Predsednik delavskega sveta podjetja Božo Lukač o poglavitnih problemih podjetja Če naj kaj rečem o sklepih konference šefov, ki je bila v začetku marca v Ljubljani, bi dejal v glavnem le to, da je bil delavski svet seznanjen z njimi, sklenil pa je le to, da predloži kolektivu spremembe statuta podjetja, po kateri naj bi izpopolnili nekatere službe na centrali, hkrati pa spremenili tudi zgradbo nekaterih vodilnih delovnih mest v podjetju, je dejal predsednik osrednjega delavskega sveta Božo Lukač, ko sem ga obiskal na Jesenicah. Poglavitni smisel teh sklepov je v..tem, da utrdimo sedanjo organiza-cijo Gradisa, ki je zgodovinsko nastala in ko je očitno, da bi kakšna globlja sprememba v organizaciji Podjetja v sedanjih razmerah zože-neKa tržišča povzročila hude ne le organizacijske, kadrovske pač pa tudi gospodarske težave. Gre namreč Mi K 0 M € M T A Po pienomo CK ZKJ . Prtu" sklep plenuma centralnega Komiteja ZKJ se glasi takole: »Inve-st}cijsko politiko je treba prilagodi-tl potrebam razvoja intenzivnejšega gospodarstva in hitrejšega zboljšeoa-nia življenjskega standarda deloo-ljudi. Skupne investicije je tre-omejiti na realne možnosti gospodarstva, posamezne pa na mož-nosti določenega investitorja. V sedanjih razmerah narekuje to potrebo, da ustavimo ali odložimo graditev začetih in planiranih objektov, Za katere po obstoječih instrumentih delitve narodnega dohodka sredstva niso zagotovljena.« I ako naše najvišje politično vodstvo. Seveda je za nas gradbenike, cisto ozko vzeto, tak sklep boleč, ,er pomeni zmanjšanje obsega našega dela. Hkrati pa nam mora biti Jasno, da je o tem edini izhod, če naj zagotovimo splošno rast življenjske ravni delovnih ljudi, ker je navsezadnje tudi res, kar je ob neki Priložnosti dejal tovariš Tito, da ni treba, da naša generacija zgradi vse Za bodoče rodove. Stabilizacija gospodarstva pa je mogoča le, če gospodarimo s tistimi sredstvi, s katerimi razpolagamo, torej da ne investiramo denarja, ki ga ni. To pa je druga plat, ki pa jo v gradbeništvu skorajda zanemarjamo, ker vidimo le omejevanje investicijske fronte. Gre namreč za to, da bo-investitorji investirali le, če bodo imeli denar, kar je naravnost velikanskega pomena tudi za gradbeništvo. V našem podjetju namreč ugotavljamo, za koliko sto milijonov minam o plačanih situacij, ker pač investitorji nimajo denarja. Torej bo dosledno izvajanje tega sklepa centralnega komiteja tudi po tej plati Prispevalo k ureditvi razmer na gradbenem tržišču in bo podjetje tfhko računalo s sredstvi, ki so bila doslej dostikrat bolj fiktivna in je moralo imeli zato podjetje sorazmerno več stalnih obratnih sredstev, s katerimi je pravzaprav kreditiralo dokaj dvomljive investicije. , Ta prelom kajpak ne ho opravljen cez noč in bo trajal toliko časa, da Pokrijemo obveznosti iz prejšnjih C}, plačamo ose listo, kar smo gradili na prazno in da se naiečejo sredstva za nadaljnje investiranje, -oorda bo to trajalo dve leti, morda 'J1- in bo treba ta čas pač prebresti, kot dostikrat slišimo. Povsem napak pa bi bilo, če bi os/ah' le pri »brodenju*. pri čakanju na tiste lepe čase, ko bodo imeli in-Nadaljeoanje na 2. str. za organizacijo specializiranih enot, ki so bile zamišljene z reorganizacijo podjetja. Po mojem mnenju pa je treba utrditi tiste specializirane enote, ki jih v podjetju že imamo, to so lesnoindustrijski obrat v Škof ji Loki, obrat gradbenih polizdelkov, strojnopro-metni obrat, kovinska obrata, nove specializirane enote pa naj bi uvedli po poslovnih enotah v bazenih, kjer je taka specializacija možna. Pri nas na Jesenicah smo na primer prav zdaj ustanovili tesarsko specializirano enoto. Seveda pa to ne pomeni, da ne bi mogli ustanoviti tudi v celotnem podjetju že kakšne druge specializirane enote, če bi se po njej pokazale potrebe. Morda ne bi bilo napak razmisliti o tem, da bi v Ljubljani oblikovali skupno železokrivsko enoto, ker potuje material z Jesenic prek Ljubljane v druge poslovne enote in bi železo lahko skrivili v Ljubljani in potem armaturo pošiljali npr. v Maribor, Celje, Koper itd. V načelu pa je treba reči glede specializiranih enot to, da najbrž časi niso taki, da bi si lahko kaj takega zdaj privoščili, ker predvsem ni takih objektov, na katerih hi takšno organizacijo dela mogli uresničiti, še precej časa bo najbrž minilo, ko se bomo morali lotiti tudi manjših industrijskih gradenj, da bi krizo, ki je nastala z omejevanjem investicij, prebrodili do časov, ko bodo investicije normalno tekle iz že ustvarjenih sredstev. Vsi pa vemo, kako so se doslej stekala sredstva, saj smo gradili na sredstva, ki jih nikjer ni bilo in ki naj bi jih šele ustvarili. To je povzročlo inflacijske težave v našem gospodarstvu in temu je bilo treba napraviti konec, če naj bi stabilizirali gospodarstvo. Tega smo se zdaj lotili z vso resnostjo in kaže, da pri pri tem ne bomo popustili, tako je bilo sklenjeno tudi na nedavnem tretjem plenarnem zasedanju centralnega komiteja ZKJ. To pa seve- da pomeni, da bi imelo gradbeništvo manj dela pa bi bilo prav zato močno tvegano v takih razmerah globoko posegati v organizacijo podjetja. Eno je torej, da zdaj takih objektov, kjer bi se specializirane enote lahko polno uveljavile, ni, drugo pa je vprašanje, če je tako delo mogoče dobiti v drugih republikah. Konkurenca je zelo močna, razen tega pa igrajo pri tem pomembno vlogo tudi drugi činiteiji, med katerimi je tudi tak, kakršnega srečujemo na licitacijah doma, ko se zgodi, ('a ne dobi dela najnižji ponudnik. Pri tem je treba upoštevati tudi že močno znano stvar, s katero se gradbeniki srečujemo vsak dan. Če namreč ni Nadaljevanje na 3. str. Visoka priznanja Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob 20-letnici obstoja podjetja odlikoval naše najzaslužnejše člane kolektiva (vsi so iz občinske skupnosti Ljubljana-Moste), in sicer: 1. Branko Vasle, dipl. gradb. inž. iz obrata gradbenih polizdelkov, z redom dela s srebrnim vencem. 2. Jenda Stoviček, višji gradbeni tehnik iz OGP, z redom zasluge za narod s srebrnini vencem. 3. Bruno Calovini, delovodja, z medaljo dela. 4. Balgač Štefan, kvalificiran ključavničar iz KO Ljubljana, z medaljo dela. 5. Miro Košir, visokokvalificiran ključavničar iz KO Ljubljana, z medaljo dela. 6. Anton Levičar, kvalificiran tesar iz Zaloga, z medaljo dela. 7. Štefan Zadravec, kvalificiran zidar iz Zaloga, z medaljo dela. 8. Ivan Prali, kvalificiran zidar iz OGP, z medaljo dela. 9. Nada Sulič, finančni knjigovodja iz Zaloga, z medaljo dela. Vsem odlikovancem naše iskrene čestitke! 18. aprila volitve organov samoupravljanja Polovici članov samoupravnih organov našega podjetja poteče cela mandatna doba Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah je treba vsako leto opraviti volitve teh organov najkasneje do konca aprila, člani delavskega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot se volijo; za dobo dveh let. Polovici članov omenjenih svetov, ki so bilij izvoljeni leta 1964, preneha letos mandat. Zato bomo namesto njit( izvolili druge. Volili bomo po volilnih enotah, kakor je to določemg v našem statutu. Delavski svet podjetja je na svoji seji 18. marca 1966 razpisal volitve, določil volilne enote in število članov za delavski svet podjetja, ki jih bodo izvolili delavci v posamezni volilni enoti, ter določil da bodo volitve 18. aprila 1966. Hkrati so v sklepu o razpisu volitev delavskega sveta podjetja razpisane tudi volitve delavskih svetov poslovnih enot in določen isti dan za volitve teh svetov kot za delavski svet podjetja. Za izvedbo volitev so potrebne obsežne priprave in je zato delavski svet imenoval komisije za volilni imenik in volilne komisije, ki bodo skrbele za zakonito izvedbo volitev, potrjevale volilne imenike, sprejemale kandidatne liste in jih potrjevale, določile volišča in imenovale volilne odbore ter opravljale druge z zakonom določene zadeve. Kandidate za člane delavskega sveta podjetja in za člane delavskih svetov poslovnih enot bomo predlagali na zborih delovnih ljudi. Te zbore bo treba opraviti do 5. aprila po volilnih enotah, kjer lio vsak zbor predlagal toliko članov za delavski svet podjetja in za svet poslovne enote, kolikor jih je hkrati z razpisom volitev določil delavski svet podjetja. Le dolg nov most rez Savo loči Bosanski Brod od Slavonskega Broda. Naše gradbišče Je »a sliki desno Volitve bodo, kot že omenjeno, i»jj aprila 1966 po voliščih, kjer bomo! glasovali za naše predstavnike v om ganili upravljanja. Prepričani smo, da bomo izbrali najboljše, ki bodo sposobni opravljati težavne naloge pri upravljanju podjetja. Ob letošnjih volitvah organov delavskega samoupravljanja v našem podjetju bi bilo prav, če bi izkoristili to priložnost, ter se zamislili v to, kako daleč smo uresničili tisto ustavno načelo, po katerem morata organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji omogočati, da delovni ljudje na vsaki stopnji in v vseli delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja, hkrati pa morata zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Če bi pregledali naše dosedanje dosežke na tem področju, bi nemara morali ugotoviti, da nam še precej manjka do takili družbenih odnosov v kolektivu in do tega, da hi bile te z ustavo določene pravice tudi do kraja uresničene. Predvsem velja ugotoviti, da so se organi delavskega samoupravljanja v naših poslovnih enotah že močno uveljavili, da je delavsko samoupravljanje postalo meso in kri na tej ravni, da zdaj niti ne pomislimo na to, da bi kakšno pomembno stvar, za kalero sta pristojna delavski svet in upravni odbor, speljali mimo njih. » Dosti bolj pa šepamo v drugi sme-f ri. Naši organi delavskega samoupravljanja imajo še močan pečat predstavniških organov; vez med njimi in neposrednimi proizvajalci je še zelo rahla. Obenem pa velja ugotoviti, da smo organizacijo delavskega samoupravljanja speljali le do tiste meje, ki je po zakonu predpisana. Precej hud boj je bil, da so' v poslovnih enotali spoznali, da je težko govoriti o vplivu delovnega človeka na odločitve na primer delavskega sveta, če je ta delavski svet daleč od njega. Zato so poleni ustanovili svete obračunskih enot kot obliko neposrednega pritegovanja delavcev v samoupravljanje. Reči pa velja, da so pristojnosti teli enot sorazmerno borne, da se njihovo delo prepogosto omeji le na ozke pro-izvod ne probleme, mani pa na gospodarjenje, včasih pa jih tudi upo-rabimo kot klin na lestvi za pojas-njevanje, »seznanjanje s problemih kar tako radi rečemo. Poglobitev de-lovskega samoupravljania bi bila torej ena izmed poglavitnih nalog prav: zdaj ob volitvah. j S SEJE SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA Maše revolucionarnost prenesimo na konkretne dele Drugega marca je bila seja sindikalnega odbora podjetja »Gradis«. Na seji so razpravljali o najbolj aktualnih problemih podjetja in obravnavali sklepni račun podjetja za leto 1965. Sej je imela popolnoma delovni značaj. Kot gostje so se seje udeležili predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Capuder, predsednik delavskega sveta podjetja Božo Lukač, glavni direktor ing. Hugo Keržan, direktor gospodarsko finančnega sektorja Iko Ravnikar ter ostali člani kolektiva. fc Uvodne besede k delovnemu sestanku je imel predsednik Martin Zajšek. Razprava je v glavnem potekala okrog problemov gospodarjenja in ureditve notranjih odnosov v pod- P1SARN1SKO POSLOV AN JE ENOTE ZA VSE PODJETJE Zaradi uskladitve pisarniškega poslovanja v podjetju in da bi dosegli čimboljšo delitev dela in s tem ekonomičnost poslovanja, je delavski svet na seji, ki je bila 18. marca, sprejel poslovnik za pisarniško poslovanje. V vodenju administracije so po poslovniku opuščene vse nepotrebne evidence. Celotna administracija se vodi na zelo enostaven način. Z vodenjem rokovnika pa je orno-jočeno pravočasno izpolnjevanje na-og in preglednost o rokih za izpolnitev obveznosti, hkrati pa se ustvarja tudi kontrola nad dospelo in odposlano pošto. S pravilnikom so določena tudi pravila za strojepisno delo. Nov način poslovanja bo začel vel jati od 4. aprila dalje. Nadaljevanje s 1. str. vestitorji denar in ko bodo imeli »perfektne načrte«. V našem podjetju res ne čakamo, najbrž pa tudi nismo storili vsega, kar bi lahko. Naj opozorim le na en problem, o katerem je bilo govora tudi na plenarnem zasedanju CK ZKJ. Ob razpravah o tem, koliko in kakšnega dela imamo, se nam misel ustavlja zgolj ob možnostih našega podjetja, vidimo svoje obrate, štejemo svoje strokovne vrste in stroje, kakršne pač imamo. Ne domislimo pa se, da bi stopili v stik z drugimi sorodnimi podjetji za morebiten skupen nastop na tržišču, pa naj bo to domačem ali tujem. Marsikdaj se varamo, ko Tnislimo, da smo veliki in da smo sposobni vse sami storiti. Pogostokrat pa se izkaže, da je naša velikost zgolj seštevek, ko se je treba skupno lotiti posamezne naloge in ko je treba včasih svoje koristi podrediti skupnim koristim podjetja Te skupne koristi pa naj ne bodo fasada, za katero bi se skrivale najrazličnejše nesocialistične težnje, marveč morajo izhajati iz koristi delovnih ljudi. Ob takih razmerah pa se dostikrat pokaže, da razglašajo ozko korist enote za skupno korist, pri tem pa delo trpi, ker med enotami ni potrebnega sodelovanja. V premagovanju takih teženj in ikoristiz in v premagovanju ozkih meja podjetja, v sodelova-nju z drugimi podjetji, bi verjetno ' asti laže prebrodili sedanje težave, ki nastajajo z omejevanjem investi- jetju. Tu ne smemo prezreti dejstva, da je akcija Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije povzročila v podjetju živo razpravo in da je prišlo do dejanske poživitve sindikalnega in družbenopolitičnega dela. Ničesar ne dosežemo, če kritiziramo samo vodstvo ali drug drugega, ko pa je pred nami toliko konkretnega in resnega dela. Spremeniti se morajo odnosi na tržišču in v zvezi s tem urediti sistem delitve dohodka. Stimulativno nagrajevanje bo pomenilo velik korak naprej. Spremenil se bo odnos do dela, do družbene lastnine in ustvarile se bodo vse možnosti za večjo produktivnost in izboljšanje življenjskega standarda gradbenih delavcev, ki je zdaj v primerjavi z drugimi panogami že padel na zadnje mesto. Razpravljali so tudi o organizaciji podjetja, reorganizaciji, integraciji itd. Pri tem je sodelovala tudi skupina šefov poslovnih enot, ki so pripravili popolnoma nov predlog bodoče organizacije. Menili so, da koncept specializiranih enot podjetja še ni dozorel in da je morda prvi korak k reorganizaciji podjetja v specializiranih enotah poslovnih enot. Nadaljnja razprava se je dotaknila tudi kadrovske politike, predvsem glede zaposlovanja novih delavcev in ekonomistov. V drugem delu razprave je direktor gospodarsko-finančnega sektorja Iko Ravnikar analiziral sklepni račun za leto 1965. Med drugim je bilo rečeno, da smo v letu 1965 ustvarili 17.307 milijonov fakturirane realizacije. Najboljši uspeh je dosegla poslovna enota Jesenice, pa tudi ostale enote nimajo slabših rezultatov kot v letu 1964. Skupno je bilo opravljeno 9,926.353 delovnih ur. Delavski svet podjetja je razdelil sredstva čistega dohodka v višini 5.559,674.174 takole: za osebne dohodke je namenil 5.073,467.228 — v obvezni in neobvezni sklad podjetja je razporedil 237,677.301, v rezervni sklad podjetja v poslovnem skladu 200.000.000. za skupne potrebe 48.629.888 starih dinarjev. Komercialna služba podjetja je izdelala za 19.745 milijonov ponudb, od tega smo dobili na licitacijah dela za 7956 milijonov starih dinarjev. V letu 1964 pa je izdelala ponudb za 22 milijard in smo od tega dobili dela za 8701 milijonov. V razpravi so se zanimali za podrobnosti delitve dohodka za izobraževanje, terenske dodatke in delitev osebnega dohodka. Razprava, v kateri so sodelovali Martin Zajšek, ing. Hugo Keržan, Lojze Capuder. Iko Ravnikar, Božo Lukač. Rajko Zupančič, Stane Uhan in drugi, je bila kratka in jedrnata. S tem je pa tudi sindikalni odbor, podjet ja prešel na novo fazo svojega dela, to se pravi, ko več dela in mani govori. Lojze Cepaš Za priučilev strojnikov se poslužujejo najmodernejših strojev. Na sliki strojniki na Michiganih. V centru za izobraževanje v Skopju Center za izobraževanje v Skopju je bil ustanovljen po usodnem potresu 26. julija 1963. Ustanovile so ga združena podjetja: »Beton«, »Pelago-nija«, »Granit«, »Mavrovo« itd., ter ob pomoči sindikata, gradbene zbornice, specialnega sklada OZN in med- Komisija za sklepanje o sprejemu in prenehanju dela GIP »Gradis« centrala Ljubljana, Korytkova 2 razglaša prosta delovna mesta za počitniški dom Ankaran in Poreč. 1 upravnika počitniškega doma v Poreču 2 kvalificirani kuharici 1 polkvalificirano kuharico 3 polkvalificirane servirke Pogoji: Delovna mesta se zasedejo za določen čas. Nastop dela 6.VI. 1966. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema kadrovska socialna služba do 15. V. 1966. narodne organizacije dela. To je najmočnejši center za izobraževanje na področju SR Makedonije. Center je opremljen z vsemi sodobnimi stroji, materialom in ostalimi učnimi pripomočki. Po opremljenosti igra center zelo pomembno vlogo pri pouku praktičnega dela. ki se odvija po principu realne proizvodnje. Center prevzema tudi samostojna dela: krivljenje in polaganje železa, tesarska in montažna dela. Z mehanizacijo pa celo prevzema izgradnjo cest in drugih objektov. Tako so tečajnikom dane vse možnosti, da se poklica temeljito naučijo. Poleg vodstvenega kadru deluje v centru stalno 9 inštruktorjev za razne poklice, 8 višjih inštruktorjev in 7 izvedencev iz mednarodne organizacije dela. Izvedenci sc v glavnem ukvarjalo z organizacijo de'u. sestavo programov in eksploatacijo opreme. Pomagajo tudi podietiem. Skupno s strokovnjaki gradbenega podjetja »Beton« iz Skopja pripravljajo program dela po specializiranih enotah. Zunanji in domači strokovnjaki centra trdijo, da je perspekt va gradbeništva le v specializiranih enotah. Po kakšni poti pa bomo krenili mi? V ZASLUŽEN POKOJ Od Matije LESKOVAR J A iz kovinskih obratov v Mariboru se je poslovil celoten kolektiv. Radi so ga imeli. In kako ne, bil je dober tovariš in zelo vesten sodelavec. Pri podjetju je bil zaposlen od 5-8. 1955. Po poklicu je klepar. Njegov rojstni kraj ie Ptuj, kjer je zagledal luč sveta 29. 8. 1899. Tovariš Matija, še na mnoga zdrava leta! Skrb vzbujajoči odstotek Vojno smo dobili, ker smo se borili vsi za onega in eden za vse. Kaj pa danes? Ali bo Šlo še lako naprej in koliko časa? Člani kolektiva — ali veste, da dobra organizacija dela ne dovoljuje poškodb in prepO' gostih obolenj. Razmislile! Poškodovanih in bolnih v mesecih december 1965, januar in februar 1966 Enote poškodovanih XII poškodovanih in bolnih XII I II skupaj izgub delovni dnevi skupaj ‘U Ljubljana . . . Celje ............ Maribor . . . . Jesenice . . . . Ravne ............ Ljubi jana-okolica Koper............. TO Ljubljana . . KO Maribor . . SPO Ljubljana OCP Ljubljana LO Škofja Loka . Drugi............. Skupaj............ 104 1 — 2 1 3 — — 52 212 85 274 138 59 118 80 119 45.69 50.91 36.48 36.03 19,80 43.70 39.85 35.38 40.12 33.75 54.34 27.74 27.23 3310 1344 4121 1452 1179 973 856 955 651 1091 1498 854 805 604 247 426 1396 36.78 19089 12,59 8,52 9.40 7,31 7.15 6.02 9,92 6,14 6.25 8,47 11.67 7,86 6,51 8,60 Odstotek poškodovanih in bolnih je izračunan na poprečno število zaposlenih v treh mesecih. Odstotek izgubljenih dni pa je izračunan iz stvarno izvršenih delovnih dni. ;-------------------------------------- I Kakšna je delovna morala v Gradisu? Ali se je že kdo o tem vprašal? Četudi se še ni, se s tem pojavom vsak dan srečujemo, saj velikokrat razpravljamo o tem, da je delovna morala pri nas visoka ali nizka, zadovoljiva ali nezadovoljiva in podobno. Kaj je pravzaprav delovna morala? Nekateri pravijo, da je to odnos do dela, to se pravi ‘ da imamo aktiven odnos in da skušamo doseči pozitivne rezultate. Drugi pravijo, da šo stališča vsakega posameznika, ki pristane na to, da v čiinvečji meri uporabi svoje sposobnosti za dosego določenega cilja v podjetju. Tretji pravijo, to so vrednote, za katere se vsakdo bori, jih ceni pri sebi in pri drugem. To se pravi, da morala ni nekaj takega, česar bi se naučili ali naročili, ampak da obstaja le takrat, kadar so , zanjo določeni pogoji. Ti pogoji pa so odvisni od določenih elementov, ki vplivajo na stopnjo delovne morale. Ce *' npr. posameznik občuti, da upoštevajo njegovo znanje in sposobnost, bo gradil predvsem na tem in bo skušal na podlagi tega doseči visoke rezultate, z drugimi besedami, ne bo skušal mimo znanja in sposobnosti zasedati delov- . . nega mesta, za katerega očitno ni primeren. Takšen človek, ki mu gre zgolj za dohodek, ne da bi na tem delovnem mestu kaj ustvaril, živi na račun drugega. Pravijo, da tak nima visoke morale. Ljudje, ki upoštevajo namesto svojih sposobnosti in znanja le zveze in poznanstva, da bi dosegli čini večji dohodek, so tisti, ki vnašajo nemir in nezadovoljstvo in kalijo medsebojne odnose. Ljudem je nekako prirojen občutek, kaj je prav in kaj ni prav. V skladu s tem obsojajo vsakogar, ki se ne drži občih moralnih norm in ki hoče mimo dela in na račun drugega doseči visok doliodek ali nezasluženo priznanje. Zaposleni v podjetju veliko dajo tudi na materialno priznanje in na pohvale. Prav tako so zaposleni občutljivi na eventualne razlike, ki postavljajo v neenakopraven položaj delovnega človeka. Skratka, lahko bi rekli, da se delovna morala tiče vseli navedenih postavk in vrednot delovnega človeka, pri katerem ceni le tista, ki mu omogočajo čim večji osebni razvoj, upoštevanje njegovega mnenja in obratno. Delovna morala se zmanjša ali otopi, če se mu na pot postavljajo določene zapreke ali čc obstajajo določene napetosti, ki zavirajo njegov splošni napredek. Važnejše postavke visoke ali nizke morale bi bile naslednje: — sposobnost za delo, kolikor bolj upoštevamo sposobnost za delo, toliko je tudi večja delovna morala; — strokovno znanje, podobno kot zgoraj, če ga upoštevamo, potem tudi lahko delno ustvarjamo in vodimo dobro kadrovsko politiko; — zveze in poznanstva, kolikor obstaja taka postavka v našem življenju, poleni je gotovo delovna morala nižja: — dohodek po delovnem učinku, če je taka postavka upoštevana v podjetju, toliko večja je delovna morala. Podobno velja še za druge postavke, kot na primer: zadovoljstvo pri delu. odkritost in poštenost v medsebojnih odnosih in iniciativnost pri delu, prizadevanje za delo in vloga znanja. Anketirali smo 20 tesarjev. It želczokrivrev. 12 sindikalnih funkcionarjev ter 12 uslužbencev, ki predstavljajo v malem neposredne proizvajalce. Za vsako postavko smo jih vprašali, koliko jo danes upoštevamo in koliko bi jo morali upoštevali. a v I ^ obiska v beograjskem gradbenem podjetju »RAD« Nedavno sta naša predstavnika Lojze Cepuš in Stane Uhan piskala največje gradbeno podjetje Jugoslavije »Rad« v Beogradu, 1 je prav te dni sprejelo pravilnik o delitvi dohodka in pravilnik 0 delitvi osebnih dohodkov. Zaradi omejenih možnosti (oba Jhavilnika obsegata nad 80 strani) "orno našteli samo bistvene značilno-stl in nekaj zanimivih podrobnosti. .Podjetje je razdeljeno na speciali-Zlrane enote. Njim se je »poskus čPecializiranih enot posrečil« in do-EeSajo tako organizirani vedno večje Uspelie. V pogovoru z njihovimi pred-“avniki smo mogli ugotoviti, da tiči Tzrok temu v strukturi del (samo na Šestih sektorjih so realizirali 40°/o Jjseli del, ki znašajo nad 27 milijard . din) in pa v dejstvu, da so bila lamova prejšnja gradbišča (naše FE) "lanj vezana na bazene v primerjavi z “ašimi. Dohodek formirajo in delijo spe-Clalizirane enote, sredstva za skupne Potrebe podjetja pa združujejo po osnovah iz letnih planov in pogodbah joed enotami in podjetjem. Vsa osta-p? delitev je prepuščena enotam. ~oote lahko delijo ustvarjena sred-. Va po pravilnikih, ki jih sprejemajo same. Ti pravilniki pa so pravnomočni le s soglasjem DS podjetja. , Eclitev rezultatov dela je bolj pridana njihovim ustvarjalcem kot Pri_ nas. Morebitne zaletavosti so ®očn0 omejene zaradi določil pravnikov in zahtevanega soglasja Centralnega DS. Storimo, kar je realna Nadaljevanje s 1. str. Podrobno izdelanih načrtov, ni rno-S°ča niti poprejšnja temeljita priprava dela, niti ni mogoče podrobno Usmerjati tok materiala na gradbi-Sce. niti ni mogoča kakšno moderna prganizacija dela. Sam vem to iz |astne izkušnje, saj je objekt na Be-pUOfrta primer, k jer bi se dalo kaj alcega organizirati, pa smo naleteli , a Pogoste zastoje, ker ni bilo načrti,.'’ . ,ai ie manjkal ta detajl, zdaj • in dobi taka gradnja značaj toprovizacije in obrtništva. Vse to 0 Problemi, ki jih je treba upošte-,*,.in ob katerih si ne moremo pri- Osciti eksperimentiranja, dokler obdajajo. Seveda pa to ne pomeni, da že vnaprej obupujemo nad možnostjo, (Ahi dobili delo v drugih republikah a" v tujini. Nasprotno. Eden izmed Poglavitnih sklepov že omenjene konference je v tem, naj centrala Podjetja dosti bolj zavzeto začne Proučevati druga tržišča in išče delo V?di zunaj meja naše republike. Re-til ,ie namreč treba, da so sedanje Poslovne enote po bazenih dosegle Ev°j razvoj in da so perspektive Predvsem v tem, da si poiščemo dejo drugod, in to predvsem tako, ob katerem bomo mogli razviti vse svo-■le zmogljivosti ter jih seveda še podati. .Gre torej za to. da bi imela direk-podjetja več odgovornosti kot Poslej zlasti glede nadaljnjega raz-)°ja podjetja. Hkrati pa naj bi bila rudi pristojnost enot večja, da bi Progle tudi same prevzemati določena dela. O tem sicer ni bilo kakšnega posebnega sklepa, ker ni bilo določeno, do kakšne vsote bi smele eno-le same prevzemati delo. Menim pa, tia to navsezadnje niti ni poglavitno, rj*J more direktor že v sedanjih razmerah prenesti pooblastilo na poslovno enoto, če sodi, da bi bilo to umestno. . V skladu s tako večjo odgovornost-•1° direkcije je tudi predlog, naj bi s.c le-ta organizacijsko izpopolnila, na bi imela priprava dela svojega sc'u, ki ga zdaj nima, prav tako tudi analitično planski oddelek in pa Projektivni biro. ukinili naj bi mesti Pomočnika glavnega direktorja in Slavnega inženirja ter ustanovili no-tehničnega direktorja. . h tem v zvezi je tudi delitev do-'°dka. zlasti oblikovanje dohodka z? centralo pudjejja. Fo mojem mne-,MU ic treba pozdraviti predlog, naj P1 se dohodek centrale podjetja oblikoval po efektivnih urah delavcev n strojev. Torej bi bil dohodek cen-rale odvisen tudi od tega. koliko de-Jj imajo v enotah. Bazen tega pa v sjobalni delitvi dohodka v podjetju 1 točno ugotovljeno, kaj so skupne Potrebe podjetja in kaj naj ostane uotam. To vprašanje bi kazalo vse-akor temeljito razčistiti, da bi eno-I ze v začetku leta vedele, s čim odo razpolagale, kaj ostane njim jet' i daiei° za skupne potrebe pod- Ko razlagajo nov pravilnik, poudarjajo še: 1. Odnos med nekvalificiranimi in kvalificiranimi, oziroma visoko kvalificiranimi delavci je 1 :2. Startne osnove povečujejo ročnim delavcem za 10%, uslužbenci pa imajo osnove nespremenjene. Tako kot smo ugotovili pri nas, so tudi pri njih osnove uslužbencev v zadnjih letih rasle hitreje kot osnove ročnih delavcev. 2. Osnove so nizke. Nekvalificiran delavec ima npr. 1.40 N din na uro, Vendar so se odločili za nižjo startno osnovo in za višji gibljivi del, ki je odvisen od učinka — kar je vsekakor v skladu z nagrajevanjem po delu. Mimogrede, naj višja osnova za delovodjo je 660 N din na mesec, najnižja osnova za mladega diplomiranega inženirja pa 445 din na mesec. 5. Uvaja se stimulativno premira-nje za pred rokom končana dela. 4. Uvajajo obračunavanje delavcev na osnovi znižanja lastne cene. »Rad« ima namreč detajlne cenike in redno računa lastne cene gradenj (pridobitev specializiranih enot in poenotenega knjigovodstva). 5. Pri delitvi osebnih dohodkov ne izhajajo (predvsem) iz »računice«, koliko imajo v loncu sredstev za OD, ampak menijo, da je prav od dobrega sistema delitve precej odvisna velikost teh sredstev. Osebni dohodek obračunavajo mesečno, trimesečno in letno, podobno kot so ga pri nas obračunavale dobro organizirane obračunske enote. Posamezniki oziroma delovne skupine (brigade) so obvezno obračunane tudi v akordu. Mi smo se upehali pri še nedokončanih prepirih — ali mesečni obračun ali normiranje del — pri »Radu« pa so uvideli, da sploh ne gre z dilemo, ampak za kombinacijo obeh načinov nagrajevanja. Vse delavce podjetja delijo v pet enot (administrativna delitev za obračunavanje OD): 1. neposredni proizvajalci, 2. organizatorji proizvodnje, 3. neposredni vodje proizvodnje (šefi služb in izvajalci — torej ne organizatorji — del); 4. služba organizatorjev proizvodnje, v katero štejejo vse ostale uslužbence in NK ter režijske delavce; 5. pomožno osebje in PK ter NK režijski delavci. Za prvo enoto smo način nagrajevanja že omenili. Delavci druge in tretje enote bi sodili po našem pravilniku med organizatorje proizvodnje. V četrti enoti so uslužbenci, ki so pri nas nagrajeni po posebnih pravilnikih PE. Končno so še režijski delavci. Zanimivo je, da ima njihov način obračunavanja organizatorjev nekatere podobnosti z našim. Vsekakor bi bilo koristno za nas uporabna določila povzeti iz njihovega pravilnika. Naj še omenimo, da so pri njih osi (posredni) delavci soudeleženi na preseganju norm, ki jih dosegajo neposredni proizvajalci. Še nekaj značilnosti. Za nadurno delo izplačujejo 50% dodatek. Pač pa so omejili število nadur na 8'ur tedensko. Če se v času od t. XII. do 28. II. ne more delati, dobijo delavci 100 % nadomestilo v višini njihove osnove (bogato določilo, mar ne?). Posebno podrobna so določila o terenskem dodatku in dodatku za ločeno življenje. Izplačujejo ga samo za terensko delo. ne pa tudi tedaj, če greš lahko v službo tud: v copatah — kot je naš predlog. Povprečna višina terenskega dodatka znaša 3,60 N din na dan. Delavci so razdeljeni v 6 kategorij, gradbišča pa v 7 — po delovnih in življenjskih pogojih. Tako imajo kar 42 različnih višin (najnižja 11.00 N din na dan, najvišja 1,30 N din). Višina terenskega dodatka je pogojena s preseganjem norme in neopravičenimi izostanki. V pravilniku se podjetje zavezuje za enkratno pomoč delavcem in njihovim družinam ob raznih nezgodah. Taka določila bi bila primerna tudi za nas, saj bi v njih videli naši ljudje garancijo za pomoč in bi bili tako še bolj navezani na kolektiv. »Radi je še večji kolos kot smo mi, pa vendar bolj gibčen. Ni vse zlato, kar sije iz njihovih samoupravnih aktov, vendar pa imajo mnogo načelnih in podrobnih določil, ki bi jih mogli sprejeti tudi mi. Na koncu pa še tole. S sistemom delitve dohodka in nagrajevanja nas je »Radi prehitel. Ali smo že zreli, da se prelevimo in zlezemo iz kaše samozadovoljstva in preobčutljivosti za kritiko? Ali smo res pametnejši kot drugi zlasti pa kot naši delavci, ki nam vsak dan znova vedno bolj upravičeno kažejo na lastne pomanjkljivosti? Stane Uhan Na Ravnah je odšla v zasluženi pokoj naša dolgoletna sodelavka Ana Grabner (Na sliki s komercialnim šefom Ciringcrjem na svečani večerji) Ob prazniku žena. Predsednik in tajnik sindikalne podružnice centerale podjetja sta v imenu podružnice obdarila »ves nežni spol« z molim darilcem. Vsaka pa je dobila še velik rdeč nagelj. Center za izobraževanje v podjetju se je lotil odgovorne naloge — izdelave nomenklature poklica. Marsikdo bo vprašal, kaj je to nomenklatura in čemu nam bo to sta dejansko dve vprašanji, ki nas poleg ostalih najbolj zanimata. Poglejmo si najprej, kaj je sploh, nomenklatura poklicev. Na kratko povedano je nomenklatura poklicev spisek, katalog, pregled poklicev, ki jih zahteva določena dejavnost. Seveda pa ta pregled poklicev ne bo obsegal samo imena poklicev, ampak precej drugih čisto vsebinskih podatkov, la nomenklatura, ki jo sestavljamo, bo prilagojena zahtevam in pogojem našega podjetja. Obsegala pa bo naslednje podatke: — naziv, ime poklica, — vrsta poklica, — delovna mesta, na katerih se v našem podjetju lahko zaposlujejo ljudje z določenim poklicem, — število delovnih mest in organizacijska enota, v kateri so taka delovna mesta. Vsi poklici bodo v nomenklaturi skupno z vsemi temi podatki pregledno razvrščeni v posamezne skupine sorodnih, poklicev ali tako imenovane poklicne skupine, kot nor: gradbeniki. gradbeni inštalaterji, kovinarji, mehaniki, strojniki gradbene mehanizacije, lesni delavci in podobno. Tak pregled poklicev pa nam bo seveda koristno služil predvsem za naslednic: — za planiranje potreb po kadrih za posamezne poklice, glede na potrebe podjetja, — za ugotavljanje načina izobraževanja za posamezne poklice, — v lem času pri nas obdelujemo in zbiramo podatke o kadrovski strukturi — strukturi zaposlenih v, našem podjetju, ki jo bomo s pomočjo nomenklature primerjali glede na zahteve in dejansko stanje. 1 — nomenklatura bo tudi izhodišče za izdelavo profilov, ki so osnova za izdelavo učnih programov za šolanje in razne seminarje ter tečaje. - Nomenklaturo izdelujemo tako, da zbiramo podatke o posameznih delovnih mestih po naših obratih ter te podatke obdelamo in jih primerjamo tudi z drugimi gradbenimi podjetji. Ko ho nomenklatura izdelana, bomo imeli zbrane podatke o vseli poklicih, ki jih zahteva delo v našem podjetju. Kje so gradbeni strokovnjaki? Iz statističnih podatkov CS ZSJ je razvidno, da je na gradbenih fakultetah v Jugoslaviji v zadnjih desetih letih diplomiralo 7922 študentov. Od teh se je že zaposlilo v gradbeništvu 3450 oziroma le 43%, pa še od teh jih dela okrog 2500 na projektiranju. Koliko se jih je vključilo neposredno v operaiivo? Za prevoz težkih predmeti”' clobr« s!- -:8 ali dobro četrtino. V elektro- ko malo zaslužimo? Delavec beži v industriji so si podelili, recimo de- tujino, to pa je samo ena izmed po-cembra, več kot dvakrat višje OD v sledic grenke resnice, ki jo poznamo primerjavi z našimi delavci. pri nas že dlje časa in ki glasi: Naš Končno naj še omenimo, da drži narodni dohodek smo preveč priti-naša izmed 52 panog gospodarstva skali z investicijami in splošno po-trdno zadnje mesto. trošnjo, premajhen delež pa namem- Od kod tak položaj? Pa še to: tak li za osebno potrošnjo. Poleg tega pa položaj se še nadalje poslabšuje v smo sredstva za OD delili premalo našo škodo! spodbudno, premalo smo nagrajevali Prav gotovo je eden glavnih objek- po delu. livnih vzrokov v zmanjšanju investi- Da pa smo gradbinci v primerjavi cijske potrošnje, saj gre kar 50 "/o z drugimi še posebej prizadeti, nam take potrošnje za gradbena dela. bo postalo bolj jasno, ko bomo videli, Gradbena podjetja pa subjektivno kakšen je ta odnos v drugih državah, poslabšujejo položaj, ko prevzemajo Podatki so sicer iz leta 1963, vzeti pa na licitacijah dela tudi za 30% in so iz dokumentacije za peti kongres več pod že tako ne prebogato ceno sindikata gradbenih delavcev ] ugo-projektanta. Visokih OD tedaj ni slavije. Primerjamo splošno raven pričakovati. mesečnih prejemkov v gospodarstvu Toda ali sploh vedo delavci — tako in v gradbeništvu, naši kot v drugih podjetjih — po Dežela Valuta V gradbeništvu V gospodarstvu Indeks Bolgarija . . . , . lev 104,0 97,3 106,9 Češkoslovaška . . . krona 1520,0 1390,0 109,4 Danska . . . . . . dan. krona 859.0 811,0 105,9 Vzh. Nemčija . . . . marka 624.0 580.0 107,6 Zah. Nemčija . . . marka 807,0 736,0 109,6 Poljska . . . . . . zlat 2124,0 1874,0 113,3 V. Britanija . . . . šiling 1386,0 1135,0 122.1 SFRJ . . . . . . . 000 S din 26,0 27,2 95,6 SR Slovenija za leto 1965 . . . . . 000 S din 55.t 60,3 91,4 lecember 1965 . . . . 0v0 S din 68,2 78,9 86,4 Železokrivci na mostu čez Peračico. Polaganje strokovnega izpita Kaj storiti f 1. Zmogljivost gradbenih podjetij prilagoditi višini sredstev za investicije; 2. kalkulirati, to je ponuditi realne cene in se ne iti »padalec«; 3. povečati osebne dohodke — zlasti s sodobnejšo tehnologijo in organizacijo ter z nagrajevanjem po cielu. Le tako bomo uspeli uresničiti podčrtan del sklepov nedavnega tretjega plenuma CK ZKJ, ki glasi dobesedno: »... da odpravimo zaostajanje osebnega dohodka, v delitvi narodnega dohodka.« Naš delavski svet je delno že rešil vprašanje osebnih dohodkov in je na svoji seji dne 18. III. 1966 sprejel sklep, da se startne osnove po tabeli iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov povečajo za 22%. Ta ukrep bo do neke mere odpravil obstoječa nesorazmerja in vplival tudi na storilnost, ki pa bo osnova še zg dodatno izplačilo osebnega dohodka. Delavski svet podjetja je obravnaval tudi višino terenskega dodatka. Po predlogu, ki so ga obravnavali člani delovne skupnosti, bo o spremembi pravilnika o delitvi terenskih dodatkov obravnaval delavski svet podjetja na prihodnji seji, ki bo v začetku aprila, tako da bo tudi to rešeno že za obračunski mes marec—april, to je od 16. III. 1966 dalje. ,.Gradisov vestnik" »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno Kaj spodbuja ljudi k delu? To je vprašanje, o katerem smo že večkrat razpravljali. Od motivacije za delo je odvisna delavčeva dejavnost po drugi strani pa proizvodni učinek. Razne analize v podjetju in rezultati raznih anket so pokazale, da je ponavadi zaslužek na prvem mestu, vendar le ta ni edini motivacijski dejavnik. Rezultati raziskave so pokazali tele ugotovitve; večji osebni dohodek . . 1 30% možnost strokovnega izpopolnjevanja ... 2 22% zanimivo delo.......... 3 20% pravični predpostavljeni . 4 14% dobri sodelavci .... 5 10% možnost vodenja drugili .6 4% Iz tega je razvidno, da je še vrsta drugih faktorjev, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu. Sicer pa človek ni nikoli zadovoljen s prejetim osebnim dohodkom, ker ima vedno več potreb kot pa denarja. Zato je tem nujnejše, da je učinek merilo dohodka (kot npr. v ZR Nemčiji, kjer ura v bistvu ne igra nobene vloge). Materialne in kulturne potrebe so precejšnje in vsak potrebuje še več finančnih sredstev, kot jih pa ima. Iz tega bi lahko sklepali, da so pravzaprav občutne materialne in delovne potrebe tista gibala, ki spodbujajo človeka k večji delovni storilnosti. Na splošno pa ločimo pri motivaciji materialne (ekonomske) in nematerialne (socialne) faktorje, ki vplivajo na delavca in ga spodbujajo k delu. Seveda pa morajo odigrati glavno vlogo medsebojni zavestni dogovori in obojestranske obveznosti. — Od kdaj so gradbinci postali padalci? — Od reforme, ko gremo pri licitacijah boj na nož... — Že, že, toda ne na naš račer.i — Ce me kdo pokliče, mu recite, da sem na ( — Kaj pa naj rečem, če vas pokličejo s centrale? Izolacija prati vlagi ii vodi Domislice Največ je zadovoljstvo človeka je delo ... avtomobilskega motorja. Pred vodo, ki je naj večji sovražnik gradbenih elementov in kletnih prostorov, moramo zaščiti vsako stavbo, »sak del hiše, ki leži v zemlji, je izpostavljen škodljivim vplivom vlage in talne vode in mora biti zato tudi zaščiten. Zaščitni ukrepi so odvisni od te-8a, ali imamo opravka z vodo pod pritiskom ali z vodo brez Pritiska oziroma z neznatnim Pritiskom. Voda pod pritiskom je: talna voda, ki nastopa višje, kot je najnižja točka kleti, — prerezane vodne žile. iz katerih vode niso speljali drugam; — površinska voda, ki ne roore pronikati in se nabira °b zidovju. Voda, ki ne povzroča pritiska, pa je: — voda, ki nastaja pri taljenju snega in — kapilarna voda. Čim tanjše so kapilare v vezljivih tleh, tem višje se po njih dviga kapilarna voda. Po Podatkih iz strokovne literature so višine dviganja kapilar-Dc vode za razne materiale naslednje: fini pesek 0,1 do 0,5 m, peščena glina 0,5 do 2 m, ilovnata zemlja 2 do 5 m, glina 5 do 15 m, suha ilovica 20 do 50 m, mastna ilovica nad 50 m. Da bi preprečili prodiranje kapilarne vlage v kletna tla, je Priporočljivo, da damo na vez-ijiva tla — pod kletni tlak — na. 20 cm debelo peščeno plast. Pa pesek ne sme vsebovati finih delcev. Vse stene, ki so v stiku z zemljo, se navzamejo vlage, če niso zaščitene. Vlaga se po zidnih kapilarah lahko vsrka precej visoko tudi do višine 2 do ’ m. Posledice tega so nezdravi prostori, kjer se tvori plesen na stenah in na stanovanjski opremi. Vlažna stena izgubi del svoje sposobnosti za toplotno izolacijo, uničijo se opleski in slikarija. Ob mra- zu zmrzne premočena opeka, v notrajnosti prostorov se tvorijo ledeni kristali, ki uničijo omete v nekaj letih. Vzroki za na v lažen je zidu so trije: — manjka izolacija in vlaga se vsrkava iz zemlje, — na zidnem podstavku se nabirata deževnica ali sneg, — odprta odtočna cev, ki ni izvedena pravilno (notranja stran je nižja kot zunanja). Vpliv mraza je v tem primeru posebno učinkovit. Vse stene, ki pridejo v dotik z zemljo, morajo biti v vodoravni in v vertikalni smeri tako izolirane, da je povsod prekinjen kapilarni tok iz zemlje v zid. Posebno skrbno je treba izdelati izolacijo ob stikih. Samo po sebi je razumljivo, da ne sme biti izolacija nikjer prekinjena, žični ki in ostro kamenje lahko predrejo izolacijo, zato jih moramo skrbno odstraniti. Za napravo izolacije so neprimerne pre-hrapavc ali luknjičave površine. Neprimerni so za izolacijo tudi ostri robovi, katere je treba zaokrožiti in zgladiti. Izolacijo smemo nanašati samo na suho in očiščeno podlago, pri čemer razumemo tudi odstanitev prahu z zidov. Pri zasipavanju izoliranih kletnih zidov je treba paziti na to, da izolacije ne poškodujemo. Zasut teren ob zidu mora biti speljan tako, da voda ne zastaja ob zidu. temveč da čimhitrejc odteče od zidu. Pri zasipanju gradbene jame ob zidu je treba misliti tudi na bodoče posedanje terena ob zidu, zato naredimo tako močan padec od stavbe navzven. da se bo lahko voda odtekla tudi še potem, ko se bo teren posedel. Vodo, ki priteče iz odtočnih cevi, je treba odpeljati od stavbe s kanali, najbolje pa je, da ne gradimo takih odtočnih cevi, ki imajo prost odtok. Gradbena jama ob zidu se mora zapolniti z grobim peskom. ki omogoči hitro pronicanje deževnice. Taka zapolnitev je neobhodno potrebna, če nimamo ob stavbi površinske obdelave tal. Voda, ki ponikne ob zidu seveda ne sme stati na dnu gradbene jame, ker taka stoječa voda pritiska na stensko izolacijo, vertikalni izolacijski premazi pa ne varujejo povsem pred tako vodo. Ta mora ali dalje pronicati v tla, kar se dogaja pri nevezljivih tleh. ali pa jo moramo odvesti z drenažo. To se dogaja pri \ez-ljivih tleh (ilovica, glina) pri katerih obstaja tudi ta možnost, da se peščeni sloj ob zidu in drenaži sčasoma zapolni s finimi delci. Da bi preprečili zamašitev peščenega sloja ob zidu, damo med ta peščeni sloj in zemljo (vezljiv! materi- PODL OŽAJ/ &EJCU POVRŠiRSKA OBDELAM _ SKEČ PPODJRAH//J / OEŽevh/CE mm - / / --G BOB! PESEK ''M—p/R/ /pesek - mivka w PEPPOR/RARA CEV BEfOH AL / PHAM /LOV/CA ZO cm GRAMOZRE al) poseben filterni sloj, ki zgrajen iz zelo drobnozrnate ga peska t— mivke. Slika I kaže izolacijo zidu \ vezljivih tleli. Pri starih zgradbah čestokrat ni nobene izolacije, pri novejših zgradbah je pa pomanjkljivo izdelana. Sanacija takih stavb je navadno zelo draga. Vsi poskusi, da bi zidanje osušili, bodo brezplodni toliko časa, dokler ne bomo odstranili vzrokov, ki povzročajo vlaženje zidov. Ce vzrokov ne odstranimo, se bo po kratkem času zid spet navzel vlage. Najboljše in obenem najdražje saniranje je tisto, kjer se izolacija popolnoma obnovi. Zemljo moramo ob zidu odstraniti, z zidu moramo odstraniti staro vertikalno izolacijo. Vodoravno izolacijo moramo odstaniti v kratkih odsekih. V nastalih fugah moramo nato obnoviti izolacijo in v preostalem prostoru moramo dobro vtisniti malto, da bo ta lahko spet prevzela obtežbo zidu. Nadaljnja dela je treba nato izvršiti tako, kot je to že bilo povedano. Drug način sanacije obstaja v tem, da vgradimo v zid prezračevalne cevi. Vlaga vstopa v te cevi in izpari in tako ostane zid nad njimi suh. Da bi pospešili osušitev zidu, je treba z njega prej odstraniti omet. Dostikrat zadošča to pri starih manj vrednih zgradbah. Tretji, samo zasilni način je v tem. da odstranimo omet na zunanjih stenah premočenega zidu in nato nanj pritrdimo nazobčano izolirno lepenko. Nanjo nato zopet nanesemo omet. Kanali v nazobčani lepenki morajo potekati navpično zato, da bi omogočili zračenje zidu v navpični smeri. Samo po sebi umevno je, da moramo pustiti prost vstop in izstop zraka za to strešno lepenko, torej morata biti prosta zgornji in spodnji rob lepenke. (Se nadaljnje) Tudi sardelica lahko postati; velika riba. Odvisno je od ega, kdo jo potegne iz vode. V življenju in o nogometu podstavljajo nasprotniku nogo. Razlika je le o tem, da se v nogometu to kaznuje, v življenju pa ne. □ Nekateri ljudje imajo radi birokracijo morda zato, ker je ženskega spola. Po petih osebnih napakah o košarki mora igralec zapustiti igro. Po koliko napakah se to zgodi o gospodarstvu? Kdor nima v glavi, ni treba, da bi imel o nogah. Morda ima o jeziku. Večkrat pridejo ljudje na vodilni položaj, da bi spremenili položaj v podjetju — pa se zgodi, da položaj spremeni njih. □ Humor je lucli to, če stvari razlaga človek, ki mu niso jasne. Resnična Zadnjič sem srečal neko kurirko, ki je pod pazduho nosila kup Gradisovih vestnikov. Vprašal sem jo: >Ali vas toliko časopisov nič ne utruja?«. »Kje neki, saj jih ne berem,« je odgovorila kurirka. Da bi me vsi sovražili (psihosocialni profil mladega gradbinca) Center za izobraževanje podjetja »Gradis« je za vse vajence (57), ki so nedavno končali prvi in drugi razred vajenske šole pred odhodom v operativo, organiziral poseben tečaj »Solo za življenje«. Vsi predavatelji so iz delavske univerze »Boris Kidrič« v Ljubljani. »Šola za življenje« ima namen dati mlademu človeku vsaj nekaj tistega, česar v šoli ne more slišati in kar mu bo v življenju vsaj toliko koristilo kot kaka formula ali zgodovinska letnica. To so mladi gradbinci in bodoči kvalificirani kadri. Večina jih je iz Medjimurja, to je od tam, kjer je vedno več gosi kot otrok, več otrok kot kosov kruha, iz tistega neizčrpnega rezervoarja za pomlajevanje kadrov v deficitarnih poklicih gradbene panoge. Kakšen je družbeni, moralni, osebnostni profil tega mladega človeka? Pri predavanju o osebnosti smo imeli priložnost izvesti drobno anketo in smo dobili presenetljivo lepe rezultate. 1. Kdo je tvoj vzornik? Gagarin 15, Cerar 12, šef gradbišča 7, Tesla, Galilej 6, oče 3, Karl May 2, Leonardo da Vinci 2, predsednik republike 1, Kennedy, Nehru 1, nobenega glasu pa niso dobili Rotschild, Mozart, Bobv Solo, Tarzan, Napoleon, Prešeren, pač pa je dobil en glas tudi Don Juan. Če odštejemo nekaj glasov za vzornike, ki jih je treba pripisati mladostnemu vrenju, je glasovanje dalo nenavadno zrelo sliko. Na prvem mestu je seveda vesoljec, pionir vesolja in utelešenje poguma, sodobne tehnike in moškega tveganja. Na drugem mestu je športnik, predstavnik mladosti, spretnosti in mednarodnega uspeha. Močno sta zastopana šef gradbišča in naravoslovec, medtem ko so ostali drugi bolj praznih rok; politika, umetnost, poezija, vojaški osvajalci. Duševni profil našega mladostnika kaže torej poudarjeno nagnjenost k sodobnosti, tehniki in življenjskem realizmu. Drugo vprašanje se je glasilo; Do koga čutiš največje spoštovanje? Odgovori so takile: mati 29, oče 16, predsednik republike 4. tovariš v razredu 2, brez glasov pa so ostali učitelj, sosed in končno ga ni, ki bi nikogar ne spoštoval. V navezanosti na mater vsekakor ne smemo videti nekakšnega Ojdipovega kompleksa, ampak prej spoštovanje do osebe, ki je mlademu človeku v tej prvi dobi pač upravičeno največ pomenila. Oče, kot druga družinska oseba, se znajde za materjo v lepi spoštljivi razdalji. Na prvi pogled preseneča, da do učitelja vsaj na videz nihče ne čuti spoštovanja. Kljub ugledu, ki ga vsekakor uživa v razredu, je najbrž stik med učiteljem in učencem prerahel, da bi lahko vzvaloval strune mladega človeka. Potem smo vprašali mlade gradbince, koga najbolj ljubijo in so glasovali takole: mater 25, dekle 21, prijatelja 2, očeta 3, nikogar 0. Glede na poprečno starost 16 let je razumljivo, da so njih srca delno odprta še za mater, nekoliko manjši del pa že občuti erotično brstenje in delovanje prebujenih ljubezenskih silnic. Na vprašanje koga se najbolj boje, so takole odgovorili: bolezni in nezgod 23, brezposelnosti 11, lakote 5, revščine 2, vojne 5, smrti eden, štirje so izjavili, da se ničesar ne boje in eden je slednjič povedal, da se najbolj boji, »če bi ga vsi sovražili«. Prav v tem odgovoru vidim nenavaden posluh za psihosocialne odnose. Slednjič smo jih tudi vprašali, kje pričakujejo zadovoljstvo in uspeh. Odgovori: pri delu in v poklicu 29, v družini 21, v športu 3 in v visokem življenjskem standardu 1. 100 % Prav ti glasovi izpričujejo po mojem mnenju največjo zrelost. Res je to večinoma nemestna mladina, kajti ta bi prav gotovo prej hotela imeti avto. Toda vse kaže; da je to zdrav rod, ki bo lahko odgovorno prevzel zaupane naloge v podjetju in družbi. In po vseh težavah, ki jih imajo gradbena podjetja pri iskanju in vzgajanju novih kadrov, je dobljeni duševni profil mladega gradbinca pač zelo razveseljivo zagotovilo, da raste še nepokvarjen in perspektiven rod bodočih strokovnjakov. Iz grafikona je razvidno, da so razlike očitne. Se posebno se to pojavlja npr. pri postavki zveze in poznanstva, / LEGENDA : STAN JE SEDAJ MORALO 8IV 1 SPOSOBROSJ ZA DELO 2 SJROKOVA/O zramje 3 ZVEZE /A/ POZRARSTVA 4 DOHODEK PO DE L OVIJE M UČ/RKU S.ZADOVOLJSTVO PRI DELU ker igrajo po mnenju anketirancev zveze in poznanstva danes veliko vlogo, vtem ko bi to po mnenju anketirancev smelo biti le 17%. Tudi postavka dohodek po učinku je po mnenju anketirancev premalo upoštevana, saj znaša razlika med enim in drugim kar 54%. Premalo se tudi upošteva priznanje za delo, sposobnost itd. Torej, če hočemo zvišati delovno moralo v pod- 6 ODKRITOST IH POŠTE MOST V MEDSEBO/MH ODROS/H 7 /H/C/AT/VHOST V DELU J ZAMISLI JR ROVE METODE/ 6. PR/ZRAR/E ZA DELO /RPR- POHVALA / ' 3. UPOŠTEVAM JE OSEBRECA MRER/A jetju in s tem tudi produktivnost dela, bomo morali v prihodnje delovni morali posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Center za izobraževanje bo v bližnji prihodnosti anketiral še druge člane kolektiva ter ugotovil razliko med posameznimi poklici. Končne rezultate bomo nrav tako objavili v našem glasilu. IZREDEN NAVAL KUPCEV - Na naš predlanski oglas, da prodajamo stanovanja so se zdaj nenadoma odzvali kupci v takem številu, da se je pred poslovalnico, ki jo je bila odprla naša specializirana enota za serijsko m montažno gradnjo stanovanj v Ljubljani, napravil velikanski rep. Kupcev je bilo toliko, da so v dveh dueli razprodan vsa dograjena in nedograjena stanovanja za tržišče. Zaradi tega nepredvidenega dogodka je nastal iiud prepluli v organih samoupravljanja te enote, ker se niso tako specializirani, da bi mogli zadostni tolikšnim potrebam. Glave so staknili tucii na centrali podjetja m je pričakovati, da fcotiu kmalu izdali razglas, v naerem bo rečeno, da bo muko tioml stanovanje samo us«, ki ga lo vnaprej piaca« ter si tako prtuu.111 vrstni reu. oivar bo — preprosto povedano ia»a, i. a.vršna je prt nas upu spacirtn. pia-cas, uobts vrstili red m cattas dve ten. Potlej pa uums telegram in primes po ključ, zanimali smo se, od noti toii.rsiiv zaiirinaiije za uratlisova stanovanja in naplavili v tej tiOrgi vrsti prosilcev pred posiovamico maj n no antve tu. r a je por.azala presenetljivo novico, da je Gradis naj cenejši graditelj stanovanj za tržišče in tla se GitTjS lahko kar skrije, da o drugih niti ne govorimo. Anketa je še povedala, da so se odločili ua nakup Gladisovega stanovanja zaradi izredne prijaznosti in ustrežljivosti v odnosu do interesentov m da bi jim prav zaradi tega ne bilo prav nič hudo, če bi morali na stanovanje čakati še pet let. Nekateri, so izrazili sicer nekaj manjšo številko, kar pa nikakor ni bistveno. v VELIKOPOTEZNA GRADNJA — Tik ob novi bazi in naselju na Jesenicah so si Jeseničani zgradili nov most čez Savo, ki bo povezoval naselje z desnim bregom Save. Za povezavo z naseljem nameravajo zgraditi pose bno nadvozno cesto čez vse železniške proge. Tipizirane banke Ali že veste? H da so osebni dohodki v gradbeništvu zadnji mesec tako narasli, da smo se povzpeli na prvo mesto med gospodarskimi panogami? B da ima investitor na Srednji pravi toliko sredstev, da bo lahko investiral kar 20 in ne 14 milijard starih dinarjev? B da se datum puča v Gani ujema z datumom nekega sestanka na Pohorju? B da so se Ravenčani tako specializirali za betonska dela v Bosanskem Brodu, da bodo prevzeli izdelavo betonskih sedežev v velikanski hali celovškega lesnega sejma? B da je ljubljanska poslovna enota sklenila kooperantsko pogodbo z dimnikarskim podjetjem, ki naj bi sproti ometalo kolektor? Je V 06P kakšna skrivnost? ■ da se na centrali podjetja nihče več ne upira, da bi imel pisarno v kleti, odkar so ugotovili, da se jim nudi prelep razgled pod mimoidoče medicinske sestre? B da imajo v projektivnem biroju projekte kar na izbiro. Glas o tem je segel že v Brazilijo, od koder so naročili 12 variant projektov za »cimeterio« v glavnem mesju? Iz prav zaupnih krogov se je izvedelo, da delajo v našem obratu gradbenih polizdelkov že nekaj časa poskuse s serijsko proizvodnjo montažnih enodružinskih hišic in da bodo ti poskusi vsak čas končani. Z ljubljanskim zavodom za zadružno stanovanjsko gradnjo so namreč v dogovoru, da morajo za ta zavod pripraviti vse sestavne elemente in dele za nekaj čez 5000 enodružinskih hišic. Predvidevajo, da bo tako naselje stalo v Mestnem logu. Dogovor predvideva, ba bodo najprej napravili poskusno serijo takih hišic, v katere se bodo vselili nekateri stanovanjski strokovnjaki iz OOP kot opazovalci, da bi sproti vsak dan ugotavljali napake v hišah in jih v proizvodnji prav tako sproti vsak dan odpravljali. Tako se pravzaprav preprosto rešili tudi stanovanjsko stisko v tem obratu. Čudno je le to, da v OGP to proizvodnjo tako skrivajo, Ob dnevu žena mi je soseda dejala takole: »Zamislite si, da oam je žena nenadoma izginila in bi morali d malih oglasih iskati nekoga, ki bi opravljal njeno delo. Vaš oglas bi bil takšen: Iščem žensko za pomoč doma, 18-urni delovnik, ? dni na teden spi pri meni. Znati mora kuhati, prah. šivati. Poznati mora medicino, pravo, vzgojo otrok, gospodinjstvo, knjigovodstvo, moške. Biti mora močna, delovna in trdnih živcev. Prednost imajo tiste, ki znajo delati na vrtu in krmiti domače živali. Ne plačam nič. Dobi se samo hrana in stanooanje.t AVTOMOBILI SO ŽE TU - Prizor z ljubljanske železniške postaje, kamor je prispelo 600 volksvvagnov, ki jih je bila poslala podjetju naša enota iz Frankfurta. Te dni so v vodstvu gradbišča Ljubljana-okolica praznovali majhno slovesnost. Z zvezo komunalnih bank Slovenije so podpisali pogodbo, po kateri bodo v Zalogu izdelali tisoč tipiziranih komunalnih bank, pravzaprav njihovih podružnic. Osnova projekta je taka, kot so kioski za prodajo časopisov. Le da bodo podružnice bank nekaj večje, ker je v njih predviden tudi bife poleg sanitarnega vozla in dveh poslovnih prostorov, kjer bodo odobravali kredite za graditev stanovanj. Razsvetljava v bankah bo električna. Po temeljnem projektu je pred- HILTON samski dom v Celju Svetovno znani hotelir Hilton, ki je zgradil najrazkošnejše hotele po vseh delih sveta, je ponudil našemu podjetju šterlinški kredit za graditev samskih domov. Največ zanimanja kaže za sofinanciranje samskega doma Gradisa v Celju. Pomisleke je izrazil le glede lokacije, ki bi morala biti po njegovem mnenju na celjskem gradu, od koder je lep razgled po vsej Savinjski dolini, videti pa je tudi po dolini Savinje navzdol proti Zidanemu mostu. Našemu dopisni- videno, da bodo v Zalogu postavili tekoči trak, tako da bo na začetku tekel material, na koncu traku pa bo banka že povsem gotova. Stavbe pa bodo nato na valjih razvozili po vsej republiki. Ker pa so na nekaterih cestnih odsekih hudi klanci, so se dogovorili z železnico, da jim bo dala na razpolago lokomotive letnika 1900, le kolesa bodo zamenjali z gumijastimi. Od tega posla si obetajo precejšen dohodek, zato je seveda treba razumeti njihovo veselje in jim ne kaže prešteti vsakega kozarca, ki so ga bili ali ga še bodo spili na račun tako dobre kupčije. Naša enota v Nemčiji je bila zadnje čase v hudi stiski. Ni si znala namreč pomagati iz zadrege ob delitvi ustvarjenega dohodka. Deviz niso mogli poslati sem, da bi jih zamenjali v naš denar, se jim je zdelo pa škoda. Navsezadnje so se domislili. Kupili so 600 rilo v Ljubljano, kamor so, kot je razvidno s slike, že prispeli. Avtomobile bo direktor po posebnem ključu vsem šefom proizvodnih enot in organizatorjem proizvodnje, če jih bo namreč še kaj ostalo. Slišati pa je bilo, da je že sprejet sklep glede za kilometer. Šoferjev ne bo manj- Volksvvagnov in jih poslali kot da- pogojev, pod katerimi bodo avto- kalo. ku je izjavil, da mora po njegovih številnih izkušnjah iz drugih delov sveta notranji standard ustrezati zunanjemu in da mu zato sedanja lokacija ni všeč. Škoda bi bilo, če bi Celjanom takšna priložnost padla v Savinjo. LIO Škofja Loka in rezerve GRADINS NA ASUANU - Pri Asuanu v Združeni arabski republiki grade velikanski jez na reki Nil, kjer bo stala ena izmed največjih hidrocentral na svetu. Ko si je naš predstavnik inž. Arnež na svojem potovanju po Afriki strokovno ogledoval to mogočno gradnjo, je opazil, da so tam tudi naši gradbeni stroji. Kako so prišli doli. ni mogel ugotoviti, ker mu je zmanjkalo časa, niti v naglici ni mogel spoznati strojnikov. Tudi iz dobro obveščenih krogov na centrali podjetja nam ni uspelo zvedeti, kako so ti stroji prišli v Afriko. Delajo pa na nekem odvodnem kanalu, ki bo služil za drstenje rib. Kooperacija z Jfrica-Sanf V kabinetu predsednika central- vori, da bo naše podjetje izdelo-nega upravnega odbora podjetja valo betonske podkvice za kamele, so sporočili, da so končana poga- janja z inozemsko tvrdko »Africa-Sand«. Pogodbo so že parafirali, veljati pa bo začela, ko jo bo podpisal upravni odbor našega podjetja in upravni odbor delniške družbe. Po tej pogodbi bo »Africa-Sand« dobavljal Gradisu kakovostno saharsko mivko. Vzorce take mivke imajo že v našem projektivnem biroju in so jo dali nekaj že v laboratorijsko obdelavo. Ker pa naše podjetje nima v ta namen prostih deviznih sredstev s konvertibilnega področja, so se dogo- Torej gre v bistvu za proizvodno sodelovanje, ki bo obema partnerjema v prid. Zastopnik inozemske firme pa je obljubil, da bo naročil podkvice še izven te pogodbe, če bodo kvalitetne ter si bo tako naše podjetje ustvarilo še nekaj postranskih deviz ?a nakup težkih gradbenih strojev. Vzorci saharske mivke so na ogled pri inž. Arnežu v projektivnem biroju, ki se je nedavno tega vrnil iz Sahare. Enote, ki se zanimajo zanjo, jo lahko naroče v neomejenih količinah. den vir dohodkov. Kot vse velike iznajdbe se je tudi ta porodila čisto naključno. Enemu izmed tesarjev se je pri malici klobasa zataknila v zobe, pa je pobral trsko in si iz nje ošilil zobotrebec. Prav takrat pa je bil sestanek o odkrivanju notranjih rezerv ter o vključevanju v gospodarsko reformo in mu je šinilo v glavo, da bi lahko obrat s pridom izkoristil TUJIH LOGOV Kirurg, arhitekt in politik se se prepirajo, kateri izmed njihovih poklicev je najstarejši. Kirurg reče: >Eoa je bila narejena iz Adamovega rebra. To je bila nedvomno kirurška operacija.« »To že ne utegne biti res,< odgovori arhitekt. »Toda poprej je bil iz kaosa narejen red. In to je bilo arhitektonsko delo.< ^Počakajta,« ju prekine politik: ^Najprej je nekdo naredil kaos in to .. .< mobile dobili. Vsak ga bo dobil v rabo, ne da bi kaj plačal, za pod-letje pa bo moral vsak mesec razdelil tovariš prevoziti okrog 1500 kilometrov, pri čemer si kilometrine seveda ne bo smel zaračunavati. Računajo, da bo obračunska kilometrina znašala med 80 in 100 starih dinarjev šilil zobotrebce. Rečeno — storjeno in od takrat vidiš tesarje, kako med malico zbirajo trske Ih šilijo zobotrebce. Komercialni je zanje našel ugodno tržišče prt podjetju »Dom«, ki jih bo zaradi visoke kakovosti izvažalo. Proizvodnja pa je tolikšna, da bodo založili z zobotrebci tudi vse naše menze v Ljubljani, Kranju, Celju in Kopru. KOPRSKE STISKE — Kaj lak ega se človeku res ne primeri vsak petek, še ob sobotah so te stvari redke. Naša koprska poslovna eonta je bila jeseni v hudih skrbeh, kako bo preživela letošnjo, zimo. pomlad, poletje in jesen. Zato se jc držala starega pregovora, ki doslej še ni izneveril, da jC namreč boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Zato je s koprskim komunalnim podjetjem sklenila pogodbo, da bo ročno preštihala vse vrtove v mirnem stanovanjskem naselju na Šalari, To je bito sicer že lani. zdaj pa se jim njihova skrb hudo oteplje, ker imajo drugod dela čez glavo. Zdaj se tolažijo s pregovorom, da se človek pač na izkušnjah uči in da greši le tisti, ki dela. Kot je s slike razvidno, se pogodbe vestno drže. Do druge zime bodo vrtovi že presti-hanL DS podjetja XVIII. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 25. februarja 1866 na centrali podjetja v Ljubljani 1. Pri pregledu izvrševanja sklepov prejšnjega zasedanja ugotavlja delavski svet podjetja, da so bili sklepi izvršeni in da je formulacija tč. 10. sklepov XVII. zasedanja z dne 11. n. 1866 pravilna, 2. Delavski svet podjetja potrdi sklepe X. in XI. redne seje upravnega odbora podjetja. 3. Delavski svet podjetja potrdi zaključni račun podjetja za poslovno leto 1965 z naslednjim bilančnim stanjem na dan 31. 12. 1965. AKTIVA I. Osnovna sredstva: din I, Sedanja vrednost osnovnih sredstev . . ,..................., 3.005,198.188 2. Sedanja vrednost osnovnih sredstev skupne porabe * . 1.051,10-1.759 II. Druge oblike sredstev: 3. Denarna sredstva pri banki in blagajni............ 1.558,612.228 4. Kupci in druge terjatve . . 1.246,575.571 5. Zaloge materiala in drobnega inventarja ........................... 1.983,328.776 6. Zaloge nedovrš: proizvodnje 1.317,591.570 7. Zaloge gotovih proizvodov . 231,394.322 8. Druge aktive ........................ 2.423,667.912 Skupaj . . . 13.447,470.326 PASIVA I. Viri stalnih sredstev: 1. Poslovni sklad...............w 4.80*3,824.5^ 2. Sklad skupne porabe . i i 1-672,732.262 3. Rezervni sklad in drugi skladi.......................i 307, 7$$^ H. Druge oblike sredstev; 4. Krediti pri banki . . . w i 1.225,354^ 5. Dobavitelji in druge . obveznosti 1.296,351.8^ .6. Druga pasiva..................,4*1.5^ Skupaj . . . 13.417,470^ 4. Višina obveznosti se izračuna tako, cj;i Se po periodičnem obračunu za L polletje ug0. tovljeni prispevek iz dohodka poveča za stino. 5. Odobri se predlog upravnega odbora podjetja, da se sredstva čistega dohodka, y ga je doseglo podjetje v poslovnem ietl] 1965 v višini 5.559,674.417 din, razporedi ta kole: din a) za osebne dohodke................. 5.073,467.2^ b) za rezervni sklad podjetja — obvezni del .................... 1S,60S.,SO c) za rezervni sklad podjetja — neobvezni del................... d) za rezervni sklad podjetja — v poslovnem skladu . . . Md.ooo.oog e) za skupne rezerve.................. 40,6!9.8S8 Skupaj . . . 5.559,674^ 6. Vrnjeni delež podjetja pri prispevku iz dohodka za leto 1955, ki znaša 167,275.699 djn se razporedi v celoti v poslovni sklad p0^ jetja za investicijske naložbe v osnovna sredstva podjetja. 7. Odobrijo se reprezentančni stroški podjetja za leto 1965 v višini 1,775.578 din. 8. Odobrijo se stroški za reklamo in propagando za leto 1965 v višini 12,646.578 din. 9. Delavski svet podjetja potrdi zaključni račun delavskih menz za poslovno leto 1965 z naslednjim bilančnim stanjem: AKTIVA din I. Osnovna sredstva . . * $ 5 2,534.258 II. Druge oblike sredstev* 2. Sredstva pri banki . , , , . j. Blagajna , , , . 4, Zaloge materiala 5. Druga aktiva ... s ... . 8,009.927 5.215 12,485.581 3,803.737 Skupaj . . . 26,838.718 PASIVA I. Viri stalnih sredstev: 1. Poslovni sklad . . . ? ; 5 • 2. Rezervni sklad II. Druge oblike sredstev: 3. Dobavitelji in druge obveznosti 4. Druga pasiva 6,070.561 32.194 19,779.803 956.160 Skupaj . . . 26,838.718 V poslovnem letu je bilo ustvarjeno: celotnega dohodka s , s : s poslovni stroški dohodek iz poslovnih stroškov 116,351.264 114,627.433 1,723.831 Dohodek v znesku 1,723.831 din se razporedi za kritje osebnih dohodkov. 10. Delavski svet podjetja potrdi predlog upravnega odbora podjetja, da se odobri Kritje 10,903.841 din iz dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke. Ustanovitelj menz pokriva: din nekrite izplačane oseb. dohodke 10,795.107 na individualizirane osebne prejemke ........................... 108,734 Skupaj . , . 10,903.841 11. Delavski svet podjetja potrdi zaključni račun počitniških domov za poslovno leto 1965 z naslednjim bilančnim stanjem: AKTIVA din I. Osnovna sredstva: 1. Osnovna sredstva..................... — 2. Skupna osnovna sredstva . . — 3. Sredstva skupne porabe ... — II. Druge oblike sredstev: 4. Banka............................ 7,916.967 5. Blagajna...................; . 525 139 6. Zaloge materiala.................10,171.686 7. Druga aktiva........................ 67.580 Skupaj . . . 18,681.372 PASIVA 1. Poslovni sklad................. . — 2. Krediti za osnovna sredstva . — 3. Drugi viri osnovnih sredstev — 4. Rezervni sklad in drugi skladi — 5. Viri sredstev skupne porabe . . — II. Druge oblike virov sredstev: 6. Dobavitelji in druge obveznosti 9,624.928 7. Druge pasive....................... 9,056.444 Skupaj . . . 18,681.372 12. Potrdi se predlog upravnega odbora podjetja, da se izguba v znesku 18,150.497 din krije iz dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke. 13. Delavski svet podjetja je predlog komisije za razpis delovnega mesta glavnega direktorja imenovala Huga Keržana, dipl. gradb. inežnirja, dosedanjega direktorja podjetja, za direktorja. 14. Delavski svet podjetja vzame na znanje priporočilo razpisne komisije glede ureditve nekaterih vprašanj, katera so važna za nadaljnji razvoj podjetja. 15. Delavski svet podjetja potrdi predlog komisije za investicije, ki je naslednji: predvidena sredstva za investi- din cije v letu 1966 852,600.000 že angažirana sredstva .... 377,686 998 ostane za leto 1966 474,913.002 predlog komisije za strojno opremo.......................... 237,708.710 ostane še na razpolago s . s . 237,204.292 16. Delavski, svet podjetja potrdi povišanje režije za ZR Nemčijo od 2 na 3 °/o. 17. Potrdi se odprodaja odpisanega žerjava Wolf v znesku 10,000.000 din. 18. Delavski svet podjetja odobri dopolnitev pravilnika o potnih stroških delavcev podjetja »Gradis« in sprejme sklep o višini potnih stroškov za delavce, ki delajo pri gradbenih delih v Bosanskem Brodu. 19. Delavski svet podjetja potrdi odprodajo osnovnih sredstev (po seznamu) v osnovni vrednosti 21,598.401 din in sedanji vrednosti 5,136.781 din. Licitacija osnovnih sredstev naj bo javna. 20. Delavski svet podjetja je po obravnavi pritožbe tov. Folvareka Nikole zoper sklep komisije, da mu preneha delo zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega del, ugotovil, da je pritožba neutemeljena in potrdil sklep prvostopne komisije. 21. Delavski svet podjetja daje soglasje k odplačanemu prenosu oziroma odstopu parcele št. 679 — njive v izmeri 250 kvadratnih metrov pod vlož. št. 293 k. o. Stari dvor. Odškodnina za prenos uporabne pravice znaša 2 N dinarja za 1 m*. 22. Delavski svet podjetja imenuje v zvezi z registracijo počitniških domov za upravnika v počitniškem domu v Poreču tov. Kovačiča Iva. 23. Delavski svet podjetja prispeva v sklad za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani znesek 5,000.000 (starih dinarjev) in za gradnjo bolnišnice v Mariboru 3,000.00 (starih dinarjev). 24. Delavski svet podjetja vzame na znanje poslovnik o poslovanju prevzetih del v Bosanskem Brodu. 25. Delavski svet podjetja pooblašča tov. Hugo Keržana, dipl. gradb. inženirja kot predstavnika podjetja na plenumu Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu. Predsednik DS podjetja: Božo Lukač Overovatelj: Francka Erjavec UO podjetja XI. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 24. II. 19G6 1. Upravni odbor podjetja ugotavlja, da so bili sklepi zadnje seje izvršeni. 2. Po obravnavi zaključnega računa za leto 1965 za osnovno dejavnost predlaga upravni odbor podjetja delavskemu svetu podjetja da zaključni račun za leto 1965 sprejme. 3. Po obravnavi zaključnega računa delavskih menz za leto 1965 predlaga upravni odbor podjetja delavskemu svetu podjetja, da sprejme zaključni račun in odobri kritje izgube v višini 10,903.841 din iz dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke osnovne dejavnosti. 4. Po obravnavi zaključnega računa počitniških domov za leto 1965 predlaga upravni odbor delavskemu svetu podjetja, da sprej me zaključni račun in odobri kritje izgube v višini 18,150.497 din v breme sredstev dela čistega dohodka, namenjenega za osebne do. hodke osnovne dejavnosti. 5. Uprava delavskih domov in naselij je predložila predlog svojega organa upravljanja o višini najemnine za bivanje v delavskih domovih oz. naselju na področju Ljubljane. Upravni odbor ugotavlja, da o predlagani višini najemnine niso temeljito razpravljale poslovne enote, katerih delavci stanujejo v teh domovih, in naroča upravi delavskih domov, da pripravi ponoven predlog, potem ko bodo o višini najemnine in kritju izgube iz poslovanja omenjene uprave povedali svoje mnenje organi upravlja, nja v poslovnih enotah, ki imajo svoje delavce nastanjene v domovih na področju Ljubljane. 6. Odobri se službeno potovanje v inozemstvo, in sicer: — tov. ing. Marku Bleiweisu, potovanje v Libijo in Tunizijo zaradi ugotovitve možnosti za prevzem del; — tov. ing. Borutu Maistru potovanje v Avstrijo za isti namen. 7. Za kandidata za sodnika porotnika okrožnega sodišča v Ljubljani predlagamo tov. ing. Silva Erjavca. 1?9 8. V skladu s pravilnikom o higiensko-teh-nični zaščiti naj se dopolnijo potrebe zaščitnih delavskih oblek Predsednik UO podjetja: zanj: namestnik predsednika UOP: Vinko Brglez DS podjetja XIX. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 18. marca 1966 1. Ugotovi se, da so bili sklepi zadnjega zasedanja izvršeni. Delavski svet potrdi razdelitev ostanka čistega dohodka na osebne dohodke in sklade v znesku 100.009.000 din. (Obvestila o tem pa so prejele vse poslovne enote.) 2. Sprejme se na znanje poročilo overo-vatelja, da so sklepi prejšnje seje DSP Istovetni z razpravo. 3. V smislu 16. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ter določil statuta podjetja je delavski svet podjetja »Gradis« na svojem rednem XIX. zasedanju dne 18 marca 1966 sprejel naslednje sklepe: 1. Volitve članov delavskega sveta podjetja, delavskih svetov poslovnih enot in svetov samostojnih obračunskih enot bodo dne 18, aprila 1966. 2. Na podlagi določil statuta določa delavski svet podjetja naslednje volilne enote in število članov, ki se volijo: a) za delavski svet podjetja — skupno 20 Število članov del. sveta Volilna enota podjetja, ki se /olijo za dobo 2 let Ljubljana .. i ........ 2 Maribor............................3 Ravne na Koroškem ........ 1 Celje............................ 2 Jesenice ...... t ..... 2 Koper............................ 1 Ljubijana-okolica . ... i ... 2 kovinski obrati, Ljubljana . $ i $ 1 kovinski obrati, Maribor . . l LIO Škofja Loka . . . . . s . . 1 obrat gradb. polizdelkov, Ljubljana l strojno-prometni obrat, Ljubljana . 1 centrala, biro za projektiranje, uprava delavskih domov in naselij, uprava stanovanjskih hiš »Gradis« .........................2 b) za organe upravljanja v enotah podjetja 3. V komisijo za volilni imenik se Imenujejo: Mila Capuder, predsednik ing. Drago Dolenc, član Nataša Vrhovec, član V posebne komisije za volilni Imenik delovne enote se imenujejo: Za G V Ljubljana: Ivan Grilc, predsednik Marija Lisjak, članica Marija Zajc, članica Za GV Maribor: Ivan Gaj št, predsednik Jelica Ozvaldič, članica Vida Kodrič, članica Za GV Ravne na Koroškem: Ludvik Lihteneger, predsednik Jože Bolte, član Ivanka Plešnik, članica Za GV Celje Ivanka Pogačnik, predsednica Vida Praprotnik, članica Marija Podkrižnik, članica Za GV Jesenice: Ljuba Tarman, predsednica Cilka Kucko, članica Dora Rogelja, članica Za gradbišče Koper: Ludvik Hajdinjak, predsednik Marija Mrak, članica 6inan Hadžič, član Za gradbišče Ljubljana-okolica: Bruno Colovini, predsednik Jože Horvat, član Janez Plemelj, član Enota GV Ljubljana Vrsta organa upravljanja delavski svet poslovne enote Število članov, ki se voli v organe enote za 2 leti 13 GV Maribor delavski svet poslovne enote 15 GV Ravne na Koroškem delavski svet poslovne enote 9 GV Celje delavski svet poslovne enote 12 GV Jesenice delavski svet poslovne enote 10 gr Koper delavski svet poslovne enote 10 gr. Ljubljana-okolica delavski svet poslovne enote 8 KO, Ljubljana delavski svet poslovne enote 8 KO, Maribor delavski svet poslovne enote 8 LIO, Škofja Loka delavski svet poslovne enote 8 delavski svet poslovne enote 10 SPO, Ljubljana svet samostojne obračunske enote 8 biro za projektiranje, uprava delavskih domov in naselij, uprava stanovanjskih hiš »Gradis« ne voli delavskega sveta enote, vsi člani kolektiva predstavljajo delavski svet enote Za kovinske obrate, Ljubljana: Anton Ogorevc, predsednik * Ivanka Sterle, članica Franc Zakrajšek, član Za kovinske obrate, Maribor: Ludvik Rizmal, predsednik Zmago Ciček, član Majda Beribak, članica Za lesni obrat, Škofja Loka: Jožica Kocjančič, predsednica Tatjana Križnar, članica Stane Kalan, član Za obrat gradb. polizdelkov: Martin Pižent, predsednik Amalija Praček, članica Stefan Zver, član Za strojno-prometni obrat: Marina Zaviršek, predsednica Janez Martinčič, član Marija Mlatelj, članica Za centralo, biro za projektiranje, upravo delavskih domov in naselij, upravo stanovanj »Gradis« — so člani posebne komisije za volilni imenik isti kot za komisijo za volilni imenik. Komisija za volilni imenik in posebna komisija za volilni imenik morata sestaviti volilni imenik v dveh izvodih. Vanj vpiše vo- Bvce po abecednem redu. Volilni imenik mora biti sestavljen najpozneje v treh dneh od ^•beva, ko je bila imenovana komisija za volilni imenik, V centralno volilno komisijo se imenujejo: Peter Kunej, predsednik Ivo Leben, član Bruno Wabra, član V posebne volilne komisije za enote se imenujejo: Za GV Ljubljana: Edo Stare, predsednik Rudi Koršič, član Hilda Podbregar, članica Za GV Maribor: Alber Steineker, predsednik Tinka Medved, članica Franjo Mihelič, Član Za GV Ravne na Koroškem: Bezka Sever, predsednica Anton Sampl, član Rudi Benko, član Za GV Celje: Ela Zdovc, predsednica Miloš Pleteršek, Član Dragan Jamborič, Član Za GV Jesenice: Marica Ambrožič, predsednica Jože Franko, član Marija Jeločnik, članica Za gradbišče Koper: Luka Kočiš, predsednik Mila Jakominič, članica Jože Čanadi, Član Za gradbišče Ljubljana-okolica: Evgen Trplan, predsednik Marija Perovšek, članica Branko Blaži, član Za kovinske obrate, Ljubljana: Miro Košir, predsednik Marinka Bajt, članica Ludvik Vehovec, član Za kovinske obrate, Maribor: Franc Tominc, predsednik Ivan Pigner, član Marija Štancer, Članica Za LIO, Škofja Loka: Maks Bogataj, predsednik Milka Potočnik, članica Jože Čremožnik, član Za obrat gradb. polizdelkov: Jože Sever, predsednik Boža Jarh, članica Alojz Zver, član Za strojno-prometni obrat: Hilda Mlakar, predsednica Vinko Novinec, član Zdravko Zavadlal, član Za volilno komisijo centrala, biro za projektiranje, upravo delavskih domov in naselij, upravo stanovanj »Gradis« — se imenujejo v posebno volilno komisijo isti člani kot za centralno volilno komisijo. Volilna komisija skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilni imenik, imenuje volilne odbore, sprejema kandidatne liste in jih potrjuje, določa volišča, skrbi za volilni material ter opravlja druge z zakonom določene zadeve. Centralna volilna komisija razglasi izid volitev. Volilna komisija dela samo v polni sestavi in odloča z večino glasov. 5. Za predlaganje in določanje kandidatov na zboru delovnih ljudi delovne skupnosti bodo sklicani zbori delovnih ljudi po volilnih enotah, in sicer najkasneje do 6. aprila 1966. Predsedniki delavskih svetov poslovnih enot vodijo zbore do izvolitve predsedstva zborov delovnih ljudi. V enotah, kjer bo več zborov, določi predsednik delavskega sveta enote člana delavskega sveta enote, da vodi zbor do izvolitve predsedstva. Za volilno enoto centrale, biro za projektiranje, uprava delavskih domov in naselij, uprava stanovanj »Gradis« —- bo vodil zbor delovnih ljudi do izvolitve predsedtsva zbora tov. ing. Ignac Brenčič. Sklic zbora mora biti objavljen najmanj 3 dni pred dnevom zbora. Vsi zbori delovnih ljudi, ki bodo sklicani za volino enoto za predlaganje kandidatov v delavski svet podjetja, predlagajo eno samo kandidatno listo, ki jo sestavljajo kandidati, predlagani na vsakem posameznem zboru. Za predlaganje in določanje kandidatov na zboru delovnih ljudi za delavske svete poslovnih enot in sveta samostojne obračunske enote se skličejo zbori delovnih ljudi na enak način in do istega roka kot za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja. 4. Delavski svet potrdi predlog komisije za notranjo delitev o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in sicer: osnove po tabeli startnih osnov za delitev osebnih dohodkov se zvišajo za 22 % z veljavnostjo od 16. februarja 1966 dalje. S tem preneha dodatno izplačevanje osebnih dohodkov iz rezerve za osebne dohodke iz leta 1965. 5. Člen 5 pravilnika o potnih stroških se spremeni tako, da se glasi: Dnevnice za službena potovanja znašajo: a) za osebe na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba delavcev, če imajo nad 12 let delovne dobe in za osebe na vodilnih delovnih mestih — 5000 St. din ali 50 N din; b) za osebe na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba, pa še nimajo 12 let delovnega staža, visoko kvalificirane delavce, za osebe na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba ali izobrazba kvalificiranega delavca in osebe na drugih delovnih mestih — 4000 St. din ali 40 N din; c) za vajence — 2000 St. din ali 20 N din. Osebam, ki prenočujejo na službenem potovanju, se priznava poleg dnevnice po določilih tega pravilnika tudi stroški za prenočišče proti predložitvi ustreznega računa, vendar največ do 1500 St. din oziroma 13 N din. Ta sprememba velja od 18. II. 1966 dalje, 6. V čl. 20 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja »Gradis« se doda novi odstavek, ki se glasi: »Dodatek za opravljeno delo v podaljšanem delovnem času v višini 50 % startne osnove pripada delavcem na vsako opravljeno delo preko 208 ur mesečno.« 7. Delavski svet podjetja sklene po opravljeni obravnavi tez za izplačilo nadomestila za prevoze ob nastopu letnega dopusta, da se priznava vsakemu članu delovne skupnosti enkratno povračilo na leto v višini 12.000 starih din oz. 120 N din in po 2000 St. din oz 20 N din za njegovega zakonskega druga, ki ni zaposlen, ter po 2000 St. din oz. 20 N din za vsakega otroka, za katerega prejema otroške doklade in je imel do sedaj pravico do karte K-15. 8. Po obravnavi predloga o višini in izplačilih terenskega dodatka sprejme delavski svet podjetja predloženi osnutek s tem, da komisija za notranjo delitev ponovno izdela popravke pravilnika o terenskih dodatkih in predvidi večji terenski dodatek za tiste delavce, ki delajo na oddaljenejših gradbiščih, in so poslani s sedeža poslovne enote. Komisija naj svoj predlog za spremembo pravilnika o terenskem dodatku sestavi v roku, da bo možno izplačevanje terenskega dodatka po popravljenem pravilniku od obračunske dobe 16 marca 1966 dalje, potem ko ga bo sprejel delavski svet podjetja 9. Člen 7 pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil za službene potrebe ter o P°' vračilu za njihovo uporabo se spremeni, tako da se glasi: »Pri obračunavanju potnih nalogov za vožnje z lastnimi osebnimi vozili plača podjetje lastniku vozila naslednje zneske za prevoženi kilometer: — za osebni avtomobil 52 St. din/km neto oz. 0,52 N din; — za motorno kolo 10 St din/km neto oz. 0,10 N din oz. mesečno največ 60 N din; — za moped 8 St. d in/k m neto oz. 0,08 N dih oz. mesečno največ 48 N din; — za kolo 3 St. din/k m neto oz. 0,03 N dih oz. mesečno največ 7,50 N din, Ta sprememba velja od 18. marca 1966 dalje. 10. Delovnemu kolektivu se da v obravnavo predlog za spremembo statuta GIP »Gradis«. Potrdi se predlog za ureditev administrativnega poslovanja v celotnem podjetju Poslovniku, ki bo izdan posebej. 12- Delavski svet podjetja sprejme soglasje k Prenosu pravice uporabe zemljišča na Parc- št. 339/1 njiva II. razred v izmeri 15,365 m* pod vlož. št. 247 k o. Petersko pred-ftiestje I. na dejanske koristnike tj. Združe-^en\u železniškemu transportnemu podjetju jpbljana in podjetju »Lesnina« iz Ljubljane Proti plačilu zneska 2 N dinarja za 1 m*. 13 Delavski svet podjetja sprejme soglasje odstopu pravice uporabe na delu parcele ■ 72/l7 travnik v izmeri 1331 m8 oz. na delu ^enumerirane pare. št. 310/2 dvor. v izmeri „331 podjetju »Petrol« Ljubljana proti pla-Cllu zneska 2 N dinarja za lm*. l4- Sklep DSP z dne 25. n. 1966 o višini Povnic delavcem, ki delajo v Bosanskem r°du( se raz§jri tudi na delavce, ki delajo v tuki Bakar. I5, za dograditev stanovanj za tržišče, se sPrejme naslednji sklep: ~~ °dobri se najetje premostitvenega kre-ita pri investicijski banki v Ljubljani v vi-3,000.000 N din z rokom vračila 15. X. 956 in 7 e/e obrestno mero; °dobrl se najetje kredita za obratna ^Iedstva pri kreditni banki Ptuj v višini -OOO.OOO N din z rokom vračila 31. XII. 1966 in °/o obrestno mero. ^a Podpisnika pogodbe se določita glavni lrektor podjetja in direktor gospodarsko- ^bančne Pred: službe, sodnik DS podjetja: Božo Lukač Overovatelj: Francka Erjavec bs Maribor rednega zasedanja delavskega sveta “Gradis« gradbeno vodstvo Maribor, dne 23. II. 1966 Sklepi, sprejeti na XII. zasedanju so bili vršeni v okviru danih navodil, razen dru-sklepa, k;i bo izvršen, brž ko bo do-°bčno izdelan nov pravilnik o zavarovanju ®radbene dejavnosti. Ko bo novi pravilnik ončno potrjen, ga bo predstavnik DOZ tol- mačil na sestanku tehničnega in delovodske-ga kadra. 2. Poročilo o delu UO, ki ga je podal predsednik UO tov. Vinko Veit, se vzame na znanje in v celoti potrdi. 3. Finančno poročilo, oziroma poročilo o sklepnem računu v letu 1965 se po širši razpravi potrdi in sprejme z naslednjimi pripombami: a) DS ugotavlja, da se določene postavke v zaključnem računu podjetja ne ujemajo, oziroma niso v skladu s pokazatelji, ki so bili navedeni v tretjem periodičnem obračunu, zato zahteva DS, da se zadeva prouči ter ugotovi, kako je prišlo do takih rezultatov. Pooblasti se tov. Janžekoviča, da posta_ vi to vprašanje na seji UO podjetja ali DS podjetja ter o rezultatu obvesti DS gradbenega vodstva na prihodnjem zasedanju. 4. DS ugotavlja na podlagi poročila o zaključnem računu za leto 1965, da je naša PE v preteklem letu ustvarila ne glede na težave, ki so spremljale gradbeništvo skozi vse leto, zadovoljiv ilnančni uspeh. Dosežen uspeh je rezultat boljše organ, dela, skrbnega gospodarjenja z materialnimi sredstvi, težnje po zmanjšanju režije itd. Glavni nosilci takega uspeha pa so vsi člani delovnega kolektiva, ki so razumeli bistvo reforme, saj so z discipliniranostjo ter večjo storilnostjo ogromno doprinesli k ustvarjenemu uspehu, zato jim DS izreka zasluženo priznanje. DS zavezuje vse člane upravnega odbora podjetja in DS podjetja, da skušajo na zasedanju DS podjetja prikazati zasluge, ki jih ima delovni kolektiv pri ustvaritvi čistega dohodka z zahtevo, da se kot nagrada vsem delavcem našega gradbenega vodstva podeli del ustvarjenega čistega dohodka. 5. Ker se je ugotovilo, da bi na naše gradbeno vodstvo odpadlo pri delitvi le ca. 14 do 15 milijonov din, ker so bila preostala sredstva ustvarjenega čistega dohodka dana na podlagi sklepa DS podjetja v rezervo, smatra DS, da je ta znesek občutno premajhen za delitev, zato predlaga, da se zmanjša predvidena rezerva v korist sredstev, ki bi naj bila dana našemu gradbenemu vodstvu za delitev članom kolektiva. DS predlaga nadalje delavskemu svetu podjetja, da spremeni sklep, da se od ustvarjenega čistega dohodka prenese v rezervni sklad za osebne dohodke 460 mio din, temveč da se ta znesek zmanjša ali pa v celoti porazdeli na vse poslovne enote, ki bi naj s tem zneskom samostojno razpolagale. Z ustvarjanjem centralnega rezervnega sklada za osebne dohodke se samo podpira tiste poslovne enote, ki slabo gospodarijo, ki računajo, da bi, kolikor ne bi na podlagi rezultatov svojega dela dosegle potrebnega sklada za osebne dohodke, krile razliko iz subvencij iz ustvarjenega rezervnega sklada. DS smatra, da mora vsaka poslovna enota tako gospodariti, da ji ni treba bit: odvisna od sredstev rezervnega sklada. Vire za redno izplačevanje določenih osebnih dohodkov, oziroma vire za zvišanje osebnega dohodka, naj vsaka poslovna enota išče v notranji organizaciji podjetja in svoje poslovne enote, kot na primer v zmanjšanju režije, skrbnem gospodarjenju z materialnimi sredstvi, v povečani storilnosti, boljši organizaciji gradbišča Itd. Ne glede na to, kakšen bo dokončni sklep DSP glede razdelitve ustvarjenega čistega dohodka, predlaga DS, da se del ustvarjenega čistega dohodka delavcem takoj izplača, določeni del pa vnese takoj, to je s 15. marcem, v osnovo osebnega dohodka posameznega delavca. 6. DS ugotavlja, da so OD delavcev našega gradbenega vodstva dokaj nižji od OD delavcev, ki so zaposleni pri gradbenih podjetjih tukajšnjega bazena. Zato predlaga DS, da se takoj pristopi in uredi vprašanje višine osebnih dohodkov za naše delavce, tako da OD uskladi z višino OD, ki jih prejemajo delavci pri drugih gospodarskih organizacijah. Kolikor se po tem vprašanju takoj ne bo ukrepalo, bomo težko zadržali delovno silo. 7. Zadolži se vse člane našega gradbenega vodstva, ki se bodo udeležili kot člani zasedanja UO in DS podjetja, ki bo dne 24. in 25. t. m , da posredujejo mnenja, predloge in sklepe našega UO in DS. 8. DS vzame na znanje podrobno poročilo, ki ga je podal šef ing, Borut Maister o stanju na gradbiščih in problematiki gradbenega vodstva. 9. V razpravi o najbolj aktualnih problemih sedanjega stanja in razvoja podjetja, ki se je v glavnem nanašala predvsem na izjave predsednika republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije tov. Capudra in izjave vodilnih uslužbencev podjetja »Gradis«, se je po širši in temeljiti obravnavi ugotovilo, da je smatrati kritiko, ki jo je podal tov. Capuder za dobronamerno, saj se ugotavlja, da večina navedb v izjavi ustreza dejanskemu stanju. Določene stvari so sicer potencirane, če zasledujemo izjave preko časopisja, Kolikor pa gre za izjave, ki jih je podal tov. Capuder javno, se jim DS v glavnem pridružuje. Ugotovi se, da je trenutno stanje pri našem podjetju zaskrbljujoče, posebno glede organizacije podjetja, angažiranosti podjetja pri delih, nizkih osebnih dohodkov delavcev, visoke režije itd. DS je mnenja, da je treba sprejeti kritiko kot dobronamerno in takoj pristopiti k taki organizaciji, ki bo privedla našo gospodar-; sko organizacijo do take stopnje, da bo da-1 jala ponovno ton gradbeništvu vse Slovenije. Reorganizacija podjetja na osnovi koncep-: tov, kt so bili delno prikazan; v trenutnem • položaju, v katerem se nahaja gradbeništvo, ne bi upravičila svojega obstoja. Centralizem bi ohromil delavsko samoupravljanje, kakor' tudi zmanjšal možnosti za sprejemanje novih del. Podjetje bi stagniralo in počasi izgubilo tržišče, ki so ga z dolgoletno tradicijo ustvarile poslovne enote. DS je mnenja, da naj PE še nadalje ostanejo takšne, kakršne so, ter se naj kot bazenske enote še bolj poglobijo in aktivizi-rajo za delo na terenu. PE naj postanejo še bolj samostojne, kajti le na ta način lahko v sedanji situaciji računamo na uspeh. Centralna podjetja naj bi bila nekak koordinacijski organ med posameznimi PE, naj bi proučevala tržišče, organizacijo dela, pripravo dela, iskala dela v tujini, zunaj republike itd. PE bi centrali za kritje njene režije odvajale določena sredstva po prej predloženem predračunu stroškov in izdatkov režije centrale. 10. Potrdi se spodaj navedeni seznam delavcev, ki so zapustili delo pri našem gradbenem vodstvu ter bili vpisani v knjigi odjavljenih po 22. XII. 1965. 1. Franc Rebernjak 16. 12. 1965 2. Martin Pregl 13. 12.1965 3. Anton Kranjc 15. 12. 1965 4. Ante Simončič 20. 12.1965 5. Pavel Cahun 21. 12. 1965 6. Janez Popošek 31. 12. 1965 7. Marko Valenko 20. 12. 1965 8. Stanko Klasič 24. 12. 1965 9. Anton Zavec 4. 1. 1966 10. Jože Slana 8. 1. 1966 11. Frančišek Golubič 17. 1. 1966 12. Ivan Sel 17. 1. 1966 13. Franc Orlač 17. 1. 1966 14. Olga Pišek 17. 1. 1966 15. Marija Petrovič 16. 1. 1966 16. Alojz Vindiš 16. 1. 1966 17. Jakob Hvalec 16. 1. 1966 18. Ivan Kočet 19. 1. 1966 19. Elizabeta Aberšek 23. 1. 1966 20. Stanko Požgan 26. 1. 1966 21. Janez Lozinšek 25. 1. 1966 * 22. Josip Lukašek 10. 1. 1966 23. Avgust Tigeli 8. 1. 1966 24 Stjepan Stromar 1. 2. 1966 ... . 25. Mil orad Kneževič 13. 1. 1966 26. Lovro Fileš 1. 2. 1966 27. Josip Brodarič 1. 2. 1966 28. Ivan Valjak 12. 2. 1966 29. Franc Debeljak 12. 2. 1966 30. Jože Kocun 16. 2. 1966 31. Stjepan Marčec 16. 1. 1966 32. Ludvik Slemer 16. 2. 1966 Simon Korunek 7. 2. 1966 ■•34. Vlado Tadič 12. 2. 1966 35. Franc Veršič 31. 1. 1966 36. Adam Ovčar 19. 2. 1966 37. Ivan Lazar 16. 2. 1966 ukinjene olajšave pri prevozu pb dopustu (K-16) in to: a) dodatek za stalnost, b) delo v podaljšanem delovnem Času, c) nadomestilo za ukinjene popuste y prevozniškem prometu (K-15). Na podlagi širše obravnave, kakor tudi predloga UO G V se predlaga: a) da se dodatek za stalnost izplačuje še vnaprej kot do sedaj; b) da se delo v podaljšanem delovnem času še vnaprej izplačuje s 50 °/o pribitkom, in sicer za dneve delovnega tedna, kakor tudi za čas nedelj in dela prostih dni. Delo v podaljšanem delovnem Času je omejiti na minimum. Podaljšani delovni čas se lahko uvede le tam, kjer je to nujno potrebno, in to na podlagi sklepa DS enote, v nujnih primerih pa lahko o tem odloči šef poslovne enote s tem, da se taka odločitev da v pregled in potrditev DS; c) namesto ukinjene legitimacije K-15 naj bi se izplačevalo vsakemu članu delovnega kolektiva enkratni znesek 120 N din, družinskim članom pa po 20 N din. Zaposleni član ima pravice do tega dodatka. 13. Sprejme se sklep o višini povračila prevoznih stroškov za delavce, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi za delavce, ki še vozijo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Delavcem se kot povračilo priznavajo stroški v navedenih višinah: 1. Delavcem, ki dnevno prihajajo na delo in se vračajo z dela na relaciji, kjer obstajajo vlakovne zveze, se povrnejo stroški v višini: 11. Glede na bližajočo se sezono se je pojavilo pomanjkanje delovne sile in sicer za 20 zidarjev, 30 tesarjev in 50 nekvalificiranih delavcev. DS pooblašča komisijo za sprejem in odpust delavcev, da razpiše prosta delovna mesta za navedeno število delavcev. Pri sprejemu naj komisija upošteva normalne moralne in fizične sposobnosti delavca.. 12. DS podjetja je dal v obravnavo predlog komisije za notranjo delitev v zvezi s spremembo pravilnika o delitvi OD in teze za pravilnik o izplačevanju nadomestil za od 1 do 5 km od 6 do 10 km od 11 do 15 km od 16 do 20 km od 21 do 25 km od 26 do 30 km 20,40 N din 40,80 N din 61,20 N din 81,60 N din 162,00 N din 122,40 N din Delavcem se povrnejo stroški prevoza le do relacije 30 km, vtem ko krijejo stroške prevoza nad določeno kilometrino delavci sami. Od zgoraj navedenih tarif krijejo stroške prevoza v višini 12 N din delavci sami. 2. Delavci, ki dnevno prihajajo na delo in se vračajo z dela na relaciji, kjer ne obstajajo vlakovne zveze, pač pa samo avtobusne zveze, se povrnejo stroški prevoza v naslednjih zneskih: od 2 do 4 km od 5 do 6 km od 7 do 8 km od 9 do 10 km od 11 do 12 km od 13 do 14 km od 15 do 16 km od 17 — 18 km od 19 do 20 km 30,60 N din 35.70 N din 40,80 N din 51,00 N din 61,20 N din 71,40 N din 86.70 N din 96,90 N din 107,10 N din Delavcem se povrnejo stroški prevoza z avtobusom le do relacije 20 km, vtem ko nosijo stroške prevoza nad določeno kilometrino delavci sami. Od zgoraj navedene tarife se odšteje 12 N dinarjev, ki jih mora plačati vsak koristnik sam. 3. Delavcem, ki dnevno prihajajo na delo in se vračajo z dela na relaciji, kjer ni nobenega prevoznega sredstva in uporabljajo za prihod na delo in povratek lastno prevozno sredstvo (motorna kolesa, mopede, kolesa itd. sep ovmejo stroški prevoza v naslednjih zneskih: od 4 do 6 km od 7 do 8 km od 9 do 10 km od 11 do 12 km od 13 do 14 km od 15 do 16 km od 17 do 18 km od 19 do 20 km 30.00 N din 38.00 N din 46.00 N din 54.00 N din 62.00 N din 70.00 N din 78.00 N din 86.00 N din Delavcem se povrnejo stroški prevoza le do relacije 20 km, vtem ko nosijo stroške prevoza nad določeno kilometrino sami. Od zgoraj navedene tarife se odšteje 12 N din, ki jih mora plačati vsak koristnik sam. 4. Delavcem, ki dnevno prihajajo na delo in se vračajo z dela na relaciji, kjer uporabljajo za prihod na delo in povratek z dela lastno prevozno sredstvo in prometno sredstvo javnega prometa, imajo pravico do povračila stroškov prevoza: a) prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi v zneskih navedenih pod točko 3; b) za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi v zneskih navedenih pod točko 1 in 2. Od skupnega povračila se tudi v tem primeru odšteje 12 N din, ki jih mora plačati vsak koristnik sam. V tem primeru se obračuna prav tako le skupna kilometrina do 30 km, preostale stroške nad določeno kilometrino pa plača delavec sam. Izplačevanje povračila stroškov prevoza izključuje pravico do prejemanja terenskega dodatka. Povrnitev voznih stroškov se izplačuje v gotovini po ugotovitvi kilometrine, in sicer vsakega 1. v mesecu za nazaj z odbitkom 12 N din, kar je po sklepu DS . podjetja dolžan vsak upravičenec prispevati sam. Sprememba o izplačilu višine terenskega dodatka velja od 1. marca 1966. Spremenjene tarife je upoštevati že pri obračunu za mesec februar. Predsednik delavskega -sveta Gradb. vod. Maribor: Alojz Lisjak 1. r. UO Maribor VI. redne seje UO »Gradis« Gradbeno vodstvo Maribor, z dne 23. II. 1966 1. Pri pregledu sklepov V. redne seje se ugotovi, da so bili Izvršeni vsi sklepi v skladu z danimi navodili, razen 2. sklepa glede popravila strehe nad tehnično delavnico osnovne šole Otona Zupančiča, ki bo opravljeno šele marca, ko bo nastopilo ugodnejše vreme. V zvezi s 5. sklepom glede dodelitve stanovanja Janezu Slani iz Slovenske Bistrice se vzame na znanje poročilo sekretarja o Predlog občine Slov. Bistrica, da naše delu stanovanjske komisije o tem vprašanju, gradbeno vodstvo odkupi barako od lovske družine ter jo usposobi za stanovanje, je komisija proučila in ugotovila, da je baraka popolnoma neuporabna. Prav tako pa zahte- va lovska družina zanjo neustrezno visoko ceno. Komisija bo s pomočjo tamkajšnje občine skušala najti rešitev z adaptacijo ustreznejše zgradbe v tem kraju. V zvezi z 9. sklepom, ki se nanaša na zbiranje prostovoljnih prispevkov za dograditev objekta nove bolnišnice, se sprejme na znanje poročilo tov. Javernika o uspehih nabiralne akcije, kateri so se odzvala vsa gradbišča, razen gradbišča Ptuj, ki namerava prispevati sredstva namenjena za likof. 2. Na podlagi inventurnega poročila, ki ga je podal tov. Janžekovič, se potrdi delo inventurnih komisij ter sprejme sklep, da se presežki, nastali pri popisu v znesku 132.000 din, knjižijo v breme izrednih dohodkov in primanjkljaji v znesku 86 000 din v breme izrednih izdatkov. Vsem popisnim komisijam in glavni inventurni komisiji GV se izreka priznanje, prav tako pa tudi skladiščnikom za vestno opravljeno delo. 3. Finančno poročilo, ki ga je podal tov. Janžekovič, se vzame na znanje s predlogom, da DS potrdi bilanco za leto 1965. (Sklepi 4, 5, 6 in 7 so isti kot delavskega sveta 3 do 6.) 8. Po razpravi o najbolj aktualnah problemih sedanjega stanja in razvoja podjetja, ki se je nanašala v glavnem na izjave, ki jih je podal preko radija predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Capuder, in na diskusijo, ki je bila o tem vprašanju v Ljubljani, katere so se udeležili vsi vodilni predstavniki podjetja, ugotavlja UO, da je večinoma očitkov in kritike na račun Gradisa dobronamerna in nakazujejo dejansko stanje. Določene stvari so potencirane, posebno zadnje vrstice članka, objavljenega v »Delavski enotnosti« dne 10. II. 1966, v katerem celo piše o eventualni likvidaciji podjetja, oziroma primerja podjetje s podjetji, ki so šla na rakovo-pot. Naša PE nima občutka ne glede na to, da se sicer že pojavljajo gotove slabosti posebno pri višini OD, ki jih prejemajo delavci, kakor tudi pri določenih omejitvah pravic delavcev, ki so jih prej imeli, da bi podjetje bilo v taki meri zavoženo, da bi moralo iti v likvidacijo. UO soglaša z mnenjem predsednika RO sindikata, da je treba nujno nekaj ukreniti in najti tako rešitev, ki bo v prid družbi in vsem članom delovnega kolektiva. Mnenja je, da je treba kritiko sprejeti kot dobronamerno, priznati določene napake, ter pristopiti čimprej k takim oblikam organizacije podjetja in gospodarjenja, ki bodo privedle do zaželenega uspeha. Čimprej je treba rešiti vprašanje organizacije podjetja, kajti nezadržno je sedanje stanje, ki iz dneva v dan povečuje režijo in iz dneva v dan veča neproduktivno osebje v škodo produktivnih delavcev. Ker je ista točka dnevnega reda tudi na zasedanju DS predlaga UO, da se o tem vprašanju podrobneje razpravlja tudi na zasedanju DS. 9. Prošnji tov. ing. Franca Vrečka in tehnika tov. Antona Sikoška, ki prosita za dodelitev garsonjer, se odstopita v evidenco komisiji za stanovanjska vprašanja, ker GV trenutno nima na razpolago garsonjer, niti sredstev, da bi jih kupil. 10. Prošnji tov. Mire Sivka, telefonistke pri našem GV, ki prosi za odobritev zamenjave stanovanja s tov. Nedelko, se odobri. 11. V zvezi s prošnjo tov. Stefana Jamber-šiča, ki prosi za odobritev 10 dni neplačanega dopusta, je UO sprejel sklep, da se imenovanemu odobri izostanek v okviru zakonitih določil. 12. Prošnja tov. Rajka Perneka, uslužbenca iz uprave, ki prosi za spremenjen delovni čas, in sicer, da bi pričel zjutraj delati ob 7. uri ter manjkajoče ure nadoknadil v sredo popoldne, se z ozirom na neustrezne pogoje prevoza, ugodi. 13. Tov. Ivanu Markoviču, ki prosi za pomoč pri postavitvi hiše svojim staršem, katerim je hiša pogorela, sč odobri oziroma omogoči le posojilo opažev, kolikor mu bodo potrebni, druge pomoči pa mu GV ne more nuditi, ker nima sredstev za dolgoročna posojila, s prodajo gradbenega materiala pa se ne sme ukvarjati. Imenovanemu se priporoča, da se glede posojila obrne na banko, ki daje pogorelim določene ugodnosti pri najetju posojila. 14. Pritožba, ki jo je tov. Jože Grebenc, sektorski vodja iz Slovenske Bistrice, naslovil na SPO Ljubljana, zoper nediscipliniranega strojnika Katana, se vzame na znanje, UO sprejme sklep, da je treba v bodoče vse disciplinske prestopke strojnikov in šoferjev SPO takoj prijavljati vodstvu te enote. 15. Kadrovska služba je podala poročilo o številu delavcev, ki so trenutno zaposleni pri našem GV s pregledom po kvalifikacijah. Hkrati kadrovska služba ugotavlja na podlagi zahtev tehnične službe, da bo potrebno sprejeti v sezoni nove delavce. Potrebno bi bilo razpisati naslednja prosta delovna mesta: 20 KV zidarjev, 30 KV tesarjev in 50 NK delavcev. UO vzame poročilo kadrovske službe na znanje ter predlaga, da DS PE odobri navedeno število potrebnih delovnih mest, s tem da pooblasti komisijo za sprejem in odpust delavcev, da razpiše delovna mesta. Pri sprejemu nove delovne sile je treba upoštevati samo poštene in dobre delavce. 16. Delavskemu svetu podjetja se naj predlaga, da potrdi predlog za povračilo prevoznih stroškov delavcev za prihod na delo in z dela (glej sklep DS). 17. V zvezi s predlogom centralne komisije za notranjo delitev, ki pod 4. tč. navaja 2 predloga za plačevanje dela v podaljšanem delovnem času (nadurah) daje UO naslednji predlog (glej sklep DS št. 12). 18. Glede stalnosti predlaga UO, da ostane še naprej. 19. Zapisnik komisije za organizacijo dela opremo zidarjev in tesarjev in nagrajevanju, se vzame na znanje. 20. Po razpravi o delovnem času se sprejme sklep, da do nadaljnjega ostane takšen, kot je. Do prihodnje seje pa se naj prouči takšen delovni čas, ki bo ustrezal sektorjem (prosta sobota). 21. UO je sklenil, da se za leto 1966 nabavijo delovne obleke za vse člane kolektiva. Predsednik UO: Vinko Veit 1. r. DS Jesenice XI. rednega zasedanja delavskega sveta PE »Gradis« Gradbeno vodstvo Jesenice, z dne 21. II. 1866 1. Ugotovi se, da so sklepi X. zasedanja DS realizirani. 2. Inventurni elaborat 1965 za gradbeno dejavnost in DUR se potrdi. 3. Inventurni primanjkljaji v vrednosti 470.223 din se razknjižijo v breme izrednih stroškov. 4. Inventurni presežki v vrednosti 194.654 din se preknjižijo na izredne dohodke. 5. Potrdi se odpis materiala v vrednosti 6,817.863 din. 6. Glede primanjkljaja opažnih ključavnic se proti odgovornim skladiščnikom uvede disciplinski postopek. Ta naj se po potrebi razširi še na druge soodgovorne osebe. 7. V zvezi z visokim odpisom vrednosti in visoki porabi sredstev za nabavo HTV zaščitnih sredstev je izdati navodilo, za katera dela HTV zaščitna sredstva pripadajo. Navodilo naj bo sestavljeno najkasneje do prihodnje seje delavskega sveta. 8. HTV zaščitna sredstva je izdajati izrecno po navodilu sestavljenem po sklepu 7. tega zasedanja. 9. HTV zaščitna sredstva morajo biti na razpolago delavcem ob vsakem času, če jim ta pripadajo. 10. HTV zaščitna sredstva je pravilno vzdrževati in skladiščiti. 11. Nad vzdrževanjem in skladiščenjem HTV zaščitnih sredstev je voditi evidenco in kontrolo. 12. Za dežne plašče je nabaviti obešalnike, da se le-ti lahko osušijo, še so mokri. 13. Predvideti je dobo trajanja HTV zaščitnim sredstvom. 14. HTV komisiji se naroči, da ob občasnih pregledih gradbišč pregleda tudi stanje HTV zaščitnih sredstev. O njih stanju mora poročati in predlagati kršilce za kaznovanje. 15. K inventuri osnovnih sredstev se sprejme predlog, naj se sredstva, ki nimajo 10 let življenjske dobe, vodijo na obratnih sredstvih ali na skladu skupne porabe in ne na osnovnih sredstvih, kolikor se to s predpisi sklada. 16. DS podjetja se predlaga, naj podjetje čimprej preide na funkcionalno amortizacijo osnovnih sredstev. 17. Vzame se na znanje gospodarsko-finanč-no poročilo naše PE za leto 1965, ki izkazuje zelo ugoden rezultat. 18. DS vzame na znanje podatke in analizo OD. 19. Sprejme se predlog, da bi tudi pri nas morali preiti na nagrajevanje po učinku, sposobnosti, pridnosti in prizadevanju delavca in ne po izobrazbi in kvalifikaciji. 20. Problematika gradbenega vodstva s poročilom o delih, ki jih izvajamo, se vzame na znanje 21. Na predlog se dopolnilo strokovne komisije, is.: Belsko polje 1. Janez Dežman, VK zidar Glavni vhod cevovod 1. Janez Cop, gradbeni delovodja 2. Blaž Cedilnik, gradbeni delovodja 3. Omer Fatič, PK betoner Most Jesenice 1. Drago Zrnič, NK delavec Hrepo.vica 1. Ivan Kucko, PK tesar 2. Stjepan Spoljarič, KV tesar Sektor Kranj 1. Tine Plemelj, gradbeni delovodja 2. Jože Sarkan, KV tesar 3. Spasoje Vukajlovič, PK zidar Sektor — Most Lancovo 1. Božo Čad, gradbeni delovodja 2. Vlado Čelik, VK miner 3. Stjepan Novak, PK betoner 4. Sejfo Jarac, PK betoner 5. Bojan Jeločnik, sektorski vodja 22. Predlogi komisije za notranjo delitev pri podjetju glede izplačila nadomestila K-15, plačila nadurnega dela, dodatka na stalnost, vozniškega dodatka, se obravnavajo, zaključke je dolžna posredovati komisiji in sindikalnemu odboru podjetja komisija za pravilnike preko naše uprave. 23. Alojza Kunčiča se glede na njegovo pritožbo na tarifno postavko povabi na prihodnje zasedanje delavskega sveta. 24. DS vzame na znanje predloge glede izplačila nadomestila članom kolektiva (prej K-15), ki jih posreduje občinski sindikalni svet Jesenice. 25. Vloga DPM Gorje za denarno pomoč se zavrne, ker nimamo finančnih sredstev. 26. Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana za denarno pomoč ob gradnji novega inštituta naj se reši v okviru podjetja. 27. Kolikor bo Dragiša Mladenovič pri nas zopet iskal zaposlitev, se mu svetuje, naj si ga poišče drugje, ali se ga sprejme v zaposlitev s posebno pogodbo za kratko določeno dobo pod pogojem, da obljubi, da bo vesten član kolektiva. Predsednik DS PE Jesenice: Jože Bertoncelj DS OGP Ljubljana XV. redne seje DS otirata gradbenih polizdelkov »Gradis« Ljubljana, ki je bila 1. II. 19G6 1. Prekličejo se vsi sklepi v zvezi s financiranjem samskega doma in se vnese nov sklep, da se ta sredstva namenijo za nakup ln gradnjo stanovanj delavcem OGP. 2. DS potrdi predlog stanovanjske komisije OGP, po katerem so v letu 1966 vseljiva stanovanja v Novih Jaršah razdele na naslednje interesente: 1. Franc Duh, KV betoner — 2-sobno stanovanje, 57,33 m= v bloku J-6 II. nad.; 2. Anton Zadravec, KV betoner — 1-sobno stanovanje, 34,09 m' v bloku J-6 IV. nadstropje; 3. Franc Žužek, vodja laboratorija -2 + 1-sobno stanovanje, 59,81 m! v bloku J-5 I. nadstropje; 4. Janez Zajc, vodja miz. del. — 2 + 1-sobno stanovanje, 59,81 m! v bloku J-5 III. nadstropje; 5. Rudii Krakar, KV betoner — 1-sobno stanovanje, 40,03 m' v bloku J-4 I, nadstropje; 6. Stefan Rac, KV betoner — 1-sobno stanovanje, 40,03 m' v. bloku J-4 III. nadstropje; 7. Martin Zorko, tetin, risar — 1-sobno stanovanje, 40,03 m* v bloku J-4 IV. nadstropje; 8. Štefan Zadravec, KV betoner -2 + 1-sobno stanovanje, v bloku J-l pritličje. Lastna udeležba je 10 °/o od cene stanovanja in je obvezna. Razlika med kreditom sklada, lastno udeležbo in skupno vrednostjo stanovanja v znesku 27,663.750 din se krije iz sklada skupne porabe OGP. 3. Stanovalci iz Tovarniške ulice se preselijo v naselje na Šmartinski in Tomačevski cesti takoj za tem, ko se dosedanji stanovalci teh naselij vselijo v bloke N. Jarše. 4. Inventurni presežki v znesku 118.013 se knjižijo v dobro drugih dohodkov, inventurni primanjkljaji 80.250 din pa v breme izrednih stroškov. 5. Upravo obrata se pooblašča, da ob pomanjkanju dela pošlje delavce na reden letni dopust. 6. Predstavnik naše enote za upravni odbor na novo ustanovljene samostojne enote »Uprave del. domov in naselij« je tov. Alojz Remec. 7. V zvezi z nagrajevanjem članov kolektiva, ki v razdobju 3 mesecev niso imeli bolezenskih izostankov, se sprejme sklep, da se do prihodnje seje DS pripravi oblike nagrajevanja, ki naj bodo v skladu s pravilnikom podjetja. Predsednik DS OGP: Vlado Osolnik DS Koper 13. seje delavskega sveta »Gradis« PE Koper z dne 23. 2. 1966 1. Posvetiti je treba več skrbi nabavi drobne mehanizacije in orodja. 2. Terenski dodatek naj se v bodoče izplačuje vsem delavcem, katerim pripada po pravilniku o TD podjetja, z odbitkom 10 odstotkov na račun preskrbljenega stanovanja. 3. Terenski dodatek, ki bo določen za naše novo grodbišče v Bosanskem Brodu, naj velja tudi za naš sektor v Bakru. 4. Odpis presežkov in primanjkljajev po letni inventuri za leto 1965 se odobri. 5. Plačilo računa za venec pok. direktorja podjetja »Stavbenik« Izola se odobri. 6. Predlog za odpoved čistilki Ani Gregorič se potrdi. 7. Izključitev tov. Mustafa Ferizoviča, KV tesarja iz delovne enote se soglasno potrdi. 8. Žene naše enote imajo na praznik 8. marca od 11. ure dalje prosto. 9. Akontacije na osebni dohodek je nujno čimprej zvišati, ustvarjeni čisti dohodek pa razdeliti tistim, ki so ga v preteklem letu ustvarili. 10. Oddati čimveč dela v akord. Ustanoviti akordne skupine s skupino vodji, ki bodo delo skupine vodili. Sklicati sestanek vseh zaposlenih in jim obrazložiti načine dela skupin. 11. Sklepe današnje seje v zvezi z izjavami RO sind. gradb. del. Slovenije pripravita za naslednjo sejo CDS podjetja tov. Lovšin in Zore. 12. Naslednja seja CDS enote bo predvidoma 7. marca 1966. 13. Dodatno k sklepu točke 5 se sklene, da se v bodoče podobne račune poravnava brez potrditve DS do skupnega zneska 100.000 starih din. Koper, 24. n. 1966. Predsednik DS: Ivan Zore UO Celje VIII. redne seje UO GV Celje z dne J. februarja 1966 L. V zvezi z gradnjo samskega doma v Celju se skliče dne 11. t. 1. izredna razširjena seja UO, DS, ZK in IO SP, na kateri bodo pregledali zbrana poročila: a) število osebja v DN Celje za čas od leta 1960 do 1963, b) dosežena realizacija v času od leta 1960 do 1965, c) NTV podočilo o stanju barak v DN Celje in č) veljavnost tehnične dokumentacije. 2. V časopis se da takoj razpis za 15 KV tesarjev za dela na območju gradb. vodstva in 15 delavcev, za sektor Majšperk. Za ostala prosta delovna mesta — 15 NK delavcev, se bo razpis izvršil po potrebi* 3. Odobri se neplačane dopuste naslednjim delavcem: Delovnih dni 1. Ferdo Kocijan * % «•%••• * ® 2. Janez Jera ^ . 6 S. Ludvik Jera 6 4. Alojz Gajser. ^ . 6 5. Franc H ozmec • ••••••« ti ti. Ivan Kmja-K » «. *.««•• * 6 7* Janez Furman 6 8. Janko Lah 6 9. Jože Mlakar s %*•«* + «* ti 10. Ludvik Mohorko 6 Us Leopold Poklič 6 12. Anton Topolovec <•$**$ * » ti 18. Janez Pislak , <. « i | ti 14. Janez Krnjak ti Iti. Ale LuliČ * .50 16. Štefan Vešligoj $••.$«». ti 17. Anton Cu'Š s***..-«**- . 10 18. Jakob Rebernik 38 19. Jovan Bebič K) 20. Anton Šopar...................34 21. Rajko Slavulj 35 22. Hinko Trstenjak 6 23. Zdravko Milojevič ............10 24. Srečko Radakič .... i ... 15 25. Miha Zekar.................. . 6 26. Janez Vrtačič 7 27. Stefan Murk . . % % 10 28. Franc Žagar . . * . 3 29. Franc Primožič 11 30. Franjo Škrinjar 20 4 Pritožba tov. Petra Borčiča na odločbo disciplinske komisije se zavrne, odločba ostane v veljavi in se ga odjavi z dnem ti. II. 1966. Za primanjkljaj, ki ga je povzročal na sektorju Radeče, se napravi pismena prijava na postajo LM v Radeče. 5. Prošnji tov. Huseina Smajiča in Ivana Vidoviča za povišanje tarifne postavke, se odstopita ODS sektorja Bolnica Celje. ti. Prošnji Zveze študentov univerze v Ljubljani za finančno podporo, se ne ugodi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. 7. Prošnjam tov. Ivana Krn jaka, Fabjana Vukaloviča in Ivana Mehuna za nakup cementa pri našem podjetju se odobri, vendar po ceni 0*32 N din/kg. 8. Prošnji tov. Antona Peseriina za 100 kg bet železa se ne ugodi, ker je taka prodaja prepovedana po sklepu CDS. 9. Prošnji tov. Franca Staherja za nakup lesenih ostank-ov barake na Otiškem vrhu se ne ugodi, ker so podjetju potrebni vsi uporabni deli barake. 10. V mesecu jamrat ju 1.1. je nastala pomota pri izplačilu TD pri uslužbencih, zato obračunski oddelek ponovno pregleda izračun in ev. razlike upošteva pri izplačilu OD za mesec februar 1966. Predsednik UO: Zapisnik vodila: Franc Zupančič L r. Ela Zdovc 1. r. Gverovatielja: Ivanka Pogačnik 1. r. Ivan Kukovič 1. r. DS Maribor 6. redne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor, 7. 3. 1966 1. Potrdi se zaključni račun za leto 1965. 2. Sprejme in potrdijo se sklepi «8. i« 9. seje UO PE. 3. UO podjetja se pošlje vloga glede nagrajevanja delavcev., ki niso bili v preteklem mesecu v bolniškem staležu in nimajo »izpadnih« ur, z obrazložitvijo. «4. sestavi se plan režijskih stroškov PE po obračunskih enotah. Predsednik DS PE: Zapisnikar: Ivan Pigner 1. r. Valter Stropnik 1. r O vero vatel j«: Feitlo Raner i. r. Franc Tominc 1. r. m