K atisoT 15,000«
l^tajerc" izhaja  vsaki ||Kiek,datiran z dnevom
prihodnje nedelje.
nina velja za Av-za   celo    leto on,   za   Ogrsko n 50 vin. za celo za Nemčijo slane 'o leto 7  kron; go inozemstvo se i naročnino z ozi-r'tom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne ISlse prodajajo po 10 v.
Uredništvo   in   uprav-nišlvo  se   nahajata   v Plnju   gledališko  poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran  K 80'—
za	V,	strani K	40 —
za	"«	strani K	20 —
7.il	»/•	strani K	10-
za	•A«	strani K	5 —
za	V»	strani K	250
za	V«	strani K	1 —
Pri večkratnem oznanilu			
se cena primerno zniža.			
Štev. 19.
V Ptuju, v nedeljo dne 13. maja 1917
XTIII. letnik
Krvava spomlad.
Pozneje, kakor draga leta je prišla, ali vendar smo jo pričakali, to lepo, spomlad, ki nam trosi v tako bogati obilici solnčnih žarkov, cvetja in zelenja, pa — tudi krvi . . . Skoraj bi človeško srce utihnilo, čeprav ga ogreva najtoplejša lepota. Kajti ta spomlad nas spominja,na kri in na žalost in na solze iin na prdkletstvo človeškega sovraštva . . .
Ali take spomladanske misli dandanes nimajo pomena. Kajti spomlad je krvava in svetovne vojne še vedno ni konec. Nasprotno bijejc ravno sedaj naši zvesti zavezniki Nemci tako orjaške bitke zoper združene Angleže, Francoze, Belgijce, Avstralce, ljudožrce, Zamorce, Hotentote, Afričane in kakor se vsi ti naši sovražniki   že imenujejo, — da vse člo- !
kar strmi. In Nemci bijejo te bitke zmagovito. Kajti pravica je na naši strani in pravice niti satan  premagati ne more . . .
Krvava je tudi letošnja spomlad. Dokazuje nam pa tudi, daje z v e z a 1 j u b 1 j e-nenaše domovine Avstro-Ogrske z Nemčijo neobhodno potrebna, to pa za obe strani, za nas in za naše zaveznike. Jasno, kakor beli dan je danes, da so hoteli naši strupeni sovražniki raztrgati starodavno Avstrijo in omejiti gospodarski razvitek Nemčije. Istotako so hoteli Bolgarsko oropati njenega poštenega ozemlja, za katerega je v nebrojno vojskah krvavela. In istotako so hoteli zdrobiti ter razkosati zvesto Turčijo, samo da bi angleški propali kramarji svoje zlata žejne duše napajali. Šlo se torej ni za vojno iz narodnih vzrokov, iz verskih b troialičnih in tej ali oni „pravičnosti" primernih vzrokov, — šlo se je edino za dobiček, za tisti prokleti, od hudiča iznajdeni, od modernih vragov nadaljevani in zadnjo iskro idealizma uničujoči dobiček, za profit, za zlato, za politično vlačugarstvo najgnusnejše vTste. Da je nastal ob tej priložnosti svetovni požar, ki bi skoraj vso človeštvo veliki vesoljni povednji starega testamenta uničil — zato se naši sovražniki niso brigali. Pravimo naši sovražniki, kajti imamo jih na Angleškem, Italijanskem, Francoskem, Japonskem, Ruskem, - ne vemo hitro v kateri deželi še, — in tudi doma... Tudi doma jih imamo, te sovražnike, ki ne poznajo ljubezni do domovine, ki zrejo in zrejo na mozgu ljudstva, ki hujs-kajo in se bogatijo in zidajo gradove na pokopališčih narodov . . .
Čudna je  ta  spomlad,   ki nam vsiljuje take misli.   Pa  mi  in  ljudstvo   tega nismo krivi. Edino naši sovražniki so krivi... Ti sovražniki so napravili iz naših in iz
dežel poštenih naših"v zaveznikov pravo trdnjavo. Ali ta trdnjava se je obnesla. Niti kamen ni padel iz njenega zidovja, niti korak se ni umaknila njena posadka ... Trdnjava stoji... In —Jikdor ima oči, ta vidi, kdor ima ušesa, ta ču-je! — trdnjava našega domovja ima najsolidnejši temelj v kakor jeklo zvesti zvezi A v s tjr- o - O g r s k e z Nemčijo.
Bog nam ohrani to zvezo, čeprav žvižga proti nji panslavističn^ in irredentovska gadja zalega... Iz te zvezei se bode porodila lepa, prava spomlad !
Svetovna vojska.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 3. maja. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. En sunek večih sovražnih kompanij proti našim postojankam v dolini Putne bil je pod krvavimi izgubami za sovražnika zavrnjen. Na ostalih delih fronte mestoma živahnejše bojevno delovanje.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 3. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada pre-stolonasledoika Rupp redita. Trajnemu artiljerijskemu boju zadnjih dni je na obeh bregovih Scarpe danes zjutraj bobenski ogenj sledil. Potem so v široki fronti novi angleški napadi zapričeli. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pri ugodnemu opazovanju doseglo je bojevno delovanje ar-tiljerij in minskih metalcev včeraj veliko silo. Zlasti ob gorski fronti, med Vauraillom in C r a o n n e, ob kanalu Aisne-Marne in na visočinskih postojankah severno od Prosnesa je bil ognjeni boj ljut. — Letalno delovanje je bilo nad in za postojankami po dnevu in ponoči jako živahno. Sovražnik izgubil je v zračnih bojih 8, z odpornim ognjem in drugače 8 letal ter en balon.
Vzhodno bojišče. Med dolinama Sušita in P u t n a se je en ruski napad pod velikimi izgubami v našem ognju razbil.
Makedonska fronta. Živahni ogenj pri M o n a s t i r u, na zapadnem bregu V a r-darja in južno-zapadno od jezera Doiran.
Prvi generaikvartirmojster Ludendorff.
36 balonov sestreljenih.
W.-B. Berlin, 3. maja. Kakor dokazujejo najdena povelja, bi se imeli pred začetkom velike ofenzive vsi nemški privezani ba-
loni od Francozov in Angležev sestreliti. Od (J. aprila do konca meseca so le Francozi ob A i s n e in v C h a m p a g n i 46 balon-s k i.h napadov napravili, pri čemur se jim je le posrečilo, uničiti 5 balonov. V vseh 5. slučajih pa se je posrečilo opazovalcem, rešiti svoje življenje. V mesecu aprilu smo mi sestrelili 36 sovražnih balonov na zapadni fronti, h katerim pa pride še 6 drugih balonov.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 4. maja. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada nadvojvode Jožefa. Včeraj zvečer razbil seje napad nekega ruskega regimenta pred našimi postojankami v dolini Sušita.
Italijansko bojišče. Na celi fronti običajni boji artiljerije in minskih metalcev. Pri O o r i o. i poskusil je sovražnik plinski napad. Hvala paznosti naših čet in dobroti naših varstvenih sredstev izjalovil se je napad, ki nam ni prizadel nobenih izgub. Naši pridni 1 e t a 1 c i sestrelili so včeraj v zračnem boju 3 sovražna letala nad kraško visoko planoto in enega pri Flitschu.
NamestniK generalštabnega šefa pl. HOfer, fml.
Valona v plamenih.
K.-B. Dunaj, 4 maja. Zvečer dne 2. maja obmetala so naša pomorska letala vodne naprave C o d i g o r o v pokrajini izliva reke Po z bombami in so se vrnila brez izgub. Istega večera obnovila so druga brodovja pomorskih letal napad na vojaške naprave od Villa Vincentina in od Valonez opazovanim uspehom. V Valoni je nastal vsled tega ogromni požar, ki jo bil spremljan od ljutih eksplozij in videti na 50 morskih milj daleč. Vkljub ljutemu odpornemu ognju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. — Metanje bomb sovražnih letal v prostoru od Trsta povzročilo je le neznatno škodo.
Mornariško poveljstvo.
Izjalovljeni angleški veliki napadi.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 4. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Ob A r r a s-fronti se je med Arheville in Quean-t o m na 30 kilometrov širokosti zopetni angleški predorni poskus od 16 do 17 divizij po najmočnejšemu razvitku artiljerijske sile izjalovil. Pred začetkom dneva in do pozno v noč so se opetovano peljani napadi Angležev pred našimi črtami in v naših protisunkih razbili. Le v F r e s n o y je sovražnik vdrl; pri B u 11 e c o u r t u so mu mali deli našega jarka ostali. Boj gre danes zjutraj naprej. Zadržanje naših čet je bilo zopet neprekosljivo.
—   2   —
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave
jo naravni izvleček (ckstrakt) najfinejših
iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zel vsled tega priznano najboljši ŽelOdtC OKrepČHjoČi prebavni liker.
Kazven težkih krvavih izgub izgubil je sovražnik nad 1000 vjetih. Priprava močne angleške kavaljerije južno-vzhodno od Ar ras a kaže, kakšne  nacle so stavili   Angleži v ta napad.
—  Armada nemškega prestolonaslednika. Severno črte S o i s s o n s - E e i m s je artilje-rijska bitka v polnem toku.'Do posebne lju-tosti povišala se je med Aisne in Brini o n t o in, Naše baterije so vzele tukaj napolnjene sovražne jarke pod uničevalni ogenj. Francozi so zopet L a o n obstreljevali. Pri in zapadno od B rave ter Winterberga se je več francoskih napadov v ognju naše infanterije inartiljerijeizgubonosno izjalovilo.
—   Pri ugodnem vremenu vladalo je na- za-padnem bojišču živahno letalno delovanje. Artiljerijske postojanko, železniške naprave, taborišča in municijske zaloge pri A r r a s u in južno od Aisne bili so od naših letalcev uspešno z bombami obmetani. Sovražnik izgubil je 10 letal.
Vzhodno bojišče. V Karpatih napadli so trije ruski bataljoni brez vsacega uspeha našo postojanko severno doline S u-s i x, a.
Makedonska fronta. Med jezerom P r e s p a in C c r n o, na obeh straneh V a r-d ar j a in ob S trum i se je artiljerijsko delovanje časoma zopet oživelo.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f 1.
Oezertacije v ruski armadi.
S t o c k h o 1 m, 4. maja. Kljub vsem ukrepom vlade se dezertacije v ruski armadi ra-pidno množe. Vojake, ki se vračajo domov, domačini navdušeno pozdravljajo, ker mislijo, da je $6 vojska končana. S silo dezerterjev, ne morejo pošiljati nazaj na bojišče, ker so, kakor poroča ,,Rječ", razorožili vso orožnike, narodna straža pa, , ki nadomešča, policijo; drži z dezcrtcrji. Tudi prebivalci drže z vojaki dezerterji.

Turški veliki vezir na Nemškem.
Veliki vezir (to je prvi minister) na Tur-škem Talaat-paša dospel je koncem aprila na vlaku balkanske železnice v Berlin.
Groftv/esir !Talaat Pastha in Bsr-IInT
Sprejeli so ga nemški državni podtajnik v. Stamm in tajni svetnik v. Radowitz v imenu nemškega kanclerja. Istotako je dospel v pozdrav turški poslanik v Berlinu Hakki-paša. Prinašamo sliko sprejema na berlinskem kolodvoru.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 5. rnaja. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno b o j i S 6 a. V pokrajini severno od Zborowa izvršil je sovražnik ponesrečeno minsko razstrelbo.
Namestnik generalštabnega šefa p). Hofer, fini.
Naši letalci na delu.
K.-B. Dunaj, 5. maja. Uradno se danes razglaša:
Dogodki   na   morju.
Zvečer dne 3. maja so naša pomorska letala večji del taborišča od S a g r a d a zažgala; požar se je videl v Trstu še eno uro po napadu. — Sovražni, v prostoru od Trst a nastopivši letalci niso dosegli nobenega uspeha. — Dne 4. maja izvršilo je nekaj naših pomorskih letal uspešni napad na kolodvorske naprave od P e s c a r e, C a s t e 11 a-mareinOrtono ob italijanskem vzhodnem obrežju ter na vodne naprave reke Pes car a pri Piano d' O rte. Od obeh akcij vrnila so se naša letala brez izgub. Mornariško poveljstvo.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 5. maja (W.-B.) Iz ve- ' likega glavnega stana se poroča:                     .
Zapadno   bojišče.  Armada presto- ; lonaslednika   R u p p r e c h t a.   Po   krvavem j izjalovljenju   angleških napadov ob A r r a s- ; fronti prišlo je  včeraj le   pri   B u 11 e e o u r-t u do   večjih   infanterijskih   bojev. Na obeh i straneh vasi napadajoče tesne angleške mno-žice bile so z bogatimi izgubami   zavrnjene, \ Slabejši  sunki  pri  L c n s u  in  P r e a n o y  so ' so izjalovili. Število vj'etih   povišalo   seje; na 10 oficirjev in 1225 Angležev; zaplenilo se je najmanje  35 strojnih pušk. — Severno od St. Qu en tin a so boji  v prednjem   polju j za nas  ugodno   potekli.   —   Armada  n e m- j š k e g a prestolonaslednika. Ob A i s n e-fronti ' traja artilerijska  bitka pod   veliko   vporabo i municije naprej. Močni sovražni poizvedoval- | ni sunki bili so na večih krajih zavrnjeni. Za ' last   Winter s'berga  zapadno   od  C r a- j o n n e so se razvili boji, ki še niso končani. I Med Aisne in Birmontom so se včeraj zjutraj po dneve dolgemu  izdatnemu artilje- i rijskemu ognju pripravljeni napadi štirih francoskih divizij razbili. Kakor je iz zaplenjenih j papirjev  razvidno, ležal je cilj   napadov več j kilometrov za prednjo Črto.   Hvala   trdnemu j vztrajanju  naših   čet se je pa  sovražniku le j ob nekem   naprej   molečem   kotu   posrečilo, utrditi   se  v pivih  jarkih.   Vzhodno od L a i Neuville    mimogredoč   vsiljeni    Francozi! bili so pod izgubo  500 vjetih in več strojnih ! pušk zopet nazaj   vrženi.   Južno od A i s n e j v večernih urah ponovljeni napadi na porazu niso zamogli  ničesar  spremeniti. Severno od Prosnesa ponesrečili so se  zopetni  francoski poskusi, postaviti se z večimi divizijami v last naših tamošnjih visočinskih postojank. Z najtežjimi izgubami pridobili  so   Francozi mimogredoč   južno-vzhodno  od   Mayreya neznatni   dobiček   na  ozemlju.    Protinapadi naše infanterije so jo spravili  zopet v polno last svojih dosedanjih črt. Pripeljali smo nad 1B0 vjetih.   — Sovražnik   izgubil je včeraj 7 letal  in en   balon.   Z letalnim   napadom   na O s t e n d e   bilo  je   večje število Belgijcev ubitih ali ranjenih. pravilo.
Vzhodno bojišče. Živahni ruški ogenj med Kowelom in Stanislavom povzročilo je primerno odgovarjajoče streljanje.
Makedonska fronta. ObCerni, zapadno jezera D o i r a n in v dolini S t r u-m e se je artijerijsko delovanje v posameznih dnevnih urah oživelo.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorf,
Velikanski nastopi za mir v Odesi.
K.-B. Am s ter dam 5. maja. Po mesu" javljajo Usti iz Odese: Dne 1. m so bili tu velikanski nastopi na cestah; 150.000 ljudi se jih je udeležilo. Izprevod je pričel pomikati ob 8. uri zjutraj. Kora' so do večera. Na zastavah so se čitali vedno napisi: „Demokratično republiko tevamo!" „Mir!" „Dajte nam zemljo in <r urni delavnik!"
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 6. maja. Uradno nes razglaša:
Vzhodno bojišče.  Nobeni pose dogodki.
Italijansko    bojišče.  Danes noči   posrečilo   se je našim   patruljam bL Gorice, vdreti v neki sovražni jarek in t i njegovo posadko 1  oficirja ter 40 mož. Namestnik generalštabnega s pl. Hofer, fini.
Francoski napad ob Aisne zopet izjalovljen.
Nemško uradno poročilo nedelje.
K.-B. Berlin,   G.   maja. (W.-B.) Iz likega glavnega stana so poroča:
Zapadno    bojišče.   Armadna I pina prestolonaslednika Rupprechta. A r r a s - fronti bili so močni   angleški su_ južno od L e n s a, ob S c a r p e in pri Q a n t u odbiti.   Južno od   C a m b r a y a je Anglež pri nekemu, zanj   brezuspešn na 3 kilometre   širokosti   peljanemu   nap med    Villers-Ploisch   in    G o ni T znatne izgube. — Armada nemškega p stolonaslednika. Ko se je dne 16. aprila p francoski poskus predora ob A i s n o izjalo pripravljal je sovražnik z vsemi mu na lago stoječimi sredstvi zopetni napadalni posk s katerim je hotel svoj daleč postavljeni doseči. Trudne divizije  so bile s svežimi domeščene, pripeljalo se je nove rezerve. tiljerijski ogenj in oni minskih letalcev pi šal se je od dneva do   dneva  in  je dose konečno iz vseh  kalibrov doslej največjo Napadi dne 4. maja severno od Reimsi v Champagni bili so začetki novega dornega poskusa, ki je zapričel včeraj zju" med Caillette  inCraonne   na fr 35 kilometrov. V težki borbi, ki je trajala pozno v noč, bil je napad  preprečen,  orj sunek v splošnem odbit. Napadi, ki so bili ljani proti v bližinskem boju od naše jmv infanterije   držanim   ali v protisunku pridobljenim  črtam, izjalovili   so   se  del že   v našem   dobro   peljanem   artiljerijs ognju.   Na   posameznih  krajih se še bori; last naših najprednejših  jarkov. Vzhodno. Royere-Ferme ležimo na severni s' odChemin des Dame s. S posebno tostjo   naskočili so   Francozi,   kakor  tudi! dne 4. maja, brez ozira na svoje prav iz izgube, zoper   W i n t e r s b e r g,    na kat so bile naše postojanke vsled skupaj zbran! ognja  najtežjega   kalibra  popolnoma s-Ijene.   Visočina in ob nje  ležeča  vas  C vreux ostala je v sovražnikovi lasti; do' smo pripeljali  več Sto   vjetih.   Pričakovati nadaljnih napadov. Danes zjutraj napadel; sovražnik visočino 100 vzhodno od L a N;
Za glavobol predpisujejo zdravniki por.ajvcč živce i jajoča sredstva. Kol lako vživa dober sloves že skozi rano Vojaške škode se ni na- ! P*ll«ij« dobrodišeči fluid iz rastlinskih esenc zn. .Elsa-Huid*. j bol lajšajoče lastnosti se jako hvalijo. Tudi osvežujoč dobe in prijetna hladnost ugodno vplivajo pri glavobolu kakor tu migreni. Predvojne cene: 12 steklenic tega mišice jačujočega,'i pomirjajofega domačega zdravila pošlje za 6 K lekarnsr E. V. Stubica, Elsatrg, št. 241 (Hrvatska). Če je pa glavobol pos slabe prebave, zaprtja ali drugih prebavnih težkoč, hitro od rejo lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice zn. „E!sa-ki 6 škatljic stane poštnine prosto 4 K 40 v. Oboje domačih , bodi toplo priporočeno in naj bi jo imeli vedno pri rokah taki ljudje, ki pogosto trpe vsk-d glavobola. Na ta način si' prežene napade migrene in se tako obvarujejo pred nje vr nastopom. — Fellerjev črtnik zoper migreno hitro učinkuje je lahko nositi seboj v žepu, cena mu je K 1.                 (—vt
I vili e; napad je bil odbit. V O am p a g ni jožno-zapadno od Naurova ostalo je več sunkov Francozov brezuspešnih. Dne 4. maja tam pripeljani vjeti Štejejo 672 mož, plen pa 20 strojnih pušk ter 50 pušk za hitro streljanje. V zračnih bojih in z odpornim ognjem izgubil je sovražnik 14 letal. Sestreli smo 2 balona.
Vzhodno  bojišče.   Nad  Odesso je i včeraj prvo nemško letalo.
Makedonska front a.- Živahni arti-jljerrski ogenj ob Čemi traja naprej in leži [posebno ljuto na naših postojankah pri Pa-plovtf.
Prvi generalkvartirmojster Lndendorff,
V aprilu nad en milijon ton potopljenih.
W.-B. Berlin, G. maja: Doslej glede a našega pomorskega vojevanja v me-aprilu  došla  poročila so s 6. majem
aračila svoto enega milijona brutto-
terton potopljenih ladij.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Sovražna vporaba sil na zapadu.
K.-B. Berlin, 6. maja. Wolffova pisarna tporoea:  V orjaških bitkah na  zapadu   vrgli Francozi in Angleži že   nad   en  m i 1 i-mož v boj.  Angleži so vporabili   doslej 'o 44 dmizij,   od njih 12 divizij že dru-kar oTfgovarja številu okroglo 700.000 cev.  Francozi so se s polnimi 53 divizi-ali z nad   400.000   možmi   brezuspešno ago potegovali.   Edini uspeh tega velikega napora so velikanske izgube.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 7. maja. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno    bojišče.    Pri   ugodnem
wemeuu je  bilo  včeraj  obojestransko letal-
|no delovanje jako živahno.   V vzhodni Gali-
sestrelili,včeraj dva sovražna letala.
Namestnik generalštabnega šefa
pl. H 6 f e r, foil.
Zmagoviti odpor Nemcev na zapadu.
Semsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B.   Berlin,   7.   maja   (W.-B.)   Iz ve-ega glavnega stana se poroča: Zapadno   bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a.   Pri L e n s u in Arrasu   dosegel  je   artiljerijski boj zvečer ipet večjo ljutost. Razširja  se   preko Bul-kcourtaproti vzhodu. Sovražnik nadaljuje obstreljevanje St. Q u c n t i n a, ki je povzro-v mestu požare in zopetno poškodovanje [katedrale.   —   Armada nemškega prestolonaslednika. Po težkih izgubah, ki jih je pri-^sel 6. maj Francozom, so včeraj začasno z djevanjem svojega napada ponehali. Šele dne sunile so močne sile med F o r t d e Ma 1 m a i s o n o m  in B r a y e naprej ;   bile popolnoma   zavrnjene.   Zvečer   in ponoči jzapričeli so ljuti napadi severno od LaFauxa lin med cesto  Soissons-Laon ter A i 1 -lesa.   Po   hudih   bojih, pii katerih smo dosegli krajevne uspehe   in   prizadeli sovražniku težke izgube, obdržale so naše čete vse postojanke. Med A i 11 e s in C r a o n n e izjalovili j se ljuti delni napadi Francozov. Na W i n-terbergu  divjal je boj celi dan semintja. V hitrem naskoku smo severni del nazaj pridobili in proti večim sovražnim napadom dr-Vaneoz   so   jo    moral    na   južni   strani umakniti.   Visoka  planota ostala je od obeh
strani nezasedena. Chevreux je v naši j lasti. Tudi ta veliki dan Aisne-bitke bil je za nas uspešen. Od 5. maja sem smo med S o i s-; s o n s o m in Reimsom vjeli 9 oficirjev, 1 725 mož, zaplenili pa 41 strojnih pušk. Sestre-: lih smo 14 sovražnih letal.
Vzhodno bojišče. Razven posamez-■ nega ognja vladal je na fronti .mir.
Makedonska fronta. Ob C e r n i , narastel je artiljerijski ogenj časovno do znat-i ne ljutosti. Slabejši sovražni infanterijski od-, delki, ki so šli proti našim postojanakm, bili i so lahko zavrnjeni. Zapadno od V a r d a r j a i izjalovili so se sunki nasprotnika proti bol-• garskim vojnim stražam.
Prvi generalkvartirmoj ster Ludendorff.
*    Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. .Dunaj,   8.   maja.    Uradno    se danes razglaša:                                                 *
Položaj povsod nespremenjen.
Namestnik generalštabnega šefa
pl. Hofer, fml.
i
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 8. aprila (W.-B.)   Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r c e h t a. Ob A r r a s-fronti se je artiljerijski boj nadalje povečal. Sovražni napadi na gozdni park od R o e u x a in na naše postojanke med Fontaine in Rieueourtom bili so krvavo zavrnjeni. Pri bojih za last Bullecourta ostal je nasprotniku južno-vzhodni rob vasi. Danes zjutraj naskočile se naše čete Fresnoy in držale vas proti angleškim poskusom zopetne pridobitve. Pripeljali smo doslej nad 200 vje- I tih in 6 Strojnih pušk. — Armada nemške-g a prestolonaslednika. Na bojišču od A i s n e je bojevno delovanje včeraj po vročih, težkih bojih zadnjih dni mestoma opešalo. Do večjih j bojev prišlo je čez dan še severno od Ara- j one lie, kjer so se Francozi v brezuspešnih, izgubepolnih napadih trudili, odvzeti nam visočinske postojanko med Hurtebise-F e r m in C r a o n n e. Na nobenem kraju niso imeli uspeha. V večernih in ponočnih urah izvršili so se proti večim krajem fronte od V a u x a i 11 o n do Corbeny sovražni delni sunki, ki so se razven neznatnega krajevnega uspeha Francozov zapadno od Cra-o n n e, nasproti hrabri obrambi povsod izjalovili. PriLaNeuville uvedel je popoldne močni artiljerijski ogenj brezuspešni sovražni napad proti v i s o č i n i 100 in našim sosednim jarkom. V Champagni borile so se artiljerije z naraščajočo ljutostjo. Neki proti visočinam severno od P r o s n e s a nameravani francoski napad se. je. v našem uničevalnem ognju le proti K e i 1- in Poehl-bergu razvil. Mimogredoč vsiljeni sovražnik bil je v svoje  izhodne   postojanke  nazaj vr-
žen. — Dne 7. maja izgubil je sovražnik 20 letal.
Makedonska fronta. Med jezeroma O c h r i d a in P r e s p a zavrnili so Avstrijci in Turki krvavo sovražne sunke. Ob C e r n i sledili so včeraj po dvadnevni močni artiljerijski pripravi pričakovani sovražni napadi na frontni širokosti 8 kilometrov, ki pa so bili hvala odličnemu zadržanju zveznih nemških in bolgarskih čet odbiti. Danes zjutraj imeli so novi sunki Francozov, Rusov in Italijanov isto usodo. Zapadno Vardarja in ob jezeru D o i r a n razvijala je sovražna artiljerija čez navadno mero stoječo delovanje.
Prvi generalkvartirmojster Lu d en dor f f.
Nemški letalci zmagovalci.
Sovražniki   izgubili   362   letal in 29 balonov.
K.-B. Berlin, 8. maja (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča:
V mesecu aprilu izgubil je nasprotnik 362 letal in 29 balonov. Od prvih je bilo 299 v zračnem boju sestreljenih. Mi (Nemci) smo izgubili 74 letal in 10 balonov. Pretekli mesec je pokazal nemške zračne bojne sile na polni v i so čini svoje zmožnosti. Medtem, ko so bila naša odporna sredstva z uspehom delavna, da so zavračala grde sovražne bombne napade na domovino, stavili so težki aprilski boji najvišje zahteve v boju stoječe letalce. Letalci, baloni in kanoni za letalni odpor pokazali so, da so v vsakodnevnem, tesnem skupnem delu sovražniku kos. Naša bombna brodovja uničila so važne vojaške naprave. Naša zračna poizvedba prinesla je vodstvu važna poročila; požrtvovalni nastop naših letalcev na bojišču podpiral je težko borečo se infanterijo in artiljerijo na vzorni način. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 9. maja. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. V južni Bukovi-ni zavrnili smo ruske poizvedovalne čete.
Južno-vzhodno bojišče. V zemeljski ožini med jezeroma Ochrida in P r es p a preprečili so avstro-ogrski in turški oddelki včeraj neki sovražni sunek.
Namestnik generalštabnega šeta pl. H o f e r, fml.
Nemško uradno poročilo  od srede.
K.-B. Berlin, 9. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R.u p p r e o h t a. Vsled neugodnega    vremena artiljerijski ogenj   le na
(Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis.
irnm 9iht
revma
lsias
Argentinija.
Prinašamo sliko, ki nam predočuje dobro žetev letnika 1915—16 in slabo žetev letnika 1916—, 1917. Velike plodo-vite planjave Argentini] e prinesle so tokrat izredno slabo žetev. Vsled tega je morala tamošnja vlada izvoz za moko in žito prepovedati. Pravijo, daje bilo vreme, pa tudi živalski škodljivci vzrok te slabe žetve. Naši sovražniki bodejo to slabo žetev prav hudo občutili, zlasti Anglija, ki ima sedaj v vojni veliko potrebo na argentinskem žitu. Ker vlada zdaj poleg tega na morju nemški    podmorski   čoln,   bodejo   sovražniki
prav radi iz gladu svoje prenapete vojne cilje opustili.
—   4   —
nekaterih krajih živahnejši. Bavarsko iranski regimenti, ki so včeraj dopoldne Fresnoy z velikim pogumom vzeli, držali so ta kraj proti novim sovražnim napadom in so pripeljali že 100 vjetih. Delni sunki Angležev pri Roeuxu in Bullecourtu bili so odbiti. — Armada nemškega prestolonaslednika. Med W i n t e r b e r g o m in cesto Čorbe-ny-Berry-an-Bac pričele so zvečer sveže nastavljene francoske sile po bobenskem ognju z napadom. V vroči borbi bil je sovražnik deloma v bližinskem boju, deloma s protisunkom nazaj vržen. V ostalem je bilo bojevno delovanje tudi na fronti A i s n e in Champagne vsled vremena neznatneje nego prejSnje dni.
Vzhodno bojišče. Severno od K i r 1 i b a b e in južno od Valeputna-ceste bili so sunki ruskih kompanij lahko zavrnjeni.
Makedonska fronta je bila -včeraj pozorišče ljutih bojev. Po močni artilje-rijski pripravi peljal je general S ar rail svoje zvezne čete med jezeroma D o i r a n in P r e s p a na mnogoštevilnih točkah k napadu. Posebno ljuto se je borilo ob Cerni. kjer so se dan itf noč ponavljani sovražni navali pod najtežjimi izgubami za nasprotnika pred našimi postojankami popolnoma razbili. Isto usddo so imeli napadi sovražnika pri Grabesnici, ob Vardarju in za-padno jezera D o i r a n. Nemške in bolgarske divizije so sovražniku težki poraz prizadele. Prvi generalkvartimiojster Ludendorff.
Nova Miljukova izjava o vojnih   smotrih Rusije.
Ruski zunanji minister Miljukov je poslal zastopnikom Rusije v inozemstvu novo izjavo o vojnih smotrih Rusije. S to izjavo v Pe-trogradu delavski in vojaški svet ni zadovoljen. Miljukova brzojavka slove:
Vladi, pri kateri ste poverjeni, izročite sledečo noto:
Ruska začasna vlada je izdala 27. marca oklic, ki izvaja, kako da sodi vlada svobodne Rusije o smotrih sedanje vojske. Zunanji minister mi naroča, naj Vam ta spis izročim in pristavlja v pojasnilo:
Naši sovražniki so zadnji čas poizkušali, da bi razdvojili zaveznike. .Širili so nezmi-selna poročila, češ, da namerava Rusija skleniti poseben mir z osrednjima monarhijama. Priloženo besedilo bo samo najbolje ovrglo take izmišljotine. Splošna načela, ki jih izraža začasna vlada, soglašajo popolnoma z visoko mislijo, ki sojo trajno najuglednejši državniki zveznih velesil do zadnjega časa ozna-njevali. Ta načela so se jasno izrazila tudi v besedah predsednika velike ljudovlade onstran morja, našega novega zaveznika.
Vlada bivšega ruskega režima se seveda ni mogla uglobiti in se uživiti v misli glede na oprostitveni značaj vojske, da se ustvari trajni temelj, na katerem bodo narodi mirno
sodelovali, o prostosti zatiranih narodov itd. A prosta Rusija govori zdaj lahko besedo, ki jo bodo umele moderne demokracije in hiti, da svoj glas združi z glasom zaveznikov. Preveva nas novi tok demokracije in svobode, zato ne morejo izjave začasne vlade tvoriti nikake pretveze, češ, da je polom starega puslopja povzročilo, da bi bila zato Rusija oslabela v skupnem boju vseh zaveznikov. Nasprotno: volja naroda, naj se nadaljuje svetovna vojska do končne zmage, ojačuje še bolj tisto čustvo odgovornosti, ki prešinja danes vse in vsakega posameznika.
Fellerjev dobiodejni, oživljajoči rattlhuki enenčni fluid z »n.
Falkenhausen.
Generaloberst     v.    Falkenhausen, vodja enega nemškega   armadnega   oddelka,
bil je imenovan kot naslednik umrlega v. Bissinga za generalnega gubernerja v od Nemcev zasedeni Belgiji. Falkenhausen je vrhovni poveljnik 6. armade na Nemškem.
M
»EISA-FLUID
odpravi
oklepne bolečine.
Predvojne cene:  12 steklenic  franko  7 kron
32 vin. Lekarnar E. V- Feller, Stubica, Elsa-
trg št. 241 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih
pisem in zdravniških priporočil.       503
Tojna na morju.
32.500 ton potopljenih.
K.-B. Berlin,   5.   maja.   (W.-B.)   Naši
podmorski   čolni  so   zopet   7 parnikov  in 5
ladij na jadre z 32.500 brutto-register-tonami
potopih, od teh 10 ladij v angleškem kanalu.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Zopet 20 parnikov potopljenih.
W.-B. Berlin, 1. maja. Zopet se jell parnikov, eno ladjo na jadre in en ribiški parnik s skupno 31.000 prostornih ton v Kana 1 u, v zalivu Biscay e in v Severnem morju potopilo. K preje objavhenim uspehom podmorskih čolnov poročati je Se po-topljenje 8 oboroženih angleških parnikov z okroglo 24.000 tonami in ene angleške ladje na jadra.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Zopet lepi uspehi nemških podmorskih čolnov.
W.-B. Berlin, 8. maja. V Srednjem morju je bilo 12 parnikov in 2 ladji na jadre nanovo potopljenih, med njimi 3. aprila oboroženi angleški parnik ,,Ardgask" (4540 ton) z blagom iz Anglije na Francosko; dne 4. oboroženi angleški parnik „Parkgate" (3232 ton) in neki neznani težko naloženi angleški parnik „City"-razreda od okroglo 7000 ton; dne 7. oboroženi angleški parnik „Maplewood" (3239 ton) s 5175 tonami železne rude od Tunisa na poti v Anglijo; dne 8. italijanski parnik „Alba" (1G39 ton) s premogom za Ita-hjo; dne 10. oboroženi francoski parnik ,.Esterel" (2574 ton) z bombažem; dne 11. oboroženi angleški parnik ^Cyfahrthsa" (3014 ton) s 3800 tonami ovsa in vina iz Orana v Saloniki; dne 12. oboroženi angleški parnik „Gfengliffe" (3673 ton) s premogom za Itahjo; dne 15. polno zasedeni angleški transportni parnik za čete „Arkadianu (8939 ton) v Egej-skem morju, ki se je v par minutah po tor-pednemu strelu potopil in je potegnil veliki del čet seboj v globočino.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Gospodarske.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi  brez  zvezdic   so letni in kramarski sejmi;   sejmi zaznamovani z zvezdico (*.) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 12. maja: Cerkveni prostor v Ma-rein,   okolica   Gradec;   St. Pankrazen,  okraj
okolica Gradec ; Slovenji Gradec** ; Središče"^ okr. Ormož ; St. Johann**, okraj Arvež ;'. berk**,   okraj   Šmarje   pri   Jelšah;    Brezi;1 (svinjski sejem).
Dne 13. maja Mautern.
Dne   14.   maja:   Stainz**,   Fiscb okr. Birkfeld ; Eggersdorf, okr. Gleisdorf;! gatec** ; Fiirstenfeld** ; Mautern**.
Dne 15. maja: Šv. Jurij v Slov. Gor.i okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; Turnau, ok Arlenz; Ormož (sejem za klavno živino).
Dne 16. maja Pilštanj**, okraj K"™ Bizeljsko,   okr. Brožice;   Sv. Martin**, o Kozje ; Weiz** ; Neudau, okr. Hartberg; Ilj**, okr. Maribor; Radgona**; St. Geor a. d. Stiefing**, okr. Wildon ; Vojnik**, o' Celje ; Konjice** ; Lankowitz, okr. Voitsb Ligist**, okr. Voitsberg;  Imeno, okraj (sejem   za  klavno   živino);   Breg  pri  P (svinjski sejem).
Dne 18. maja: Gradec (sejem za ki" no živino); Rogatec (svinjski sejem).
Dne 19. maja: Sv. Lenart v Slov. ricah**:   Pullauberg**,   okr. Pollau:   Bre"' (sejem za klavno živino).
Dne 21. maja: Proding**, okr. Wild" Hirschegg-Rein, okr. Hartberg ; Sv. Lovrenc okr. Maribor.
Dne   22.   maja:   Loka**,   okr.   La Ormož (sejem za klavno živino).
Dne 23. maja: Brežice**: Maribo Imeno, okr. Kozje (svinjski sejem).
Dne 24. maja: Neuber«, okr. M'' zusehlag ; Breg pri Ptuju (svin^ki sej
Perično korenje, dobro krmilo. Perika, tudi pen skrada,   boreč   imenovana,  je zelo   siten  plevel.   Nj; trebljenje spomladi z brano ali z ročnim orodjem je' tako potrebno,   kakor   zamudno  delo.   Vkljub vsem htevam, da bi periko   zbirali, jo skoraj v vseh krajih vedno suš jo na potih in jo končno  kar  sežgejo. To! pa bila že v mirnih časih  velika  potrata.  V vojni pa sežiganje peričnega korenja ni samo potrata vrednostij, temveč je tudi posebno zaraditega neu" ker je perika   jedini   rastlinski   odpadek,   ki zamorc konjih   nadomestiti oves po svojih   oživljajočih  uč" Vrhu tega ima perično   korenje  tudi   krmilno   vred slabšega ovsa. Perično korenje se pripravi  za krmlj" da se najprej skrbno otrebi zemlje in kamenja ter sna opere. Nato se posuši kakor seno. Za prevažanje se boljše poveže s slamo. Pred krmljenjem se seseka. ko je v marsikaterih  krajih silna  potreba, da se zadnje ovseno   zrno za setev   in   človeški  živež, je dolžnost vsakogar vplivati na to, da se perično perje zametuje, kakor se je dogajalo doslej. Z ozirom na čas se priporoča, da se perično   korenje pri  lepem menu zbira in ob deževnih  dneh pa snaži in razp-Komur se krmljenje doma ne zdi primerno, lahko d~ lep dobiček, ako odda  oprano in povezano  korenje, se plačuje po 25 K za 100 kg na zraku posušenega mila. Prevzemna mesta, katere pripravlja > Glavna i~-nica pri c. kr. uradu   za   ljudsko   prehrano t    po Avstrijskem,   začnejo  v kratkem   s svojim  delova Potem bo vsakomur mogoče, da odda v neposredni zini   svojega   stanovališča   zbrano,   posušeno in v leJ vremenu spravljeno   perično   korenje.   Vsi naj   mari" zbirajo; kdor živi na deželi, bodisi   uradnik,  vojak, nec ali zasebnik, in v svojih  prostih   urah  zbira vah periko, pomnožuje krmila in zvišuje prihodnjo
Posestniki  vinogradov! Sadite letos nizki fižol •inograde 1 K temu oklicu  v zadnji   številki   »Glasn nam poroča gospod vinarski  komisar  P u k 1 a v e c slednje: Tukajšnja podružnica  vojnožitnega  promet" zavoda (Zweigstelle Graz der Kriegsgetreide-Verke Stalt) je obljubila prepustiti vinogradnikom neko i semenskega fižola nizkih plemen za nasad po vin" S pogojem, da se naročila   vpošljejo   po   dotičnih c. okrajnih žetvenih komisarjih naravnost na zavod. Žet komisarji se morajo   zavezati, da bodo   saditev vinogradih nadzorovali ter v svrho pospeševanja te i o nasadih vodili zapiske.  Dotični gospodje  žetveni misarji se tedaj naprosijo, da nakano po možnosti pirajo!
Lučice (čebula) za pomladni nasad. Mesto t lenjavo in sadje prodaja lučice v izvirnih vrečah po kg, kilogram po K 680. Kdor hoče kaj naročiti, nemudoma prijavi pri Gemuse- u. Obstverwertungss Wien I., Kohlmarkt 1 (Drzojavni naslov : Geos).
Pritožbe o nadomestnih krmilih. Deželni kult inšpektorat c. k. nadomestništva   naznanja :   V sled"' Času se pritožuje marsikateri živinorejec, da dobavlja deželnega mesta za krmila slaba nadomestna krmila. n| tožbe niso opravičene, kajti nadomestna krmila se ljajo po tačasnih predpisih strokovnega odbora c. kr. nuj nisterstva za poljedelstvo  v smislu ukaza z dne 30. W gusta 1916, drž. zak. štev. 277. Imenovani strokovni J bor pri tem uvažuje pričujoče surovine, iz katerih se | pravljajo krepilna krmila, in se ozira posebno na to, ' se snovi popolnoma izrabijo in enakomerno pripravi) Ker nedostaja otrobov   in oljičnih tropin (prge), ne rejo biti krepilna krmila kakor v prejšnih  časih, ven. si prizadeva strokovni  odbor, ko dela predpise o meij
_   6   —
da se po možnosti   ozira na   primerno   sestavljanje snovij. Pri krmljenju  z nadomestnimi  krmili, ki imeSana s sladkorjevo   goščo   (melaso), torej s su-' krmili,  se delajo   napake, ker  največ   konjerejcev čno  rabi. Suho   krmilo   se naj kratko pred s slamo ali   seneno sečko  pomeša   in malo na-,Rer se  mora   vsaka  žival še le privaditi   novemu se sme pokladati krmilo v prvih  14 dneh le poreč od pol   kilograma do 3 kilograma zmešano o ali seneno sečko  in malo  pomočeno. Prejem-ihili krmil   bodejo   odslej   dobavljali   od   tovaren navodila za pravilno  uporabo  krmil.   Pripomniti se naročajo   nadomestna   krmila   izključno le pri "uttermittelstelle«, Gradec, Salzamtsgasse 3.
General Kačtalinski.
Pri zadnjem    uporu    v Petersburgu bil Kačtalinski,   katerega   sliko
ašamo, od nekega neznanega moža umor-Bil je 68 let star in dobro znan iz rusko-te vojne. Takrat je bil namreč poveljnik rahoino-sibirske strelske brigade.
Razno,
Nova postava za varstvo najemnikov stanovanj (Mieterschutzgesetz) ima glasom v ,.\V. Z." objavljeni ministerijalni odredbi m. dr. tudi v sledečih štajerskih občinah veljavo: Celje, Celje-okolica, Vransko, Braslovče, Voj-nik, Lemberg, Žalec, Sv. Juri j. ž., Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Laško, kraj Hrastnik občine Dol, Konjice, Ljutomer, Zgornja Radgona, Radince, Veržej, Ptuj, Ormož, Krčevina, zdravilišče Rogaška Slatina, Središče, Brežice, Rogatec, Verstje. Radgona. — Določbe na-redbe veljajo tudi za zvišanja obrestne mere na oddanih realitetah ležeče hipoteke, ki so bila določena po 27. januarju 1917; nadalje veljajo tudi za zvišanja najemščine, ki so se sklenila po 1. februarju 1917. Ta cesarska naredba stopila je takoj v veljavo.
Aretacija živinskega nakupovalca. Na predlog državnega pravdništva v Gradcu sta se te dni vFeldbachu 46 letni lastnik pivovarne Emil David in 44 letni hišni posestnik ter trgovec s pivom, Johan F a u s t e r, aretirala in deželni sodniji oddala. Vzrok zato so dale velike sleparije, ki jih je izvršil David kot nakupovalec živinske vnovčevalnice v škodo tega zavoda ter kmetov. Zadeva gre nazaj do poletja lanskega leta. Ko so prišli septembra meseca Davidovim sleparijam na sled, bil je takoj odpuščen kot nakupovalec živine. Poizvedbe v celem okraju so dognale zdaj velikost teh sleparij, tako, da se je za-moglo aretacijo naročiti. Pauster je bil pri Davidu kot pomočnik v gospodarstvu in slepariji uslužben. V gotovih krogih pa res smrdi, smrdi. ..
Utonil je kočar Ferdinand Or len i k v Zavrhu pri Celju. Padel je raz nekega mosta v potok in utonil.
Babinci pri Ljutomeru. Piše se nam: Iz solzne doline so se nam preselili v večno veselje po kratki bolezni dne 28. aprila t. 1. preljubi naš oče Ivan Kosi, čevljar, v starosti 53 let; podeljeni so jim bili sv. zakramenti za umirajoče. Bili so pravičnega značaja vsepovsod in dobri delavec vsakemu; moč je oslabela in Gospod jih je poklical k sebi. Vsem tistim, ki ste spremili mojega blagega očeta do hladnega groba, posebno pa gosp. organistu Zacherlu, izrekam prisrčno zahvalo; Bog Vam plačaj Vaš trud in pet, katero ste storili mojemu rajnemu očetu. Svidenje nad zvezdami! Večna luč naj jim sveti, naj v miru počivajo. Ostali domači ostanemo žalujoči kot vedno nepozabljivi do Vas v molitvi. Ferdinand, starejši sin, kot pek.
Šesto avstrijsko vojno posojilo je razpisano. Pošte in razni denarni zavodi bodo sprejemali prijave za 6. vojno posojilo v času od 10. maja do 8. junija 1917. Vojno posojilo se deli na dve vrsti: 1. davkaprosto SVeVo državno posojilo in 2. davkoproste 5Vt% državne zakladnice. Za prvo vrsto vojnega posojila se bo moralo vplačati 100 K vrednosti 92 K 50 v, za državne zakladnice 94 K. Državno posojilo se bo izžrebalo in odplačalo v letih 1923 do 1957, posojilo na državne za-> kladnice pa, se bo vrnilo dne 1. maja 1927. Slovenci in Slovenke, podpisujte vojno posojilo pri naših domačih denarnih zavodih!
Zadružništvo, klerikalci in politika. Notranji
boj v slovenski klerikalni stranki postaja vedno očitnejši in zanimivejši. Zdaj se prav hudo lasajo, gospodje klerikalni konkurenti iz Štajerske in Kranjske. Tako piše zadnja mariborska „Straža" z debelimi črkami dobesedno: »Zadružništvo in politika. Iz zadrugar-skih krogov dobimo: Pod napisom »Zadružništvo in politika" je priobčil v sobotnem »Slovencu" nekdo članek, kije gotovo načelniku S. L. S. mnogo bližji nego resnici. Konštatiramo, da je načelnik S. L. S. v lastni osebi lansko leto intenzivno delal p r o t i Z. Z. in G. Z. z razširjanjem novic in govoric, ki niso bile v korist složnemu delovanju pri imenovanih zavodih. Vsaka nasprotna trditev, je laž. * Konštatiramo, da si je načelnik S. L. S. med tem ustanovil Ilirsko banko in postal predsednik njenega upravnega sveta. Ko je bila Ilirska banka ustanovljena, je postala skrb bančnih krogov aktualna, da si za svojo banko zasigurajo bogat dotok iz kreditnih zavodov. Nadzorstvo Z. Z. je bilo po svoji večini pod vodstvom upravnega svetnika dr. Pegana za ta načrt. za to so zahtevali bančni krogi, da se voli dne 30. dec. 1916 staro nadzorstvo. Tudi načelnik S. L. S. je, kakor »Slovencev" člankar priznava, /posegel vmes, da se izvoli staro nadzorstvo, posegel torej vmes na korist Ilirske' banke, pri kateri je bil predsednik upravnega sveta in del-• ničar. Za razdor v vseslovenski zadružni organizaciji ni bilo stvarnega povoda, kajti tega tudi gospodje pri Z. C. ne bodo hoteli trditi, da bosta upravna svetnika I. b. dr. Lampe in dr. Pegan uveljavila nove zadružne ideje, ker v dosedanjem svojem zadružnem delovanju — in to je lepša polovica njunih let — niti starih načel nista udejstvila v splošno zadovoljnost. Tudi upravni svetnik I. b. Traven ni imel stvarnih razlogov za razdor, k večjemu da je bil oviran v svoji in svojega brata kupčijah. Da skrbi za zdravo zadružništvo, je imel dovolj časa, priložnosti in plače. Dejstvo je in ostane, da so krogi okoli Ilirske banke zane^sli razdor v vseslovensko zadružno organizacijo, da bi dobili vsaj del organizacij za svojo banko. To se jim je posrečilo, za to hočejo sedaj m i r. Kakor pravi sobotni »Slovenec", je načelnik S. L. takrat obenem vodilna oseba Ilirske banke, zares vse pravočasno predvideval. Ker se člankar po dogodkih, katerih priča smo bili, frivolno sklicuje tudi na demokratično načelo, konštatiramo, da na občnem zboru manjšina ni hotela več priznati večinskega principa, ampak zahtevala, da se njej ukloni večina. Tudi to je malo demokratično, da člankar deli kranjske zadruge v bolj in manj ugledne. — Z zadružnim bojem se štajersko politično vodstvo dosedaj ni ba-vilo in dalo nobene izjave, za to služi po-dukovanje sobotnega člankarja le, da se v javnosti kali čistost resnice. Ali pa res ne bo potrebno zavzeti stališča, ker se je razbila od kranjskih bančnih krogov v lastne interese vseslovenska zadruž-organizacija, o tem odločevati ni naša stvar".
Ali ni zanimivo? Klerikalci v Mariboru justificirajo naravnost itak hudo umazanega načelnika vseslovenske klerikalne stranke in deželnega glavarja kranjskege dr. Ivana Šušteršiča. Prav zanimivo! Dr. Šušteršič je danes od vseh poštenih ljudi pravilno ocenjen. Seveda pa s tem ni rečeno, da so tisti tudi klerikalni gospodje v Maribora, ki ga zdaj strupeno napadajo, le za en las boljši. Mi nočemo izvršiti kakšno razžaljenje časti kaplana in poslanca dr. Antona K o-rošec; ali koliko se razlikuje ta gospod od dr. Šušteršiča? Konkurenta sta v političnem „kšeftu", to je vse in ker imata oba precej dobri želodec, sta drug drugemu napoti ... Pa še nekaj naj še danes opomnimo : nam je seveda le prijetno, ako se kranjski klerikalci in štajerski klerikalci osebno psu-jejo in si luinparije na tonzurirane glave mečejo;  ali kaj bi bih   gospodje rekli, ko bi
—  6
— mi proti njim take izraze in taka mnenja objavili? Sedeli bi zopet na visokem konju krščanske morale in salonskega tona; in sodili ter križali bi nas obenem . . . Dolga leta že kritikujemo osebnemu koristolovstvu služeča klerikalno-sloven-ska zadružna organizacija. Prorokovali smo ji že pred več kot desetimi leti isto usodo, kakor jo je imela zločinska organizacija klerikalnih „konzumov''. Takrat se nas je preklinjalo in kmetsko ljudstvo s© je proti nam hujskalo. Zdaj rabijo konkurenti v Mariboru iste argumente, kakor smo jih takrat mi rabili, da svoje kranjske konkurente Šu-šteršičevega tabra pobijejo ... Naj gre ta boj naprej! V ljudsko prid je gotovo! Kajti ljudstvo bode menda vendar enkrat oči odprlo in razumelo, da je klerikalna organizacija politične, moralične ali gospodarske vrste le h u m b u r g, le sredstvo za osebne cilje požrešnih politikatrov.
Smrt bivšega bosenskega vstaškega vodje.
Pred par dnevi je umrl na Dunaju v visoki starosti bivši vstavški vodja v Bosni Petar U z e 1 a c. Rodom jo iz Črne gore in se je udeležil vstaje v' Boani, pozneje pa se je sprijaznil z okupacijo. Uzelac ni bil samo vodja vstašev, ampak je delal tudi v evropskem časopisju propagando za vstaške cilje, bil je tudi spreten žurnalist. Po okupaciji se je nastanil v Bosni, 6d tam pa je moral kmalu proč, šel je na Dunaj in potem v Carigrad, kjer je skromno živel kot žurnalist. Svoj čas so ga hudo napadali in dolžili veleizdaje. Pred izbruhom vojne je bil dobil dovoljenje, da sme zopet v Bosno, ali vojna mu je to-preprečila in sedaj je izdihnil na Dunaju po dolgih burnih dneh.
Morilka žensk. V pondeljek se je začela na Dunaju sodna razprava proti 23 let stari natakarjevi ženi Leopoldini Kasparek, ki je obdolžena cele vrste zločinov, tako roparskega umora, požiga, ropa, obrekovanja, tatvine in goljufije. Zadavila je staro, na pol slepo inbolno postrežnico Marijo Wurisch, jo okradla in potem vžgala obleko ^umorjenke, da bi se mislilo, da se je.zgodila nesreča. V preiskavi je obtoženka priznala, da se je vtihotapila v stanovanja različnih starih žensk ter tem ženskam vrgla vrv okrog vratu ter.jo nategnila, da so se onesvestile, potem pa pokradla, kar je dobila. Še vjetniški bolnici je obtoženka poskusila zapeljati neko drugo areto-vanko, da bi skupno napadli usmiljenko in ji zamašili usta ter potem pobegnili.
Olje in beljakovina iz žita. Iz Berlina poročajo: Zopet se je posrečilo tehniki, dobiti iz žita kal, ki je v svoji sestavi podobna kurjemu jajcu. Vsi veliki nemški mlini so že vpeljali razkalitev žita. Z dovoljenjem vojnega prehranjevalnega urada se izdeljuje iz kali v petih tovarnah olje in beljakovina, ter se dobivajo poleg namiznega olja tudi surovino za margarino. Beljakovinasta moka, ki se dobi obenem, ima tri in polkratno redilno vrednost mesa, i>0 g ima toliko redilno snovi, kakor kurje jajce. Letošnjo pšenico in rž bodo v Nemčiji po večini tako izkoristili, ječmen in oves pa deloma. S tem pa se ne zmanjša množina pridobljene moke ter se moka celo izboljša, ker izgine maščoba, ki povzroča pri moki lahko grenkobo in žaltovost. Iz enega vagona koruze se dobi surovin za pet stotov margarine.
Posebno tiskovno organizacijo so ustanovili v Ljubljani pristaši dra. Kreka. Oblika je zadružna, ime ji je „Nova založba", namen: „z zalaganjem listov, revij in brošur vzbuditi in širiti stvarno kritiko nezdravih razmer in s pozitivnim delom pomagati, da se uspešno rešijo velike potrebe slovenskega naroda na jugu. „Straža" pripominja k ustanovitvi ,;No-ve založbe": „Naj pridejo stvari na dan, da pridemo do jasnosti, ki je edini prvi korak do zdravljenja. Vsako odlašanje bi bilo narodu in njegovi bodočnosti ŠKodljivo. Res je čas za temeljito razpravo!" — Sakrabolt, — zdaj pa klerikalcem že huda prede in kmalu bodejo povedali vse svoje tajnosti!
0 potvarjanju živil. Visokošolski profesor Roman Zaloziecki je nedavno predaval na Dunaju o tehnimi   odpadkov in nadomestil v
vojni obrtnosti. Pri tem predavanju je govoril tudi o tehniki potvarjanja živil sledeče: Vojna je vzbudila poleg drugih stvari tudi najnižje instinkte. Privabila je ne le hijene na bojnem polju, marveč tudi naj o stud noj še hijene v zaledju iz njihovih skrivališč. Z najpotrebnejšimi stvarmi ljudstva se uganja naj-nesramnejše oderuštvo; špekulacije na blagovnem trgu, ki presegajo vse meje, izkoriščanje prebivalstva z ozirom na vrednost, kakovost in množino, hvaljenje in ponujanje malovrednih ali celo nerabnih nadomestil, z eno besedo organiziran sistem izkoriščanja konsumentov otežuje že itak težko življenje v zadnjih letih, kar silno otežkočuje vzdržanje do konca. S polja nadomestnih predmetov je navedel le nekatere slučaje takih iznajdb. Človek ne ve, ali bi bolj občudoval nesramnost izdelovalcev, ali pa neumnos' Konsumentov. Tu hočemo navesti le nekatere teh cvetk, katero izbornost je preizkusil že marsikdo sam. Umetna marmelada iz posla.jene želatine, esenc smrdljivega fuzla, in anilin barv; kakava in čokolada, iz praženihkakavinih lupinj, divjega kostanja, fižola in umetne vanilije: kavino nadomestilo iz koruznih storžev in iz pesinih ostružkov, nič vredne, pobarvane drože kot moka: soda z jelenorožno soljo rumeno barvo kot nadomestilo jajc; milo zmešano z ilovco; podplati iz poklejenega in pre-šanega papirja; zmes moke, škroba, gipsa in krede kot kondenzirano mleko itd. Použivalci so v veliki stiski, kar jih opravičuje; na noben način pa ni odpustljivo za izdelovalce in prodajalce teh nesnagai'ij. Zaledje, ki že itak dosti trpi vsled vojne, ima pravico zahtevati, da se ga varuje pred tako nesramnim izkoriščanjem. Ljudstvo ima pravico zahtevati, iia se ga oprosti takih občemu blagim škodljivih sleparjev.
Umrl je v Mariboru lastnik tiskarne in izdajatelj „Marburger Zeitung", g. Leopold K r a 1 i k. Pridobil si je v dolgem javnem delovanju velike zasluge. Naj počiva v miru!
Spomlad je prišla, pač malo pozneje kakor druga leta, ali. prišla je! Veselje je pogledati travnike in'njive in polja. Največje veselje pa nam dela letos sadje, ki je svoje cvetje prav lepo nastavilo, ki se krasno razvija in obeta bogato žetev. Bog daj, da bi vreme itak težko prizadetemu ljudstvu celo upanje ne pokvarilo.
Draginja je gotovo bolezen, ki jo povzroča grozovita ta vojna. Priznavamo radevoljno da je tukaj stan od stana odvisen, da podi drug drugemu cene kvišku. Ali tisti, ki iinajo jedila, živila, življenske potrebščine, naj bi vendar imeli u s m i 1 j e nj e s tistimi, ki nimajo ničesar in ki morajo nedolžno deco stradati pustiti. Cene nekaterih pridelkov na Spodnjem Štajerskem so danes res že previsoke. Ljudstvo mora vendar živeti! Prosimo torej v imenu trpečega ljudstva vse prizadete, da naj imajo z revnimi usmiljenje!
Prepovedan sokolski list. Časnik ,.S okolice", glasilo za sokolsko izvežbanje žensk, bil je z odločbo c. k. policijskega ravnateljstva v Pragi vstavljen. Vzrok je „popolnoma nedopustni način pisarjenja", ki se je vkljub posvarim od 15. januarja 1916 nadaljeval.
Župan v Trientu pod obtožbo veleizdaje. Uradno se poroča: Deželna sodnija v Inns-brucku je na predlog državnega pravdništva sklenila, da v kazenskem postopanju zoper Viktorja Z i p p e 1, 1860 v Trientu rojenega, zaradi zločina veleizdaje zaplembo njegovega premoženja odredi. — Zippel bil je začasa vojne napovedbe Italije župan v Trientu.
Proti oderuhom z živili. Glasom poročila c. k. brzojavnega in korespondenčnega urada govoril je šef vojnega urada na Nemškem, general G-roener, sledeče ojstre besede zoper oderuhe z živili: „Moj ceterum censeo jo bil vedno: Predno se nekatere t6h sramotnih zločincev (Schandbuben) ne bode na Potsdamskem trgu obesilo, ne bode bolje". -*- Po našem mnenju veljajo te ojstre besede nemškega generala tudi za nas in za naše kraje. Kajti v Avstriji so na-vijalci cen najnevarnejši  notranji sovražnik!
Loterijske številke.
Gradec, 9. maja    1917:    44, 81, 71, 55,1 Trst, 2. maja 1917:            12, 11,    3, 27,]

Kuhinjska in svinjska
dekla    12
se sprejmeta takoj pri gospej Hermine Toth po domače Soms, Brezno ob Dravi, okraj Mahrenberg.
Eno koli
na prodaj pri
Damiš, Artiče [
žicah.
V Slovenski Bistrici se proda lepai. hiša s kmetijskim posestvom  in vrtom. primerna za zidarskega ali tesarskega moji ker   ni   tam  nikogar.   Primerna   pa tudj druge kupce. Poizvedbe pri
okrajni šparka|
v Slov. Bistrici.
Naznanila takoj. Poceni!
dieni fan
27 let star, vojaščine prost, 2000 K p« ženja, želim se ženiti na posestvo; i tudi ni izključena.   —   Več   pove   upravn
tega lista.
Nagrado ali daril«
dobi vsak,   kdorkoli  si želi  dati  svojo prijateljev,   znancev   v  povečanjo   napni broško ali obesek za verižico. Zahtevajte dl proti 45 vin., ki nam jih pošljete v znaml| Otrin Josef, Jud Seegraben bei Leoben.
in sesalne garniture Topal, razpošilja najca
od 1 tucata naprej sortirane K 12-60 K«
Lorber j., Unterdrauburg.  — Trgovci pof
ponudbe.
Inzerati
v
„Stajercu" j
imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeli. Sprejemajo se :
v P|i pri upravi lista;
v Celju pri oosp. Fritz tt v Mariboru pri o. Rud. Gaisiar.
i cel
>Štajcrc".posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje sltižbe vsake vrsle itd. Inzerat. v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem  ali  obeh jezikih.
51
61
61
7  Kundmachung.
Landwirte,   welche  Pferde fur landwirt-
a:tl. Aibeiten sogleich iibernehmen kurmeii, fen sich
sogleich
i Bezhksausschusse Pettau zu meldeu. [Die Pferde gelangen   beschirrt zur Aus-|e«nd ist jedem   Paar  ein Kutscher bei-^ben.
Der Kutscher ist fur seine Arbeitsleistung [irtsiiblicher Weise zu entlohnen. [ Fiir die Verpfiegung desselben \vird vom k. Aerar ein Betrag von 3 Kronen pro j vergiitet.
[Fiir die orts- und zeitiibFiche Verpfiegung j Pferde hat der t'bemehmer derselben fckommen.
i naheren   Auskunfto   erteilt der Be-ichuG Pettau. ,
[EezirksausschuB Pettau, am 5. Mai 1917. Der Bezirksobmann: JOS. ORNIG e. h.
INVALID
07 let star, posestniški sin, vajen vsacega dela j in izučoni mesar, govorim nemški in slovenski, • želim se oženiti z vdovo do 40 let ataro, sme i imeti otroke, ki ima kakšno gostilno, ali sred- ! nje posestvo tik   velike   ceste;   vzamem tudi odraslo dekle ; dote imam 2000 kron. Resnične ponudbe se naj pošljejo pod „Bela roža N. 145" na upravo tega lista.                  197
500 kron
Vam  plačam, I ako   moj trebnik  kore- |
nin Ria-bal-sam Vaša kurja ouesa, brauaviue in t--do kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice e ganuici shim pismom K 1^5, 3 posodice K -fc'50, 6 posodic K 7'60. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kaiehau [KassaU.
postni predal 12/3£4 (Ogrsko)
nadomestilo za salatno olje.
Recept za lastno pripravo, higijenično bi-ezhibno, se zamore v vsaki domačiji brez težave  in   najceneje napraviti,  se  proda. Vprašanjam prosi se znamko   za   odgovor priložiti.       176 G. Dattendorfer, Innsbruck, MUltrstr. 34. BBBBBBBBB
917.
Razglas.
metovalci,   ki zamorejo   konje za kine-dela takoj prevzeti, naj se
takoj
;emu okrajnemu odboru oglase.
Konji se oddajajo a opremo (G-eschirr) in
df'dar. vsakemu paru tudi voznik.
Voznika je za njegovo   delo   na v kraju
jbičjjni način plačati.
Za njegovo oskrbo se od c. in k. erarja
3 K na dan povrača. Za v kraju in času običajno oskrbo konjev [rbeti ima tisti, ki konje prevzame. Vsa  natančnejša pojasnila   daje   okrajni v Ptuju.
pftrajni odbor v Ptuju, dne 5. maja 1917.
Okrajni načelnik: JOS. 0RN1G l- r.
(govedo, v starosti 17 let ali starejši mož, Sprejme za pašo. Pomagal mu bode tudi l Rus. Vprašanja na gospo Marijo Veršič, posestnico na Bregu pri Ptuju.          217
PramxrH/^l ie sredstvo za pomlaienie las,
rrdin^uui ki rdeie< svet(; (n >sivt las
Itflde r.a trajno   temno   pobarva,   1 steklenica s poštnino vred K 2-70.
D\rH\7r»l ie rožnata voda.
Kyayoiii živo pordečj
bleda lica. Učinek je čudovit. — 1 steklenica s poštnino vred  . Po povzetju 55 li več.   Naslov za naročila:
bGralich, drožerija pri angelu, BlUO. tii
. K 2-45.
gl. 322 1917/1.
^unDnta^ttttfl.
OKit ber ^unbmarfjung oom 25. Oktober 1915, 3ahl 459/15, tjat ber Sežirksausjcbufj kunbgemacht, boj?:
1.  3m Sinne bes § 7 bes ©efetjes Dom 9. fanner 1870, £..©.«31. 91r. 20, ber "Hnrainer oon offcntliffjen Strafjen Derpfttdjtet ift, bie Strafje beiberfeits anj eine Šntfernung rjon 4 Oltetern Dom 25aum unb §emenroud)s freijuhalten.
2.  ®afj jeber, ber biefem suffrage nicht nacbkontmt, ju geroartigen tjat, baf; ibm auj ©tunb bes ©ejeges Dom 7. Sluguft 1915, § 4, 3t.«@.«3M. 228, bas fiolj als uit« entbcfjtlict,et 35ebarfsartikel abgcjtockt unb um ben @rf)aft« roert oon ber k. u. k. <3Rilitar« oijer polit. 33ehorbe be« jaljlt unb abgenommcn roirb.
Sasgleiche gilt aucfj jufolge ber 35ejtimmurtgen ber Uufspoltjeiuchen 35orfchriften bes §ofkanjleibekretes norn 21. September 1826, gi. 25583 11, bernjufolge bie 9In-rainer oon 25achen rjerpflidjtet jinb, langs ihrer ©runb« (nitke fiir bie iReinigung ber SBaffedaufe oom alien angefdjroemmten Sjolj, ©traudjroerk unb anberen Un« bolje (oroie fiir bie 33efeitigung ber, ben SBajjerabflufj Ijinbernben Šaume, aBurjcljtocke it. bgl., Sorge ju tragen.
9tad)bem gegen biefe 9luftrage niemanb Sinfprnch erhoben bat, finb biefelben in SRectjtskraft erroad)fen unb roerben biejenigen 33eiiger, roelehe biefen Sluftragen bis nun noch nicht uachgekommen [inb, beauftragt, biimert 14 Sagen nad) ^unbmachung bie[es neuerlidjen ?luf« trages benfelben ungefaumt nadmikommen, ba roibrijien« [alls gegen biefelben umiadjfichtliri) bas 3Jerfahren ein« geleitet roirb.
9lnfdjlieRenb an biefen Suiftrag bringt ber Qkjirfcs« ausfchufj nod) bie SJeftimmungen in (Snnnerung, laut roelehen           BBBBK
1.   gemafe § 7 bes ©efehes oom 9. banner 1870, £.«©.«31. 20, bie uberfjangenbeu Sifte ber Obftbtiume ober geeken, roelche an offentl. Strafjen gelegen iinJ), o^ne 21n[pruci) auf eine Cntjrijabigung, oom (Jigentiimet roeggefdjatft roerben mitjien unb
2.  bie an ber Strafje gelegenen Saufelber in finer Sntfernung oon roenig[tens 4 <Šletem nut gleidjlaufenb mit ber Strafte gepflugt unb geegt roerben biirfen.
Sie ftrengfte 33ead)tung biefer 33orfctjrifteit roirb jur s}}flict)t gemadjt unb roerben bie $men ©emeinbe« oorftanbe fiir bie genauejte 33efolguug biefer SBeifungen-perfonlid) fiir Derantroortltci) erklart.
»cjirfeauejrtjufi pettau, am 30. Slprtl 1917.
3)er 33e;iirksobmaiin: 3oj. £ritio e. t).
Št. 322/1917/1.
Razglas.
Z razglasom od 25. oktobra 1915, šlev 459/15 je okrajni odbor sporočil, da
1. je v zmislu § 7 postave z dne 9. januarja 1870, d. p. 1. št. 20 sosed javnih cest dolžan, držali cesto na obeh straneh v oddaljenosti 4 metrov od drevja in gr-mičja prosto;
Z. da mora vsakdo, kdor te določbe ne izvrši, pričakovati, da se mu na podlagi postave od 7. avgusta 1915, § 4 d. p. 1. 228 les kot neobhodno potrebni predmet poseka in za cenilno vrednost od c. kr. vojaštva ali politične oblasti plača ter odvzame.
Isto velja tudi glede določil predpisov zaradi policije ob reki dvorno-pisarnega urada od 21. septembra 1826, štev. 25583 11, v zmislu katerih so sosedi potokov zavezani, skrbeti ob svojih zemljiščih za očiščenje toka vode pred naplovljenim lesom, grmičjem in drugem lesu ter za odstranitev vodni tok zabranjočega drevja korenin itd.
Ker se proti temu naročilu nikdo ni protivil, postal je pravomočen in se tistim posestnikom, ki se temu naročilu doslej še niso pokorili, poda naročilo, da tekom 14 dni po razglasitvi tega zopetnega naročila istega brez odmora vpoštevajo, ker se bode drugače zoper njih brezobzirno postopalo.
V naključju na lo naročilo opominja okrajni odbor še na naročila, glasom katerega se sme:
1.  v zmislu § 7 postave z dne 9. januarja 1870 d. p. I. 20 preko javnih cest viseče veje sadnega drevja ali grmovja brez pravice na odškodnino lastniku odpraviti in
2.  ob cesti ležeče ozemlje v oddaljenosti najmanje 4 metrov le v smeri ceste orati in braniti (eggen).
Najstrožje opazovanje teh predpisov smatra se kot dolžnost in se napravijo gospodje občinski predstojniki za natančno vpoštevanje teh določil osebno odgovorni. Okrajni odbor ptujski, dne 30. aprila 1917.
Okrajni načelnik: Jos. Ornig I. r.
Kundmachung.
Die Verteilung von
[štajerskem, Koroškem in Kranjskem, naj-nje polovica gozda (tudi mladega gozda), rjuinmo. razmerje nad 100 oralov, se kupi.
| ponudbe pod ,,Besitz in Siidosterreich" na
[ie n F C i C h Annonzen-Expedition
Graz, Sackstrasse.                  211
fohnung- und Dienstvennittlnng) «.                                            10»
[službe, učence, stano-yanja iti posestva
v Ptuju
izvrSuje
vrste posredovanja najhitreje.
tšauja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž).
eiiblgt lieuer fiir alle Spritzungen auf einmal. Um zu verhindern, dass Parteien, wie im Vorjahre oft, stundenlang vvarteii mufiten, hat der Bezirksausschuti die Parteien auf be-stimmte Tage vorgeladen.
Jedes Drangen ist unnotig, da Vitriol geniigend vorhanden ist und fiir jeden die bestellte  Menge re-serviert bieibt.
Die Bezugsbercchtigten werden daher im eigenen Interesse angeu-iesen
nitr an dem, in der Anweisung an-gegebenen Tage zu erseheinen.
Die Verteilung der Bezugsanweisungen erfolgt durch das zustiindige Gemeindeamt am   13. un 20. Mai  1917.
Das Geld fiir die Nachzabjjing ist bereit zu halten.
Bezirksausschuss Pettau, am 8. Mai 1917.
Der Bezirksobmann:
Josef Ornig e. h.
Razglas.
Razdelitev
j oalite (bakronega vifriiola)
! se letos za vsa   škropljenja   naenkrat   izvrši. Da strankam ne bode treba, kakor lansko leto, dostikrat ure  dolgo čakati, vpoklical je okrajni odbor stranke na gotove dni.
Vsako drenjanje je nepotrebno, ker je dovolj ritrijola na razpolago in ostane za vsacega naročenca množina rezervirana.
Za pridobitev opravičene se vsled tega v lastnem interesu opozarja, da naj
• le na dan, ki je na nakaznici označen, pridejo.
Razdelitev nakaznic se izvrši po pristojnemu občinskemu uradu dne 13. in 20. ma-vja 1917.
Pripravljeno je imeti denar za naknadno plačilo.
Okrajni odbor ptujski
dne S. maja 1917.
Okrajni načelnik : i                         Josef Ornig 1. r.
�66891
7
13�863
KOSE!
Kdor hoče imeti
KOSO
KOSE!
s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj  se obrne na tvrdko
J. Krašovtc v Žalcu
katera ima edino zastopstvo svetovno znanih
kos znamka ..Poljedelsko orodje" in jih je tudi
več tisoč razpočala.
Za dobro kakovost se jamči.   ,r:'
Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE!                 Cene najnižje!                 KOSE!
Pridni kovaški pomočnik
ter krepki                             207
W   učenec m0^n
se   takoj   sprejmeta pri Francu Westermayer, izk. podkovski in vozni kovač, Celje, Spitalg. 20.
Dobri aparati za briti in lase striči
I-a britev iz srebrnega jekl.i K 3*50? 4-—, o*—, zauiklana K W—; 5-—' znamka»Perfckt" s,Gklin>ami K16—» 20*—, rozervn*' klinjc 1 tucat K 6'— 1-a stro-i *a Jaso btriči K 11 —,12 — Izmenjava   dovoljena  ali denar
nazaj. Kuzposiliatev po povtotju ali naprcj-plii'-iln   po c.   in   kr.   dvornem   lifo-rnnlu   Hanns  Konrad,  eksportna   in razpošiljalna hiša BrUx št. 1741   Češko).                            51
G>   V
na prsih bolani, na pljučih bolani,   astmatični, bledo-
lični, skrofulozni, na krvi revni.
KoneČno se je našlo sredstvo,  ki prinaša  omenjenim  bolnikom
dogo zaželjeno olajšanje in ozdravljenje njih bolezni, v
apotekarja Vertes apneno-železnem sirupu
1st se je ?.e pri stotisočih bolnikov krasno obnesel in se vsled tega od najodličnejših profesorjev in zdravnikov kol najučinkujo-čejše sredstvo pri zgoraj   omenjenih boleznih
triporoča in rabi, istotako pri oslovskemu ašlju, rhahitisu (angleški bolezni), bluvanju krvi, suhosti, ženskih bolezni ter stanju slabosti in opešanja vsake vrste. Vsled prijetnega okusa in duha se tudi od najobčutljivejših oseb ter otrok rad jemlje. MT" Vojaki, ki se bolehni in opešani iz vojne vračajo, vza-1 mejo ga radi in z največjo koristjo v okrepča-nje in zopetno ozdravljenje svojega od Vojnih ' težav oslabljenaga organizma. 1 steklenica K 6'— (ranko; 4 steklenice, ki se jih navadno za eno zdravljenje rabi, pri naprej-pošiljalvi K 17'— Iranko od L. Vertes, apoteka, Lugos Nr. 463.               162
Jako dobro idoča
z dovoljenjem iztoča žganja,  mesarijo, lastno
.Schlagbrucke", amerikansko novo ledenico, hlevi za konje, govedo in svinje, lepo kritim kegljiščem, z lepim senčnatim, od prahu prostim vrtom za goste, z vrtom za zelenjavo, se odda takoj zaradi družinskih razmer v najem. Natančneje pove iz prijaznosti g. Alois Regula v Ptuju.                         200
hitro in diskretno  prodati, naj   se  obrne na
Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275,    »9
in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika.
Ženitbena ponudba
Vdovec,   posestnik   in   profesijonist   v bližini
Ptuja s 16.000 K premoženja, želi se oženiti.
Naslov pove uprava tega lista".      190
in razbremenitve svoje vesti, kdor zamudi, se v teh vojno-1 okuženih časih potom de-1 sinfekcije pred boleznijo varovati. Vrnivši se opoldne in zvečer od dela, desinti-cirajmo svoje roke z Lyso-formom pred okužen j eni vsakdanjega dotikovanja. Lysoform se dobi v vsaki drožeriji in apoteki.
Avtomatični lovilec za podgane
K 5"80, ?a miši K 4*—,  vlovi brez nadzorstva do   40  kom. v eni noči, ne   zapusti -duha   in se postavi sam.   Povsod najboljši uspehi. ............ Mnogo zahvalnih ptsem.   RazpoSiljatev  po   povzetju,   poštnina  80   vin.   Export-haus   Tlntner,   Wien,   III., Neulinggasse Nr. 26/P.                            38
8 vinarjey
za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalog, Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabriki Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant BrOz
(Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18,2(1 madne radij anker-ure K 18, 22,26. Bela kovina i(J srebro) dvojni manlelj, anker-remont. ure K 30, 3Z sivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. 6V in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. RazpoŠiljatev p zetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazsj.
Srbenje,
kraste,
izpuhi iti
so bolezni, ki se morajo z največjo previdnostjo zdravili. Ab
lulno zanesljivo sredstvo     f)  A   f9   Jjk   T* 4~|
proti njim je              *    -™- ■**• •*m-   •*■   "
domače mazilo. Ne umaže, je brez duha, se zamore   torej i čez rabiti.  Velika   posoda K 3*—,  dvojno  velika  posoda K Y I^rh««rt4rk1    prašek  varuje  občutljivo  ko/o. —
raraioi-          Ska(lja K'2-5o.
Oboje se dobi proti naprej-plačilu s vote ali povzetju od
PARAT0L-WERKE, Budimpešta M
Ženitna ponudba.
Fant, 28 let star, vojaščine prost, km ski sin, priden in razumen vsakega dela gospodarstvu zmožen, 5000 kron gotovi premoženja, se želi seznaniti ali sporočil dekletom ali mlado vdovo, ki bi imela v£ kmetijsko posestvo, ki bi tudi imela lju do moža, svetujem, da bi bila sreča, ozn in oglasi se kak najhitreje mogoče in mogoče fotografijo poslat, katera se vrne. Naslov se izve pri  upravništvu tega lista.
»Staje
petek
pril
Narot Sirijo
5    kr
6  kro leto; za ce za dri račun rom t nine. čati n št. se ]
Uredr
HlŠtVC
Ptuju, si
!za v najem  ali za prodal
. Na lepem kraju pri farni cerkvi in om i cesti ležeča gostilna s celo koncesijo, vrl zelenjavo, njiva in sadno drevje, večje po darsko poslopje, se zavolj družinskih rai da v najem ali se pod ugodnimi pogoji da. Kje, pove upravništvo tega lista pod „3. Cena 16.000 kron; polovica lahko ostane.
ravno zborni so pre brskal nami žavna kom cd države damo oči cel nanjo daj sv zumeli potem in raz biti t-biti ki Ž dfljo g niči si samo jo „di obžale Ne ga fnejasr. |gališk. sini te drugil: sredst-preti r c kratke
WESTERMAIW & Comi
Bohlerneubanten, Kapfenberg
3
©
•o o.
M«
namerava v zmislu odredbe c. k. urada za ljudsko prehrano od 13. marca 1917, št. I—2148 s prodajalci dobavne pogodbe na
i. krompir ii 2 vagonov takoj
skleniti in ker veljajo le do 30. aprila 1917 sklenjene pogodbe, se prosi ponudbe
brzojavno ali osebno.
vsako  množino druge zelenjadi  takoj  ter i
Stole (Zimmersessel)*
po 6-—, 10— kron se dobijo t zalogi
LAWITSCH & HELLE trgovina v Ptuju.
Nt
3č zve:
neske
[Sredi si
j tisočeri!
planoto
lunino
dolgo v
srebrna
[uri dolg
akete, I
sreb
In prekc
[ šrapnele
kopališk
svetilnik
. *)
j fronti jun , re i t e r i I hrabro 2ii jarku spis

bdajatelj in odgOTOrni urednik: Kari Linhart.
Tisk : W. Blanke t Pl.
1
47