN) honda 169; 4. Romboni (It.) honda 130; 5. Raudies (ZRN( honda 113.
250 ccm: 1. Kocinski (ZDA) yamaha 223; 2. Cardus (Šp.) honda 208; 3. Cada-lora (It.) yamaha 184; 4. Bradi (ZRN) honda 150; 5. Zeelenberg (Niz.) honda 127.
500 ccm: 1. Rainey (ZDA) yamaha 255; 2. Schwantz (ZDA) honda 188; 3. Doohan (Avstral.) honda 179; 4. Mac Kenzie (VB) suzuki 140; 5. Gardner (Avstral.) honda 138.
Državnega prvaka je ugnal CagUari, Genoa pa je nadigrala Romo
Napol! izgubil doma po 17 mesecih
Nekaj res presenetljivih izidov je v 2. kolu italijanske A lige prispevalo k temu, da je le 35 srečnežev zadelo »13« (ja stavah Totocalcio. Po 17 mesecih je Napoli prvič izgubil pred svojimi gledalci premagal pa ga je novinec Cagliari. Toda rezultat le ni tako presenetljiv, če vemo, da Maradona zaradi bolečin v orbtu ni igral, Alemao pa je v prvem Polčasu grobo reagiral na prekršek nasprotnika in ga je sodnik predčasno poslal v slačilnico.
...Nič manj ni (glede na obseg) presenetiva zmaga Genoe, ki je Romi zadala Pravo lekcijo. Aguilera je dosegel dva 9°la. Bianchijevo moštvo je imelo doslej vpliko število oboževalcev med strokov-Pjaki, kaj pa zdaj?
Kakokroli že, na vrhu lestvice se je Clašel novinec Piša, ki je z razpoloženim jhovanellijem (2 gola) nadigral Lecce. In Pil bi povsem sam, ko ne bi Inter in Mi-ten prav v poslednjih trenutkih z goloma “ianchija oz. Van Bastna dosegla po-teembni zmagi.
.Če so se v Neaplju hudovali nad soje-Pjem Nicchija, imajo precej razlogov za Pezadovoljstvo tudi pn Juventusu. Maif-teclijevo moštvo bi z zmago proti Atalan-P verjetno opravilo z naj hujšimi kritiki 'teh pa ni malo). Po golu Baggia je tudi yse kazalo, da ne bo težav, a v 77' je De "terchi igral z roko in sodnik Fabricato-re je dosodil 11-metrovko, pri tem pa
spregledal očiten prekršek, ki ga je pred tem nad branilcem zagrešil Caniggia.
IZIDI 2. KOLA: Bari - Torino 2:1, Ce-sena - Milan 0:1, Fiorentina - Sampdoria 0:0, Genoa - Roma 3:0, Inter - Bologna 1:0, Juventus - Atalanta 1:1, Lazio - Parma 0:0, Napoli - Cagliari 1:2, Piša - Lecce 4:0.
LESTVICA: Inter, Milan in Piša 4, Juventus, Atalanta in Sampdoria 3, Bari, Genoa, Roma, Lazio in Cagliari 2, Parma, Napoli, Torino, Lecce in Fiorentina 1, Cesena in Bologna 0.
PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Cagliari, Cesena - Juventus, Lecce - Lazio, Milan - Fiorentina, Parma - Napoli, Piša - Genoa, Roma - Bari, Sampdoria - Bologna, Torino - Inter.
Krivičen poraz Triestine
MESSINA - TRIESTINA	1:0 (1:0)
STRELEC: Puglisi v 31'
MESSINA: Abate, Lo Sacco, Schiavi, Ficcadenti (Breda od 60'), Miranda, De Trizio, Cambiaghi, Puglisi, Protti, Muro (Cardelli od 69j, Traini.
TRIESTINA: Biato, Corino, Costantini, Di Rosa (Romano od 46'), Consagra, Picci, Conca, Giacomarro, Soda (Trombetta od 64'), Urban, Terraciano.
MESSINA — Sicilsko društvo ni štedi-lo z miljardami, da bi sestavilo močno
drugoligaško moštvo, toda v nedeljo res ni igralo kaj prida bolje od Triestine. Nasprotno, končni izid je za Tržačane krivičen, saj je zadetek domačinov padel bolj po naključju. Nekaj pred golom je sicer Muro s prostega strela zadel prečko, toda to je bilo tudi vse. Po zadetku je bila Triestina celo boljši nasprotnik, kaže, da je bila prikrajšana za enajstmetrovko (ko je Conca sumljivo padel v kazenskem prostoru), v zadnji minuti pa si je Trombetta zapravil stoodstotno priložnost.
Za prvi nastop v gosteh Triestine je vladalo veliko zanimanje. Po strukturi naj bi bilo tržaško moštvo letos kot nalašč sestavljeno za igranje v protinapadu. V prvem poskusu je Triestini spodletelo, a - glede na prikazano igro - ostaja optimizem neokrnjen.
IZIDI 2. KOLA: Barletta - Ascoli 0:0, Brescia - Salernitana 1:2, Cosenza - Verona 0:0, Cremonese - Taranto 0:0, Messina - Triestina 1:0, Modena - Foggia 1:3, Padova - Ancona 1:2, Pescara - Reggina 1:0, Reggiana - Lucchese 2:2, Udinese - Avel-lino 0:0.
LESTVICA: Foggia in Ancona 4, Ascoli, Verona, Lucchese, Salernitana, Avelli-no in Pescara 3, Reggina, Cremonese, Taranto in Messina 2, Reggiana, Padova, Barletta, Triestina in Cosenza 1, Brescia in Modena 0, Udinese -4.
PRIHODNJE KOLO: Ancona - Lucchese, Ascoli - Cosenza, Avellino - Barletta, Foggia - Brescia, Verona - Pescara, Modena - Messina, Reggina - Cremonese, Salernitana - Udinese, Taranto - Reggiana, Triestina - Padova.
Meddeželna liga
SALZANO - PRO GORIZIA 0:3 (0:2)
PRO GORIZA: lacuzzo, Stacul (Illena), Calo, Urdich, Stokelj, Zilli, Cotterle, Ja-njanin, Protti (Del Zotto), Giacometti, Gi-acomin.
Goriški nogometaši so popravili slab vtis, ki so ga zapustili v uvodnem srečanju pred domačim občinstvom in v Sal-zanu povsem nadigrali nasprotnika. Premoč Pro Gorizie je bila očitna od vsega začetka in že po 5a minutah so Trevisa-novi varovanci, z avtogolom, prešli v vodstvo. Razigrani gostje pa so tudi v nadaljevanju ohranili terensko premoč in z razpoloženim Prottijem dosegli še dva zadetka.
Umrl Angelo Schiavio
BOLOGNA — V starosti 85 let je umrl Angelo Schiavio, predvojni srednji napadalec Bologne, avtor odločilnega gola, s katerim je državna reprezentanca osvojila naslov prvaka leta 1934. Schiavio je bil še zadnji preživeli prvak iz tistega obdobja.
Za italijanski pokal
Stefanel od -3 s Fabrianom
Že drevi bodo na sporedu povratne tekme šestnajstine finala za italijanski košarkarski pokal. Tržaški Stefanel bo ob 20.30 doma igral proti moštvu A-2 lige Fabrianu. Tanjevičevi fantje morajo nadoknaditi tri točke zaostanka iz prve tekme (95:98). To bi jim moralo tudi zlahka uspeti, če vemo, da bodo po dolgem času nastopili v popolni postavi, se pravi tudi s Cantarellom, Bianchijem, Sartorijem in Piluttijem (ki so se vrnili z vojaškega SP) in Američanom Grayem.
Preostali spored (v oklepaju izid prve tekme);
Scavolini Pesaro - Birra Messina Trapani (97:78); Filanto Forli - Aprima-tic Bologna (109:83); Libertas Livorno -Kleenex Pistoia (74:77); Auxilimum Torino - Fernet Branca Pavia (87:76); Knorr Bologna - Telemarket Brescia (88:81); Napoli Basket - Glaxo Verona (90:95); Phonola Caserta - Banco Sassa-ri (105:86); Clear Cantu - Corona Cre-mona (105:83); Pall. Firenze - Aurora Desio (99:91); Philips Milano - Pall. Livorno (97:99); Panasonic R. Calabria -Emmezeta Videm (79:83); II Messagge-ro Rim - Reyer Benetke (87:84); Benet-ton Treviso - Lotus Montecatini (98:103); Ranger Varese - Ticino Siena (82:90).
□ □ □
V soboto so medtem v eni od kongresnih dvoran tržaške Pomorske postaje uradno predstavili Stefanel, ki bo v nedeljo startal v prvenstvu A-l lige.
Predstavnik podjetja Stefanel Pran-di je uvodoma predstavil organigram in sponzorja za letošnjo sezono. Glavna novost na tem področju je ustanovitev nove družbe, ki bo skrbela za stike z javnostjo in tiskom.
Nato je trener Tanjevič predstavil trenerski kader (novost je Mauro Stoch, ki bo ob Bonicciolu treniral mladince in asistiral pri članih) in igralce. V prvo ekipo je Tanjevič vključil več mladih, obetajočih košarkarjev: že znana Fučko, ki je lani nastopal samo med mladinci, in Bonventija, ki je lani odigral odlično prvenstvo v Ra-gusi, ter »nove« Vettoreja, ki je lani igral v B-2 ligi v Coneglianu, in La Torreja, ki prihaja iz manjšega rimskega kluba.
Sledil je poseg predsednika Stefane-la, ki je ponovno poudaril potrebo po infrastrukturah, ki so nujne za društvo, ki je doseglo tako organizacijsko strukturo, da ga lahko primerjamo s podjetjem.
r Za zabavo je nazadnje poskrbel improvizirani nastop Meneghina, ki je s prirojenim humorjem predstavil svoje soigralce in trenerje. (Marko Oblak)
Poraz Ivaniševiča
BORDEAUK — Francoz Guy Forget je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Bordeauxu po samih dveh setih s 6:4, 6:3 premagal Jugoslovana Gorana Ivaniševiča.
Skoff uspešen
ŽENEVA — Avstrijec Horst Skoff je po pričakovanju v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Ženevi premagal Španca Sergia Bruguero s 7:5, 7:5.
Tudi v nedeljskem 6. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi
Sreča v nesreči Azeglia Vicinija
Crvena zvezda brez zastojev
Posebej za Primorski dnevnik -___ FRANCI BOŽIČ____________________
Crvena zvezda je v igri z Olimpijo “anizala še šesto zaporedno zmago v em prvenstvu, Beograjčani pa že de-,ef mesecev niso izgubili tekme. To 2 ZQ Crveno zvezdo vsekakor dobro namenje pred evropskim štartom, na “Zterem jih jutri doma čaka švicarski ^fasshoppers.
. Olimpija je Crveno zvezdo pošteno Jr'jdila. Beograjčani so bili večji del l~krne kar precej boljši, pobudo pa so /anali z golom Pančeva sredi druge-fy Polčasa. Toda Ljubljančani so prek ; teka Vrabca hitro izenačili, tako da . . vse kazalo, da bodo zmagovalca Zločile enajstmetrovke. Toda 18 mi-K-te Pred koncem je eden izmed Ijub-fZnskih branilcev napravil katastro-p te° napako, ki jo je kaznoval Savi-c vte. Crvena zvezda je nato do kon-je šepetala za zmago, kajti Olimpija n izpadala. Drugič ji ni uspelo ize-tp tetf. toda Ljubljančani sp kljub i?iU zaPnstili odličen vtis. Še zlasti rstn° je igral Koprčan Alfred Jer-j)QU.nte, ki je onemogočil trenutno naj-‘jugoslovanskega igralca Ro-
Apjnamo v generalki za tekmo z /e jtznto v Bergamu ni navdušil, z 2:0 Je te,eteagaf novinca Zemun, oba gola stm.se9eI Šuker, prvega po enaj-(.qielr°vki, ki jo je prislužil Ljubljan-b0 ; Gregor Židan. Na evropski sceni 0J9ral le še Partizan, ki je tokrat v hennU izgabil z 2:3. Tekma je imela Z 2?Vaden razplet. Osijek je povedel tejrp 9°tem pa je Partizan ostal z ig-trj j/fn manj, a vendar izenačil na 2:2, teinufe pred koncem pa je iz enaj-
stmetrovke dobil tretji gol. Splitski Hajduk je z Rijeko doživel novo tragedijo, Rečani so z golom Komljeno-viča vodili z 1:0, Hajduk je prek Bok-šiča 20 minut pred koncem še izenačil, zmagati pa mu ni uspelo. In nato enajstmetrovke, pri katerih jo je Splitčanom spet zagodel njihov nekdanji vratar Tonči Gabrič. Hajduk je tako ob Željezničarju še edini brez zmage, kar je nedvomno največje presenečenje uvodnega dela prvenstva. Stolček trenerja Luke Peruzoviča se pošteno maje, vse glasneje pa se govori, da bo na Hajdukovo krmilo prišel trener Čiro Blaževič, ki je zdaj pri Nantesu.
Tudi tokrat ni bilo nobenih večjih izgredov, če ne štejemo manjše dimne zavese v Osijeku. V Zagrebu pa so Bad Blue Boys demonstrirali proti Di-namovi upravi, ki jim v prejšnjem kolu ni kupila vstopnic za tekmo s Partizanom v Beogradu.
Na lestvici strelcev vodi Šuker s 5 goli, 4 pa so dosegli Drobnjak, Lukič in Pančev.
REZULTATI 6. KOLA L ZNL: Dinamo - Zemun 2:0 (1:0), Osijek - Partizan 3:2 (1:0), Sarajevo - Borac 1:0 (0:0), Hajduk - Rijeka 5:6 (1:1, 0:1) po 11-m, Spartak - Velež 5:6 (1:1, 1:0) po 11-m, Sloboda - Budučnost 2:1 (0:1), C. zvezda - Olimpija 2:1 (0:0), Rad - Željezni-čar 2:0 (0:01, Proleter - Radnički 1:0 (1:0), Vojvodina prosta.
LESTVICA: C. zvezda 12, Budučnost 9, Partizan, Rad in Proleter 7, Dinamo, Sloboda in Olimpija 6, Velež, Sarajevo in Radnički 5, Rijeka, Osijek in Zemun 4, Spartak 3, Borac in Vojvodina 2, Flajduk in Željezničar 1.
PRIHODNJE KOLO (23. t. m.): Radnički - Vojvodina, Željezničar - Prole-
ter, Olimpija - Rad, Budučnost - C. zvezda, Velež - Sloboda, Rijeka - Spartak, Borac - Hajduk/Partizan - Sarajevo, Zemun - Osijek, Dinamo prost.
REZULTATI 7. KOLA II. ZNL: Dinamo - Bor 1:0 (0:0), Sutjeska - Zagreb 1:0 (0:0), Sloboda - Radnički 3:4 (0:0) po 11-m, Kikinda - Napredak 1:0 (0:0), Pe-lister - Leotar 6:5 (1:1, 1:1) po 11-m, Iskra - Priština 4:1 (0:0) po 11-m, Borac - Šibenik 3:0 (2:0), Beograd - Budva 1:0 (0:0), Vardar - Mačva 3:0 (1:0), GOSK Jug prost.
LESTVICA: Radnički 9, Vardar, Kikinda, Dinamo, Napredak 8, Pelister, Sloboda, Iskra 7, Zagreb, Sutjeska, Beograd, Priština, GOŠK 6, Šibenik 5, Budva, Mačva 4, Bor 3, Borac in Leotar 2.
Tekmo v Izoli prekinili
KOPER — V 6. kolu 3. jugoslovanske nogometne lige je bila tekma v Izoli med domačo Izolo in vodilnim Zadrom prekinjena v 55. minuti, potem ko je pri rezultatu 0:0 sodnik dosodil 11-metrovko v korist Zadra, s čimer se domači igralci nikakor niso mogli sprijazniti. Po prerekanju je sodnik prekinil tekmo kljub prepričevanju vodstva Izole, naj se igra nadaljuje. Koper je gostoval v Stobreču, kjer je s tamkajšnjim Primorcem igral neodločeno 0:0, točko pa je ponovno izgubil po streljanju 11-metrovk s končnim rezultatom 4:5. Tretji slovenski predstavnik, Maribor Braniki je izgubil s Segesto v Sisku z 2:1. Po 6. kolu je Maribor s 6 točkami deveti, Koper je 10. (5 točk), Izola pa zadnja, 18., z 2 točkama. (Kreft)
Le noga
v mavcu
CESENA — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Azeglio Vicini je bil v nedeljo žrtev nesreče, ki bi se lahko spremenila v pravo tragedijo.
Vicini je namreč padel z balkona svojega stanovanja. Na srečo pa je pod balkonom bila »sončna zavesa« neke restavracije in tako jo je Vicini skupil le z zlomom noge. Vicinija so takoj odpeljali v bolnišnico in nogo stavili v mavec, ki ga bo nosil skoraj mesec dni.
Na sliki (foto AP) Vicini v bolnišnici.
totocalcio
1. —	1. Hidden Danger	X	Bari - Torino	1
	2. Rusman	1	Cesena - Milan	2
2. —	1. Laugab	X	Fiorentina - Sampdoria	X	
	2. Looking Love	X	Genoa - Roma	1
3. —	1. Guardi d'Ausa	2	Inter - Bologna	1
	2. Frastuono	X	Juventus - Atalanta	X
4. —	1. Giungla Fa	1	Lazio - Parma	X
	2. Fhatom	X	Napoli - Cagliari	2
5. —	1. Eveho	1	Piša - Lecce	1
	2. Inasol	X	Barletta - Ascoli	X
6. —	1. Fonsilia	2	Modena - Foggia Casale - Empoli	2
	2. Funesto	2		X
	KVOTE		Spal - Treviso	1
12 (19 dobitnikov)	32.408.000 lir			KVOTE	
11 (874 dobitnikov)		700.000 lir	13 (35 dobitnikov)	329.424.000 lir
10 (10.533 dobitnikov)		56.000 lir	12 (1.215 dobitnikov)	9.489.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Atalanta - Cagliari, Cesena - Juventus, Lecce - Lazio, Milan - Fiorentina, Parma - Napoli, Piša - Genoa, Roma -Bari, Sampdoria - Bologna, Torino - Inter, Reggina - Cremonese, Triestina -Padova, Piacenza - Como, Casertana - Perugia.
Pred državnim naslovom je jadralka TPK Sirena osvojila tudi sredozemski naslov
Zlati september Arianne Bogateč
»Kaj naj še povem, saj ste že vse napisali!« S tem za novinarja nič kaj spodbudnim stavkom se je začel včerajšnji telefonski intervju z novo državno prvakinjo v jadranju v razredu europa Arianno Bogateč. Arianna je za novinarja sploh slast in grenkoba obenem. Slast, ker mu s svojimi zmagami in odličnimi uvrstitvami že leta daje možnost, da se lahko razpiše, da poroča o njenih uspehih, da obvešča naše bralce o njenih jadralnih nastopih iz Italije, Jugoslavije, Francije, skandinavskih držav. Težko pa je novinarju, ko hoče - po zmagi ali pred zahtevnejšim tekmovanjem - izvedeti od Arianne kaj več od golega kronističnega rezultata. Vrtati in vrtati mora vanjo, da lahko končno izvrta ne le samo kaj zanimivega, pač pa tudi »novosti«, o katerih bi moral že biti seznanjen, a ni, in to ne le po svoji krivdi.
Taka »novost« se je izcimila, ko se je včerajšnji skopi telefonski intervju z državno prvakinjo Arianno Bogateč, članico barkovljanskega TPK Sirena, že prevešal svojemu hitremu koncu.
Bogatčeva je pred državnim prvenstvom v Anziu od 1. do 8. septembra nastopila na sredozemskem prvenstvu v razredu europa v kraju Hospitalet deli' Infante, južno od Terragone v Španiji. »Bilo je zelo lepo,« je povedala.
In kako ne bi bilo lepo, saj je na tem pomembnem tekmovanju zmagala v ženski konkurenci in zasedla tretje mesto v absolutni! Pred državnim naslovom je tako že osvojila mediteranski naslov v ženski konkurenci.
V Hospitaletu so dosegli mladi jadralci iz Furlanije-Julijske krajine sploh izjemen uspeh, saj so med 55 tekmovalci iz štirih držav osvojili vsa prva tri mesta. Zmagal je Tržačan Gabriele Benussi, član SVBG z dvema zmagama, dvema drugima in enim 13. mestom; drugi je bil Tržičan Bonetti
Ob nadvse razveseljivem športnem uspehu čestitata svoji jadralki
ARIANNI BOGATEČ
odbor in članstvo TPK Sirena.
(SVOC) z enim drugim, enim tretjim, dvema četrtima in enim 16. mestom, tretja - in prva med ženskami - pa je bila, kot rečeno, Arianna Bogateč. Naša jadralka je v posameznih regatah dosegla sledeče uvrstitve: 9. mesto, 8. mesto, 3. mesto, 1. mesto in v zadnji regati spet 9. mesto.
»Seveda sem bila najbolj zadovoljna s tretjo in četrto regato,« je povedala. »Tisti regati sta potekali v znamenju slabega vetra, zato sem na tihem upala, da bo tudi na državnem prvenstvu malo vetra,« je nadaljevala.
Državno prvenstvo v razredu europa v Anziu se je res začelo v znamenju slabega vetra (pihal je s hitrostjo 3 do 4 metrov na sekundo), ki pa se je nato že v prvi regati okrepil do 10 metrov na sekundo. Arianna je bila ta dan druga. Isto mesto je dosegla na drugi regati, v tretji regati, ki so jo končali kasno popoldne, ko začenja termični veter že pojenjati, pa je bila četrta.
»To je bil moj najhujši trenutek na tem prvenstvu,« je objasnila članica TPK Sirena. Skozi vse prvenstvo je bila hud boj z Neapeljčanko Sabino De Martino, ki ji je šlo po Arianninih besedah do polovice prvenstva »vse
Arianna Bogateč ob prejemu plakete za 2. mesto na Športniku leta 1987
prav.« Bogatčeva je v prvem delu dobro jadrala, ni pa imela sreče, o čemer priča dogodek iz druge regate. »To regato bi morala zmagati, a kaj, ko se je tekmovalka, ki je vodila, odločila za taktiko, ki je bila povsem proti logiki regate, in je kljub temu zmagala!«
»Po tretji regati je imela De Martinova precejšnjo prednost. Takrat sem si rekla, da moram odtlej dalje zajadrati na vse ali nič, če jo hočem doseči,« je komentirala odločilni preokret na prvenstvu naša jadralka.
In do preokreta je res prišlo. Bogatčeva je dan kasneje osvojila četrto regato in se občutno približala nasprotnici na skupni lestvici. »Ta regata je bila sploh izredna. Imela sem "grozno brzino" in ob koncu velikansko prednost 100 metrov razdalje pred drugouvrščeno,« je zadovoljno komentirala državna prvakinja. S prvim mestom se je na skupni lestvici občutno približala nasprotnici, po peti preizkušnji pa je bila že prva.
»Zadnja, šesta regata, je bila povsem neobičajna. Jadrala sem slabo, a moj cilj ni bila zmaga. Neapeljčanki sem morala preprečiti, da se uvrsti na eno od prvih treh mest, ker bi bil skupni prihod na cilj na prvih mestih tvegan, saj bi se lahko dogodilo, da bi mp De Martinova prehitela tik pred ciljno črto. Zato sem jo stalno napadala, prehitela sem jo, zmotila z manevri. Nasprotnica je postala živčna, izgubila je koncentracijo, prehitelo naju je nekaj nasprotnic, kar sem tudi hotela, da bi tekmico čimbolj "oddaljila" od tretjega mesta,« je pripovedovala izkušena, a tudi lisjaško zvita jadralka TPK Sirena. De Martinova je priplula skozi ciljno črto kot šesta, Arianna kot sedma, a z naslovom državne prvakinje v žepu. »To je bil seveda najlepši trenutek s tega državnega prvenstva,« je bil njen dokaj logični zaključek.
S septembrskima zmagama na sredozemskem prvenstvu v Španiji in na državnem prvenstvu v Anziu se je Arianna Bogateč oddolžila nasprotnicam - in tudi sreči - za slab nastop na julijskem svetovnem prvenstvu v Livornu. Začetek sezone je bil za našo jadralko kar se da spodbuden, saj se je na selekcijskih regatah za nastop na svetovnem prvenstvu uvrstila na skupno
Državna prvakinja v razredu europa Arianna Bogateč
drugo mesto. Nekaj dni po nesrečnem svetovnem prvenstu se je že uveljavila na svetovnem prvenstvu IYRU na Nizozemskem, kjer je osvojila sedmo mesto, zatem pa je bil že na vrsti ta čudoviti »zlati september«.
Po treh letih je tako Arianna Bogateč postala spet najboljša v državnem merilu v razredu europa. Državni naslov je namreč osvojila že leta 1987 v Tarantu, istega leta pa je dosegla tudi svoj dosedanji največji uspeh: tretje mesto na svetovnem prvenstvu pri Brestu v Franciji. Ob teh uspehih gre spomniti še na lansko 5. mesto na svetovnem prvenstvu IYRU v Palmi de Maiorci.
Letošnja jadralna sezona naše tekmovalke pa se ne končuje s septembrskima uspehoma. V začetku novembra bo Bogatčeva nastopila v italijanskem pokalu v Livornu (»Ah, Livorno...«, je zavzdihnila), o božiču in novem letu bo jadrala v španskem Palamosu, januarja pa jo čaka spet svetovno prvenstvo, tokrat v Braziliji.
A ta tekmovanja so - časovno - še daleč. Arianna si bo vsaj ta teden privoščila krajši oddih, da bi se lahko veselila sredozemske zmage v Španiji in italijanske v Anziu. Seveda pa bo morala še odgovarjati na številne čestitke ob dvojnem uspehu. Tisto, ki je bila časovno gotovo med prvimi, če že ne prva, smo ji jo posredovali kar mi, ker smo jo v soboto zvečer prejeli v športno uredništvo.
Nekaj minut potem, ko je italijanski »televideo« naznanil zmago Bogatče-ve, nam je telefoniral predsednik JK Čupa Marino Košuta s prošnjo, da bi državni prvakinji javno posredovali čestitke sesljanskega jadralnega kluba. Obljubili smo, in obljubo v teh vrsticah tudi izpolnjujemo. Če je že res, da šport širom po svetu približuje in povezuje ljudi, pa naj imajo v našem zamejskem prostoru tudi uspehi naših športnikov tako katalizatorsko vlogo-
M. K.
V nedeljo v Nabrežini na košarkarskem turnirju v organizaciji SD Sokol
Jadran Farco zasluženo osvojil prvo mesto
V	nedeljo je bil v Nabrežini košarkarski turnir za začetek proslav ob 25-letnici ustanovitve nabrežinskega društva, na katerem so nastopile članske ekipe Fincantierija, Cicibone in Sokola ter mladinsko moštvo Jadrana Farco.
Po pričakovanju je slavila končno zmago združena mladinska vrsta Jadrana Farco, ki pa ni imela lahkega dela do zmage. Vse tekme so bile na dokajšnji tehnični ravni, čeprav so ostale ekipe, razen Jadranove, šele v začetni pripravljalni dobi.
Prva jutranja tekma med Cicibono in gostitelji je bila izenačena skozi ves prvi polčas, čeprav so bili Nabrežinci stalno v rahli prednosti.
V	drugem polčasu pa so si sokolovci priigrali 15 točk prednosti, ki so jo obdržali do konca tekme. Na tem srečanju je odločil boj pod košema, kjer so fizično močnejši domačini, z Aleksi-jem Grudnom na čelu, povsem gospodarili.
Druga polfinalna tekma med Jadranom Farco in Fincantierijem je bila izenačena prav vse do poslednjega sodnikovega žvižga. Tehnično vrzel so Tržačani nadoknadili z izredno borbenostjo in so posebno z uspešnimi prodori spravili v težave Jadranovo obrambo.
Finale za tretje mesto je bil monolog Fincantierija, kajti mladi cicibona-ši so se brez najboljšega strelca Cupi-na upirali izkušenejšim nasprotnikom le v prvem delu prvega polčasa.
Zanimivejša je bila vsekakor tekma za končnega zmagovalca.
V	prvem polčasu so sokolovci zagrizeno igrali predvsem v obrambi. V napadu pa so sledili navodilom trenerja Pupisa in metali na koš iz izdelanih pozicij.
V	drugem polčasu so Vatovčevi varovanci nadoknadili zaostanek in rezultat je nihal do 35. minute igre. V tem trenutku so sokolovci fizično popustili, jadranovci so povedli in osvojili tekmo ter turnir.
Naj omenimo, da je bila ta tekma v prvem polčasu pravi derbi med sokolovci, saj so v Jadranovem moštvu nastopili le mladi Sokolovi igralci.
Po tekmi je sledilo nagrajevanje ekip s pokali, ki so jih darovali devin-sko-nabrežinska občina, Hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka.
Turnir je tako organizacijsko kot tehnično dobro uspel, kar je vsekakor plačilo nabrežinskim organizatorjem za trud, ki so ga vložili za izvedbo te prireditve. POLFINALE
SOKOL - CICIBONA 77:69 (45:36)
SOKOL: Busan 13 (1:2), N. Pertot, Terčon 12 (2:4), D. Busan, Gruden 8, Caharija 6, Pupis 3, Devetak 5, Sedmak 6, A. Gruden 24 (4:6), Rosati, Pahor.
CICIBONA: Preši, Simonič 2, Cecco 2, Gašperini 2, Čebulec 18 (2:4), Turk 3 (1:2), Pregare, B. Pertot 2, Cupin 22 (6:10), Bajc 6 (0:2), Bogateč 8 (0:2), M. Pertot.
TRI TOČKE: P. Busan 2, Pupis 1, Devetak 1; Cupin 2.
JADRAN FARCO -FINCANTIERI	91:85 (15:41)
JADRAN FARCO: Oberdan 18 (2:4), Gerli, Crisma 10 (2:2), Škerk 17 (3:6), Pertot 5 (1:2), Lesica, Paulina 10 (4:4), Stanisa 4 (0:2), Smotlak 15 (9:14), Sosič 12.
TRI TOČKE: Sosič 2, Oberdan 1. FINALE ZA 3. MESTO
FINCANTIERI - CICIBONA 98:71 (45:35)
CICIBONA: Preši 5, Simonič 12 (0:2), Cecco 9 (5:5), Gašperini 6, Berdon, Turk 2, Pregare, B. Pertot 7, Bajc 23 (6:7), M. Pertot 2 (2:2), Bogateč 5 (1:1). TRI TOČKE: Preši 1, Simonič 1, Bajc
1.
TAJNIŠTVO ZSŠDI
obvešča, da bo seja izvršnega odbora jutri, 19. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM
sporoča, da bo danes, 18. t. m., ob 15.45 prvi trening minibasketa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
ŠD POLET
prireja jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje "Moderna priprava športnega tekmovalca". Predaval bo psihiater dr. Janez Rojšek.
ŠD KONTOVEL - PLESNORITMIČNI ODSEK
Zbor ritmičark v novi sezoni bo danes, 18. t. m., na društvenem športnem
FINALE ZA 1. MESTO
JADRAN FARCO - SOKOL 72:60 (31:35)
JADRAN FARCO: Oberdan 6, Gerli, Crisma 14 (2:4), Škerk 6, Pertot 2, Lesica 6, Paulina 9 (1:2), Stanisa 10 (1:2), Smotlak 10 (4:5), Sosič 9 (1:0).
SOKOL: P. Busan 6, N. Pertot 4, Terčon 12, D. Busan, A. Gruden 4, Pupis 6,
igrišču od 15.30 naprej. Vabljene nove in dosedanje ritmičarke.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se pričeli treningi v občinski telovadnici na Proseku, Ul. S. Nazario, in to začasno ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure, razdeljeni po starosti in stopnjah. Za informacije tel. na št. 327342.
ŠD POLET -
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, (tel. 211758).
Devetak 6 (1:2), Sedmak 10, Al Gruden 2, Caharija 8.
TRI TOČKE: Oberdan 2, Crisma 2, Sosič 2; Pupis 2, Devetak 1.
KONČNA LESTVICA
1. Jadran Farco; 2. Sokol; 3. Fincan-tieri; 4. Cicibona.
Na sliki (foto Magajna) s polfinalnega srečanja v Nabrežini med Sokolom in Cicibono.
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče na igrišču Doma A. Sirk. Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
OK VAL IN NAŠ PRAPOR obveščata, da je v teku vpisovanje za tečaj miniodbojke (letniki 1980/81/82/83). Vpisovanje sprejemajo na tajništvu (Giorgio Corva) vsak dan med 13.30 in 15.00. Telefon 521420.
SK DEVIN
organizira ob Oktoberfestu štiridnevni izlet v Salzburg in Miinchen od 21. do 24. t. m. Za vpisovanje in informacije Jordan Purič - tel. 327196 in Bruno Škerk tel. 200236.
Na mednarodnih turnirjih
Koristna izkušnja za Borove dečke
Borovi dečki (letnika 1977 in 1978) so se pred dnevi udeležili dveh mednarodnih košarkarskih turnirjev in sicer, v Postojni in v Trstu. Cilj nastopa na turnirjih je bil predvsem ta, da si igralci naberejo koristne izkušnje in da se med sabo tudi spoznajo. Zato na koncu posameznih turnirjev niso sestavili lestvic.
Turnirja v Postojni so se udeležile dve ekipe iz Prage, domača ekipa in Bor. V prvem dnevu so naši izgubili proti leto starejšim vrstnikom iz Prage z 41:52. Plavi niso zaigrali, tako kot znajo. Dan kasneje pa so borovci igrali proti drugi češkoslovaški ekipi in z veliko požrtvovalnostjo zmagali s 55:51. Na tem turnirju je borovce ojačil tudi obetajoči Konto-velov igralec Angelo Spadoni.
Tržaški Latte Carso v sodelovanju 5 košarkarskim klubom Bor pa je organizi" ral drugi mednarodni turnir, na katerem so sodelovale iste ekipe. Košarkarji ekipe Slavoj Višegrad iz Prage so tokrat prenočevali pri naših družinah in v dijaškem domu.
Borovci so v prvem srečanju spet igr®" liproti češkoslovaškim vrstnikom in visoko izgubili. V drugi tekmi pa so plavl nastopili proti Postojni. Tekma je bda zelo lepa in borbena. Ekipi sta se staln® menjavali v vodstvu. Naši so pokazal) boljšo skupinsko igro, toda niso uspeh zaustaviti nevarnega postojnskega igrfi' ca Bajca, ki je sam dosegel kar 41 točk’ Dve minuti pred koncem srečanja s° naši vodili za eno točko, končali pa s° tekmo v štirih, saj je kar pet Borovih 19' ralcev storilo pet osebnih napak in zat° je bil poraz neizbežen.
Borovi igralci so komaj začeli s pripra( vami in to se je poznalo predvsem P/1 izvajanju prostih metov. Na koncu tekme je pobudnik te manifestacije Lanr° Scuderi nagradil posamezne ekipe s sp0' minskimi pokali, vodstvo ekipe Slavo] Višegrad pa je povabilo Latte Carso j našo ekipo v Prago ob koncu letošnj sezone.
BOR - SLAVOJ VIŠEGRAD	50:7®
BOR: Jagodic 2, Jogan 25 (5:19), Sancin (0:2), Oberdan 9 (1:8), Uršič 9 (1:2), Pozar (2:2), Štokelj, Buda 1 (1:4), Kafol.
BOR - POSTOJNA	75:^
BOR: Jagodic 4 (2:2), Jogan 30 (6;j ’’ Sancin 7 (3:10), Uršič 20 (4:10), Oberda 11 (1:8), Požar 3 (3:4), Štokelj 0, Budan
Ai KOVAČIČ
Odbojkarski turnir ŠZ Sloga pod pokroviteljstvom Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Pokal Bazoviških žrtev v ČSFR
Pod pokroviteljstvom Hranilnice in Posojilnice na Opčinah in v organizaciji SZ Sloga je bil v soboto in nedeljo na Opčinah mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev. V primerjavi s prejšnjimi izvedbami je tokrat organizator nekoliko spremenil Potek turnirja, tako da so se ga udeležile le štiri ekipe, ki pa so se pomerile Po sistemu vsak proti vsakemu, torej brez polfinalnih in nato finalnih tekem. Vsaka ekipa je tako odigrala tri srečanja.
Slogin turnir, ki že nekaj let predstavlja v bistvu začetek nove sezone Pri nas, je povsem uspel. Gledali smo tahko zanimiva srečanja, čeprav so se-veda ekipe še daleč od prave forme, saj imajo igralke za sabo le prvi del Priprav. Kljub temu na tekmah ni uianjkalo atraktivnih potez, gledalci so bili s prikazano igro štirih ekip zadovoljni.
Ob turnirju pa gre seveda podčrtati nove prijateljske vezi, ki so se stkale Ured slovaško ekipo Doprastav in ŠZ Sloga. Igralke in vodstvo (sestavljali So ga trener inž. Igor Jakubik, spremljevalec inž. Peter Jakubik, zdravnik df' Dobroslav Šiška, poleg njih pa sta bha Slogina gosta še bivši trener mladinske in članske ženske reprezentance ČSFR Dušan Blahuta in njegova ^Proga Hanka Dropova-Blahutova, bivša odlična smučarka v svetovnem Pokalu) so bili gostje Sloginih odbojkarskih športnih delavcev že od petka. °oleg turističnih ogledov naše pokra-Pne (o sprejemu na zgoniškem župan-stvu smo že poročali) sta se vodstvi °beh društev domenili še za nadaljnje stike na odbojkarskem področju.
Ekipa iz Bratislave je bila na Slogi-Uem turnirju in sploh pri nas v zamejstvu prvič in je turnir tudi osvojila brez izgubljene tekme. Moštvo nasto-Pa v drugi češkoslovaški ligi, sestav-{lajo pa ga starejše, izkušenejše odbojkarice, med katerimi je tudi nekaj takih, ki so do nedavnega nastopale pri Postavi ŠTV Slavija iz Bratislave, ki [Pra v prvi zvezni češkoslovaški ligi. Prav izkušenost ključnih igralk je bis-tveno pripomogla, da je ekipa osvojila Jetošnji turnir. Ker je Doprastavu šel tudi prehodni pokal, je jasno, da bo tudi prihodnje leto spet pri nas.
Ravenski Fužinar, ki je vedno prisoten na vseh Sloginih turnirjih, se je tokrat predstavil s povsem pomlajeno (pa tudi okrnjeno) ekipo in novim trenerjem Radom Krenkerom. Vse igralke so še mladinke, ogrodje pa sestavljajo odbojkarice letnikov 1974 in 1975. Na Ravnah so namreč z odbojko začeli v bistvu na novo. Ravenske odbojkarice so igrale zagrizeno in z veliko željo po zmagi, a pomanjkanje izkušenosti jim je preprečilo, da bi osvojile zmago. Vsem pa je bilo jasno, da gre za ekipo, ki bo z dobro zasnovanim delom res veliko napredovala.
Naš deželni tretjeligaš Sokol Indu-les je na turnirju osvojil tretje mesto. Trener Peter de Walderstein sicer ni razpolagal s kompletnim sestavom (saj sta bili odsotni novi igralki Jana Dra-sič in Tanja Conestabo), vendar so njegove varovanke igrale iz tekme v tekmo bolje. Nekaj problemov je Sokol Indules imel v sprejemu, vendar je do začetka prvenstva še dovolj časa, da to hibo odpravi. Že zdaj pa je bilo jasno, da bo v letošnjem prvenstvu Sokol Indules nekoliko spremenil koncept igre in izvajal hitre kombinacije ob mreži, s tem pa seveda povečal atraktivnost in učinkovitost igre. Tretje mesto, ki ga je nabrežinska ekipa osvojila na turnirju, je povsem zasluženo.
Na drugo mesto so se uvrstile domačinke Šloge Koimpex. Ekipa še ni dosegla prave uigranosti, že zdaj pa so vidni rezultati široko zasnovane fizične priprave, saj so igralke, v primerjavi s prejšnjo sezono, pridobile na moči. Na turnirju so nastopile vse razpoložljive igralke, kar kaže, da razpolagata trenerja Peterlin in Milič s široko paleto skorajda enakovrednih odbojkaric. Najbolje so se slogašic$ odrezale v zadnji tekmi, ki je, po poteku ostalih srečanj, tudi odločala o končnem zmagovalcu. Prav zato sta se vodstvi Sloge Koimpex in Doprastava tudi domenili, da bodo igrali na tri zmagane sete (vsa ostala srečanja so igrali na dva osvojena niza). To srečanje je bilo vsekakor najlepše od vseh, veliko je bilo atraktivnih potez na obeh straneh mreže, škoda le, da je prav v finalu pri slogašicah manjkala Savina Žbogar, kar je nekoliko zmanjšalo učinkovitost Sloginega bloka.
IZIDI
Doprastav - Sokol Indules	2:0
(15:4, 15:9)
Sloga Koimpex - OK Fužinar	2:0
(15:6, 15:9)
Sloga Koimpex - Sokol Indules	2:1
(15:2, 9:15, 15:5)
Doprastav - OK Fužinar	2:0
(15:8, 15:6)
Sokol Indules - Fužinar	2:1
(15:8, 14:16, 15:10)
Doprastav - Sloga Koimpex	3:1
(15:4, 10:15, 15:9, 15:12).
LESTVICA: 1. Doprastav Bratislava, 2. Sloga Koimpex, 3. Sokol Indules, 4. OK Fužinar Ravne.
DOPRASTAV: Kratochvilova, Duri-šova, Mačurova, Valettova, Dobrovod-ska, Kocianova, Deutschova, Guliško-va, Vidova, Domorakova, Horska.
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabri-zi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Pertot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
SOKOL INDULES: Vidah, Lara in Tanja Masten, Brumat, Škrk, Gruden, Devetak, Vižintin, Ušaj, Pertot.
FUŽINAR: Hovnik, Mačič, Rezar, Obrenovič, Havle, Videmšek, Pusto-lemšek.
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Vse nastopajoče ekipe so prejele pokal, Doprastav pa tudi prehodni pokal Bazoviških žrtev. Spominsko kolajno so dobili vsi trenerji in sodniki, posebna komisija pa je izbrala tudi najboljše posamezne igralke. Kot najboljša podajačica je bila nagrajena Mira Grgič (Sloga Koimpex), najboljša tolkači-ca je bila Nadja Kratochvilova, najboljša igralka turnirja pa Tanja Kocianova (obe Doprastav). (INKA)
Na sliki (foto Mario Magajna): nastopajoče ekipe pred nagrajevanjem.
Lokostrelstvo v Huminu
Zdenka Ferlat spet izvrstna
Zdenka Ferlat, mlada predstavnica briškega društva Naš prapor Sirion, nadaljuje z uspehi. V Huminu je namreč v nedeljo, na tekmovanju FITA, zmagala v mladinski konkurenci in dosegla osebni rekord (1230 točk), ki velja tudi za enega boljših rezultatov v državnem merilu.
Ferlatova je tokrat streljala zelo dobro in potrdila uspehe, ki jih je zabeležila v tej sezoni. Ob tem velja povedati, da bi si na državnem prvenstvu v Rimu, ki je bilo pred 2 tednoma, s tem rezultatom zagotovila 2. mesto. V Rimu pa je imela precej težav z materiali, kar ji je preprečilo še večjo uveljavitev (dosegla je 4. mesto).
Na podlagi teh izidov, predvsem tistega iz Humina, lahko računamo, da se bo Ferlatova v kratkem približala državnemu rekordu. Priložnost bo imela že konec meseca v Planici, na odprt-tem jugoslovanskem prvenstvu.
Tomijev memorialni šahovski turnir
Egon Pertot prvi v Tolminu
TOLMIN — Prizadevni člani občinskega šahovskega društva ISKRA AET Tolmin so pod pokroviteljstvom občinske ZTKO Tolmin v domu JLA uspešno organizirali 1. Tomijev memorialni šahovski turnir posameznikov. Joško Torni (rodil se je leta 1904 v Trstu), lani umrli soustanovitelj in član šahovskega društva Tolmin, je bil pobudnik številnih mednarodnih šahovskih srečanj šahistov treh sosednjih dežel. ISKRA AET Tolmin je tako oranizirala v njegov spomin turnir, ki naj bi postal tradicionalen.
Na turnirju, ki je potekal po švicarskem sistemu 7 kol, je sodelovalo 26 šahistov iz Tolmina, Cerknega, Bovca, Mosta na Soči, Nove Gorice, Ilirske Bistrice in ZSŠDI - Trst.
Prvo mesto in prehodni pokal organizatorja je prepričljivo osvojil prvokategornik Egon Pertot, član šahovske sekcije ZSŠDI Trst, ki je v 7 kolih zbral 6,5 točke. Sledijo: 2.-6. mesto: Vodopivec (NG), Škoberne (Tolmin), Rusjan (NG), Rozman in Bašič (oba Tolmin) vsi po 5 točk; 7. Cirkvenčič (II. Bistrica) 4,5; 15. C. Prašelj (ZSŠDI) 3, itd. Pet prvouvrščenih šahistov je prejelo pokale, vsi udeleženci pa spominske medalje. (S. Kovač)
Vsedržavni mladinski namiznoteniški turnir
Krašovci odlično pričeli
Začetek namiznoteniške sezone se je za zgoniško društvo začel nadvse obe-avno. Na prvem vsedržavnem mladinskem turnirju v Centu je bil Kras nagrajen najboljše društvo, saj je osvojil dve prvi mesti (mlajše pionirke in ženske ^ladinske dvojice), srebro pri mladinkah posamezno ter dve četrti mesti (mla-'hnke in mešane mladinske dvojice).
, V Centu so nastopili štirje krasovci. Veselje v Krasovem taboru se je začelo p6 prvega dne, ko je Katja Milič slavila zmago v kategoriji mlajših pionirk, todoren je bil tudi uspeh Monike Radovič - 2. mesto med mladinkami, ker je U to njen prvi nastop v tej kategoriji. Biserka Simoneta se je morala zadovoljiti 4. mestom, potem ko jo je premagala Radovičeva, mlajša klubska soigralka. ^*e<i mladinci je nastopil tudi Marjan Milič, ki je v svoji skupini osvojil eno hiago, kar pa ni zadostovalo za napredovanje. V dvojicah s Simonetovo sta se bpbro ujela in osvojila 4. mesto. Ženska mladinska dvojica Simoneta-Radovič je ha nepremagljiva in je Krasu priigrala drugo zlato odličje. S temi odličnimi ezultati so Šercerjevi varovanci začeli individualno sezono na najboljši način, to J® ha mladinskem sektorju, v katerega so usmerjeni največji društveni napori, ki h®] bi prinesli čim boljše ekipne uvrstitve v bodočih prvenstvih. (J. J.)
Ato zadnji tekmi za italijanski pokal v rolkanju
Uspeh članov Mladine Resco
8. preizkušnjo v kraju Guiglia ‘°dena se je končalo letošnje tekmo-j?hje za italijanski pokal v rolkanju, n -So se ga udeležili tudi tekmovalci asih društev Grmade Hobles in Mla-he Resco.
p v nedeljo je v raznih kategorijah ^topilo okrog 200 rolkarjev, ki so se djp.Prijcli z zahtevno mešano progo ši lh° položno, delno v reber). Od na-^ sta najboljši rezultat dosegla Mla-ijjTjha tekmovalca David Bogateč Cj, h mladinci in Tibor Drasič med ci-p *hi. Oba sta pristala na 3. mestu in PrpH ■ a, ha od nastopa do nastopa na-tap5lhjeta, zlasti kar se tiče poguma in tj iIctle zrelosti, saj ne smemo pozabi-cem Jifkmujeta proti starejšim tekme-slov ^>°bro 50 se odrezali tudi ostali sončki tekmovalci s povprečno zelo je	uvrstitvami. Mladina Resco
8. C,5 skupni ekipni lestvici pristala na S^stu, Grmada Hobles pa je bila 27. Preri0 50 se tekmovanja udeležili Vs h vniki 28 društev.
V ns®uržavna rolkarska zveza bo šele °hnjih dneh objavila končne la, -r.he lestvice letošnje izvedbe pokadila °°a sedai ishko rečemo, da je Zararpezona naših rolkarjev uspešna da jg številnih dobrih uvrstitev. Mor-tovJ . r®s bilo manj vrhunskih rezulta-je vr-- a tre,:)a je tudi upoštevati, da s,hnii a naših tekmovalcev šele pre-je ko, v starejše kategorije. Vrh tega ttiejj ^kurenca iz leto v leto kakovos-tia E°mislimo le na podatek, da je unjem evropskem prvenstvu Ita-
lija osvojila naslov prvaka kar v sedmih od 12 kategorij.
Sezona se počasi nagiba h koncu, vendar pa bo še nekaj zelo pomembnih nastopov. Konec oktobra bo v Bas-sanu na vrsti državno prvenstvo v reber, že v nedeljo pa se bodo rolkarji Mladine Resco udeležili tekmovanj ob robu EP z mešano progo v kraju Ep-pan pri Bocnu. Čaka jih tudi še tekmovanje Skirolonga v Montebelluni.
NEDELJSKI IZIDI
Mlajši cicibani (1,7 km): 1. Saul Galbiati (SS Lissone) 6'02"; 3. Tibor Drasič 6'45"; 6. Danijel Tence 7'24"; 7. Mitja Tretjak 7'31"; 8. Edoardo Di Feli-ce, vsi Mladina Resco 8’42".
Cicibani (3,2 km): 1. Alessandro Fabrizi (Appiano) 8'54 '; 3. David Bogateč 9'28"; 7. Matej Lah 10 08"; 17. Daniele Sellati 14'24’'; 18. Mitja Košuta 14’52, vsi Mladina Resco.
Mlajši začetniki (7 km): 1. Marco Andreoli (Šesto San Giovanni) 19'00"; 9. Erik Tence (Mladina) 21'41"; 17. Robi Kavka (Grmada) 24'43"; 21. Enri-co Bogateč (Mladina) 30'39"; 22. Martin Košuta (Mladina) 34'29".
Senior (12 km): 1. Alfio Di Gregorič (Brigata Alpina) 3109"; 24. Franko Plesnikar (Grmada) 36'52".
Amaterji (12 km): 1. Silvano Berlan-da (Marzola) 3T57"; 13. Frank Kavka (Grmada) 37'2".
Skupna lestvica: 1. Bassano 775 točk; 8. Mladina Resco 238; 27. Grmada Hobles 45.
Po prvi seriji kvalifikacijskih tekem za deželni nogometni pokal
Zarja si je izborila uvrstitev
SAN MARCO - ZARJA	0:0
ZARJA: Kočevar, Borelli, Ridolfo, Voljč, Grgič, Antonič, Auber, Gombač, Robert Kalc, Varljen, Franza (12 Racman, 13 Renčelj).
Tudi v zadnji tekmi kvalifikacijske faze za deželni pokal se je Zarja dobro odrezala in izločila iz nadaljnjega tekmovanja San Marco. Bazovci so tokrat zaigrali zelo dobro in imeli celo vrsto ugodnih priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti. Ponovno je blestela dvojica Voljč - Robert Kalc, ki je s hitrimi potezami bila stalno nevarna.
Zarja je tekmo začela v velikem slogu in si že v prvih 25 minutah ustvarila nekaj res lepih priložnosti, vendar so bili zarjani pri zaključevanju tokrat nespretni. Le proti koncu polčasa so tudi domačini imeli nekaj več od igre in so nekajkrat nevarno zaposlili Kočevarja. V drugem polčasu je San Marco zaigral na vse ali nič, Bazovci pa so mu s preudarno igro na sredini igrišča onemogočili vsako akcijo, tako da je ob koncu ostal rezultat nespremenjen. Poleg že omenjenih Voljča in Roberta Kalca moramo tokrat pohvaliti tudi solidno igro Gombača. (BIG)
MUGGESANA - GAJA 1:0 (0:0)
STRELEC* Cecchi v 50'.
GAJA: Zemanek, Grgič, Šuc, Pango-ni, Loi, Bullo, Križman, Girardi, Gabri-elli (v 75' Pečar), Chelemen, Kalc.
Gaja je doživela prvi poraz v uradni tekmi letošnje sezone. Močni Mugge-sani se je namreč dobro upirala le v prvem polčasu. Gajevci so imeli tudi
KONČNE LESTVICE
SKUPINA 1: Costalunga 6 (kvalificirana); Juniors Aurisina, Do-mio 3; Don Bosco 0.
SKUPINA 2: Fortitudo 6 (kvalificiran); Campanelle 4; Fincantieri 2; Exner 0.
SKUPINA 3: Edile Adriatica 5 (kvalificiran); Ponziana 4; Chiar-bola 2; Montebello 1.
SKUPINA 4: Muggesana 6 (kvalificirana); Gaja, San Vito 3; Roia-nese 0.
SKUPINA 5: San Luigi 6 (kvalificiran); Portuale 4; SanfAnna 2; Olimpia 0.
SKUPINA 6: Zarja 5 (kvalificirana); San Marco 4; San Nazario 3; CGS 0.
SKUPINA 7: Zaule 4 (kvalificirane); S. Andrea 4; Vesna 4; Union 0.
stoodstotno priložnost za gol, a je s Kalcem niso izkoristili. V drugem polčasu je bila premoč Muggesane očitna in prišlo je tudi do gola. Napad Gaje je vsekakor reagiral, a rezultat se do konca tekme ni spremenil. Omeniti moramo, da se je odsotnost Vengusta in Viotta precej poznala.
SANT’ANDREA - VESNA 2:0 (1:0)
STRELCA: Gatta v 30', Cerneca v 70'.
VESNA: Giordino, Sedmak, Soavi, Germani, Giraldi, Pichierri, Pertan, F. Canazza (v 66' Babich), M. Canazza (v 57' Puntin), Venturini, Krisciak.
Tekma se je slabo končala za Križane, ki so kljub terenski premoči prejeli dva gola. Vesna se je sicer predstavila v zelo okrnjeni postavi (manjkali so namreč vratar Messina, Naldi, Mas-sai, Leonardi in Candotti), a bi z nekoliko več pozornosti lahko odnesla vsaj točko, katera bi zadostovala za uvrstitev v drugi del deželnega pokala.
Tekma kot taka ni "povedala" nič posebnega, le-to, da bo imel trener Vesne Esposito več dela z napadalci kot z obrambo ali vezno vrsto. Po vodstvu domačinov je Vesna z Venturinijem zastreljala 11-metrovko in tako omogočila nasprotnikom, da so tri mi-nute kasneje celo podvojili. Upajmo, da se bodo poškodovani igralci kmalu vrnili v ekipo in da se bo s tem pri Vesni kaj spremenilo na bolje.
MLADOST - M ARI ANO	1:1 (1:0)
STRELEC za Mladost: Devetta.
MLADOST: Baldan, Černič, Colja, Falcicchia, A. Devetta, De Lorenzo,
Kobal (M. Argentin), Marušič, R. Devetta, Caleo (Zavadlav), Košič (D. Argentin).
Tudi proti Marianu je doberdobska Mladost pokazalo isto ležernost kot v prejšnjem srečanju, ko je predvsem zaradi neizkušenosti iztržila polovični izkupiček. To se je ponovilo tudi v nedeljo, ko je Mariano dobro izkoristil nesporazum Kraševcev in izenačil.
Srečanje se je začelo dokaj dobro za domače, ki so terensko premoč kronali v 25. minuti, ko je Devetta zatresel nasprotnikovo mrežo. Doberdobci bi sicer v nadaljevanju lahko še povišali, toda bili so nekoliko nerodni pri zaključevanju akcij.
Na sliki (foto Davorin Križmančič):
akcija s prve tekme kvalifikacijskega dela za deželni pokal med Zarjo in CGS.
Nogometni turnir v Vižo vij ah
Vesna - Ponziana danes za 3. mesto
V okviru nogometnega turnirja Turn&Taxis v Vižovljah bo danes finale za 3. mesto med kriško Vesno in Ponziano.
Tekma se bo začela ob 20.30.
Jutri pa bo, prav tako ob 20.30 v Vižovljah, veliki finale za 1. mesto med proseškim Primorjem in miljskim Fortitudom.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
J.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske
IrIIlil zv*ze časopisnih P | j	založnikov FIEG
torek, 18. septembra 1990
M
Njuni skupni in dobro obiskani mirovni shodi napovedujejo prve znake sprave
Voditelja Zulujev in plemena Xhosa pozivata črnsko prebivalstvo k spravi
V Kalabriji novi žrtvi nasilja
JOHANNESBURG — Po večtedenskem nasilju, ki je povzročilo več kot 800 smrtnih žrtev, prihajajo v teh dneh iz Južne Afrike prvi spodbudni znaki sprave med različnimi črnskimi plemeni. Kralj Zulujev Goodwill Zwelit-hini in vodja plemena Xhosa Tutor Ndamase sta od petka do nedelje nastopila namreč skupaj na več mirovnih shodih. Največ ljudi, in sicer kar 30 tisoč, se je udeležilo nedeljskega shoda na štadionu Jabulani v Sowetu, kjer sta črnska liderja pozvala svoje podložnike in pristaše, naj odložijo orožje (Zuluji in Xhosa so namreč sprti plemeni).
Kralj Zulujev je bil med svojimi nastopi zelo kratek, a odločen. »Prišel sem, da ljudstvu mojega očeta povem, da jaz, kralj Zulujev, ne bom več trpel nasilja, ki ga bodo izvajali v imenu naroda Zulujev.«
Voditelj plemena Xhosa pa je dejal, da cilj črnskih prebivalcev so svobo-
da, enotnost in moč, ne pa prelivanje krvi, ločevanje in krvoločna šibkost. »Ne smemo dovoliti, da nas zlorabljajo,« je še dejal Ndamase, ki je svoje ljudstvo pozval, naj prezre razlike, ki ga ločujejo od drugih plemen in ki jih nekatere skupine sedaj izkoriščajo, da bi ovirale proces sprave.
Nedeljskega shoda se je udeležil tudi minister za javni red Vlok, ki je prejšnji teden sprožil široko policijsko akcijo za omejevanje neredov in nasilja. Predsednik de Klerk pa je včeraj napovedal, da bo vlada sprejela v ta namen nadaljnje ukrepe, pa čeprav je izrazil prepričanje, da Ndamase in Zwelethini lahko odigrata pomembno vlogo. De Klerk se je obema voditeljema posebej zahvalil in pojasnil, da se je nasilje v teh dneh skoraj čudežno poleglo. Kralj Zwelethini in Tutor Ndamase naj bi v teh dneh imela še nekaj mirovnih shodov.
Pred govorom njihovega kralja so bili Zuluji v nedeljo še vedno bojno razpoloženi.	(Telefoto AP)
TADRIANOVA, SERRA SAN BRUNO — V Kalabriji se nadaljuje krvavo obračunavanje med skupinami 'ndran-ghete. Včeraj so običajni neznanci ubili kar dve osebi ter hudo ranili druge tri. Do prvega napada je prišlo okrog 7. ure v kraju Taurianova v bližini Reggia Calabrie. Dve osebi sta streljali na avto ritmo, v katerem sta se peljala dva mesarja, 45-letni Dome-nico Gangeni in prav tako 45-letni Augusto Macri. Gangemi je bil pri priči mrtev, medtem ko so Macrija odpeljali v bližnjo bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je težko.
Le dve uri kasneje je prišlo do streljanja tudi pri kraju Serra San Bruno. Tu so neznanci ustrelili 57-letnega Salvatoreja lacopetto, sicer dobrega znanca policije. V oboroženem napadu so ranili tudi dva mladeniča, in sicer 48-letnega Salvatoreja Franzeja in 36-letnega Ilaria Franzeja.
Lider Solidarnosti Lech Walesa uradno kandidat za predsednika
VARŠAVA — Lech Walesa je včeraj uradno napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah. Poleg uradne napovedi, ki jo je dal na sedežu Solidarnosti v Gdansku, je Walesa izrazil prepričanje, da bo izvoljen z večino glasov. Svojo odločitev pa je utemeljil rekoč, da mora »spoštovati prisego, ki jo je dal avgusta leta 1980«, in sicer da bo brezpogojno služil domovini in se boril za novo demokratično ustavo. Walesa pa je hkrati tudi prepričan, da bo novo državno vodstvo konkretno uvedlo težko pričakovane gospodarske reforme.
Datum predsedniških volitev še ni določen, vsekakor pa bo moral po sili razmer najprej odstopiti sedanji predsednik, general Jaruzelski. Premier Mazowiecki, ki je doslej vztrajal pri zahtevi skupnih predsedniških in političnih volitev, je zadnje dni nekoliko popustil, tako da bodo volitve o novi državni ustavi šele potem, ko bo izvoljen predsednik. O vprašanju vrstnega reda volitev bo danes govoril tudi poljski primas Jožef Glemp, ki je v ta namen sklical okroglo mizo. Udeležil se je bo tudi Mazowiecki. Opazovalci menijo, da bo šef vlade izkoristil priložnost in tudi sam napovedal svojo predsedniško kandidaturo. V tem primeru bi Mazowiecki postal glavni Walesov nasprotnik. Oba sicer pripadata Solidarnosti, vendar se je njuno zavezništvo razdrlo, potem ko je Mazowiecki postal prvi minister.
O datumih volitev pa bo 20. septembra razpravljal tudi-parlament. Walesa namreč vsiljuje svojo »strategijo«, češ da bi morali Poljaki dobiti novega predsednika še pred koncem leta ali najkasneje v začetku prihodnjega.
Tragična smrt skupine šolarjev Šolski avtobus zapeljal v reko
Bodo vzhodne države prodajale dragocene umetnine Zahodu?
Zeleni ga obtožujejo, da je lagal preiskovalni komisiji
Kohla so prijavili sodstvu
RIM — Izvedenec za likovno umetnost pri International Herald Tribune je poskrbel za izčrpno poročilo o umetninah, s katerimi razpolagajo države bivšega komunističnega bloka. Souren Melikian je poudaril, da v vzhodnoevropskih muzejih hranijo temeljna dela npr. italijanskih renesančnih slikarjev, sedaj pa obstaja resna nevarnost, da bi Botticellije ali Raila-elle preprodali na Zahod.
Melikian skratka ugotavlja, da so umetnine lahko enkraten vir bogastva za državo, še posebno, če jo pesti težka finančna kriza, zato ne izključuje možnosti, da bi lahko že v kratkem
naročili prodajo najbolj dragocenih del. Nekaj bo pri tem že res, če je znana hiša Sotheby's najavila, da bo že do konca leta odprla svojo podružnico na drevoredu Unter den Linden. Mnogi trgovci so že pregledali ponudbo češkoslovaških in poljskih muzejev, čeprav je izvedenka Agnes Hus-slein priznala, da se trgovci zanimajo predvsem za umetnine, ki so last zasebnikov. Vendar to drži predvsem v ČSR, ne pa v Vzhodni Nemčiji, kjer si je komunistični režim zagotovil vse umetnine, ki so prispele v nacistično Nemčijo preko Italije.
BONN — Nad nemškim kanclerjem Kohlom se v teh dneh zgrinjajo črni oblaki. Poslanca zelenih Uschi Eid in Angelika Beer sta ga namreč prijavila sodnim oblastem, češ da je lagal parlamentarni komisiji, ki preiskuje afero okrog nemških družb HDW iz Kiela in IKL iz Liibecka, ki naj bi Južni Afriki nezakonito prodala načrte novega tipa podmornice. Kohl naj bi namreč komisiji izjavil, da o aferi nič ne ve, medtem ko naj bi poslanca zelenih odkrila, da je eden od najzvestejših Kohlovih svetovalcev Teltschnik izvedel svojčas zelo podrobno raziskavo o tem primeru. Kohl naj bi tudi vedel, da je bil eden od njegovih bivših sodelavcev redno v stiku z omenjenima družbama.
Zeleni so zaradi afere o podmornici prijavili kanclerja že pred dvema letoma, preiskovalni sodnik pa takrat ni uvedel preiskave, ker Kohl še ni zaključil svojega pričevanja pred parlamentarno komisijo. Kot kaže, pa imajo zeleni sedaj na razpolago večjo dokumentacijo. Zeleni so tudi zahtevali, naj bodo objavljeni tudi dosjeji finančnih stražnikov o delovanju družb HDW in IKL, ki sta načrte nove podmornice prodali tudi Indiji (prodaja pa naj bi bila tokrat zakonita).
TEGUCIGALPA (HONDURAS) " Približno osemdeset kilometrov od honduraškega glavnega mesta se j® pripetila prometna nesreča, v kater* je umrlo najmanj šestindvajset osnovnošolcev, sedem pa jih še p°' grešajo.
Otroci so obiskovali šolo nekeg® ameriškega misijona. Avtobus, s ka' terim so se menda peljali na izlet, bl moral prečkati reko Rio Grande; zato je šofer zapeljal na plitvino, saj kaže, da ni v bližini nobenega mos' tu. Avtobus se je nenadoma prevrni*' v vodi, ki ga je zalila, pa je večin0 otrok utonila. Dejstvo, da sedem š°' larjev še pogrešajo, bi lahko pome; nila, da je bila reka kljub plitvin* precej deroča. Nekaj trupelc so reševalci našli šele popoldne. Vest je '
zelo skopi obliki objavil hondurašk* radio. Na sliki je mati ene od pones' rečenih deklic. (Telefoto AP)
Boss, ki ljubi neapeljsko umetnost
NEAPELJ — Policijski agenti so včeraj odkrili pravi muzej na domu 52-letne Marie Nuvoletti. Njen brat je znani boss Lorenzo Nuvoletta, ki ga zaman lovijo že nekaj let. Na domu gospe Marie so odkrili dvajset slik t.i. »šole iz Posillipa« (na sliki AP), celoten izbor pa velja kar nekaj sto milijonov lir. To pa še ni vse. Gospa je pridno hranila še kakih 150 slik, ki jih sedaj pregledujejo izvedenci.
Mož gospe Nuvoletta je trgovec, ki se ukvarja pretežno s prodajo jestvin neapeljskim krajevnim znanstvenim enotam, ko so ga agenti vprašali, kako to, da hrani na domu toliko dragocenih slik, pa je odgovoril, da jih je pač kupil. Preiskovalci pa mu niso verjeli na besedo, saj so prepričani, da je to »dediščina« bossa Lorenza, ki je umazan denar vložil v »umetnost«, vendar v tako, ki mu je bila najbližja, saj so mojstri iz Posillipa slikali predvsem idilične slike brhkih kmetic v naravi.
Proti letalskim mitingom
RIM — Skupina zelenih mavrice in zelenih smejočega se sonca je včeraj poslala italijanskemu obrambnemu ministru Virginiu Rognoniju pismo, v kat®' rem odločno zahtevajo, da bi odpovedali mednarodno akrobatsko letalsko srerfa nje, ki bo na sporedu v nedeljo, 30. septembra, v Rivoltu blizu Vidma. prireditvi bodo poleg slovite italijanske akrobatske skupine "Frecce tricolo^, nastopile tudi letalske skupine iz Velike Britanije, Švice, Francije in Španije, pismu poslanci opozarjajo ministra, naj vzame na znanje zaskrbljenost Furlano.j upoštevajoč tudi nedavno novo tragedijo, ki se je pripetila v Salgaredi pri su, ko je sovjetsko letalo med običajnim eshibicijskim poletom padlo na bliž11]^ hiše ter povzročilo smrt in večje število ranjenih oseb. Poslanci menijo, da 1 davek za podobne manifestacije prevelik, da bi se jih še naprej nemoteno prirejalo.
Najemnina je pač najemnina.^
RIM — Če najemnik ne plača najemnine, mora seveda stran. Vsa stvar se seveda zaplete, če je najemnik mrtvec, »stanovanje« pa grob. Bratovščina »Della morte« iz kraja Torremaggiore pri Rimu je namreč včeraj pozvala dediče dveh pokojnikov, ki ležita v grobnici že od leta 1943 oziroma 1947,
da se javijo na bližnjem sodišču, bodo obravnavali izgon mrtvecev kapele del Carmine, ki leži na o*11^ njenem pokopališču. Dedičem so no ficirali poziv, v njem pa ni bilo n0 ^ deno, če je bila najemnina grobni® skladu s pravično stanarino.