t,
60. Številka.
Ljubljana, v četrtek 12. marca 1896.
XXIX. leto.
liha I a vaak dan «ve*>r, iaimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-og erake dežele la vae leto 15 gld., sa pol leta 8 gld.   sa četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dora računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leU. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zaafta. „ Za oznanila plačuje se od fttiristopne petit-vrate po 6 kr., če se o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu flt. 12. Dpravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pojdi v samostan, Ofelija!
„Slovence" se je zopet jedenkrat razkoračil nad narodno napredno stranko. Povod mu je dala volitev, ki ae je vršila v deželnem odboru za dež. eolski svet. „Slovence" ž njo ni zadovoljen in sicer zato ne, ker ta volitev ni nčiteljstva izročila v neomejeno oblast kranjskega klerikalizma. Tega seveda naravnost ne pove. Pač pa po svoji stari navadi izvija s hlimbo, kakoršne so sposobni le njegovi patronje, svoje oči proti nebu ter nam očita izdajstvo narodne stvari. Zares visokodoneče fraze so nagomilane v njegovem članka. A če si jib bliže ogledamo, spoznali bodemo takoj, da so puhlice.
Ne da se tajiti, da uspeh volitve deželnega odbora v deželni šolski svet ni vesela prikazen. V deželi, v kateri poleg 96°/0 Slovencev stanuje le 4% pravih in umetno narejenih Nemcev, temu malemu odlomku gotovo ne gre* jeden izmej dveh deželnih zastopnikov v deželnem eolskem svetu. Ako se mu je kot logična in neuprosna posledica naših političnih razmer vender dovoliti moral, vpraša se pred vsem, kdo je to zakrivil. Dokazati hočemo, da ne narodno napredna stranka, temveč tisti farizeji, ki sedaj gromoglasno izjavljajo, kako živa je v njih narodna zavest in kako velika indignacija nad volitvijo v deželnem odboru.
Kdor je pazljivo sledil politični razvoj poslednjih let na Kranjskem, temu je znano, da se je ves boj vršil o tem, da se popolnoma uniči narodno-Oapredna stranka. Nje napredno, reakciji odporujoče mišljenje bilo je povod temu. To zlo zdelo se je potrebno knezoškofu Missiji s korenom izruvati. Zato se je napovedala in tudi začela proti nam prava križarska vojska ; a ne za čast križa, temveč M gospodstvo klerikalizma, za uveljavljenje reakcije, katera bi v kalu bila dušila vsako svobodno misel. Da prav nič ne pretiravamo, kaže nam volilna okrožnica knezoškofa Missije. Odkar imamo ustavo, ni se noben škof tako agitatorno vmešaval v volilne boje.
Posledica brezvestne agitacije, ki se je vodila z razpihavanjem vsehstrastij, bila je, da so prodrli v kme-trtkih občinah povsod kandidatje klerikalne stranke. Ko bi bilo klerikalcem res Šlo za koristi naroda, imeli "o sedaj priliko dokazati to.   Kot močnejši bili so
poklicani ponuditi narodno-napredni stranki roko v spravo in skupno delovanje. To bi bilo plemenito in dostojno. Narodno napredna stranka kot slabejša ni mogla v tem oziru poprijeti inicijative, ker bi se bilo to lahko smatralo za slabost. Pričakovala pa je, da jo v svojo kolo povabijo klerikalci. Žal, da tega ni pričakala. Niti trenotek namreč, kolovodji klerikalcev — gospoda Klun in Detela — nista gojila tacih plemenitih namenov in ko so novi poslanci, ki še niso bili natančno poučeni o nagibih, ki vodijo dandanes nase klerikalce, v klubu predlagali pomirjenje z narodno napredno stranko, zavrnila sta jih takoj z vso odločnostjo. Popolno gospodstvo klerikalizma bilo bi namreč s skupnim delovanjem vseh narodnih poslancev onemogočeno. Tako skupno delovanje torej ni moglo Bpadati v okvir programa, kateri je knezoškof Missija predpisal kranjski klerikalni stranki.
Da se to gospodstvo doseže, stopili so klerikalni kolovodje takoj v dogovarjanja z nemško stranko. V prvi seji že je to v svoji nerodnosti izdal deželni glavar Oton Detela, vabeč poslance velikega posestva v skupno delovanje s poslanci kmetiških občin. Pri tem se je z nekako zloradostjo oziral v središče, kjer «o zavzeli prostore poslanci narodno-napredne stranke, češ: sedaj veste po čem je modra politika. Pogajanja, katerim je botroval tudi dež. preda, baron Hein, vodila so se na to prav pogosto in visokopoBtavIjeni gospod boter pospeševal jih je s svoje strani s tem, da je pogajajočima ae strankama dajal priliko inter pocnla utrjevati prijateljstvo kranjskega klerikalizma z nemškim liberalstvom. Tiste dni nosili so generalissimus Klun ter njegova adjutanta Povše in Papež jako po konci glave in srečnega se je zamogel šteti narodni na-prednjak, ako je ujel od jed nega teb veljakov blago-naklonjen pogled. Kaj da so klerikalci ponujali nemško-liberalnim poslancem kot rekompenzacijo zato, da v deželni odbor pomorejo izvoliti njihovega kandidata, ni nam znano Vender, poznavajoč mnenje botrovo in pa narodno prepri-čanje onega, ki je imel zvezo b I a g o s I o viti, zamoremo z vso verjetnostjo trditi, da bi se ne bili ni trenotek pomišljali pri volitvi za deželni šolski svet nakloniti svoje glasove dm. Schafferju.
Ako torej sedaj kriče nad narodno napredno stranko, kriče le vsled tega, ker vidijo svojo onemoglost. Narodna mihova načela! Kdo jih ne pozna iz dejanj v poslednih letih? Za ta jim je toliko, ko za lanski sneg. Peče pa jib, da je narodno-napredna stranka v prah podrla vse naklepe, oslanjajoče se na njihovo „modro politiko". S te točke zrenja treba je soditi volitev deželnega odbora v deželni šolski svet. Potreba se nam je zdelo to pojasniti zlasti za to, da bodo bratje naši zunaj Kranjske prav poučeni o najnovejšej, resnično-žalostnej fazi našega političnega življenja. „Slovencu", ki s farizejskim hinavstvom kliče ogenj in žveplo nad narodno-napredno stranko, pa kličemo s Hamletom: Pojdi v samostan, OfVlija !
V IJiihljanl, 13. marca.
Levičarji so se baje premislili in ne skličejo svojega shoda še sedaj, ampak hočejo počakati, da se razpuBti zbornica poslancev. Sedaj še menda ne vedo, kakšno stališče bi zavzeli na shodu nasproti vladi. Seveda veselja pa nimajo sklicati shoda, ker vedo, da jim ue bode nič koristil. Druzega ne bode, kakor da bodo odposlanci iz raznih dežel tožili, kako njih stranka zgublja zaupanje. Take pritožbe pa ne morejo nič koristiti, temveč bi le škodovale, kajti pomnožila bi se poparjenost mej levičarji. Stranki, ki se ne vjema več z mislimi in dobom časa, se pomagati ne more. Dokler bode varovala le interese židovskih bogatinov, zanjo ni nobene pomoči. S tem, da se oklepa veleposestnikov, tudi le zgublja svojo zaupanje.
Ogerske državne železnice delajo vse mogoče ovire uvozu avstrijskega blaga. Kar ne morejo doseči s tarifi, pa skušajo po drugih potih. Vodstvo teh železnic je prepovedalo točenje avstrijskega piva po restavracijah na državnih Žr-leznicah. Vodstvo teh železnic dovoljuje anonciranje na postajinih poslopjih samo tistim industrijcem, kateri stanujejo na Ogerskem in izdelujejo blago, katero ponujajo, na Ogerskem. To je očitno proti trgovski pogodbi. Tako postopanje sedaj, ko se ima obnoviti pogodba, je pač značilno in opominja k največji previdnosti. Po obnovljenju pogodb« bodo Ogri postali še nestrp-nejši proti našim izdelkom, ako ne bodo njene do-
Beseda o žensko-narodnem vprašanju.
i.
(Konec.)
Sveta naloga nam je, širiti pravo človekoljubje, *»elej in povsod se upirati z vsemi silami onim, kateri je skrunijo iz katerih koli nagibov, razgrinjati navidezno omiko, zavračati dozdevno, razcepljeno učenjaštvo, spodbijati z bergljami podprto »ogiko, i obraza trgati krinko krivim prerokom. Z **mi silami — pravim: Vnete-li, mila gospica, kaj • tam mislim? Mari dozdaj nismo delali i vsemi •»lami? Ne, izvestno ne. Dokazov je, žali Bog, le l>r«več. Navesti hočem samo jednega. Ženstvo ae ni udeleževalo našega dela; kaj pravim dela, — niti n*šib idej, naših teženj ni poznalo, ter jih — s malimi Častnimi izjemami — še zdaj ne pozna.
Kako velikanska pridobitev bila bi to za človeštvo, ko bi se tudi ženstvo povsod navdušilo za **višene in svete njega ideje I
Koliko laglje bi mi Slovenci napredovali, ko » nam pomagalo ženstvo 1 To ni nič novega. To je "bra, znana resnica: Narodnega ženstva nam treba, *ko hočemo narod biti.
Kako bi naše ženstvo pridobili za najviše člo veške uzore, za pristno, nepopačeno človekoljubje in za narodnost, o tem pa se je pri nas Še premalo razmišljevalo. Kar se tiče splošnega Človekoljubja, prepustili smo to polje skoro povsem — cerkvi. Je li cerkev po svoji uredbi sama zmožna to vprašanje rešiti v povoljnom smislu, o tem nečem govoriti, niti ni prisvajam vseh potrebnih sposobnosti za to, a faktum je, da cerkev tega vprašanja doslej povoljno ni rešila; na dragi strani pa se mora priznati, da bi bilo v tem ozirn Še mnogo huje, nego je, ko bi cerkev ne brzdala človeških straatij, in ne obračala pozornosti človeškega duha na vzvišene predmete. Posledice, kako se nam je ravnati cerkvi nasproti, izvedete si lahko sami, draga gospica. Hotel sem Vas le opozoriti na to.
Z o žiro m na drugo vprašanje — narodnost — poudarjalo se je večkrat, da nujno potrebujemo slovenskih viših dekliških izobraževališč in zavodov. Velik greh bo težil našo narodno vest, ako se v tem oziru skoro ne ukrene kaj odločnega. V prvi vrsti pa zadeva odgovornost v tej stvari narodne naše zastope, deželne in mestne, v drugi pa premožne rodoljube. Kadar bodemo imeli zavode, kakršnih iivo potrebujemo aa ženski naš naraščaj, iz-
pregovoriti bode treba resno besedo s slovenskim roditelji, da bodo svoje nežne hčerke pošiljali vanje.
Kaj torej istinito delamo, da si pridobimo in vzgojimo ženstvo? Odgovoriti se da v dveh besedah: Izdajemo leposlovno berilo in prirejamo narodne veselice.
Leposlovna naša literatura razvija se res lepo za naše razmere, a vender ne morem trditi, da bi se naši pisatelji in uredniki posebno ozirali na naše ženstvo in njegove potrebe. Priznam, da je to težavno, ker imamo raznovrstnih potreb in premalo močij, ali vender se bode moralo kmalu bolj ozirati na to stran. Ženstvu, katero hočemo šele navdušiti, vzgojiti za narod, ponujati moramo primerno duševno hrano v zadostni množini.
Kaj pa narodne veselice? — Brez učinkov, brez dobrih nasledkov izvestno niso, vender nimajo v narodnem ozira tiste veljave, katera se jim tako rada pripisuje. Mnogi štejejo si snovanje in prirejanje veselic v največje narodne zasluge, a motijo se. Vam, gospica, smem to reči; Vi me poznate in dobro veste, da jaz nisem protivnik narodnim veselicam. Ali ne da se tajiti, da imajo veselice tudi svojo senčno, kvarno stran. Redkokrat se veselica konča brez fizičnega in moralnega glavobolja in še
ločbe tako jasne, da se  napak tolmačiti ne bodo dale.
Novo Italijanko ministerstvo se v ponedeljek predstavi zbornici. Načelnik novomu mini-sterstvu je marki Rudini, jeden največjih Crispijevih nasprotnikov. Novo ministerstvo bode imelo težavno staliMiV. Ne ve se, če bode v zbornici imelo večino. Na dosedanjo opozicijo ee Rudini zanašati ne more, ker je mej njo več republičanov in socijalistov, ki nobene monarhistične vlade ne bodo podpirali. Večina je močno odvisna od Crispijevih pristašev. Če se ti ne oklenejo nove vlade, bode Rudini moral razpustiti zbornico. Pri novih volitvah bode pa večino že dosegel, kajti Crispijeva stranka je pri prebivalstvu močno ob veljavo. Minister notranjih stvarij je Rudini, unanjih stvarij Sermoneta, vojni general Ricootti, Ima urni minister Branca, minister pravosodja Costa, naučni minister Gianturco, javnih del Perrazzi, poljedelstva Giucciardini, pošt in brzojava C imune, pomorstva admiral Brin iz zaklada Colom bo
Civilni zakon v Nemčiji. V konservativnih in klerikalnih krogih v Nemčiji se je začela huda agitacija proti obveznemu civilnemu zakonu. Da bi se civilni zakon odpravil, tega ne zahtevajo, le hočejo, da BB u pelje fakultativni civilni zakon. Slednjemu naj bode dovoljeno, da ee poroči v cerkvi ali pa pred stanovskim uradnikom. Ta agitacija pa ima baje nukaj upanji na uspeh, ker tudi nekateri narodni liberalci /.■• omahujejo. Ud bo posreči klerikalcem v Nemčiji , podreti obvezni civilni zakon, pričakovati je, da začuo proti njemu hud boj na Oger.skem. Čudno se nam zdi le to, da klerikalci v Nemčiji in na Ogerskem toli zabavljatjo proti civilnemu zakonu, v Ildgiji ga pa ne odpravijo, dasi imajo kler kn I no vlado in večino v obeh zbornicah in bi torej moralo jako lahko iti.
Kralj Menelik je spravil evropske države v malo zadrego. Naznanil je, da on s svojo deželo prestopi k svetovni poštni zvezi. To je pa Italijo močno iazjzilo. Ugovarjala je proti temu, češ, Menelik je pod italijanskim protektoratom in ima se potoni italijanskega ministerstva obrniti do načal-fitva svetovne poštne zveze v Brnu. Če se Abesi-sinija brez dovoljenja Italije vzprejme v to zvezo, bi bilo s tem izrečeno, da ta zveza več ne prizntva italijanskega protektorata nad Abesinijo. Busija in Francija bo leta gotovo delali na to, da se ustreže M- ii 'likovi želji. Sedaj o kakem italijanskem pokroviteljstvu nad Abesinijo govoriti, je tudi smerno, ko ho Abesiooi s SVOJO zmago sijajno pokazali, da Bploh nobenega pokroviteljstva ne potrebujejo.
Dopisi.
1/ Zi«K4»r.j* oh Savi, 8 marca.*) ( Kmetavza rj evo pismo.) Ni sv. Mat je dan zapadlo je pri nas toliko snega, da je bilo vse zunanje delo, katero smo od Bol 6a sera lahko opravljali, za par dnij ustavljeno. In ker je že tako bilo, sedel sem k peči in premišljeval, katero delo vzamem naj-prvo v roke, kakor hitro skopni sneg. Ko tako premišljujem,  vstopi v izbo sosed Janez, kazaje s
*) Ker l)i g g. župnik in kaplan utegnila obdolževati g. M.—. da je on to pisal, f.e ilanea povemo, da on ni tega pisal, in ako dokazat a, <U ni vse to res, amo pripravljeni, jima dopisnika naznaniti.
prstom proti oknu, rekoč: France, ali ga vidiš? Ljudje so rekli, da ga letošnjo zimo ne bodemo nič več dobili, jaz pa le zmiraj trdim, da zima in ribta nič ne prizaneseti. Potem mi začne Janez pripovedovati, da je bil dan pred sv. Matijo v Zagorji, imel je nekaj opravka v občinski pisarni, kjer pa je kmalu odpravil. Vrnivši se domu, krenil je k Medvedu, da si privošči pol I i trika istrijanca, katerega je Medved sam „ napresal". V gostilni bili so še drugi gostje, ki so imeli različne pogovore, kateri so pa manj ali več tudi mene zanimali, dokaz, da sem ga mesto pol litrčka polukal cel liter, in se tako dolgo zamudil, da sem prišel precej poano domu, kar pa me ni popolnoma nič „gre-valo", ker slišal sem, kakor rečeno, marsikaj, česar poprej nisem vedel, in videl sem tudi imenitni „ofrebt", kojega so priredila zagorska društva svojemu predsedniku gospodu Medvedu. Vesel sem, da sem to videl in slišal lepo godbo, petje in srčna voščila, ki so se izražala gosp. Medvedu, možu mnogih zaslug, katerega zatorej po v ni pravici imenujejo svojega očeta 1 Radostnim srcem sem poslušal, kar mi je Janez pripovedoval o Medvedovem „ofrehtu". Storil je mož res že veliko in vem, da, kdor je odkritosrčen in hvaležen, mu je ali osebno ali pa v duhu vošil, da ga Bog ohrani še mnogo, mnogo let!
Janez, občinske volitve so pred durmi, a „Slov. Narod" in „Rodoljub", lista, katera mi kme-tavzarji poleg knjig družbe sv. Mohorja tudi radi beremo, nista do danes še prav nič o tem naznanila, ko iz drugih manjših vasic o tacih stvareh že pol leta poprej po časopisih bobnajo. — Kaj misliš, kaj to pomeni? — Meni se ta molk zdi nekako sumljiv, — da ne rečem čuden ker o kaki spravi, zmagi, propadu ali druzem jednacem še nisem čul. Ali morebiti ti kaj več veš o tem? — O da, in čudim se le, da ti, France, ne veš, kako se deluje, da bi gosp. župnik s pomočjo svojih nekdanjih sovražnikov, a danes njegovih pajdašev vrgel sedanji občinski odbor. — Pretočeni teden hodil j« po naših hribih gosp. kaplan. Bil je menda pri vseh knvtih razven tebe ker da pri tebi mč ne opravi, je dobro vedel. Povedal je kar naravnost, da hodi radi volitve in nam prigovarjal, voliti z gosp. faj-moštrom, ker gosp. fajmošter hočejo liberalcem vrat zaviti. Osupnjen sem bil, ko sem to slišal, in da sem zamogel o tem premišljevati, sem ga kar bitro odpravil z obljubo, da bodem volil z gosp. f »j« moštrom.
Kaj praviš, France, k temu? Hvala ti, Janez, za vse, kar si mi povedal A to je že od sile 1 In kako je to, da se na-i možje ne oglasijo? — Da bi nič o tem ne vedeli, zdi se mi skoraj neverjetno. Prav nič ne vedo, le veruj mi, France, ker oni delajo vse kolikor mogoče zvito in tibo. Bog pač vse prav stori! Glej, Janez, ko bi ne bil sneg zapadel, bi tebe ne bilo k meni in jaz bi vsega tega še danes ne vedel. Ker imam zdaj še čas, pojdem k vsem našim možem in jim vse to povem. — Prav imaš, le pojdi in opozori jib, piši pa tudi v Ljubljano „Slov. Narodu" in „Rodoljubu", da vsi volilci pravočasno zvedo, katere može morajo voliti, ker utegnil bi kateri naših volilcev, kateremu je kaplan Bog ve kaj vse natvezil, s faj moštrom potegniti. „ lire valo" bi ga pozneje, toda bilo bi prepozno.
Liberalcem vrat zaviti, je torej njihovo geslo! Da, naš kaplan ima res močne pesti, to je dokazal že šolarjem, a da bi zavijal vratove našim odbornikom, za to je pa menda vender še preslab! Kaj pa bode počel goap. župnik z odborniki, ako ee mu res posreči jim vrat zaviti? — Pa ne, da bi morebiti hotel iz njihovih koetij kuhati svojim društvenikom „ajraoht"?! — Ubogi odbor, glej, kaj te čaka! — Toda ne boj se, morebiti ne bode tako hudo. Nase veselje pa bode tem večje, ako bodemo  zamogli po volitvi jim  naznaniti naslov,
drug ti neprilik. Djpianiki slovenskih časnikov v svoji I navdušenosti vse vprek hvaheajo, dobro in slabo in celo grde napake z velikim bobnom in ponosno razgia.šajo. K dki so opisovalci teh veselic, kateri se no bi z neko posebno slastjo pohvalili, da so vetra* j al i pri pleeu ali vinu do belega dne. Tužna slav«! Jaz; pač želim, di bi uredniki pri tacih dopisih ne koliko bolj rabili svinčnik, kakor so ga dozdaj, kajti v src • me zaboli vselej, ko berem, kako si narodnjaki in narodojakinje „za narod" ubijajo zdravje — duševno in telesno. Ako to že mora biti, ako se veselica smatra lepo in zabavno, kadar se zvrši ob belem dnevu z zaspano glavo, pokvarjenim želodcem in prazuo mošnjo, naj se to vsaj ne obeša na veliki zvon! Kako lepo bi se čital pri omenjenih dopisih tak-le doitavek ; Drugo jutro smo ustali vsi čvrsti in veseli; vsak je bil o pravem Času na svojem mestu in n kdo ni zamudil svojega dela itd.
Oprostite gospica, da sem se nekoliko oddaljil od predmeta. Hotel sem Vas samo opozoriti na slabe strani veselic, kolikor se to tiče našega ženstva, pa se nisem mogel premagati, da ne bi omenil onih razvad, katere so me tolikokrat spekle v srce. Vračam se zopet k atvari. Ne zamorite mi, goapioa, ako trdim, da so veselice izdatna hrana nečimernosti,
katera izpodkopuje srečo mnogoteri družini. Pomislite, prosim Vas, koliko časa se potrati pred vese lico, v dan veselice in tudi po veselici; dalje, kolikokrat se zapravi ljubo zdravje z neprevidnim plesom „od mraka do zore!" Zmernosti je treba v uživanju veselja, sicer veselice niso najprimerneje sredstvo širenju narodne ideje, ker lahko več Škodijo, nego koristijo in od resnega dela odvračajo.
Dovolj! Čas je, da Vam povem, kaj prav za prav hočem. Da se ideje širijo iu k repo, ni ga bolj A.-'ga sredstva od žive besede v malem krogu, kjer se more vsak udeležiti razgovora, in je mogoče po bi jati nasprotne pomisleke. In dolžnost je naša delati tako, in to tem veča, čim večo zmožnost, sposobnost in priliko ima kdo.
Gospica moja, na delo torej! Bodite našemu ženstvu propovednica ljubezni, človekoljubja in budi tel j i ca narodne za vesti!
Da bi Vam dokazal Vašo sposobnost na člo vekoljubno delovanje, zategadelj sem Vam ponovil Vaše lastne besede. Da ste a mož ni tudi rodoljubnega delovanja, dokazati Vam hočem v prihodnjem pisma, ako mi ne vzkratite svoje naklonjenosti in potrpežljivosti. Nil V od oran.
kjer zamorejo dobiti ne samo kosti, ampak tudi --, meso. — Kaplan Tomaž, zastonj po hribih krevljaš in premalo kmetavzarje poznaš, ker vsi bodejo pravočasno opozorjeni o vaših nakanah in volili ne bodo ne fajrnoštra in ne njegovih pajdašev, ampak soglasno sedanjega Župana obče spoštovanega moža gospoda Bukovca in odbornike Medveda, Weinber-gerja, Z mermana, Hrastelja, Juvana, Čebiuo, Mor-šerja in gospodo od rudnika. Župan gosp. Bukove in naši odborniki so vsi pošteni in ugledni možje ter ako ne boljši, gotovo pa tako dobri katoličani kakor so gospod župnik in njegovi pajdaši. Da bode zmaga naša, v to poru oz i Bog!—Kmetavz ar.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. marca. — (Pokop „narodne stranke".)   Pod tem naslovom  si je izbral včeraišnji „Slovenec" osebo dr. Ivana Tavčarja,  ter  mu očita, da je pisal naše zadnjo članke, in da je spisal tudi spis „4000". Če ni hujšega, se to tudi prenese! Dr. Tavčarju ee po znani nezmotljivi navadi „dokazuje": a) Skrajno obmejeno   duševno  obzorje;   b)   robata   surovost; c) da se  ima le duhovnikom zahvaliti, da drvari sedaj v naši domači politiki, namesto v poljanskih hribih;   d) brezmiselna godlja, pluskajoča po njegovih dankih; e) laž; f) da  nima nobenih načel, marveč, da je le koristolovje, oportuniteta njegova zvezda — vodnica; g) da je stopil v stopinje slovenskih renegatov Dežmana, Schwegelna in drugih i t. d.   To je duhteč venec, in ljubljanski škof je lahko ponosen, da ima tako olikano duhovništvo pod sabo.   častitamo jednemu in drugemu! Škof je vreden takega duhovništva, duhovništvo pa takega škofa! Sicer pa ni vredno, odgovarjati ti gospodi.   Vsako reč zavijajo, in konečno nimajo oni sami — pravice ni resnice na svoji strani!    Pa je vse jedno, v ti vojvodini ne bodete prišli s prismojenim svojim programom do absolutne veljave! In Če nas še tako opsujete in oplujete dan za dnevom, vender   bomo škofu Jakobu neprestano za petami, da nam ne posurovi slovenskega naroda tako, kakor je sed.ij   posurovil  svojo — nižjo duhovščino! V drugem pa menimo,  da se dr  Tavčarju  ni treba braniti proti napadom zadnjega „Slovenca". Stvar je prozorna,  kakor steklo,  in dobro se  ve, kam gospodje  pri   „Slovenci" — taco mole ! „Habeant sibi !"
— („Odlični in za narodno stvar vele-zaslužni možje") se nahajajo v klerikalni stranki, tako trdi sinoči „Slovenec" v svoji „kritiki" Ala-storjeve drame „Čast in strast". Skoda, da jih ni imenoval. Kolikor poznamo našo klerikalno stranko, je v njej sicer vse polno Rekarjev, Jegličev in Opek, a po „odličnih iu za narodno stvar veleza-služnih možeh" se oziramo zaman.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) V soboto se bode predstavljala pri premijeri tako nepričakovano lepo uspela Shakespearjeva tragedija ,0 tel 1 o".
— („Strast in čast'.) Pooblaščeni smo izjaviti, da je vodstvo slovenskega gledališča odklonilo Alastorjevo dramo „Strast in Čast" jedino radi nje politične tendence in je torej ne misli predstavljati, kakor poroča .Slovenec".
— (Naprava električne razsvetljave v Ljubljani) V prihodnji seji občinskega sveta, ki bode — kakor čujemo, — prihodnjo soboto 14. t m., pride na vrsto tudi vprašanje o električni razsvetljavi. Občinskemu sveta se bode odločiti glede podanih ofertov in oddaje del. Ker se je bila ta stvar vsled potresne katastrofe odložila z dnevnega reda, nadejati ee je, da pride sedaj v tem hitrejši tir, zlasti ko se plinova razsvitljava od dne do dne bolj „kuja".
— (Pevski sbor »Glasbene Matice") odpelje se k dno 23. in 25. sušča 1896 vršečim se koncertom na Dunaj s posebnim vlakom dne 20 t. m. ob 12- uri opoludne. Glavno ravnateljstvo južne železnice dovolilo je na odborovo prošnjo vsem tistim, ki se žele pridružiti temu potovanju, znižane vozne cene, to pa le proti legitimaciji odbora „Glasbene Matice" in sicer po tem-le tarifu na Dunaj io nazaj iz Ljubljane II. razred 18 gld., IU. razred 12 gld. 5 kr., it Litije II. r. 17 gld., III. r. 11 gld-35 kr., iz Zagorja II. r. 16 gld. 30 kr., III. r. 10 gld. 90 kr., iz Zidanega mosta 11. r. 15 gld. 95 kr., III. r. 10 gld. 65 kr., ia Celja II. r. 14 gld. 95 kr., III. r. 10 gld., in Maribora II. r. 12 gld. 85 kr., III. r. 8 gld. 55 kr.. ia Gradca II. r. 9 gld. 80 kr., III. r. 6 gld. 50 kr. Vozil bode vlak s hitrostjo brzovlaka po sledečem redu: ia Ljubljane ob 12. uri
opoluđne,   prihod   v  Litijo   ob   12*39 popoludne, odhod iz Litije ob 12 40 popoludne, prihod  v Zagorje ob   1*2   popoludne,  odhod  iz  Zagorja ob 1.3 popoludne, prihod v Zidani most ob  1*26 popoludne, odhod iz Zidanega mosta ob 1*31 popoludne, prihod v Celje ob 2 5  popoludne, odhod iz Olja ob 2*10 popoludne, prihod v Maribor ob 348 popoludne, odhod iz Maribora ob 3 53 popoludne, prihod v Gradec  ob   5 28   popoludne,  odhod iz Gradca ob 66 zvečer, prihod na Dunaj ob 12 po no'i   Fovratek s temi voznimi listki je mogoč z vsakim   osebnim   vlakom   izvzemši   brzovlake do nštetega   2 7. t. m.   Legitimacije   za ta vlak, kakor  tudi  vsa   pojasnila  daje odbor .Glasbene Matice" poČenSi z dnem 14. t. m. vsako popoludne od 3. do 4. ure v društvenih prostorih na Bregu it. 20 H. nadstropje (Cojsova hiša). Dalje bodo oddajali legitimacije iz posebne prijaznosti gospodje: Alojz Jenko,   načelnik železniške postaje v Litiji, Fran Strle, načelnik Železniške postaje v Zagorji, dr. Alojz Homan, okrožni zdravnik v Radečah pri Zidanem mostu, Dragotin Hribar, lastnik tiskarne in trgovec v.Celji, Fran Dolenec, trgovec v Mariboru in Juro Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p. v Gradcu.   Pripomni se še jedenkrat, da se bodo dobivali vožnji listki   po zgornjih znižanih cenah pri blagajnah navedenih postaj le proti izkazu teli legitimacij.
— (Koncerta „ Glasbene Matice" na D u naji.)   Kakor  čujemo je  mestni šolski svet vsem onim učiteljem  mestnih ljudskih  šol, ki bodo pri teh   dveh  koncertih  na Dunaji  sodelovali, dovolil šestdnevni dopust.
— (Velika predstava v dobrodelen namen.) Poroča se nam; „Po veliki noči se v tukajšnjem gledališči priredita jedna ali dve predstavi, t obstoječi ia več veselih iger in živih slik, katerih dohodek je namenjen , Jozerinumu". Vsled vzpodbude in pod vodstvom gospe baronice Olge pl. Hein se snuje odbor, ki bode prevzel prireditev teh, eminentno dobrodelnemu namenu služečih predstav. Brez dvoma bi se predvidni dohodek teh predstav znatno zvišal, ko bi bile odboru na razpolaganje vse lože gledališča, da se morejo iste tddati za vsak posamezen večer. Bilo bi torej jako želeti, ko bi se najemniki lož v interesu plemenite svrhe, ki jo imata predstavi, odrekli svojim ložam za te večere ter jih odstopili odboru. Mi utegnemo naše čitatelje obvestiti O tem, kako napredujejo priprave, pri katerih so več ali manje osobno udeleženi mnogi krogi našega mesta in bodemo v kratkem tudi priobčili več o zgodovini in namenu pod patronatom gospe baronice Olge Hein stoječega „Jostfinuma", kateremu je namenjen ves čisti dohodek teb predstav". — Pričakujemo, da se bode v program postavilo tudi primerno število Hoverihkili točk.
— (Občni zbor bolniškega in podpornega društva pomoćnih in zasebnih uradnikov) bo V nedeljo dne 15. marca t. I. ob 2. uri popoludne v steklenem salonu hotela „LU<yJ" na Sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poroči Vi tajnikovo; 3. Poročilo računskih preglednikov; 4. Poročilo blagajnikovo; 5. Volitev društvenega odbora; 6. Volitev računskih pregledovalcev in slednjič eventualia.
— (Novačenje za ljubljansko okolioo) vrši ee letos napram preteklim letom dokaj mirno in točno. Pač je vojaška patrolja v torek s pomočjo policije zajela par ,, vročih auf rekrutov", a jih čez par ur po prestani kazni zopet izpustila. Jutri opo-ludne bode no ačenje za mestno okolico končano in komisija se odpelje popoludne na Vrhniko. Prihodnji torek in s r e d o t. j. 17. in 18 t. m. vršil se bo nabor za ljubljansko mesto, m sicer prvi dan za tuje, drug dan pa za dom ače fante.
— (Domača umetnost) V izložbi gospoda Kollmanna na Glavnem trgu je razstavljena slika pokojnega ravnatelja in pisatelja Andreja Praprot-»ika. Pokojnik je izvrstno zadet in tudi v tehničnem Oairn je ta slika na čast mojstru, kateri jo je izdelal, vrlemu domačemu slikarju g. Ludoviku Grilcu.
— (Snaženje ulio in nasipanje cest,) ki •a je atoprav te dni pričelo, gre zelo počaai in površno od rok, in iz občinstva nam prihajajo raznovrstne pritožbe. Naj bi magistrat že preskrbel temeljito snaženje po celem mestu I
— (Krojač — grajsčak.) Bivši krojaški pomočnik Miha Pleaser, ki je — kakor je našim c»Uteljeni že znano — brez krajcarja premoženja kotel „kupiti" grajščino Predvor na Gorenjskem.
okoriščal se je tudi drugod na tuje stroške. Opozorjen po dotični notici v sobotni številki nSlovenskega Naroda" poroča gospod J. D e k 1 e v a iz Gorice, da je Plesser opeharil tudi njega za šivalni stroj, vreden 85 gld. Najbrže se bode v teku preiskave izvedelo še za razne Plesserjeve „kupčije*.
— („Knežji dvorec" na prodaj ) Lastnik „ knežjega dvorca" je prosil dovoljenja, prodati to Auerspergovemu fidejkomisu pripadajočo realiteto. Stavbeni prostor obsega 3700 m*.
— (Z Bleda) se nam piše: Dne 8. t. m. je imelo gasilno društvo na Bledu volitev novega načelnika. Bil je izvoljen gosp. Andr. V r h u n c z Grada, njegovim namestnikom pa g. Ivan Rus iz Zagoric. Po volitvi sta gospodični Jerica Jeklerjeva in Metka Čopova novemu načelniku izročili krasno prenovljeno zastavo, za katero sta nabrali lepo svoto. Bodi jima na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Društvu pa želimo, da bi sh krepko še na dalje razvijalo v čast sebi in bližnjemu v korist.
— (Redka službena starost, j Koncem meseca februvarja stopil je v pokoj c. kr. cestar Miha Pretnar na Jesenicah. Upokojenec je služboval kot c. kr. cestar celib 63 let na državnib cestah na Gorenjskem, bil je skozi in skozi vesten služabnik in čeprav v nizki službi ga je čislalo vse, kar ga je poznalo Pokojnine dobi Pretnar po najnovejši naredbi 54 kr. na dan — bode li visoka vlada temu zvestemu služabniku izposlovala še kako drugo priznanje nam ni znano, pač pa se nam zdi umestno, da bi se zlasti v tako redkem slučaju nižji sloji podrejenih služabnikov ne prezirali
— (Nesreča) Jakob Lotrič iz Zgoše. v radovljiškem okraju se je dne 9 t. m. vsekal v gozdu v desno nogo tako, da je mej potjo, domu se voz6Č, umrl vsled izgube krvi.
— (Iz Ribnice) se nam piše: Poizvedel sem, da je umrla žena, o kateri sem poročal včeraj, bila doma na mrtvaškem odru čez noč; umrla je popoludne proti večeru in ni bilo takoj krste na razpolago. Čudno je to sicer, vender pa je bilo, kakor se eliši, prepovedano, jo kropiti. Zjutraj prenesla se je potem v mrtvašnico.
— (Centralna posojilnica slovenska) s sedežem začasnim v Krškem je imela v četrtek, 5. t. m., svoj prvi občni zbor po ustanovitvi. Na vzorno je bilo načelstvo, ki je zastopalo IG deležev, in trije zastopniki v zadrugo pristopivših posojilnic, namreč gg A. Levak in L Schvventner, ki sta za stopala posojilnico v Brežicah, in gosp. Jakob Hižnar, ki je zastopal posojilnico v Radečah. S pismenimi pooblastili so bile zastopane posojilnice: v Mokronogu (pooblaščenec g. dr. Tom. Romih), v Rojanu pri Tratu (pooblaščenec g. Ivan Lipajne) in v Klečah na Koroškem (pooblaščenec g. dr. Tom. Romih) V vsem je bilo zastopanih 21 deležev (po 100 gld.). Po prisrčnem pozdravu zborovalcev od strani zadružnega ravnatelja, g. Ivana Lapajneta, razložit je ta gospod potrebo lega zavoda in poudarjal, da je nemško posojilništvo jednako orga-mzovano (imenoval n. pr. Raiffeisenovo centralno posojilnico v Neuvviedu, ki je štela lani 1812 društev za svoje člane in imela 61 milijonov mark prometa), in da v avstrijskih nemških kronovinah skrbe deželni odbori za materijalno podporo posojilnic. Ker za slovenske posojilnice nihče ne skrbi, treba je, da se sami organiznjemo. Začetek temu je „Centralna posojilnica slovenska", ki hoče kot registrovana denarna zadruga združiti kolikor ni o goče veliko slovenskih posojiluic v tako skupno celoto, katera bi pred denarnim svetom, osobito pred elovanskim, imela več kredita, kakor ga imajo posamezne posojilnice. Do zdaj se je ffCentralni posojilnici slovenski*4 pridružilo 10 posoplnic, od katerih je dobila ona pristopnino (po 5 gld.) in delež (po 100 gld.) in nekaj vlog; poslala jim je pa več ali manj velike hranilne vloge in nekaj posojil. Kadar izdajo te posojilnice svoj računski sklep za I. 1895 , priobčila bode „Centralna posojilnica slovenska*1 svoja II. Izve&tja, ki bodo pričala o veliki zaslombi, katero ima načelstvo pri svojih zadružnih posojilnicah. S tem II Izvestjem bode sto pilo potem načelstvo pred velike denarne zavode, osobito pred češke, in iskalo pri njih cenega kre dita. To naznanilo g ravuatelja je zbor s pohvalo odobril. Račun za preteklo leto (4 mesece) se je brez ugovora odobril. Volitev v načelstvo je pokazala isti rezultat, kakor pri ustanovnem zboru; izvoljeni so namreč bili soglasno v načelstvo vsi po-prejšnji odborniki. V nadzorstvo so bili pa tudi jednoglasno izvoljeni gg.: Andrej Levak, ravnatelj posojilnice v Brežicah; Leop. Schvventner, namestnik ravnateljev pri posojilnici v Brežicah; Fr. Rob rman, ravnatelj posojilnice v Mokrnogu, in Jak. Rižnar, ravnatelj posojilnice v IUdečah.
* (Trgovina s sužnji) cvete sedaj v Afriki bolj, kakor kdaj poprej, zlasti ker so se je oprejeli evropski kulturonosci. O nemških kulturonoscev počenjan j u smo že večkrat govoril; Francozi niso nič boljši, če pa je verjeti časopisu „Christliche Welt", se bavijo s to trgovino tudi katoliški misijonarji, seveda samo z namenom, da bi sužnje rešili večnega pogubljenja. V Bismarck-Arhipelu so črnci opetovano napadli sosedne vasi in zasužnili prebivalce ter je katoliškim misijonom prodali, v Bogomaju pa je cela kolonija takih šiloma krščenih sužnjev, kateri se morajo za gospode misijonarje ubijati.
* (Morilka iz ljubezni.) Laški topničarski poročnik Giuseppe Danua v Vidmu (Udine) je dobil nalog, odpotovati v Neapolj, da se od ondu pelje v Afriko. Njegovo ljubimko, neko Marijo Krater iz Monakova, je ta vest hudo užalostila, zlasti pa jo je bolelo, da utegne nje ljubimec priti v roke Abe-sincev. In da ga reši Menelikovih krempljev, je vaela nož in poskusila umoriti poročnika. Prizadela mu je globoko rano, vender je upati, da poročnik zopet okreva.
Trst 12. marca. Čez avstrijsko mejo je pribežalo več sto laških begunov, samih reser-vistov, kateri bi morali v Afriko.
Dunaj 12. marca. Trgovinsko ministerstvo je odobrilo izvolitev posl. Iv. Perdana predsednikom in Antona Kleina podpredsednikom trgovinske iti obrtne zbornice ljub-lanske.
Dunaj 12. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva.
Budimpešta 12. marca. Domobranski minister baron Fejervarv je pozval minister!-jalnega uradnika Kasicsa na dvoboj in sicer zaradi pamti-ta, kateri je Kasics obelodanil ia v katerem je dolžil ministra nečastnih dejanj.
Rim 12. marca. General Baldissera javlja, da se je vse prebivalstvo okolu Asmare ia Aduve spuntalo in se pridružilo Meneliku. Z&-ukazal je zategadelj, da se utrdbe okoli Mas-save pripravijo za vse slučaje, ker je mogoče, da pridejo Abesinci do tja. Polkovnik Fozzari v Rimu zbira prostovoljce, da jih pelje zoper Abesince.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (l)al|h.) Na Štajerskem, kjer se je v pivarski dobi leta 1801/99. 869.250 hektolitrov in leta 1893/94. 724.(MM hektolitrov piva izvanlo, je izdelovanje piva nazadovalo za 17°/p Pivarska industrija je tudi v Iraliji v«led tamošnjega povišanja davka od piva zgubila velik del svojega izvoznega okoliša, oškodovana je bila tudi vsled znižanja carine na it ali-jansko vino in tudi spečavanje ua Ogtrsko se bode zmanjšalo, ker ogereka vlada ondotno pivovarsko industrijo podpira. Graška zbornica je preverjena, da 88 bodo našla sredstva in pota, ki bodo omogočila pokriti potrebne večje izdatke z dohodki, ki se ne bodo po večini zopet vzeli iz žepa revnega in brezposestnetta državljana.
Davki, kakor je nameravani davek od piva, bodo namen davčne reforma, potom pravičneje porazdelitve državnih bremen, s icijalna naiprotstva ohlažiti, popolnoma iluzoričen napravili; ohr dno, nasprotstva sh bodo še poostrila, če se bodo rev* neinu Ijmlstvu naložila nova bremena, mesto ista odvzela. Pri posvetovanju so je povdarjalo, da je dolžnost, države, da pospešuje izdelovanje in speča* vanje cenenega piva in tako ljudstvo odvrača od nesrečnegi žganja. Graška zbornica je torej sklenila prositi: Visoko c. kr. ministerstvo naj opusti morebiti res nameravano zvišanje sedanjega davka od piva, ker bi bo s tem občutno obremenili vzlaati revneji sloji prebivalstva, ob jed nem bi bil pa zelo oškodovan pivovarski in gostilničarski obrt. Na Kranjskem izvarilo se je v it pivovarnah I. 1893. 93.548 hektolitrov, 1. 1894. 84*696 hektolitrov in 1. 1895. 91.7Iti hektolitrov piva Od piva izdelanega ua Kranjskem ee okrog 10.000 hektolitrov izvozi, nasprotno pa okrog 30.000 hektolitrov uvozi tako, da se je zadnja leta povžilo približno 100 da 110.000 hektolitrov piva. Č^ primerjamo Kranjsko z druzimi deželami, vidimo, da se v teh primeroma več piva izdeluje nego na Kranjskem. Tako se j« n. pr. v izdelovalni dobi 1892 3 v 51 pivovarnah na Solnograškom izvarilo 350.396 hektolitrov, n« Tirolskem in Predarlsfcera 289.537 hektolitrov, na Štajerskem 726.437 hektolitrov, na Koroškem 177.557, v Šleziji 370 815 hektolitrov in vender so se nekatere teh dežel izrekle proti povišanju davka od piva, kakor je namerava država. Na Kranjskem se pivovarska industrija ne more prav povzdigniti, če tudi se more z gotovostjo reči, da bi se piva mnogo več povžilo, ko bi se moglo malo ceneje napraviti. To bo pa po mnenji odsekovem le tedaj mogoče, če se davek ne poviša. Odsek je torej preverjen, da je prošnja graške zbornice posestrime tudi za Kranjsko utemeljena, kajti povišanje davka od piva, bi razvoj naše pivovarske industrije oviralo in v prvi vrsti one kon.su men te zadelo, za katera bi se moralo skrbeti, da se jim nudi cenena zdrava pijača in da prevladanje žganjepitja vsaj deloma ustavi. Odsek predlaga: Čestita zbornica naj se v slični vlogi, kakor graška posestrima iireče zoper povišanje davka od piva.
Zbornični svetnik Avg. Skaberne podpira predlog odsekov, ki se tudi aprejme.      iDalja prik.)
Umrli so \ Ljubljani:
6. marca: Marija Pikec, kurjačeva vdova, 73 let, Poljanska cesta fit. f»7, otrpnjenje srca. — Jožefa Černe, ilatarjeva hči, 1 dan, Gospodske nlice 6t. 13, oslabljenje.
7. marca: Jakob Breznik, sukač, 53 let, Florijanske ulico ftt. 10, pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Marec	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	iBmpe-ralura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. t 24 arah
11.	H. zvočer	738 2	o»>	si. zahod	skoro obi.	
12.	7. zjutraj	7351	—24	sr. jv/.li.	jasno	OO
n	2. popol.	7320	9 9	p. m.jzuh.	jasno	
matom.
Srednja včerajšnja temperatura 0'8°, za 20 pod aor-
I3-u.naJ*3ka borza
dne* 12. marca 1896.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebrn    .   .   . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/0.....
Ogerska zlata renta 4" „.......
Ogerska kronska renta 4"/«.....
Avstro-ogerske bančne delnice    .   .   . ,
Kreditne delnice.........
London vista...........
Nemftki drl. bankovci za 100 mark    . ,
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
(J. kr. cekini...........
Dnš 11. marca 1896.
4°/„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava rt'g. srečke 5','0 po 100 gla.    . . Zemlj. obč. avstr. 4,/,<Y0 zlati zast. liati Kreditne srečke po 10O gld. Ljubljanske srečke.   .   . . Rudolfove srećke po 10 gld. Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. Traniway-drnit. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj
101 gld. 10 kr.
101 122 101 12 "J 99 998 379 120 59 U 9 43 5
15
40 ;
40 ,
35 , 20 .
75 ;
75 ,
oa»/i.
80 , 57'/, , 45 . 65
Zahvala.
Vst m sorodnikom, znancem in prijateljem se prisrčno zahvaljujemo za dokaze iskrenega sočntja povodom smrti našega ljnbljonega sinčka, oziroma brata (2072)
Ivančka Zupančiča
istotako za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za lepe vence.
Žalujoči ostali.
(2063—S)
Trgovski učenec
—S) in
izurjena prodajalka
vzprejmeta ae v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe tvrdki Ivan Razboriek, Šmatno pri Litiji.
(2052)
00
hišo v Črnomlju
■ lepimi vrti Iu vo4ln|aakoiii. — Ponudbe vzpreje-.an. *-w *»■       Anton Jeršinovič
hm M r E3B3 iMl^IiIlIi B^*r^F*T*T*T*i
Spodnja krila za dame
iz sifona, listra, k lota in sati na
nočne korzete
b švicarskim pletenjem
ženske srajce
z gumbi na rami
predpasnike
(2054-1)     za dame in otroke v-
priporoča z velespostovanjem
Karal Recknagel.
Kancelist
▼eftč notaritklli opravit In a lepo pf»uvQ Me vipre|nie.
Ponudbe s spričevali vzprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda". (2067—2)
stalna
■ Ače Me
moč
z lepo in pravilno pisavo v slovenskem in nemškem jeziku za kake 3 are na dan pod ngodnimi pogoji. — Kje? pov6 upravni&tvo „Slovenskoga Naroda". (2071_\)
Jutri v petek, dn6 13. marca 1.1. v hdtelu „I*rl slonu"
nastop elitnega
llusaoga in pevskega ensambla
Albert Calvo.
3 dame, 3 gospodje. (2076)
Začetek ob 8. url. Vstopnina 40 kr.
|^ Jako labaveii vapored. "^Hl
Podpisanec si usnja pripo ročati svoje, na podlagi večletne bolnifiniftko prakse ligo-tovljene (2047—2)
pasove za kilave
in se bode potrudil, da pri vseh, po meri naročenih obvezah in aparatih popolnoma u&treže individuvelnim zahtevam. Pohvaliti se sme že zdaj z najboljšimi ldravni&kimi priporočili.
Z velespostovanjem
K. Piotrovvski
dobavitelj m rame bolniinico in z»« vu.I,>, član uuiverzala»Ka društvu za tohnlsko (irlpotnoćka M zdr»vll*tTuiio
vi«lllfint itd.
Ljubljana, Poljanski nasip 48.
•jZ« *Tm* »mL' *mm* *mT* *mt* *lat* -aF-
Vizitnice
pri poroda
v Ljubljani.
»Ja« »ja< »w« »ja« »ar. *w» .ar-
Najnovejše za dame!
Univerzalni moderc
napravi čudovito lep život in ribje kosti se ne morejo poloiiiiti, narejen je iz dobrega trinitnika
(2016-6) I
a gld. 450 Id ubijani jih
z ribjo kostjo III II a gld. 2f»u       -i gld. B'oO sivi,  sivkastorumeni in beli; v prodajata:
Karol Recknagel, Meatni trg 24,
Ana Šinkovic, Mestni trg 19. B- Naše univerzalno korzetno varovalo S
omegofuje, da more slednja dama nositi svoj polomljen moderr, ne da bi ga dala popraviti.
- Pnr v.at CH> Ur. —-
dobiva se v vseli boljših modnih, drobninskih in galanterijskih trgovinah.
Na debelo pri patentnih imejiteljih
Spitzer & Steiner, Dunaj, VII.,
MlebenNtcruKasme *t.|l6 A.
stavbinskim podjetnikom in vodjem za popravo župnih cerkvenih stavb
razpisuje podpisani odbor. Vse poprave so proračnnjene na !£?£.000 kI<I. Nar rti in druge priprave so morejo ogledati v župnisču in na licu mesta vNjik dan razun mulelj in praznikov. Pisane ponudbo je vlugati do dne -V   tiiMii t„ I. opoludue.   Podjetnik vloži 15° 0 varščine do izvršene
kril;« vdacije.
Na Homcu (p. Mengeš), d m- 10. sudca 189G.
Za stavbinakl odbor: (8086—8) "V. Bernllc, načelnik.
.Stev. 4.VJ.
12070—1>
Pri občnem zboru „Prvc dolenjske posojilnice v Ulet-
lllil'*« registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, dne 8. marca 189(>. 1 se je računski sklep z bilanco za gospodarsko leto 1895 sledeče potrdil :
Bilanca.
v Tr.	Imetje	Znesek		> Si	D o 1 a* o v 1	Znesek
H		gld.	kr.	Tek.		gld. | kr. j
1 1 8 4 5 1 6	Gotovino konec leta 1895 . Vrednost v papirjih .... Posojila na posestva .... „       . menice.....	1074fi 16000 898488 14.-{o: M 3793 30	88 s na m	1 2 3 4 ,r>	533 deležev po 18 gld. . . Rezervni fond ........ Za 1. 1886 vzprejete obresti	8508 — 7886 88 43H7161 7 8840 66 8996! —
	Skupaj . . .	460086	47		Skupaj . . .	16tU ihti 11"
						■
Denarni promet,
Gotovino konec leta 1894 . 4746 73 I Uplačani deleii ....... li —- —•
Hranilne vloge.......171016 :i.r>
D plačane obreBti...... 27246 91
Nazaj plačana posojila- . . 490191)37 Razni dohodki....... 4184,67«/,
Sknpaj
687985 93 V,
Nazaj plačani deleži . . . . Nazaj    plačane hranilne
vloge........ . . •
Nazaj plačane obresti . . .
Dovoljena posojila.....
Razni izdatki........
Upravni stroški.......
Razni davki.........
Za dobrodelne namene . . Dobička drustvenikom . . . Gotovine konec leta 1895 .
Skupaj
14fi343 1252 698606 4224 1714 255' 209 8411 10745
71V 87»/i
86
•Vi 9
2
55
40
23
697995 93«/»
Zadruga obstala je koncem leta 1895 iz 269 društvenikov, pristopil ni nobeden, a izstopila sta dva drustvenika leta 1895.
Društvenih deležev bilo je konec leta 1895 — 533, vplačan delež ni bil nobeden in nazaj plačana sta bila dva-
To se p. n. gg. drustvenikom objavi z dostavkom, da sta račun in bilanca odslej do zadnjega dne tega meseca vsakemu na vpogled v občinski pisarni v Metliki.
Ravnateljstvo „Prve dolenjske posojilnice v Metliki"
ilin- 8. marca 1896.
P. Salloker Požek
ravnatelj. kontrolor.
Prosenik
blagajnik
Gongi
odbornik.
Jutraž
odbornik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".