Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel|»kn Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din. zo Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pedt-vrsia mali oglasi pol 3C ln2D,ve£)l oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-SO. veliki po 3 ln 4 Din, v urednIMcem delu vrstica po 10 Din O Pr. več.|em □ naroČilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeDKo !n dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici il. 6IIU Rokopisi se ne vratafo, netranlctrana pisma se ne apre/emafo - Uredništva telefon it. 2030, upravnlitva it. 2328 Političen list sa slovenski narod .6 - Čekovni 1.6SO ln I0.34S t. -ju« u/ci/u m. * Л63, Zflp rch U. 39.on, Praga ln Dunaf it. 24.797 Najvažnejši zunanjepolitični problem sedanjosti. Odlični ameriški gospodarski politik A. Beatley, ki se nahaja zdaj na študijskem potovanju po Evropi, je podal časopisju izjave, ki zelo osvetljujejo sedanji zopet zapletajoči se položaj v Evropi. Amerikanec ga gleda nekako takole: Skoro ob isti uri sta podala dva odlična državnika ameriške Unije važni zunanjepolitični izjavi, ki sta obe udarili na isti žebelj. Predsednik Coolidge in pariški poslanik Her-rick sta imela govore proti boljševizmu, v katerih je izražena vsa odločnost Zedinjenih držav, da se hočejo najenergičnejše postaviti v bran proti svetskorevolucijonarni propagandi. Istočasnost in enaki ton teh govorov ni seveda nikaka slučajnost. Jasno je, da se ima boj proti boljševizmu, ki je postal te dni akuten, započeti z ofenzivo Zedinjenih držav. Seveda bo to nekrvav boj. Noben normalen človek ne misli na kako intervencijsko politiko s pomočjo belih gard. Za podpiranje take pustolovščine bi v Ameriki nihče ne dobil niti vinarja. Toda tista črta, ki loči sovjetsko državo od civiliziranih držav, se ima v bodoče sc ostreje zarisati. Dokler bo obstajala propaganda tretje internacionale, ne more biti med Rusijo in Ameriko nobenih odnošajev. Zato pa Amerika tudi ni mogla prav razumeti in je splošno obžalovala pasivnost, ki jo ie Evropa doslej pokazala napram sovjetski Rusiji. Seveda je znano Ameriki tudi to, da >o evropske države radi svoje nesloge preslabotne, da bi nasproti nevarnostim, ki jim jretijo od zunaj, zastavile odločen odpor. Zdi >e, da je politični razvoj najnovejšega časa to lesložnost le še bolj pospešil. Nobeno vsak-;erih velikih vprašanj, ki danes stresajo Evropo n jo dele v razne tabore, se ni niti približalo iaki sporazumni rešitvi. Res, da so se ustva-•ile različne nove zveze in kombinacije sil, ki зај bi služile ohranitvi miru in stabilizaciji •azmer, toda vedno zopet je kje kaka država >li skupina držav, ki se boji, da bi taka alianca itegnila biti naperjena proti njej. In zato so :e že ustvarjene ali pa šele napovedane zveze zapravljale doslej natančno ravno toliko zmeš-ijav kolikor so prispevali h konsolidaciji Evrope. Vsi tisti zares velikopotezno zasnovani >oizkusi doseči splošno vzajemnost in skupno lelo, so se v bistvu izjalovili. Mnogo citirani locarnski duh«, ki je imel z nemško-franco-;kim zbližanjem evropsko ozračje radikalno azkužiti, se očividno že razblinja. Če slišiš »esimizem državnikov na lokarnskem sporazumi najbližje zainteresiranih držav, tedaj imaš nalo upanja, da bi tega duha v doglednem :asu priklicali nazaj. Nasprotno: izgleda, da tojita ravno Francija in Nemčija pred novimi, ie baš enostavnimi razračunjavanji, ker mora Nemčija svojo nesporno zahtevo po omejitvi iziroma ukinitvi porenske zasedbe čedalje vi-larneje uveljavljati, med tem ko ima Briand »čividno čedalje manj izgleda, da bi mogel iveljaviti svoje pacifistično stališče nasproti Irugačnim strujam v njegovem kabinetu. Tudi konferenco štirih sil med lokarnskimi strankami, ki jo pričakujejo že mesece, zdaj ne bo iič, kakor je soditi po obstoječih razpoloženjih, n mednarodna-gospodarska konferenca, ki jo e spremljalo upanje vsega človeštva, se je azšlo skoro brez uspeha. Pod takimi okolnostmi je razumljivo, za-;aj se ameriška javnost in ameriški kupčijski vet čedalje manj briga za gojitev odnošajev Evropo. Vendar smatrajo ravno najuvidev-lejše glave Unije tako stališče za zgrešeno. !aj spaja še vedno tisoč vezi oba kontinenta, n tudi ni Amerika tako bogata, da bi se mogla idreči vsem gospodarskim odnošajem. Tu pa ■bstoja neko nasprotje med naziranjem ame-iških bank in ameriške industrije. Dočim fi-iančni krogi niso nenaklonjeni jako liberal-emu obravnavanju vprašanja evropskih dol-|ov, da bi se na ta način Evropa naredila ;reditno sposobna in se kupčija zopet močneje azvila, pa zahteva ameriška industrija pred sem zaščite domačega trga pred vsako cv-opsko dumping-konkurenco. Samo na ta nain, tako izjavljajo ameriški gospodarski vo-itelji, je mogoče obvarovati visoki življenjski tandard ameriškega naroda. To argumentacijo meriška javnost splošno odobrava. In ker rhu tega v ameriški politiki hankarstvo poleg "idustrije igra le zelo podrejeno vlogo, je isno, da Amerika od svojega stališča v vpra-anju dolgov, ki se ji zdi že itak skrajno širo- kogrudno, ne bo popustila. Zato bi bilo dobro — tako je poudaril Mr. Bentley — ako bi ravno naši prijatelji to izprevideli in že enkrat hoteli posnemati nemški zgled, namreč plačati. Ko bodo enkrat odstranjene stalne frik-cije, ki izhajajo iz pomanjkljive plačilne volje naših dolžnikov, in ko boljševizem ne bo več izgledal kot evropska, ampak samo še kot ruska nevarnost, in ko bodo pred vsem evropske vlade dokazale, da hočejo delati pošteno in odkrito mirovno politiko — kar po tem, da so neke države odklonile povabiti Coolidge-a k pomorski razorožitveni konferenci, ravno ne izgleda, — potem bo prosta pot k evropsko-ameriškemu sodelovanju, ki pomenja edino mogočnost vzdržati svetovni red in mir in pa prvenstvo bele rase. Iz tega se razvidi, da je najaktualnejši problem svetovne politike danes sodelovanje Amerike z gotovimi velesilami Evrope, brez katerega današnjega neugodnega mednarodnega političnega položaja ne bo mogoče po-voljno rešiti. Kdor si želi ohranitve svetovnega miru, more tako sodelovanje le želeti. Albanska zadeva pred likvidacijo. Belgrad, 3. jun. (Izv.) Energičen nastop naše vlade radi slučaja Djuraškoviča je obrnil nase pozornost vseh političnih krogov V zunanjem ministrstvu je bilo celo dopoldne izredno živahno, skoro vsi tuji poslaniki so obiskali zunanjenga ministra Marinkoviča. Med njimi smo opazili tudi albanskega poslanika Cena bega. Ko je odhajal iz ministrstva, so ga časnikarji vprašali, kaj je z zadevo Djuraškoviča, ali je že izpušče'- ali ne. Poslanik je izjavil: Če še ni izpušče bo danes čisto gotovo. Istotako so potrdili tudi merodajni krogi, da je naš energičen korak imel uspeh in da je naša vlada že dobila poročilo, ki kaže, da je smatrati to afero za likvidirano. Pred povratkom kralsa v Belgrad. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Po informacijah, ki so jih danes časnikarji prejeli v predsedstvu vlade, se bo predsednik vlade Velja Vu-kičević jutri vrnil v Belgrad. Po istih vesteh bi se istotako vrnil kralj v Belgrad in prekinil svoje potovanje po južni Srbiji. Po vrnitvi kralja in predsednika vlade je pričakovati razčiščenja sedanjega položaja. Demokratski glavni odbor je z ozirom na to sklical sejo za jutri. Na tej seji se bo razpravljalo, kakor izjavljajo nekateri demokratski prvaki, največ o stališču, ki ga demokrati zavzamejo napram ultimativni zahtevi Pred velikimi Spremembami v Grčiii. VELIKI DELAVSKI NEMIRI V SOLUNU. —12 MRTVIH. — NEMIRE SPRAVLJAJO V ZVEZO Z VENiZELOSOVO VRNITVIJO V GRČIJO. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Iz Soluna poročajo: Danes dopoldne je prišlo v mestu do velikih pouličnih demonstracij, pri katerih je bilo 10 delavcev ubitih, veliko število pa je ranjenih. Demonstracijo so uprizorili delavci, ki so brez posla. Delavstvo se je v velikem številu zbiralo že od ranega jutra in pripravljalo, da na kak demonstrativen način zahteva od oblasti, da jim da podpore. Okrog 8 so demonstranti začeli z ženami in otroci de monstrirati po ulicah in so se pomikali proti Delavskemu domu, zahtevajoč z glasnimi vzkliki kruha in zaslužka. Naenkrat jim pride nasproti konjenica, ki je pozvala demonstrante, da se umaknejo. Ker se niso hoteli umakniti, je vojaška četa, ki je stala pred občinskim domom, da prepreči vsak nadaljnji pohod demonstrantov, rabila orožje in ustrelila v množico. 10 delavcev je obležalo mrtvih, veliko število pa je bilo ranjenih. O tem dogodku poročajo iz Djevdjelije še sledeče: 2e pred nekaj dnevi je izbruhnila stavka delavcev v tobačni tovarni v Cavali, ki se je kmalu razširila tudi na Solun. Stavka je izbruhnila radi tega, ker so delavci zahtevali zvišanje plač, delodajalci pa jim tega niso hoteli izpolniti. Potniki, ki so prišli danes z brzovlakom iz Grčije, so bili zelo preplašeni in so pripovedovali o grozotah, katere so uprizarjale oblasti proti demonstrantom. Eden izmed potnikov je opisal dogodek sledeče: Sedeli smo zjutraj v neki gostilni v bližini občinskega poslopja. Okoli 8. ure zjutraj je pri- šla mimo skupina žena, ki so nosile table, na katerih je bilo napisano: »Dajte nam kruha! Dajte nam reda! Dajte nam zakon o zaščiti delavcev! Živio štrajkU Takoj izza te skupine je prišla druga skupina, v kateri so bili sami delavci. Tudi oni so nosili slične table. Ko so prišli demonstranti pred občinsko zgradbo, jih je tam pričakoval večji oddelek policajev. Ker se pozivu, da se takoj razidejo, niso hoteli pokoriti, marveč so hoteli nadalje prodirati do občinske zgradbe, je bila policija primorana zahtevati pojačanja od strani vojaštva. Kmalu nato je prišla konjenica, ki je z golimi sabljami obkolila demonstrante. Ker se ti niso hoteli umakniti, je dobilo voiaštvo ukaz, da strelja na demonstrante. Kolikor se je moglo ugotoviti, je bilo pri tej priliki 12 mrtvih, večje število pa ranjenih. Delavstvo se je v največjem neredu umaknilo. Belgrad, 3. junija. (Izv.) »Novosti« poročajo iz Gjevgjelije: »Kakor smo zvedeli od dobro informirane strani, se nahaja Grčija pred zelo važnimi dogodki. Nezadovoljstvo proti sedanjemu stanju je vedno večje. V grških političnih krogih se zatrjuje, da je Ve-nizelosov prihod v Grčijo ohrabril nasprotnike današnjega režima. Govori se, da je bil Plastiras v zvezi z Venizelosom, s katerim je začel akcijo proti sedanjemu režimu. Zatrjuje se, da so današnji solunski dogodki samo pri-četek borbe teh dveh prvakov proti sedanjemu režimu. Napad na progo Skopîje-D!evd«er?a. Belgrad, 3. jun. (Izv.) Iz Skonlja poročajo: Danes zjutraj ob pol 2 se je na progi Skoplje—Djevdjelija med postajama Pčinja in Vlapčani zgodila močna eksplozija, ko je vozil potniški vlak štev. 612. Eksplozija se je zgodila ravno v momentu, ko je lokomotiva šla preko podminiranega mesta, škoda je zelo velika, človeških žrtev pa ni bilo nobenih. Proga je bila razdrla na več mestih, tako da se je moral vlak vrniti. Popoldne ie prišla posebna komisija, ki je pregledala ves slučaj. Konsta-tirano je, da je bila na progo položena bomba s kontaktom, tako da je morala eksplodirati, ko je šla lokomotiva preko kontakta. Preiskava še ni končana in še ni mogoče reči, kdo je nesrečo zakrivil. Najbrže gre za organizirano zločinsko tolpo. v London, 3. jun. (Izv.) Letalec Lindbergh se je danes ob 6.20 z zrakoplovom odpeljal proti Le Bourget. v Pariz, 3. jun. (Izv.) Lindbergh je ob 10 dopoldne pristal na letališču Le Bouruet. v Rim, 8. junija. (Izv.) Dopisni urad albanske vlade dementira potom Agencije Štefani v Giornale de Italia priobčeno vest, da so jugoslovanski komitaši v bližini Skadra napadli albanske obmejne straže ter ranili poveljnika in nekaj orožnikov. Vest je bila priob-čena v Giornale de Italia v zvezi s poročilom o aretaciji jugoslovanskega dragomana Gjura-škoviča. v Rim, 3. junija. (Izv.) Dopisni urad albanske vlade je sporočil Agenciji, Štefani, da so poročila, po katerih je dala albanska vlada zapreti jugoslovanskega tolmača v Tirani radi spionaže, naravnost fantastična. radikalov, da vstopi v vlado Maksimovič. Kakor smo že ponovno ugotovili, sta med demokrati različni mnenji. Davidović s svojimi ljudmi je odločno proti temu, da bi Boža Maksimovič vstopil v vlado in prevzel katerikoli portfelj. Demokrati-pod Vojo Marinko-vićem so zadovoljni tudi s tem, da bi Boža Maksimovič vstopil v vlado, vendar ne kot notranji minister, marveč da bi prevzel kak drug resor. Zato se jutrišnja seja demokratske stranke v nekaterih krogih pričakuje z velikim zanimanjem. Starešinstvo, vsi prijatelji naše kat. akad. mladine, danes ob 8. uri zvečer v Ljudski dom h Sled. predstavi naših Zarjanov! Odgovor egiptovske vlade. v Kairo, 3. junija. (Izv.) Egiptovski odgovor na angleško noto izraža željo, da se s pogajanji doseže končnoveljavni sporazum, ki bo varoval interese obeh držav. Zdi se, da se egiptovska vlada pomišlja sprejeti vse angleške zahteve. Danes se je ministrski svet zopet sestal na sejo, da bi se vlada zedinila na formulo, ki bi bila sprejemljiva za oba dela. Egiptovska vlada hoče priznati angleške zahteve glede vrhovnega poveljnika Spin-ksa, druge zahteve pa misli odkloniti, oziroma razpravljati o njih v pogajanjih. Poljska in Rusija. ✓ Varšava, 3. junija. (Izv.) Današnji listi prinašajo posameznosti o razpravah med zu-1 nanjim ministrom Zaleskijem in poslanikom ' sovjetske Rusije dr. Vojkovom. Zaleski je izjavil tekom razprav poslaniku, da zavzame poljska vlada v zadevi prekinjenja odnošajev med Anglijo in Rusijo popolnoma nevtralno stališče. Poljska želi živeti v miru z vsemi sosedi. Fašisti proti oklicu tretje internacijonai. v Rim, 3. jun. (Izv.) Vodja fašizma Mussolini je imel danes dopoldne daljši razgovor i z generalnim tajnikom stranke Turratijem, v katerem sta razpravljala o stališču fašizma proti oklicu 3. internacionale na delavstvo, kmete in vojaštvo vseh tlačenih narodov, ka-i tere opozarja na pretečo nevarnost reakcije in vojne. Vodstvo fašistovske stranke je sklenilo kot izvrševalni organ fašizma na današnji seji, da izda protimanifest v posebni izdaji uradnega lista. v Rim, 3. junija. (Izv.) V manifestu 3. internacionale pravijo komunisti, da se v času, ko v Italiji divja teror, po vseh tovarnah izdeluje skoro edinole vojni material. Oklic poziva delavstvo, naj podpira rusko in kitajsko revolucijo. Dogodki na Kitajskem. v Peking, 3. jim. (Izv.) Iz Tjencina sta bili odposlani v Peking še dve nadaljnji francoski kompauiji, tako da bo znašala sedaj francoska posadka skupno 500 mož. Iz dobro poučenih virov se izve, da bo tudi japonska vlada odposlala eno brigado v Peking, nekaj bataljonov pa v mesta čingvantan in Šangkaj-hoan. v Šanghaj, 3. jun. (Izv.) Med generalom Čangkajškom in generalom Čangsolinom je baje dosežen sporazum, da čete Čangkajška ne bodo prekoračile Rumene reke. Z letalom v 15 dneh okoli sveta. I g Pariz, 3. junija. (Izv.) Iz New Yorka : prihaja vest, da nameravata ameriška letalca Lington Wells in Wade koncem junija pričeti polet okoli sveta v aeroplanu. Letalca rač ata, da bosta priletela v 15. dneh okoli j sveta. Lansko leto je Wells dosegel rekord, ko je letel okoli sveta v aeroplanu in potoval z železnico in avtomobilom. Pot je napravil v 28 dneh. Wade je eden od tistih treh letal-I cev, ki so leta 1924. napravili polet okol/ I sveta ,r aeroplanu. Letalec Chamberlain hoče prekositi Lindbergha. g Pariz, 3. junija. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz New Yorka, da namerava letalec Chamberlain s svojim letalom Columbia leteti na črti New York—Berlin in doseči nov rekard v daljavi. Ta črta je za 200 milj daljša od črte New York—Pariz, ki jo je preletel Lindbergh. 0 letalcu Chamberlalnu je znano, da je svoječasno v svojem letalu vzdržal 51 ur v zraku. v Budimpešta, 3. jun. (Izv.) Včerajšnja vročina, ki je nastopila v Budimpešti in je znašala v senci 35 stopinj Celzija, je zahtevala več nesreč. Rešilna postaja je morala intervenirati v 160 slučajih, ker so ljudje na cestah Dadaii v nezavest, Albanija ~ evropska Mehika. Dr. Robert Keinpner objavlja v nemških listih v Jugoslaviji slike iz Albanije. Za našo javnost so le slika nad vse zanimive in kažejo sedanjo razmere v Albaniji v novi luči. Takole je poročilo: Resno in tiho je v Skadru, ki je bilo še pred tremi leti najživahnejše mesto v Albaniji. Nihče ne govori glasno o politiki. Vsak se boji, da ga l>o sosed izdal, vse se trese pred albanskim diktatorjem Ahmed beg Zo-gom, ki ga ljudstvo v Skadru naziva >Krvnik Ahmed«. Ravnokar je zaprl svoja vrata politični preki sod, ki je mesece in mesece divjal proti katoličanom v gornji Albaniji. Ahmed Zogu ga je ustanovil s posebnim dekretom, da obsodi vse liste, ki so od novembra lanskega leta politično nastopali proti njemu. Izredno sodišče je poslovalo v palači prefekture, pri široko odprtih vratih so se vršilo razprave, težko oboroženi vojaki z nasajenimi bajoneti so peljali obtožence pred sodnike. V gorskih vaseh severne Albanije, v katerih je izbruhnila novemberska revolucija 1926, so Zogovi koinitaši prebivalstvo napadli, MaLissore so pritirali z gora v dolino, kamor so prišli že bolj mrtvi kol živi, kajti v mrzlih deeemberskih nočeh jih niso spravili pod toplo streho, ampak pod ledeno mrzlo vodne slapove, kjer so jih Zogovi prostovoljci po cele ure pretepali, tako, da so se mučeniki komaj še premikali. Štiri sto jetnikov so severno od Skadra zaprli v neko podrtijo, ki nima niti oken, niti peči. Brez postelj, brez kurjave, ob kruhu in vodi so morali čakati do konca februarja, da se je pričela razprava pred prekini sodom. Veliko jih je seveda poprej umrlo od gladu in mraza. Tri mesece je preki sod razpravljal. Predsedoval je Zogov prijatelj Shefki Shatko. Ta človek ni poprej imel še nobenega pravnega opravila. Zatrjujejo, da je popolen anal-fabet. Prisednika sta bila dva albanska častnika. Razprave so bile čisto kratke. Zasliševali so samo po eno pričo, prič, ki bi govorile v prilog obtožencu sodišče ni maralo zasliševati. So pa še drugi dokazi, da so bile sodne razprave samo videz, pod katerim so se iz-vrlevala nasilja albanskega diktatorja. Jaz sem dobil v roke neovržne dokaze, da je bila kazen za posamezne obtožence določena že vnaprej pred obravnavo iz Tirane. Na kak način sem prišel do te ugotovitve, ne smem radi tega razlagati, ker bi se prizadeti sicer morali bati za življenje. Dejstvo je, da je bila večina obsojenih popolnoma nedolžna in so bili umorjeni samo radi tega, ker jih je Zogu smatral za vplivno pcfitične nasprotnike. V enem slučaju se je celo zgodilo, da so dve osebi, za katere je bila določena smrt na vislicah in so ju že pred obravnavo vpisali v dotične listine, morali črtati, ker je iz Tirane prišel ukaz, naj se usmrtita dva druga važnejša politika. Preki sod je delal 12 tednov in izrekel 30 smrtnih obsodb. Večina obsodb se je izvršilo takoj v 24 urah po razglasitvi. Poleg tega je bilo 14 oseb v odsotnosti obsojenih na smrt, 12 oseb pa na dosmrtno prisilno delo. Nobena usmrtitev pa ni med vsem katoliškim prebivalstvom severne Albanije povzročila tolikega razburjenja kot obešen je katoliškega duhovnika Do«. Gjon Gazulli. Rojen je bil v albanskih gorah v vasi Djaci, je študiral v Inomostu, Dunaju in Rimu ter je bil sedaj 30 let star. Ze več let je deloval kot duhovnik v Puki pri Skadru. Ko je v Puki izbruhnil upor, je šel v Zadrimo k nekemu drugemu duhovniku, da bi ga ne osumili, da je pri uporu sodeloval. Škof Coleci je tedaj govoril z Zogom, ki je izjavil, naj se Gazulli ne skriva. Ahmed Zogu je dal svojo besedo, da proti Gazulliju ne namerava niti najmanjšega ukrepa. Kljub temu so Zogovi žandarji par dni nato duhovnika aretirali, ga zaprli v skadrsko ječo in ga postavili pred preki sod. Pri razpravi se je zgodilo tole: Na splošno začudenje je predložil predsednik zapisnik izjave duhovnika Don Niko Thusa, ko obdolžuje Gazullija, da je netil upor v Puki. Thusa sam pa kot priča k razpravi ni prišel. Komaj pa je sodišče Thusovo izjavo prečita-lo, je prišla vloga Thusovega škofa, v kateri 1© la izjavlja: Thusa ml je ravnokar sveto zatrdil, da je obdolžitve proti Gazulliju izrekel le, ker so ga Zogovi žandarji z naba-sanimi in nanj namerjenimi puškami k temu prisilili. Vse obdolžitve so neresnične, Thusa lahko nasprotno zagotovi, da Gazulli na noben način ni zapeljaval kmetov k uporu. Thusa sam jo zbežal v Jugoslavijo, kor so mora bati za svoje življenje, če bi v Albaniji podal to izjavo osebno. Sodišče te izjave albanskega škofa sploh ni spoštovalo. Nasprotno. Ko je Gazullijev zagovornik zagotovil ,da če sodišču ne zadostuje škofova izjava, lahko pripelje sto prič, ki bodo povedale, da se Gazulli ob času upora sploh ni nahajal v tistih krajih, tedaj je predsednik Shefki Shatko odgovoril: drugih prič ne potrebujem, кет imam protokol, ki obdolžuje Gazullija. Gazullija so peljali iz dvorane, ne da bi zvedel za obsodbo. Т.л prav redki so vedeli, da jo bil Gazulli žo on dan prod razpravo določen za smrt in javni Izrek obsodbe ni bil več potreben. Par noči zateiu nekdo potrka na vrata duhovnikove ječe. JeSar dobi duhovnika, ko je molil pred konùkom sveče in mu izjavi, du bi škof rad z njim govoril. Ko je Gazulli v temni noči izstopil iz ječe, jo videl dva frančiškana. Sedaj je vedel, da mu je ura odbila. Šele frančiškana sta mu povedala, dq je ob- i sojen na smrt in mora že prihodnjo uro ' umreti. Podelila sta mu sv. zakramente, še tisto noč pred solnčnim vzhodom je bil Gazulli na trgu v Skadru obešen. Kompanija vojakov je izvršila strašno opravilo. (Značilno, da je tudi že poveljnik teh vojakov Šalili Ohri iz strahu pred Zogom pobegnil preko meje.) Šele zjutraj so videli prebivalci Skadra, da je popolnoma nedolžen duhovnik na vislicah. Vlada je vedela, kako silno razburjenje bo to obešenje dvignilo, zato se ni upala razglasiti sodbe in je izvršila usmrčenje v največji tajnosti. Kajti proti takemu nasilju, če bi le bil narod poprej slutil, bi bila vstnla nova revolucija. Usmrtitev katoliškega duhovnika so ni primerila v Albaniji niti za časa 400 letne turško vlado. Istočasno je stal pred prekini sodom duhovnik Aie k sa n der'D redka i. Obdolžili so ga, da jo v Puki javno prebral neko pismo, v katerem se poziva na revolucijo proti Zogu. Čeprav jo pričevanje dokazalo, da so Dredhna konutnši prisilili, da je pismo prebral in da je duhovnik sam kasneje javno ljudstvo svaril pred vsakimi nemiri, je bil vendar po enourni razpravi obsojen na smrt. Le z intervencijo Vatikana in italijanskega poslanika se je dosegla pomilostitev na prisilno delo. Za izvajanje načel Društva narodov. Od 24. do 31. rna)a je zboroval v Berlinu 11. kongres Mednarodne zveze lig za Društvo narodov. Istočasno je imela svojo sejo tudi komisija Unije za narodne manjšine. Na dnevnem redu je bilo vprašanje južnotirolskih Nemcev, ki je v marsikakem pogledu identično z vprašanjem slovenske narodne manjšine v Italiji. Razen tega je skupščina razpravljala o mnogih važnih vprašanjih manjšinske politike. Kongresa so sc udeležili tudi zastopniki iz naše države in tržaški poslanec dr. Vilfan. Tak kongres je največje važnosti za mirno sožitje držav in narodov. Eden glavnih razlogov, da Društvo narodov ne izpolnjuje vseh pričakovanj, je v tem, ker tam sodelujejo le službeni predstavniki svojih vlad in imajo po čisto določenih smernicah vezane roke. Iz te napake se je rodila potreba zasebnih lig za Društvo narodov. Zveza teh zasebnih lig, katerih zastopniki niso vezani na navodila svojih vlad, je prežeta s pravim duhom Društva narodov, kakor jc bilo le-to prvotno zamišljeno. Ta zveza je gibalna sila Društva. Društvo narodov je dalo zvezi tudi svoje priznanje s tem, da tajništvo Društva narodov pošilja na vsa njena zborovanja svojega zastopnika. Sklepi Zveze se predlože tajništvu Društva narodov, ki jih uvažuje. Zveza lig za Društvo narodov igra zelo važno vlogo v delu za zaščito narodnih manjšin. Njena pravila dajejo manjšinam pravico, da osnuje vsaka manjšina svojo Ligo za Društvo narodov in odpošlje na kongres svojega zastopnika. S tem je omogočeno vsem manjšinam, da stopijo s svojimi zahtevami pred svet v obliki in organizaciji, kateri se države ne morejo ali pa le težko upirajo. Dolgo časa je bila ta zveza edini forum, kjer so narodne manjšine mogle govoriti. V komisiji za narodne manjšine je prišlo letos v razpravo vprašanje južnotirolskih Nemcev. Na zadnjem zasedanju komisije v Solno-gradu meseca oktobra lanskega leta je zahtevala liga za Društvo narodov, da se to vprašanje spravi na dnevni red. Predlogu se je spočetka odločno upiral italijanski delegat, a ni uspel. Podlago za razpravo so tvorili referenti dveh Angležev Villonghby-Dickinsona in Wal-ter Napiera in nizozemske delegatinje Bakker van Bosse. Poročila so sestavili imenovani po lastnem osebnem proučevanju v južni Tirolski. Poročevalec Napier je zavrnil protest italijanskega zastopnika, da komisija nima pravice razpravljati o italijanskih notranjih zadevah, kakršno da je vprašanje nemške manjšine. Italijanski delegat je na ugotovitve gospe Bakker sam priznal več napak italijanske uprave in skušal seveda razjasniti postopanje Italije. Posebno značilno jc priznanje Italijana Villarija, da je fašistovski režim nastopil z ostrejšimi odredbami proti narodnim manjšinam. Koncem te razprave se je javil k besedi tudi jugoslovanski delegat prof. Ibrovac, ki je izjavil, da jc v interesu miru, da se na prihodnjem zasedanju Zveze razpravlja tudi vprašanje slovanskih manjšin v Italiji. Komisija je proti glasu italijanskega zastopnika ta predlog sprejela. Na plenarni seji je gospa Bakker stavila predlog, da se vprašanje nemških in slovanskih manjšin v Italiji izroči v proučevanje še italijanski Ligi za Društvo narodov. Vprašanje teh manjšin bo v oktoberskem zasedanju zopet na dnevnem redu. Na čajanki po zasedanju je govoril tudi dr. Vilfan. Poudaril je, da se okoli 40 milijonov ljudi, ki pripadajo narodnim manjšinam, bori za osnovne ljudske pravice. Sodelovanje 35 narodnih skupin evropskih manjšin ni so- delovanje zarotnikov, ampak sodelovanje ljudi, ki želijo, da se vsem narodom dajo enake pravice. . Zveza lig za Društvo narodov je razpravljala tudi o postopanju Društva narodov s pritožbami narodnih manjšin. Dolžnost sveta Društva narodov bi bila, da posreduje pri vsaki kršitvi ali nevarnosti za kršitev pogodbe o zaščiti manjšin. Na svet Društva narodov bi morali imeti priložnost in pravico apelirati vsi člani Društva narodov, vsako društvo in orga- nizacija, ki prjpada kaki manjšini, vsak javen organ in vsa. društva ,y. državah, ki imajo manj. šine in končno vse mednarodne organizacije, ki sc bavijo z vprašanjem manjšin. Nadalje jc Zveza sklenila, naj bo svet Društva narodov dolžan, da o vsaki vlogi in sporu zahteva miš. ljcnje mednarodnega sodišča v Hagu. Romuni so zahtevali, da sc pogodbe za zaščito manjšin razširijo na vse države, ki imajo narodni manjšine. Razmerje med Rusijo in Anglijo. v London, 8. jun. (Izv.) Po poročilu » Daily Telegrapha: je Foreign Office dal nekaterim članom ruskega poslaništva dovoljenje, da še nadalje ostanejo v Angliji. Vendar se mora to dovoljenje po preteku kratke do.be zopQt obnoviti. Dovoljenje so dobili ludi člani uprave » Arcosa«, toda le pod pogojeni, da ostanejo lojalni, zlasti pa da ne bodo sodelovali pri protiangleški propagandi, ali je kakorkoli podpirali. Poslanik Rosenholz je danes odpotoval v Berlin, drugi člani poslaništva pa odpotujejo naravnost v Moskvo. v London, 3. jun. (Izv.) Zunanji minister je izjavil v spodnji zbornici, da angleška vlada trgovini med Anglijo in Rusijo ne bo stavila nikakih zaprek. Dala bo ruskim trgovcem iste ugodnosti kot drugim inozemcem. Spodnja zbornica se je nato odgodila do 13. junija. v Moskva, 3. jun. (Izv.) V razgovoru s časnikarji je predsednik ruske delegacije na gospodarski konferenci v Ženevi Osinski izja-vil, da znači formelno priznanje sovjetskega gospodarskega sistema in potrebe po gospo, darskih stikih, nasprotje s politiko angleške vlade. Tekom konference je delegaciji uspelo, da je navezala stike z celo vrsto zastopnikov iz trgovskih in industrijskih krogov iz različ-nih dežel. v London, 3. junija. (Izv.) Poslanik Ro. senholz se je pred odhodom iz Ixmdona izra-zil o svojem bivanju v Angliji, da je vzljubil deželo in gotove poteze narodne kulture. Pri jateljstvo med obema deželama se kljub pre kinjenju oficielnih zvez ne bo zmanjšalo. Bila bi velika zgodovinska napaka, če bi se razvile sovražnosti med obema državama. Balkanska konferenca železničarjev v Uubija^i. Kakor znano, obstojita v naši državi dve večji železničarski organizaciji; prva je nacionalistično »Udruženje jugoslovanskih železničarjev«, druga pa je socialistični »Savez železničarjev Jugoslavije«. Včeraj je priredil socialistični »Savez železničarjev _ Jugoslavije« svoj drugi kongres v Ljubljani. Kongres, ki se je vršil ob 9 dopoldne v dvorani hotela »Tivoli«, je pomemben radi tega, ker se ga je udeležilo večje število inozemskih delegatov. Največ delegatov je bilo iz Avstrije, zastopane pa so tudi Bolgarija, Romunija in Poljska. Dvorana, v kateri se je kongres vršil, je bila okrašena z rdečimi zastavami in s sliko Karla Marxa. Vseh delegatov iz Slovenije, ostale države in iz inozemstva je bilo približno kakih 150. Razpoloženje na kongresu je bilo povoljno; ves čas ni prišlo do nikakih incidentov. Kongres je otvoril ob 9 dopoldne predsednik Zveze železničarjev Jugoslavije Jaka Kovač iz Ljubljane, ki je na kratko pozdravil vse delegate. Nato so sledile volitve predsedstva kongresa. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Jaka Kovač. Tajnik Zveze Jurij Stanko je pozdravil imenoma vse tuje delegate, tako zastopnika poljskih delavcev in Mednarodne federacije transportnih delavcev M a k s a m i n a , zastopnika bolgarskih delavcev Makarieva, zastopnika romunskih delavcev Balinea-n u a ter zastopnike avstrijskih delavcev. Nato je očrtal Stanko beden položaj železničarjev, zlasti pa železniških delavcev. Celo na predvečer kongresa samega je vlada odvzela družinskim članom železničarjev režijsko vožnjo. Tajnik je omenjal, da so jugoslovanske vlade favorizirale vedno organizacije nacionalnih železničarjev, socialističnim železničarjem pa So kratile koalicijsko svobodo. Sledili so pozdravi inozemskih delegatov. Poljak Maksamin je nđjprej v nemškem, nato pa v poljskem jeziku pozdravil kongres in izrazil solidarnost 70.000 organiziranih poljskih železničarjev ter vseh železničarjev Evrope z jugoslovanskimi železničarji. Nato je očrtal razmere na Poljskem, kjer vladajo slične socialne razmere kot v Jugoslaviji. Delegat avstrijskih železničarjev in du- najske delavske zbornice W e i g 1 je hvalil avstrijske razmere in vzpodbujal jugoslovanski delavstvo, naj doseže isto, kot so dosegli de lavci v Avstriji. Delegat štajerskih železničarjev in delavske zbornice v Gradcu Hofe je obžaloval, da nimajo ne slovenski ne jugo slovanski socialisti v parlamentu nobenega zastopnika. V istem smislu je govoril tudi ce lovški delegat T. Tribal. Vsi trije Avstrije so obljubili socialistom svojo pomoč. Zanimivo je bil dolg govor Bolgara M a k a r i e v a, ki je govoril v čisti bolgarščini vendar pa tako, da so ga vsi gladko razumeli Očrtal je socialno reakcijo, ki vlada na Bol garskem. Protestiral je proti temu, da jugoslovanske oblasti internirajo vedno bolgarski vlakospremno osobje vsakega vlaka v zaprto sobico do povratka vlaka v Bolgarijo, kakoi da bi se bali, da bodo bolgarski železničarj pri nas špijonirali. Romun B o 1 i n e a n u je v romunsken jeziku poudarjal, da vlada v Romuniji še več, socialna in politična reakcija kot v Jugosla viji. Toda romunsko delavstvo ostane zvest idejam Karla Marxa. Sledili so še pozdravni govori delegat; Centralne delavske zbornice v Belgradu Mu z i k r a v i č a, delegata URSS Luke Paviče viča, zastopnika Strokovne komisije Svet k a , socialističnih zadružnih organizacij K o r en a in bosanskega delegata D j u r i č a. Prva dva sta zelo ostro napadala »žoltei in »štrajkbreharske« nacionalistične železni Carske organizacije. Nato je poročal šc tajnik Stanko o notranjih zadevah Zveze. Popoldne se je vršila daljša debata, v ka teri je poročal Pongrašić o socialni za konodaji in koalicijski svobodi železničarje Po debati so bile sprejete resolucije, zahtevajo, da preidejo socialne naprave na že leznicah v roke delavstva samega, dalje, za htevajo komercializacijo železnic v trgovsko privatnem smislu ter da železniška uprav pospeši stanovanjsko akcijo za železničarje Danes se vrši v istih prostorih balkansl strokovna konferenca, na kateri poroča za stopnik amsterdamske internacionale F i m men. Jutri se vrši »Vsedelavski zlot«, zdr žen z mitingom na Kongresnem trgu. Beležke Д Dobro, da vemo. — »Jutro« št. 131 (3. junija) poroča o treh stopnjah zakona v Abesiniji. Prva da je konkubinat, potem se lahko sklene »navaden zakon«, tretja pa »cerkven brak, ki je nepraktičen za oba zakonca, da se mož in žena, ki jima je bil podeljen ta zakrament, ne smeta vezati nikoli več s kako drugo osebo«. Menelik je baje sklenil reli-gijozni zakon šele 20 let potem, ko se je oženil. Svojemu poročilu, ki bi ga pa bilo treba na točnost šele preizkusiti, dostavlja »Jutro« to-le značilno pripombo: »Abesinci se torej temeljito premislijo, predno se odločijo za važen korak, ki se pri nas že ne smatra več za trajno in sveto dosmrtno ustanovo.« — Pri nas! — Ko bi bilo »Jutro« vsaj reklo: pri nas »Jutrovcih«! Pa bo prihodnjič zopet sveto-hlinsko zavijalo oči in javkalo: Saj mi nismo protiverski! — Meminissc juvabit. Д Na likvidacijo so jutrovci navajeni. Likvidacije so pri njih na dnevnem redu. Kar so začeli, so morali likvidirati, edino »Jutro« jim je ostalo. Včeraj je to »Jutro« priporočalo drugim, naj likvidirajo preostanke preteklosti. Mi ugotavljamo predvsem, da teh preostankov ni in jih ni mogoče likvidrati, pa če bi kak preostanek bil, bi škodljivejši za slovenstvo in državo no mogel biti ko je jutrovskn družba. Nje je treba torej predvsem likvidirati. To dokazuje tudi včerajšnji »Jutrov« uvodnik. II. svilarski kongres v Milanu g Milan, 3. junija. (Izv.) Danes se je otvoril drugi evropski kongres proizvajale« svile. Navzoči so delegati iz Nemčije, Fran cije, Švice, Španije, Madjarske, Anglije Grčije in Rusije. Japonska je na kongres po slala le tri opazovalce. Romunija, Češkoslov ška, Argentinija, Urugvaj, so zastopane po svo jih konzulih. Minister za narodno gospodar stvo Belluzzo je imel otvoritveni govor, v ka tereni je poudaril napredek svilarske indu strije v Italiji. Kongres se bo zaključil v po nedeljek. I. kongres se je vršil pred dvein letoma v Parizu. kmetfki dan na Trški gor pri Novem mestu ho na binkoštni ponede Ijek, dne 6. junija t. I. po tem-le sporedu Ob 9 dopoldne sv. maša \ romarski cerkvi zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pi veliko zborovanje zunaj cerkve, na kateren nastopijo odlični govorniki. Med govori na stopi pevski zbor. — Možje in fantje! Ni agitacijo za veličastno udeležbo! Na binko šini ponedeljek vsi na Trško goro! Ka/ se godi doma Kmetski dan na Slinovicah pri Kostanjevici priredi Prosvetna zveza v nedeljo po binko-štih 12. junija. — Ob 9 sv. maša v cerkvi M. B. Dobrega sveta. Nato pred cerkvijo veliko zborovanje za fante in može leskcvške dekanije. Nastopi več dobrih govornikov. — Za slučaj neugodnega vremena bo zborovanje v DruStveni dvorani v Kostanjevici. Največja letošnja orlovska prireditev bo dne 3. julija 1927 na Stadionu. Nastopijo odseki treh ekspozitur Kranj, Ljubljana in Novo mesto. Program je sledeči: Dopoldne: Od 7.-8. ure zbirališče po ulicah pri Ljud-ikem domu. — Ob 8. uri odhod na Stadion (spre-V0<1)_ _ ob 9. uri sv. maša na Stadionu. — Od 10. do pol 1. ure skušnje. Popoldne: Od pol 1. do pol 3. ure odmor in kosilo — koncert na Stadionu. — Ob pol 4. uri javna telovadba: 1. Članice: rajalni pohod in proste vaje га lefo 1926. 2. Člani: orodje: drog, bradlja, krogi. 8. Člani: lahka otletika: skoki ob palici, teki in drugo. 4. Članice: vaje s kiji. 5. Člani: rajalni pohod in proste vaje za leto 1927. V deževnem vremenu se bo prireditev vseeno vršila ln sicer s sledečo ižpremembo: ob B. uri sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. Ob 9. uri odhod na Stadion, kjer bo skušnja in kosilo. Pri javni telovadbi pa odpade orodna telovadba in lahka atletika. Petdesetletnica Cecilijnega društva za ljubljansko škofijo. Dandanes, ko svet tako hitro živi, vsako društvo rado obhaja že obletnico, temveč 5, 10, 25 let-iiioo obstoja. Dalje pa ne gre rado. Cecilijino društvo je v srečnem položaju, da obhaja 14. junija 60 letnico nele obstoja, marveč neumornega, doslednega, občudovanja vrednega delovanja. Ustanovljeno leta 1877. je imelo od začetka velike boje in težave, ker bilo je treba pretrgati staro tradicijo, očistiti hiše božje trivijaine muzike in na njeno mesto postaviti glasbo, kakršno zahteva cerkev za svoje bogoslužje. Poeebno skrb je obrnilo društvo na slovesno, lilurgično službo božjo, ki se zdaj po večini vrši po pravilih sv. cerkve. Veliko skrb je pa imelo tudi za slovensko cerkveno pesem, ki je postala od leta do leta lepša in umetnejša. V to svrho je posebno dobro služil društven organ »Cerkveni Glasbenik«, ki je učil, bodril, navduševal in vodil celo stremljenje glasbenega preporoda. — Največ pa je vplivala na zboljšanje cerkvene glasbe orglarska šola, ki je vzgojila v 50 letih veliko nad 300 organistov, in je še dandanes dobro obiskovana. Orglarska šola in »Cerkveni Glasbenik«, oba obhajata letos z društvom vred 50 letnico, in pred tem dejstvom mora vsakdo kloniti glavo. To je delo, to je precejšen del kulture med nami Slovenci, ki zasluži pozornost. 50 letni jubilej Cecilijinega društva bodi tedaj domač praznik, katerega se močno veselimo in upamo, da se ga udeleže vsi prijatelji cerkvene glasbe od blizu in daleč. H. Socialna beda slovenskega delavstva. Iz Krmelj-Št. Janža nam pišejo: Pri Št. Jan-Skem premogokopu ne praznujemo toliko šihtov kakor v Trbovljah, ampak samo enega v tednu, včasih tudi dva. Plače so zelo malenkostne. Tukajšnji kopači imamo maksimalno plačo 23.50 Din, ln na vozača pride že samo 19.50 Din, dninarji 20 Din, celo v kamnolomu pri težkem delu in vročini samo 23.50 Din, torej smo še hujše prizadeti, kakor v Trbovljah. Beda nas strašno mučL Otrok že ne moremo več v cerkev pošiljati, ker nimajo obleke in obutve. Kdor je v skladišču ostal dolžan, ne dobi več toliko živil, kolikor jih nujno rabi. Dolini so tudi že na tisoče dinarjev. So družinski očetje, ki že leto dni niso prejeli nobenega izplačila. Kje naj dobi tak delavec denarja, da bi kupil obleke in obutve sebi in svoji družini? Ako družinski oče zboli in je nekaj časa bolan, se gotovo zadolži. Celo pazniki so dolžni po prodajalnah. Mnogo delavcev živi ob koruzni polivki (močniku) in kavi. Beračiti morajo po kmetih in tudi tam je treba zaslužiti. Vse se muči. Otroci pod 14 letom in žene morajo trdo delati za skromni košček kruha. Kako je mogoče krepke in dobre otroke vzgojiti! Fant 16 ali 18 let bi imel biti že odrasel in močan, pa izgleda kakor šolarček. bled, suh in strgan. Kapitalizem se zato seveda ne zon eni. Zahvala Jugoslovanske Matice. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice izreka svojo toplo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri sijajno uspelih proslavah desetletnice majske deklaracije. V prvi vrsti izrek svojo zahvalo in priznanje ljubljanski šolski mladini in njenemu učiteljstvu za veličastno manifestacijo, s katero je bil dosežen višek proslav. Zahvaljuje se dalje gojenkam in gojencem Trgovske akademije in gospem Kola jugoslovanskih sester ter Kluba Primork za uspešno prodajanje spominskih znakov, godbenemu društvu »Gradašca« na Viču in mladinski godbi na Rakovniku za brezplačno sviranje v sprevodu, hotelu Union, Narodnemu gledališču in Kino Matici, ki so dali svoje prostore za mladinske akademije brezplačno na razpolago, gg. telovadnim učiteljem, ki so prevzeli sestavo in vodstvo sprevoda itd Dalje se zahvaljuje vsem svojim podružnicam, šolam in drugim organizacijam in posameznikom širom Slovenije, ki so organizirali deklaracijske proslave. Končno pa se zahvaljuje tudi vsemu narodnemu občinstvu, ki je nosetilo te proslave in prispevalo za Jugoslovansko Matico. Od proslav v posameznih krajih je prejela Jugoslovanska Matica do danes sledeče zneske: Zbirka gojencev Trgovske akademije v Ljubljani 6677 Din 10 par in 1 šiling, Kolo jugoslovanskih sester od prodaje znakov na dveh križiščih 2378 dinarjev 10 par in še posebej od lastnih znakov 540 Din, Klub Primork od prodaje na enem križišču 948 Din, podružnica Jugoslovanske Matice na Homcu 190 Din, Kat. prosvet društvo v Kranjski gori 350 Din, Kat, del. prosv. društvo v Kamni ogrici 95 Din 50 par. Hvala 1 Jugoslovanska Matica prosi tudi druge svoje podružnice in društva, da ji nakažejo pri proslavah nabrane zneske, ki se bodo objavili. Otvoritev galerije skozi Pre-doselj v Kamniški Bistrici. Kamniška podružnica SPD je dovršila te dni novo pot in galerijo skozi Predoselj v kamniški Bistrici. Da opozori obiskovalce Bistrice na to pot in na prirodno lepoto do sedaj nepristopnega Pre-doslja, je sklonila kamniška podružnica, da priredi slavnostno otvoritev te nove poti in galerije. Bo v nedeljo dne 12. junija 1927. Zunanji udeleženci pridejo s prvim jutranjim vlakom v Kamnik, ter potem poljubno naprej. Vozil bo tudi avtomobil Kamnik—Stahovca (cena 8 Din po osebi). Zbirališče bo na Kopišču. Odtam odidejo udeleženci po novi zelo prijazni stezi vodeči ves čas tik ob vodi do dolnje brvi pod slapom, potem po novi stezi naprej nad slap in na galerijo, kjer bo kamniška podružnica pozdravila goste, nakar bo odhod čez prirodni most proti bistriški koči. Tam bo ob 11. uri sv. maša v bistriški kapelici, potem prosta zabava pri koči. Pri pozdravu in pri zabavi bo sodeloval tamburaški zbor društva »Edinost«. Odhod iz Bistrice proti Kamniku je polju- ben. Iz Stahovce do Kamnika bo vozil avtomobil. K tej otvoritvi so vabljeni vsi planinci in prijatelji kamniške Bistrice. Težka avtomobilska nesreča. Maribor, 3. Junija 1927. Sinoči se je pri Polskavi med Slovensko Bistrico in Mariborom pripetila težka avtomobilska nesreča. Trčila sta skupaj mestni avtoomnibus, ki vozi med Mariborom in Celjem in osebni avto g. Robausa iz Maribora. Nesreča je povzročila veliko materialno škodo, ranjene pa so tri osebe, ki so se vozile na avtoomnibusu in naravnost čudovito naključje je, da ni bilo tudi smrtnih žrtev. Avtoomnibus »Renault«, last mariborske občine, je vozil zvečer iz Celja proti Mariboru ter je bil zaseden s potniki. Pri Zgornji Polskavi ga je dohitel g. Robaus s svojim osebnim »Chrysler« avtomobilom ter hotel avtoomnibus prehiteti. Ko je privozil z veliko brzino že mimo avtoomnibusa, je najbrže prehitro krenil zopet v sredino ceste ter zadel pri tem z vso silo z zadnjim kolesom v prednje kolo avtoomnibusa Udarec je bil tako silen, da je nič hudega slutečemu šoferju mahoma iztrgal krmilo iz rok, zasukal prednja kolesa avtoomnibusa na desno ter ga tako vrgel iz smeri. Avtoomnibus je zdrčal še kakih 25 m po cesti, nato pa zavil v jarek ob desni strani ceste, se zaletel v drevo, ga podrl ter se nato pr nil v jarek. Trije potniki so bili pri tem ranjeni in sicer gospa dr. Hojnikova, inž. gradb. direkcije g. Vanek in šofer avtoomnibusa Deželak. Tudi avto g. Robausa je vrgel udarec iz smeri, prevrnil se je v levi jarek ceste ter si razbil kolesa. O nesreči je bilo vodstvo mestnega avtoomnibus podjetja kmalu obveščeno in ravnatelj g. inž. Tomšič se je takoj odpeljal na mesto nesreče z ravnokar iz Ljubljane došlim novim Chevrolet avtoomnibusom. Med tem je že ranjeno gospo dr. Hojnikovo prepeljal v Maribor neki privatni avto, gospo Robausovo pa je vzel neki motociklist v svoj priklopni voz. Ostali potniki in ranjeni šofer Deželak so se pripeljali v Maribor s pomožnim avtoomnibusom. Deželaka so oddali takoj v bolnic1), ..er je dobil težke kontuzije. Skoda je precej znafyia. Avtoomnibus ima poškodovan prednji del in razbite šipe, dočim je karoserija vse udare vzdržala, kar je dokaz solidne konstrukcije. Po površni ocenitvi trpi mestna občina okrog 30.000 Din škode. Enako tudi gosp. Robaus. Denarno pismo za 100.000 dinarjev ukradeno. Dne 27. maja je bilo na zagrebški glavni pošti oddano denarno pismo za 100.000 Din na naslov tvrdke »Virbo« v Virovitici. Pismo se je še isti dan odpremilo v Virovitico, a ko ga je naslovnik odprl, je bilo prazno. Pečati so bili celL Začela se je dolgotrajna preiskava in končno so zaprli poštnega slugo v Virovitici Matija Biškovj-ča. Denar so našli na podstrešju njegove hiše. Odločen boj preklinlevartju in nesoodobnemu govorjenju je napovedal okrajni glavar v Kamniku, ki je pod št 6141 z dne 18. maja t. 1. izdal 6ledočo odredbo: »Pridušanje, preklinjervanje in nespodobno govorjenje je samo na sebi nekaj grdega in naj se ga čuva vsak posameznik. Dostojno, mirno obnašanje vedno in vsepovsod je v čast posamezniku in družbi. Opozarjam ponovno — ker sem opazil nasprotne pojave (razglas z dne 8 marca 1927 št. 3018) — da je vsako nespodobno obnašanje ali prekK-njevanje na javnem prostoru, s čimer se žali čnt za red in dostojnost, ter moti zabavonje občinstva, kaznivo po § 11. naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zakona št. 96 z zaporno ali z denarno kaznijo (do 14 dni zapora ozir. do 1000 Din). Da se taki izgredi kolikor mogoče preprečijo na javnih zbirališčih, odrejam temeljem § 54. obrtnega reda: 1 V vseh gostilnah (točilnicah) in kavarnah morajo lastniki ali poslovodje istih nabiti na vidnih mestih listke ali deščice z napisom: Ne preklinjaj! Ne govori nespodobno! 2. To odredbo je izvršiti v treh tednih. 3. Izpolnitev bom, kakor običajno, nadzoroval po svojih organih in neizpolnitev kaznoval po določbah obrtnega reda. Dr. Ogrin s. r.c — Želeti je, da hi tudi drugi uradi izdali slične odredbe ! Slovenci v Italiji Nepismenost na Primorskem. Te dni je neka rimska agencija objavila podatke o nepismenosti v Italiji. Leta 1911. je prišlo na vsakih 100 nad 6 let starih oseb 38 nepismenih, leta 1921. je to število padlo na 27. Zanimivo je, da je najmanj nepismenih na Južnem Tirolskem, t. j. 2%, nato pride takoj Primorsko s 14%; nadalje sledijo drugs dežele z vedno višjimi odstotki do Kalabrije, ki ima 53%. K tej statistiki je treba pripomniti, da so pod Primorsko (uradno Julijsko Benečijo) združene vse pokrajine na Primorskem, torej tudi Istra, kjer je nepismenost iz znanih vzrokov silno visoka. Ako bi torej imeli ločene podatke za Primorsko, t. j. za vsako provinco zase, bi lahko ugotovili, da n. pr. Goriška ne zastaja prav nič za Tirolsko: sledile bi takoj tržaška in reška provinca. Iz tega je razvidno, da stojijo slovenske province — izvzeta Istra — kultura na najvišji stopnji v Italiji. Tako јч bilo leta 1921. Več ko gotovo pa je, da prihodnja statistika za nas ne bo več ta*o razveseljiva. Komisija «a izpremembo priimka na Goriškem. Poleg tržaške komisije za izpremembo priimka obstoji sedaj tudi goriška. Goriški prefekt Cassini je namreč sestavil tako komisijo pretekli teden. Predsednik komisije je podprefekt Anza, nadalje so v komisiji kanonik Tarlao in bivši sodni svetnik Ussai Popis vprežne živine in vozov. Sedaj je tudi tržaška občina dala razglasiti v listih, naj se v smislu zakona od 31. januarja 1926. ki se tiče rekvizicije vprežne živine in vozov za armado, priglasijo vsi konji, mezgi, osli in voli ter vozovi. Smrt. Na Brjah pri Rihemberku je umrl po dalješm bolehanju tamošnji nadučitelj Anton Mo-žina, star 61 let. Pokojni je bil na Vipavskem zelo znan radi svojega udejstvovanja v javnem življenju pred vojno; boril se je sicer v liberalnem ta- bor«, a bil je pošten in delaven. Vipavci so mu v ponedeljek, 30. maja priredili krasen pogreb. Kraški vodovod bodo končno vendar pričeli popravljati. Kakor znano, je bil vodovod zgrajen med vojno, da bi preskrbel avstrijsko armado z vodo. Delo je bilo pač provizorično, a je kljub temu dolgo vztrajalo Po vojni je bil puščen vodovod v nemar in je v zadnjem času pričel razpadati. Za Kras bi bil razpad vodovoda silna nesreča, okoli 20 vasi bi ostalo brez vode. Tržaški prefekt je dai zagotovilo, da se bo za zadevo zanimal in da bo ekušal dobiti primerne predite. Porast lire in stanarina. Fašlstovska vlada se trudi na vse načine, da bi omejila gospodarsko krizo, ki jo je povzročila nagla narast lire. V državi je prava gospodarska revolucija. Fašistovski režim pritiska s pomočjo političnih oblastev in novega sindikalnega aparata na trgovce, obrtnike in hišne gospodarje, naj bi zniža U cene razmerno z dvigom lire Boj je hud. Na najhujši odpor je zadela vlada pri hišnih gospodarjih. Organizacija hišnih gospodarjev je v toliko popustiia, da je sklenila, da stanarine ne smejo znašati več kakor štirikratni predvojni znesek. Tržaški hišni lastnik so s tem sklepom še pridobili! V Trstu so bile pred vojno stanarine silno visoke radi velikega prometa, visokih zaslužkov in pomanjkanja sta-no vanj; kljub izgubi denarne vrednosti niso mogli hišni gospoda rji po vojni štirikrat povišati stanarine, ker bi takih stanarin Trst danes ne prenesel še posebno radi gospodarske krize, Tržačani morajo biti sedaj pripravljeni še na povišanje najemnin. V Poreču se je te dni odigral dogodek, ki kaže, da se kapitalist lahko požvižga tudi na fašiste. Najemniki so šli k lastniku h'še dr. Ca-legariju in ga prosili, naj jim zniža stanarino, ko se je vendar lira tako dvignila. Dr. Calegari jim je " odgovoru poslal obvestilo, da je vsem najemnikom zvišal najemnino za 60%! Takoj nato se je sestal fašjo in izključil Calegarija iz stranke. A to je bilo vse. Mi bi želeli, da bi fašjo tu energično nastopil v socialno zaščito najemnikov ter mu želimo uspeha. Karočajfe .Slovenca*! R. Kušej: Cerkveni zakoni v sovjetski Rusiji. (Dalje.) 5. Razveza zakona. Sovjetsko pravo ne pozna ločitve zakonov od mize in postelje in tudi ne postavlja nikakih razlogov za razvezo. V zakonodajah različnih držav je vprašanje razveze (solutio vinculi) dokaj različno rešeno. Dočim Italija, Španija, Portugalska, Mehika, Argentina, Chile možnost razveze za vse izpovesti brez izjeme odklanjajo, omejuje naš o. d. z. to načelo samo na katolike. Večina ostalih evropskih in izven-evropskih držav dopušča razvezo zakonov samo iz več ali manj strogih razlogov, ki in vol-virajo krivdo enega ali obeh soprogov. Maloštevilne so doslej države, v katerih je razveza zakona brez razlogov nn soglasen predlog ?nkoncev mogoča. Mnenja pravnikov o dopustnosti sporazumne razveze so de lege ferenda ielo deljena, še bolj seveda glede razveze na enostranski predlog, dasi ne manjka duhovitih del v prilog te rešitve. Tako piše Hoff-mannstal, Naturgeschichte der Eheseheidung. Wien, 1925, 19, 20: »Edini resnični problem v zakonskem pravu pričenja z vprašanjem, ali je razveza dopustna brez krivde samo na predlog ene stranke. Odgovor zavisi od te-meljneca naziranja o zakonu v obče. Ali ca je smatrati za institucijo, ki sega tako globoko v najfinejša razmerja so rogov, da predstavlja v vsakem trenotku svojega obstoja vzajemno voljo strank. Da mora biti na tem polju izključena vsaka sila, ker bi pomenila vsaka, ne samo fizična sila posilstvo. Da nima noben človek pravice na drugega, ako naj ne bo koncem koncev dovoljeno rob-stvo, katerega zadnji ostanki so v istini v sodobni družbi ohranjeni v poedinih oblikah takozvanih zakonov.« Sovjetska Rusija je to stališče že štiri leta poprej uzakonila. Rodbinski kodeks določa v § 87: >Za razlog razveze služi lahko sporazum zakoncev, a tudi želja enega izmed njiju, da se ločita.« Na ta način je zakon priznan zgolj kot državljanska pogodba, kateri zakonca lahko vsak čas sporazumno napravita konec in ki prestane celo vsled enostranske odpovedi po enem delu. Dejansko je v sovjetski Rusiji vsak zakon sklenjen samo do poljubnega preklica. To je vsekako nekaj, s čemer ee doslej ne more ponašati nobena druga država in kar moremo razumeti samo iz naziranja pravotvorcev, da Je zakonsko razmerje zgolj pravnega, nikakor pa tudi etičnega značajn. Teorija se bavi tudi z vprašanjem, ali je zakon, ki je sklenjen samo do preklica, sploh še zakon. Odgovor se glasi različno in je odvisen od opredelbe pojma zakon, ki pa zopet ni v vseh pravnih sistemih enak. Ako vzamemo zakon kot spolno razmerje med enim moškim in eno ženo, osno- vano na posebni po veljavnem pravnem redu predpisani oblični pogodbi, s katero so zvezane posebne pravne posledice, potem je tudi boljševiški zakon pravni zakon. Ako pa tudi ta posebna oblika sklenitve odpade, ali vsaj ni strogo obvezna, kakor v sovjetskem pravu, potem preostane kot kriterij za razliko, med zakonom in konkubinatom edino še affectus maritalis. Ker so pa nezakonski otroci pri ugotovljenem očetovstvu dednopravno m glede alimentacije itak izenačeni z zakonskimi, prihaja razlika med konkubino in zakonsko ženo samo v toliko v poštev, da gre pač ženi, ne pa priležnici zakonita dedna in subsidiarna alimentacijska pravica napram možu, in sicer poslednja tudi po razvezi zakona, dokler so pogoji zanjo podani (§ 130). Pri odločanju o preživnini se eventualna krivda na razvezi ne upošteva, ker je vprašanje krivde na razvezi iz sovjetskega z~.con-skega prava sploh izločeno. Pri razvezi je zakoncema prepuščeno določiti, katerega rodbinskega imena se hočeta v bodoče posluževati. Če se ne zedinita, ohrani vsak od njiju rodbinsko ime, ki ga je imel pred sklenitvijo zakona (§ 102). Kakor za sklenitve zakona je potreben tudi za njegovo razvezo vpis v stanovske matrike (§ 7e). Po tej ureditvi cerkveni zakon ni bil prepovedan, temveč je ostal po § 52 (zgoraj), ako ni bil vpisan v državne stanovske matrike, zuoli brez Dravnih učinkov. Niti to ne sledi iz omenjenega § a, da bi cerkveno sklenjen zakon ne bil zakon. Ničnosti radi neupoštevanja registracije rodbinski kodeks ne izreka. Zato je ostala boljševiška zakonsko-pravna zakonodaja na razmerje med obema spoloma na deželi skoraj brez učinka. Zakoni se sklepajo slej ko prej skoraj izključno v cerkvi. Potomstvo iz tako sklenjenih zakonov ima itak enake pravico do očeta kakor deca iz civilno poročenih soprogov. V mestih je bil učinek drug, tam so registrirani zakoni ravno tako redki kakor na deželi, ker je skoraj vseobSe zavladal konkubinat, ki ne vstvarja pravnih obvez med možem in ženo ter omogoča obema, da se vsak čas brez vseh formalnosti razideta. Tako je boljševizem zelo proti svojim intencijam dosegel, da so ostale civilne poročne knjige v mestih in na deželi skoraj povsodi prazne. To izkustvo ni ostalo brez pomena pri najnovejši zakonsko-pravni reformL Tabor kmetskih mož in fantov bo dno 6. jnnija, to je na binkoštni ponedeljek v Črngrobn pri Škofji Loki. Priče-tek po sveti maši oh 9. nri na prostem. Govorita narodni poslanec B r o d a r in oblastni poslanec dr. M i 1 a v e c. Možje in iantje, udeležite se te manifestacije kmetske zavednosti v velikem Števila. if Za občinske volitve. Ponovno opozarjamo, da je izšel na novo: Volivni red za občinska zastopstva v Sloveniji. Naroča se na naslov: Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Dobi se tudi v Jugoslovanski j knjigarni, Pred Škofijo, v Ljubljani. Cena 5 Din. *k Bohinjce vabimo na shod na binkoštni pondeljek pri Sv. Duhu. Po običajnem c eu kvenem opravilu bo ob 11 shod ,aa katerem govore poslanci radovljiškega okraja. ~k Izletnike na Trsat in Sušak opozarjamo, da je odhod iz glavnega kolodvora v Ljubljani ob 8. uri 5 min. zvečer preko Karlovca. Od Karlovca do Sušaka se vozimo z brzovlakom, za kar je treba doplačati 31 Din 50 pat"a. Vstopi se lahko na vsaki postaji. Kupite vozne listke do Sušaka, prosite gospoda uradnika, da žigosa karto z mokrim dnevnim žigom. Ta vozni listek velja tudi nazaj. S Sušaka je odhod v pondeljek zjutraj ob 8 in pridemo v Ljubljano zvečer ob 21. uri 33 min. Izletniki se pa lahko vračajo s katerimikoli vlaki. Polovična vožnja velja do 8, junija za vse proge ljubljanske direkcije. Izletnikom je prevzv. g. knezoškof dal dispenzo od posta. — Prosvetna zveza. •k Tržiški romarji na Trsat in v Cerkve-nico odidejo iz Tržiča z vlakom, ki odhaja v ( soboto ob 14.32; iz Kranja 15.41, iz Ljubljane proti Rakeku ob 17.27. Udeležence sprejema na vseh postajah od Tržiča do Ljubljane in na Rakeku. Udeleženci, ki vstopijo na vlak na tržiški železnici in v Kranju, se prej zglasijo pri voditelju, ki kupi vozne listke, oni pa, ki vstopijo v Ljubljani, si kupijo vozni listek sami do Rakeka in dobe potem povrnjeno, kar so plačali. Vozne liste po italijanskem ozemlju oskrbi vodstvo. Nazaj pridemo v pondeljek v Ljubljano ob ca. 19.30 in v Tržič po 22. uri. -k Izprašcvalna komisija za pravosodni državni izpit ua pravui fakulteti ljubljanske univerze je za bodočo poslovno dobo sestavljena takole: predsednik dr. Milan Škerlj, redni univerzitetni profesor; 1. podpredsednik dr. Metod Dolenec, redni univerzitetni profesor; 2. podpredsednik odvetnik dr. Fran Te-kavčič; člani dvornosodni svetnik Božidar Be-žek, deželnosodni svetnik dr. Erik Eberl, redni univerzitetni profesor dr. Janko Polec, odvetniki dr. Oton Papež, dr. Anton Švigelj, dr. Fran Tekavčič, dr. Fran Tominšek, svetniki višjega deželnega sodišča dr. Vladimir Golia, dr. Edvard Pajnič, Rudolf Sterle in dr. Ivan Vuk. •k Iz idravniške zbornice za Slovenijo sta se izbrisala dr. Edvard Jemec in dr. Friderik Groyer. kr Trgovska, bančna in industrijska podjetja, ki žele dobiti dober in sposoben pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo osebno ali pismeno obračati na ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. ■k Strokovni izpit za pouk gluhonemih je dne 25. maja t. 1. z odliko napravil učitelj ljubljanske gluhoncmnice g. Metod K u m c 1 j, •k VI. jugoslovanska umetniška razstava, združena z razstavo umetnosti 18. in 19. stol. v Vojvodini, se je otvorila v sredo, dne 1. junija v Novem Sadu. Razstavo prireja Srpska Matica o priliki njenega lOOletnega obstoja v 12. dvoranah gimnazije. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali minister Stankovič, vladika bački dr. Ćirić, general Dokić ter mnogo druge odlične gospode. Isti dan se je vršil slavnostni banket. Slovenci so na razstavi odlično zastopani po »Slov. umet. društvu« ter po skupini »Sava«. Slovenske umetnike je zastopal kot delegat slikar Gojmir Anton Kos. -k Za poset svečanosti na Dunaju (od 5. do 19. junija) se dobe informacije, kakor tudi legitimacije, ki dajejo pravico na najrazličnejše ugodnosti, pri Tourist-Officeu, Ljubljana. ■k Obmejna četa sprejema podčastnike, korporale in redove s sledečimi pogoji, da so rojeni 1896 ali mlajši, da so odslužili kadrovski rok in sicer samo v pehoti, da imajo priporočljivo oceno o službi v kadru, da niso kaznovani in da niso že prej služili v obmejni četi. Prosilci naj se prijavljajo v komandi ljubljanskega vojnega okrožja. kr Zveza kulturnih inženerjev kraljevine SHS. V vrstah inženerjev kulturno-tehnične stroke se je počela akcija za osnovanje Zveze v svrho zaščite strokovnih in stanovskih interesov vseh kulturnih inženerjev naše države. Pojasnila daje dr. inž. A. Verber, Belgrad, Jevremova ul. 6. •k Razpis tečaja za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Oblastni odbor naraščaja društva Rdečega križa priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. julija do 4. avgusta 1927 tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Namen tega tečaja je, da učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo ln moralno obvežejo za delo pri naraščaju Rdečega križa ter si dopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in posebno iz praktične higijeno, na kateri mora sloneti celokupno domače in Šolsko življenje. Po dovršenem tečaju bodo učiteljice na svojih organiziranih šolah snovale tudi kuhinje naraščaja Rdečega križa, v katerih bodo delovale in se učile mladenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi tiste, ki so dovršile šolo. Tečaj sc bo vršil za gospo- novice dinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani in za druge predmete na »Zavodu za social no-liigijensko zaščito otrok« v Ljubljani, Lipičeva ulica 2, ter v »Higijenskem zavodu« v Ljubljani, Zaloška cesta. Za tiste udeležnice, ki ne bodo stanovale pri svojcih, je brezplačno stanovanje preskrbljeno v »Mladiki«. Prehrano si bodo udeležnice same preskrb-ljcvale v gospodinjski šoli in zanjo plačevale po dnevnih cenah. Pouk bo brezplačen Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Naraščaja društva Rdečega križa v Ljubljani do 15. junija 1927. Prednost imajo one učiteljice, ki aktivno delujejo pri naraščaju. Število udeležnic se določi naknadno. O sprejemu se bodo dotične posebej obvestile. Zbero naj se dne 4. julija 1927 ob 8 dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Pripominja se, da se bodo taki tečaji vršili letos tudi v Belgradu in Zagrebu. ■k Dan Rdečega križa za Slovenijo in posebno Ljubljano je določen na binkoštno soboto in nedeljo. Posamezna društva Rdečega križa ta dan organizirajo po svojih krajevnih prilikah. Vzvišeni cilji Rdečega križa morajo sami ob sebi dvigniti slovenski narod, da kakor eden pride sam od sebe in daruje vsakdo po svojih prilikah. Med nujno potrebne in neodložljive izdatke tega dne mora spadati tudi večje ali manjše darilo za Rdeči križ. V Ljubljani bo šolska mladina po ulicah nabirala darila. Ljubljansko prebivalstvo more imeti samo eno manifestacijo, katere se mora udeležiti vsak prebivalcc mesta brez razlike in to je manifestacija naših dobrih src in duš. Dobrota srca tudi v času materijalnosti in nemorale ni prazna beseda. Ona je edino zdravilo! Kdor bi šel slepo mimo, naj pomisli, ako v teku nekaj minut morda ne bo ob vso srečo in bo potreboval pomoči Rdečega križa. Kdor ta dan ne bo imel prilike storiti svojo dolžnost napram Rdečemu križu, naj se nanj s skromnim darom spomni drugi, tretji dan, predno pride ura usodel kr Smrt radikalnega politika. V Aflenzu je umrl radikalni narodni poslanec in državni podtajnik v agrarnem ministrstvu g. Bora Mila novic. Rajni se je pripeljal pred kratkim v sanatorij v Aflenz, kjer je pa umrl na pljučnici v starosti 42 let. Umrlega bo prepeljal graški pogrebni zavod preko Maribora v Zemun, kjer bo v nedeljo svečani sprejem od strani sorodnikov, znancev, prijateljev ter zastopnikov političnih strank in uradov. Milo-vanović je bil znana politična osebnost in zgubi z njim radikalna stranka vestnega delavca. kr Split išče posojila. Občinski svet splitski je sklenil, da v Ameriki najame posojilo 2 milijonov dolarjev. Posojilo se uporabi za komunalne investicije, vodovod, kanalizacijo, stanovanjske hiše in humanitarne zavode, Za botre in birmance obleke lastnega izdelka po najnižjih cenah JOSIP ROJINA, LJUBLJANA •k Turški dijaki v Jugoslaviji. Kakor javljajo bclgrajski listi, obišče ta mesec našo državo večja družba turških dijakov akademikov s svojimi profesorji. Ogledati si hočejo vsa naša večja mesta. V Belgradu se je že osnoval odbor za sprejem teh gostov. ■k Spopad med Črnogorci in Hercegovci. Pri Gacku na hercegovsko-črnogorski meji je prišlo te dni do spopada med kmeti. Iz sela Kozamina se je namreč podalo 15 Hercegov-cev v gozd, da si nasekajo drv. Tedaj pa so iz bližnjega črnogorskega sela udarili nanje seljaki, vsi do zob oboroženi, in jim zabranili sečo. Iz prepira se je vnela naposled pravcata bitka, pri kateri pa po sreči ni bilo mrtvih in težko ranjenih. Pred premočjo so se Hercegovci morali umakniti, pustivši na bojišču dva konja, ubita od črnogorskih krogel. Oblasti so uvedle preiskavo. kr Lov občine Stara Fužina-Studor (lovišča »Peršivc in Ukanca«) bom oddajal na javni dražbi dne 30. junija 1927 (četrtek) ob 11 dopoldne v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. julija t. 1. do 30. junija 1932. Dražbeni pogoji o zakupu so na vpogled pri komisarju za agrarne operacije v Ljubljani (v županijski palači, Bleiweisova cesta, II. nastropje in pri g. Janezu Ražnu v Stari Fužini. — Dr. Spillcr-Muys 1. r. kr Pri slabem počutju je naravna »Franz Josef« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znaL o zmanjšajo bolečine in čcŠče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Jozef« vode, ki je posebno izboma za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. •k Opozarjamo na današnji oglas tvrdkc g. Fran Benčič. •k Tatvina dirkalnega kolesa. V Konjicah je bilo ukradeno 30. maja popolnoma novo dirkalno kolo znamke »Styria« številka 667.662. Kolo je zelene barve z rdečimi cvetličnimi cveti kot okrasek. Ker bo skušal tat prodati kolo v kakem drugem kraju, svarimo pred nakupom -k Tatvine v Zalogu. Zandarmerija v Zalogu je prišla v noči od četrtka na petek na sled velikopoteznim vlomom, ki so jih v bližini (Zaloga izvrševali gotovi individuji v železniške vagone. Zandarmerija je aretirala dva moža, ki ju jc zasačila »in flagrant!«. Tatovi so pokradli tekom več mesecev baje ogromne množine tobaka. Tatvine pri Zalogu so zadnje čase nekoliko ponehale, odkar jc bil aretiran voditelj tatinske družbe Anžur. Sedaj pa so padli v roke orožnikom tudi ostali člani tolpe, ki so sc dosedaj spretno izmikali pravici. •k Na begu izvršil samoumor. V četrtek zvečer so zasačili pri tatvini v neki hiši v Zalogu delavca Jožefa Sekovaniča. Ko je onazil, da je obkoljen od zasledovalcev, je zbežal v podstrešje, kjer si je z britvijo prerezal vrat. Sekovaniča so z avtomobilom prepeljali v bolnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. kr Ilarikiri v Subotici. 44 letni posestnik v Subotici Julij Dulić si je z nožem prerezal trebuh. Rana je 44 cm dolga. V bolnici je kmalu umrl. Vzrok je neozdravljiva bolezen. tV Lepa brata. V Subotici na glavnem trgu je Dušan Krnjajski zahteval od svojega brata, naj mu podpiše menico za 50.000 Din. Brat mu ni ustregel. Dušan pa je odklonitev kvitiral s klofuto. Začel se je boj z revolverji, ki je trajal, dokler sta bojevnika imela kaj municije. Dušan Krnjajski je na 4 mestih težko ranien. ■k Velika isbera raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat itd. i se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. Žargi, Ljubljann, Sv. Petra cesta. •k Za birmo kupite najccneje: ure, zlatnino pri tvrdki Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Za modnih potrebščin bo do nedelje tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, cene modnim potrebščinam primerno zn!žala, da bo mogoče vsakomur nakupiti le najboljše in najcenejie. CfuMfana O Vsi na gledališko prireditev Zarjanov! Drevi ob 8 vsi v Ljudski dom h gledališki prireditvi naših delavnih Zarjanov. Predstave se udeleži tudi avtor, Razvaline življenja, g. F. S. Finžgar. — Predprodaja vstopnic danes od 10—12 in od 2 do predstave v Ljudskem domu. O Služba božja in birmovanje v ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih. Binkoštna nedelja: dopoldne ob pol 10 slovesna Škofova sv. maša. Okrog pol 11 začetek sv. birme. Zadnji blagoslov prvič ob pol 12, drugič ob sklepu. — Popoldne ob pol 3 slovesne večernice, ob 3 birma. Zadnji blagoslov ob sklepu. Nato slovesne litanije. Binkoštni ponedeljek: ob' 10 slovesna sv. maša, okrog 11 začetek birmova-nja. Zadnji blagoslov le ob sklepu. ©.Vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Anton Mencinger bo odsoten od sobote, dne 4. t. m. do inkl. torka 7. t. m. in med tem časom ne sprejema strank. © Koncert delavskih pevskih zborov iz Ljubljane, Jesenic, Maribora, Kamnika in Zagreba se vrši danes ob 20 v veliki dvorani hotela »Union«. Na sporedu so skladbe Zorka Prelovca, Emila Adamiča, Janka Ravnika, Mo-kranjca, Zajca, Pavčiča, Vilharja, Jereba, Mirka in Križovskega. Na sporedu so najmodernejše kompozicije. Koncert se vrši na čast gostom in delegatom iz inozemstva ob priliki Vsedelavskega zleta v Ljubljani. © Binkoštno nedeljo otvoritev vrta pri Tičku na gričku. Pristna dolenjska in štajerska vina, sveže pivo, gorka in mrzla jedila, kava, malinovec itd. © Razstavo grške in rimske plastike v od-livkih iz pariškega Louvrea otvori Narodna galerija v nedeljo, 5. t. m. ob 12 v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo pristopna vsak dan od 9-18. © Med. dr. Josip Tifar se je vrnil in or-dinira zopet od 2—4 popoldne v Šelenburgovi ulici 3-II. © Tatvine, vlomi in poneverbe. V stanovanje Ivana Trampuša v Rožni dolini se je splazil skozi pritlično okno neznan tat in odnesel 90 Din ter več obleke v skupni vrednosti 340 Din. Tat je moral biti zeta drobne postave, ker je okno pre-grajeno z železnim križem. — V trgovino Arko je prišla prod dnevi neka 14 letna deklica in zahtevala za Inrovca Miklavca dva otepalnika v skupni vrednosti 60 Din. Ko je trgovina zahtevala kasneje od Miklavca plačilo, se je izkazalo vse skupaj za spretno goljufijo neznane deklice. — Neka vdova iz Rožne doline je vzela pred kratkim na hrano in stanovanje brezposelnega zasebnega uradnika J. J. Novi podnajemnik ji je dejal, da dobi na magistratu tedensko 180 Din podpore, naj ga pride v četrtek opoldne počakat pred magistrat, da ji bo plačal stanarino. Vdova ga je ob določeni uri res čakala pred magistratom, toda svojega podnajemnika ni našla in ga še danes išče. — Tehniku Vinku Radeju je v restavraciji »Zvezda* nekdo ukrarlel 150 Din vreden klobuk. — Krojaškemu mojstru Anionu Janmiku jo bil ukraden iz stanovanja v Rožni dolini 300 Din vreden suknjič. — Služkinji Mariji Bmčanovl je bila na trgu ukradena torbica s poseisko knjižico in 200 Din gotovine. © Nesreča pred pokopališčem. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o težki nesreči voznika Bi-vica pred pokopališčem poročamo, da prvotna vest, da so se konji splašili radi motornegn kolesa, ne odgovarja resnici. Bivic je namreč vozil z vrtnarjem Kolinsko tovarne težko naložen dvovprežen voz krme. V svojem veselju je hotel zajahati konja, ki pa ga je vrgel s hrbta pod voz, pri čemer se je Bivic težko poškodoval, vendar pa je sedaj že izven nevarnosti. © Karam bol. V četrtek zvečer se je neki osebni avlo zadel na Kralja Petra trgu v kolesarja Ivana Malika. Molik je padel s kolesa in se znatno poškodoval na vsej levi strani telesa. Avtomob je nato naglo oddrčal, vendar pa ga je Malik p njegovi sledi izsledil in naznanil šoferja policij j © Kristofič-Bučar. Dospele krasno bluzi © Krasna birmanska clarila kupite na; ceneje pri E. Skopek, trgovina ur zlatnini Ljubljana, Mestni trg. © Ali veste, kje ste solidno postreženi ! manufakturnim, galanterijskim in specerijskii t blagom? Pri Francu Pavlinu, Gradišče 3 356 Ure, verižice, obeski, uhani itd so vedno naflepia birmanska darila, ki jih dobite najceneje pri tvrdki LU D. ČERNE — LJUBLJANA, Wolfova ulica it. 3. Marifoor □ Češki gostje v Mariboru. Na binkoštn nedeljo, dne 5. junija ob 13.13 se pripeljejo Maribor ravnatelji in faktorji čeških tiskar; Iz Maribora nadaljujejo ekskurzijo v Ljul ljano, Zagreb, Dalmacijo itd. V Mariboru ji pozdravijo na kolodvoru njihovi tukajšnji sta I novski tovariši, zastopniki J, Č. Lige in č« škega kluba. Pozivamo tudi ostalo občinstvi da se udeleži sprejema bratskih gostov. □ Sc ji bo zopet ponudila prilika, da dc kaže. Socijalistično glasilo »Volksstimme« j objavilo 12. maja t. 1. notico, v kateri poroči da je zaprlo bukareško naučno ministrstv samostansko šolo v Temcšvaru. Zaprtje t šole ima zagonetno ozadje. Gre za zlorab 13- in 14-letnih deklic itd. Beležena notica j laž, s katero je hotel list oklevetati same stanski zavod. Mariborski zastopnik temeš varskega zavoda ima že obvestilo ministrstv iz Bukarešte, da je trditev »Volksstimme ostudna laž in pooblastilo predstavitcljic za voda za tožbo. »Volksstimme« bo dobila najkrajšem času priliko, da dokaže svoje ki« vete, s katerimi obmetava v vsaki števili vero, duhovščino in katoliške zavode, Mc goče bodo poklicali socijalisti iz Temešvar priče, da dokažejo, da je bilo črno, kakor s to skušali pri zadnjem tiskovnem procesu. □ Šolska sestra umrla. V zavodu šolski sester je umrla sestra M. Gabrijela, roj. El zabeta Plohi, dne 2. junija opoldne v 74. let starosti. Pokojna je bila zadnji dve leti vedn bolna in je veliko, a udano trpela. Bog ji bot dober plačnik! Pogreb pokojnice se vrši soboto ob 3. popoldne. □ Zakaj je bil prepovedan ustanovi občni zbor nemške Lige za zaščito manjšin Policijski komisarijat jc podal pojasnilo, z: kaj je bil svoječasno prepovedan v Maribor ustanovni občni zbor nemške lige za zaščit manjšin. Radi te prepovedi so nekateri neir ški in naši listi napadali g. velikega župan; toda Nemci so sami zakrivili prepoved, ki s je izvršila povsem iz formalnega razlogi Nemci so namreč pozabili predložiti pravil ministrstvu, kakor to določa zakon in rac tega policija ni mogla dovoliti ustanovne^ •občnega zbora, dasi nima proti ligi kot tat ničesar. □ Promet z vozovi in avtomobili n Slomškov trg se v nedeljo ob priliki birm vrši po sledečem redu: I. Dovoz: 1. po Gc sposki — Ulici 10. oktobra, 2. po Tatter bachovi ulici. Glavni trg, stolni ulici, 3. p Koroški in Stolni ulici. II. Odvoz: 1. Gleda liška — Gregorčičeva ulica, 2. Orožnova u — Strossmajerjev drevored. Na Slomškovci trgu stoje vozovi tam, kjer to določi službe joči policijski uradnik. □ Osebna vest. Stolni pevovodja g. Janfc Gašparič je te dni napravil na Dunaju na glasbei akademiji za cerkveno glasbo izpit. Časlitamol □ Vremenska hišica. To je posebnost v Mar boru. Dolgo je bila zanemarjena. Ko se je to javn ožigosalo, se je hišica sama popravila, a na aparat že čaka cele mesece. Neki šaljivec se je ponudi da bo sam šel v njo sedet s svojo revmatičn nogo, ki tudi napoveduje vreme, da bo vsaj neka Cas je že, da se aparati zopet vpostavijol □ Ljudska univerza. Izlet Ljudske univerz na Plitvička jezera odpade začasno, ker se ni mop;l dobiti dovoljno število prenočišč. — Občni zbe Ljudske univerzo se vrši 13. t. m. ob 8 zvečer čitalnici Študijske knjižnice. □ Cvetlična dneva v jrrid siromašne in boli i dece. V letošnjih počitnicah priredi naraščaj dri štva Rdečega Križa v Mariboru ca. mesec dni tri jajočo ferijalno kolonijo za siromašno in boln doco v Kašlel Lukšiču pri Splitu. Nobroj učenec vseh mariborskih šol je zaprosilo za brezplače sprejem in vsakdo od teh nestrpno pričakuje 0Jutro« v petkovi številki, so si klerikalci izmislili nov trik z razglasitvijo, da se naj roditelji-staroupokojenci, katerih otroci gredo k birmi, oglasijo pri Križniku v Trbovljah ali pa pri Arnšeku v Hrastniku, češ da se .klerikalci« drugače nikakor ne morejo plasirati. Razglas se sicer drugače glasi, in bi ga ne bilo treba spreminjati, nasprotno bi ga »Jutrov« poročevalec, če je le malo človekoljuba, moral še dobesedno priobčiti, da bi tudi njegovi bralci bili opozorjeni na stvar, ker tu gre za čisto drugo akcijo podpor, kakor jo ima II. rud. skupina. Ker se pa mi ne bahamo s takimi deli, odklanjamo odločno vsako sumničenje, da bi nam bila enaka akcija, ko gre za to, da se na ta ali oni način pomaga potrebnim, samo sredstvo za dosego strankarskih namenov. Tako poročanje je netaktno in obsodbe vredno, mi mu ne bomo sledili. Časi kislih kumare bodo pa tudi za »Jutrovega« poročevalca prišli, za kar bomo že poskrbeli, v nasprotnem slučaju bomo imeli pa več pisati kakor »Jutro«, ker smo se radi ljubega miru zadnjo Čase vzdržali, a nočemo tega daljo prenašati in garantiramo, da se bodo take pisarije nehale. Ako bo kdo prizadet, naj pripiše to iJutrovcniu poročevalcu. Zadružna elektrarna. Že od oktobra lanskega leta se je veliko govorilo med interesenti zadruge, da pride zadružna elektrarna pod občinsko upravo, odnosno da jo v celoti odkupi, ker je že itak skoro celo glavno omrežje last zadruge. Bil se je že tudi zakulisni boj med nadzorstvom in načelstvom zadruge in nekaterimi glavnimi člani občinskega odbora iz socialistične večine, zadnje čase je pa stvar zaspala in ni čuti onega delovanja med njimi kot poprej. Čujemo namreč, da so se gospodje pobotali. Knjižnica Krekove mladine. Od sedaj naprej je knjižnica odprta vsak četrtek popoldne od 5 naprej in ne več ob nedeljah. Cepljenje koz za. enoletne otroke se vrši kot smo poročali mi. Poročevalcu »Jutra« bi priporočali naj se še kam drugam obrne za poročila, a ne samo na občinsko tablo. W>tuJ ф šolsko leto 1026. Na tukajšnji gimnaziji se konča z rednim poukom v petek dne 10. junija, letna spričevala pa se bodo razdelila šele po vidov-danski slavnosti, dne 28. junija. Pismeni višji tečajni izpit se bo pričel dno 13. junija. Za vstop v prvi razred letos ne bo treba sprejemnega izpita. V prvi razred se bodo sprejemali učenci, ki so uspešno dovršili četrto šolsko leto na osnovni šoli, naj bodo to dvo-, tri- ali večrazrednice, vendar starost teh učencev ne sme biti pod 10 in ne nad 18 let. Priglasijo se lahko za sprejem na koncu šolskega leta nli pa v začetku septembra. © Lep jubilej. Sormann I, davčni nadupra-vltelj je obhajal včeraj srebrno poroko v krogu «voie družine, iskreno čestitamo, želeč še dalnjih 25 let! ф Smrt. Tukajšnjemu tržnemu nadzorniku je umrla na porodu žena Apolonija Cajnko. Zapušča uiuža in dosti nepreskrbljenih otrok. m polepša Ll/as ELIDA CREME DE (fH CHAQUE HEURE Ta krema medlo prirodne barve naj se uporablja vsako uro, ker jo koža popolnoma upija. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. Blida Creme de Chaque Heure Žalec Nesreče. Zadnji teden se je v Gotovljali pripetila težka nesreča. Pri podiranju zidovja pri posestniku Gajšeku je podsulo tri zidarje. Pri tem sta dobila dva težke poškodbe na nogah in v križu. Z avtom so ju prepeljali v celjsko bolnico. — Na vnebohod sla trčila dva kolesarja v avtomobil. Eden je dobil težke poškodbe na glavi. Kolesa in avtomobil so pa zelo poškodovani. Vzidanjo spominske plošče pokojnemu dr. Rih. Bergmannu se je pričelo. Dovršeno bo v par dneh. SlovensKa Icrajina Orkestralni nastopi Glasbeno Matico iz Ljubljano v Murski Soboti. Orkestralno društvo Glasb. Malice v Ljubljani bo priredilo v binkoštnih praznikih pod vodstvom profesorja glasbo in znanega našega komponista g. Emila Adamiča malo turnejo po severnem delu Slovenije. Za glavno točko svoje turneje si je izbralo M. Soboto, kjer bo nastopilo v nedeljo 5. t. m. Nastopa bosta dva, in sicer dopoldne v obeh župnih cerkvah: katoliški in evan-geljski in zvečer v kinodvorani g. Dittricha. Pri veliki sv. maši v katoliški cerkvi ob 10 dopoldne se bo proizvajala Missa seraphica od p. Hugolina Sattnerja, le da se bo namesto Gloriae dal Mndler ■— Largo, solo za orgije in čelo, in namesto Sank-tusa Matlsonova cerkvena arija, islotako solo za orgije in čelo, namesto Benediktusa pa »Pater uo-sterc za bariton, vijolino in orgije (od Iv. pl. Zajca). Baritonski solo bo pel g. Marijan Rus, član drž. konservatorija iz Ljubljane. Pri orgijah bo g. E. Adamič sam. Istočasno kakor v katoliški cerkvi bo v evangelijski cerkvi pri evang. službi božji sekstet proizvedel nekaj primernih skladb. Spored za večerni nastop pa je naslednji; 1. Suk: Andante con moto, op. 6. 2. E. Adamič; a) V zvezdi — Nunski samostan, b) Pri Sv. Krištofu, c) Na gradu. 3. a) Dawes; Melodija, b) Sarasate: Ciganski napevi (oboje vijolinski solo). 4. a) Schuinunn: Dva gre-nadirja, b) Wagner: Arija Dalande iz op. »Večni mornar, c) E. Adamič; Kot iz lihe zabljene kapele, č) E. Adamič: Nocoj je pa lep večer (vse štiri točke baritonski solo). 5. Santel: 2. stavek iz -Suite«-. 6. Dvorak: Valček št. 4. op. 54. 7. Čajkovskij: Fi nale (ruski tema), op. 48. Vijolinski solo bo igral g. Karel Rupelj ; baritonski solo bo pel g. M. Rus, na klavirju pa bo spremljal g. Šivic. Kakor lansko leto za predstave, ki jih je skoro ob tem času dala ljubljanska drama tako vlada tudi zdaj za nastop orkestralnega društva Glasbene Matice največje zanimanje in ni dvoma, da, kar se hvaležne publike tiče, ne bi bilo uspehu. Iz Sobote odide orkestralno društvo v Ljutomer, kjer nastopi naslednji večer. Osebna vest. Odkar je bil šolski vodja v Kapci pri D. Lendavi upokojen, je šoli primanjkovalo ene učne moči. Izpraznjeno mesto je sedaj izpolnjeno. Kot učitelj je nastavljen g. Janez Tivadar, rodom iz Beltinec, ki jo pred kratkim doslužil vojaški rok. Kot začetniku v učiteljski službi mu želimo obilo uspeha. Za občinske volitve. Iz delovanja gerentskih svetov je ljudstvo spoznalo, kako mnogo zavisi od tega, kdo gospodari občinam. Vsakemu jo jasno, da smejo bili v vodstvu občin le najboljši možje. Zato pa se na vse strani naglaša, kako zelo je potrebno, da pri izbiri kandidatov ne odločajo osebni, oziroma strankarski interesi, temveč trezna razsodnost. Zanimanje za volitve se bo gotovo šo povečalo, ko se bo vedelo, kdaj se bodo vršile. Pričakujemo jih zelo težko, zato prosimo oblast, da jih ne zavlačuje! V interesu občin je, da so čimprej naredi konec gerentovanju. Nov uradni naziv. Po naredbi poštnega ministrstva se mora imenovali Dobrovnik v okraju D. Lendava od sedaj naprej »Dobrovnik v Prekmurjuc. Ker je bilo že več slučajev, da sta se Dobrovnik in Dubrovnik zamenjala, kar je povzročilo precej zmešnjav, jo omenjena naredba umestna. Kupujte srečke loterije Marlhtišča! Žrebanje se je moralo vsled mnogih nepredvidenih ovir preložiti, gotovo so pa bo vršilo v jeseni. Gre za slov. kat. dijaški dom, zato se no obotavljajte prenesli j majhne žrtve. Srečko se dobijo po 5 Din pri ravnateljstvu Martiniščn v M. Soboti. 1)opisi Radovljica. Na dopis iz Radovljice v : Jut rut z dne 29. maja ugotavljamo sledeča dejstva: 1. Med procesijo se ni nihče suval in brcni. 2. Omenjen prepir so. jo vršil po procesiji, ko so bili otroci & doma na mestnem trgu. 3. Suvali in brcali niso člani in članice Orla, pač pa so Pobravčeve dekli« prišlo v konflikt z neko U., ki ni članica Orla, pat pa so Dobravčovo članice Sokolji. 5. Sicer pa le ne igra nob» ne vloge, ker je šlo za navaden otroški prepircck. Dokaz jc temu tudi to, da sta U. |«-išla na pomoč tudi dva dečka Sokola. Sila strankarske zagrizenosti in duševne omejenosti jo treba, da sc iz takšne nedolžno zadeve napravi klobasarija, karšno je skrpucal skupaj »Jutrov« dopisnik. Sicer pa, ali smo žo tako zelo v dobi kislih kumare, da mora -'Jutroc polniti svoje predale s čenčami o otroških krogih in prepirih. ri. Komisijonelni ogled nove žago g inž Pelhana so je vršil v soboto. Komisija jo napravo odobrila, naročila jo pa primemo ukrepe za varnost proti požaru. — Na binkoštno nedeljo ob pol 4 popoldne prirede Orli telovadno akademijo v proslavo 1100 letnice sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo, da so vrši po akademiji tombola z mnogimi dobitki. Med prireditvijo igra godba žirovskega gasilskega društva. Kamna gorica. Kat. prosvetno društvo priredi na binkoštni ponedeljek dne 6. junija t. 1. popoldne ob pol 4 v društvenem domu spevoigro »Ribičeva hči«, po igri prosta zabava ter velik srečolov. Prt prosti zabavi sodeluje društveni pevski odsek, čisti dobiček je namenjen za napravo odra v domn. Vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. Gomilsko. Dne 15. majnika t. I. smo slavili pri nas znamenit jubilej, namreč 30 letnico dušnega pastirovanja našega občo priljubljenega g. župnika Ivana Gobelška, obenem pa tudi jubilantov godovni dan. Po večernicah. smo priredili g. župniku časten večer v našem prostornem »Gasilnem domu«, ki so ga za ta namen naša dekleta dostojno ozaljšala s cvetjem in zelenjem. Pri tem slavlju sta sodelovala oba tukajšnja pevska zbora, namreč moški in mešani, nadalje št. Rupersko pevsko dru štvo kakor tudi Trnavska godba na lok. Gomilek« vas je bila tem povodom v zastavah, topiči pn eo pokali na čast našemu slavljencu. Ljudstvo se j( navrelo tolika množica, da ni bila lo obširna dvorana natlačeno polna, ampak da je še za eno tako dvorano udeležencev moralo zunaj ostali in pri oknih poslušati potek svečano 'i. — G. župnik Gomil-šek izhaja iz preproste, a ugledno kmetske hiše v Žičah. Po gimnazijskih študijah v Celju je vstopil v mariborsko bogoslovje, katero je zapustil letu 1897. Kaplanoval je v Pilštnjnu, Podsrodi, v Št. Jur-ji ob juž. žel.-, najdelj pu v Slovenski Bistrici in irovsoil so ga radi imeli. Le v Slovenski Bistrici eo ga nekateri posebno zagrizeni nemškularji čmerili ter blatili po tedanji zloglasni »Mnrburgorci«, ker jo bil odločen narodnjak. Leta 1909. je odšel kot župnik na Gomilsko. Koliko jo tu storil za pokrepi-lev verskega življenja, loga gomilskim fnranom ni treba podrobneje razlagati, ker je vsakemu znano in očividno. Omenimo naj le, da je temeljito reno-viral Zupno cerkev, pripravil isti in trem ]>odruž-nitu cerkvam nove zvonove, nabavil mnogo 'dragocene mašne obleke, naposled nakupil tudi krasno monštranco, ki jo po sodbi strokovnjakov umetniško delo prve vrste. Sploh jo — kratko rečeno — vso gomilsko župnijo v duhovnem oziru preobrazil. — Vsak revež, ki so oglasi v goinilskem župntSču. so vrača jasnega obraza iz njega, ker jo obdarovan nad svojo pričakovanje. Naš g. župnik jo poosebljena radodarnost. Vsakemu faranu brez izjeme rad pomaga; ako pride v tej ali oni zadevi v stisko ter mu pride potožit svoje gorje. No ustraši se v tem pogledu nobenega pisarjonja, dopisovanja in posredovanja, dn mu pomaga. Če pa mu to ni mogoče, pa vsaj sočuvstvujo z njim ter ga tolaži. Zato pn g. župnika vsi čislamo, cenimo in radi imamo. Ohraniti si ga hočemo, če Bog da, do skrajne meje človeškega življenja! — Ob priliki omenjene slavnosti so farani in pa dekleta posebej poklonili našemu jubilantu krasne darove, za katere se je gitijpiio zahvalil. Gospod župnik Gobelšek sprejmi ob tej priliki čestitke od vseli, ki ga poznajo po vsej domovini kol vzor duhovnika in narodnjaku Prosvetna szvexa Proslavo 10 letnic« majniške deklaracije je slavilo 42 prosvetnih društev samostojno. Nekatera društva proslave ta spominski dan Se v nedeljo in ponedeljek. Fara pri Kostelu. Kat. prosvetno društvo je proslavilo majniško deklaracijo na izredno slovesni način, namreč z blagoslovitvijo društvene zastave. Mogočno je žarel po dolini Kolpe velikanski kres, katerega so člani zažgali na predvečer. V nedeljo eo društveniki in društvenice v svečanem sprevodu spremile zastavo v cerkev, kjer je bil svečanosti primeren nagovor, nato blagoslov zastave in slovesna sv. maša. Po popoldanski službi božji pa je bil pravcati tabor na župnijskem vrtu. Oblastni poslanec g. A. Peterlin je imel slavnostni govor, v katerem je mojstrsko opisal zgodovinski pomen deklaracije. Lepo je bilo, da so tudi bratje Hrvati in »mestjani* s Kočevja počastili s svojo navzočnostjo prosvetni praznik. Črnomelj. Tukajšnje kat. izobraževalno društvo in Stanko Peharčeva knjižnica ter ostale kat. organizacije so dobile krasen prostor v komendi vit. reda. V nedeljo 5. junija se bo dvorana blagoslovila in vse organizacije se ob tej priliki posvete Kristusu Kralju. V ponedeljek popoldne bo slavnostni zbor v novi dvorani z govori, petjem in deklamaci-jami. Govori g. oblastni poslanec prof. Jarc. Prosvetno društvo v Zagradcu proslavi svojo 00letnico delovanja na binkoštni ponedeljek 6. t. m. p sv. mašo, popoldne pa vprizori igro in srečolov. Začetek ob 3 popoldne. Sosedna društva vljudno vabljena. ' št. Vid pri Stični. Prosvetno društvo vprizori ina binkoštno nedeljo 5. t. m. ob 3 popoldne F. S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo: >Veriga*. Igra je poučna in zanimiva, zato vabimo k obilni udeležbi. Zagorje ob Savi. Prosvetno društvo priredi v Binkoštih izlet na Gorenjsko, in sicer v Kranj, Sv. Jošt, Brezje—Bled in Vintgar Odhod iz Zagorja 5. junija popoldne. Vrnili se bomo 6. junija Evečer. , Št .Tur pri Grosupljem. Prosvetno društvo priredi v nedeljo po večernicah v društvenih prostorih predavanje versko prosvetne vsebine. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Dobrepnlje. V društvenem domu bo v nedeljo Б. t. m. in v ponedeljek 6. t. m. zajiimivo filmsko predavanje o prvi dobi krščanstva. Videli bomo mučeništvo sv. Sebastijana. malega Tarcizija in sv. Neže. Začetek obakrat po večernicah. EjubljansUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 4. junija: TI IN JAZ. Red C. Globoko znižane enotne cene. Nedelja, 5. junija: MNOGO HRUPA ZA NIC. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6. junija: PEGICA MOJEGA SRCA. Izven. Globoko znižane cene. Torek. 7. junija: Zaprto. Abonente roda C opozarjamo, da imajo svojo abonma-predstavo danes v soboto dne 4. junija Vprizori se Barrvjeva veseloigra »Ti in jaze. Ostalemu občinstvu 90 pa sedeži po znižanih cenah na razpolago. MNOGO HRUPA ZA Nič. Veseloigra v petih dejanjih. Spisal W. Shakespeare. Prevel Ô. Župančič. Muzika: E. W. Korn-gold. Režiser O. Šest. Insceniral R. Kregar. Ta komedija sicer ni eno izmed najboljših Shakespeareovih del, pa je izredno hvaležen odrski komad, zato so jo mnogo uprizarjali in se posebno v novejšem času veliko igra. Pesnik je tu združil dve ljubezenski spletki v eno celoto, ki jo vendar lahko ločimo kot dve zgodbi: ena je resna in bi se skoraj žalostno končala, druga je zabavna in nam dokazuje staro resnico o zarečeni ljubezni, ki rada vzplamti v jako velik ogenj, da ga more pogasiti samo zakon. Prva zgodba je posneta po stari italijanski noveli in pripoveduje, kako bi bilo zlobno obrekovanje zagrenjenega don Juana in njegovih pomagačev skoraj preprečilo zvejo dveh mladih zaljubljencev — saj sta se razšla pred oltarjem, toda obrekovanje pride na dan in prenagljeni zaročenec mora prestati kratko preizkušnjo, šele potem dobi svojo nevesto. — Spo-redno s to novelo, ki je Shakespeareu prava dramatična igrača, se lovi dvoje polnokrvnih Shakespeareovih ljubezenskih oseb: možak in pol Benedikt in ženska in pol Beatrice. Trdoskori plemič Benedikt prisega na svoje večno fantovstvo in žensko mržnjo, in Beatrice se norčuje iz Benedikta in ji noben moški ni dovolj dober — pa oba nasedeta zabavnim dvornim spletkam in v obeh ni mogoče ljubezni ukrotiti. Obe zgodbi je Shakespeare napolnil z vedrostjo renesančnega življenja, vse je, kakor da tem plemičem ni po vojni za drugo kot za veselo življenje in ljubezenske zveze. Toda bolj kakor ta zunanja enota nas zanima Shakespeareovo pestrost, živa bodočnost, v kateri se preliva romanska živahnost z angleškim rokodelskim humorjem, ki mu je pesnik poleg »Sna kresne noči« pustil tukaj skoraj največ razigranosti in ga je postavil v pravo burko. To je sodni postopek obeh slug Zimoleza jn Čemerike, kjer je Shakespeare komediji na ljubo razpletel vozel žalostne zgodbe takô, da krivci priznajo krivdo kljub vsej veseli nespret-nosti in karikaturi sodnih služabnikov. Ob tej predstavi moramo vnovič ugotoviti, da je Shakespeare v resnici edini, ki mu naše občinstvo izkazuje dolžno čast in da je shakes- fiearska tragedija in komedija praznik v gleda-išču. Vendar bi tega ne bilo, če bi ne čutili na odru Župančičeve ostrine, s katero nam reže najdrznejše metafare kot domač kruh. Ta ostrina je vedno svetlejša in človeku se zdi, da je vsak prevod boljši od prejšnjega. Shakespeareja pri nas uprizarja g. Šest. Tudi to smo že omenili, da se mu veseloigre bolj posrečijo kot žaloigre in po letošnjem Macbethu je »Mnogo hrupa za nič« to skušnjo potrdilo. Dosedanje predstave te igre so bile vse enake in zdi se mi, da je predstava dozorela v celoto šele v torek 31. maja in želimo, da tako ostane. (Pre-mijere nisem sam videl.) Težava pri upriziritvi je ta, da nas glavna zgodba (Claudio in Hero) dramatično veliko manj zanima in da je kljub svoji resnosti, ali recimo starokomedijski značilnosti, vendarle komedijsko lutkarska, dočim imamo ob dvojici Benedikt Beatrice živo shakespearsko komedijsko tvornost Ta del je pri nas nosil močnejši del igravcev. to sta bila dvojica g. Levar in ga. N a b 1 o c k a , ki sta za svojo pasivno ka-rakterno komiko (po shakespearsko: usodno ko-miko) prav živo zajela in jo prav dobro nosila. Levarju bi dal prednost pred Nablocko, ki so mi je zdela le preveč delavniška in je radi težjega teksta, ki ga ima navadno, tudi težje govorila. L?varjnva igra v ortem dejanju in v vrtni uti je popolna. —"Prvi del zgodbe pa je bil šibkeje zastavljen, zlasti v ženskah. Hero ni zadostovala svoji nalogi Claudio g. Jama je sicer temperamenten in gladek mladenič, ni pa še dovolj plemič — ie boli pa ie Don Pedro & Gregorina kot princ prerobusten in preveč vihrav. Visoka plemiška gospoda naj bi tudi ne sedala na stopnice. Dobri plemiško-komedijski figuri sta bila & Kralj in g. Lipah kot Leonato in Antonio, žaljenega Don Juana je podal g. R o g o z v značilni maski vendar ne dovolj izenačeni igri; dasi je igro prav zajel, je na dveh, treh mestih le udaril na dan g, Rogoz sam, kar je škoda za sicer dobro igro. Izmed obeh spremljevavcev, ki sta ju igrala g. Plut in Cesar, je imel g. Cesar več prilike za razmah, pa tudi njemu še rada zdrkne igra, zlasti z glasom. Nad vso komedijo stoji nevsiljiva brka Zimelezova in Čemerike, ki sta ju z velikim zatajevanjem in pravo spoštljivostjo izdelala g. Peček in Povhe. Njima ob strani stojita kot dobro dopolnilo g. Smerkolj in Kosič. — Tako je igra vesela celota, ki jo je izravnala nekoliko neenakost igravcev, predvsem pa režiserjeva volja, ki je z močnim črtanjem teksta omogočil igravcem živo gibanje in ga ubral v Korngoldovo muziko. Igra ima 14 slik, ki niso vse zvezane z muziko; radi tega ne tvorijo popolne celote. Shakespearea smo se navadili gledati brez zastora; in zato nas je pri tej igri za-stor motil zlasti tam, kjer ni bilo godbe. Na to bi se bilo treba ozirati pri inscenaciji, da bi večkrat ne zahtevala zastora. Rešitvi resničnega vprašanja, kakor smo ga videli, nimamo v bistvu ope-rekati. Inscenator je pri nas običajno shakespearsko prostornino obdal s stebri in jih je po potrebi premikal. Nezmiselno pa je, da v orga-nični dekoraciji del stebrov nič ne nosi. Sicer je tudi prav, da Shakespeareu dajemo zunanji blesk in ga skušamo bogato obrobljati (dasi sam zase tega ne potrebuje, ampak bolj naše gledališče), to vendar bi to bogastvo ne smela biti papirnata kričavost, kakršna je baš rdečina stebrov. F. K. Marifo&rslto gledišče Sobota, 4. junija ob 20. uri: CARDAšKA KNE- GINJA. Ab. C. Prvič. Nedelja, 5. junija ob 15. uri: SCAMPOLO. Kuponi. Znižane cene. Abonenti popust pri dnevni blagajni. Ob 20. uri: CARDAŠKA KNEGINJA. Sprememba mariborskega gledališkega repertoarja- Radi nenadnih zaprek se spremeni repertoar na način, da bo v soboto premijera na novo naštudirane operete --Cardaška kneginja* na isti abonma. Gostovanje ge. Mitrovičeve v mariborskem gledališču. Na binkoštni ponedeljek gostuje priljubljeni gost ga. Ančica Mitrovičeva v mariborski opereti. Binkoštni prazniki т mariborskem gledališču. Da bodo imeli mnogoštevilni gostje, k bodo o Binkoštih dospeli v Maribor, priliko posetiti gledališče, se bosta vršile na binkoštno nedeljo dve predstavi. Popoldne ob treh se bo vprizorila vele-zabavna veseloigra -ScampolcK. Zvečer ob osmil pa melodiozna, učinkovita opereta »Cardaška kneginja«. Glasba Slava delu! Delavska himna. Besedilo zložil Engelbert Gangl, za moški zbor z baritonskim ali basbaritonskim solom uglasbil Zorko Prelovec. Založil konzorcij »Kladivarja* v Ljubljani, glasila Narodno socialistične mladine (Pulpanova čitalnica). — Pevna, lahka in učinkovita skladba, ki bo zelo dobrodošla delavskim pevskim zborom. Cena partituri le 1 Din. Naroča se pri založniku. Zbori. Mesečna revija za novo /borovo glasbo z glasbenoknjiževno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Tiska se 5. in 6. številka, ki ju uprava razpošlje naročnikom še pred binkoštnimi prazniki. Vsebina glasbenega dela; Emil Adamič -»Umirajoča*, petero-glasen fciešan zbor v madrigalnem Stilu; Saša šantl »Aganče Božij«, peteroglasen mešan zbor z orgla-mi (harmonijem) iz staroslovenske maše; Vasilij Mirk »Šumi, šumi*, moški zbor. — Vsebina književne priloge: t Jakob Aljaž, Tri Golarjeve pesmi iz zbirko »Njiva zori*. Dr. Jos. Mantuani >0 jugoslovanski glasbi*, prof. H. Druzovič »Slovenska, hrvatska in srbska narodna pesem* (razprava z notnimi primeri). Dr. J. Mlinar-Cigale »Razlika med vokalno in glasbo v širšem smislu*. E. Adamič ■»Madrigal*. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. Operna in koncertna kronika. Nove skladbe in izdaje. Glasbeni listi. Razno. Listnica uredništva in uprave. — Letna naročnina na vZbore* znaša le 40 Din in se nanje lahko še vsak prijatelj glasbe in petja naroči, dokler traja naklada. Podpirajte »Zbore* 1 __ Knjige in revije- Vigred, dekliški list. Izšla je 6. številka tega našega lista. Tudi topot so ga dekleta lahko vesela. Uvodni list govori o bistvu sreče človeških src in izzveni v prošnjo božjemu Srcu: »Upodobi moje srce... !* V istem smislu je tudi prelepa pesem »Rože so se usule.. .« in kotiček »Rožni dom«, ki lepo opisuje vpliv Kristusa Kralja na celotno družinsko življenje. Obe povesti popeljela čitateljice zopet za korak- dalje; ena v bedo in mračno življenje uboge prevaranke, druga v sa-motno življenje kmetskega dekleta, ki ji je dom in rodna gruda vse. Za praznovanje 10 letnice majske deklaracije, ki traja preko maja kar naprej, dokler je ne bo dostojno proslavila zadnja naša vas, je prinesla junijska »Vigred* prelep dramat-ski prizor »Združena Slovenija*. Povsod, kjer so ga vprizorili, je zelo, zelo ugajal. Ena sama velika pesem ljubezni je za neodrešene brate! Otožno zvene »Koroške pesmi*, trpečih in tlačenih odmevi. »Rdeča roža* in »Kostanj* pa popeljeta k razmišljajočemu opazovanju, ki je last dekliških src. V kotičku »Od srca do srca* se v tihih dvogovorih vzravnavajo gube in gubice, ki jih na-pravlja življenje na gladini dekliških duš. Prav tako v »Večernih razgovorih-, ki kakor se vidi, hočejo postati ženska apologija v malem. Gospodinjski in organizacijski kotiček prinašata ves'i za vsakdanje in izredne potrebe. Opozarjamo zlasti na program za proslavo 1100 letnico Cirilo-vega rojstva in 10 letnice majske deklaracije, kateri dve orliška organizacija proslavlja skupno, saj pomeni eno rešitev iz kulturnega, drugo iz narodnega robsîva. — Z veseljem opažamo, da ima list v vsaki številki novih sodelavk. Listu želimo čim večjega razmaha, da bo naše ^ženstvo, ki ga list izobražuje, prožeto z resnično ženskim in katoliškim duhom! — »Vigred- izhaja vsak mesec in stane na leto 25 Din, za inozemstvo 32 Din. — Uprava je: Ljubljana, Ljudski dom, ki lahko še vedno postreže novim naročnicam, ker je naklada zvišana »Naš Colnič« 5. štev.: Ivan Pregelj: Zvodnik (povest od včeraj in danes). Pomenki (Telovo). Kmrekar: Šli so. Rado Bednarik: Leta Gospodo-j vega... (Antikriatovi dnevi). Marijina. Selma Li'gerlof: Sedem poglavi'nih grelov. (Iz zbirke Drcttningar in Kungchëlla. — Grušenika). P. Kel-ler (prevedel dr. A. K.) : 0 glasbene n življenju v Altenrodi (nadaljevanje). Lojze Golobič: fine in Tinka (povest). Smrekar: Primorsko dekle. Ciril Pušaricv: Kramar (meh za smeh). Prosvetne tek- me. Domači obrazi. Zanimivosti. Naši ljudje. Pisma uredniku- Uganke. Organizacija etc. Ta edini kat. družinski list primorskih Slovencev izhaja vsak mesec in stane za Jugoslavijo 40 Din. — Ker nekateri gg. naročniki ž vedno povpraÉujejo po 3. štev., objavljani ponovno, da je 3. Številka pošla in da bo še enkrat natisnjena. — Da posamezne številke tako netočno prihajajo, je kriv upravni aparat, ki je minimalen (2 osebi). Vedeti moramo, da se »Naš Colnič« vzdržuje le z naročnino, da se torej bori v največji stiski. Ce bomo to videli, ne bomo sodili. Največje in najpotrebnejše delo dr. Janeza Mencingerja je brezdvomno njegov »Abadon*, ki je pravkar izšel v založbi »Slovenske Matice*. Ta spis je »evangelij pravega slovenstva«, kakor pravi o njem v uvodu urednik dr. Jos. Tominšek. A ne samo slovenstva, ampak človeštva sploh, ker filozof sko-socialno-idejski jih razvija pisatelj, se ne tičejo samo Slovencev, ampak tudi drugih narodov kot zrcalo njih napak v društvu in državi, ki vodijo v prepad. Naj bi ne bilo izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal lega odličnega dela, tega slovenskega utopičnega romana. Cena mu je 40 Din. Celjska porota. Celje, dne 1. junija 1927. SODBE 0 POŽIGIH. Pod predsedstvom sod. svet. Levičnika je danes celjska porota razpravljala o več slučajih požiga. Dopoldne so sedeli pred porotniki: Jakob Bele, roj. 1. 1899. na Donatiju, oženjen, posestnik v Gornji vasi 31 iz rogaškega okraja, njegova leta 1892. rojena žena Alojzija Bele, Josip Š k r a b 1, mali posestnik v Žahenbercu, okraj Rogatec, rojen 1. 1877. v Maču, in njegova žena Neža Škrabl, rojena 1. 1877. pri Sv Roku, vsi štirje več ali manj predkaznovani in uradno zaznamovani kot na slabem glasu: Obtožnica dolži imenovano četvorico, da je požgala svoje hiše z namenom, da bi prišla do zavarovalnine. Oba Be-leta sta na nasvet Josipa škrabla svojo hišo zavarovala pri zavarovalni banki »Slaviji« za 56.000 dinarjev, kar se je 31. oktobra tudi zgodilo. Dne 11. decembra 1926 pa je Beletovka hišo in gospodarska poslopja res zažgala. Čez 14 dni je izbruhnil požar tudi pri Škrablu in se zdi državnemu obto-žitelju verjetno, da je i on zažgal iz istih motivov, kakor jih je izdal ob razgovoru z Beletovo. Škrabl pa krivdo zanika, dočim sta jo Beletova priznala. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, ljudi iz rogaškega okraja. Kaj bistvenega te priče niso izpovedale. Okrog dveh popoldne je predsednik senata zaključil dokazilno postopanje. Radi pozne ure je predsednik senata razpravo prekinil in se je nadaljevala ob štirih popoldne. Po playdoyerju drž. pravdnika in zagovornikov je na podlagi porotniškega mnenja dobil Bele 14 mesecev, njegova žena Alojzija pa 18 meseeev ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom. Škrabl in njegova žena sta bila oproščena vsake krivde. Oba Beleta je zagovarjal odvetnik dr. Goričan, oba Škrabla pa odvetnik dr. Karlovšek. Nato je stopil pred porotnike 1. 1880. rojeni Franc Kos, oženjen i posestnik v Curnovcu. Tudi njega dolži obtožnica, da si je sam požgal vinogradniško poslopje v namenu, da pride do zavarovalnine in se z njo izmota iz težavnega gmotnega položaja. Dne 8. aprila letos je Kosu pogorelo vinogradniško poslopje, zavarovano že od 15. julija 1925 pri Vzajemni zavarovalnici za 50.000 Din, od 13. septembra 1926 pa še pri zavarovalni družbi »Croatia« za visoko vsoto 160.000 Din. Obtožnica skuša dokazati, da je ogenj nastal na podstrešju poslopja, kamor bi mogel priti le obtoženec. Obtoženec sam zanika vsako krivdo. Ker obtožnica ne navaja nikakih direktnih niti indirektnih dokazov za dejanje, ki naj bi ga bil Kos izvršil, je imel zagovornik odvetnik dr. Ogrizek lahek posel. Porotniki so vprašanje krivde soglasno zanikali in je bil Kos oproščen. Sport BINKOŠTNI NOGOMET. Nedelja igrišče Primorja ob 18: GAK ; Primorje-Ponedeljek igrišče Ilirije ob 18; GAK : Ilirija. • Letošnji binkoštni prazniki nam prinesejo prvovrstno športno atrakcijo z dvema važnima in težkima internacijonalnima tekmama. Grazer Athle-tik Klub, eden najstarejših športnih klubov Avstrije, dosedaj še ni igral v Ljubljani in début teh reno-miranih in res izvrstnih graških gostov vzbuja po vsej priliki toliko zanimanje, da bo gotovo pritegnil na naša igrišča zopet enkrat našo širšo publiko. V Ljubljani nastopijo gostje s kompletnim prvim moštvom, katerega igrači so že skoro vsi nastopili v reprezentančnem teamu Gradca in Štajerske. Moč moštva leži predvsem v veliki hitrosti in dobremu startu, ki je vezan z okretno in točno kombinacijo ter nizko in fair igro. Nedeljska in ponedeljkova tekma bo za naša vodilna kluba zelo, zelo težka preizkušnja. Ker se pa oba nahajata v prav dobri formi, bodo tekme nudile res prvovrsten sport in užitek. Kot rečeno igra ASK Primorje prvi dan na svojem igrišču ter nastopi v svoji najmočnejši postavi s srednjim krilcem Buljevičem. Podzvezni prvak SK Ilirija igra sicer v nedeljo v Belgradu za drž. prvenstvo, vendar se moštvo povrne že v ponedeljek. Vsled tega bo nastopila v nekoliko spremenjeni postavi s Cirovi-čem in Zemljakom. Ilirija igra svojo tekmo tudi na svojem igrišču. Kot predtekma igri v nedeljo se vrši ob 16.30 tekma Primorje rez. : Disk, Domžale. Tekme se vrše ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic za nedeljsko tekmo je od danes naprej v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. DESET ZAPOVEDI ZA SODNIKA. Znani angleški sodnik I. T. Howcroft je sestavil za nogometnega sodnika tehle 10 zapovedi: 1. Ne zadiraj se nad gledavci! 2. Pripravi se telesno in bodi zmeren! 3. Ne boj se napaki 4. Ne boj se priznati napake! 5. Piskaj po potrebi, a nikdar veliko! 6. Zahtevaj vestno največ sam od sebe! — 7. Opominjaj rajši prehitro kot prepozno! 8. Ne poznaj stalnih gledavcev! 9. Spoštuj igrav-ce. da boš tudi ti spoštovan! 10. Imej slonovo kožo! FRANCOSKE ATLETINJE. Tudi francoske zastopnice lahke atletike so imele te dni prvenstvene tekme. Ker so prišle v Prago najboljše Nemke, Cehinje in Avstrijke, v Pariz pa najboljše Francozinje, je primerjanje njih uspehov že glede na bodočo olimpiado zelo zanimivo. O prvih treh smo govorili že v sredo, tu pri-denemo še rezultate tekem francoskih atletinj: 80 m Vellujeva 11.2, 200 m Planche 28.8, 1000 m Lenoir 3:31, skok v višino Patouillet 1.40 (dve drugi 1.38 in 1.35), skok na daljavo Uagneux 4.84, kopje VVarmer 26, diskos Vellu 31.52 Klub I.innet-tes je tekel 4X75 m v 41 4 in govorijo francoski listi o svetovnem rekordu. Ce pa pogledaš »Slovenca* od srede, boš videl, da Io ni svetovni rekord. Naše »Dortnice naj vse te sezname malo pregledajo. To in ono -f Pestunje • pendreki. Ob nedeljah poleti hiti ves Newyork na morje, v Atlantic-City. 15 кт dolga, lepa peščena obala, »the famoue blach« je natlačeno polna. Mali otroci in otroški vozički često ne morejo naprej in se tudi izgubijo v množici. Jok zapuščenih malčkov je večkrat motil veselo razpoloženje med izletniki. Zato so nastavile mestne oblas'i več stražnikov z motornimi kolesi, katerih pri-klopnice so urejene kot otroški vozički. Pestunje s pendreki peljejo takoj izgubljene otroke v zavetišče v Atlantic-City, kjer se lahko igrajo, spijo, kosijo in si. pod nadzorstvom učiteljic. Tam lahko dobijo raztreseni starši nazaj izgubljeni naraščaj. Premajhen kvartet. Francoska je zelo svečano obhajala Beethovnovo stoletnico. Tudi neko mestece na deželi je naročilo iz najbližje filharmonije glasbenike, ki so izvajali Beethovnov kvartet. Gospod župan je spremil po uspelem koncertu godce na kolodvor, da poravna račun. Vtaknil je denar v zavitku nekemu gostu v roko in skrivnostno pripomnil: »Dobili boste več, kakor je bilo domenjeno. Nekaj sem dodal povrh. Saj nismo pri nas stiekači, A prihodnjič naj pride, prosim, več godcev. Ta kvartet je prav lep, a preveč revno izgleda, č - ga izvajate samo štirje.« -f Žepni kino. Ta mali aparat bo kmalu splošno v rabi, kakor sedanja ura ali nalivno pero. Tehnika mora le poceniti obstoječe mehanizme. Tvrdka Lumière v Parizu, ki prodaja žepne kino-aparate, je plačala za prvega izmed njih malenkost 7 in pol milijona frankov! Posebni atelier ga je izdeloval celih 6 let; izboljšal je zdaj ta, zdaj oni del. Te priprave eo zahtevale 18 mesecev časa, kakor je predvidel proračun. Tovarna je dala za poskušnje 5 milijonov frankov, toda zamuda je požrla nadaljna 2 in pol milijona, za katere ni bilo kritja. -f Tamerlamova palača. Pri zgradbi letališča v Samarkandu v ruskem Turkestanu so našli veličastne razvaline Tamerlanove palača, ki je nastala v XIV. stoletju, ko so se navalili Mongoli na Rusko. * * * Kripto neke cerkve v Londonu ima v najemu neki prodajalec sadja. Pred tem je bila knjigarna, a še poprej pa vinska klet * * * Tibetanci nazivljajo Mont Everest: >Kraj, tako visok, da celo ptica oslepi, ako pride gori.< Nasznanila Kontjreqacija sa pospe pri sv. Joiefu poj de na binkoštni torek k novi Štifti. Izlet v Velesovo izpade radi nepričakovanih ovir. Odhod k novi Štifti je v torek ob 6.25, zbirališče glavni kolodvor. Udeleženke se uljudno prosijo, da ee te dni javijo g. načelniku radi kosila. Goidbeno društvo »Vrhnika« priredi dne 5. junija v slučaju slabega vremena dne 6. junija proslavo I. obletnice javnega nastopa z veselico, koncertom in drugimi zabavnimi točkami. Pričetek ob treh popoldne. Zveza vlakov prav ugodna. Prijatelji Cankarja-Močilnika in divne Vrhnike na svidenje. Šmarje pri Ljubljani. Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pri Ljubljani vabi za binkoštno nedeljo popoldne vse prijatelje gasilstva na svojo veliko vrtno veselico. Pri veselici svira viška godba »Gradašca«. Čisti dobiček te prireditve je določen za nabavo motorne brizgalne. Kam pa na Binkošli? Vsi na Šmarjetno goro nad Kranjem! Videli boste najkrasnejše zeleno morje in mogočne Alpe. Sviral Vam bo orkester pri pristni kapljici in prigrizku domače šunke. Tudi za abstinente, Skaute in Tabornike so pripravljeni brezalkoholni lokali. Pridite, ne bo Vam žal! Zadruga brivcev, frizerjev in lasniiarjev v Ljubljani obvešča slavno občinstvo, da bodo briv-n i c e izjemoma odprte na binkoštno nedeljo od pol 8 do 12 dopoldne, v pondeljek pa bodo ves dan zaprte. — Načelstvo. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI : Gereter P. T. V., Skizzen zu geistlichen Schulen fiif die Laienbrilder. 436 str., vez. 132 Din. Hâttenschwiller, Herz-Jesu-Betrachtungen fiir die monatliche Geisteserneuerung und den Herz-Jesu-Monat. I.-II. zv., 471 str., vez. 112.50 Din. Hoppe A., Mein Messbuch. I Band. 72 Messan-dachten f(ir aile Sonn und Feiertage des Kir-chenjahres. 750 str., vez. 66 Din. Gruber, P. O., Praktische Herz-Jesu-Verehrung. Zwôlf Vortrâge, 98 str., vez. 45 Din. Lucas, Die Reichttimer des gôttlichen Herzens Jesu 428 str., vez 80 Din. MSder R., Katholische Aktion! 141 str., nevez. 33.50 Din. Mfider R., Im Angesichte des Allerhôchsten. 95 str, nevez. 28 Din. Marmion D. C-, Christus das Leben der Seele. 463 str., nevez. 91 Din. Mateo, Hin zum K6nig der Liebe. 307 str., vez. 62 Din. Pitynek A., Am Herzen Jesu. 33 zeitgemâsse Le- sungen. 280 str, vez. 70 Din. Itettig J., Der Rasttag am Herzen Jesu. Anleituns zur monatlichen Geistessammlung, 147 str., vez. 27.50 Din. Schilling 0., Die christlichen Soziallehren. 198 etr, vez. 72.50 Din. Schmid P. M., Ftihrer zur Innerlichkeit. 315 str- vez. 48.50 Din. Schnepp P., Mit Gott allein. Eines einsamen Pfar rers GesprSche mit Gott. I.-II. zvezek. 750 str. vez. 161.50 Din. Strigl Dr. A., Der Weg des Denkenden zur Wahr hoit. 160 str., vez. 41 Din. Wickl R., Priester-Exerzitien. 280 str., vez. 48.50 Din Wickl R., Ein Biichlein vom helligen Geist. 105 str. nevez. 19.50 Din. Wickl R., Ecce Jésus. Betrachtungspunkte fttr aile Freunde des innerlichen Lebens. I. zvezek. 561 str., vez. 73 Din. Wickl R., Ecce Jésus. Betrachtungspunkte far aH« Freunde des innerlichen Lebens. II. zvezek, 590 str., vez. 75 Din. Wickl R., Kcce Jesus. Betrachtungspunkte far allé Freunde des innerlichen Lebens. III. zvezek 640 str., vez 74 Din. Zeij J. Die monatliche Ge.istesemeuerunc. 267 etr. vez. Din 4ti. Gospodarstvo Naše finančne zveze z inozemstvom. V zadnji Številki »Bankaretva« čitamo piemo g. Lj. St. Koeiera, njegovega izdajatelja, o gornji temi V našem gospodarstvu imamo dve vrsdi kapitala iz inozemstva t. j. kapital naših izseljencev, katerega ceni na 600 milijonov dinarjev, ter pravi tuji kapital. Vse naše važnejše finančne zveze z inozemstvom vodijo na Dunaj; tako je n. pr. ves znatni nemški kapital prišel z Dunaja v naše dcaiarne zavode in industrijska podjetja. Madjarski kapital je obdržal predvojne postojanke, ni pa šel čez nekdanjo mejo Ogrsko, in Bosne (v Ogrsko štejemo tudi Hrvatsko). Češki kapital je plasiran v bankah in v sladkorni tekstilni industriji v vsoti okoli 300 milijonov dinarjev. Belgijski, švicarski in italijanski kapital je malo zaposlen: okoli 200 milijonov dinarjev. Angleškega je okoli 300 milijonov dinarjev (po posredovanju Dunaja), francoskega pa okoli pol milijarde dinarjev (od tega 70% po posredovanju Dunaja). Zato je potrebno, da prihajajo inozemski ka-pitali k nam direktno, ne pa po posredovanju Dunaja. No bi omenjali teh starih resnic, da mora prihajati inozemski kapital k nam direktno, če ne bi našli v razpravi podatkov v številčnem anga-žovanju inozemskega kapitala pri nas. Te številko nam se ne zde točne in so zelo približne. Vzemimo samo švicarski kapital, katerega je pri nas skupaj z belgijskim in italijanskim samo 200 milijonov dinarjev. Kakor smo poročali dne 24. oktobra lani, zmašajo dolgovi Elektrarne Fale, d. d., napram njeni lastnici »Elektrowerke A. O. v Bazlu lani 27.6 milijonov švicarskih frankov ali okoli 300 milijonov dinarjev. Torej samo v Fali so Švicarji investirali več, kakor g. Kosier ceni «a ves Švicarski, belgijski in italijanski kapital skupaj. Zato njegove cenitve niso točne. Kje so še ostale udeležbe Švicarjev v našem gospodarstvu. Vzemimo drug slučaj — češki kapital — ali bolje rečeno kapital češkoslovaških državljanov, l.osp. Kosier ga ceni na 300 milijonov dinarjev. Toda samo v eni tekstilni tovarni Slovenije je investiranih po naših informacijah nad 50 milijonov dinarjev 1 Kje so ostale tekstilne tovarne Slovenije, kjer tudi ni dosti manjša investicija češkoslovaškega kapitala. Iz samo teh dveh primerov se vidi, da podatki g. Kosiera niti oddaleč ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Občni zbori. Korotan, lesna ind. d. d. na Prevaljah 15. junija 1927 ob 14. uri v družbini pisarni (regularia; volitev nadzorstva); Tovarna hranil Triglav, d. d. v Šmarci pri Kamniku dne 16. junija ob 10. uri v hotelu Union v Celju (regularia); Združene mlekarne d. d. v Ljubljani 20. junija ob 16. uri v družb, pisarni. Izpremembe v trg. registru. Vpisi: Zabret in sinova, d. z o. z. (150.000 Din) v Bobovku pri Kranju (opekarna); Tvornica mavca v Celju, d. z o. z. v Celju (150.000 Din) ; Komanditna družba Anton Šinkovec, izdelovalnica kocev v Grosuplju. Izbris: Hip. banka jug. hranilnic, podružnica Maribor. Konkurzi v maju 1927. V maju letos sta bila v celi državi registrirana 102 konkurza, napram 52 v maju lani. V Sloveniji in Dalmaciji je bilo 17 ozir. 10 konkurzov. Od začetka leta do konca maja je bilo razglašenih 341 konkurzov t. j. 55% več kakor v odg. dobi lani. Največ konkurzov je v Srbiji. Trgovinska pogodba i Nemčijo. Naša delegacija gg. Todorovič, Savič in Panić je že odšla v Berlin in se začno pogajanja 7. t. m. v torek. Trgovinske pogodbe in eksperti. Zunanje ministrstvo je dovolilo vsem zbornicam, da pošljejo na lastne stroške po 1 eksperta k delegacijam za češkoelov. in nemško pogodbo. Belgrajske zbornice bo zastopal g. Gregorič iz centralo industrijskih korporacij. •Tadransko-podonavska banka. Iz poslovnega poročila posnemamo, da so nepovoljne gospodarske razmere prešle v še ostrejši obliki iz leta 1925. v leto 1927. in ne bodo kmalu prenehale. V teku leta 1926. jo banka zopet likvidirala par starih' angažmanov, med njimi Jadran, montansko družbo v Ljubljani in prodala 1 hišo in 1 stavbi-šče. Nadalje je bilo reorganizirano tehn. in trg. vodstvo industrij njenega koncema. Bilanca izkazuje med aktivi (vse v milijonih Din, v oklepajih za 1925): blagajna 20.1 (14.5), menice 163.0 (146.9), dolžniki 91.1 (136.2), vredn. papirji 58.9 (49.0), konz. posli 14.5 (23.5), nepremičnine 60.8 (63.9), stroški ust. 0.9 (1.4), inventar 4.6 (5.2), bilančna vsota 414.0 (440.8); pasiva: kapital 120 (120), rez. 0.1 (0.06), t ran. vloge B4.7 (62.6), upniki 228.9 (256.7), višek dohodkov 0.2 (1.4); čisti dohodek je znašal s prenosom od 1925 8.6 in se je porabilo za'odpise, amortizacijo 8.4, tako da ostane za prenos 0.2 milijona Din. Angažma banke pri Litoralki bo ugodno likvidiran, navzlic temu pa je rezervirana večja vsota za event. izgube. Jugoslovanske železarne v kartelu! Z Dunaja poročajo, da so pogajanja uspešno zaključena in so torej naše železarne priključene avstrijskim, češkoslovaškim in madjarskim železarnam. Določene so bile kvote, koliko smejo železarne omenjenih držav izvažati v Jugoslavijo. Sporazum je sklenjen na 5 let in omogoča jugoslov. železarnam miren razvoj na domačem trgu, ker odpade najhujša konkurenca, ki je tako tlačila cene. Kakor nadalje poročajo, velja sporazum že od 1. junija. S lem je vetoipila tudi jugosl. žel. industrija v mednarodni žel. kartel. Sporazum med švedskim trustom in Solo-koneornem. Te dni je bil med švedskim vžigalič-nlm trustom in avstrijskim koncernom te ind. panoge »Solo« (oba imata interese tudi v jugosl. industriji vžigalic, Solo ima manjšino v Dravi, švedski trust pa večino) sklenjen sporazum, ki garantira Solokoncernu dosedanji izvoz, pa tudi odgovarjajoči delež na povečanju svet. izvoza. Skupno prodajo bo vršila družba »Alsing Trading Co. Ltd.« v Londonu, ki ima organizirano prodajo po celem svetu. &orsza Dne 3. junija 1927. DENAR. Zajfreb. Berlin 13.473—13.503 (13.48—13.51), Italija 313.30—315.30 (311.99—313.99), London 276.(V1—276.84 (276.10—276.90), Newvorlc 56.70— 56.90 (56.70—56.90), Praga 168.20—169 (168.20— 169), Dunaj 8—8.03 (8—8.03), Curih 10.93-10.96 (10.93—1096). Curih. Belgrad 9.13 (9.13 d.), Budimpešta 90.60 bi. (90.60), Berlin 123.20 d. (123.20), Italija 29 bi. (28.60 d.), London 25.25 bi. (25.25), Newyork 520 bi. (519.75), Pariz 20.3625 d. (20.36), Praga 15.40 bi. (15.39 bi.), Dunaj 73.15 bi. (73.15 bi.), Madrid 91.20 d. (91.25), Bukarešt 3.14 (3.11), Sofija 3.76 den. (3.76 d.), Varšava 58 d. (58 d.), Amsterdam 208.15 d. (208.10). Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, Kodanj 189.60, London 34.45, Milan 39.62, Newyork 709.25, Pariz 27.79, Varšava 79.28. Valuto: dolarji 705.50, angleški funt 34.39, francoski frank 27.87, lira 39.54, dinar 12.45. Praga. Devize: Lira 188.30, Zagrob 59.21, Pariz 131.90, London 163.40, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. poeoj. 84.50—85, vojna odškodnina 3-12.50—343.50, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnioe 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den.. Merkantilna 98—100, zaključek 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 130 den., Stavbna 55—65, šešir 10-1 den. Zagrob. 7% invest. posoj. 84.50—85, agrari 50.50, vojna odškodnina 342-3-13, junij 343—343.50 julij 345—346, Hrv. esk. 96, Hipobanka 60—61, Jugobanka 93, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 505-515, Slavonija 28—29, Trbovlje 450, Vevče 130 den. Dunaj, Podon.-savska-jadran. 79.25, Zivno 92.20, Alpine 43.20, Trbovlje 56.75, Hrv. esk. 13.50, Jugobanka 11.60, Hipobanka 7.70, Mundus 169.80, BLAGO. Ljubljana. Tendcnca za los in dež. pridelke čvrsta. Zaklj.: les 3 vag. Cerkveni vestniJc članico II. Vnanje Marijine knngrrgaeijc pri č- Uršulinkah imajo jutri zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, pppoldne ob 2 mesečni shod. Pridite vse! Marijina kongregacija za gospodo in Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Joiefu imata v nedeljo, 5. t. m. ob pol 7 zjutraj v kongregacijski kapeli skupno sv. mašo in sv. obhajilo. Mešlamka Marijina kongrcgacjia ima isti dan zvečer ob 7 svoj redni shod. Poinoštevilno! Turistilca Slovcnjgradec. Tukajšnja podružnica SPD si je zadala nalogo, da zgradi novo planinsko kačo na Pohorju. Da bi ta svoj načrt čimprej uresničila, priredi v ta namen v nedeljo dne 12. junija v Slovenjgradcu veliko planinsko veselico. Zato vabimo vse, ki Vam leži na srcu naše zeleno Pohorje, da pridete ta dan k nam in s tem doprinesete vsaj malo žrtev na oltar ljubezni do zelenih vrhov našega Pohorja. NOVO ! PREPRIČAJTE SE ! NOVO ! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano РП|1|СТ\1П naj si ogleda no-: raznovrstno: vo zalogo pri Egidiju in Karlu Erjavec, Brod (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamčil (Daje se tudi na obroke.) Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 3. junija 1927. Višina baromefra 308-8 m Opazovanja Barometer Toplota i C1 Kel. rlnga * /o Veter In brzina T ш Oblačnost 0-10 Vrsta padavin m 4Š- li. ff krol 1 fes ob opazovanju «mmdo h 7 762-4 18-4 80 mirno 0 29-9 15-4 Ljubljana (dvorec) 14 760-9 29-4 47 SW 3 7 21 760-0 23-2 68 NW 2 5 Maribor 761-8 25-0 42 mirno 0 33 16 Zagreb 761-8 23-0 63 SSE 2 0 34 20 Belgrad 8 Sarajevo Skoplfe 762-6 24-0 56 mirno 0 31 13 Dubrovnik 761-3 23-0 74 mirno 0 25 15 Split 761-0 23-0 82 mimo 0 33 21 Praga 7 766-4 19-0 SW 2 0 32 17 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 4. junij: jasno, vroče; nevihte niso izključene. Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PH0NIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v urnim ob vodi blizu Prešernovega spomenika, Veranda Narodnega doma v Mariboru nudi CEVABČIČE, RAŽNIČE, turško kavo in ptro-- Vino škofa Srebrniča (Krk), ljutomerski šipon, 7 let star, mrzla in topla jedila. — Štajerska klet, najcenejše črno, rdeče in belo vino. - Orientalski bufet. - Godba. Sc priporočala ANDREJ in MAFÀ OSET. « Otvoritev! ' Uljuđno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril z današnjim dnem v nanovo prirejenih prostorih v Židovski stexl 4 gostilno „Otok Vis". Točil bom prvovrstna dalmatinska in domača vina. Prvovrstna domača in primorska kuhinja. Za obilen obisk se priporoča Franjo Denčič. """'......"..............n Jnteresdnlno_broJurao*-1 nftn C i Vem pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PHganVuiehnMdshatf. E Pišite ako/. = Г iiiiiiiiMinmiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiir , Ob priliki bridke izgube matere, sestre, tete, tašče in stare matere, gospe 3ere Finlger bivše veleposestnice v Št. Lovrencu na Dravskem polju izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ji ob bolezni stali tolažljivo ob strani, prečastiti duhovščini za svečano spremstvo, za pretresljiv nagovor, kondukt vodečemu g. hočkemu dekanu Sagaju ter asistujočim gg.:« domačemu župniku Spindlerju, ponikovskemu Kocipru, gorskemu Zagoršaku, Št. Vidskcmu kaplanu Hrvatu in sloperškemu Zajcu. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, domačinom in znancem za sočutje, udeležbo in prekrasne vence. Št Lovrenc na Drav. p., 31. V. 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Sven Elvestad: 48 Mož, ki je oropal mesto, Miznice pri pisalniku so bile zaklenjene. Imele so nove ključavnice, kar je bil sicer že Kragu povedal vratar. Detektiv ni niti poskušal, da bi jih odprl; vedel je, da bi bilo vsako prizadevanje zaman. Zato je pa z velikim zanimanjem motril obširen rokopis, ki je ležal odprt pred njim na pisalniku. Pisan je bil v francoskem jeziku. Pisatelj je bil dospel do šestnajststo in štirinajste stani. Krag je začel listati po rokopisu. Naslov je naznanjal, da govori delo o egiptski zgodovini. Med besedilom se je nahajala vsa sila hieroglifov. Nato je pa zbudilo detektivovo pozornost nekaj, čemur se je nezmerno začudil Pod svinčenim pisemskim obtežilnikom je našel tri navadne rumene lističe iz nekega zapisnika. Na vsakem lističu se je nahajal po en stavek v norveškem jeziku. Na prvem: .Španska trstika raste v senci.« Na drugem: »Luknja v kotu.« In na tretjem: »Ima črnilo na prstih.« Posebno zadnji izraz, značilen za najnižje ljudske plasti, se je zdel detektivu tako zabaven, da se je moral nehote zasmejati. Prebral je znova to tri čudne stavke in spet se je moral smejati. Nato je začel proučevati pisavo. Pisano je bilo s svinčnikom, posamezne poteze so bile nejasne. Na misel so mu prišle voznikove besede, da je učenjak na svojem povratku s polja ali opekarn postal ob plinovi luči in nekaj pisal ali bral. Krag je izraze dobro poznal. Vzeti so bili iz govora zločincev v Oslo. Sami po sebi popolnoma Dres smisla, so pomenili mnogo ljudem, Ici so jih prav razumevali. Dva stavka sta vsebovala naznanila, ki so morala biti v danem trenutku zelo važna za onega, Komur so bila namenjena. V tretjem se je skrivala zapoved. Izraz »španska trstika raste v senci« je pomenil, da je redarstvo na sledu. Bil je torej opomin. Varuj se, detektivi so za tabo, toda ti jih ne moreš videti. »Črnilo ima na prstih« je bilo tudi naznanilo. V jeziku zločincev je pomenilo, da je bil dotični že kaznovan. Bržkone je izviral ta izraz odtod, ker je moral vsak zločinec, ki so ga bili prijeli, dati redar-stvu odtis svojih prstov. Zato so pozneje zločinčevi tovariši govorili o njem, da ima črnilo na prstih. Toda izraz »Luknja v kotu« je bil za človeka, ki ni bil posvečen v skrivnost, vendarle najbolj zagoneten. V svoji zgoščenosti je bil prav tehten. Ukazoval je, grozil in svaril obenem. Pomenil je, da grozi nevarnost in da je treba misliti na beg. Asbjorn Krag je sklepal: pomagači, eden ali več, s obili izvohali, da redarstvo opazuje in nadzira njihovega vodjo, morda so zaznali tudi to, da stanuje Krag tik poleg glavarjeve sobe. V svojem jeziku so izrazili to stanje tako, da se nahaja vodja v kotu, kar se pravi, da ga je redarstvo obkolilo. S sporočilom: »Luknja v kotu« so mu hoteli povedati, naj se za vsako ceno skuša izmuzniti in zbežati, za kar je že zadnji trenutek. Čim je bil prebral vsa tri naznanila, ni Krag nič več dvomil, da je gospod d'Albert član dobro organizirane zločinske tolpe in bržkone njen vodja. Ni si bil na jasnem, ali jo gospod d'Albert ta tn sporočila prejel, ali pa jih je morda nameraval od-poslati. Za sedaj si je detektiv vse tri izraze samo zapisal, nato pa nadaljeval s svojo preiskavo. Edini kovčeg, katerega je našel odprtega, je bil kovčeg s toaletnimi potrebščinami. Pa tudi tega je bil učenjak brezdvomno le pozabil zakleniti, kajti drugače so bile vse stvari tako skrbno shranjene in zavarovane, kakor bi bilo to stanovanje kakšnega diplomata — ali vlomilca. Odprti kovčeg je bil za las podoben onemu, ki je bil izginil iz hotela Malmo in je bil last Thollonovega gospodar ia. ВЦ je poln izbranih, dragocenih pred- metov. Njegova vsebina, kakor vse drugo v sobi, je kazalo na bogatega, odličnega potnika. Med toaletnimi potrebščinami je našel Krag nekaj, kar je zbudilo v njem posebno zanimanje, namreč belo lasuljo i nsive zalisce. Ko je držal oboje v rokah, se je nenadoma spomnil na nekaj daljnega. Ali ni bil žo nekje videl takih las in take brade. Nikakor ni mogel priti na pravo misel. Tedaj ]e stopil pred ogledalo in del lasuljo na glavo. Spomin je oživljal. Toda kje, le kje je bil videl takega moža? Pritrdil si jo tudi zalisce pod ušesa. In ko se je sedaj pogledal v ogledalu, je vedel naenkrat, odkod mu je ta krinka žo znana. Videl jo je bil pri konzulu Birgerju! Saj je bil to vendar sluga, krivi Jean, kj je bil s tako brezprimerno spretnostjo ukradel ves denar za igranje. Krag je pogledal na uro. Ni smol dalje ostajali v sobi. Zato jo položil stvori spot nazaj v kovčeg, tako kakor jih je bil našel. Nato je zapustil soboJfn jo zaklenil za sabo. Prcdno je noč in tej sledeče jutro obrnilo vso zadevo v odločilno smer, je bil Krag toga dne doživel šo nekaj čudnega. Dogodilo so jc tudi to v hotelu Viktorija in jc v mnogočein otežilo detektivu njegovo delo, ker so se nekatere njegove domneve razblinilo v nič. Gospod d'Albert se je vrnil ločno ob štirih v hotel. Vsa njegova obleka ga jo kazala kot odličnega gospoda; zdelo se je, kakor bi prihajal od kakega obiska v mestu, kamor je bil povabljen. V gumbnici je nosil belo vrtnico. Ncžnovcscla cvetlica jo bila v čudnem nasprotju z njegovim sila resnim, svečanim učenjaškim obrazom. Krag je pomislil zato takoj na možnost, da jc nosil vrtnico kot neki znak. Učenjak se jc zaklenil v svojo sobo. Jens je bil sedaj njegov sobni natakar in jo mogel tako opazovati vsak njegov korak ter poročati o tem Krugu. EHiEII« N -O O» d a t i o k c2 m *** f I •j- n S v I-d 5 S а a - u o : j ► "E ° 3 8 & -g g 3 * s .f * « Ž 'g gui j . »m i;? o. a o »J o n rt -Î rt •s B"(5 ► O O I , « * In g ša i « 5 5 œ g" al — . d *o T Z O » r ^ Q o. > O oi&i « o O . 2 * S # o 4SI "" •S 4 I M &A 0 ^ Q a § M » ?" j O Ц 4» K 3 2 > à u . "d o biun 111 = 111 = MALI OGL SI Vsaka drobna vršilca t-50 Din ali vsaka besede SO par. Najmanjil oglas 3 aH Л Din. Oglasi nad devet vrstic se računi.|o vlie. Za odgovor zuamlio Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo I Airdale rfnil pasme, z rodovnikom, iz> vrstna mati, popoln, dre-sirana, se poceni odda radi opustitve pasje reje, - Pogoj dobro ravnanje б plem. živaljo. - Dopisi na Andrew Gassner - Tržič. Priporoča se trgovina železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. KATERI KROJAČ, ki bi bil obenem cerkovnik in organist, bi bil tako dober, da bi vzel proti mali plači v pouk revnega vajenca, ki ima veselje se izučiti gori omenjenih predmetov. Naslov v upravi lista pod šifro: »Reven« St. 4314. TRGOVEC 32 let star, meš. in vinske stroke, s trgov, pred-izobrazbo, samost. knjigovodja in korespondent, vešč slov., nem. in ital. jezika, išče stalnega mesta knjigovodje, poslovodje- korespondenta ali zastopnika večje tvrdke. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: Samostojen in agilen 4320 Slikarske in pleskarske pomočnike dobro izvežbane, sprejmem takoj. — MIHAEL DOBRAVC. Celje, Glavni trg štev. 15. 4289 Učenca ! ^izobrazbo sprejme s hrano in stanovanjem E. LOSCHNIGG, trgovec, Šmarje p. Jelšah. Kmetsko gospodično iščem za trgovino z mešanim blagom, s 3 letnim spričevalom, za takoj ali pozneje. Naslov v upravi ^.Slovenca« pod it. 4235. STANOVANJE r Mariboru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. -Naslov v upravi St. 4317. ""Stanovanje ODDAM: 4 sobe in pri-tikline. Naslov v upravi lista pod številko 4350. Opremi j. soba t električ. razsvetljavo se odda s 16. junijem. - Naslov v upravi štev. 4394. POSESTVO na Gorenjskem, pripravno za kolarja ali sedlarja, se po ugodni ceni proda. — Pojasnila v trgovini pri »Amerikancu«, Ljubljana, Stari trg 10._4349 H SI T FI ob glavni П U I U L prometni cesti, z lepimi gostilnišk. in tujskimi sobami, se z vsem inventarjem poceni proda. K hotelu spada 15 oralov zemlje. Od tega je polovico lepega meces-novega gozda, drugo dobri travniki in njive. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4299. KMETIJE, gostilne, žago, mlin, hiše. vile, restavracijo, peka-rijo, usnjarijo, proda na Štajerskem po ugod. ce-nah Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19. Malo POSESTVO se kupi v bližini Ljubljane, kjer bi se lahko redilo dve do štiri glave živine. Event. se vzame tudi posestvo v najem. -Ponudbe na upravo lista pod: Malo posestvo 4370. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Pletilni stroj štev. 8/50 naprodaj. — Naslov pove uprava pod številko 4293. Večjo množino hrastovega žaganega FURNIRJA 1 in 3 mm po jako nizki ceni, prodam. IG. REPŠE, Ljubljana — Tesarska ulica 3 (Karlovska cesta). 4363 NARODNE NOŠE nekaj naprodaj. Na ogled Pražakova ulica 3, Ljubljana. Marija Kurnik. Kolo moško in žensko se proda. Celovška cesta št. 56, dvorišče (Šiška). 4365 NAPRODAJ kompletna hrastova SPALNICA z žimnicami in 2 postelji. Zanesljivim na obroke 1 Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4364. Nasa oàrt Avtobus odhaja v nedeljo ob 4. uri popoldne od Figovca, ne ob 7 zvečer. Občinstvo ima veliko ugodnost za na Limbarsko goro. -ADAMČIČ & ŠUŠTERŠIČ. Inserirsjte v „Slovencu "! Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36 — zraven »Jugo-avto«. Mizarji ! Najcenejše (Sperrplatten) dobite pri tvrdki IG. REPŠE, Ljubljana - Poljanska cesta št. 21. 4315 Oves in Koruzo kupite najceneje pri tTrdkl a. volk, ljubljana Resljeva cesta 24 VcletrROvln» z žitom GRAMOFONISTI ! Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov event. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za preciz. mehaniko. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov. 3730 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvrSnje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah Anton Bog Sclenbureova ulica 6/1. Tovarna Vlï-Gllnce T. RABIČ *] o. Ljubljana "i SŽPVORSKJV ^ »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, iSiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 RAZSTAVA ORGEL od 4. do 10. junija 1927. Opozarjam čč. gg. duhov nike in glasbenike, da imam v svoji delavnici velike orgle izdelane ter razstavljene za igranje in ogled. - ANTON DERNIČ, izdel. orgel, Radovljica Lancovo it. 33. 4380 Mamice! 30 otroških vozičkov raznih vzorcev ee prav poceni razproda v tovarni „TRIBUNA". Ljubljana, Karlovska c. 4 Za prvovrstno novo pod jetje, absolutno zasiguran uspeh! — se iSčejo družabniki ! Začetni kapital 150.000 Din. Poizve se pod štev. 4330 pri upravi lista. Zq birmo ure, zlatnino in srebrnino nudi v veliki izbiri najcenejše IVAN РДК12, Ljubljana, Stari trg št. 20. „Kolesarji" v ceni zelo padla. Pneumatika MicheJ lin.'Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana. Karlovska cesta 4. Gramofonisti ! Pri nakupu novih plošč prinesite Vaše rabljene plošče seboj, jemljemo jih še v račun. Oddamo tudi večje število popolnoma novih 25 in 30 cm dvostranskih plošč po izredno nizki ceni. - Tvorniška zaloga gramofov in plošč A. RASBERGER -Ljubljana. 4381 Pr/recfzfre V soboto, nedeljo in pont deljek v 'gost. >Amerika« Glince — Tržaška c. koncert. Г1 pohištva Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KRECaAfg si. tovarniška zaloga pohiitva vid nad Ljubljano (nasproti holodvora Vilmarje) A ♦I ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Pozor 1 radi renoviranja traja Pozor i 10°/o popust pri manufakturni trgovini jf • OlavnI trej 'l3 nepreklicno do 15. lunija 1.1. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 5 vagonov smrekovih, suhih, 25 mm, lepih žamanih desk 1, П, III prodamo. - Ponudbe upravi »Slovenca» pod itev. 4325. IE Kolosalno izbiro umetniških, modernih in slovenskih gramofonskih piošč kakor tudi kvalitetno na višku stoječih prvovrstnih gramofonov Vam nudi samo stara, specijelna trgovina te stroke A. RASBERGER, LJUBLJANA, Tavčarjeva 5 poleg justične palače Zastopstvo znamke „HIS MASTER'S VOICE" za Slovenijo Edina tvrdka, ki oddala že nad 25 let zanesljivim odjemalcem gramofone in plošče tudi na obroke! Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Vse med tem časom nastale nerednosti pri aparatu, čiščenje in mazanje kolesja, se izvrši v naši delavnici popolnoma brezplačno. Dalje izvršimo popravila vseh vrst gramofonov in drugih godbenih strojev (Musikwerke) strokovno točno in ceno proti jamstvu Edina specijaina delavnica za popravila in montažo gramofonov D. C. I. Travclïcrs' chcqucs Potovalni čeki Banca commerciale Italien« v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje. ŽIVELA Državne razredne loterije ki jih je prodala prva največja in najsrečnejša pooblaščena kolektura Braće A. Vasica, Ш, Cvetni îrs so zadele v 13. kolu sledeče dobitke: štev 24650 premijo (1,200.000'—) milijon dvesto tisoč Din „ 111313 premijo . . (500.000 —) petsto tisoč Din štev. 22715 A................400.000 „ 22715 B................400.000 „ 90451 ..................300.000 „ 19055 ..................250.000 „ 120939 A................250.000 „ 120939 B................250.000 •„ 120939 C................250.000 „ 27867 ..................200.000 „ 36636 ..........200.000 Din n n n » n n » n štev. 95525 je zadela 80000 Din „ 108079 „ 80000 „ „ 117556 „ 8COOO „ „ 35879 „ 60000 „ „ 61555 , 60000 „ „ 88059 „ 50000 „ „ 45635 „ 40000 „ „ 70466 „ 40000 „ „ 83032 „ 40C00 „ „ 93130 „ 40000 „ „ 106123 „ 40000 „ „ 108614 „ 40000 „ „ 118782 „ 40C00 „ „ 122866 „ 40000 „ „ 22404 A „ 30000 „ _ 22404 B „ 30000 „ _ 22648 A „ 30000 „ 22648 B „ 30000 „ „ 31478 A „ 30000 „ „ 34046 „ 30000 „ „ 51683 dvojna 30000 „ (igralec zadel) 60000 „ „ 61925 je zadela 30000 75530 72633 82606 86588 106217 109650 A 1C9650 B 115211 11797 19607 27848 A 27848 B 24121 A 24121 B 31131 32565 37315 45290 49992 49992 59010 69091 71916 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 30000 24000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 20000 2G000 20000 štev. 72723 je zadela 20000 Din 77518 109841 A 109841 B 110834 110766 110834 124790 27818 1150 1698 5049 10370 A 10370 B 17701 21385 A 21385 B 28715 33590 34164 34920 35008 35199 37962 41982 42132 48009 48177 68544 56103 61657 66171 70078 70919 A 70919 B 77545 81436 81822 83631 92242 98734 99479 99615 109520 123886 96639 20000 20000 20C00 20000 20000 20000 20000 15000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 100C0 10000 10000 10000 lOOCO 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 10000 dalje ogromno število dobitkov po 8000, 6000, 4C00 Din itd., kar pomeni, da je sreča stalno naklonjena tej kolekturi. Prodaja srečk prvega razreda 14. kola se prične 6. junija. Cena dvojni 200, eni celi 100, polovični 50 in četrtinski srečki 25 Din. Naročila se še sedaj sprejemajo. Najlažje naročite srečke potom dopisnice z natančnim in čitljivim naslovom. Vsa druga pojasnila pošljemo po prejemu naročila obenem s srečkami. # Zato v svojem lastnem interesu kupujte srečke Državne razredne loterije, naročajte ln od prodajalca zahtevajte z žigom Braća Beograd - Cvetni trg Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol C*& Izdajatelj: dr. Fr. Knlovee. Uredniki Franc Terme Ul**.