Moja poklicna
pot

stran:

Otvoritev
v SIJ Acroni

3

stran:

8

ALUMNI OMM
Novice Kluba Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani
NOVEMBER 2024 / [TEVILKA 21

Uvodnik
Oddelek za materiale in metalurgijo (OMM) deluje na Naravoslovnotehni{ki fakulteti (NTF), ki praznuje 30-letnico
obstoja. Lahko re~emo, da na 105-letni podlagi strok, katere delujejo `e vse od ustanovitve Univerze v Ljubljani. NTF
sestavljajo oddelki: Geologija, Geotehnologija, rudarstvo in okolje, Materiali in metalurgija, Oblikovanje tekstilij in
obla~il, Tekstilstvo in Grafika.
V tej {tevilki je osrednja pozornost posve~ena poklicni poti prof. dr. Petra Fajfarja, ki konec meseca odhaja v pokoj.
Njegova zanimiva poklicna pot metalurga se je prepletala tudi z matematiko in {portom, ve~ pa lahko odkrijete sami
v nadaljevanju.
Soustvarjalke in soustvarjalci ~asopisa so nam poslali {tevilne prispevke, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Izpostaviti velja, da so na Oddelku ponosni na novo raziskovalno opremo in zanimive {tudentske aktivnosti, vse v
lu~i naprednih materialov in modernih tehnik karakterizacije. S tem so se v preteklem
obdobju ukvarjali tudi v okviru razvoja elektri~nega dirkalnika ter njegovih plati{~ iz
ogljikovih vlaken oziroma na poletni {oli na TU Clausthal. Zanimivi sta tudi njihovi
poro~ili o promociji {tudija ali leto{njih diplomantih. Z Jesenic poro~ajo o otvoritvi
Uvodnik
linije za toplotno obdelavo neorientirane elektroplo~evine v SIJ Acroni, in njihovih
inovacijskih dose`kih. Tradicionalno je jesen obdobje posvetovanj v Portoro`u:
Zgodovina
livarskega, mednarodne konference o materialih in tehnologijah ter SRIP MATPRO,
zato lahko najdete aktualna poro~ila tudi o tem. V rubriki Prosti ~as na{a stalna
Generacije metalurgov
sodelavka opisuje, kako jo `e vse od osnovne {ole navdu{uje karate, s fotografijami s
poti na svetovno prvenstvo na Japonsko pa je tudi popestrila na{ ~asopis. Naslednje
Dogodki
leto kolegico ~akajo izpiti za trenerko, in{truktorico in sodnico. Kot vedno, se na{
Novice
ALUMNI OMM tudi tokrat dotakne zgodovinskih dejstev, povezanih z na{o stroko.
Ob koncu leta vsem ~lanicam, ~lanom, podpornicam, podpornikom ter bralkam in
V prostem ~asu
bralcem `elim lepo praznovanje praznika na{e zavetnice in vse dobro v letu 2025.
Jakob Lamut

Karierni
sejem

stran:

12

Vsebina:
01
02
03
08
14
20
22 Napovednik

Formula
Student

stran:

16

02
Tysland-Hole pe~ v [torah

Zgodovina

TH pe~ [tore –
»Elektroplav`«
Pred sedemdesetimi leti, devet let po
drugi svetovni vojni so v @elezarni
[tore, leta 1954, pri~eli s proizvodnjo
grodlja v elektroredukcijski pe~i. Zaradi
proizvodnje grodlja, produkta plav`ev,
je nov obrat dobil ime »Elektroplav`«.
Gradnja novih in obnova obstoje~ih
metalur{kih podjetij je spadala v
gospodarski razvoj dr`ave (Jugoslavije,
op. a.), potekal je pod geslom »Elektrifikacija in industrializacija«. V nadaljevanju sledi literaturni citat, ki govori o
namenu gradnje in centralnem planiranju. »V vrsti {tevilnih uspehov celotne
izgradnje `elezarne pomeni za~etek
obratovanja elektroplav`a, 26. avgusta
1954, nedvomno najve~jo pridobitev.
Odlo~itev o gradnji elektroplav`a je
sprejela Generalna direkcija ~rne
metalurgije, v Beogradu, 5. junija 1948.
Z gradnjo smo pri~eli leta 1952.
Elektroplav` je bil namenjen proizvodnji
sivega in belega grodlja. Sivi grodelj je
namenjen za kritje lastnih potreb v
livarni valjev, livarni kokil in livarni
strojne litine. Zasnovo tehnolo{kega
dela so izdelali doma~i strokovnjaki.
Konstrukcija pe~i je bila grajena po
na~rtih nem{kih podjetij Demag in
Siemens. Uvo`ene opreme je bilo za

okoli 20 %, drugo opremo in gradbena
dela so opravila doma~a podjetja«.1
V takratnih povojnih geopoli~nih razmerah so se odlo~ili za model razvoja in
proizvodnje grodlja v elektroredukcijskih reaktorjih, gradili so jih {e v
Ilija{u (BiH) in Skopju (Makedonija). Ta
model je obetal proizvodnjo grodlja na
osnovi doma~e `elezove rude, lastne
elektri~ne energije in reducentov,
dobljenih iz rjavih premogov.
V Veliki Britaniji in na Kontinentu so `e
davno pred tem postopoma pri~eli
uporabljati premog in koks za kurjenje
in redukcijo v metalur{kih reaktorjih.
Zamenjava lesnega oglja v proizvodnji
grodlja in jekla s fosilnim gorivom in
reducentom je poleg za{~ite gozdov
pred se~njo in kr~enjem pomenila tudi
dober ekonomski u~inek.
Na [vedskem in Norve{kem so za
kurjenje metalur{kih naprav namesto
lesnega oglja pri~eli koristiti elektri~no
energijo, pridobljeno v hidroelektrarnah. Poraba reducenta naj bi zado{~ala
samo za potek direktne redukcije
`elezove rude.
Poskus z vgradnjo elektrod v talilnik
plav`a ni potrdil pri~akovanih rezultatov. Med redukcijo vsipa, segretega z
elektri~no energijo je del plav`a od talilnika navzgor ostal hladen in neaktiven.
Iz talilnika je prihajalo premalo plinov,
da bi predgrelo vsip. Neizkori{~en je

ostal redukcijski potencial plina z okrog
70 % ogljikovega monoksida in 8 %
vodika.
Poskuse redukcije `elezovih rud in
proizvodnje grodlja so od leta 1910
nadaljevali v odprtih elektroredukcijskih pe~eh. Med leti 1925 in 1928 sta
bila Tysland (Georg Tysland, 1890 –
1932) in Hole (Ivar Hole, 1882 – 1939)
zaslu`na za postavitev in proizvodnjo
grodlja v zaprtih elektroredukcijskih
pe~eh z vertikalnimi Söderbergovimi
elektrodami (Carl Wilhelm Söderberg,
1876 – 1955). Po za~etnicah njunih imen
jih na kratko imenujemo TH pe~i.
TH pe~ postavljena v [torah je imela
transformator 12000 kVA in po obnovi
18000 kVA. Proizvodnja grodlja je v [torah potekala do avgusta 1987. Kot
navaja vir1, so po 33 letih v takratnih
dru`benoekonomskih pogojih, zaradi
nerentabilnosti, prekinili z delovanjem
»elektroplav`a«. Izku{nje iz preteklosti
s pomanjkanjem elektri~ne energije,
njeno ceno ter pogostimi redukcijami za
industrijo in gospodinjstva so verjetno
dobrodo{le tudi dana{njim na~rtovalcem elektri~ne preskrbe.
Jakob Lamut
Literatura:
1
[tore 1845 – 1975, S. Ocvirk (ur.), @elezarna
[tore, [tore, 1975.
2
The Metallurgical Industries of Norway, The
Norwegian Metallurgical Society, Oslo, 1961.

03
Prof. dr. Peter Fajfar, univ. dipl. in`. metalurgije
»Dva dogodka v letu 1971 sta nakazala smer moji nadaljnji
`ivljenjski oziroma karierni poti«

Generacije metalurgov

Moja poklicna pot
Leta 1971 sem kot u~enec Osnovne {ole
Josipa Plemlja Bled, skupaj z dvema
so{olcema, osvojil prvo mesto na
tekmovanju iz poznavanja `elezarstva
oziroma jeklarstva, ki je potekalo v
gledali{~u na Jesenicah. Tisto leto je
na Bledu potekalo tudi mladinsko
svetovno prvenstvo v veslanju. Po njem
sem se odlo~il, da pri~nem trenirati
veslanje. Ta dva dogodka v letu 1971 sta
dejansko nakazala smer moji nadaljnji
`ivljenjski oziroma karierni poti.
Rodil sem se na Jesenicah leta 1958.
Osnovno {olo sem obiskoval na Bledu.
Po maturi na Gimnaziji Jesenice sem se
v {tudijskem letu 1978/79 vpisal na {tudij
Splo{ne metalurgije na Fakulteti za
naravoslovje in tehnologijo.
Po kon~ani voja{ki obveznosti sem se
decembra 1984 zaposlil na Fakulteti za
naravoslovje in tehnologijo, kasneje na
Naravoslovnotehni{ki fakulteti, kjer
sem deloval vse do upokojitve leta 2024.
@e v tretjem letniku {tudija sem postal
demonstrator na Katedri za metalur{ko
strojni{tvo (danes Katedri za preoblikovanje materialov). Moj mentor je bil
prof. Rado Turk. Najprej sem bil zaposlen na delovnem mestu sta`ista raziskovalca in kasneje sta`ista asistenta.
Leta 1987 sem postal asistent in nato
napredoval vse do naziva rednega
profesorja leta 2016.
Pedago{ko delo
Kot nosilec ali sonosilec predmetov
sem sodeloval na vseh izobra`evalnih
stopnjah, ki se izvajajo na Oddelku za
materiale in metalurgijo (OMM). V vsej
karieri sem sodeloval pri pribli`no
petindvajsetih predmetih. Na trenutnih
bolonjskih {tudijskih programih pa sem
bil (so)nosilec pri sedemnajstih predmetih, poleg tega pa sem predaval {e
vsaj {tiri predmete v angle{kem jeziku
tujim {tudentom na Erasmus izmenjavi.
[tudentom sem predaval tudi predmete

Peter Fajfar

s podro~ja umetnostnega oblikovanja
materialov, meritev in polimerov, za
katere nisem bil formalno usposobljen
ali jih nisem {tudiral. To mi je vzelo
precej ~asa in energije, vendar sem se
vedno trudil, da bi jim posredoval kar se
da kakovostno znanje. Glede na veliko
{tevilo predmetov, sem bil v okviru
bolonjskih {tudijskih programov pedago{ko preobremenjen, skoraj dvakratno. Tudi ve~ina ostalih kolegov je
preobremenjena, saj je OMM za
izvedbo vseh {tudijskih programov
kadrovsko mo~no podhranjen. Za vse
predmete sem napisal u~benike oz.
skripte. Bil sem mentor sedemdesetim
{tudentom na diplomah prve in druge
stopnje, trem doktorskim {tudentom ter
{tirim {tudentom, ki so prejeli fakultetne
Pre{ernove nagrade. Nekatera od teh
del smo objavili v revijah z visokim
faktorjem vpliva. Od leta 2012 pa vse do
upokojitve leta 2024 sem bil predsednik
komisije za zagovor diplomskih del.
Predsedoval sem ve~ kot tristo zagovorom diplomskih in magistrskih del.
Poleg tega sem bil v obdobju med
letoma 1996 in 2021 koordinator prak-

ti~nega usposabljanja na OMM na treh
{tudijskih programih. Dalj{e obdobje
sem bil tudi tutor {tudentom. V letih
2007–2011 sem bil Erasmus koordinator
za celo Naravoslovnotehni{ko fakulteto
(NTF). Prav tako sem organiziral {tevilne strokovne ekskurzije za {tudente
po Sloveniji in tujini.
Od leta 2008 sem bil soorganizator
delavnic umetnostnega oblikovanja
kovin. Namen teh delavnic je, da
mladim ponudimo mo`nost preizkusiti
svojo ustvarjalnost v umetni{kem izra`anju oblikovanja kovin s postopki
kovanja, varjenja in ulivanja ter ohranjanja bogate dedi{~ine oblikovanja
kovin v Sloveniji. Do leta 2016 smo
izvajali vikend delavnice v @upe~i vasi v
kova{tvu Zorko. Od leta 2017 pa so to
enodnevne delavnice v Sneberjah pri
Ljubljani pri umetnostnem varilcu Miru
Dov~u. Po grobi oceni se je vseh
delavnic do sedaj udele`ilo okoli petsto
{tudentov Naravoslovnotehni{ke fakultete, Fakultete za strojni{tvo Univerze v
Ljubljani, Visoke {ole za dizajn LjubljanaØ

S prijateljem iz TU Clausthal Hansom Jürgenom
Mauchom na meritvah tehnolo{kih parametrov
valjanja na valjalnem stroju bluming. SIJ Metal
Ravne d.o.o., 1999.

04
Prof. dr. Peter Fajfar, univ. dipl. in`. metalurgije
»Na za~etku je bilo moje raziskovalno delo povezano z matemati~nim modeliranjem vro~ega valjanja«

Generacije metalurgov

Katedra za preoblikovanje materialov ob praznovanju mojega abrahama. Z leve proti desni: prof. dr.
Milan Ter~elj, izr. prof. dr. Janko Bra~i~, prof. dr. Rado Turk (takratni predstojnik), prof. dr. Peter
Fajfar, doc. dr. David Bomba~, prof. dr. Goran Kugler (sedanji predstojnik), dr. Matev` Fazarinc.
Manjka prof. dr. Toma` Rodi~. Naravoslovnotehni{ka fakulteta, 2008.

Øin

dijakov srednje{olskih centrov v
Postojni in Novem mestu. Mednarodno
noto delavnicam so prispevali tudi tuji
{tudenti iz Tur~ije in [panije, ki so bili
pri nas na {tudentski izmenjavi Erasmus. Pri organizaciji in izvedbi delavnic
je sodelovalo okoli {tirideset mentorjev,
umetnostnih varilcev, kova~ev in
livarjev. Na podlagi teh delavnic smo
vpeljali tudi nov izbirni predmet Umetnostno oblikovanje kovin/materialov na
prvostopenjskih {tudijskih programih
Metalur{ke tehnologije in In`enirstvo
materialov, pri ~emer neformalno sodeluje tudi Akademija za likovno umetnost
in oblikovanje.
Soorganiziral sem ve~ sre~anj kateder
za preoblikovanje materialov iz Naravoslovnotehni{ke fakultete, Technische
Universität Clausthal (Nem~ija) in
Montanuniversität Leoben (Avstrija).
Namen sre~anj je bil predvsem omogo~iti {tudentom, da v mednarodnem
okolju predstavijo svoja raziskovalna
dela, obi{~ejo vrhunska podjetja ter
spoznavajo kulturo gostujo~e dr`ave.
Znanstveno raziskovalno delo
Podro~je mojega znanstvenega delovanja so bili in`enirski materiali s

poudarkom na preoblikovanju materialov, orodjih za preoblikovanje,
tribolo{kih problemih pri preoblikovanju
in meritvah relevantnih parametrov
sistema preoblikovalno orodje – preoblikovalni stroj – preoblikovani material. Bil sem ~lan petih programskih
raziskovalnih skupin, nazadnje v programski skupini Napredna metalurgija.
Na za~etku kariere je bilo moje raziskovalno delo povezano z matemati~nim

modeliranjem tehnologij vro~ega valjanja jeklenih in aluminijevih trakov na
reverzibilnih valjalnih strojih. V bistvu
sem `e v diplomski nalogi izpeljal
temperaturni model za vro~e valjanje
trakov z metodo kon~nih diferenc, ki
sem ga nadgradil v magistrski nalogi.
Rezultat doktorske naloge pa je bila
programska oprema za optimizacijo
plana valjanja trakov na valjalnem
stroju Steckel. Nekje do leta 2000 smo s
sodelavci Katedre za preoblikovanje
materialov (KPM) na NTF in sodelavci z
Institut für Werkstoffumformung der
Technischen Universität Clausthal
(IWU–TU Clausthal) izvedli mnogo
kompleksnih meritev tehnolo{kih parametrov tehnologije vro~ega valjanja za
SIJ Metal Ravne d.o.o, [tore Steel
d.o.o., SIJ Acroni Jesenice d.o.o,
Cinkarno Celje d.d. in Impol d.o.o. V letih
2000–2010 pa smo izvajali tudi specialne meritve obremenitev vle~nih
strojev in stiskalnic. Uporabo merilne
tehnike na laboratorijskem in aplikativnem podro~ju {tudija preoblikovalnih
postopkov sem specializiral, s pomo~jo
financiranja KFA Jülich (Nem~ija), na
IWU–TU Clausthal. To znanje sem
raz{iril tudi na izdelavo merilnih naprav
in dajalnikov sile. S prof. Milanom Ter-Ø

Predavanje prof. Bruna Buchmayrja v okviru sre~anj kateder za preoblikovanje materialov
Naravoslovnotehni{ke fakultete, Technische Universität Clausthal (D) in Montanuniversität Leoben
(A). SIJ Acroni d.o.o., 2015.

05
Prof. dr. Peter Fajfar, univ. dipl. in`. metalurgije
Od predanega predavatelja in raziskovalca do predsednika UO NTF

Generacije metalurgov

Strokovna ekskurzija s {tudenti na sejmih GIFA in METEC. Düsseldorf, 2015.

Ø~eljem sva sodelovala tudi s Fakulteto

za {port (F[) Univerze v Ljubljani.
Izdelala sva sistem za dolo~evanje
biomehanskih parametrov pri plavanju
in sistem za dolo~evanje startnih pospe{kov atletov. Sam pa sem dalj{e
obdobje, tudi preko F[, izvajal biomehanske meritve vesla~ev. Trije
{portniki, ki sva jih testirala, so bili
dobitniki olimpijskih kolajn.
Za dolo~anje preoblikovalnosti materialov v vro~em in za karakterizacijo
materialov pri termomehanskem utrujanju smo uporabljali simulator termomehanskih stanj Gleeble 1500D. Za
nabavo naprave, ki je bila edina
tovrstna v Sloveniji, je bil zaslu`en prof.
RadoTurk. V uporabi je bila med leti
1987 in 2022. Novembra 2024 pri~akujemo nov termomehanski simulator
metalur{kih stanj Gleeble 3500, za kar
sta se {e posebej anga`irala prof.
Goran Kugler in doc. David Bomba~.
V okviru projekta TEMPUS (ACEM, JEP
2246) mi je bila v letu 1992 odobrena
{estmese~na {tipendija na Ecole
Nationale Superiere des Mines de
Paris, CEMEF, Sophia Antipolis (F), kjer
sem se seznanil z najnovej{imi numeri~nimi metodami na podro~ju preoblikovanja. Leta 2010 pa sem ponovno, za
tri mesece, gostoval na TU Claustahl in

Udele`enci delavnice umetnostnega oblikovanja kovin pri umetnostnem
varilcu Miru Dov~u. Sneberje, 2018.

sodeloval tako na raziskovalnem kot
tudi pedago{kem podro~ju.
Zadnjih deset let sem se najve~ ukvarjal
z arheometalurgijo. Za~elo se je leta
2013, ko me je dr. Toma` Lazar iz
Narodnega muzeja Slovenije (NMS)
povabil k sodelovanju pri arheometalur{ki raziskavi me~a iz 15. stoletja, ki so
ga na{li v Ljubljanici. ^ar tovrstnih
raziskav je, da ima{ na razpolago le
nekaj drobcev kovinskega materiala, ki
so bili dokaj naklju~no odvzeti artefaktu. In prav to dejstvo, da le nekaj
drobcev materiala omogo~a dolo~itev
vrste materiala ter predvsem tehnolo{ke poti izdelave materiala in izdelka,
nudi veliko zadovoljstva. V letih
2023–2024 sem sodeloval tudi pri dveh
projektih povezanih z enkratno najdbo
bronaste ~elade (Negovska ~elada) iz
Podzemlja, stare okoli 2500 let, ki je
razstavljena v Belokranjskem muzeju v
Metliki. Pri arheometalur{ki karakterizaciji, rekonstrukciji tehnolo{kega
postopka in izdelavi replike ~elade so
sodelovali {tudentje in mentorji s
podro~ja arheologije, konservatorstva
in restavratorstva, grafike ter metalurgije in materialov. Projekta je vodil doc.
Mitja Petri~. Ne spomnim se, da bi kdaj
prej sodeloval v tako po stroki raznoliki
a izredno sr~ni skupini. Sodelovanje z

NMS je obrodilo ve~ ~lankov, monografij, razstav in tudi diplomskih ter
magistrskih del.
Vodstveno-organizacijska dejavnost
Vseskozi sem bil aktiven na podro~ju
upravljanja in vodenja fakultete in
oddelka. Ta pot se je za~ela v za~etku
90. let prej{njega stoletja s funkcijo
predsednika sindikata VTOZD Montanistike na Fakulteti za naravoslovje in
tehnologijo, kon~ala pa leta 2014 s funkcijo predsednika upravnega odbora
Naravoslovnotehni{ke fakultete. Vmes
sem bil izvoljen v razli~ne organe
upravljanja fakultete: predstojnik in
namestnik OMM, predsednik akademskega zbora OMM, ~lan upravnega
odbora, senator, ~lan gospodarske
komisije in inventarne komisije za odpis
terjatev.
Kot predstojnik OMM in senator sem
zagovarjal enovitost fakultete in se
zavzemal za ohranitev univerzitetnega
{tudija metalurgije, ki ga je UL nameravala ukiniti. Ravno v obdobju, ko sem
bil predstojnik OMM (2003–2006), se je
za~el intenzivirati proces razdru`evanja
NTF, ki nam ga je uspelo zadu{iti po
pribli`no desetih letih. Potem je pri{la
nova Uredba o financiranju visoko{olskih zavodov (2004–2008). S to
uredbo so predlagatelji dosegli, da soØ

06
Prof. dr. Peter Fajfar, univ. dipl. in`. metalurgije
Poleg bogate metalur{ke tudi polstoletna kariera v vesla{kem {portu

Generacije metalurgov

Øse oddelkom oz. fakultetam z manj{im

{tevilom {tudentov in nizkim faktorjem
{tudijske skupine iz leta v leto pospe{eno zmanj{ala sredstva za delovanje.
V {tirih letih so se prora~unska sredstva za delovanje OMM prepolovila.
Privilegirane fakultete oz. oddelki se
niso ukvarjali s tem, kako pre`iveti,
temve~ kako zapraviti denar. Sodeloval
sem v gospodarski komisiji NTF, ki je te
anomalije na NTF uredila, in izvedla,
sicer bole~o, a nujno sanacijo, da smo
lahko zopet (in {e vedno) normalno
delovali.
Leta 2004 mi je na neki prireditvi v
prostorih UL prorektorica za {tudijske
zadeve dejala, da naslednje leto ne
bodo razpisali univerzitetnih {tudijskih
programov Metalurgija in Materiali, ker
imamo premalo {tudentov. Skupaj s
prof. Radom Turkom sem organiziral
sestanek pri rektorju. V podporo je
pri{lo {e pet direktorji metalur{kih
dru`b, predstavnik GZS in predstavnik
Oddelka za rudarstvo in geotehnologijo
NTF. Ko je bila rektorju predstavljena
kadrovska problematika in stanje v na{i
industrijski stroki ter njen pomen v
slovenskem gospodarstvu, se je vdal in
pristal na nadaljevanje {tudijskih programov Metalurgija in Materiali. Ko
sem prevzel funkcijo predstojnika
OMM, sem si zadal za prvo in najbolj

nujno nalogo promocijo {tudija. Intenzivno, skupaj s {tudenti in direktorji
lokalnega gospodarstva, smo za~eli
obiskovati srednje {ole in izvajali promocijo. Prav tako smo v sodelovanju z
metalur{kimi podjetji izvedli {tiri enotedenske tabore Materiali za srednje{olce.
Leta 2003 sem ustanovil zalo`ni{tvo na
OMM in ga vodil vse do ustanovitve
zalo`be NTF leta 2021 pri nastanku
katere sem tudi sodeloval. V ~asu
delovanja zalo`ni{tva OMM smo izdali
devetnajst u~benikov ter elektronsko
verzijo Tehni{kega metalur{kega slovarja prof. Andreja Paulina, ki je prosto
dostopen na spletu (https://www.termania.net/). Kot ~lan uredni{kega
odbora in soavtor prispevka sem sodeloval pri izdelavi monografije 90 let
Univerze v Ljubljani : med tradicijo in
izzivi ~asa. Prav tako sem bil sourednik
in soavtor monografije Ko zapoje kovina
: Tiso~letja metalurgije na Slovenskem.
Od leta 2007 do leta 2014 sem bil glavni
in odgovorni urednik znanstvene in
strokovne revije RMZ – M&G. Poskrbel
sem za redno izhajanje revije kot tudi za
novo, sodobnej{o obliko revije.
Leta 2018 se mi je porodila ideja, da bi
lahko v okviru praznovanja 100-letnice
delovanja Univerze v Ljubljani organizirali razstavo posve~eno na{i meta-

V vlogi desnega kontrapika na 46. Skoku ~ez ko`o. Grand Hotel Union,
Ljubljana, 2019.

lurgiji. Ideja je padla na plodna tla in
skupaj z NMS smo leta 2019 postavili
razstavo Ko zapoje kovina : Tiso~letja
metalurgije na Slovenskem. Na na{i
strani sta mi bila pri organizaciji v veliko
pomo~ prof. Jo`ef Medved in prof.
Primo` Mrvar. Predvsem pa sem ponosen na to, da mi je uspelo pri izvedbi te
razstave anga`irati prav vse ~lane
OMM. Po zaprtju razstave v NMS smo
novej{i del razstave prestavili v prostor
OMM na Lepem potu. V okviru razstave
smo s ciljem promocije {tudija in same
stroke izvedli {e dva metalur{ka dneva
na lokaciji NMS.
Stalnica mojega delovanja na NTF pa je
vsekakor Skok ~ez ko`o. Leta 1990 me je
k sodelovanju pri organizaciji skoka
povabil takratni prezidij Vinko Koren.
Med leti 1991 in 2023 se je zvrstilo
sedemnajst Skokov ~ez ko`o, in na vseh
sem sodeloval najprej v vlogi adlatusa
in kasneje desnega kontrapika.
Vzporedna kariera
V vesla{kem {portu imam za sabo kar
53-letno kariero. Pri trinajstih letih sem
se pridru`il Vesla{kemu klubu Bled (VK
Bled). ^eprav nisem bil posebej talentiran za ta {port, sem bil izjemno motiviran in delaven, kar mi je omogo~ilo, da
sem ob zaklju~ku mladinske kariere
postal ~lan jugoslovanske reprezen-Ø

Otvoritev razstave Ko zapoje kovina : Tiso~letja metalurgije na Slovenskem. Narodni muzej Slovenije, 2019.

07
Prof. dr. Peter Fajfar, univ. dipl. in`. metalurgije
»Za splo{no dobro je treba dru`bi vra~ati...«

Generacije metalurgov

regatnega odbora na Bledu, kjer smo v
tem ~asu organizirali ve~ kot sedemdeset tekem z doma~o in mednarodno
udele`bo.
Zadnjih dvajset let sem ~lan izvr{nega
odbora Vesla{ke zveze Slovenije in
zadnja dva mandata njen podpredsednik. Prav tako sem bil en mandat ~lan
eti~ne komisije Olimpijskega komiteja
Slovenije. Leta 2000 sem pridobil licenco mednarodnega sodnika za veslanje,
leta 2024 pa sem sodil tudi na
Paraolimpijskih igrah v Parizu.
Zaklju~ek
Sodni{ka komisija za veslanje na Paraolimpijskih igrah. Pariz, 2024.

Øtance. Na svetovnem prvenstvu smo z

osmercem dosegli deveto mesto. Ob
za~etku {tudija sem spoznal, da bo
vrhunsko veslanje potrebno opustiti
zaradi {tudijskih obveznosti, zato sem
se posvetil trenerskemu delu na Bledu
in v Ljubljani.
Poleg trenerskega dela sem aktivno
sodeloval tudi v organizaciji – bil sem
~lan organizacijskih odborov svetovnih
prvenstev na Bledu v letih 1979 in 1989
ter en mandat ~lan upravnega odbora
VK Bled. Med leti 2003 in 2018, ko sem
bil predsednik VK Bled, smo s pomo~jo

evropskih sredstev obnovili Vesla{ki
center Bled ter ponovno vzpostavili
pogoje za organizacijo vesla{kih tekmovanj najvi{jega ranga pod okriljem
mednarodne vesla{ke zveze World
Rowing. V tem obdobju sem kot podpredsednik organizacijskih odborov
sodeloval pri izvedbi dveh tekem
svetovnega pokala, dveh svetovnih
prvenstev, svetovnega veteranskega
prvenstva in evropskega prvenstva, kot
predsednik organizacijskega odbora pa
sem vodil evropsko mladinsko prvenstvo. Od leta 2003 sem tudi predsednik

Moj `ivljenjski moto je: za splo{no
dobro je treba dru`bi vra~ati, ne le
jemati. Zato mi nikoli ni bilo te`ko
prispevati na {tevilnih podro~jih. Kolegi
so to prepoznali in se mi ob zaklju~ku
poklicne poti zahvalili z nagrado za
`ivljenjsko delo Naravoslovnotehni{ke
fakultete. Nagrada, ki ti jo podelijo
sodelavci, je najdragocenej{a.
Konec meseca novembra 2024 se bom
upokojil. Veselim se upokojitve in novih
izzivov v tretjem `ivljenjskem obdobju.
Pogre{al bom pa delo s {tudenti, saj
sem z leti spoznal, kako zelo rad imam ta
poklic.
Peter Fajfar

08
Prenovljena linija za toplotno obdelavo neorientiranih elektroplo~evin
V juniju na Jesenicah

Dogodki

SIJ ACRONI-jeva
elektroplo~evina za
E-mobilnost
Z 18 milijonov evrov vredno prenovo
linije CRNO za toplotno obdelavo
neorientiranih elektroplo~evin (NOEP)
so v SIJ Acroniju vzpostavili pogoje za
izdelavo najzahtevnej{ih elektroplo~evin SIWATT za pogonske motorje, ki
veljajo za srce elektri~nih vozil prihodnosti.
SIJ Acroni, najve~ja dru`ba v Skupini
SIJ in tretji najve~ji proizvajalec
nerjavne debele plo~evine v Evropski
uniji, je na dogodku 6. junija 2024 simboli~no namenu predal prenovljeno
linijo CRNO za izdelavo najzahtevnej{ih
elektroplo~evin za izdelavo pogonskih
motorjev elektri~nih vozil.
Linijo so zasnovali tako, da bodo lahko
izvedli vse faze termi~ne obdelave na
na~in, da bodo sposobni dosegati zahtevane elektromagnetne in mehanske
lastnosti po najzahtevnej{ih standardih
in predvsem tehni~nih specifikacijah
kupcev iz avtomobilske industrije. Ob
tem so izbolj{ali energetsko u~inkovitost linije in pridobili 15.000 ton ozi-

roma 20 odstokov dodatnih proizvodnih
kapacitet.
»Po trimese~nem obratovanju z veseljem ugotavljamo, da smo dosegli svoje
cilje: z dolgoletnimi izku{njami, strokovnim mentorstvom in z nalo`bo v trenutno najbolj{o razpolo`ljivo tehnologijo smo na prenovljeni liniji uspe{no
proizvedli neorientirano elektroplo~evino za elektromotorje. Ob tem smo za
skoraj 40 odstotkov izbolj{ali energetsko u~inkovitost in s 156 na 86
kilogramov na tono kon~nega izdelka
oziroma za ve~ kot 55 odstotkov zni`ali
oglji~ni odtis,« je prve u~inke o prenovljeni liniji CRNO povzel mag. Branko
@erdoner, glavni direktor SIJ Acroni.
Prenova linije CRNO je za SIJ Acroni
strate{ko pomembna nalo`ba, saj bodo
ob bok dvema mo~nima poslovnima
stebroma, nerjavni debeli plo~evini in
specialnim jeklom, postavili nov, tretji
steber hladno valjanih elektroplo~evin:
»Za nalo`be smo v Skupini SIJ od leta
2007, ko se je vzpostavila sedanja
lastni{ka struktura, namenili ve~ kot 870
milijonov evrov. Do leta 2030 za

trajnostne projekte in pove~evanje
u~inkovitosti na~rtujemo {e dodatnih 70
milijonov evrov, od tega polovico v SIJ
Acroniju. To nam omogo~a razvoj
re{itev za tista podro~ja uporabe, ki
bodo klju~no prispevala k prehodu v
nizkooglji~no dru`bo. Z nalo`bo v linijo
CRNO dokazujemo, da je proizvodnja
najzahtevnej{ih in najbolj kakovostnih
elektroplo~evin mogo~a tudi po kro`no
gospodarni tehnolo{ki poti, kar je bilo
doslej za marsikaterega kupca iz avtomobilske industrije te`ko predstavljivo.
SIJ Acroniju se tako odpirajo vrata do
vseh tistih, ki v svojih dobavnih verigah
zni`ujejo oglji~ni odtis,« je povedal
Tibor [imonka, glavni podpredsednik
Skupine SIJ.
V SIJ Acroniju za doseganje svojega
strate{kega cilja postati uveljavljen dobavitelj v avtomobilski industriji
na~rtujejo tudi nadaljnje nalo`be. Do
leta 2028 `elijo podvojiti dana{nje kapacitete najzahtevnej{ih elektroplo~evin
in dose~i 140 tiso~ ton proizvodnje
letno. Na~rtovane nalo`be bi po prvih
ocenah presegle 100 milijonov evrov do
leta 2028.
SIJ Acroni kot proizvajalec jekel za
ni{ne jeklarske trge jeklo izdeluje iz
sekundarnih surovin po na~elih kro`nega gospodarstva. V SIJ AcronijeviØ

Pred sedi{~i so predstavili razvojno pot elektroplo~evine NO27-15 in pomen kro`nega gospodarstva z ni`jim oglji~nim odtisom.

9
SIJ ACRONI
Prenovljena linija za toplotno obdelavo neorientiranih elektroplo~evin

Dogodki

ØNa dogodku sta zbrane nagovorila mag. Branko @erdoner, glavni direktor
dru`be SIJ Acroni, in Tibor [imonka, glavni podpredsednik Skupine SIJ, ter
se podpisala na spominsko plo{~o ob prenovljeni liniji (tudi na naslovnici).

Dogodek so popestrili z umetni{kim programom gledali{~a Serpentes z
operno pevko Ur{ko Kastelic.

Glavni del dogodka je potekal neposredno ob prenovljeni liniji in je bil dobro obiskan.

Skupina SIJ – Slovenska industrija jekla je eden vodilnih proizvajalcev nerjavnih
in specialnih jekel v Evropi. Zavezani so h globalnim in evropskim podnebnim
ciljem in delujejo po na~elih kro`nega gospodarstva. S svojimi jekli in izdelki so
partner za zeleni prehod Evrope. Svojo trajnostno naravnanost potrjujejo s
certifikatom ResponsibleSteel, ki je prva globalna pobuda za standardizacijo in
potrjevanje odgovornih in trajnostnih praks v jeklarstvu. S tem se uvr{~ajo med
najbolj odgovorne in trajnostne proizvajalce jekla na svetu. Njihovi najve~ji dru`bi
sta sodobni recikla`ni jeklarni, njihovo jeklo pa je reciklirano, saj je izdelano iz
jeklenega odpadka. S 3.500 zaposlenimi so eden najve~jih delodajalcev v
Sloveniji in steber slovenskega jeklarskega sektorja. Uvr{~ajo se med vodilne
slovenske izvoznike. Pribli`no 85 odstotkov svojih prihodkov ustvarijo na tujih
trgih.

elektroplo~evini je kar 97 odstokov
recikliranih materialov, kar glede na
tehnolo{ko pot pomeni najni`ji mo`en
oglji~ni odtis na svetu za proizvodnjo
elektroplo~evine. Skupni oglji~ni odtis
(obseg 1, 2, 3), ni`ji od 700 kilogramov
CO2 na tono proizvoda, postavlja SIJ
Acroni v sam vrh med svetovnimi
jeklarnami.
SIJ Acroni je trden ~len misije GREen
MObility (GREMO) in z vlaganji tako v
proizvodne zmogljivosti, kot je prenova
linije CRNO, kot tudi v razvoj novih
tehnologij na podro~ju elektroplo~evin
pomembno prispeva k utrjevanju
polo`aja slovenske avtomobilske
industrije kot enega izmed evropskih
centrov razvoja zelene in trajnostne
mobilnosti.
Sara Wagner

10
Tradicionalno livarsko posvetovanje v Portoro`u
29. konferenca ICM&T v Portoro`u

Dogodki

64. mednarodna
livarska konferenca
Osrednji vsakoletni livarski dogodek v
Portoro`u – Livarska konferenca s
spremljajo~o razstavo je letos potekal
od 18. do 20. septembra. Skupaj z
Dru{tvom livarjev Slovenije sta soorganizatorja konference Oddelek za
materiale in metalurgijo Naravoslovnotehni{ke fakultete ter Fakulteta za
strojni{tvo iz Mariborske univerze.
Tradicionalno so se udele`enci na
predve~er konference udele`ili pozdravno-spoznavnega sre~anja v
Piranu na vrtu stolne cerkve svetega
Jurija, kjer sta jih pozdravila v imenu
organizatorjev konference mag. Mirjam
Jan-Bla`i}, predsednica organizacijskega odbora in predsednica Dru{tva
livarjev Slovenije, ter pod`upan ob~ine
Piran Robert Fakin. To sre~anje v
Piranu je postalo zelo priljubljena destinacija za udele`ence konference in
razstave, saj v prijetnem ambientu in
vzdu{ju omogo~a pomembno mre`enje,
spoznavanje novih ljudi ter krepitev `e
obstoje~ih povezav.

Na konferenci in razstavi je sodelovalo
254 udele`encev iz 18 tujih dr`av in
Slovenije. Na konferenci je bilo predstavljenih 38 predavanj in 8 plakatnih
predstavitev. Prvega delovnega dne
konference je bilo predstavljenih deset
plenarnih predavanj in predavanje
generalnega pokrovitelja. Skozi plenarna predavanja so bile obravnavane
aktualne teme, kot so razvoj evropskega livarstva, konkuren~nost in
trajnost, digitalizacija in avtomatizacija
v livarstvu ter problematika kadrov z
vidika visoko{olskega izobra`evanja in
usposabljanja. Drugi dan je konferenca
potekala v sekcijah: @elezove litine,
Livarske tehnike in tehnologije, Ne`elezove zlitine ter Mladi predavatelji in
raziskovalci.

• P. MRVAR, M. PETRI^, A. MAH-

Na livarski razstavi je sodelovalo 50
razstavljavcev, ki so dobavitelji pomo`nih in drugih materialov, strojev in
razli~nih naprav ter storitev za livarsko
industrijo.

•

Oddelek za materiale in metalurgijo je
na konferenci predstavil tri predavanja
in tri posterje. Avtorji predavanj in
posterjev so predsedovali pri vodenju
predavanj posameznih sekcij.

•

•

•

•

MUTOVI], S. KASTELIC in M. @BONTAR:
Dolo~anje
nekovinskih
vklju~kov v zlitini AlMg6Si2MnZr
J. MEDVED, T. BALA[KO, M. VON^INA: Poslanstvo visoko{olskega
izobra`evanja pri usposabljanju strokovnjakov in prenosu znanja v
industrijo
S. KASTELIC, A. MAHMUTOVI], M.
@BONTAR, M. PETRI^, P. MRVAR:
Implementacija vakuuma pri tla~nem
litju na podlagi numeri~ne analiza litja
in strjevanja
M. VON^INA, T. BALA[KO, S. KORES,
T. PREMU@I^, J. MEDVED: Prenosa
znanja iz univerze v industrijo
optimiranje proizvodnje drogov iz
aluminijeve zlitine EN AW6082 visoke
kakovosti
M. PETRI^, J. SMOLE, L. GRAHEK, N.
NEME^EK, D. MUCK, M. BLE^I]
KAVUR, B. @U@EK, B. [ETINA BATI^,
P. FAJFAR, P. MRVAR: Izdelava lite
replike arheolo{ke najdbe – Negovske ~elade
J. MRVAR, A. MAHMUTOVI], S. KASTELIC, M. PETRI^: Celovito obvladovanje precizijskega litja z uporabo
trajnih vlo`kov
Sebastjan Kastelic

29. Mednarodna
konferenca o
materialih in
tehnologijah
(29. ICM&T)
Mednarodna konferenca o materialih in
tehnologijah je tudi tokrat potekala v
Portoro`u, v GH Bernardin - letos od 2.
do 4. oktobra. Tudi tokratna, `e 29. po
vrsti je nadaljevala tradicijo osrednjega
mednarodnega posvetovanja na razis-

kovalnem podro~ju materialov in tehnologij v Sloveniji. V okviru 29. ICM&T je
potekal tudi tradicionalni Posvet SRIP
MATPRO, o katerem bolj obse`no
poro~a prispevek v nadaljevanju.

Glavni organizator konference ICM&T
je In{titut za kovinske materiale in
tehnologije – IMT (www.imt.si), soorganizatorji pa Slovensko dru{tvo za materiale (sdm.imt.si) – SDM in Institut
Jo`ef Stefan – IJS (www.ijs.si).Ø

11
29. konferenca ICM&T v Portoro`u in
Posvet SRIP MATPRO 2024

Dogodki
ØSponzorja

dogodka sta bila ITR-LAB
d.o.o. (itr-lab.si) in Evropska federacija
za korozijo (efcweb.org).
Kot `e tradicionalno so bili na konferenci predstavljeni {tevilni govorni in
postrski prispevki raziskovalk in
raziskovalcev s podro~ij kovinskih materialov, polimerov, keramike, kompozitov in vakuumistike. Tudi tokrat je
konferenca privabila udele`enke in
udele`ence iz vse Evrope, pa tudi
predstavnice in predstavnike drugih
celin.

Izpostavila bi, da smo v plenarnih delih
programa tridnevnega mednarodnega
znanstvenega dogodka lahko poslu{ali
predavanja uglednih raziskovalcev.
Prof. dr. Matja` Fin{gar z Univerze v
Mariboru, Fakultete za kemijo in
kemijsko tehnologijo je predstavil temo
z naslovom Surface Analysis of Biomedical Alloys and Industrial Metals:
Evaluating Corrosion Resistance in Diverse Environments. S Kemijskega
in{tituta v Ljubljani sta pri{la prof. dr.
Nejc Hodnik, ki je predstavil temo z
naslovom: Electrocatalysis: Powering
the Transition to a Green Future in prof.
dr. Bla` Likozar, ki je predstavil temo
Multi-scale Modelling Simulations in
Catalytic Material or Process Optimisation. Znanstveno raziskovalno delo na
nem{ki raziskovalni organizaciji, t.j.
Max Planck Institut Düsseldorf je v plenarnem delu predstavil prof. dr. Stefan
Zaefferer, s predavanjem Comprehensive and quantitative analysis of the
microstructure of additive manufactured materials, using multi-modal SEM
techniques. Podroben program konference je dostopen na spletnih straneh
conference (www.icmt29.com).

Industrija ni te`ava,
ampak pomemben
del re{itve za
prihodnost Slovenije
3. 10. 2024 je v Portoro`u v okviru 29.
Mednarodne konference o materialih in
tehnologijah (29. ICM&T), potekal tradicionalni Posvet SRIP MATPRO.
Kovinski in multikomponentni materiali
so klju~ni za {tevilne industrije. Njihovo
pomanjkanje lahko omeji proizvodnjo in
ovira rast razli~nih industrij, kar posledi~no lahko privede do izgube
konkuren~nosti dr`ave na mednarodnem trgu, so se strinjali udele`enci
letnega posveta SRIP MATPRO z
naslovom »Materiali v vrtincu sprememb – prilagajanje za prihodnost«.
Dogodek v organizaciji SRIP MATPRO
je bil namenjen sre~anju in izmenjavi
mnenj med dr`avnimi institucijami,
slovenskim gospodarstvom in institucijami znanja.
»Lastna proizvodnja materialov je strate{ka prednost Slovenije. Pomanjkanje

klju~nih materialov in surovin lahko
omeji razvoj novih tehnologij in inovacij
v dr`avi in posledi~no ovira, {e ve~, zelo
zavira gospodarski napredek in konkuren~nost. ^as je, da nam to prizna in
ustrezno ukrepa tudi dr`ava,« je uvodoma dejala generalna direktorica
GZS Vesna Nahtigal, ob tem pa izpostavila pomen povezovanja in sodelovanja gospodarstva ter institucij znanja
v SRIP MATPRO ob ustrezni podpori
dr`ave. Industrija materialov mora po
njenem prepri~anju ostati pomemben
gradnik za prihodnost Slovenije. GZS, ki
je v prizadevanjih za dobrobit celotnega
slovenskega gospodarstva postala
pomemben sooblikovalec razvojno-inovacijskega okolja v Sloveniji, je prijavitelj projekta SRIP MATPRO. To je edini
SRIP, ki se je oblikoval na pobudo
gospodarstva. »Gospodarstvo se `eli
odlo~no in konstruktivno vklju~iti kot
partner, preden se dolo~eni pomembni
zakoni ali programi sprejemajo na
dr`avni ravni. @elimo biti vklju~eni in
upo{tevani, poslu{ani in sli{ani,« je
sklenila. Marko Drobni~, predsednik
Sveta SRIP MATPRO in predsednik
uprave dru`be TALUM d.d. Kidri~evo, jeØ

Veselimo se, da bo naslednja konferenca ICM&T v znamenju jubilejne,
tridesete.
Darja Steiner Petrovi~
Nagovor generalne direktorice GZS ga. Vesne Nahtigal

12
Posvet SRIP MATPRO 2024
Promocija {tudija OMM

Dogodki

Udele`enci letnega posveta SRIP MATPRO

Tematske delavnice

Øpoleg pomena vklju~itve vseh nosilcev

Izpostavi naj se, da materiali niso sami
sebi namen, so del re{itve in ne
problema. Na ta na~in bomo privabili v
na{e panoge tudi ve~ mladih.

Povezovanje in sodelovanje, kar je bilo
temelj vzpostavitve SRIP-a, je treba {e
nadalje krepiti ne samo po vrednostno
verigi, ampak tudi medpano`no. Poskusi naj se vzpostaviti sistem rednih
sre~anj, na katerih se lahko izmenjajo
stali{~a.

Potrebna so nenehna prizadevanja in
trud za ve~jo podporo RR po celotni
vertikali, kjer igra pomembno vlogo tudi
GZS in ne le SRIP. Zavedati se moramo,
da je treba delati na znanju, razvoju,
raziskavah, inovacijah, zato je treba {e
naprej krepiti aktivno sodelovanje z
ministrstvom.

aktivnosti v posodobitev oziroma nadgradnjo akcijskega na~rta v zaklju~ku
posveta izpostavil:

Promocija panoge: v~asih imamo
preve~ konzervativen pogled na na{o
panogo, imamo pa ogromno znanja in
izku{enj in zagotovo obstaja kar nekaj
ni{, kjer imamo veliko perspektivo.

Posodobitev in dopolnitev akcijskega
na~rta oziroma nadgradnja glede na
zaklju~ke delavnic.

Posvet je Drobni~ zaklju~il z optimisti~nim razmi{ljanjem, da je panogo
vedno krasilo dejstvo, da »bolj ko so
nam polena pod noge metali, vi{je smo
skakali«, kar ga vodi v prepri~anje, da
ima vsak pri sebi in da imamo tudi
skupaj za~rtano pot naprej. Dodal pa je,
da bo potrebna tudi promocija, saj smo
lahko ponosni na dose`ene rezultate
panoge.
Dosedanje izku{nje ka`ejo, da nas
projekti povezujejo v skupno dobro,
potrebni pa so spodbudni viri financiranja. »Verjamem, da bodo pri{li tudi
projekti,« je zaklju~il Drobni~.
Jo`ef Medved, Tja{a Polc

Promocija {tudija
Oddelka za
materiale in
metalurgijo
V zadnjih letih smo zaposleni na
Naravoslovnotehni{ki
fakulteti,
Oddelku za materiale in metalurgijo
sodelovali pri velikemu {tevilu
aktivnosti s ciljem ozave{~anja mladih
in bodo~ih {tudentov o pomembnosti
materialov v vsakdanjem `ivljenju in
metalurgije kot panoge za slovensko
gospodarstvo. Vse aktivnosti so bile

Karierni sejem – Maribor, november 2024

Ø

13
Promocija {tudija OMM
Poletna {ola na TU Clausthal

Dogodki
Øusmerjene v promocijo visoko{olskega

in univerzitetnega {tudija na na{em
oddelku.
Promocijske aktivnosti so bile izvedene
s pomo~jo na{ih {tudentov. V {tudijskem letu 23/24 smo obiskali ve~ {ol –
Srednjo {olo za strojni{tvo, kemijo in
varovanje v Ljubljani, [olski center
Celje, Srednjo {olo Slovenska Bistrica
in Gimnazijo Jurija Vege Idrija. V okviru
tradicionalnega Tehni{kega dneva smo
na Oddelku za materiale in metalurgijo
gostili u~ence iz bli`nje Osnovne {ole
Majde Vrhovnik.
V vlogi razstavljavca smo bili prisotni na
ve~jem {tevilu sejmov – 2. Kariernem
sejmu v Kamniku in 8. Kariernem sejmu
v Mariboru ter 15. Informativi v Ljubljani,
kjer smo obiskovalcem prikazali potek
priprave pe{~enih form za gravitacijsko
litje. Prikazali smo tudi postopek litja
spominskih medaljonov, kar nam je
omogo~ala prenosna pe~ z zmogljivostjo taljenja do 400 gramov aluminija.
Pri promociji so nam pomagali tudi na{i
alumni, ki uspe{no delujejo v razli~nih
podjetjih v gospodarstvu in industriji.
Posneli smo dva intervjuja z nekdanjima
{tudentoma – Markom ^e{njajem (SIJ
Metal Ravne) in Karlo Kosma~ (Kolektor
KFH). Oba posnetka sta si lahko ogledate na uradnem YouTube kanalu Naravoslovnotehni{ke fakultete.
Tudi v {tudijskem letu 2024/25 nadaljujemo s promocijskimi aktivnostmi.
Nekatere smo `e izvedli v oktobru in
novembru. Udele`ili smo se 3. Kariernega sejma v Kamniku, 5. Festivala
znanosti v Mariboru, Izobra`evalno
kariernega festivala za mlade v Kopru in
9. Kariernega sejma v Mariboru. V
novembru in decembru na~rtujemo {e
obisk Gimnazije v Novem Mestu,
[olskega centra in Gimnazije v Novi
Gorici ter Gimnazije Celje.
Adam Zaky

Poletna {ola
»Methods of Surface Science 2024«
Skupinska fotografija pred odhodom v
rudnik in vodne kanale
Poletna {ola »Methods of Surface Science 2024« je potekala od 6. do 11.
oktobra 2024 na Tehni{ki univerzi v
Clausthalu. Udele`ili smo se je mladi
raziskovalci, doktorski {tudentje in
{tudentje zaklju~nih letnikov magistrskega {tudija materialov in metalurgije.
Udele`enci so prihajali iz razli~nih
raziskovalnih institucij, kar je omogo~ilo bogato izmenjavo znanja, izku{enj
in raziskovalnih pristopov.
Vsebina poletne {ole je bila posve~ena
spoznanju metod preiskav povr{in.
Omogo~ila nam je poglobljeno spoznavanje naprednih analiznih tehnik znanosti o povr{inah in njihove uporabe v
znanosti o materialih in metalurgiji.
V sklopu predavanja na Institut fur
Energieforschung und Physikalische
Technologien smo spoznali: LEEM
(Low-Energy Electron Microscopy), kar
predstavlja napredno tehniko mikroskopije, ki omogo~a opazovanje povr{in
v realnem ~asu pri nizkih energijah in
pri razli~nih temperaturah; AES, nanoSAM (Scanning Auger Spectroscopy)
in XPS, ki so klju~ne za kemijske analize

Poletna {ola »Methods of Surface Science 2024«

povr{in; in SIMS (Secondary Ion Mass
Spectrometry), ki omogo~a natan~no
analizo kemi~nih elementov na povr{ini
in je posebej uporabna pri raziskavah
kovinskih zlitin.
Prakti~ni del LEEM
Po predavanjih so sledile prakti~ne vaje
v skupinah, kjer smo omenjene metode
preiskav tudi preizkusili.
Poleg predavanj smo obiskali tri in{titute, in sicer Institut für Metallurgie in
Institut für Polymerwerkstoffe und
Kunststofftechnik, ki delujeta kot vodilna centra za raziskave metalurgije in
polimernih in kompozitnih materialov.
Ter Zentrum fur Materialtechnik, ki
deluje kot raziskovalni center za materiale.
Obiskali smo tehni~ni muzej, kjer smo
spoznali zgodovino regije, za~etek
rudarstva in univerze. Sledil je ogled
rudnika in predorov – vodnih tunelov,
skozi katere so v preteklosti spu{~ali
vodo za pogon vodnih koles, ki so jih
uporabljali za pogon rudni{ke mehanizacije, dvig rude, vodne ~rpalke,
kova~ije in `age. Skupno je bilo za
potrebe rudnika na tem podro~ju
ustvarjenih pribli`no 80 umetnih jezer, ki
so jih med seboj povezovali s kanali in
tuneli.
Po intenzivnem tednu predavanj in
prakti~nega dela, kjer smo svoje znanje
nadgradili in ga uporabili pri re{evanjuØ

14
Poletna {ola na TU Clausthal
Inovacijska ekipa podjetja SIJ Acroni osvojila zlato nacionalno priznanje GZS

Novice

Prakti~ni del LEEM

Økompleksnih

eksperimentalnih nalog,
smo na zadnji dan poletne {ole predstavili rezultate skupinskih raziskovalnih
vaj. Po podelitvi zaklju~nih certifikatov,
smo teden zaklju~ili z ve~erjo v prijetnem vzdu{ju. Poletna {ola nam je
omogo~ila poglobljeno spoznavanje
naprednih analiznih tehnik znanosti o
povr{inah in njihove uporabe v materialih in metalurgiji.
O Clausthalu
Clausthal ima bogato zgodovino, ki je
tesno povezana z rudarstvom in
metalurgijo, kar je tudi osnova za razvoj
dana{nje tehni{ke univerze. Regija
Harz, kjer se nahaja Clausthal-Zellerfeld, je `e od srednjega veka znana po
bogatih zalogah rudnih mineralov,
predvsem srebra, bakra in svinca. Prve
rudarske aktivnosti v okolici segajo v

Zlato priznanje za
inovacijo, ki
zdru`uje znanje,
izku{nje in
sodelovanje
Inovacijska ekipa podjetja SIJ Acroni je
z izjemnim dose`kom osvojila zlato

Skupinska fotografija ob zaklju~ku poletne {ole

16. stoletje, ko je rudarjenje postalo pomembna gospodarska dejavnost, ki je
poganjala razvoj obmo~ja. V naslednjih
stoletjih se je regija razvijala predvsem
kot rudarsko in metalur{ko sredi{~e,
kjer so bile zasnovane nekatere inovativne tehnike izkori{~anja rud, kar je
vplivalo tudi na razvoj sodobne metalurgije.
Z razvojem rudarjenja so se pojavile
potrebe po izobra`evanju strokovnjakov, in razvoju inovacij in izbolj{av zato
je bila leta 1775 ustanovljena prva
rudarska {ola, ki je izobra`evala bodo~e in`enirje in tehnike, potrebne za
rudarjenje in predelavo rud. Ta {ola je
skozi ~as rasla in se razvijala, v 19.
stoletju pa je postala ena izmed najuglednej{ih rudarskih akademij v
Evropi. V tem obdobju je ClausthalZellerfeld postal intelektualno sredi{~e
nacionalno priznanje Gospodarske
zbornice Slovenije, saj se je s svojo
inovacijo med 47 projekti uvrstila med
10 najbolj{ih v dr`avi.
Ta uspeh je rezultat sodelovanja {iroke
in strokovno raznolike ekipe, ki je
zdru`ila razvojne in`enirje, tehnologe,
industrijske in`enirje iz vseh obratov
podjetja – od jeklarne, vro~e valjarne
do hladne predelave – ter prodajno
slu`bo in in`enirje tehni~ne podpore
kupcev.

za podro~je rudarstva in metalurgije,
saj so se tukaj razvijale {tevilne inovacije, ki so bile pozneje uporabljene po
vsem svetu.
Danes tehni{ka univerza ponuja {irok
spekter programov na podro~ju in`enirstva, znanosti o materialih, energetike
ter drugih naravoslovnih ved. Kljub svoji
rudarstvu posve~eni preteklosti ostaja
TU Clausthal zavezana inovacijam in
raziskavam na podro~jih, {e posebej k
razvoju novih materialov in trajnostnim
tehnologijam. Letos bo TU Clausthal
praznovala 250 let.
Dolga tradicija rudarstva in metalurgije,
nam je {e dodatno pripomogla k vzdu{ju
raziskovanja in u~enja.
Jakob Mrvar

»Klju~ do uspeha je bilo sodelovanje
med razli~nimi proizvodnimi procesi in
oddelki podjetja, kjer je vsak ~lan ekipe
prispeval svoje znanje in izku{nje. S tem
smo ustvarili okolje, kjer so se lahko
inovativne ideje razvijale in nadgrajevale, vsak posameznik pa je imel
prilo`nost prispevati k skupnemu cilju.«
Razvoj jekla MKMCrMoW22, je namenjen novi generaciji vodikovih
gorivnih celic SOFC. To jeklo je
edinstveno, saj lahko prenese izjemnoØ

15
Inovacijska ekipa podjetja SIJ Acroni in zlato priznanje GZS
Formula Student Team – elektri~ni dirkalnik {tudentske ekipe Univerze v Ljubljani

Novice

SIJ Acroni, prejemnik zlatega nacionalnega priznanja Gospodarske zbornice Slovenije na Brdu pri Kranju.

Øvisoke

temperature skozi zelo dolga
~asovna obdobja, pri tem pa ohrani vse
svoje prvotne karakteristike.
^lani ekipe SIJ Acroni: Bo{tjan Brada{kja, Grega Stare, Stanislav Jakelj,
Aljo{a Radi~, Armin Pa{i}, Bo{tjan Pirnar, Franci Perko, Janez Katnik, Borut
Le{nik, Bo{tjan Bla`i~, Matej Gori{ek,
Andra` Pongrac, Andrii Bugash.

Superior Engineering Formula Student Team
Ljubljana in izdelava
plati{~ iz ogljikovih vlaken
za elektri~ni dirkalnik
Superior Engineering je ekipa mladih
bodo~ih in`enirk in in`enirjev z ve~
fakultet Univerze v Ljubljani. Pod njenim
okriljem na projektu sodelujejo {tudentke in {tudentje Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za strojni{tvo,
Naravoslovnotehni{ke fakultete, Fakultete za matematiko in fiziko ter Pravne
fakulteta itd. Trenutno ekipo sestavlja
70 aktivnih ~lanov, ki med {tudijskim
letom izdelujejo elektri~ni dirkalnik, s
katerim sodelujejo na tekmovanju Formule Student. Formula Student je mednarodno in`enirsko tekmovanje, ki ga je
leta 1979 prvi~ organiziralo Dru{tvo

Pomemben prispevek k uspehu je prineslo tudi sodelovanje z nem{kim
kupcem, s katerim je podjetje SIJ
Acroni tesno sodelovalo pri razvoju
jekla. Prav tako so se v projekt vklju~ili
raziskovalci z In{tituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) v Ljubljani, ki
so izvedli prve laboratorijske testne
{ar`e.

Zlato priznanje Gospodarske zbornice
Slovenije je tako priznanje ne le izjemni
inovaciji, temve~ tudi izjemnemu sodelovanju, povezovanju in sinergiji znanja
ter izku{enj, ki so jih ~lani ekipe vlo`ili v
ta projekt. To priznanje dokazuje, kako
lahko s pravilnim pristopom in sodelovanjem dose`emo vrhunske rezultate.
Stanislav Jakelj

avtomobilskih in`enirjev SAE na Uni- [tudenti pridobijo in razvijejo ve{~ine
verzi v Austinu v Teksasu. Tekmovanje in`enirstva, vodenja projektov in
se je v Evropi za~elo leta 1999. Sede` ekipnega dela.
tekmovanja je v Nem~iji. Od otvoritve- V ekipi Superior Engineering Formula
nega dogodka se je tekmovanje razvilo Student aktivno sodelujem zadnji dve
v mednarodno tekmovanje z udele`enci leti. Za uspe{no delovanje projekta se
Ø
iz ve~ tiso~ univerz.
Vsem nam je skupen en cilj, to je
ustvariti kompleksen in celovit
izdelek, in sicer
formulo, po vzoru
formule 1, ki jo
po{ljemo na dirkalno stezo. Tekmovanje ponuja
edinstven na~in za
preverjanje teoreti~nega znanja {tudentov v prakti~nem kontekstu. Izdelava plati{~a z materialom VTC401 CBX245 ± 45 - 42 % RW Foto: Peter Jan

16
Formula Student Team – elektri~ni dirkalnik Norbert in
{tudentska ekipa Superior Engineering Univerze v Ljubljani

Novice

Vo`nja dirkalnika Norbert na tekmovanju Formula Student Alpe Adria 2024
(Hrva{ka). Foto: Peter Jan

Øza~etek {tudijskega leta razdelimo na

podro~ja, ki nam najbolj ustrezajo.
Preteklo leto in pol sodelujem v sklopu
podvozja, in sicer v podsklopu plati{~a.
Na temo plati{~a sem napisala tudi
svojo magistrsko delo z naslovom Karakterizacija ogljikovih vlaken in
izdelava plati{~ za elektri~ni drikalnik
Formule Student, pod mentorstvom
prof. dr. Petra Fajfarja.
V sezoni 2023/24 smo se ob izdelavi
novega elektri~nega dirkalnika osredoto~ili na odpravo glavnih te`av dirkalnika, ki smo jih imeli v prej{nji sezoni.
Ena od ve~jih te`av je bilo tesnjenje
na{ih, samostojno izdelanih plati{~ iz
ogljikovih vlaken, ki niso omogo~ale
vo`nje s tlakom ni`jim od 1,50 bar. Med

Foto: Rok Torkar

vo`njo so se pnevmatike tudi nenadzorovano snemale.
V primerjavi z lansko sezono smo spremenili dimenzije aluminijastega kalupa,
s ~imer sta se spremenili tudi {irina in
premer plati{~a. Kon~ne dimenzije so
bile dose`ene s postopkom stru`enja. V
leto{nji sezoni smo izbolj{ali proizvodni
proces tudi z druga~nim pristopom v
na~inu utrjevanja materiala. Za izdelavo plati{~ iz ogljikovih vlaken smo
uporabili kompozitni material VTC401
CBX214 ± 45 - 42 % RW. Spremenili smo
na~rt laminata, poudarek je bil predvsem na debelini roba, ki smo jo precej
pove~ali. Sprememba metode utrjevanja iz utrjevanja materiala v navadni
pe~ici na utrjevanje v avtoklavu, je

Vo`nja dirkalnika Norbert na tekmovanju Formula Student Italy 2024 (Italija).
Foto: Peter Jan

Skupinska fotografija ekipe Superior Engineering, sezona 2023/24.

Tara Gud`uli}

pomenila veliko razliko v kon~nih
mehanskih lastnostih in tudi v kon~nem
izgledu. Te`a celotnega plati{~a je bila
med 900 g in 1000 g (takoj po
razkalupljenju). Kon~na te`a, ko je bilo
plati{~e v celoti pripravljeno za monta`o na pnevmatiko, pa se je gibala med
1050 g in 1200 g (s sredino, vijaki,
maticami in po stru`enju, itd.). Plati{~a
so bila v celoti izdelana iz prepreg
materiala iz ogljikovih vlaken in s
sredi{~nim delom iz aluminijeve zlitine
Al7075 T6.
Izdelava enega plati{~a je trajala med
26 in 30 ur. Ocenjena vrednost enega
plati{~a je okoli 650 , poraba ogljikovih
vlaken pa je zna{ala 2,77 m2. V celotni
sezoni nismo zabele`ili nobenega sne-Ø

17
Formula Student Team – elektri~ni dirkalnik Norbert in
{tudentska ekipa Superior Engineering Univerze v Ljubljani

Novice
• Endurance (Formula Student Italy, 12.
mesto),

• Najbolj{i skupni uvrstitvi sta bili: 13.

Skupinska fotografija na tekmovanju na Formula Student Italy 2024 (Italija).
Foto: Peter Jan

Ømanja pnematike med vo`njo. Dirkalnik

smo lahko vozili na `elenih tlakih v
pnevmatikah, ki so se gibali med 0,70 in
0,80 bar.
V leto{nji tekmovalni sezoni smo se
udele`ili {tirih mednarodnih tekmovanj,
in sicer Formula Student East (Mad`arska), Formula Student Czech (^e{ka),
Formula Student Alpe Adria (Hrva{ka),
Formula Student Italy (Italija).
Ekipe tekmujemo v treh stati~nih in
{tirih dinami~nih disciplinah. Tekmovanje Formula Student je zasnovano
tako, da pomaga {tudentom pridobiti
{iroko strokovno znanje. Tekmovanje
poteka v ve~ stopnjah. @e prvi dan
vsakega tekmovanja ekipe hitijo, da
opravijo tehni~ni pregled, ki jim omogo~a vo`njo dirkalnika na stezi v
dinami~nih disciplinah Acceleration,
Skid Pad, Autocross in Endurance.
Obenem pa poteka tudi stati~ni del
tekmovanja, ki ga sestavljajo tri discipline Business Plan, Cost and Manufacturing in Engineering Design. Ulti-

mativna disciplina, ki bo preizkusila
dirkalnikovo zanesljivost, je Endurance
ali vzdr`ljivostno dirkanje, ki temelji na
stezi za Autocross. Dirkalniki morajo
prevoziti toliko krogov, da dose`ejo
skupno razdaljo 22 kilometrov. Za vsako
ekipo je na voljo le en poskus, voznika
pa se menjata po 11 kilometrih. Vsaka
disciplina ima predpisano {tevilo to~k,
ki jih lahko ekipa dose`e na podlagi
dose`enih ~asov.
Dose`ki sezone 2023/24:

• Engineering Design (Formula Student
•
•
•
•
•

Alpe Adria, 9. mesto),
Cost and Manufacturing (Formula
Student Czech, 12. mesto),
Acceleration
(Formula
Student
Czech, 10. mesto),
Skid Pad (Formula Student East, 11.
mesto),
Autocross (Formula Student Czech,
12. mesto),
Endurance (Formula Student Alpe
Adria, 7. mesto),

mesto na Formuli Student Alpe Adria
in 18. mesto na Formula Student Italy.
Z dirkalnikom Norbertom smo v leto{nji
sezoni z odli~nim timskim delom in
znanjem, ki ju je ekipa pridobila v
predhodnih sezonah, dosegli kar nekaj
dobrih rezultatov. Najbolj smo seveda
ponosni na ~as pospe{ka, ki ga je na{
dirkalnik prevozil v 3,86 sekunde. Prav
tako pa nam je dvakrat uspelo prevoziti
Endurance, enkrat v izjemno toplih
pogojih na Hrva{kem, teden pozneje pa
tudi v Italiji, kjer smo ga prevozili v
de`ju. Tam smo tudi zabele`ili najhitrej{i ~as med ekipami, ki so vozile v
de`ju.
Dirkalniki ekipe Superior Engineering:
• Minka (dirkalnik z motorjem na
notranje
izgorevanje,
sezona
2015/16),
• Griffin (dirkalnik z motorjem na
notranje
izgorevanje,
sezona
2016/17),
• Eldrax (elektri~ni dirkalnik, sezona
2017/18),
• Svarog (elektri~ni dirkalnik, sezona
2018/19),
• Tabaluga (elektri~ni dirkalnik, sezona
2019 - 2021),
• Ziggi (elektri~ni dirkalnik, sezona
2021/2022),
• Morana (elektri~ni dirkalnik, sezona
2022/23),
• Norbert (elektri~ni dirkalnik, sezona
2023/24).
Logo ekipe:

Tara Gud`uli}

18
NTF – Oddelek za materiale in metalurgijo
Nova raziskovalna oprema – Gleeble 3500

Novice

Nova naprava na
Oddelku za materiale in metalurgijo
Korak v prihodnost raziskav materialov
Po dolgoletnih prizadevanjih Oddelka
za materiale in metalurgijo, {tevilnih
projektih in zbrani podpori iz akademskega ter industrijskega sveta, smo
pridobili najnovej{o napravo za
preizku{anje materialov – Gleeble 3500.
Posebne zasluge za ve~letno zbiranje in
pridobitev sredstev gredo profesorjem,
ki so s svojo vizijo in predanostjo
izstopali: prof. dr. Goranu Kuglerju, doc.
dr. Davidu Bomba~u ter prof. dr. Petru
Fajfarju.
Nova naprava predstavlja izjemen tehnolo{ki preskok, saj omogo~a na-

tan~nej{e simulacije termomehanskih
procesov, visoko temperaturno obdelavo in preizku{anje materialov v
ekstremnih pogojih. Po skoraj {tirih
desetletjih se tako poslavlja stara
naprava Gleeble 1500D, ki je s svojo
dolgoletno uporabo mo~no prispevala k
razvoju {tevilnih doma~ih in mednarodnih raziskovalnih in industrijskih
projektov, vendar je zaradi zastarelih
komponent ni mogo~e ve~ vzdr`evati.
Namestitev nove naprave je zahtevala
obse`no prenovo prostorov. Zaradi
ve~jih dimenzij Gleeble 3500 in izbolj{ane funkcionalnosti je bilo potrebno
izvedbo hladilnega sistema prenesti v
lo~ene prostore: hidravli~na ~rpalka se
zdaj nahaja v kleti, hlajenje pa poteka
prek hladilnega stolpa zunaj objekta.
Tak{na razporeditev omogo~a zmanj{anje hrupa in temperature v labo-

ratoriju. Prostor je bil dodatno opremljen z novimi epoksi tlemi, novo elektri~no napeljavo, vklju~no z varovalkami do 350 amperov, novimi okni in
celotno prenovljeno vodno in pnevmatsko napeljavo.
Nova naprava Gleeble 3500 omogo~a
{irok nabor aplikacij, kot so simulacije
vro~ega in hladnega preoblikovanja,
faznih transformacij, varjenja ter preizkusov mehanskih lastnosti materialov
pod specifi~nimi pogoji. Pridobitev te
tehnologije predstavlja izjemno nadgradnjo raziskovalne opreme fakultete
in odpira nove mo`nosti za mednarodno
sodelovanje ter za raziskovalne projekte, ki bodo {e naprej postavljali slovensko metalurgijo na svetovni raziskovalni zemljevid.
Jakob Mrvar

Naprava GLEEBLE 3500

Nova postavitev laboratorija

Obnova in nadgradnja Gleeble (leto 2004)

Postavitev naprave Gleeble 1500 (leto 1987)

19
NTF – Oddelek za materiale in metalurgijo
Diplomanti, magistranti in doktorandi

Novice

Diplomanti, magistranti in doktorandi
Oddelka za materiale in metalurgijo
Na Oddelku za materiale in metalurgijo
je v letu 2024 diplomiralo 12 diplomantov visoko{olskega {tudijskega
programa Metalur{ke tehnologije, 14
diplomantov univerzitetnega {tudijskega programa In`enirstvo materialov,
15 magistrantov drugostopenjskega
{tudijskega programa Metalurgija in
materiali, na doktorskem {tudijskem
programu Znanost in in`enirstvo materialov pa je doktoriral en doktorand:

Diplomant • Mentor / Somentor • Naslov
Visoko{olski • {tudijski • program • Metalur{ke
tehnologije
Hribar Tine • prof. dr. Borut Kosec/izr. prof. Miha
^ekada • Vpliv nanosa trde prevleke na mehanske, toplotne in mikrostrukturne lastnosti
jekel
Kamnikar Luka • doc. dr. Mitja Petri~ • Integracija 3D tiskanja v livarsko modelarstvo
Kanuri} Ned`ad • prof. dr. Bo{tjan Markoli •
Modificiranje evtektskega silicija v zlitinah Al-Si
Pavlovi~ Martin • prof. dr. Borut Kosec • Analiza
toplotnih karakteristik lesa in lesnih pelet
Pevc An`e • doc. dr. Mitja Petri~ • Izdelava
replike negovske ~elade iz Podzemlja z uporabo
precizijskega litja
Polaj`ar Rene • prof. dr. Jo`ef Medved • Termodinami~na karakterizacija zlitine Al-Ca-Li
Rebol Alja` • doc. dr. Mitja Petri~ • Strujanje
taline v ulivnem sistemu - primerjava eksperimenta in numeri~nega izra~una
Slapnik Maru{a • prof. dr. Borut Kosec • Zgorevalne toplote visokokakovostnih koksov
[penko Nejc • prof. dr. Borut Kosec/Jan Praprotnik • Magnetni dajalniki in magnetna
nehomogenost uporabljenih materialov
[trus Teja • doc. dr. Matja` Knap • Vpliv uporabe
okolju prijaznej{ih talil na lastnosti `linder
Tr{inar Bla` • prof. dr. Goran Kugler/dr. Jakob
Kraner • Simulacija razvoja mikrostrukture
aluminijeve zlitine EN AW-6082 med vro~im
valjanjem
Zarnik Kri{tof • prof. dr. Primo` Mrvar/Primo`
Jan • Vpliv bizmuta na mikrostrukturne in mehanske lastnosti kobaltove superzlitine

Stellite®21 v kolesih centrifuge za razvlaknjevanje steklene volne

•••
Univerzitetni {tudijski
In`enirstvo materialov

program

•

Bernik Matic • prof. dr. Ale{ Nagode / doc. dr.
Andrej Skumavc • Optimizacija parametrov
pobolj{anja debelih plo{~ iz jekla S890QL
Bertalani~ @iga • prof. dr. Borut Kosec / prof. dr.
Barbara Mali~ • Gorivne celice s trdnim
elektrolitom
Bobnar Matic • prof. dr. Borut Kosec • Optimizacija zgorevanja v potisni pe~i s kisikom
obogatenim zrakom
Cvek @iga • prof. dr. Peter Fajfar / dr. Barbara
[etina Bati~ • Rekonstrukcija tehnolo{ke poti
izdelave negovske ~elade iz Podzemlja
Gud`uli} Tara • prof. dr. Peter Fajfar / dr. Borut
@u`ek • Karakterizacija ogljikovih vlaken in
izdelava plati{~ za elektri~ni dirkalnik Formule
Student
Juhart Tadej • prof. dr. Peter Fajfar / dr. Matej
Steinacher • Vpliv dele`a sekundarnega aluminija na lastnosti aluminijeve zlitine EN AW 6060
Krek Ga{per • prof. dr. Ale{ Nagode / dr. Simon
Malej • Karakterizacija toplotno obdelane
nikljeve superzlitine Inconel 718 izdelane s
selektivnim laserskim taljenjem
Menegatti Ale{ • prof. dr. Primo` Mrvar / dr.
Sebastjan Kastelic • Penetracija in reakcija med
bentonitno pe{~eno me{anico in sivo litino z
lamelnim grafitom
Mo~nik Nejc • prof. dr. Jo`ef Medved • Korozijska odpornost kompozita Ti-6Al-4V/TiC
izdelanega z aditivnimi tehnologijami
Pe~nik Nina • prof. dr. Borut Kosec • Toplotne
lastnosti in kakovost lesnih pelet
Pesek Sara • prof. dr. Borut Kosec / prof. dr. Igor
Kopa~ • Toplotne lastnosti izbranih dentalnih
materialov
Pir{ Bor • doc. dr. David Bomba~ / dr. Bo{tjan
Brada{kja • Vro~e valjanje plo{~e dimenzij 8 x
2500 mm superavstenitnega jekla 1.4539 –
pristop k industrijski izdelavi kriti~nega izdelka
[alehar Peter • doc. dr. Matja` Knap • Analiza
srednjeve{kih `linder iz Gutenwerda
Ur{i~ Ana • doc. dr. Bla` Karpe • Vpliv dele`a
teko~ekristalnega polimera na mehanske in
magnetne lastnosti PPS-NdFeB brizganih
plastomagnetov
Zalo`nik @an • prof. dr. Ale{ Nagode / Jaka Burja,
Samo Gerk{i~ • Vpliv pogojev avstenitizacije
jekla OTV1D na martenzitno premeno

Angjelovikj Vanja • prof. dr. Toma` Rodi~ / izr.
prof. dr. Andra` Kocjan • Vpliv strategije termoplasti~nega 3D tiskanja na mehansko trdnost
dentalne keramike iz cirkonijevega oksida
Dreven{ek Tim • prof. dr. Bo{tjan Markoli / dr.
Mirjam Bajt Leban • Vpliv mikrostrukturnih
zna~ilnosti na korozijske lastnosti aluminijevih
zlitin utrjenih s kvazikristali
Gorjan Manica • izr. prof. dr. Andra` Kocjan /
prof. dr. Bo{tjan Markoli • Vpliv sestave hidravli~nega cementa na osnovi kalcijevih silikatov na
reolo{ke lastnosti, strjevanje in tla~no trdnost
Kvasi~ Brina • prof. dr. Bo{tjan Markoli / Jan
Foder • Konstitucijske zna~ilnosti jekel za elektroindustrijo
Likar Petra • doc. dr. Mitja Petri~ • Vpliv parametrov toplotne obdelave na mehanske lastnosti
AlSi7MgLi zlitine
Lune`nik @iga • prof. dr. Jo`ef Medved / dr. Matej
Steinacher • Termodinami~na karakterizacija
zlitin EN AW 6028 in EN AW 6262 v litem in
homogeniziranem stanju
Mo~nik Tanja • doc. dr. Bla` Karpe • Optimizacija
protikorozijske za{~ite sintranih magnetov za
mokre avtomobilske aplikacije
Mur{ec Jure • prof. dr. Borut Kosec / mag. Miran
Kadi{ • Materialna in energijska bilanca
komorne ogrevne pe~i za ogrevanje ingotov
Pintar Alja` • doc. dr. Bla` Karpe • Vpliv temperature staranja na toplotno in elektri~no prevodnost maraging jekla 18Ni300
Popovi~ Pia • prof. dr. Bo{tjan Markoli / dr. Petra
Mo~nik • Tribokorozijske lastnosti aluminijevih
zlitin utrjenih s kvazikristali
Smogavec @iga • izr. prof. dr. Maja Von~ina / dr.
Jakob Kraner • Dolo~itev toplotne obdelave
medfaznega `arjenja za aluminijevo zlitino EN
AW-3057 na podlagi mehanskih lastnosti in
entalpijske bilance
Valen~i~ Ne`ka • prof. dr. Jo`ef Medved •
Termodinami~na karakterizacija zlitine AlSi9Cu3
razli~nih proizvajalcev
Zupan~i~ Matej • prof. dr. Bo{tjan Markoli • Vpliv
magnetnega staranja na lastnosti neorientirane
elektroplo~evine
@or` Zavir{ek Til • doc. dr. Matja` Knap • Modeliranje vpliva DRI na porabo elektri~ne energije v
EOP

•••
Doktorski {tudijski program • Zanost in
in`enirstvo materialov

•••
Magistrski {tudijski program
Metalurgija in materiali

@bontar Matic • prof. dr. Primo` Mrvar • Razvoj
metode za opredeljevanje nukleacijskega
potenciala in livarskih tehnolo{kih lastnosti Al
zlitin.

•

20
Svetovno prvenstvo JKA karateja na Japonskem

V prostem ~asu

Svetovno prvenstvo
JKA karateja 2024
Z reprezentanco JKA karateja Slovenije
smo se pretekli mesec odpravili na
Svetovno prvenstvo JKA karateja na
Japonsko. Tekmovanje ni bil edini
razlog za na{ obisk de`ele vzhajajo~ega
sonca. ^lani reprezentance in spremljevalci smo se v de`elo samurajev, gej{
in su{ija odpravili ve~ kot teden dni pred
pri~etkom samega prvenstva. 22 ~lanov
in ~lanic JKA Slovenije se je med 18. in
20. oktobrom 2024 udele`ilo jesenskega
mojstrskega te~aja JKA. Te~aja, ki je
potekal pod vodstvom samih mojstrov iz
JKA HQ se je udele`ilo preko 800
udele`encev iz vsega sveta. Ob seminarju so potekali tudi izpiti za mojstrske
stopnje in strokovne usposobljenosti.
Mojstrsko stopnjo 6. DAN so opravili
Ivan Mravljak (Karate klub Prevalje),
Florjan Reiter (Karate klub Me`ica) in
Goran Milovanovi} (JKA karate klub
[entjur). Mojstrsko stopnjo 2. DAN je
opravila Katarina Cesar (Karate klub
Shotokan Celje), mojstrsko stopnjo 1.

[pela in jaz ponosni na na{o Vanesso po opravljenem izpitu.

DAN pa Vanessa Plaznik (Karate klub
Me`ica).
Samo prvenstvo je potekalo v Takasakiju med 25. in 27. oktobrom 2024.
Tekmovanja se je udele`ilo preko 1600
tekmovalcev, ki so zastopali 67 dr`av.
Slovenijo je na prvenstvu zastopalo 13
tekmovalcev, 5 ~lanov strokovnega
reprezentan~nega osebja ter spremljevalna ekipa. Ve~ina tekmovalcev je
nastopila prvi dan tekmovanja, ko bile
na vrsti mlaj{e kategorije, nastopi
preostalih so sledili v sobotnem delu, ko
so bile na vrsti ~lanske in veteranske
kategorije. ^lani reprezentance JKA
Slovenije so zabele`ili kar nekaj odli~nih uspehov. Najbolje se je uvrstil
Matev` Gabrovec, ~lan Karate kluba
Shotokan Celje, ki je nastopal v kategoriji kumite 15 let. Prvi krog je bil prost,
v drugem in tretjem krogu je premagal
tekmovalca iz ZDA ter tekmovalca iz
Brazilije, nazadnje pa je v tesnem boju,
po nekaj spornih sodni{kih odlo~itvah
moral priznati premo~ japonskemu
tekmovalcu. S tem je ostal brez boja za
odli~je ampak zabele`il odli~en rezultat,
uvrstitev med 8 najbolj{ih.
Poleg Matev`a so se v borbah (kumite)
izkazali {e {tirje tekmovalci, katerim se
je uspelo prebiti med najbolj{o {estnajsterico. Jakob Reiter, predstavnik
Karate kluba Me`ica je v kategoriji
kumite 13 let po prvem prostem krogu
premagal tekmovalca iz Filipinov, v
naslednjem krogu pa izgubil borbo proti
japonskemu tekmovalcu. Jan Klanj{ek,
~lan Karate kluba Shotokan Celje je v
zelo {tevil~ni kategoriji kumite 16 – 18
let prikazal nekaj odli~nih bojev. Zaradi
manjkajo~ega tekmovalca je bil prvi
krog prost, v drugem krogu je premagal
tekmovalca iz Zdru`enih Arabskih
Emiratov, v ~etrtem krogu tekmovalca iz
Filipinov, kasneje pa je moral priznati
premo~ proti tekmovalcu iz ^ila. Med
dekleti je v kategoriji 16 – 18 let odli~no
nastopila Vanessa Plaznik iz Karate
kluba Me`ica, ki je premagala tekmovalki iz ZDA in Argentine, uvrstitev med

osmerico najbolj{ih pa ji je prepre~ila
tekmovalka iz ^e{ke. Dekleta so
nastopala tudi v katah. Elma Li{inovi},
zastopnica Shotokan karate kluba
Postojna se je z odli~nimi nastopi v
kategoriji 16 – 18 let uvrstila med najbolj{o {estnajsterico. V prvem krogu je
bila prosta, v drugem krogu pa je
premagala tekmovalko iz Ju`noafri{ke
republike, s ~imer se je uvrstila v del
tekmovanja, kjer tekmovalke nastopajo
posami~no, sodniki pa jih ocenjujejo s
{tevil~nimi ocenami. Kljub odli~ni
izvedbi kate Enpi ocene `al niso
zado{~ale za uvrstitev med osmerico
ter boj za medalje.
Z eno zmago v svoji kategoriji so se od
prvenstva poslovili trije tekmovalci.
[pela Libnik, predstavnica Karate kluba
Me`ica je v kategoriji deklice kumite 16
– 18 let suvereno premagala tekmovalko iz Ju`noafri{ke republike, nato pa
v odli~ni borbi v podalj{ku izgubila proti
predstavnici Rusije.
V ~lanski kategoriji je en krog napredoval Ale{ ^ade`, ~lan Karate kluba Ronin
Poljane. Prvi krog je bil prost, v drugem
krogu je po napeti borbi je premagal
~lana italijanske zvezne vrste. V tretjemØ

Po treningu v Takasaki areni, v kateri je potekalo
prvenstvo.

21
Svetovno prvenstvo JKA karateja na Japonskem

V prostem ~asu

Preostali slovenski predstavniki pa so
se poslovili v prvem krogu tekmovanja.
V prostih borbah (kumite) so Slovenijo
zastopali Alja` Reiter (Karate klub
Me`ica), Vito Klan{ek (Karate klub
Shotokan Celje) in Alja` [ubic (Karate
klib Ronin Poljane).
V katah so nastopali {e naslednji
tekmovalci in tekmovalke: Lara Simakovi} (Karate klub Ronin Poljane),
Manica Dem{ar (Karate klub Ronin
Poljane) in Marjan Viden{ek (JKA karate klub [entjur).

V tradicionalni no{i

Økrogu

je moral priznati premo~ proti
tekmovalcu iz [vice.

Po zaklju~ku tekmovanja se je napeto
vzdu{je kmalu sprostilo in ~as je bil za
odkrivanje zanimive de`ele v kateri smo
se zaradi tekmovanja zna{li. Japonska
je izredno prijetna, ~ista in raznolika
dr`ava, ki obiskovalcem ponuja ogromno. Odpravili smo se na raziskovanje
Tokya in Kyota ter njune okolice.
Obiskali smo mnoge templje in sveti{~a,

se ~udili vsem produktom, ki jih ponujajo tr`nice, poizkusili morske je`ke,
jegulje, mochije, ramne in druge (nam)
~uda{ke jedi, raziskovali najmodernej{o tehnologijo v Akihabari, pili
Matcho izpod rok »~ajnega mojstra« na
tradicionalni ~ajanki in {e mnogo ve~.
Vmes smo odhiteli {e na kak{en trening
v Tokijski Hombu Dojo ~rpat znanje od
najbolj{ih Japonskih karate mojstrov.
Kadar u`iva{, ~as hitro te~e in kmalu
smo se bili polni vtisov odpravili nazaj v
domovino. Mislim, da lahko re~em, da
je bilo potovanje v daljno de`elo zelo
lepa izku{nja za vse, tako za tekmovalce kot za spremstvo. Rezultati in
celotna izku{nja so nam dali nov zagon
za naprej, zato `e nestrpno pri~akujemo
naslednje prvenstvo, kjer bomo lahko
pokazali svoje sposobnosti in odkrili {e
kak{en ko{~ek sveta.
Jerneja [u{el

22
Napovednik

Letno sre~anje Kluba alumnov OMM NTF UL, ob prazniku sv. Barbare bo v ~etrtek, 28. 11. 2024, ob 13. uri, v
predavalnici P-5 na A{ker~evi 12.
Program sre~anja:
1. zasl. prof. dr. Jakob Lamut: Delovanje Kluba ALUMNI OMM
2. prof. dr. Goran Kugler: Dogajanja na OMM
3. prof. dr. Peter Fajfar: »Od Gleebla do Gleebla«
4. Pogostitev in dru`enje.
Prihodnje leto 2025 bo v znamenju Skoka ~ez ko`o.

Sre~no!

Vse podatke o Klubu ALUMNOV OMM NTF UL najdete
na internetni strani:
http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni
strani kluba.
ISSN 2591-1392

Izdajatelj: Klub ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana
Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr.
Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef
Medved
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar