PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXV. St. 297 (7491)
TRST, sobota, 27. decembra 1969
POROČILO 0 LETOŠNJEM GOSPODARSKEM RAZVOJU EGS | BENEŠKI SLOVENCI V KULTURNEM DOMU
ŽIVAHEN GOSPODARSKI NAPREDEK IN PRECEJŠNJE POVIŠANJE CEN
Za leto 1970 predvidevajo, da se bo gospodarski napredek obdržal na živahni ravni, čeprav ne bo dosegel letošnjega povišanja
NA SEJI ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
BRUSELJ, 26. — Tu je bilo danes objavljeno poročilo o gospodarskem položaju v evropski gospodarski skupnosti v letošnjem letu. Iz njega je razvidno, da je bil letošnji gospodarski napredek izredno hiter in je presegel vsa prejšnja leta. Tako se je kosmati dohodek v EGS letos povišal za okrog 7 odst., medtem ko se je lani povišal za 6 odst. Od leta 1957 do letos, se je kosmati dohodek v evropski gospodarski skupnosti povečal za 85 odst., v ZDA za 63 odst., v Veliki Britaniji pa za 41 odst.
Te izredno ugodne gospodarske rezultate pa so na žalost sprem-
ljale nekatere občutne težnje po Zvišanju cen ter vedno večje neravnovesje pri gospodarskem razvoju posameznih članic. Zlasti so *e letos pojavila v notranjosti EGS močna valutna trenja, ki so prisilila francosko vlado, da je razvrednotila svojo valuto, zahodnonem-ško pa da jo je ovrednotila. Iz Poročila je razvidno, da sta bila prav ta dva pojava kriva, da je prišlo v letošnjem letu v mali Evropi do velikih finančnih težav zlasti pri prelivu valut iz ene v drugo državo.
Kljub temu pa se je na splošno izredno dobro razvijala zunanja trgovina zlasti s tretjimi državami, ki se je povečala v primerjavi z lanskim letom za 1,11 odst. Letos so se skoraj v vseh državah gospodarske skupnosti precej povečali javni stroški zaradi povišanja plač javnim uslužbencem.
Sorazmerno s povečano proizvodnjo in z večjim uvozom, kar je Povzročilo, da je bila bilanca s tujino EGS letos pasivna (kot bomo omenili pozneje), se je v šestih članicah skupnosti znatno povečala tudi zasebna potrošnja, ki je bila letos v vrednosti za 11,5 odst. večja, v obsegu pa za 7 odst. večja kot lansko leto. Tej potrošnji je skoraj popolnoma ustrezala tudi notranja ponudba zlasti v prvih šestih mesecih, tako da se je lahko Proizvodnja z lahkoto prilagodila splošnemu popraševanju. V zvezi s Povečanjem proizvodnje pa so se med letom v nekaterih državah skupnosti pojavila ozka grla zaradi nezadostnega tehničnega napredka, predvsem pa zaradi pomanjkanja delovne sile. Zato so se tudi povečala naročila, ki jih proizvodnja ni mogla zadovoljiti.
Po podatkih statističnega zavoda skupnosti, se je industrijska proizvodnja v letošnjem letu povečala za 12 odst., lani pa za 8,7 odst. Toda vse to ni zadostovalo po vedno večjim popraševanjem na notranjem trgu. Če temu še dodamo manj prožno ponudbo na tržiščih Potrošniških dobrin, pridemo do zaključka, zakaj so se v letošnjem letu v državah gospodarske skupnosti znatno povišale cene. Po ugotovitvah statističnega zavoda skupnosti so se letos cene za investicijske dobrine povišale za dvakrat Več, cene zasebne potrošnje pa za enkrat in pol več kot lansko leto.
Zato je vedno večje popraševa-nje na notranjem trgu zahtevalo tudi povečanje uvoza iz tretjih držav. Letos je ta uvoz v vrednosti znašal 17 odst. več kot v lanskem letu, medtem ko se je trgovinska izmenjava v notranjosti EGS povečala za skoraj eno tretjino.
Vse to je imelo seveda negativne posledice na trgovinsko bilanco EGS. Medtem ko se je lani zaklju-
čila s pribitkom milijarde 700 milijonov dolarjev, je bila letos pasivna. Tudi gibanje kapitalov na daljši rok je ponovno zabeležilo močan primanjkljaj. Zaradi špekulacij z valuto, ki so se letos izredno razpasle zlasti v zvezi z razvrednotenjem franka in še bolj pred ovrednotenjem zahodnonemške marke, je prišlo do polovice septembra zlasti v Zahodno Nemčijo veliko kratkoročnega kapitala. V prvih devetih mesecih letos so se uradno zlate valutne rezerve povečale za 2,5 milijarde dolarjev, medtem ko so se lansko leto povečale za 1,8 milijarde dolarjev. Toda v oktobru so po-, novno zabeležili znaten padec zlatih valutnih rezerv.
V drugem delu poročila so nakazane razvojne perspektive gospodarstva EGS za prihodnje leto. Oblasti gospodarske skupnosti menijo, da se bo gospodarski razvoj tudi v letu 1970 obdržal na precej živahni ravni. Hkrati pa predvidevajo, da bo svetovna gospodarska konjunktura v prihodnjem letu manj dinamična kot letošnja in da se bo zato tudi izvoz iz EGS v tretje države precej zmanjšal. Po drugi strani pa predvidevajo, da se bo v državah EGS notranje popraševa-nje znatno povečalo, kar naj bi spodbudilo še nadaljnji gospodarski razvoj. Medtem ko se predvideva, kot smo omenili povečanje
popraševanja na notranjem trgu gospodarske skupnosti, poročilo ugotavlja, da se bo v prihodnjem letu gotovo nekoliko zmanjšala proizvodnja oziroma, da ne bo dosegla letošnjega povišanja.
Zaradi tega ugotavljajo, da se bo kosmati dohodek v skupnosti v prihodnjem letu povečal za 4,5 odst. več v primerjavi z letošnjim. To pomeni, da se bo še nadalje izvajal pritisk nad cenami zlasti še, ker so bile v državah EGS proti koncu letošnjega leta povišane tudi plače. Zato se bo povečalo popraševanje po tujem blagu, kar bo prisililo države EGS, da bodo uvozile več blaga iz tretjih držav, zaradi česar se bo tudi trgovinska bilanca gospodarske skupnosti še poslabšala. Prav tako predvidevajo, da se bo znatno povečala medsebojna trgovinska izmenjava v okviru šestih članic skupnosti.
Čestitke Saragatu pred 5. obletnico izvolitve
RIM, 26. — Ob priložnosti pete obletnice izvolitve predsednika republike, ki bo 28. decembra, je predsednik Saragat že prejel številne čestitke od raznih osebnosti, predstavnikov političnega, sindikalnega in kulturnega življenja kot tudi od posameznih državljanov. Predsednik republike je prejel številne čestitke tudi iz tujine, ki so jih po večini poslali načelniki raznih držav, poleg tega pa tudi na stotine telegramov italijanskih izseljencev.
m iH
m« 1
#J
4
if . *
-lit: ,H

.M
rMMJs
1 ■ Mi;
Mešani pevski zbor «Kečanj» iz Ljes pod vodstvom Rina Markiča
Poročilo o obisku Baševa v Jugoslaviji
Nezadovoljiv razvoj bolgarsko - jugoslovanskih odnosov zaradi odnosa do Makedonije - Načelno stališče Jugoslavije do manjšin
Moški pevski zbor «Idrja» pod vodstvom Antona Birtiča - Mečanca
(Berite poročilo na tržaški strani)
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Zvezna Skupščina Je na svoji včerajšnji seji odobrila stališče, ki ga je jugoslovanska delegacija pod vodstvom državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca zavzela v razgovorih z bolgarsko delegacijo, ki jo je vodil zunanji minister Ivan Bašev o možnostih za ureditev jugoslovansko - bolgarskih odnosov in pri tem ugotovila, da to Stališče popolnoma odgovarja duhu jugoslovanske politike, da z vsemi državami, posebno s sosedi vzpostavi čimtooljše odnose pod enim samim pogojem: spoštovanja, integriteta, suverenosti in samostojne poti notranje družbene ureditve.
Zvezna skupščina je ugotovila da so težave v odnosih z Bolgarijo posledica bolgarske politike, ki se ne more drugače tolmačiti «kot oporekanje teritorialne Integritete Jugoslavije*.
Do teh ugotovitev so poslanci sveta narodov ln družbeno-polltič-nega sveta v zvezni skupščini prišli po poročilu, ki ga je na skupni seji obeh svetov o jugoslovansko -bolgarskih odnosih podal državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Tepavac Je ugotovil, da Je v zadnjih dveh letih v odnosih med Bolgarijo prišlo do resnih političnih težav In da je jugoslovanska vlada vedno izražala pripravljenost, da se te težave premosti* ln poiščejo trajne osnove za uspešnejši razvoj odnosov med obema državama.
V razgovorih z ministrom Baševem, ki so bili po besedah Tepavca odprti, je jugoslovanska delegacija opozorila na zgodovinska
........■Hill......................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiii.nuni.im.....
Arabski voditelji proučujejo vzroke neuspešnega zaključka rabatskega vrha
Sestanek v Tripolisu med Naserjem, El Gadafijem in El Nimeiri jem - Zaključeno v Bejrutu posvetovanje med voditelji palestinskih organizacij - Napadi izraelskega letalstva proti ZAR in Jordaniji
El Gadafi
TRIPOLIS, 26. — Po neuspešnem zaključku rabatske konference na vrhu arabskih držav se v teh dneh v nekaterih srednjevzhodnih prestolnicah odvija intenzivno diplomatsko delovanje, katerega namen je utrditi enotnost vsaj med tistimi državami, ki so na zasedanju v maroški prestolnici pokazali pripravljenost, da dajo svoj delež v boju proti Izraelu.
V libijski prestolnici Tripolisu so se sestali s predsednikom libijskega revolucionarnega sveta El Gadafijem predsednik ZAR Naser in predsednik revolucionarnega sveta Sudana El Nimeiri. «Mali arabski vrh*, kot so to srečanje že krstili zahodni dopisniki, ima namen utrditi solidarnost med tremi državami,
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiimmiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinimiiiiiiiJiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nixonove težave s kongresom Pritisk inflacije tudi 1970.
Industrijske naložbe v prihodnjem letu
VVASHINGTON, 26. — Na viljo božično je Nixon zaključil letošnje zasedanje 91. kongresa ZDA. čeprav je bilo na tej zadnji predbožični seji ozračje v kongresu bolj mirno, ni bilo pa tako skozi vse Prvo leto Nixonove uprave. Predsednik ZDA ima opravka s kongresom, ki je v rokah demokratov, se pravi opozicije. Zaradi stalnih sporov med upravo Bele hiše in kongresom, je bilo letošnje zakonodajno delo kongresa zelo negativno. Od 46 zakonskih predlogov Nixo-hove uprave, jih je kongres sprejel letos samo 14. Tudi za prihodnje leto ne predvidevajo boljšega zakonodajnega «učinka* ameriškega kongresa, ker bodo v letu 1970 kongresne volitve in bodo seveda senatorji in politiki obeh strank posvetili glavni del svojega časa polemikam in volilni kampanji.
Sedanji kongres se je postavil na stališče, da vzpostavi staro pravilo, in sicer, da uveljavi svojo pravico na zakonodajnem področju. Znano je, da so ameriški kongresi v zadnjih petdesetih letih več ali manj opravljali nekako splošno nadzorstvo nad delovanjem uprave Be-f§ his6
Vodja demokratične skupine __ senatu Mansfield je ob zaključku zasedanja poudaril, da je delo kon gresa v letošnjem zasedanju slonelo na treh točkah: na enotni kampanji proti nadaljevanju ameriških vojnih obveznosti v Vietnamu; na odobritvi davčne reforme, ki vsebuje ukrepe, ki jim Bela hiša na sprotuje in na vzpostavitvi načela o zakonodajni pristojnosti. Poudaril je tudi, da ima senat pravico
podrobnega nadzorstva nad stroški Pentagona ter omenil, da bo moral senat v prihodnjem letu razpravljati predvsem o stanovanjskem vprašanju, o zdravstveni zaščiti, o borbi proti kriminalnosti ter o vprašanju, da se zavre naraščajoča inflacija. To so vsa vprašanja, ki jih je Nixon do sedaj zanemarjal in zaradi katerih je prišel v oster spor s kongresom.
Ministrstvo za trgovino ZDA predvideva, da bo ameriška industrija v prihodnjem letu naložila v naprave 78 milijard 100 milijonov dolarjev, ali 9,7 odst. več kot letos, kar naj bi dokazovalo, da ima gospodarski napredek v ZDA dobre perspektive. Kljub temu pa predvidevajo, da razvoj ne bo dosegel letošnje ravni. Gospodarstveniki pravijo, da je treba razvoj omejiti, če se hoče zmanjšati pritisk inflacije nad ameriškim gospodarstvom.
Praznično politično zatišje v Italiji
RIM, 26. — Po vsej Italiji je praznično vzdušje, tako da se je prekinilo živahno politično in sindikalno življenje in da praktično ni pomembnejše politične kronike razen nekaterih manj pomembnih vesti. Tako je danes sprejel pred sednik republike Saragat predstavnika FIAT Agnellija. Iz Neaplja pa poročajo, da sta se sestala tajnik KD Forlani in tajnik PSI De Martino.
Še pred božičnimi prazniki je bil sprejet sporazum med sindikalnimi organizacijami kmetijskih delavcev in Confagricolturo, ki se nanaša na novo delovno pogodbo za milijon in pol kmetijskih delavcev. Sporazum predvideva zvišanje stalne nagrade za dva odstotka, poseben dodatek v višini plače 44 delovnih ur in zvišanje parametrov za kvalifikacijo za 12 odstotkov. Počitnice so bile povečane na dvajset delovnih dni. Delovni teden bo znašal od 11. novembra 1869, ko stopi nova delovna pogodba v veljavo, 44 tedenskih ur, ki se bodo od 11. julija 1970 znižale na 43 delovnih ur ob istih dohodkih. Glede normativnih določil predvideva nova delovna pogodba ustanovitev pokrajinskih in medobčinskih komisij, ki bodo skrbele za izvajanje pogodbe, za zaščito na delu in za razvoj zaposlenosti. Pogodba predvideva ustanovitev delegatov v podjetjih, ki bodo zastopali razne sindikalne organizacije ter pravico do skupščin v podjetjih.
V skupnem poročilu sindikalnih organizacij je rečeno, da znašajo vse zboljšave petnajst odstotkov na dosedanje globalne prejemke in da se tako izpopolnjuje čez deset pokrajinskih delovnih pogodb, ki so jih obnovili med letošnjim letom.
TOKIO, 26. — Jutri bodo na Japonskem splošne volitve. 70 mili jonov volivcev bo volilo 486 članov predstavniške zbornice. Po napovedi političnih opazovalcev ima sedanja večinska liberalna demokratična stranka možnost, da poveča svojo večino.
ki so na rabatski konferenci zavzele najbolj bojevita stališča. Kot poroča egiptovska agencija MEN, so trije državni poglavarji razpravljali o ustanovitvi skupne banke za razvoj, poljedelskih družb in enotne letalske družbe. Kairski list »Al Ahram» pa poroča, da je eden od argumentov srečanja tudi ustanovitev skupnega odbora, v katerem bi bili zunanji, obrambni in gospodarski ministri treh držav in ki bi se občasno sestajal. Seveda pa so trije državniki razpravljali tudi o komaj zaključenem rabatskem vrhu in o vzrokih njegovega neuspeha.
Kot je znano, je bilo že v torek popoldne očitno, da je arabska konferenca zašla v krizo, ko ni mogla rešiti niti prvega vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu, in sicer mobilizacije vsega arabskega potenciala v borbi proti Izraelu. Naser je tedaj prevzel besedo in dejal: «Gledano s praktičnega vidika se mi zdi, da konferenca ni storila prav ničesar. Menim, da moramo v skupnem poročilu povedati ljudstvu, da sestanek ni bil uspešen, da se ljudje ne bi vdajali lažnim u-pom*.
»Hotel bi vedeti — je nadaljeval Naser — ali ste pripravljeni iti v boj ali ne. Boste izpolnili obljube in šli v boj skupaj z ZAR, ali pa boste povedali, da ne želite prevzemati obveznosti. Ko bom to vedel, bom načrtoval svojo strategijo na podlagi dejstva, da se moram boriti sam. Bodite odkriti — je zaključil egiptovski predsednik — in povejte: se želite boriti ali ne?»
Po tem svojem nastopu je Naser, kot je znano, iz protesta zapustil konferenčno dvorano. Kralj Hasan, ki je predsedoval zasedanju, ga je najprej zaman skušal zadržati, nato pa prekinil sestanek in tudi sam odšel z dvorane skupaj z generalnim sekretarjem arabske lige Ha-suno in voditeljem palestinskega gibanja Arafatom.
Vsi trije so se nato dolgo posvetovali z Naserjem, istočasno pa so se tudi posamezne delegacije polne štiri ure posvetovale med sabo. U-gotovili so, da ni mogoče doseči sporazuma o mobilizaciji arabskih sil in da je zaključna seja možna samo, če se odločijo, da ne bodo objavili skupnega sporočila. Kljub temu pa so piedvsem zaradi vztrajanja maroškega kralja Hasana končno sprejeli predlog, da bodo le objavili zaključno poročilo ter določili zaključni sestanek ob 17.30. Ko to se delegacije spet zbrale v konferenčni dvorani, so pa ugotovili, da so sedeži treh predstavništev prazni. Predsednik Južnega Je-mena Iriani je že dan pred tem odpotoval, ker ni bil zadovoljen s sporazumom o sporu s Saudovo A-rabijo; delegaciji Sirije in Iraka pa nista bili zadovoljni s potekom konference. Po neuspešnem posredovanju pri Sircih in Iračanih je
bilo končno sklenjeno, da bodo i-meli samo kratko sklepno sejo in da komunikeja ne bodo objavili. Tako se je torej zaključila konferenca, od katere so si nekateri arabski voditelji mnogo obetali, na kateri pa so prišla do izraza ne-vskladljiva nesoglasja med arabskimi državami.
Po neuspehu konference je bil
prisotni predstavniki « Al Fatah », Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, sirske «Al Saiqah», iraške Fronte za arabsko osvoboditev, Ljudske demokratične fronte in Organizacije ljudskih sil za osvoboditev Palestine.
Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat je dospel Včeraj zvečer v Alžir, na
sklican, kot smo omenili, »mali povratku z vrha v Rabatu. Glede vrh* v Tripolisu. Udeleženci tega vrha je Arafat izjavil, da se ie-vrha so popoldne v mestnem sta-1 volucije ne delajo s konferencami dionu nastopili na javni manifesta- ter da je vrh dal možnost spoznati, ciji. Tu je Naser v svojem govoru katere države v resnici podpirajo
predvsem izrazil zadovoljstvo nad libijsko revolucijo, ki je «zlomila okove imperializma*. Predsednik ZAR se je tudi svečano obvezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi osvobodil zasedeno ozemlje, ter da ne bo pustil niti najmanjšega dela arabskega ozemlja v roke Izraelcem.
Na zborovanju je govoril tucjT sudanski predsednik El Nimeiri, ki je med drugim dejal, da so različna stališča arabskih voditeljev preprečila, da bi na rabatskem vrhu vsakdo prevzel lastne odgovornosti.
Malo prej pa je na tiskovni konferenci predsednik libijskega revolucionarnega sveta El Gadafi prav tako govoril o neuspešnem zaključku rabatske konference ter priznal, da je bilo v maroški prestolnici doseženih zelo malo rezultatov, medtem ko je arabski svet mnogo pričakoval od vrha. Po mnenju libijskega predsednika imajo nekateri arabski voditelji interes, da bi sovražnik ne bil uničen. To njihovo stališče pa je pomenilo za liberalne in napredne arabske države, ki že sedaj nudijo ves svoj potencial za utrditev skupnega boja, zelo hu do oviro. V nadaljevanju tiskovne konference je El Gadafi tudi dejal, da na konferenci niso poslušali glasu palestinskega voditelja Jasera Arafata, kot tudi niso upoštevali glasu stvarnih predlogov Iraka in Južnega Jemena. Zaradi teh vzrokov — je dejal El Gadafi — je predsednik Naser zapustil konferenčno dvorano z obžalovanjem, ampak tudi z nezmanjšanim zaupanjem v arabsko enotnost in v končno zmago.
Važno posvetovanje je bilo tudi v Bejrutu, kjer so se zbrali predstavniki najpomembnejših palestinskih odporniških organizacij. Posvetovanja so trajala dva dni in so se zaključila danes. Prišlo je do vrste sklepov, ki jih bodo morala sedaj odobriti poveljstva posameznih organizacij. Po tej odobritvi se bodo palestinski voditelji še enkrat zbrali v Bejrutu za dokončno in uradno odobritev resolucij. O teh resolucijah ni uradnih vesti: zdi se pa, da zadeva glavni sklep nadaljevanje palestinskega boja kljub temu, da niso bile na rabatskem vrhu sprejete zahteve po zvišanju finančne pomoči palestinskim organizacijam. Na posvetovanju so bili
palestinsko odporništvo Vojaški položaj na Srednjem vzhodu se je medtem močno zaostril, tako da se celo govori o izraelski ofenzivi na vseh frontah. Izraelsko letalstvo je včeraj in danes spro-
žilo silovite napade proti egiptovskim položajem ob Sueškem prekopu in predvsem na področju mesta Suez. Včerajšnji napad je trajal celih osem ur, današnji pa tri ure in pol. Po poročilih iz Tel Aviva so se vsa letala vrnila v svoja oporišča, v Kairu pa trdijo, da so včeraj sestrelili kar šest izraelskih letal, danes pa enega. V egiptovski prestolnici tudi poročajo, da niso izraelski napadi povzročili niti žrtev niti škode.
Izraelsko letalstvo je danes na padlo tudi jordansko ozemlje v severnem delu doline Jordana in v dolini Beisan. Na meji z Libanonom pa je prišlo danes " jutranjih urah do silovitih topniških spopadov med izraelskimi enotami in skupinami palestinskih komandosov.
imiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiHimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiHiiiiimiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiMmuliiiHtiiiii
Petnajsta žrtev atentata v Milanu
V četrtek je umrl še 61-letni kmet Scaglia
MILAN, 26. — Število žrtev bombnega atentata se je povečalo na petnajst, ker je sinoči nekaj pred 23. uri preminil v polikliniki za posledicami težkih ran 61-letni kmet Angelo Scaglia. Med atentatom mu je peklenski stroj razmesaril desno nogo in je dobil rane po vsem telesu. Zdravniki so si pridržali prognozo, ko so ga sprejeli v bolnišnico.
Med atentatom v banki je takoj izgubilo življenje trinajst oseb, v jutranjih urah 13. decembra je umrl kmet Gerolamo Papetti, petnajsta žrtev pa je preminila sedaj. Scaglia se je rodil v Dellu v pokrajini Bresci, bil je poročen in je živel z enajstimi otroci, od katerih je osem poročenih. Njegovo zdravstveno stanje se je od atentata stalno slabšalo in je bila zdravstvena pomoč zaman.
Nobenih vesti ni o nadaljevanju preiskav. Izvedelo se je samo, da bodo ponovno zaslišali sedemnajstletnega Aniella D'Errica, ki so ga iz Canose di Puglia (Bari) prepeljali v Milan. Mladeniča so izpustili že v sredo in se je današnje zasliševanje nanašalo na nekatere obrobne stvari.
Jutri zjutraj se bodo zagovorniki petih študentov ,ki so jih skupaj z Valpredo obdolžili bombnih atentatov, sestali s pomočnikom javnega tožilca Occorsiom, ki vodi preiskavo. Vprašali ga bodo, kdaj se bodo lahko sestali s svojimi varovanci, kar je v izključni pristojnosti preiskovalnega sodnika in ki lahko
sio ni niti danes niti včeraj obiskal štirih obtožencev, ki so v »Regina Coeld*.
Napovedan kongres «Komsomola»
MOSKVA, 26. — Danes se je sestal plenum CK Komsomola, ki je obravnaval tehnično vzgojo v kmetijstvu in ideološko formiranje študentov. Sklenili so, da bo XVI. kongres Komsomola od 26. do 30. maja 1970. V Komsomol je sedaj vpisanih 25 milijonov članov.
WASHINGTON, 26. - Podpred sednik Spiro Agne\v je danes odpotoval na 60.000 km dolgo pot po A-ziji in Tihem oceanu, kjer bo v 24 dneh obiskal deset držav. Agnew bo obrazložil vladam držav, ki jih bo posetil, načrte predsednika Ni-xona o regionalni kooperaciji po koncu vojne v Vietnamu.
dejstva, ki so po drugi svetovni vojni ustvarila pogoje za dobre odnose med obema državama. V zvezi s tem je jugoslovanska delegacija posebno opozorila na stališče, ki ga je zavzel takratni voditelj Bolgarije Gregorij Dimitrov, ki je jasno formuliral osnove sodelovanja med obema državama, v kateri je nedvomljivo Izrekel priznanje borbi jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilni borbi vštevši borbo makedonskega ljudstva, ki je skupno z drugimi narodi Jugoslavije uresničilo v jugoslo. vanski skupnosti svojo državnost. Opozorila je tudi na podporo, ki jo je Jugoslavija nudila Bolgariji po vojni v vseh mednarodnih forumih ter na dejstvo, da je vrhovni poveljnik jugoslovanskih čet maršal Tito dovolil bolgarskim četam udeležbo v zaključnih operacijah proti nacistični vojska v Jugoslaviji, da bi na ta način pomagal bolgarski vojski, da opere sramoto, ki jo je bolgarska vojska prizadejala Bolgariji s svojo udeležbo v drugi svetovni vojni na strani Hitlerja in za zločine storjene med okupacijo Jugoslavije.
Jugoslovanska delegacija je ministru Baševu jasno dala na znanje, da vprašanje makedonskega ljudstva sploh ne more biti predmet pogajanja, ker je makedonska nacija v okviru Jugoslavije uresničila svojo državnost. Vsak drugačen pristop k temu vprašanju je za Jugoslavijo nesprejemljiv in nale-tuje na odločno stališče celotne jugoslovanske skupnosti.
Jugoslavija je za razvoj sodelovanja z vsemi državami posebno s svojimi sosedi na osnovah spoštovanja suverenosti, teritorialne Integritete in nevmešavanja v notranje zadeve.
Razvoj dobrososedskih odnosov zahteva tudi ureditev odnosov do etničnih skupin. Jugoslavija sodi, da morajo etnične skupine biti dodatna pobuda sodelovanju In razumevanju med narodi in državami, a ne vir težav in nesoglasij. Jugoslavija tako ravna v odnosih do številnih narodnostih, ki žive v Jugoslaviji ter nahaja podobno razu-mevanje pri večini svojih sosedov. V tem pogledu je poudaril Tepavac, se ne sme drugače tolmačiti zanimanje Jugoslavije za makedon. sko etnično skupino v Bolgariji, ker tudi Jugoslavija s polnim spoštovanjem upošteva zanimanje Bolgarije za bolgarsko etnično skupino v Jugoslaviji.
Tepavac je z obžalovanjem ugotovil, da je bolgarska delegacija ostala pri svojem stališču, ki je po ugotovitvi zvezne skupščine v zadnjih dveh letih pripeljala do poslabšanja odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo.
V	nadaljevanju svojega govora je Tepavac dejal, da se o drugih vprašanjih podrobno z Baševom niso razgovarjali, čeprav je bila obojestransko izražena želja, za sodelovanje med obema državama na drugih področjih, kjer obstajajo skupni interesi. Tepavac Je omenil vrsto konkretnih in pozitivnih rezultatov, ki so bili doseženi v medsebojnih gospodarskih odnosih, v znanstveno - tehničnem in kulturnem sodelovanju.
V	nadaljevanju seje sta svet narodov in družbeno - politični svet ?veane skupščine na včerajšnjih ln današnjih sejah sprejela zvezni proračun in osnutek resolucij« o osnovah gospodarske politike v prihodnjem letu.
Zvezni proračun predvideva dohodke in Izdatke v znesku 13 milijard 694 milijonov dinarjev. Največji del proračuna bo uporabljen za ljudsko obrambo in sicer 7 milijard in 586 milijonov dinarjev, za delo zveznih državnih organov GOO milijonov, za socialno skrbstvo 530 milijonov, za dotacije nerazvitim krajem 1 milijarda 230 milijonov dinarjev Itd.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel da-n&s podpredsednika romunske vlade Emila Draganskuja, ki je istočasno predsednik romunskega dela mešanega jugoslovansko - romunskega odbora za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje. Med sestankom sta se Ribičič in Dragunesku razgovarjala o vsebini dela podkomisij in komisij tega odbora in o ukrepih, kt bodo predloženi za nadaljnji napredek v raznih gospodarskih odnosih.
Božo Božič
MOSKVA, 26. - Glasilo Rdeče armade «Rdeča zvezda* objavlja vest, da je nenadoma preminul med izpolnjevanjem svojih dolžnosti namestnik admirala Jakov Rezničen-ko, podpoveljnik sovjetskih obmejnih sil. Nekrolog ne pojasnjuje, kje je umrl, vendar menijo, da njegov čin dokazuje, da je poveljeval tako imenovani pomorski pokrajini in da je bil na Daljnem vzhodu v Vladivostoku na meji s Kitajsko. Rezni-čenko se je rodil leta 1914 v družini ukrajinskih kmetov in je stopil le-
Sovjetski satelit «Interkozmos 2»
tako prošnjo tudi zavrne če meni. ukrajinskih kmetov in je stopil le- lili 14. oktobra in je meril \ da je v korist preiskave. Dr. Occor-1 ta 1934 v poveljstvo obmejnih straž. Sonca na zemeljsko atmosfero.
MOSKVA, 26. — Sovjetska zveza je izstrelila satelit »Interkozmos*, ki ima na krovu znanstvene naprave, ki so jih izdelali v državah varšavskega pakta. Satelit so izstrelili že včeraj, vendar je vest o njem objavila sovjetska agencija TASS šele danes. Agencija je dodala, da so znanstvene naprave izdelali v ČSSR, Vzhodni Nemčiji, Bolgariji in Sovjetski zvezi. Gre za drugi satelit te vrste in bo proučeval jono-sfero. Prvi tovrstni satelit so izstrelili 14. oktobra in je meril vpliv
OB ROBU RABATSKC KONFIRCNCC
Palestinec Jaser Arafat: kamniti gost arabskih vlad t
Dva milijona beguncev spreminjata osnovne zamisli arabske politike
Nobenega d-voma ni, da bi Sirija In Uhanom prav fcakar Jordanija tel Egipt, najraje vndeld vodjo »palestinske osvobodilne fronte« Arafata za zapahi. Kajti novi arabski heroj jemlje uradnim predstavnikom Arabcev njihovo slavo, moč in vpliv — in to z vsakim dnem bolj. Celo Naserjevo vsemogočno tene prvoborca za arabsko svobodo počasi bledi pred Arafatovo slavo tel njegovimi partizanskimi enotami.
Pod vodstvom Yasirja Arafata Je postala »Palestinska osvobodilna fronta«, ki je pred junijsko vojno nihče ni resno jemal, udarna sila, ki že v več arabskih državah tvori pravo «državo v državi«. Kot so pokazali zadnji dogodki v Libanonu je državnim oblastem tako razmerje &11 dokaj neprijetno. Kajti Arafatu je v pogovoru z voditeljem libanonske armade Bustaniem točko za točko uspelo doseči, kar Je teelel.
Kljub temu, da je Arafat uradnim predstavnikom oblasti tolikanj napoti, si ga nihče ne upa dotakniti. Poskus, postaviti se proti A-rafatu, bi pomenil za katero koli arabsko vlado samomor, saj stoie za njim arabske množice. Razen tega stoje za njim odločni oddelki partizanov in ne nazadnje skupina odličnih Solanih svetovalcev Vsak posameznik med temi svetovalci, Jd se vsi skrivajo za ilegalnimi imeni, bi ga bil sposoben nadomestiti čez noč. Arafat in ostali voditelji različnih gverilskih organizacij 60 izoblikovali političen stil, ki je povsem nov za arabski svet. Argumentira se hladno in stvarno, torej prav «mearaibsko». In tolike* presenetljiv je bil uspeh. Kaže, da te je v odzivu prebivalstva odigrala korenita sprememba.
Konferenca, ki Je bila pred nedavnim sklicana v Kairu, je pokazala, da arabske države niso pripravljene na vojno. Le tako se da namreč razumeti odlog konference iz Kaira v Rabat, kjer je — iz dnevnih vesti tako izhaja — klavrno propadel vsakršen poskus vzpostaviti enotnost med arabskimi državami v politiki pritiska, oz vojne proti Izraelu.
Na kairski konferenci se Naser ni bdi pripravljen odreči besedam, za katere še vedno verjame, da mu zagotavljajo vso podporo med prebivalstvom. Tako: »Morali do-mo prehoditi še dolgo pot, ki bo prelita s krvjo«. Taki stavki so bSM dolgo časa uspešni, so pa v popolnem nasprotju s politično sposobnostjo arabskih držav. In ičot kaže, so se Arabci počeši zavedli, da so dvajset let živeli od
z Izraelom in poslabšale položaj Palestincev. Splošno Je znano, da se dajo Arabci na lahek način omamiti z besedami; to je junijska vojna gotovo dokazala. Danes ta oznaka ne drži več popolnoma. Vse bolj se opaža, da dobiva »palestinska osvobodilna fronta«, ki je opravila z borbenimi govorancami o «veldkii zmagi« in teži k treznemu preudarku, vse več pristašev. Njeno vodilno spoznanje je: »Na zmago v odkritem boju ne moremo več mdsliitd: treba je voditi gverilsko vojno za nedoločeno dolgo obdobje«. Posebno mladi generaciji se zdijo uradni režimi posameznih arabskih držav vedno bolj pleš. Ijdvi.
Po lanskoletnih dogodkih se zdi. da se Arabci dele v dva tabora, ki nimata nič skupnega z medseboj ni mi teritorialnimi mejami. Na eni strani so že ustaljene vlade s svojimi simpatizerji, od katerih nekatere izražajo simpatijo do partizanov — Egipt in Sirija iz političnih koristi, Jordanija in Libanon, ker sta prisiljena, Irak, Alžirija, Sudan in Libija iz negotovih »revolucionarnih« motivov. Izjema je kralj Fejsal, ki je vedno pripravljen finan drati osvobodilno fronto, je pa v svoji deželi prepovedal vsakršno zborovanje. Stanje v Kuvajtu je nekoliko drugačno, kajti današnji prebivalci te dežele so večinoma Palestinri, ki so 1948 pribežali sem in ustvarili nekaj takega, kot vzor'
družbene ureditve z najvišjim do-hodkdm na prebivalca na svetu zahvaljujoč ogromnim naftnim poljem. Meje za priseljence so seveda že zdavnaj zaprte. Prebivalci se čutijo Kuvajčane, in vendar skrbe za to, da dobi velik del denarja, ki ga prinaša nafta, tista organizacija, ki se bori za osvoboditev njihove nekdanje domovine.
Kljub vsej pomoči in »sodelovanju« stoje partizanske skupine nasproti različnim arabskim vladam kot enotno gibanje, kajti vsi ti partizani so potencialno revolurio-narji, za katere borba proti Izraelu nikakor ni edini, večkrat niti ne primarni dl j. Nevarnost za Izrael so manj njihove direktne vo jaške opera d ie, kot resnost, s ka tero so se lotili svojega posla in njihov vpliv na arabske množice, ki so prvikrat v zgodovini kot očarane od stvarnosti ir. treznosti.
Vlade arabskih držav se čutijo, prvikrat odkar se je pojavil problem palestinskih beguncev, pritisnjene ob zid. Prebivalstvu so v številnih rožnatih, po drugi strani pa k maščevanju spodbujajočih govorih, skušale dopovedati, da morajo ubežni Palestinci tudi sami kaj storiti za svojo stvar — vsaj Naser je v tem videl pot do združitve Arabcev. Sedaj pa ga je prehitela mala skupina palestinskih beguncev — dva milijona nasproti 60 milijonom celotnega arabskega prebivalstva.
HUDA PROMETNA NESREČA V SZ
Padec avtobusa v prepad erjal 100 smrtnih žrtev
Nesreča se je zgodila v okolici glavnega mesta Armenije
MOSKVA, 26. — Nekatere osebe, ki so pripotovale la sovjetske Armenije v Moskvo, 80 sporočile, da se Je v bližini Yerevana, armenskega glavnega meata, pripetila huda prometna nesreča. Zdi se, da Je do nesreče prišlo v sredo ajiutraj, ko Je bilo na cestah največ prometa. tedaj ne namreč neki avtobus padel v prepad ln pravijo, da je pri tem umrlo približno sto ljudi.
V zadnji Izdaji armenskega časopisa «Komunlst» Je vest o tej nesreči, vendar v članku ni nobenih številk. Način pisanja pa daje misliti, da je nesreča morala biti zares huda, ker v članku Izjavljajo, da se Je vladna komisija sestala, da bi raziskala vzroke nesreče ln pomagala prizadetim družinam. Zdi se da so v mestu Ye-revamu proglasili žalovanje.
HUDA NESREČA V KONGU
Zaradi gneče na stadionu 27 mrtvih
BUKAVU (Kongo), 26. — Med nogometno tekmo, kateri je prisostvoval tudi kongoški predsednik Mobuitu Je včeraj zaradi gneče, ki je nastala ob predsednikovem prihodu na 6tadion umrlo 27 ljudi, 107 pa Jiih je bilo ranjenih.
Ko je namreč predsednik prišel
s spremstvom na stadion, so zaprli vhodna vrata, dokler niso bile vse osebnosti na svojih mestih. Tedaj so vrata zopet odprli, množica Je naenkrat vdrla ne stadion ln pomendrala pod svojimi nogami mnogo ljudi, predvsem otroke. Nekateri so umrli zaradi zadušitve, drugi so Jim vstopajoči zlomili hrbtenice, ali pa za drugimi hudimi poškodbami. Od 107 ranjencev Jih je 10 težje ranjenih. Mrtve so pokopali že popoldne v Bu-kavu, medtem ko so oblasti zaprle guvernerja pokrajine Ktvu in župana kraja Bukavu, ker nista preskrbela zadostne varnostne službe.

SV. ŠTEFAN V ZNAMENJU HUDEGA MRAZA
Megla zahtevala tri mrtve na avto cesti Milan-Bergamo
Na Višarjah je živo srebro doseglo -18 stopinj, v Beli peči pa 17 stopinj pod ničlo
RIM, 26. — Skoraj po vsej Italiji se je vreme izboljšalo, čeprav je bila v mnogih krajih temperatura precej nizka. Najnižjo temperaturo so zabeležili na Višarjah, kjer je živo srebro pokazalo —18 stopinj, v vsej Kanalski dolini je bilo 10 stopinj pod ničlo, na tromeji pri Beli peči —17 stopinj, na prelazu Monte Croce Čarni co pa 12 stopinj pod ničlo. Tudi v Vidmu je bilo mrzlo, saj so zabeležili v mestu 4 stopinje pod ničlo. V gorskih predelih je nad 800 metrov , nadmorske višine za avtomobile mo-beeed, tal so le še poostrile odnose 1 goč le prevoz z verigami. V Gra-
dežu je tanka plast ledu oklenila motorne čolne v pristanišču.
V Benetkah že tri dni sije sonce, podobno je tudi v okolici Cor-tine D'Ampezzo, kamor so smučišča privabila veliko ljudi. Prenočišča in hoteli so do zadnjega prostora zasedeni, v okolici Belluna delujejo vse vlečnice, ki vsako uro prepeljejo 20.000 ljudi.
Zaradi goste megle so se 24. decembra popoldne pripetile hude prometne .nesreče na avto cesti Milan — Bergamo. Zaradi verižnih trčenj so na. avto cesti umrle tri osebe, več r drugih pa je bilo ra-

SLOVENIJA OD TEDNA DO TEDNA
Gospodarska in socialna vprašanja v ospredju zanimanja v Sloveniji
Kriza v gledališčih ■ Kako reševati vprašanje razlik med ebogatimh in «revnimi» v sodobni slovenski družbi
Četudi se z naglimi koraki bliža konec leta in Je bilo prav zato v zadnjem obdobju v Sloveniji skupčinsko življenje in delovanje drugih teles zelo bogato, se delo še nikakor ne kani ustaviti tudi v zadnjih dneh starega lela. Se v tem tednu se pripravlja republiški izvršni svet na pomembno sejo, na kateri bodo razpravljali o vrsti aktualnih zadev. Tako bo na primer odbor izvršnega sveta za znanost, kulturo in prosveto te dni razpravljal o poročilu, ki ga je posebna komisija sestavila o razmerah v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Kot je znano, Je to naj višjo gledališko ustanovo Slovenije zajete globoka In dolgotrajna kriza, ki je prisilila tudi izvršna telesa, da posežejo vmes.
KRIZA V GLEDALIŠČU
Posledice krize niso segle samo na področje umetniškega ustvarjanja gledališča, marveč so pustile tudi globoko vrzel v njegovem pro računu. Uprava gledališča Je zaprosila sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti za milijon dinarjev kredita, da bi pokrila primanjkljaj, kt se kaže ob sklepu letošnjega leta Seveda bo to vprašanje moralo priti na dnevni red republiške skupščine, ki naj potem sprejme najbolj ustrezne ukrepe za odpravo sedanjih neugodnih razmer v gledališču. Ob tem pa nekateri opozar ajo, da ni samo ljubljansko gledališče v težavah. Treba je z vidika celotne slovenske gledališke kulture In njenih ustanov poudariti, Je zapisal te dni ma rlborski «Večer». da Je kriza t ljubljanski osrednji gledališki hiši samo del slovenske gledališče problematike«. Podoben primanjkljaj kol ljubljansko Imajo namreč tudi mariborsko, celjsko ln druga gledališča ter ustanove. Torej gre za to. da skupščina poišče možnosti za celotno In dolgotrajno rešitev krize slovenske gledališče kulture.
ZBORNICA ZA STABILNOST
GOSPODARSTVA
Povsem Je razumljivo, da Je konec leta najbolj primeren čas za obravnavo gospodarskega stanja ln za Iskanje tokih poti, tal bi omogočile boljše gospodarske uspehe v prihodnje. To vprašanje pa Je bilo tudi rdeča nit vseh razprav na
dnevni letni skupščini repuoliško-guspodarske zbornice v Ljubljani. Vrsta referatov Je na skupščini Izzvenela v ugotovitev, da je slovensko gospodarstvo pokazalo v letanjem letu dokaj več racionalnosti, da se je storilnost povečala, da se je prav tako povečala mednarodna blagovna menjava Slovenije s tujino. Seveda so ugotovili, da gibanje gospodarstva določajo splošni okviri gospodarske politike, najsi gre za kreditno monetarne pogoje, za dajatve družbi ali za določila zunanjetrgovinskega ln deviznega režima. Ugotovili so prav tako, da slovensko gospodarstvo Se ne kaže kaj dosti občutne sposobnosti za samostojno razširjeno reprodukcijo, se pravi da nima večjih sredstev za občutnej-še Sirjenje gospodarskih dejavnosti. Prav zato so se slovenski gospodarstveniki z vso odločnostjo zavzemali za to, da se ne bi več zviševale obremenitve gospodarstva za razne družbene dajatve. S tem se še naprej krči že tako šibka reprodukcijska moč gospodarstva Zasedanje republiške gospodarske zbornice Je zavzelo odločna stališča tudi glede mnogih drugih vprašanj, ki spodkopavajo zdravo rast gospodarstva
PODPORA ŽELEZARNAM
Med nekaterimi najbolj žgočimi vprašanji, ki bi morala o njih reči besedo republiška skupščina je tudi položaj slovenskih železarn. Vse trt železarne na Jesenicah, v Štorah ln na Ravnah so namreč imele že lansko leto okrog 68 milijonov dinarjev Izgube. Za letos predvidevajo, da bi teh Izgub u-tegnllo biti Kar 74 milijonov dinarjev Med vzroke za tako stanje navajajo neredno dotekanje fln-nančnih sredstev ter zavlačevanje z izplačili kreditov. Med dejanskimi vzrok! pa so vsekakor zamrz-
njene cene za Izdelke črne metalurgije ob povečanih stroških proizvodnje. železarne so s svoje strani storile marsikaj, da so se Izognile še večjim izgubam. Vendar so v najtežjem položaju Jesenice. Zato obstaja predlog, da b) republiška skupščina namenila železarnam 51 milijonov dinarjev kredita lz sredstev, ki so bila sicer predvidena za podporo turistične dejavnosti v Sloveniji
REPUBLIŠKA
MLADINSKA KONFERENCA
Posebno pomembnega problema sc Je minule dni lotila Zveza mladine Slovenije. Poglavitna tema četrte republiške konference, ki so Jo sklicali preteklo soboto. je bilo vprašan)e družbene diferenciacije v Sloveniji. Pod besedo družbena diferenciacija razumejo razlikovanje, razločevanje, razslojevanje v okviru družbenih od-tKMov. Prav do domače povedano pa se Je dnevni red konference tikal vprašanja razlik med bogatimi ln revnimi v sodobni slovenski družbi Izhodišče za razpravo Je ollo spoznanje, da so nujne določene razlike, kajti enakost v prejemkih za različno delo nikakor ne bi mogla biti spodbudna. Torej, najbolj ustrezna rešitev bi bila taka delitev dobrin, ki bi popolnoma ustrezala znanemu načelu: vsakemu po njegovem delu. Na taka stališča so se postavili tudi na konferenci ln pri tem ostro obsodili vse tiste pojave, ko gre za nepravično ln neutemeljeno prilaščanje dohodkov, ki ne temelje na opravljenem delu. Mladina se Je postavila na stališče, da Je treba uresničiti poštene samoupravne dogovore o delitvi dohodka, da Je treba mladim nuditi enake možnosti za delo In zdravstvene zaščite delovnih ljudi.
Drago Košmrlj
njenih. Prva smrtna nesreča se je pripetila približno ob 16. uri. Osebni avto, ki ga je upravljal 42-letni Romualdo Bonetta se je zaletel v avtomobil, ki je vozil pred njim. Bonetta je ženi in obema otrokoma, ki so se z njim vozili svetoval, naj se umaknejo s ceste, da bi jih avtomobili, ki bi privozili mimo, ne ranili. Ravno tedaj je prispel avtomobil, ki je oplazil Bo-netto in ga podrl na tla. Kmalu za tem je moški izdihnil. Avtomobil, ki je podrl moškega se je nato za letel v nekaj drugih vozil, pri tem sta bila ranjena dva policijska a-genta, ker se je zaradi trčenja njihovo vozilo vžgalo.
Kmalu nato se je na istem kraju zgodila druga huda nesreča. 52-letni Roberto Palazzo in njegova 50-letna žena Rosa sta s svojim vozilom trčila v drug avtomobil, takoj nato je na kraj privozil avtobus iz Trenta, zadel v avtomobil zakoncev Palazzo, in zakonca sta bila na mestu mrtva. Pri drugih lažjih nesrečah je bilo ranjenih 12 drugih oseb.
Po večdnevni megli se je tudi v Milanu danes pokazalo sonce in zvabilo Milančane iz mesta na smučišča. V mestu, kjer je zelo malo prometa dosega temperatura 3 do 4 stopinje pod ničlo. V Genovi je mnogo oseb zaradi sončnega vremena odšlo na obalo, v Bologni pa je pritisnil hud mraz. Včeraj so v mestu zabeležili 7 stopinj pod ničlo, danes zjutraj ob osmih pa —10 stopinj.
Tudi v južni Italiji se je vremenska slika nekoliko izboljšala. V Neaplju je bilo sončno, na Siciliji se je sonce pokazalo šele popoldne, medtem ko je dopoldne deževalo.
V Jugoslaviji hud mraz še ni prenehal. Najbolj kritičen položaj je v Banjaluki, kjer se zaradi potresa prizadeti prebivalci morajo boriti proti zimi in bolezni. Hud mraz. ki povzroča poledico, in visok sneg onemogočata hitro dostavo hrane, odej in zdravil v Bosansko krajino, kjer je nad 40.000 bolnih za gripo. Od teh je 108 oseb že umrlo za posledicami epidemije.
Zaradi vremenskih neprilik so se zgodile prometne nesreče tudi v Nemčiji. V okolici Ulma na avto cesti za Munchen se je precej oseb težje ranilo, pri verižnem trčenju 150 avtomobilov. Ustavljena vozila so zavrta promet in ustvarila 25 kilometrov dolgo vrsto.
Češkoslovaški turisti prosili za zavetišče švedske oblasti
STOCKHOLM, 26. — 74 češkoslovaških turistov, ki so prišli v nedeljo na švedsko, Je prosilo švedske oblasti za politično zatočišče. Izlet, katerega so se udeležile cele družine, Je organizirala državna u-stanova za turizem. 22 drugih turistov, ki so se tega izleta udeležili, se Je z vlaJkom vrnilo v domovino
KVALITETNO SVEŽE MESO. VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE. SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA VINA IN DRUGO VAM NUDI:
PREKO SVOJIH TRGOVIN IN MARKETOV NA BLOKU PRI ŠKOFIJAH. NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU
Zaporna povelja za petnajst ljudi zaradi uboja v Palermu
PALERMO, 26. — Pomočnik državnega pravdndka dr. Passantimo je podpisal zaporna povelja za 15 oseb, tal so osumljene, da so na en ali dirugl način sodelovale pri strašnem uboju v Drevoredu Lar zio, kjer so izgubile življenje pod rafali brzostrelke štiri osebe. Med osumljenci Je Francesco Sutera, za katerega domnevajo, da se Je osebno udeležil napada na urad gradbenika Moncade. Sutero sta prepoznali baje dve priči, ki trdita, da Je moški izstopil iz enega od dveh avtov znamke giulia, ki sta pripeljali napadalce pred gradbenikove urade. Prepoznal ga je konkretno Fillppo Moncada, ki je bil pri na-padiu hudo ranjen.
Poleg 15 oseb so v zaporu tudi gradbenik Moncada in njegova dva sinova. Preiskovalni organi domnevalo, da je prišlo do obračuna dveh skuoin ene in iste mafiiske organizacije, ker so se nekateri člani bali. da ne bi Cavataio (ki je izgubil živlienie) ogrož»i pniožaie drugih priDadnikov mafiie. Skoraj vsi nriprti so ?« imeli opravka s policijo in sodišči.
Čez tri dni razsodba
za Michaela Rohana
JERUZALEM. 26. — Uradno so sporočili, da bodo Izrekli obsodbo za Michaela Dennisa Rohana, ki Je 11. avgusta zažgal mošelo Al Aqsa v Jeruzalemu Sodna obravnava proti Rohanu se je zaključila pred šestimi tedni.
Razsodbo bodo Izrekli 30. decembra.
Kot običajno na božični dan, so tudi letos člani godbe na pihala iz Nabrežine imeli tradicionalni koncert na glavnem trgu v Nabrežini. Godba na pihala iz Nabrežine priredi vsako leto tri take kratke koncerte, in sicer za veliko noč, na dan vaškega patrona sv. Roka in za božič. Po pripovedovanju vaščanov so godbeniki imeli koncert tudi 1. 1929, ko je bila zelo tako huda zima, da so jim celo
«zvoki zmrzovali v zraku«
V 1
gL
'?	* :f	i.
(	4	fl .	0
*	Ml	& ,
H v	9’
%	’ - ff

m
M--'. ■■
■ { J ; <
1 *
i -?t\
* M
l ^ c*
;v'sii.9p
■4 gfc:;9Pt,
m,, *
k	' ■ t *
I v., ril I
PEKING, 26. — Danes Je rojstni dan predsednika Maocetun-ga. vendar ga niso na Kitajskem tako slovesno proslavljali kot druga leta. Lani so na primer ob tel priliki razstrelili vodikovo bombo, letos pa Je le nekaj otrok v sprevodu nosilo po mestnih ulicah rdeče zastave ter Maocetungovo sliko.
<9 v
Je že v tradiciji, da se pevci prosvetnega društva «lvan Cankar« pri Sv. Jakobu zjutraj na božični dan zberejo v znani slovenski gostilni pri «Jadranu», kjer zapojejo lepe slovenske narodne in
božične pesmi
m mm (Kil
:J»1|
............^
Včeraj je odpotovala na zimovanje v Gorje skupina slovenskih otrok iz Trsta, ki bodo tam preživeli počitnice do 2. januarja. Za zimovanje je poskrbela Slovenska kulturno gospodarska zveza
PETROLCHIMICA ADRIATICA
di MALE F.
TRST - Telefon 817.395
TEKOČE GORIVO
Plinsko olje s posebnimi popusti Postrežba točna in hitra dobava
LJUBLJANSKI CASINO

OPATIJA
“d 2S- do 81. decembra ter od 1. do 7. januarja v LJUBLJANO
Tu vam bo na voljo udobje na evropski ravni. Obiskovati boste mogli mednarodna smučišča, uživati specialitete ma džarske kuhinje, prisostvovati opernim predstaivam v itali-janAčinf, ogledali sl boste lahko prestave svetovno znane
revije «Holiday on Ice».
Na razpolago so vam: NOČNI LOKALI - RESTAVRACIJE -TAVERNE — BARI — ROULETTE — CHEMIN DE FER BLACK-JACK. Vsak gost bo dobil darilo.
PRIPRAVLJA POSEBEN LASTNI PROGRAM ZA SILVESTROVO
NA SLOVESEN NAČIN NOVO LETO 1970
Za Informacije in rezervacije telefon 71814 dnevno od 19.30 dalje
VELETRGOVSKO PODJETJE
y/yjanod<(. postojna
VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN, MARKETOV IN SUPERMARKETOV V POSTOJNI - SEŽANI -KOPRU - IZOLI - PIRANU IN V PORTOROŽU
BOGATO IZBIRO KVALITETNIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV
SVEŽE MESO VSEH VRST — SUHOMESNATE IZDELKE - MLEČNE PROIZVODE - VINA IN DRUGE PIJAČE.
Pa ie: usnjeno ter drugo moiko in žensko konfekcijo, kozmetiko, preproge, čipke in suvenlrje
BOSTE DOČAKALI

PORTOROŽ PORTOROSE
KOIILETTK UH KM IN lili FER RAM.AItA
V HOTELU »PALAČE« PORTOROŽ
<l(l|irli> vse leto
vabi na praznovanje ob božičnih in novoletnih praznikih
‘Rimorski dnevnik
IZ FRANCOVIH FAŠISTIČNIH JETNISNIC
Krvave inkvizicijske metode sredi Evrope XX. stoletja
Nekaj dokumentarnega gradiva o izvajanju neposrednega terorja nad svobodoljubnimi ljudmi ene najbolj mračnih dežel na svetu
Pretirano bd bilo reči, da Evropa Iglo in učinkovito napreduje v tejem splošnem in še zlasti polijem razvoju, kakor bi bilo ne-'Vamo trditi tudi nasprotno. Ne 50 ne drugo ni dokazljivo, mar *č je očitno, da njeno stvarnost ičuje dokajšnja dinamičnost med različnimi tokovi in je sitalen proces naporov v raz-vanju nastajajočih zaporednih idj, ki vendarle preprečuje, bi se stanje na tem našem kon-'ientu povsem ne zamočvirilo.
Kot pa je, postavimo, v človeko-organizmu slepič, ki njegov '»toj potencialno stalno ogroža * predstavlja nevarnost za nje-#vo zdravje, torej, kot je ta ne listen privesek s stalno težnjo,
4 se vname in usmradi, tako je ^ tudi na evropski karti odkriti *kaj takih predelov, kjer se je zgodovine ustavil, kjer se je •hoes razvoja pretrgal, kjer se je **lušje zamočvirilo in usmradilo.
® so danes Španija, Grčija, Por-"falska — jetnišnice Evrope.
Nad trideset let je že Španija dvojno mrtva. Obstalo je vse, je stremelo naprej. Ljudje so 'toehali misliti, a kdor je to ho-mu železna pest diktatorske ob 'ki ni prizanesla. Kar je bilo de-hkraticnega zanosa v Evropi in ^adržnih stremljenj v tem smi-ll* Pa doseženih rezultatov, se vsi Španije niso niti dotaknili. Vse J je ustavilo pred železnimi vrati »ncove diktature, za njimi pa so razpredale pajčevine dušeče nevidnosti, izpolnjene z grozo krivih ječ in ječanjem tisočev, ki Umirali in umirajo pod železno fašističnega terorja.
, Čujmo, kaj pravi španski rodovi), književnik Txomin Ciluaga Alke iz Biskaje: «Aretiran sem bil marca 1969., štiri dni so me dr-k v zaporu. Pretepali so me po kodcu, ramenih, zadnjici, po uše-k, po vratu in po nogah. Z izrinjenimi rokami sem moral no-težke zvitke, pri tem pa so me 'ališevali in me tepli s tankimi kicatru.* Navedel jc imena svojih 'Učiteljev, bila sta to vrhovni šef lskajske policije Creit in pokra hski šef tako imenovane politično-teialne brigade Criado.
A to je samo eden od šestdesetih “Opisanih dokumentov o mučenju tonskih sindikalistov, njim naklo tenih duhovnikov in študentov v toncovih ječah. Vs> ti dokumenti s zdaj nahajajo pred Mednarodno vezo svobodnih sindikatov v Brusit V njih politični kaznjenci ozi-toua priporniki dajejo nadrobne 'ise o sadističnih mučenjih v toncovi Španiji.
Harm G. Buiier, generalni sekre Jf MSSS, je že 20. septembra to Rjavil španskemu pravosodnemu knistru Antoniu Marii de Oriolu. 'Vestil ga je, da se je omenjena todnarodna sindikalna organizaci glede na »brutalno teptanje člo-laških pravic* zdaj odločila »obto-H špansko vlado pred vsem svetim javnim mnenjem*.
Navajamo nekaj dejstev iz ob-%e; študent Eduardo Uriarte Ro-Vro je bil aretiran v kraju San kkler in zaslišan v kleti policij-,tega komisariata v Bilbau. Pri je policija na njem zlomila tri 'ulice, nešteto šib in eno stolico. Uto so ga še kar naprej mlatili letvami razbitih stolic in klopi. Politično socialna brigada faši-fičnih krvnikov se pri mučenju po 'Užuje posebnega žargona, kadar Jh izvajanju svojega posla upo-toblja n.pr. tako imenovane: »dvo ^lico», ko zapornika stalno mla in ga vlečejo za lase, vtem mora ta ves čas čepe skakati Ufog mize;
»mokro nogo* — ko zapornika Jhvežejo za stolico in s šibami totepajo po podplatih;
»test s steklenico* — pri čemer Rezano žrtev posade na stolico, ji Stegnejo glavo nazaj in zamaše Vice, nakar ji iz steklenice vli-»Ujo vodo v grlo, da se začne da Uiti;
'prerokovanje* — zvezano žrtev Nože na mizo tako. da ji glava noge vise čez rob, zatem pa jo i Palicami tolčejo on obrazu, tre-Uhu in spolovilu; uigranje na gramofon* — zaporna postavijo v sredo kroga poli cUjev, ki ga z udarci z nogo in s tohdreka gonijo od enega do dru-•uga.
Govoreč o duševnih mučenjih, ob-
tožnica MSSS tudi navaja, kako da zapornika privedejo pred mučilnico, nakar ga silijo, naj po krikih žrtve ugani, koga so pravkar mučili. Ženske policaji še na prav posebno živalski način žalijo in zmerjajo. Duhovnike zmerjajo s »heretiki*, »kurbirji* in «toplimi brati*.
Kot mučitelji prednjačijo že omenjeni šef politično socialne brigade Criado, inšpektor Prado in policaja Chacon ter Vedillo.
Ker pa protest MSSS ni dal nobenega rezultata, so se evropski sindikalisti julija letos odločili tudi za gospodarsko-politični pritisk na španski fašistični rtžim.
Madridske oblasti, ki jim je mno-
go do tega, da bi dosegle nekakšen status priključenega člana evropske skupnosti, pa so nato mednarodni organizaciji dela, h kateri Španija pripada od 1. 1956, izjavile, da je vsako zapostavljanje oziroma vršenje pritiska nad človekom v nasprotju z uradno politiko Španije in se strogo kaznuje.
Toda v resnici, se mučenja navzlic temu nadaljujejo. Take uradne izjave, pa je znano še iz Hitlerjeve in Mussolinijeve dobe, kako se dajejo in koliko veljajo. A v Španiji ne bo pravice, doMer se vsi svobodoljubni ljudje ne bodo zavedli, da je treba Francu in njegovi sodrgi neusmiljeno streti strupeno glavo.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
IVO ZORMAN:
«V tem mesecu
se osipa mak»
Pred božičnimi prazniki se v ZIJA »boljše družine* zberejo na družinski praznik. Na sliki vidimo Jacgueiine Kennedy-Onassis s svakom princem Radziwillotn.
.....................................................i.......................................................................................................................................................................................................................................................................................i.............................................
PO PODATKIH AMERIŠKEGA OBSERVATORIJA «0A0-2»
Vesolje je neprimerno širše kot so menili znanstveniki
Zvezdoslovska opazovalnica na višini 7 00 km, kjer ni več ovir, ki jih predstavlja zemeljska atmosfera - Podatki postajajo zanimivi
Pred približno letom dni so A-moričani izstrelili v vesolje astronomski onservatorij, katerega glavna naloga je, proučevanje nebesnih teles. O rezultatih enoletnega opazovanja poroča znanstvena last »Science* približno takole:
Pred letom dni so izstrelili raketo, ki je vzbudila veliko zanimanje posebno med znanstveni ki. Ta raketa je imela nalogo, da ponese na krožno pot okoli Zem lje astronomski observatorij, ki ga sestavlja 236 000 delov in delcev. Seveda gre za izredno po polno in miaiuoiozno izdelano na pravo, ki jo je raketa varno primes a na višino 700 km od Zemlje, kjer se že zdavnaj preneha sleherna motnja s strani zemeljske atmosfere in so vsa opazovanja v globoka prostranstva veso lja bolj jasna in učinkovita.
Seveda niso Američani poslali 700 km visoko observatorija, kakršnega imajo na, primer na Mount Palomaru, ki je opazova lišče z največjo Lečo na svetu, pač pa so poslali v vesodije so razmemo majhen observatorij, ki je opremljen z enajstimi teleskopi manjšega obsega, ki pa prodrejo zelo globoko zaradi že o menjenega dejstva, da ni med njimi in objekti njihovega opazovanja nobenih ovir.
Zvezo s tem observatorijem vzdržuje vesoljsko središče v bližini Washingtona, v katerem dela kakih 200 ljudi, seveda prvenstveno tehnikov in visokih znanstvenikov, ki sprejemajo vesti in jih sproti analizirajo ali kot tudi pravijo dešifrirajo na razumljiv jezik.
Doslej je sorazmerno majhen observatorij, k ga imenujejo s kraticami OAO-2, napravil že 5864 posnetkov »neba* in razni drugi njegovi inštrumenti so napravili 2000 opazovanj »v notranjost* vesolja, o čemer so sporočili ustrezne podatke na Zemljo. Med temi »opazovanji* so razne naprave »posvetile posebno pozornost* 568 specifičnim zvezdam ali galaksijam, to se pravi meglicam. Na osnovi teh podatkov so stro kovnjaki v svojem centru v bližini Washingtona in tudi strokov njaki drugih opazovališč, katerim so posredovali podatke, močno razširili dosedanjo sliko vesolja in si marsikateri dosedanji dvom pojasnili. Po mnenju ene ga izmed strokovnjakov dr. Jamesa Cooperina, ki spada med nabolj znane ameriške astronome, podatki, ki so bili doslej spreje ti, nakazujejo, da je vesolje ne kajkrat «obsežnejše» kot so srna trali doslej. Pravzaprav je zelo težko govoriti o fcetn, kje se vesolje konča, saj pravijo da nima konca in če nima konca, so tudi svetlobna leta, ki se v teh pri merih uporabljajo kot osnovno merilo, prekratek »meter* Kljub temu so doslej znanstveniki raču nali, da obsega vesolje prostor,
ki v premeru meri okoli 20 milijard svetlobnih let. Po novih merilih je vesolje »glahlje* seveda gledano z našega zornega kota, g.edano z Zemlje.
Sonce, zvezde in meglice odsevajo ultravijolična žarčenja, ki jih v pretežni večini vsrkajo gornje plasti zemeljske atmosfere in zato nikoli ne prispejo do naprav, ki so postavljene na površini Zemlje. Naprave, ki so na «OAO-2» pa morejo »videti* vse jasno, kar astronomom omogoča, da pridejo do marsikaterega zanimivega sklepa v zvezi z raz nimi kemičnimi pojavi v vesolju, z raznimi temperaturami ne v bližini Zemlje, torej opazovahšča samega, pač pa v zvezi s temperaturami, ki vladajo na raznih daljnih zvezdah. Vrh tega morejo že omenjene naprave na »OAO-2* izmeriti tudi brzino, s katero se posamezna nebesna telesa premikajo v vesoljskem prostoru, koliko so oddaljena od nas, s kakšno brzino se nam približujejo, s kakšno brzino od nas bežijo, itd.
Doslej je «OAO-2» registriral najpomembnejša ultravijolična zar-čenja v meglici Andromede. Zelo podobna žarčenja pa so njegove naprave zabeležile tudi na štirinajstih drugih galaksijah. To pa pomena, da so sistemi teh zvezd oziroma sistemi meglic mnogo bolj bleščeči kot so astronomi doslej računali na temelju podatkov, ki so jih dobili na opa-zovailišču v Mount Palomeru ali z opazovališč drugod po svetu.
Ako so Andromeda in ostale meglice, ki jih je dosej opazovala vesoljska astronomska postajo «OAO-J», resnično tako bleščeče, kot se da sklepati na temelju registriranih ultravijoličnih žar-čenj .potem se da sklepati, da so te meglice bolj daleč kot so doslej računali, kajti sicer bi na Mount Palomar prihajala njihova svetloba mnogo bolj močna, bolj izrazita. Že omenjeni ameriški znanstvenik meni takole: »O-
čitno je, da je njihova razdalja od nas mnogo večja kot smo računal*. Toda tako ta znanstvenik kot njegovi ameriški sodelavci, ki so doslej analizirali podatke, ki jih je poslal na Zemljo »OAO-2*. še nočejo postavljati kakih novih meril o tem, kako globlje da je vesolje na osnovi podatkov, ki so jih dobiild s temi inštrumenti. Za sedaj »ameriški znanstveniki ne marajo še premaknil meja vesolja*. Za takšne sklepe so potrebni mnogi drugi, temeljitejši podatki. Vrh tega pa je treba te podatke tudi mnogo temeljiteje analizirati.
Vesoljski observatorij «OAO-2» je prav tako odkril, da tako imenovane «žareoe» zvezde izgorevajo zelo nag o, da na primer v najkrajšem času oddajo v svojem izgorevanju toliko energije, kar je v drugih besedah snov ali tvarina, kolikor je Sonce da v 100 dsoč letih. To, se pravi da so v vesolju posamezne zvezde, ki so neprimerno bolj vroče kot je nase Sonce. So torej druga Sonca, ki neprimerno bolj naglo oddajajo svojo energijo, ki, skratka, ze
10	naglo izgorevajo.
Sicer pa so znanstveniki že zdavnaj dognali,, da tako imenovane mlade zvezde naglo izgorevajo in da pri izgorevanju izgubljajo veliko tvarine, iz katere so sestavljene. To, kar preseneča, pa je po mnenju ameriških znanstvenikov to, da te »vroče* zvezde izgubljajo mnogo več tvarine, kot so doslej znanstveniki računali.
Brez divama bodo ta dognanja potrdila ali ovrgla marsikatero dosedanjo domnevo. Morda pa bo še največji uspeh observatorija «OAO-2* v tem, da so njegovi teeskopi in druge merilne na prave izmerile, da se vesolje mnogo boLj naglo širi, kot so računa
11	doslej. Čeprav je to glavna ugotovitev observatorija «OAO-2», se znanstveniki še ne spuščajo v raziskovanja in pojasnjevanja, ker menijo, da gre za preveč tvega
LJUBEZEN, ZAKON IN DRUŽINA
Inštitucija zakona še ni v krizi
V 90% primerov zakonska zveza traja do smrti partnerjev
Amerika ni vedno Amerika
no in premalo dognano zadevo.
NEW YORK, 26. - Da so ZDA tehnično najbolj razvita dežela, ne dvomi nihče. Da so ZDA, vzete v celoti, trenutno na.-bogatejša država na sveto, ne zamika nihče. Da pa so v ZDA ljudje, ki tudi umrejo od pomanjkanja, je manj znana resnica in se o njej bolj malo govori. Le redki Američani in na srečo mlajši ljudje imajo talko poguma in iskrenosti, da jasno in javno povedo, da je tako. Sicer je res, da se je o pojavu podhranjenosti dela prebivalstva v najbolj bogati deželi na svetu začelo govoriti že pred leti, ko je bila «v prvi borbeni črti za oblast* v tej deželi družina Kennedy, toda o-stalo je pri starem in zadeva se ni premaknila niti za milimeter. Danes in jutri tudi ne bo veliko bolje, ker »razmere še niso zrele*.
In vendar velja navesti nekaj podatkov, kot jiih je nanizal ame ruški «New Statesman*, ki je med drugim zabeležil, da »Amerika je imela leto6 rekordno žetev pšo niče in vsi silosi so bili polni in kljub temu, da so zrnje vskla-diščtli, kamor se je dalo, je ob železniških postajah v Nebraski bilo na kupe, cele gore zrnja, ki ga niso imeli kam dati*... »V drugih delih ZDA pa je okoli 15 milijonov ljudi, ki so lačni in med njimi so tudi taki, ki niso nikoli povsem siti*.
Lsti list navaja nato, da so ZDA glede smrtnosti otrok na 14. mestu na svetu, in da je veliko umsko zaostalih otrok v ZDA, zaostalih zaradi podhranjenosti »Da bi protislovje bilo še večje — nadaljuje list — vlada ZDA daje vsako leto farmarjem okoli 4 mi lijarde dolarjev, da bi ne pridelali preveč*, ker bi v tem primeru cene poljedelskim pridelkom padle.
*>..............i.......................i..■mm....i.......
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vse-*Mošno izredno zanimanje za neki S načrt. Ne odgovorite na pismo, ** ga boste prejeli	. .
.Bik (od 21.4. do 20.5.) Zanimivo Jj obenem nevarno srečanje^ z ne-V starim nasprotnikom. Težko bo-Ks prenesli neko žalitev, toda ohra boste hladno kri
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Iz-*Nlna sreča v sklepanju poslov do jteldne. Uspešno boste pomagali pri-tetelju v stiski.
, RAK (od 22.6. do 22.7.) Izvrstno Jošte prestali neko preizkušnjo. Jlonda se ne zavedate, da vaš najboljši prijatelj vam sploh ni pri tetelj.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Uposte-v6jte v svojem delovnem programu !)®svet, ki vam bo dan. V družino “o stopilo veselje.
Devica (od 24.8. do 22.9.) Dajte
v*o podporo nekemu svojemu mla-IWiu sodelavcu. Ne bo vam težko ** znajti v novem zelo razgibanem
'Mju.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preverite verodostojnost neke trditve. Nepredvideno poslabšanje odnosov z drago osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša običajna previdnost bo danes povsem utemeljena. Zresnite se, vse
življenje pa res ni en sam cirkus.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Od časa do časa je treba tudi v poslovnem svetu dati prosto pot domišljiji. Trd spopad z nekim opravljivcem.
KOZOROG (od 22.12. do 21.1.) Pazite se pred tem, da bi se v svojem delu ne spremenili zgolj v kolesce nekega stroja. Previdnost v odnosih z najmlajšimi!
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Povečanje dinamičnosti v delu bo vsekakor posledica povečane zapletenosti nalog. Krotite svojo pretirano radovednost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka neutemeljena zakasnitev bo povzročila nepričakovan spor. Nepozabno srečanje z neko duhovno izredno boga
to osebnostjo.
SOBOTA, 27. DECEMBRA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16 10 Operetne melodije;
17.00	Milva; 17.20 Cerkev v sodob nem svetu; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor «E. Adamič*; 18.50 Ital. motivi; 19.10 Pod farnim zvonom v Borštu; 19.40 Orke ster in pevci; 20.00 Šport; 20.45 Marodič: »Vrnitev Simona Radi •a*; 21.30 Ples.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.00	Med prijatelji glasbe; 14.45 M. Cecovini: «La bora*.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Po pevke; 8.30 Operetna glasba; 9.00 Malo besed - veliko glasbe; 9.35 Majda Sepe in Ivica šerfezi; 10.00 Prijetna glasba; 10.30 Pisani mo tivi; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Program z A. Lupom; 14.00 V ritmu z mladimi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.00 Primorska in nje ni ljudje; 16.40 Nove plošče; 17.00 [zbrali ste; 17.30 Pesem in ritem;
19.00	Poje S. Shaw, 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.06 Podoba in glasba; 9.30 Filmske novosti; 10.06 in 11.30 Ura glasbe; 12.06 Kontrapunkt; 13.15 Napovedi za
1970.; 14.45 in 15.10 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Znanstvena oddaja: Kiti 18.00 Ve liki variete; 19.30 Luna park; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Pogovor o glasbi; 22.20 Sodobni ital. sklada telji.
II. PROGRAM
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 9.40 G. Deledda: Božično darilo; 10.00 in 11.35 Telefon ski pogovori; 10.40 Glasbeni va riete; 13.00 Program z Rito Pa-vone; 13.35 Poje Ornella Vanoni; 14.05 Juke box; 15.18 Koncert; 17.30 Izžrebanje loterije; 17.44 Pio šče za najmlajše; 18.45 Glasbeni aperitiv; 19.00 Glasbeni intervjuji; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Canzomssima; 23.00 Kronike juga
lil. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Granados in
r It H 1	1__ .	1 O OC	»T n
Čez travnike zelene; 9.50 »Naš avtostop*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Na krilih ritma in melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbena pravljica; 14.25 Lahka glasba; 15.40 Barito nist Ladislav Mraz; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Glasba iz fil mov; 17.45 Jezikovni pogovori.
18.00	Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 An sambel J. Privška; 20.00 «Nove melodije*; 21.15 Melodija meseca; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Opera včeraj in danes,
13.00	Komični filmi; 13.30 Dnev nik; 16.30 Konjske dirke; 17.00 Spored za najmlajše; 17-30 Dnev nik in izžrebanje loterije; 17.45
Spored
za mladino; 18.45 Življe
La Montaine; 13.25 Straussova »La donna senz’ombra»; 17.10 Nemšči na; 17.35 Arabci pred islamom; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kino in gledališče: 19.15 Koncert; 20.30 Simf. koncert: 22.30 A. Dumas: »La visita degli sposi*.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mozartova klavirska glasba; 9.30 Od gotike do baroka; 10.20 Bartok in Prokofjev; 11.55 Fagotist G. Zuckermann; 13.05 Offenbachova operna glasba.
SLOVENIJA
nje v Sovjetski zvezi; 19.10 V par lameotu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in kronike; 20J0 Dnev nik; 21.00 Canzonissima; 22.30 T\ film: «Mož»; 23.00 Dnevnik.
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbe na matineja; 9.05 Radijska šola: Kakadujeve novoletne želje; 9.35
II. KANAL
18.20 Mali oder; 21.00 Dnevnik: 21.15 TV film: »Ljudje brez ime na»; 22.05 »Grof Montecristo*.
JUG TELEVIZIJ*
20.00, 23.10 Poročila; 9.35 TV v Soli; 16.30 Aliče v čudežni deželi;
17.30	Po domače s fanti treh do lin; 17.45, 18.30 Prenos športnega dogodka; 1820 Cikcak; 19.15 S kamero po svetu; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Dedek Mraz za vas;
20.30	Propagandna oddaja; 20.40 Posnetek evrovizijske glasbene oddaje iz Wlesbadna; 21.40 Stan in Oldo; 22.00 Novi rod — film
m
m
Sama odprava spolnih prepovedi oziroma tabujem, kakor jim tudi pravimo, še nikakor ne more trajno obenr-m odpraviti tudi nevroze. Nasprotno, lahko se spremeni v vzrok prenasičenosti in od vratnosti, brž ko je minila prva opojnost neomejene spolne svobode in postane človek izpolnjen kot z nekakšno duhovno praznino. Do tega kaj lahko pride kot posledica podobnih nesporazumov ali na pač.lih pojmovanj.
Takole nekako je izjavil dr. H. Goeppert z vseučilišča v Freibur-gu, in sicer na kongresu na temo «Zakon in družina skozi zdravnikovo oko*.
Profesorica sociologije dr. Helga Pross pa je zavrnila mnenje, da je zakon kot inštitucija v krizi. To je tudi skušala dokazati, čeprav posredno, s trditvijo oziroma navajajoč dejstvo, da se še danes okrog 90 odstotkov zakonov ohrani vse do smrti partnerjev, kakor tudi s tem, da število zakonskih razvez v vseh civiliziranih deželah nepretrgoma pada. vtem ko se po drugi strani ločenci ponovno odločijo za zakon, kar bi gotovo ne napravili, če bi se njihova skepsa nanašala na samo inštitucijo zakona, ne pa samo v od nosu do njihovega dotedanjega partnerja.
Nedvonmo je, da sodobni zakon ni brez težkoč, toda temu se ne gre čuditi, če upoštevamo življenjske okoliščine. Kot enega najbistvenejših vzrokov zakonskega spopada navaja dr. Prossova obstoječo obliko zakona. Medsebojni odnosi v zakonu so postali ne-posrednejši in intenzivnejši, a hkrati tudi nestalnejši in čedalje bolj zaprli, tako da je malodane skoraj izključena sleherna možnost, da bi med obema zakoncema kdo lahko posredoval.
Vendar je to samo eden od vzrokov, ki danes povzročajo več konfliktnih situacij kot nekoč. Drugi vzrok je v tem, da se je položaj žene nekako razcepil - žena se je znašla v Škarjah med svojim delovnim in družinskim interesom Zaradi tega se cesto ne more ustrezno posvetiti svojemu delu v službi, kakor tudi ne zadovoljivo opravljati svojih gospodinjskih poslov, kjer pa njeno delo sploh ni priznano. Nobenega smisla nima skušati to napetost odpraviti tako. da bi se spet povrnili na staro stanje, pravi dr. Prossova. Mnenja je, da je treba ženo razbremeniti gospodinjskih nalog, Postavlja pa se vprašanje, ali je to res tako pametno, kot se zdi in kot nekateri zatrjujejo. Oziroma, naj izrazimo to z naslednjim vprašanjem: ali more pri znanje večje stopnje svobode v prid ohranitve inštitucije zakona v resnici privesti do tega, da se žena vse bolj odtujuje od svoje naravne in človeške naloge, ki jo določa za središče in dušo družine?
Se ne sme nadalje pozabiti tudi otrok, ki jim spričo takega družinskega življenja lahko zmanj-kata materina pozornost in ljubezen. O tej temi je govoril dr. D. Ohlmeier in opozoril, da nerešeni konflikti i.ied roditelji pogosto določajo otroku vlogo, ki se pokaže kot izvrstno sredstvo »razbremenjevanja* konfliktov med očetom in materjo, vendar pa pri tem otrok povsem lahko živčno oboli.
Zanimivo je tudi, da pa pri vseh teh diskusijah malo komu pride na misel, da bi se vprašal, ali niso mnoge ljudi pravzaprav drugi prepričali, da je njihov zakon v krizi.
Najprej vsi od vas pričakujejo in zahtevajo, da sprejmete ustrezne zakonske in družinske obveznosti, nakar se vam začno spet vsi zapovrstjo vsiljevati in vas prepričevati, kako da se žaret «morate počutiti nesrečne*, de bi še naprej skušali vztrajati pri svoji napačni odločitvi. Ali ni morda prav ta paradoks med prizadetim posameznikom in njegovim okoljem pravzaprav najbolj kriv, da prihaja danes do tolikšnega števila zakonskih kriz?! No, o tem vprašanju kongres n; razpravlja! in zato nanj tudi ni Ul dan od govor.
Pred meseci je vzbudil pozornost j roman Iva Zormana Čez dvajset let bo vse drugače, zrel pripovedni tekst, ki ga je mladinski pisatelj napisal za odrasle bralce. Se večje presenečenje bo morda predstavljal najnovejši tekst Iva Zormana. roman V tem mesecu se osipa mak, ki ga je pravkar izdala založba M adinska knjiga. V tem nepreobsečnem romanu je namreč pisatelju uspelo doseči tisto kvaliteto, ki jo od podobnega teksta samo pričakujemo in so jo želimo.
Gre namreč za roman, ki se opira na dogodke med vojno, na čas partizanjenja glavnega junaka, ki svojo usodo pripoveduje sam. Gre za zanimivo zgodbo, v kateri pisatelj iz vojnega časa in preteklosti prehaja v sodobno življenje. Gre tudi za tragično zgodbo. za aktualno povojno problematiko, s katero se pisatelj, kol njegov glavni junak, ne more sprijazniti. Gre tudi za kompozicijsko dovršeno pripoved, za moderen prijem pripovedi, skratka, gre za kritičen vojni in sodobni roman, ki je napisan s toplim razumevanjem za človekove stiske. Za skorajda odličen tekst, ki bo za marsikoga ne samo zanimivo branje, temveč tudi primer, kako je mogoče na tematiko, ki jo obravnava pisatelj, napisati umetniško zrelo pripoved.
Glavni junak Peter Grum - Jan pripoveduje o svojem življenju in svoji usodi. V bolnišnici za duševne bolezni je, v času ko se osipa mak. šel }e ven iz bolnišnice, da bi obiskal kraje svojega partizanjenja. pa ga je nesrečna usoda pripeljala nazaj v bolnišnico. Zdaj se pogovarja s svojimi padlim tovariši in jim pisari pisma, da bi sprostil svojo notranjost. In tako v svoji pripovedi razkriva svojo mladost, usodni dogodek v partizanih, svoje povojno življenje in svojo tra^čno usodo.
Se mlad je šel v partizane, pa je s svojo skupino prišel v neko bajto, kjer so jih obkolili Nemci. Padli so drug za drugim, njegova dekle, partizanka Branka, se je zavila v odejo in se ustrelila v g'a-vo. Ranjeni komandir je potem, ko je bomba odnesla vrata, hotel začeti streljati na Nemce in na lepega, mladega poročnika, ki je vodil naskok na bajto. Toda Jan je zgrabil za cev in tako rešil življenju nemškemu poročniku, s tem pa tudi sam sebi. Vojno je preživel v taborišču, po vojni pa je nadaljeval šolanje in maturiral. Toda usodni dogodek je ostal za vedno zapisan v njegovi duševnosti in nikoli se ni mogel več otresti spomina nanj. Ko je končal gimnazijo se je zaposlil kot sekretar v tovarni, potem se je oženil s hčerko premožnega trgovca, ki so ga nacionalizirali. Toda v ženini družini se je vedno počutil kot tujec, vedno so mu očitali njegovo preteklost, — bil je nezakonski sin revne poštarice, — nje-govo revščino, njegovo nesposobnost. Svojemu tastu je preskrbel službo v svoji tovarni in nekdanji trgovec se je hitro znašel v komerciali, da se je hitro povzpel nad nerodnega sekretarja. Pravzaprav pa je bila tudi njegova po roka s Hedviko zgrešena in posledice predvsem njene nosečnosti. Ko je tast pripeljal nekega Nemca, poslovnega prijatelja v stari mlin. ki so ga starši kupi i za u>eekend, je vse tisto, kar se je nagnetlo v notranjosti nesrečnega fanta, izbruhnilo na dan. Ušel je in ko so ga našli, je našel za točišče v bolnišnici za duševne bo lezni. Zdaj se je vrnil v kraje, kjer je partizanil. se srečaval z znanci iz vojne, obujal spomine na usodni dogodek v bajti. Na robu in navezoval nove stike. Nova znanka je tudi učiteljica Tereza, ki nudi Janu prenočišče in nekaj ljubezni. Toda ko k njej pride podomačeni Italijan, ki je kot pre-
voznik ostal od vojne, ga Jan nar pade in skoraj zadavi. «Z njim bi ubil — pripoveduje Jan — gospoda Konrada (tasta), z njim bi ubil lepega poročnika, gospoda Burgmanna (poslovnega prijatelja tasta), z njim bi ubil vse, kar me je dušilo in kar mi ni dalo živeti. In tako je spet končal v bolnišnici, kjer pred strežnikom navidez slika, v resnic pa piše spomine...
To je zgodba, ki nam jo pisatelj pripoveduje v prvi osebi, izredno plastično, neposredno, s toplim razumevanjem za nesrečno u-sodo in stiske mladega fanta. Zgodba je zanimiva, glavni junak pa tudi prikazan izredno dovršeno. Njegovo usodo podoživljamo in prepričani smo, da je moralo priti do usodnega koraka. Prepričljivost zgodbe in usode je poleg tople človečnosti odlika tega romana. Ta je razen tega pisan v moderni pripovedni tehniki, v kateri pisatelj preskakuje iz sodobnosti v preteklost.
Pisate’j tudi ni prezrl krivde sodobne družbe, ožigosal je nekatere krivice sedanjega časa, nekatere nepravilnosti, pomanjkanje skrbi za človeka. Vse to pa nam je dalo tekst, ki nas pritegne, osvoji, ki nas sili k razmišljanju in tudi pretrese. Če izvzamemo naslov romana, Id ni najbolj posrečen, pa je vse ostalo v tem najnovejšem delu Iva Zormana vredno samo pohvale. Roman Iva Zormana «V tem mesevu se osipa mak» je tako skoraj primer, kakšen naj bo sodoben roman s partizansko tematiko, povezan s sodobnostjo, poglobljen. pa vendar zanimiv in živ. aktualen in lepo skoraj dramatično napisan.
81. Ru.
Vidmarjev
esej
o Ivanu Cankarju
V počastitev petdesete obletnice smrti Ivana Cankarja je z zamudo pri Državni založbi izšel esej Josipa Vidmarja o Juanu Cankarju. V drobni knjižici, na dobrih petdesetih straneh, je priobčeno najnovejše Vidmarjevo delo, ki ga deloma že poznamo po objavi v Sodobnosti. Vidmar pa je za knjižno izdajo svoje delo razširil in dopolnil, nekatere odstavke pa napisal povsem na novo.
Vidmarjev esej predstavlja skrajno strnjen, sintetični pogled na Cankarja in njegovo delo in pomeni seveda obogatitev naše can-kariane. Vidmar je Cankarjevo delo razdelil po motiviki pisateljevih del. Pri tem pa Vidmar upo-tavlja, da so nekateri motim bili za Cankarja zelo ugodni, drugi pa spet neugodni. To velja zlasti za tista dela prvega obdobja, ki so vse preveč subjektivistična. Nasprotno pa so dramska dela tista, ki jih Josip Vidmar msoko ceni, saj je mogoče Cankarjeve drame postaviti ob odrske stvaritve O-strovskega, Gorkega in drugih velikih svetovnih dramatikov. Vid-
marjev spis nima namena, da bi dokončno rešil vsa vprašanja v zvezi s Cankarjevo umetnostjo.
Nekatere probleme je avtor v svojem delu le nakazal in jih prepustil v rešitev slovenski literarni znanosti. Vidmarjev spis je napisan jasno in koncizno, izredno strnjeno in ga bo z veseljem pre bra! zaradi jasnosti vsak. tudi ne-literarno šolan človek, ki se bo hotel globlje seznaniti s Cankar jem in njegovo umetnostjo. Seveda pa bo o Vidmarjevem najno vejšem eseju zanimiva strokovna kntika, ki bo glede na nekatere misli in teze gotovo imela svoje pripombe.

mm
Pred dvema tednoma, 10. t.m., so temu gospodu. Id je pravkar prekoračil 60. leto. Izročili Nobelovo nagrado za uspehe na področju biologije. Je to Max Delbrttck, U, kot vidimo, ne pozna starosti.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 4.2, najnižja 0.9. ob 19. uri 0,9 stop„ zračni tlak 1114,3 nespremenljiv, veter 18 kim/h jugovzho-dnik, s sunki 32 km/h, vlaga 57 odst., nebo jasno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 9 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 27. decembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone o*> 16.27 — Dolžina dneva 8.42 — kuna vzide ob 20.02 in zatone ob 10 ‘"
Jutri, NEDELJA, 28. decembra
NEDOLŽNI OTROCI
DOGODEK ZGODOVINSKEGA POMENA
Beneški Slovenci v Kulturnem domu
s pesmijo in besedo Nadiških dolin
0 pomenu tega nastopa sta spregovorila župnik g. Cencič in predsednik društva «!van Trinko iz Čedada, Izidor Predan, nastopili pa so zbora «Reianj» in «!drja», solisti ■ pevci in šolski otroci ■ Glasbeni
spored sta vodila kaplan Rino Markič in Anton Birtič, ki je pesmi spremljal na harmoniko
Šolski otroci iz Benečije na včerajšnjem nastopu
mači kraja in še beneško narodno «Vince rumeno*, nato pa sta se znova predstavila mala Klavdija iz Gorenjega Trblja in ob spremljavi na harmoniko zapela Hladnikovo «Na zeleni gori* in Mihelčičevo «Pomlad*.
Znani napredni beneški narodni delavec Izidor Predan je napisal pesem «S strani Matajurja*. Uglasbil jo je Ubald Vrabec, izvajal pa jo je v moški sestavi zbor «Re-čanj* pod vodstvom dinamičnega kaplana Rina Markiča. Isti zbor je nato v mešani sestavi zapel še «Rečanjsko dolino*, ki jo je prav za ta zbor napisal župnik s Krasa pri Dreki, Zdravko Birtič, uglasbil pa župnik iz Dolenjega Mrsina, Nino Špekonja.
slabo spričevalo zavzetosti za težko usodo naše bratske Beneške Slovenije.
j. k.
Zaradi novoletnih praznikov
Od 1. do 4. januarja zaprt konzulat SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo od 1. do 4. .januarja 1970 zaprti zaradi novoletnih praznikov.
PADLA STA IN OBLEŽALA NA TLAKU
Dva priletna upokojenca podlegla hudemu mrazu
V noči med božičem in Štefano-
aDanašnje srečanje v tem Kulturnem domu je za našo Benečijo zgodovinsko. Prvič smo Benečani, zadnja in najmanjša vejica slovenskega naroda, ki v videmski pokrajini že sto let hodimo po naši kal-varijski poti, da dosežemo naše človeške pravice, z lastnimi močmi pripravili ta kulturni nastop. To jasno dokazuje, da v naših krajih in v srcih beneškega ljudstva slovenska beseda, čeprav brez šol, ni še umrla in ne bo umrla. Prosim vas, ki ste tu pričujoči na današnjem srečanju in vse drage brate na Goriškem in Tržaškem, da ohranite ljubezen in solidarnost z našo Benečijo in da jo vedno bolj spoznavate
Ne vem, če so bile v Kulturnem domu od dneva njegove otvoritve spregovorjene tako pomembne besede, rekel bi spodbudne besede, kajti če nam človek iz srca Beneške Slovenije pove, da slovenska beseda v nadiških dolinah ne bo izumrla in nam to potem potrdijo beneški pevci in recitatorji s tako presunljivo pristnostjo, kakršne Slovenci iz drugih pokrajin najbrž ne zmoremo več, potem je to kot čudoviti lek na rano, ki je vendarle boleča. Kajti Benečija je, ali bi vsaj morala biti, naša največja bolečina in naša največja radost obenem: bolečina, ker je gotovo edina deželica v civilizirani srednji Evropi, v kateri njeni ljudje ne uživajo niti najosnovnejše pravice — imeti šole v svojem jeziku; radost, ker je izpod pepela stoletne potlačenosti po osveščanju pred 25 leti spet začel z neuničljivo življenjsko vztrajnostjo prodirati plamen narodne bitnosti, ogrevati najprej beneške ljudi same in potem nas, ki smo jim najbližji.
Za župnikom čenčičem, pred katerim sta pevca ob spremljavi na harmoniko zapela domačo «Tam gori za našo vasjo*, je spregovoril predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko* Izidor Predan. Tudi on je poudaril zgodovinskost dejstva, da nastopajo beneški Slovenci prvič s svojim sporedom v tržaškem Kulturnem domu, nato pa je predstavil nastopajoče in dejal;
«Beneška pevska zbora «Rečanj» in tldrja» sta bila ustanovljena šele letošnjo pomlad. Pevci se uče v težkih okoliščinah, saj je vsak od njih ves dan zaposlen ali pa študira. Na vaje prihajajo v času, ki jim je po delovnem dnevu potrebnem za počitek. Večina med njimi odhaja na delovno mesto ali v šolo v kraje, ki so oddaljeni 20 do 30 km. Z a glasbo in petje imajo veliko veselje, ki so ga podedovali od svojih prednikov. Čeprav je bila naša deželica vedno gospodarsko zaostala, kar ustvarja žalost v ljudeh, je kljub temu naša pesem vedno odmevala po hribih, po senožetih, poljih, vaseh in dolinah. Beneški Slovenci so vedno radi peli, zato so ohranili do današnjih dni pesmi in besedo svojih očetov in jo širijo po svetu. To ni bilo lahko, saj vsi dobro veste, v kakšnih razmerah smo živeli in živimo danes. Mislim, da je današnji nastop beneških Slovencev v tem Kulturnem domu velikega pomena tudi zato, ker bo odprl pot k tesnejšemu sodelovanju med beneškimi in tržaškimi Slovenci ter okrepil težnje po enotnem kulturnem prostoru vseh Slovencev, ki jih mi v Benečiji že dolgo zagovarjamo.»
Po obeh nagovorih, ki sta sprožila navdušeno odobravanje, so se v dveh delih zvrstile točke pestrega sporeda, ki so ga poleg zborov «Rečanj» in «Idrja» izvajali še pevki Franka Bordon in Gianna Truš-njak, pevca Renco Birtič in Peter Medvež, otroci Klavdij Štulin, Marko Predan in Klavdij Drekonja, pa seveda harmonikar in vodja zbora «Tdrja» Anton Birtič ter vodja zbora «Rečanj», kaplan Rino Markič.
Pod vodstvom Rina Markiča je 26 članski mešani zbor »Rečanj* iz Ljes pri Klodiču zapel najprej beneško narodno «Božime moje djete* v priredbi beneškega župnika Nina Špekonja, nato narodno «Glejte že sonce zahaja* in še furlansko «Un dolor* (Bolečina), ki poje o žalostni usodi emigrantov, to je o tisti
furlanskih in slovenskih beneških ljudi. Skupina beneških dijakov je nato recitirala pesem Brede Zemljič «Domovina», prikupni Franka in Gianna pa sta ob Birtičevi spremljavi na harmoniko zapeli dalmatinsko narodno »Daj mi daj* in beneško narodno «Le ti fantje se skupaj zbirajo*, šolarja iz Gorenjega Trblja Klavdij štulin in Klavdij Drekonja, ki pa sta v Kulturnem domu že nastopila spomladi na «Veselem toboganu*, pa sta s prikupno samozavestnostjo ob Birtičevi harmoniki zapela Župančičevo »Vrabci in strašilo*. Mali Marko Predan, ki je tudi nastopil na »Veselem toboganu*, je zapel pesem »Bo treba v šolo it», nakar se je predstavil moški pevski zbor «Idr-ja» iz Podroba. Zaradi gripe žal precej okrnjen, je pod Birtičevim

jubci biu* in še narodno »Gor an dol po sr jed vasi*, pr a V Mko v Bir-‘ tičevi priredbi .-Nato se Je*spet postavil mali Marko Predanov z recitacijo Trinkove pesmi »Bajtica moje*, Jurij Krapič pa z recitacijo Predanove »Nadiže*. Za zaključek prvega dela sporeda sta pevca Renco Birtič iz Petjaga in Peter Medvež iz Gorenjega Marsina skupno s harmonikarjem Birtičem zapela Birtičevo «Mlada leta* in dalmatinsko »Mare, mare*.
V drugem delu sta najprej Franka in Gianna iz Šenčurja pri Če-
Za zaključek so se predstavili vsi nastopajoči pevci na tem spodbudnem beneškem popoldnevu in ob Birtičevi spremljavi pod Markičevim vodstvom lepo zapeli bolečo narodno pesem beneških izseljencev »Oj Božime*.
Ves spored sta napovedovala v lepi slovenščini Annamarija Vižintin iz Dolenjega Mrsina in Jurij Krapic iz Brda v Terski dolini. Vsi nastopajoči so bili po vsaki točki preprostega, toda prav zato toliko bolj prisrčnega in prikupno izvajanega programa, deležni dolgotrajnih aplavzov občinstva, med katerimi smo videli tudi več beneških duhovnikov, ki živijo s svojim ljudstvom in za svoje ljudi ter se v borbi za osnovne pravice beneških Slovencev povezujejo z vsemi, ki jim je borba za te pravice prav tako prva in glavna stvar.
«Srčno se zahvaljujemo našim prijateljem pri Slovenskem gledališču, ki so že večkrat prišli med nas, da so nam dali na razpolago ta lepi Kulturni dom za to srečanje. Naj kultura, najvišja manifestacija človeškega duha, vedno bolj povezuje med seboj nas Slovence in njena luč naj vedno bolj jasno kaže v bolj srečno in pravično bo-dočnost*, je v začetku še dejal g. Emil Cenčič. Nam pa se le zdi, da se moramo mi srčno zahvaliti beneškim Slovencem, da so prišli med nas in nam prinesli svoje živo sporočilo. Zahvaliti se jim moramo in opravičiti. Za tak obisk bi morala biti dvorana Kulturnega doma premajhna, pa je na žalost bila prevelika. Res je, da lahko odsotnost določenega števila ljudi opravičimo zaradi razsajanja gripe in nekatere, ker so praznične dneve izkoristili za zimsko letovanje. Mogoče čas res ni bil najbolje izbran, toda mimo vsega tega nas je na Trža-
Predavanj« Kmečke zveze
Danes, 27. t. m„ ob 19.30 v Dolini (sedež prosvetnega društva) dr. Leo Kralj «0 krmljenju goveje živine*.
Vabljeni so tudi živinorejci Mačkovelj in Prebenega.
vim sta zaradi mraza umrla v Tr stu dva upokojenca, 56-letni Carlo Ugrin iz Ulice Artenisao ter 50-letni Mario Bonin iz begunskega taborišča v Ulici delile Docce. Oba sta iz še neznanih vzrokov obležala na mrazu ter zmrznila.
Včeraj zjutraj okrog 7. ure je nekdo obvestil Rdeči križ, da leži ob cesti pred poslopjem št. 40 v Ulici Monte Valerio prileten moški in da je njegovo stanje zelo kritično. Reševalno osebje Rdečega križa se je takoj odpravilo v omenjeno ulico ter položilo moškega (šlo je za Ugrina) v rešilni avtomobil. Že med prevozom v splošno bolnišnico pa je nesrečni upokojenec izdihnil in so ga zato namesto v bolnišnico odpeljali v splošno mrtvašnico. Sodni zdravnik, ki je nato pregledal pokojnikovo trup lo, je ugotovil, da se je Ugrin tudi hudo udaril v glavo. Iz tega sklepajo, da je moškemu pri povratku domov najbrž spodrsnilo in se je pri padcu na tla udaril v glavo ter se onesvestil. Mraz je nato povzročil ostalo in ko so ga naslednjega jutra našli na tleh, je bilo že prepozno.
Podobna tragična nesreča se je isto noč pripetila tudi na dvorišču gostilne v Drevoredu R. Sanzio št. 42. Včeraj zjutraj so namreč nekaj metrov od vhodnih vrat omenjenega dvorišča odkrili truplo Bonina.
Poleg njega je Ležalo prevrnjeno
kolo znamke »Graziella* ter cma usnjena torba, v kateri so bili Bo-ninovi osebni dokumenti in druge osebne stvari. Zdravnik Rdečega križa dr. Lobes, ki se je okrog 10. ure pripeljal z rešilnim avtomobilom na kraj tragičnega odkritja,
je ugotovil, da je smrt nastopila
med polnočjo in 9. uro. Tudi Bo ninovo truplo so odpeljali v splošno mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Moški je, kot rečeno, zmrznil.
Prvi primer preučujejo orožniki s postaje v Škorklji, drugega pa agenti javne varnosti.
SILVESTROVANJE s iz.bor
v KULTURNEM DOMU
V DVEH DVORANAH Z DVEMA ORKESTROMA IN SODELOVANJEM PIANISTA ALEKSANDRA VODOPIVCA Rezervacija miz v Kulturnem domu od 12.30 do 13.30 in od 19. do 20. ure
Rok za predložitev prošenj za
sprejem k izpitu za opravljanje funkcije agenta trošarinslkih u-radniikov (1969-70) je bil podaljšam do 15. januarja. Prošnje, napisane na kolkovamem papirju za 400 lir, morajo biti dostavljene na prefekturo v omenjenem rdku. Pogoji so sledeči: opravljena srednja šola im dopolnjeno 18. leto. Vse ostale im formacije nudi prefektura, soba št. 75.
Revnim slepcem je ob priliki bo žičnih praznikov razdelil predsednik združenja slepcev UCI darila. Z avtomobilom, ki mu ga je dal na razpolago tržaški župan, je obiskal naslednje zavode: Burlo Ga-rofalo, EGA, glavna bolnišnica, u-mobolnica, hiralnica im begunsko naselje na Padiričah.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiniiiiiiiiHiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiia
TRADICIONALNI OBIČAJ V BOLJUNCU
Dekleta so «lučala» fante z jabolki in pomarančami
Josip Ola pripoveduje, kako je bilo pred leti - Pred nami kratka pustna doba
dadu zapeli Birtičevo »Sladki opoj I škem, poleg častnih prisotnih iz-mladosti* in nagajivo beneško na- jem, enih in drugih cd enega do
rndnn « Ta ln nnidl 4-4	™1	1J_1 _tl_.	_„1	• _	*_
rodno «Jo le pridi ti moj puobič*, zbor «Idrja» iz Podroba pod Staro Goro pa furlansko narodno «In che sere* (Sinoči) ter beneško narodno v Birtičevi priredbi «Gularja sem tjele imiet*. Annamarija Vižintin je recitirala Trinkovo pesem »Vstante bratje*, Vladimir Predan pa Svetka Zorina-Leva »Slike iz Beneške Slovenije*. Pevca iz nadiške doline sta ob Birtičevi harmoniki zapela Izidorja Predana pesem »Nazaj v do-
drugega ideološkega pola in še vseh vmesnih vendarle še toliko zdravih in prisotnih, da bi lahko napolnili dvorano in beneškim bratom priredili sprejem, kakršnega zaslužijo zaradi svoje vere vase in zaradi zvestobe svoji slovenski krvi. Nikomur nimamo namena biti sodniki, toda kdor se bo ob teh nujnih ugotovitvah čutil prizadetega, naj ve, da je njegova odsotnost na beneškem popoldnevu v Kulturnem domu bila
Skozi dolga desetletja se je Boljuncu med drugim ohranil tudi stari običaj «lučanja* na praznik sv. Štefana. Prvega kristjanskega mučenika so obmetavali s kamenjem in ga tako umorili; v Boljuncu pa dekleta napadajo fante z jabolki in pomarančami. Tako je bilo tudi včeraj. Po večernicah, ko so ljudje prišli iz cerkve, se je začela »bitka*, brez posebnega znaka in ukaza. Dekleta so si že pre, pripravila dovolj »municije*. Domačini in izletniki so bili na varnem-Frčalo je z vseh krajev in marsikdo si je moral poiskati drugo za vetišče, medtem pa mu je treščila v glavo ali hrbet pomaranča. Nekoliko huje je bilo, če je priletelo jabolko. Po prvem napadu se je začela »protiofenziva*, ki sicer ne spada v tradicijo, in je vmes posegla otročad. Pred leti, ko je bilo vsako jabolko dragoceno, pomaranča pa nekaj izrednega, so otroci lovili po zraku in pobirali po tleh sadeže. Nestrpno so čakali na ta dan, da so se najedli sadja. Zdaj se nihče za to ne zmeni in na trgu je bilo po «bitki» vse polno koščkov jabolk in pomaranč.
Nekoliko zaskrbljeni so bili lastniki lokalov in hiš. Obnovili so pročelja, vse prepleskali ter postavili nova okna. Kdo bi poravnal škodo, če bi jabolko razbilo šipe in pomaranča zamazala pročelje? Potegnili so roloje in postavili na okna in vrata mreže. Bitka je letos trajala malo časa, tudi gostov je bilo manj kot lani. Gripa namreč še naprej razsaja tako v mestu kot na
podeželju. V Boljuncu pa se ne prestrašijo gripe, ne mraza, ko gre
........................................................ ....................mi.......................................
OB SKORAJŠNJEM ZAKLJUČKU LETA
Kljub rekordni višini 24 mil. ton več senčnih točk v luškem prometu
Narašča dovoz nafte, a upada promet z lesom ■ Znatno popuščanje v prometu z nekaterimi zalednimi državami
še neka) dni in tudi leto 1969 bo utonilo v večnost; nato bomo začeli zbirati podatke in sestavljati obračune in poročila, kakšno je pravzaprav balo: dobro ali slabo, boljše ali slabše kot prejšnja leta ali kakor smo se nadejali, itd. Za tržaško pristanišče se bo letošnje leto zaključilo z rekordnim prometom 24 milijonov ton pretovorjenega blaga, seveda vračunan dovoz surovega petroleja za Cezalpski naftovod iz Trsta v Ingolstadt. Ta dovoz bo predvidoma dosegel 17,5 milijona ton; tako bo tržaška luka v tekočem letu zabeležila okoli 6,5 milijona ton tradicionalnega prometa. Kljub dolgotrajni zapori Sueškega prekopa in političnim za-pletljajem v zaledju smo torej tudi letos za malenkost napredovali na tem področju, ne moremo pa bati zadovoljni s tem razvojem, ker je preveč omejen kakor tudi ne z blagovno sestavo trgovinskih tokov, ki se pretakajo čez našo luko, ker kažejo pri nekaterih postavah tudi nevarna popuščanja.
Glavne postavke v sedanjem blagovnem prometu čez tržaško luko so surovi petrolej za južno Nemčijo, surovi petrolej in derivati za oziroma iz tukajšnjih industrijskih obratov, razno kosovno blago, les In razsuto blago za tržaško industrijo in v tranzitu čez Trst.
Prva postavka, to Je dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Ingolstadt, se ugodno razvija: dobave surovine južnonemškim čistilnicam bodo do konca leta predvidoma dosegle 20—21 milijonov ton. Leto se torej na tem podrločju zaključuje z ugodnim obračunom, ki bo pa v letu 1970 še bogatejši, saj
rani, ki usodno povezuje tragiko bo v tern razdobju po vsej verjet-
nosti že začel obratovati tudi manjši naftovod za Dunaj (Adria-Wien-Oelleitung).
Promet z «raznim blagom« bo do konca 1969 dosegel nekako višino
prejšnjega leta, to je okoli 1,6 milijona ton. Ce si v tem okviru ne-
koliko pobllže ogledamo posamezne blagovne postavke, bomo letos presegli lanski promet s kavo, agrumi, suhim sadjem, kožami in surovinami za tekstilno industrijo. V odvozu po morju pa se je letos razgibal promet s stroji, jeklom, avtomobili, papirjem, kemičnimi proizvodi in tekstilnim blagom. Kar zadeva promet s posameznimi zalednimi državami pa velja pripomniti, da je letos občutno popustil promet s Češkoslovaško in z Madžarsko, in sicer s prvo deželo zaradi njenih notranjih političnih zapletljajev, z drugo pa zaradi uspešne konkurence, ki nam jo na tem področju izvajajo jugoslovanska in severna pristanišča.
Kakšno blago dovažajo pretežno ladje, ki plovejo v našo luko? Predvsem surovi petrolej (16.790.000 ton do konca oktobra, to je v razdobju, za katerega so nam na voljo dokončni statistični podatki), nato pa večje količine železne rude (498.000 ton) in premoga (274.000 ton). Zelo visoka je postavka, ki se nanaša na dovoz surove kave: kar 103.297 ton do konca oktobra. Tudi letos je torej Trst trdno obdržal svoj položaj najpomembnejše dovozne luke za to poživilo v Italiji, zahvaljujoč se zlasti poslovanju stalne zaloge brazilskega blaga v novem pristanišču. Med drugimi blagovnimi vrstami v dovozu naj navedemo še nekaj znar
čilnih postavk: dovoz lešnikov, na primer, ki je do konca oktobra dosegel 12.276 ton, dalje dovoz a-grumov (63.750), rozin (8.274), zemeljskih lešnikov (16.071), celuloze (15.210). jute (6.552), bombaža (31.577), vina (13.664), suhih smokev (4.370), kož (17.657), bombažnih tkanin (4.074), surovega kavčuka (5.350 ton), itd.
Kakor že omenjeno, pa odhaja iz Trsta po morju poleg večjih količin petrolejskih derivatov (okoli 450.000 ton do konca oktobra), tudi mnogo cementa (155.000 ton), strojev, vozil, železarskih in jeklarskih Izdelkov, kemičnih proizvodov in šamotne opeke. Visoke so tudi postavke, ki se nanašajo na odvoz papirja in lepenke (184.000 ton do konca oktobra), raznega blaga za ladje (344.000 ton) in drugega. Zanimivo je, da odvažajo ladje Iz Trsta tudi večje količine prehrambenega blaga, tako med drugim vermuta (skoraj 4.000 ton do konca Oktobra), sira (6.115 ton), itd.
Odvoz lesa pa žal še vedno popušča: lani je znašal do konca oktobra 62.612 ton, letos pa je padel na komaj 50.467 ton. Postavka «les», ena izmed najvažnejših specializacij tržaške luke, je že nekaj let v stalnem upadanju: če upoštevamo obojesmemi promet s tem blagom, to je dovoz eksotičnega lesa po morju in odvoz rezanega mehkega in trdega lesa fe evropskega zaledja za Sredozemlje in Srednji vzhod, bomo žal ugotovili, da smo lani do konca oktobra zabeležili še skoraj 100.000 ton prometa (točneje 96.095 ton), medtem ko smo letos komaj s težavo presegli 80.000 ton (točneje 82.942 ton).
Meti včerajšnjim »lučaujem* na boljunskem trgu
za stare običaje.
Josip Ota, vaški brivec, predsed-
nik pustnega društva in dober po? navaleo domačih običajev nam je včeraj povedal nekaj podrobnosti o «lučanju* in pripravah na pustne prireditve. Pred leti so boljunski fantje na praznik sv. Štefana, pred lučan.jem, imeli svojo fantovsko u-ro. Zbrali so se in «kontirali», to je dali na dražbo pustni ples. Fantovski župan je vodil dražbo in klical: «Prvo! drugo! Godci za pust grejo za 10 litrov vina. Prvo, drugo, kdo da več?* Kdo da več, kdo da še več, od 10 do 20 litrov in tako naprej je kakšenkrat prišlo tudi do več kot 200 litrov vina Skupina fantov, ki je ponudila največ, je imela pravico organizirati pustni ples, in seveda, kasirati vstopnino. To so bili «palterji», ali «krdavci», kakor so jim prej pra-vili._ Ob koncu fantovske ure in dražbe so «krdavci» naročili za družbo nekaj «štefanov». Srkali so ga in zapeli nekaj narodnih, nato pa odšli na trg «Na gorico*, kjer se je začelo «lučanje». Dekleta so «zalučala» fante; tista, ki je zadela «..rdavca» (ali «palterja») je postala njegova «krdavka» (ali «paiter-ka») za pust. Zvečer je bila v gostilni veselica in «krdavci» ter «kr-davke* so si pripeli na prša rdeč nagelj, svoj znak. Dekleta «krdav-ke», pa so se že isti večer dogovorile glede obleke za pust. Vse «krdavke» so namreč morale imeti enako obleko. Običajno so imele črna žametna krila. Te navade ni več: odpadla je fantovska ura na ta dan, za pustne obrede in ples pa poskrbi pustno društvo.
Dora, ogled Dresdena, potovanje Do Češkoslovaški, ogled Prage itd.
Potovanje bo trajalo od 8. do 14. aprila. Cena potovanja ie 701 N din.
Prijave morajo biti zbrane do 20. decembra in jih sprejema ZBB NOV Slovenije — Ljubljana — ali direktno SAP - Ljubljana. Titova St. 38.
Kdor bi hotel potovati s svojim avtomobilom, naj bi se priključil avtobusni koloni
TtittoO uiednUtm
Dvojezični napisi v okoliških vaseh
Pozor, nas je opomnil predsednik. Naslednji pust bo zelo kratek. V Boljuncu so se že začeli pripravljati. O tem bomo kaj več poročali, ko bo spored sestavljen in odobren. Poglejte v koledar in boste videli, da bo pustni torek že 10. februarja.
Opozorilo
bivšim interniranetm v Buchcnwaldu in Dori
Bivše internirance taborišč Bu-chemvald - Dora in svojce v teh taboriščih preminulih tovarišev opozarjamo, da odbor grupe Buchen-wald - Dora pri Republiškem odboru ZZB Slovenije v Ljubljani (Beethovnova ul. 10) prireja ob 25-let-nici osvoboditve taborišč obisk nekdanjih koncentracijskih taborišč Buchenwald in Dora.
potovanja z avtobusi xlhod iz Ljubljane 8. aprila ob 23. url, vožnjo skozi Avstrijo, ogled Miinchna in Ntimber-ga. prehod v Vzhodno Nemčijo, u-deležbo na svečani komemoraciji ln ogled taborišč Buchenfald in
Program
predvideva odhod Iz
Dragi Primorski, z rahlim zadovoljstvom lin o-goečamjem hkrati srno brali v zadnji številki Primorskega dnevnika vest, da je občinska uprava poskrbela za postavitev tabel z dvojezičnim^ imeni nekaterih slovenskih vasi tržaške občine, če izvira naše zadovoljstvo iz dejstva, da so občinski veljaki pokazali v okviru dogovorov za levi center v tržaški občinski upravi precej dobre volje pri ((milostljivem« uresničevanja: naših zahtev, Izvira naše ogorčenje iz ugotovitve, da je občinska uprava nerazumljivo pozabila na Padriče, Gropado, Lonjer, Katina-ro, Rovte, Bane, Opčine, Prosek in Kootovel.
Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst
valbi člane ln prijatelje na
SILVESTROV ZABAVNI VEČER
v sredo, 31. decembra 1969 oib 21. uri
v društvenih prostorih
V Finžgarjevem domu na Opčinah
bo v nedeljo, 28. decembra 1969
božična prireditev
Med drugimi nastopita s svojimi pesmimi in prozo Marija Mijot in Josip Kravos.
Začetek ob 17. uri.
Vaščani Padrič se vprašujejo, kakšen kriterij je izbrala tržaška občina pri dodeljevanju dvojezičnih napisov. Iz Bazovice, v Trebče, v vaseh kjer so postaviti dvojezične table, vodi pot mimo Padrič, a Padriče so še vedno ostale Padriciaoo, čeprav je občinski odbornik Ceschia na svojem obhodoi slovenskih vasi, ob priliki sestankov o toponomastiki, šel tudi mimo Padrič in slišal naše upravičene želje in zahteve.
To ravnanje tržaške Občine je poniževalno za prebivalstvo slovenskih vasi, zato Izražamo upanje, da bo občina čimprei uresničila to. kar ni le njena obveznost, temveč tudi njena dolžnost.
Odborniki p. d. Slovan-Padrlče
KOZMETIKA 90
OPČINE, NARODNA 120
nudi bogato izbiro najboljših kozmetičnih proizvodov, ki jih potrebujete pri vaši vsakdanji in izredni telesni negi.
OBIŠČITE NAS!
Kolektivna razstava v galeriji «Russo»
Gledališča
POHTEAMA ROSSETTI
S predstavama, ki bosta nocoj 20.30 i,n jutri ob 16.30, se bo zaMlju-čil prvi ciklus nastopov turinskež stalnega gledališča z dramo M*® Prospeirija »Preganjanje in smrt u-rolama Savonarole«, s katero se do turinskil umetniki ponovno P**?" stavili tržaškemu občinstvu od 3.
6. januarja.
Od ponedeljka, 29. t.m., bo v R0* settiju gostovala skupina Arolda T"' rija, Giuliane Lojodlce 1n Oton™” Bonagure s komedijo avtorja dram ((Kdo se boji Virginije Wodf?» Edw, da Albeeja »Vrt Je kriv«. Predstav ' ki jih režira Mario Ferreno In v JV terih nastopa tudi Dina Sassoll, h?" do izven abonmaja, vendar s Pre<?L* njim popustom za abonente tržasKc-ga Stalnega gledališča.
Razstave
Nocoj ob 18.30 bodo v galeriji *** Tribbio« v Ul. Piccardl 68 odprli razstavo del tržaškega slikarja Ponteja. Njegova dela bodo na občinstvu vsak dan po običajnem m-miku od 11. do 13 in od 17.30 do
ure v delavnikih ter od 11. *>
ob praznikih vse do 10. januarja.
Poleg tradicionalne božične razstave v občinski galeriji in sindikalne razstave v dvorani Sofiano-pulo na Trgu papeža Janeza XXIII. imamo letos ob koncu leta še eno kolektivno razstavo, in sicer v galeriji Russo v Rossonijevi pasaži. Sicer bi morali najprej spregovoriti o pobudi sami, o novem sindikatu, ki si ga je ustvarila skupina tržaških likovnikov različnih starosti in umetniških teženj, vendar nam prostor ne dopušča, da bi se spuščali v to in se bomo verjetno k tej temi vrnili kdaj pozneje, danes pa bomo navedli le to, da se je na prvo razstavo v organizaciji sindikata «Federazione Artisti e Projessio-nisti Italianh prijavilo 21 tržaških likovnikov, katerih vsak je prispeval po eno delo. Razstava bo odprta do 9. januarja.
Na razstavi so navzoči s svojimi deli naslednji tržaški likovniki: Gior-gio Pentassuglia, Claudio Sivini, Giovanni Duiz, Boris Zuljan, Alfio Colautti, Loredana Riavini, Giulia-no Kirchmaijer, Angelo Renar, Ci-ro Russo, Giovanni Babuder, Ar-mando Depetris, Adriano Fabiani, Arnaldo Petrone, Vilma Predonza-ni, Ettore Devide, Bruno Traverso, Fulvio Masutti, Guido Massaria, Aldo Scaramella, Franco Melzi in Egidio R osati.
Razstava je pestra in mnoga dela so vredna ogleda.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. decembra 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 26 oseb.
UMRLI SO:	68-letna Margherita
Marfsiilli vd. Canarutto, 63-letrii Antonio Piitacco, 74-letna Natali Einot-to vd. Chieo, 88-letna Elisabetta Giu-liuzzi vd. Gruliš, 62-letni Riccardo Henke, 77.letna Marija Kreševič por. Barič, 72-letna Giuseppina Uicich, 83-letnt Giuseppe Novacco, 80-letna Blanca Bronzin vd. Bellina, 74-letna Maria Ferluga, 86-letna Naibo vd Travain, 79-letni Giuseppe Zanetti 75-letni Onorato Penso, 50-letni Lam berto Balde, 76-letni Pietro Brattt 67-letnl Angelo Daneo, 61-letni Ma rio Daneu, 57-letna Maria Mauri por Tomaž, 76-letni Romeo Brunetti, 67 letni Stanislao Carli, 66-letna Maria Visintin, 58-letni Giordano Franchtni, 67-letnl Massimo Cerigioni, 71-letna Elisabetta Furlan vd. Bullo, 91-letna Eiisa Valmarin vd. Laparini, 53-let-na Marija Godina por. Menduzzl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlnl 4. Benussl, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
Eden 15.30 ((Topaz«. Hitchcock. chnicolor.
Nazionale 15.30 »Afrlca segreta«. Pre' povedano mladini pod 14. letom. Technicolor.
Fenlce 16.00 ((Agente 007 al serviz
segreto di sua maestži«.
Bond, George Lazenby, Diana H<8» Telly Salavas, Gabrielle Ferzetu lise Steppat.	|
Grattaclelo 16.00 «11 prof. dott.
do Tersilli, Primario della cilhK villa Celeste delle Piccole Ance
vnia ceiesre aene ficcoie «**— del”Amore misericordioso, Conve zionata con le Mutue«. Alt>er Sordi. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Queimada». Mar11 Brando, Evaristo Marquez, Re(lS Salvatori.
Ritz 14.30 «La tenda rossa«. S. C0 nery, C. Cardinale, H. Kruger. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «La Chama<f* C. Deneuve, M. Piccoli. Techn'c lor.
Alabarda 16.30 «Faccia da schlaffl Glanni Morandi. Technicolor.
Aurora 16.30 «La legge del signoh
A. Sordi, C. Cardinale, N. Ma'
fredi. Technicolor.
•»V-UJ, 1CU1I1H.D1U1 ,
Crlstallo 16.00 «La caduta degli
Technicolor. Prepovedano ”mladl' pod 18. letom.
Capitol i5.30 «Amore mio, aiutam Alberto Sordi, Monica Vitti. Tech
color.
Impero 16.00 «Sento che ml sta cedendo qu»lcosa». J. Lemmon. 1 chnicolor.	,
Vittorlo Veneto 16.15 «Fanny ©J Barbra Streesal, Omar Sharif. 1 chnicolor.
Ideale 16.00 «Ognuno per se«. Cleef.
Abbazia 16 00 «11 cervello«. Pa Nlven, Bourvtl, J. P Belmonč0-
Astra 16.30 «Don Chlsciotte e S»nd Panela«. F. Franchi, C. Ingrass" Technicolor.
KINO NA OPČINAH
danes, 27. t. m. ob 18. ^ Technicolor avanturistični fiH*1' LE STELLE SI VEDONO .
Dl giorN°
Igrajo: James Jamer in Ev* Renzi.
(Zadnja predstava ob 21. u rij.
K/NO «|RIS» PROSEK
danes ob 19.30 briljantni barvni film:
Z I N G A R A
Igrajo . pojejo: B. Solo — L’ Goggi — M. Pišu.
Darovi in prispevki
nelU'
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg Borsa 12. Centauro, Ul, Rossetti 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10.
Namesto cvetja na grob A®* Sancin darujeta Marija BrajkovC hči Avgusta 2000 lir za prosvetno 0 štvo Skedenj.
Namesto cvetja na grob drage de Menduzzl, daruje družina
Kf\n/\ n-_r>:	^r,b\,rD. 3^
Fonda 5000 lir za Dijaško matlc°> '
lir za Slovensko dobrodelno druJ^0 5000 lir za Dom v Skednju to
Ur za «Naš Kras«,
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš predragi
MARIO DANEU
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15. url ® mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k openski cerkvi.
Žalujoči žena Milka, sestra Valerij® in drugo sorodstvo
Opčine, Prosek, Maribor, 27. decembra 1969.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in stric
ANTON MILIČ
železničar v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 27. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Praprot št. 13, na šempolajsiko pokopališče.
Zelujoči žena Lojzka, sin Fredi z ženo Marijo-Milena in Luigino z družinama, nečaki ter drugo sorodstvo
Praprot, Bardonecchia, 27. decembra 1969.
Avto cesta Trst - Benetke in povezava z zaledjem
Ko bo v prihodnjem februarju ah marcu dograjen most čez reko Piavo, in bo avto cesta Trst — Benetke prevozna do Mester, bo naša dežela lahko računala na hitro in sodobno kopensko zvezo z notranjostjo Italije, kar bo nedvomnega po-| mena za bodoči razvoj trgovine, industrije in turizma ter drugih komponent gospodarskega in socialnega življenja v Furlaniji - Julijski krajini.
i. Avto cesta Trst — Videm — Be-, netke pa ne more biti sama sebi namen: da bo lahko v-popolnosti ! zaigrala svojo vlogo, jo je treba Povezati z bližnjim in daljnim za-; ledjem mimo Trevisa in Belluna z : Južno Nemčijo (Strada di Alema-gna), čez prelaza Monte Croce Car-| nico in Kokovo z Avstrijo, čez Gorico ali Trst s Slovenijo ter zopet j čez Trst z Istro, Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo.
Družba «Autovie Venete* bo v i Prihodnjih dveh letih speljala 22 km dolg avtocestni odsek od Por-l togruara do Pordenona, ter tako Povezala s sedanjo avto cesto tudi j industrijski okoliš četrte pokrajine naše dežele. Med tem časom bo nadaljevala delo pri razširjanju se-| danje kamionske ceste od Mošče-I nic do Sesljana. S tem pa še zda-: leč ne bodo rešena vsa vprašanja, ju se v naši najbližji okolici nanašajo na cestno omrežje. Tako bo j treba čimprej podaljšati avto cesto (v režimu hitre ceste, to je brez | cestnine) od Sesljana do Opčin in od tu dalje do Peska, kjer naj se I Poveže z jugoslovanskim cestnim omrežjem v načrtu ali v gradnji. Nato (ali morda še prej), bo treba i misliti na cestno povezavo s tovar-ho Grandi Motori Trieste. Ta tovarna bo sicer razpolagala z železniškim industrijskim tirom, ki ga že polagajo iz Žavelj, in s plovnim Prekopom industrijske cone, prav tako nujna pa ji bo tudi cestna povezava z zaledjem.
Nato (ali še prej), bo treba speljati sodobno in cestno povezavo tudi med pomolom VII in zaledjem. Ta zveza bo lahko prevzela promet nied celotnim novim pristaniščem in zaledjem, medtem ko bo treba vzporedno povezati z zaledjem tudi staro pristanišče, za kar že obstajajo podrobno izdelani načrti.
Končno bo treoa misliti na cestno povezavo od hitre ceste Sesljan-j Pesek mimo Fernetičev na mejo z Jugoslavijo in na spojitev s sodob-> no cesto, ki jo bodo sosedi prej ali I slej nujno speljali od vznožja Nanosa mimo Sežane do meje pri Fernetičih. Kolikor nam je znano, nameravajo onstran meje organizirati °d Sežane do Fernetičev široko o-Perativno področje, pravcato suho-semno pristanišče, do katerega bo morala nujno voditi sodobna cesta Iz zaledja, na tej strani pa je prav tako v načrtu obširno postajališče 'a tovornjake, ki bo prav tako potrebovalo sodobno cestno zvezo s Pristaniščem in notranjostjo Italije na eni ter s celinskim zaledjem na drugi strani.
Problemov s cestnega področja je torej več; posebno pereč je v tem okviru problem sodobne povezave z neposrednim tržaškim zaledjem, to je povezava Trst — Sežana — Ljubljana in dalje. Glede tega bi morah predstavniki tukajšnjih in slovenskih poslovnih krogov najti brez težav skupen jezik, saj ima Zaledje ves interes, da se čim tes-
neje poveže z izhodiščem na morju, to je s primernim pristaniščem. S tega vidika je za Slovenijo in ostalo zaledje bolj aktualna sodobna cestna povezava s Trstom ali s Koprom, kakor pa povezava mimo Gorice z notranjostjo Italije. Kakor je tudi ta zveza potrebna, je pa le res, da bo medsebojno povezovala le dve zaledji, dve celinski področji brez neposrednega izhodišča na morje.
Na prošnjo koprskega sodišča
Priče smrtne nesreče pri Bertokih (14. decembra) naj se javijo kvesturi
V nedeljo 14. decembra ob 17.45 se je pri Bertokih (Koper) pripetila huda prometna nesreča. 44-letni Dante Stefani od Orehka št. 70 (Milje) je vozil iz Trsta, njemu nasproti je pa privozil 27 letni Antonio Grando iz (Jlice Vignola št. 2 (Trst). Iz neznanih razlogov sta avta trčila, pri čemer je Stefani izgubil življenje, še preden je na kraj nesreče dospela komisija, da bi opravila običajne formalnosti, so vse prisotne priče odšle. Zaradi le ga ni bilo mogoče ugotoviti in do-
ločiti dinamike trčenja.
Koprski preiskovalni sodnik prosi zato, da bi se morebitne priče prijavile letečemu oddelku tržaške kvesture in javile vse možne podatke o nesreči.
Sestanka upravnih svetov «Friulic» in «Friulic-LIS»
V	Vidmu se je sestal v preteklih dneh upravni svet deželne finančne družbe .Friulia*. Pod predsedstvom dr. Fabrizia Malipiera je u-pravni svet proučil vse operacije v zvezi z naložbami v višini 1.200 milijonov lir v dve industrijski podjetji v videmski in pordenonski pokrajini.
V	Vidmu se je sestal pod predsedstvom Micheleja Martine tudi upravni svet deželne finančne družbe za razvoj industrije «Friulia-LIS», ki je nadaljeval razpravo o načinu delovanja družbe ter začel proučevanje prvih prošenj.
Kasneje sta se upravna sveta o-beh družb sestala s predsednikom deželnega odbora Berzantijem, ki je pohvalil dejavnost obeh družb in dejal, da mnogo prispevata h gospodarskemu razvoju dežele.
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiii
MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI
Podčastnika sta treščila s fiatom 1100 v zid
Zaspal je za volanom: z avtom v jarek
Na božič ob šestih zjutraj so na nevrokirurškem oddelku sprejeli dva mladeniča, ki sta se ponesrečila na državni cesti 58. 27-letni podčastnik Gavino Curedda iz vojašnice na Opčinah je vozil s svojim fiatom 1100 proti mestu. Ob njem je sedel
19	letni Franco Muscillo iz iste vo jašnice. Iz neznanih razlogov sta z avtom zavila s poti in trčila v hišo na levi strani ceste. Z avtom RK so ju odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral Muscillo zdraviti
20	dni zaradi udarcev in ran po obrazu in ustih. Za Curedda so si zdravniki pridržali prognozo. Težko se je ranil po obrazu in nogah, verjetno ima tudi prebito lobanjo.
Pri Škofijah sla se v sredo o-poldne ponesrečila 55-letna gospodinja Elda Pin por. Morgantini iz Ulice Ghirlandaio 45 in 26 letna u-čiteljica Sandra Morgantini iz Genove. Na avtu fiat 850 sta se vozili z' možem oziroma očetom, ko je vanje trčil jugoslovanski avto. S koprskim rešilnim avtom so ju pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so mater sprejeli na oddelek za pljučno kirurgijo s prognozo 15 dni zaradi udarca v rebra, ran po kolenih in bradi. Hčerko so sprejeli na okulističnem oddelku, ker si je prerezala levo trepalnico. Njena prognoza je 10 dni.
Na poti med Repentabrom in Opčinami, nekje pri Colu, sta se včeraj ponesrečila 23 letni Lorenzo Pontarin iz Ulice Ginesire 7 in 17-letna Silvana Zoch iz Ulice Be senghi 17. Ker je Pontarina premagal spanec je z avtom zavil s
ceste v jarek. Oba so odpeljali v bolnišnico in ju sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Pontarin bo o-kreval v 8 dneh, ker se je laže udaril v glavo in se ranil po o-brazu, vratu in udih. Dekle se bo moralo zdraviti približno teden dni: dobila je lažje udarce po udih in v glavo, rano pa ima tudi na levem stopalu.
★	☆ #	* SREČNO 70 ★	☆ #	*
S MARKET
KOPER, SEŽANA, NOVA GORICA, KRANJSKA GORA
NOVOLETNE PRAZNIKE
Z SVE21 PURANI IN OSTALA PERUTNINA
Z PRŠUT, BUDJOLA TER DRUGI DELIKATESNI PROIZVODI
Z VSE VRSTE PIJAČ, PECIVA IN ČOKOLAD.
z NOVOLETNA REKLAMNA PRODAJA VIN, ŽGANIH PIJAČ, KEKSOV, NAPOLITANK, PECIVA IN ČOKOLADE z 2E PRIPRAVLJENA DARILA
z DARILA PO NAROČILU
Neprekinjeno odprto od 7.3» do 19.30, v nedeljo od 7.30 do 11. MED PRAZNIKI ODPRTE TRGOVINE
Sreda
31.
december
Četrtek
1.
januar
Neprekinjeno odprti P—MARKETI od 7.30 do 18. ure
Zaprte vse trgovine
Petek
2.
januar
Sobota
3.
januar
Nedelja
4.
januar
Zaprte vse trgovine
NEPREKINJENO ODPRTI P—MARKETI do 19.30 ure
ODPRTI P—MARKETI od 7.30 do 11. ure. — Ljubljana, Cigaletova — Kranjska gora — Koper — Sežana — Nova Gorica
CENJENIM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO MO
★ ☆ #
REHRANA
EXPORT-IMPORT, LJUBLJANA
★ ☆ # ‘
Smrtne posledice nerodnih padcev
V sredo zjutraj so na nevrokirurškem oddelku sprejeli 79 letno upokojenko Mario Slosel vd. Zanetti iz Ulice Biasole.to 5 V bolnišnico jo je pospremila svakinja, ki jo ;e našla nezavestno na hodniku njenega stanovanja. Zenska se je verjetno pri padcu močno udarila v obraz, poleg tega pa je bila skoraj popolnoma odrevenela. Njeno stanje je bilo res brezupno. Nekaj ur kasneje je starka izdihnila,
Na ortopedskem oddelku je 24. t m. umrl 50 letni Giamberto Bla-de iz Ulice Gozži 5 Ponesrečil se je na avtobusu t. 30, ko je zaradi močnejšega sunka padel in si zlomil levo stegnenico.
PREDLOG GORIŠKEGA ODBORA MAM
Predstavnike bolniških blagajn v upravne svete bolnišnic
Predlog naj bi spoštovali predstavniki oblasti, ko imenujejo člane upravnih svetov za prihodnjih pet let
Goriški pokrajinski odbor vsedržavnega zavoda za bolniško zavarovanje (INAM) je objavil svoje stališče glede imenovanja novih članov upravnih svetov splošnih bolnišnic, v katerem prihaja do izraza njegova zahteva, da bi v teh upravnih svetih bil poleg predstavnikov prizadetih uprav tudi predstavnik pokrajinskih bolniških blagajn.
Odbor INAM v svojem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da bodo deželni, pokrajinski in občinski organi imenovali svoje predstavnike v u-pravne svete splošnih bolnišnic v deželi, pokrajini Gorica za prvo petletje svoje dejavnosti. INAM je vprašanje temeljito preučil in ugotovil potrebo tesnejšega sodelovanja med bolnišnicami in bolniškimi blagajnami, ki so globoko zainteresirane, kako je z bolnišniško upravo, ker so doslej in bodo tudi poslej dajale pomemben prispevek v delovanju bolnišnic, dokler ne bodo pričela veljati določila o zdravstveni reformi.
Sredstva za delavce prek «obc*inskega
solidarnostnega sklada»
ni In kjer Je tudi veliko nesreč na delu. To deželno obljubo so namreč sindikalne organizacije sprejele z zadovoljstvom.
Razgovori IACP za izgradnjo satelitskega naselja pri Tržiču
Na sedežu ustanove za ljudske hiše IACP so se pod predsedstvom prof. M as.sim a Cellie pogovarjali o lokacijah za stanovanjske objekte v tržiški okolici, ki jih bodo zgradili z deželnim prispevkom. Sestanka so se udeležili predstavniki
iz Tržiča in okoliških občin. Pregledali so že obstoječe strukture, katerim se bodo morali pri gradnji prilagoditi. Ob zaključku sestanka so bili vsi prisotni mnenja, naj sredstev ne razpršijo za posamezne hiše, ampak naj jih potrošijo na istem kraju za izgradnjo satelitske četrti, ki bo mogla samosto-no živeti in v kateri bodo poleg trgovin zagotovljene tudi vse ostale potrebne storitve. Na prihodnjem sestanku v januarju bodo določili kraj, kjer bodo zgradili naselje s 120 stanovanji za okoli 500 do 600 stanovalcev.
O podobnem vprašanju se je predsednik Cellie pogovarjal še s krminskim županom Stecchino.
SESTANEK GLUHONEMIH IN KD
ČIMPREJ ZGRADITI NOVO GLUHONEMNICO
V sedanji zgraditi, kjer imajo moderne delav. niče za učenje, imajo neprimerna bivališča
Prejšnji dan so se v Gorici sestali predstavniki gluhonemih iz vseh štirih pokrajin naše dežele ter pokrajinski voditelji goriške Krščanske demokracije. Stranka relativne večine jih je povabila na sestanek, da bi sodelovali pri uresničevanju načela, da ni zadosti sprejeti na znanje obstoj neke kategorije, ki živi ob robu družbe, ampak jih je potrebno navajati k temu, da se v njej udejstvujejo.
Med pogovori so pregledali kolikšne so deželne podpore za to kategorijo, ter še prav posebej naglasili potrebo, da se več prispeva za športno dejavnost, ki lahko v veliki meri odpravi težkoče gluhonemih.
Kar zadeva njihovo zaposlovanje, zlasti na industrijskem področju ter v krajevnih upravah, obstajajo še precejšnje težave, čeprav so jih nekaj zaposlili v Italcantieri in v
...............................................
VČERAJ POPOLDNE V PEVMI
Najprej v avtomobil, nato v zid: štirje potniki hudo ranjeni
Vsakdo izmed njih se bo zdravil po 30 dni zaradi zlomov, ran, udarcev in šoka
Včeraj je bil v Tržiču sestanek posoške zveze avtonomnih krajevnih ustanov, ki mu je predsedoval deželni predsednik Cavallaro iz Vidma. Predstavniki demokratičnih občin so se pogovorili o proračunih ter sklenili, da ne bodo sprejeli sklepa deželnega organa za nadzorstva s krajevnimi ustanova- .	.	,	,
mi, naj se sredstva namenjenim de-1se, zaletel v zid. Vsi štirje pot-lavcem, ki so bili prizadeti zavoljo	S^,„v ,bolnifr^ci 7 z,°'
stavk, podelijo občinskim podpor-	" ~	’’J~
Huda prometna nesreča s štiri- slov, kakršnega za filme bojda še mi ranjenimi se je včeraj popol-one ob 15.30 pripetila poleg otro-
škega vrtca v Pevmi. Avtomobil oortina z registracijo GO 26304, ki *e i« vračal iz Brd, je na ovinku zaneslo. Najprej je narahlo trčil ob nasoroti vozeči jugoslovanski avto-"*,H. potem pa ga je zaneslo in
nim ustanovam, da bi se izplačala prek njih delavcem. Občinski predstavniki sodijo, da je tak*en postopek za delavce žaljiv, ker v njih ustvarja občutek, da prejemajo miloščino. Zato bodo vztrajali ‘ prt svojem skleou, da se sredstva izplačajo prek ((občinskega solidarnostnega sklflda». pogovarjali so se tudi o vo laikih služnosti in o hišah za delavce, ki so zaposleni daleč od svojih bivališč.
Padec zaradi sunka burje
Močnejši sunek burje je včeraj podrl na tla 65-letnega Emanuela Doriguzzija iz Ulice Giustinelli 6. Neki policist ga je našel skoraj nezavestnega v Ulici Madonnina in ga je pospremil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli, zaradi udarca v glavo, na nevrokirurškem oddelku s prognozo 8 dni.
Pregledati zdravstveno stanje delavcev ITC
Občinska deželna svetovalca Ber. gomas ln Zorzenon sta poslala deželnemu odborniku za zdravstvo vprašanje, kdaj bo dežela uresničila svojo obljubo, da bo pred medicinsko fakulteto v Padovi pregledala zdravstveno stanje delavcev v Italcantieri, kjer se pojavlja vedno več novih profesionalnih bolez-
Kje bomo silvestrovali?
HOTEL SLON • LJUBLJANA
prireia veliko silvestrovanje Igrajo trije priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje Telefon 24-601 - 24-610 telex YU-SLON.
G.T.P. SIMONOV ZALIV IZOLA
pripravlja lepo silvestrovanje v vseh prostorih hotela HAllAETUM in v centralni restavraciji Rezervacije sprejema v hotelu telefon 71-288
GOSTINSKO PODJETJE cSEŽANA*
pripravlja prijetna silvestrovanja v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI Igrala bosta priznana orkestra Bogat silvestrski menu, ples in druge zabave Priporočamo se za pravočasno rezervacijo. Telefon HOTEL TRIGLAV 73-165 — HOTEL TA-BOR 73-034.
PARK HOTEL V NOVI GORICI
prireja tradicionalno silvestrovanje z bogatim silvestrskim me-nujem in zabavo. Cena 12 000 starih din. V nočnem baru s programom starih din 15000 (6 tisoč) konzumaciia Igrajo trije zabavni orkestri. Naprošamo za pravočasen odkup prostorov. Informacije tel. 21-442 — recep-clia hotela.
HOTEL <LEV» • LJUBLJANA
PRIREJA VELIKO SILVESTROVANJE. Igrajo tri godbe in pojejo trije pevci. Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI. Trst Ul Cicerone 4, tel 29-243 ter UFFI-CIO VIAGGI UTAT, TRST UL IM-BRIANI 5. telefon 767-831.
GOSTILNA «PRI STUDENCU* DOLINA
priporoča svoj bogat silvestrski menu. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz Telef 228 116
PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI <MARINELLA»
Trst, Viale Miramare 323, telefon 410-986. • Pohitite z rezervacijo miz.
Gostom prijateljem In znancem voščimo srečno novo leto 1970.
HOTEL «PIRAN» V PIRANU
pripravlja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI .PUNTA, in v RESTAVRACIJI .SIDRO, z bogatim silvestrskim menujem ter v BARU • TRI PAPIGE, z mrzlim bifejem in artističnim programom Priporočamo pravočasno rezervacijo prostorov Telef 73-508 • 73-314.
HOTEL RESTAVRACIJA cKRAS* REPENTAB0R
priporoča bogat silvestrski menu. Prosta zabava. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz.
PALAČE HOTEL - PORTOROŽ
prireja veselo silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom v hotelu PALAČE in NOVEM JADRANU v Portorožu Informacije in rezervacije telefon 73-145. Vabljeni.
GOSTINSKO PODJETJE «GALEB> • KOPER
pripravlja tradicionalno silvestrovanje v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJI RIBA. Za rezervacije direktno v obratih ali po telefonu št. 21-605 - 21-182.
ZVEZA PARTIZANOV OPČINE vljudno vabi na
veselo silvestrovanje
ki bo v prosvetnem domu 31. decembra 1969 s pričetkom ob 20.30. — Igral bo ansambel iz Ljubljane. — Sodelovala bo dramska skupina prosvetnega društva Tabor. — Poskrbljeno bo za dobro založen bife in domačo kapljico.
njih zdraviti po 30 dni.
Giorgio Gregorutti, star 29 let, doma iz Ul. Volta, delavec pri telefonski družbi, sl je zlomil levo nogo in se udaril v glavo, Mario Verisig lz Ul. Pergola 2, električar, si Je zlomil levo roko ln se udaril v glavo, šofer 29-letni Kazimir Gomišek si je zlomil čeljust in se potolkel po glavi, 29-letni Adrian Jež iz Ulice della Pergola 9 pa si Je razbil pogačico teT se udaril v prsi in v glavo. Vsi štirje so bild v šoku, ko so jih pripeljali v bolnišnico.
Cortina je na ovinku zapeljala, kakor vse kaže, na drugo stran ceste ter prav na rahlo trčilo ob fiat 1100. ki ga je v nasprotno smer vozila Anica Ferri por Jelina, doma Iz Huma, ki se Je dobro izmazala Razen manjšega udarca v avtomobil, osebno ni dobila poškodb.
Kino Verdi zaprt zaradi okvare na grelnem kotlu
Okvara na kotlu za segrevanje v kinu Verdi je bila kriva, da na božični dan kino dvorana ni bila odprta. Občinstvo, ki si je želelo ogledati zanimiv film .Rdeči šotor., je našlo zaprta vrata in si marsikdo ni znal razložiti, zakaj so drugi kinematografi odprti, Verdi pa ne. Ker so se mnogi namenili na božični večer v kino, so zato zavili v Corso, kjer so predvajali film Alberta Sordija, ki ima tako dolg na-
nismo videli. Toda to ni poglavitno! Zaradi zapore Verdija je bilo v Corsu toliko obiskovalcev, da skozi vse predvajanje mnogi niso prišli do sedežev in so si film ogledali stoje.
Do trenutka, ko o dogodku poročamo. nismo prejeli obvestila, če so okvaro na grelnem kotlu popravili. V toliko desetletjih delovanja tega kinematografa je to menda prvič, da zaradi tehničnih razlogov v normalnih razmerah ni bil odprt.
Na Peči je umrla Silva Cijan
Na Peči je umrla 33-letma Silva Cijan. Ker je balehaila .za reso drugo boleznijo, jo je gripa, za katero Je zbolela pred nekaj dnevi, tako zdelala, da ji je podiegila.
Cijanova Je živela z materjo, o-četa je Izgubila 1944. leta na Sardiniji, kjer je bil v posebnem bataljonu. Zaposlena je bila v karto-uacnl tovarni v Sovodnjah. Na zadnji poti jO je spremilo veliko štev.lo domačinov.
Posegi gasilcev »red prazniki
Za praznike so imeli gasilci precej posla. Na božični predvečer so odi li v Foljan, kjer se je vžgala trava. Se isti večer se je njihov rešilni voz odpeljal na Jazbine, kjer so v neki gostilni pomagali 32-letnemu Josipu Stekarju, ki je z glavo udaril ob tla.
Na božič so pogasili appio Tržačana Maria Fabrecta, ki se je vžgala v Ul. Aqui!eia, Skoda znaša okoli 80.000 lir.
Kasneje so gasilci s svojim Jee-pom odlil še v Subldo pri Krmi-nu, kjer sta b'la v postelji z gripo zakonca 83-letni Stefan Kristančič in njegova 82-letna žena Plerlna. Imela sta visoko vročino in še naduha ju je trpinčila. Odpeljali so ju v bolnišnico.
delijo po 4 kg sladkorja in 600 g surove kave na osebo (kupona štev. 23 in 24), v drugih občinah na Goriškem pa po 2,5 kg sladkorja in 400 g surove kave (kupona štev. 27 in 28).
/2?	lA^OCj
(IW« V 1 /
duas
podjetju ASGEN v Tržiču.
Pregledali so tudi dosedanja prizadevanja, da bi zgradili v Gorici nov zavod za gluhoneme, ki bo imel deželni značaj. Čeprav je obstoječi zavod dovolj opremljen z modernimi stroji za usposabljanje gluhonemih v kvalificirane delavce, pa obstajajo velike vrzeli kar zadeva njihovo bivanje. Zato je toliko bolj nujno hitro zgraditi nov objekt, v katerem bi gluhonemi našli bivališče primerno sodobnim potrebam.
Nova trgovska hiša v Novi Gorici
Včeraj popoldne so v Novi Gorici odprli moderno opremljeno trgovsko hišo podjetja »Grosist Gorica*. Zgradili so jo poleg že obstoječe trgovske hiše, tik spomenika prvemu padlemu letalcu Ru-sijanu. Zanjo so potrošili 700 milijonov starih dinarjev. Zavzema površino 2400 kv. metrov ter je razdeljena v tri nadstropja. V njej je zaposlenih 67 prodajalcev ter 57 vajencev. V kletnih prostorih prodajajo pretežno električne gospodinjske stroje, v pritličju je živilska trgovina z barom, v zgornjem nadstropju pa prodajajo v glavnem konfekcijo in športne rekvizite.
Skupno je naprodaj okoli 6000 raznih vrst blaga, ki bodo mogle zadovoljiti tudi najbolj izbirčnega kupca. V svojem otvoritvenem govoru je direktor podjetja Demetrij Furlan poudaril, kako pomembna je pridobitev te zgradnje za rastoče mesto Nova Gorica. Njegova samopostrežna prodajna oblika bo u-spešno izpopolnila morebitne vrzeli, ki so še obstajale v prodajni mreži. Obrat je moderno zasnovan ter izredno okusno opremljen. Njegove otvoritve so se udeležili vsi najvišji predstavniki oblasti in družbeno političnih organizacij, med katerimi sta bila tudi predsednika skupščin Nova Gorica in Tolmin Rudi Šimac in Franc Skok.
IIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliaiMllllllllltlllllUIIIIIIIIMHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllintIMIlIlllliiii
ZGODILO SE IE V UL. SLATAPER V PODGORI
Med spanjem mu je vzel 60 tisoč lir «trinajste»
Renata Pascolina so zaprli zaradi kraje
Pevski zbor prosvetnega društva «OTON ŽUPANČIČ* tz štandreža priredi veselo
silvestrovanje
v prosvetni dvorani dijevem korzu 13.
na Ver-
Do konca meseca sladkor in kava po znižani ceni
Dne 31. decembra se bo zaključilo razdeljevanje sladkorja in kave po znižani ceni (prosta cona). V gardski in sovodenjski občini
....................................„„„„„„..
KOMAJ JE PRIŠEL IZ P0B0UŠEVALNICE
UKRADEL JE AVTOMOBIL IN SE ZALETEL V DREVO
Cont iz Krmina, ki krade iz navade, je v krminski bolnišnici
Trinajsta plača tovariša, s katerim je spal v isti sobi, je zamami-ia 32-letnega Renata Pascolina iz Ul. Slataper 7 v Podgori. Predstavljal si je, revež, da bo na takšen način mogel nekoliko povečati svojo borno «trinajsto», ki jo je prejel na delovnem mestu v podgorski tekstilni tovarni, vsega skupaj komaj 42.000 lir. Vzel je britvico ter ponoči, ko je 25-letni Giam-paolo Pretto spal, prerezal hlačni žep in mu izmaknil 60.000 lir. Z ukradenim denarjem in s svojo trinajsto plačo je zjutraj odšel v mesto kupovat.
Ko se je Pretto zjutraj prebudil in ugotovil primanjkljaj, je takoj osumil Pascolina. Odšel je na karabinjersko poveljstvo v Podgori ter povedal, kaj se mu je pripetilo. Karabinjerji so osumljenca počakali pri avtobusni postaji, ko se je vrnil iz mesta ter ga odpeljali na karabinjersko postajo zaslišat.
Je svoj posel vestno opravljala ter mu posvetila večji del svojega življenja.
Kakor druge krati, tako jo Je tudi v Času njene sedanje bolezni nadomeščal sin, s katerim Je živela. Ni izključeno, da bo nadaljeval njeno delo. Takšen je namreč običaj. Tako se bodo v tej družini Kar tri generacije ene ln iste družine ukvarjale s poštarskim poklicem.
Pogreb pokojne Kristine Devetak oo po vsej verjetnosti danes.
Z avtom v cestno svetilko
Zaradi slabosti Je Izgubil nadzorstvo nad avtomobilom ln se v Drevoredu XX. septembra v Gorici zaletel v drog cestne svetilke. Ponesrečenec je 32-letnl Luigi Fontana s Tržaške ceste. Pri trčenju se je drog upognil, steklo na svetilki pa se je razbilo. Ponesrečenca so od-
peljali v bolnišnico zaradi rane na Sprva je Pascolin zanikal, da bi zgornji ustnici. Okreval bo v petih Pretta okradel. Zatrjeval je, da je dneh potrošil svojo trinajsto plačo za blago, ki ga je imel pri sebi in je bilo vredno okoli 40.000 lir. Ko so mu napravili telesno preiskavo, so našli v suknjiču zašitih 50.000 lir.
Pod težo dokazov je Pascolin priznal, da blaga ni nakupil s svojim denarjem, ampak z ukradenim. Za dejanje, ki pa ni prvo, so ga še istega dne, 24. decembra, vtaknili v zapor.
Za božične praznike Je 32-letni Romano Cont iz Krmina, ki prestaja kazen v Jetnlšnici v Benetkah, prosil predstojnika, naj mu dovoli obisk svojcev. Uspelo mu Je dohiti 5 prostih dni. Namesto, da bi takoj prvi dan odšel v Krmin ln se predstavil karabinjerjem, se Je na božični večer mudil v Fari. Ker mu tatinska žildea ni dala miru, je ukradel flavio, last Marcella Tura-za, M je bila ustavljena poleg njegovega bivališča v Ul. Roma. Z njo se Je odpeljal proti Manzanu, kjer je izgubil oblast nad krmilom ln treščil ob drevo.
Turu® Je kmalu po kraji prišel na cesto ln ugotovil, da mu je vozilo nekdo odpeljal. Tatvino je prijavil policiji, kar ji Je olajšalo de-lo, ko so Jo poklicali v Manzan ugotavljati vzroke prometne nesreče nekega avtomobila, katerega šofer ni bil Istočasno tudi lastnik. Conta so v nezavestnem stanju odpeljali v krminsko bolnišnico, kjer
so ga pridržali na zdravljenju zaradi udarca v glavo in šoka. Občutna škoda je tudi na flavii.
Smrt priletnega moža ki je živel sam
Na božič so poklicali stanovalci agente kvesture v Raštel, ker že nekaj dni ni bilo na spregled 80-letnega Leonarda Balnata Iz hiše številka 56. Agenti so pripeljali s seboj tudi gasilce, da so svetili v stanovanju, kjer Je Balnata živel v zelo skromnih razmerah n ni bil niti potrošnik električnega toka.
Moža so našli na tleh poleg postelje. Poklicali so občinskega zdravnika dr. Gregorlga, ki Je u-gotovll, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi pred najmanj 72 urami, kar pomeni, da je umrl v ponedeljek.
S fargonom so truplo odpeljali v mrtvašnico na pokopališče, Kjer Je na voljo sodnim oblastem.
Umrla je Kristina Devetak poštarica v Sovodnjah
V Sovodnjah Je umrla Kristina Devetak, ki Jo vsi prebivalci sovodenj ske občine poznajo, ker jim Je prinašala najrazličnejše vesti; dobre ali slabe — bila Je namreč poštarica.
2e nekaj dni so Jo občani pogrešali. Obolela je za gripo in legla. V četrtek ponoči so jo nenadoma odpeljali v splošno bolnišnico, ker se ji Je bolezen poslabšala. Nastopile so komplikacije ln ni bilo več nobene pomoči.
Pokojnica Je pričela opravljati svoj poštarski poklic že pred drugo svetovno vojno. Prevzela ga je od svojega očeta, ki je bil ravno tako poštar. Med vojno so ga Nemci odpeljal! v koncentracijsko taborišče, od koder se ni več vrnil.
Vest o njeni smrti se Je včeraj zelo hitro razširila po vsej občini, zakaj ni človeka, ki bi Je ne poznal. Prinašala Je pisma časopise, telegrame, vsak dan Je ob določeni url šla po vasi, pa čeprav Je morala prinesti samo eno pismo. Tudi v oddaljeni Vrh je morala hoditi. Dokler ni bilo motorizacije, Je vse vasi obredla s kolesom, kmalu po vojni pa Ji Je delo nekoliko olajšal motocikel Seveda pa je ni mogel ubraniti pred dežjem ln mrazom. Kljub naporu
Iz goriškega matičnega urada
Dne 24. decembra se je v Gorica rodilo osem otrok, umrlo pa Je pet oseb
Rojstva: Plerpaolo Castellan, Ste-fano Trapani, Fioretta Božic, Mau-ro Bevllacqua, Faibio Marson, Davide Bottegaro, Mario Spamghero, Monica Cabass.
Smrti: gospodinja 74-letna Antonia Biedlc, vdova Persoglta, 5 mesecev star Masslmo Pleit, 90-letn* Gisella Citter, vd. Forzlatl, 73-letni Lodovtco Lanieri, 75-letnl Luigi Gallino.
CORSO. 16.30—22.00: «11 prof. Gui-do TersilLi, primario di climca», A. Sordi in P. Maggio; italijanski film v barvah.
VERDI. 17.00—22.00: «La tenda ros-sa», Claudia Cardinale in S. Con-nery.
MODERNISS1MO. 16.45-22.00: «Ehi, amico... c’6 Sabšta. Hal chiuso-», L. V. Cleef in W Berger, italijanski kinemaskopski film v barvah.
VI1TOR1 A. 17.00: «In due si, in tre no», Rod Steiger in Claire Bloom, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 18 letom.
CENTRALE. 17.15—22.00:	«Pensan-
do a te», R Power in Al Bano; italijanski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.00: «Guardie e budri*, Franco Francht in Ciccio Iiv grassia.
EXCELSIOR. 16-22: «Ben Hur»,C. Heston, v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22 00:	«Amore
mio aiutami», A. Sordi
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Igor Orel se zopet vrača v odbojkarsko šesterko Bora
Pri mladinkah sta v svojih skupinah zmagala OMA in Bor
Sobotno kolo moškega prvenstva B lige je bilo zadnje v letu 1969. Sedaj bodo ekipe počivale do 10. januarja, ko bodo odbojkarska igrišča te lige, ter prve ženske in moške lige, spet zaživela.
Če pretehtamo uspehe Borove še-sterke v tem letu, lahkp z zadovolj stvom ugotovimo, da so bili uspehi večji od pričakovanj.
V lanskem prvenstvu so »plavi* zasedli odlično četrto mesto, letos pa so trenutno na tretjem mestu le s štirimi točkami zaostanka od Pa-gnina, ki še neporažen vodi na lestvici.
Tudi v sobotnem nastopu proti Čelani so borovci dokazali, da so ekipa, ki mnogo obeta. Veliko več možnosti pa bo imela z vključitvijo v svoje vrste podajalca Orla, ki je v teh dneh odslužil vojaški rok.
Čelana je bila trd oreh za sloven sko šesterko, ki ni pričakovala takega odpora po nadvse lahko osvojenem setu, v katerem Čelana sploh ni prišla do izraza. Tudi rezultat 15:2 jasno kaže razmerje sil na igrišču. V nadaljevanju igre pa se je potek tekme povsem spremenil. Čelana si je zavihala rokave in »plavi* so izgubili drugi set, nato pa so se spet uredili in so začeli z »ofenzivo*, kateri gostje niso bili kos.
Najboljša borovca sta bila v soboto Plesničar in Sergij Veljak, ki sta se odlikovala tako ob mreži kot na igrišču. Slabše pa gre Klavdiju Veljaku, ki ne more ponoviti igre, kot smo jo n.pr. videli proti Minel-liju. To so negativne in pozitivne strani Borove ekipe. Fantje bodo morali v novem letu še bolj pospešiti svoje priprave, kajti v kolih 17. januarja in 24. januarja se bo odločila dokončna razvrstitev na lestvici. V teh kolih se bo namreč Bor pomeril najprej s Pagninom nato pa z Minellijem. Tekma s Pagninom bo v Trstu in že sedaj opozarjamo
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 27. december 1969
NOGOMET
Naraščajniki turnir Brega 14.00 v Dolini, v Valah Boršt — Boljunec Dolina — Donijo
KOŠARKA
Prijateljska tekma
09.00 v Trstu, Ul. delila Valle Bor — CUS Trst
Prvenstvo naraščajnikov 19.00 v Trstu pri Sv. Justu Montuzza — Bor
JUTRI
Nedelja, 28 decembra 1960
ODBOJKA
Prvenstvo mladink
09.30 v Trstu, stadion «1. maj»
OMA — Gaja Breg — Zarja
KOŠARKA
Mladinsko prvenstvo
09.00	v Trstu, Ul. Montecemigo
CGS — Bor
• • *
Prvenstvo naraščajnikov
11.00	v Miljah Tricolore — Polet
zveste navijače na to pomembno srečanje.
Tržaški Libertas je (v okrnjeni postavi) nastopil v Vercelliju proti Olimpii. Odsotnost Neubauerja in še nekaterih drugih je bila močno o-pazna, tako da domača šesterica ni imela težkega dela in je gladko odpravila goste.
Izidi osmega kola:
Olimpia — Libertas TS Minelli — COOP Parma Bor — Čelana CUS Turin — Scaiola Pagnin — Alessandria Lestvica
3:0
3:0
3:1
3:2
3:0
Pagnin	8	8	0	24	5'	16
Minelli	8	7	1	23	7	14
Bor	8	6	2	21	10	12
Olimpia	8	b	4	18	13	10
Čelana	8	4	4	15	15	8
CUS Turin	8	3	5	14	19	6
Libertas TS	8	3	5	14	20	G
Scaiola	8	2	6	10	21	4
COOP Parma	8	1	7	7	21	2
Alessandria	8	1	7	8	23	2
Prihodnje kolo:
Scaiola — Olimpia Alessandria — Bor Libertas TS — Pagnin Čelana — Minelli COOP Parma — CUS Turin
V prvi moški ligi je tržaški Rava-lico doživel gladek poraz v Reggio Emiliji, kjer je podlegel tamkajšnjemu Termoschellu. Slab dan Tržačanov in odlična igra domačinov sta bila prevladujoča motiva tekme. V vrstah tržaških gasilcev se je zopet odlikoval Grilanc.
Ostali izidi so bili po predvidevanjih. Naj omenimo še poslovilno tekmo Orla in še štirih drugih igralcev Esercita, ki so na domačih tleh okusili proti Ruiniju poraz, a so zadovoljili s prikazano igro in zagrizenostjo.
Izidi osmega kola:
Renana — Bovoli Baby Brummel — Casadio Termoschell — Gasilci Panini — Portuale Bumor — Milano Ruini — Esercito
Lestvica
3:0
3:2
3:0
3:0
3:1
3:1
koliko zavleklo zaradi velikega števila odgodenih srečanj.
ŽENSKE
A skupina
Primorec — Polet Bor — Sokol
Lestvica Bor	6	5
Sokol	5	4
Primorec	6	2
Polet	5	0
B skupina OMA — Zarja Breg — Gaja
Lestvica
2:1
2:0
11
8
4
1
2
3
9
10
2:1
2:0
OMA
Zarja
Breg
Gaja
MOŠKI B skupina
Kras — Gaja Bor — Polet
Lestvica 4	4	0
2:0
2:0
Bor
Kras
Gaja
Polet
0
2
6
8
f. v.
ZARADI PODKUPOVANJA
NOGOMET
Ljubljanski Olimpiji odvzeli tri točke
Disciplinsko sodišče Združenja nogometnih klubov Jugoslavije je danes po razpravi o poskusu podkupovanja vratarja nogometnega kluba Sarajevo, v prvenstveni tekmi Sarajevo — Olimpija, s strani funkcionarja Olimpije Franetiča, kaznovalo ljubljanskega prvoligaša z odvzemom treh točk. Olimpija je zdaj s šestimi točkami ostala na zadnjem mestu lestvice. Istočasno je disciplinsko sodišče kaznovalo predsednika Olimpije Srečka Rihterja z enoletno prepovedjo opravljanja funkcij v nogometnem športu, tajnika Olimpije, Staneta Vrhovnika, pa s šestmesečno prepovedjo opravljanja istih funkcij, modtem ko je Ante Franetič do-življenjsko diskvalificiran.
NA ZASEDANJU FISU V DUBROVNIKU
Rodezija (zaradi rasizma) izključena z univerziade
DUBROVNIK, 26. — Izvršni odbor mednarodne federacije univerzitetnih športov, ki se je sestal v Dubrovniku, je preklical vabilo Rodeziji za nastop na univerziadi, ld bo avgusta v Turinu. Po večurnem razpravljanju so izključili Rodezijce z iger zaradi njihove rasistične politike. Na univerziadi bo tako nastopalo okrog petdeset držav.
Izvršni odbor je tudi sklenil, da bo prihodnje študentsko nogometno prvenstvo v Jugoslaviji in to v drugi polovici julija. Finalno tekmo pa bodo odigrali v Skopju 26. julija, ob obletnici katastrofalnega potresa, ki je doletel mesto leta 1963.
CIKLOTROS
FARRA Dl SOLIGO (Treviso), 26. ~ Renato Longo je zmagal že četrtič zaporedoma na dirki, ki je bila v provinci Trevisa. Italijan je prispel na cilj s precejšnjim naskokom pred Nemcem VVolfsholom, ki je med dirko kar dvakrat preluknjal in to v naijbolj kritičnih trenutkih. Prvič je preluknjal, ko je bil še v »družbi* z Longom, drugič pa ko je Italijana skoro ponovno dohitel. Tretje mesto je pripadlo svetovnemu amaterskemu prvaku De Cleru (Belgija).
Kljub božičnim počitnicam naši košarkarji aktivni
Kljub božičnim počitnicam bodo naši košarkarji v teh dneh dokaj zaposleni. Oglejmo si posamezna moštva.
Borovci, ki nastopajo v D ligi, bodo danes odigrali trening tekmo s CUS. Srečanje bo ob 9. uri v telovadnici v Ulici della Valle. Današnja tekma bo za »plave* dobra preizkušnja, saj sodijo univerzitetni igralci med najmočnejše v promocijski ligi.
Borova postava za današnje srečanje: Adrijan Zavadlal, Aleksander Sirk, Boris Fabjan, Branko Lakovič, Peter Starc, Silvan Ambrožič, Edi Čermelj, Rajmund Kralj.
bal lažje rane na rokah. Zdravniki so izjavili, da so poškodbe ozdravljive v desetih dneh in da ne bodo nikakor ovirale športne bodočnosti atleta.
iiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
NARASCAJNISKI TURNIR SD RREC
Dolina in Donijo v finalu Boršt in Boljunec za 3. mesto
Turnir se bo zaključil danes popoldne
BOB
CORTINA D’AMPEZZO, 26. -Jutri bodo uradno otvorili olimpijsko progo kjer bo od 2. do 10. januarja evropsko prvenstvo v bobu. Organizacijskemu odboru prvenstva je danes češkoslovaška zveza sporočila, da njihove posadke ne bodo nastopile na tem prvenstvu.
Prispeli so v Cortino Japonci, ki bodo sicer tekmovali izven konkurence, a pridobili si bodo mnogo izkušenj za nastope na prihodnjih olimpijskih igrah, ki bodo v japonskem zimskem centru Sapporu.
Ruini FI	7	7	0	21	6	14
Panini MO	8	7	1	22	3	14
Bumor PR	8	7	l	21	10	J4
Renana BO	8	5	3	18	10	10
Baby Brum. AN	8	$	3	18	14	10
Termoschell RE	8	4	4	15	14	8
Bovoli BO	8	4	4	17	17	8
Gasilci TS	7	3	4	12	14	6
Casadio RA	8	3	5	11	20	6
Milano	8	1	7	9	23	2
Esercito NA	8	1	7	10	21	2
Portuali RA	8	0	8	2	24	0
V ženski A ligi prvo mesto ni več enigma. FINI iz Modene je premočan za ostale šesterke, zato postaja zanimiva borba za drugo mesto, ter bitka za obstoj. Za častno uvrstitev se potegujeta CUS Parma in La Torre, medtem ko so vse ostale ekipe bolj ali manj v škripcih.
Izidi:
FINI — La Torre Presolana — CUS Milan Cogne — Cabassi
Lestvica
3:1
3:2
3:0
Fini MO	7	7	0	21	1 14
CUS Parma	7	6	1	18	9 12
La Torre RE	7	5	2	18	11 10
Cogne AO	6	4	2	13	7 8
Presolana BG	7	3	4	11	16 6
Simet PA	6	2	4	11	14	4
Mediterrano CT	6	2	4	10	14	4
CUS Milano	7	2	5	10	18	4
Cabassi MO	7	2	5	9	18	4
Confit	8	1	7	8	21 2
Pokrajinsko žensko mladinsko prvenstvo se je praktično zaključilo. Bor in OMA sta osvojila prvi dve mesti v svojih skupinah. V moški konkurenci pa se bo prvenstvo ne-
Atletskl odsek ŠZ Bor
vabi vsa dekleta in fante, ki bi se radi udejstvovali v atletiki, da se udeležijo treningov, ki bodo vsako sredo od 19. do 21. in vsako soboto od J5. do 17. ure ter od 17. do 20. ure v dvorani stadiona «1. maj*, pri Sv. Ivanu v Trstu.
V	sredo, 24. t. m. 60 odigrali prvi srečanji v okviru turnirja za naraščajnike izpod 15 let. Kakor je bilo že najavljeno so nastopile postave Iz Bolj unča, Boršta, Dom ja In Doline.
DOLINA — BORŠT 1:0 (0:0)
STRELEC: Lovriha Pavel v 16. min. 2. polčasa.
DOLINA: Sovič, Žafran, Slavec, Lovriha P., Lovriha M„ Stranj, Lovriha A.
BORŠT: Petaros Em., Petaros Er., Žerjal, Pavletič, Zobec R., Zobec D., Zobec M.
V	prvem polčasu sta bili moštvi precej enakovredni. Obrambi sta nadvladali napada in je bilo videti. da kdor bo prvi prišel do zadetka bo tudi zmagal. Taiko se je tudi zgodilo proti koncu tekme, ko je že kazalo, da se bo tekma končala neodločeno. V hitrem protinapadu je Stranj podal Lovrih! P., ki je ukanil vratarja in zabil odločilni gol.
Prikazana tekma je bila lepa, čeprav ni prišla dovolj1 do izraza skupna igra. Vse je treba pohvaliti zaradi požrtvovalnosti in lepega vedenja na igrišču. Prav po-
sebno sta se Izkazala Marino Pavletič pri Borštanlh in Slavec Fuilvij pri Dolinčanih.
DOMJO — BOLJUNEC 6:4 (2:2),
(1:1)
STRELCI: Strnad v 8. min. 1. polč., Sancin v 15. miin 1. polč., Grbec v 7. min. 2. polč., Kraljič v 10. min. 2. polč., iz enajstmetrovke: Strnad, Grbec, Kodrič in Samec za Domjo ter Petaros in Kraljič za Boljunec.
DOMJO: Siškovič, Colomibo F., Kodrič, Samec, Grbec, Strnad, Co-lombo M.
BOLJUNEC: Ota K„ Ota R„ Petaros, Sancin, Ota M„ Žerjal, Kraljič.
Ta tekma Je bila tehnično na dokaj višji ravni. Obe moštvi sta igrali povezano. Prisostvovali smo napetemu boju v katerem sta prevladovala domjanski napad in bo-ljunska obramba. Telesno močnejšim Boljunčanom so kljubovali bolj uigrani Domjanci. . ...........
Strnad je izkoristil napako nasprotne obrambe In je dosegel prvi gol. Pet minut pozneje je z enajst-
iiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiim....iiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
BARI
Spalazzi; Loseto, Galli; Muc-cimi, Splirni, Colauttl; Cane, Plenti, Toffanin, Furlants, Para
LAZIO
Sulfaro; Papadopulo (WUean), Faoco; Governato, Wilson (Po-lenites), Marchesi; Massa, Maz-zola, Ohinaglia, Ghio, Morrone
BRESCIA
Boiranga; Manera, Botti; Fanti, Zecchini, Busi; Salvi, Ra-gonesl, De Paoli, D'Alessi, Me-niohelll
FIORENTINA
Supeirchi (Bandoni); Rogom, Langoni; Bsposito, Ferramte, Brizi; Chlarugi, Merlo, Mara-sohl, De Stoti, Amarildo.
CAGLIARI
Allbertosi; Martlradorma, Zi-gnoli: Cera, Ntocolai, Tama-simi; Domengihini, Nene, Gori, Greatti, Riva
MILAN
Oudlcini; Anquillefti, Rosato; Maldera, Sahnellinger, Fogli;
Rognoni, Lodetti, Combin (Prati), Rivera, Sormani
INTER
Vieri; Burgmieh, Facchetti; Bedim, Lamdlmi, Suarez; Jair, Mazzola, Bomimsegma, Bertimi, Corso
VERONA
Pizzaiballa; Ripari, Sirena; Ma-scalaito (Savoia), Batistoni, Maiscettl; D’Amato, Madide, Cle-rioi, Toro (Orazi), Bui
PALERMO
Ferretti; Pasetti (Sgrazzutti), Giubertomi; Lancimi, Bertuoio, Landri; Pellizzaro, Landani, Troja, Causlo (Bercellino), Ferrari
NAPOLI
Zoff; Mooticolo, Pogliama; Zur-limi, Nardin, Blanohi; Hamrin (Čarni), Juliano, Mamseirvisi, Altaflml, Momtefusco
ROMA
Glnulfl; Bet, Bertlnl; Salvorl, Cappelll, Sanitarimd; Cappellimi,
Lamdini, Peiro, Capello, Cor-dova
JUVENTUS
Tancredi; Salvadore, Leoncini; Castano, Marini, Fuirimo; Leonardi, Dei Sol, Amastasi, Ouc-cureddu, Haller
SAMPDORIA
Battara; Sabadini, Delfino; Sabatini, Spamio, Negrisolo; Frustalupi (Morelli), Salvi, Cri-stlm, Benetti, Fotia
BOLOGNA
Adami; Roversi, Primi, Orescl, Batttoodo, Gregori; Pace (Pe-rani (Bulgareili), Mu les a n, Turra (Lamburgo), Savoldi
TORINO
Pimotti; Poletti, Fossati; Puiia, Cereser, Agroppi; Faoohimello, Sala (Quadri), Giamnobti (Sala), Mošchino, Pulicd
L. VICENZA
Pianta; Volpato, De Petri; Ca-losi, Caramtimi, Biasiolo; Da-mianl, Derlim, Vi tali, Scala, Facchim
metrovke izenačil Sancin. V drugem polčasu smo prisostvovali še bolj zagrizeni in kakovostni igri. V protinapadu je Colombo M. podal Grbcu, ki je neubranljivo potresel nasprotnikovo mrežo. Dve minuti kasneje je mladi in obetajoči Kraljič izenačil. Po neodločenem izidiu je streljanje enajstmetrovk določilo zmagovalca.
Najboljša na Igrišču sta bila (za Domjo) Samec in (za Boljunec) Sancin.
Obe tekmi sl je ogledal Gino Co-laussl.
Zaključek tekmovanja bo danes, 27. t. m., z začetkom ob 14. url.
Moštvo, uvrščeno na 1. mesto, bo nagrajeno z «Zimskim pokalom«, ki bo podeljen vsako leto ob koncu turnirja za katerega upamo, da bo postal tradicionalen.
Igor Strnad
Bari - Lazio Brescia - Fiorentina Cagliari - Milan Inter - Verona Palermo - Napoll Roma - Juventus Sampdoria - Bologna Torino ■ Vicenza Catania * Varese Mantova * Foggia Perugia * Catanzaro Piša - Atalanta Taranto * Reggiana
1
X 2 1 X 1
X 1 1 X 1
I X 1 X X 1 1 X
Odbor SSI namerava organizirati tečaj za nogometne trenerje in seminar za odbojkarske trenerje. Tečaj in seminar bosta predvidoma v začetku prihodnjega leta. V prihodnjih dneh bo sklican sestanek. da bi se z interesenti pogovorili o urniku predavanj. Odbor SŠI priporoča zlasti društvom, ki imajo nogometni odsek, da bi poslala na tečaj primerno število svojih članov, ki imajo veselje do trenerskega dela in bi se blii nato pripravljeni kot trenerji tudi udejstvovati. Tako na tečaju, kot na seminarju bodo predavali priznani strokovnjaki.
Danes bodo zaposleni tudi Borovi naraščajniki. Ob 19. uri (!) bodo nastopili na odprtem igrišču Montuzze. Peterka Montuzze je v prejšnjem kolu prvenstva premagala Polet in vse kaže, da bodo morali tudi borovci prepustiti zmago tehnično bolje pripravljenim nasprotnikom.
Borova postava: Barazzutti, Nad-lasek, Koren, Milič, Francia, Kos-mina, Umek, Žetko.
Jutri bo na sporedu mladinsko srečanje CGS — Bor. »Plavi* bodo igrali s precej okrnjeno postavo. Odsotni bodo namreč; Martin Kralj, Mladen Šare in Sandi Pertot. Moštvo pa bo ojačil Peter Starc, ki je trenutno najboljši igralec Bora.
Verjetna postava Borovih mladincev: Stojan in VVaiter Hrvatič, Mladen Škerlj, Andrej Daneu, Renato Štokelj, Peter Starc, Danijel Zavadlal.
Srečanje CGS — Bor bo jutri v telovadnici CGS, ob 9. uri.
Naraščajniki Poleta bodo jutri skušali v Miljah osvojiti obe točki na račun peterke Tricolore. Tudi Openci bodo nastopili z okrnjeno postavo. Odsotna bosta Edi Kraus in Robi Gahtar. Openca bodo igrali z naslednjo postavo: Adrijan Sosič, Jani Sosič, Miloš Jugovič, Edi Daneu, Darko Rauber.
Tekma Tricolore — Polet bo jutri, ob 11. uri, v miljski občinski telovadnici.
b 1.
ATLETIKA
TRENTO, 26. — Italijanski rekorder v skoku s palico Renato Dionisi se je lažje poškodoval. V božični noči je vozil z avtomobilom proti domu, ko mu je vozilo na o-vinku zdrsnilo na ledu. Avto je zaneslo izven ceste in Dionisi je do-
NOB0MBT
GLASGOW, 26. — Vodstvo Škot* ske enajsterice Celtic je danes potrdilo datume četrfinalnih tekem s Fiorentino za pokal evropskih prvakov. Prvič se bosta moštvi pomerili na Škotskem 4. marca, povratna tekma pa bo v Firencah M, marca.
, OVi
BOKS
MADRID, 26. — Maniuel Ibar «Urtainvi, najboljši španski boksal težke kategorije je premagal s k. o. v 15. sekundi drugega kroga A-merikanca Lea Peittersena. To je bila že 24. zaporedna zmaga «Ur-taina« s k. o. v enakem številu dvobojev, ki jih je doslej opravil kot profesionalec.
SPDT sporoča, da se bo kondicijska telovadba za smučarje začela 8. januarja za odrasle, in 9. januarja za naraščajnike.
Za odrasle bo telovadba vsak četrtek od 20. do 21.30 na stadionu «1. maj», za naraščajnike pa vsak petek v dveh skupinah, v dvorani PD I. Cankar, Ul. Montecchi 6. Prva skupina bo vadila od 15.30 do
16.30,	druga pa od 16.30 do
17.30.
SPDT tudi sporoča, da se bo smučarski tečaj v Trbižu nadaljeval v nedeljo, 11. januarja 1970.
			
1J'	| 1 1		iti LM
1. -	prvi	2	X 1
	drugi	1	X 2
2. —	prvi	X	
	drugi	1	
3. —	prvi	2	X
	drugi	X	2
4. —	prvi	1	
	drugi	2	
5. —	prvi	1	X
	drugi	X	1
#. —	prvi	1	1
	drugi	X	2
			
• ®r9aniza,c|isl<i odbor svetovnega prvenstva v alpskem smučanja je dal kovati uradno zbirko kolajn, posvečeno temu pomembnemu športnemu dogodku.
. ,*zdaia v zl.atu 900/1000 je omejena na 3000 kompletnih serij« ki jih sestavljajo ti-le formati:
3,5 g s premerom 20 mm; 7 g s premerom 24 mm; 10,5 9 s premerom 28 mm; 17,5 g s premerom 32 mm; 35 g s premerom 45 mm.
v srebru sestavljata dva formata s premerom 32 ih
Izdajo 45 mm.
Na licu kolajn je upodobljena značka svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, na hrbtni strani pa je upodobljen smučar ! stroboskopskim učinkom (če kolajno vrtiš, se ti zdi, da se upodobljeni smučar premika).
Naročila zbirk so možna tudi pri bančnih zavodih.
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
17.	Črna vojska
Med slikanjem je moral Angruber zavijati oči, kar je imelo za posledico, da je namesto navdušenega in vdanega pogleda nastalo grdo škiljenje navzgor. Kljub temu da je škilavost sliko neznansko kazila, je vendar že štirinajst let krasila Angruberjevo delavnico.
Popoldne tistega dne, ko je v Sarajevu atentator Princip skočil v reko Miljacko, je požarna bramba v St. Johanu imela požarne vaje in za njimi «gratd®pivo». Po pivu je bila še seja obrtnega društva in Angruber se je vrnil domov šele drugo jutro. Z ženo nista že prej ves teden govorila. To ji je bilo vendarle preveč in sklenila je grozen maščevalni načrt. Iz neke novoletne razglednice, kjer je držal okusen prašiček štiriperesno deteljico v rilcu, Je izrezala prašičkovo glavo In jo nalepila na glavo moževe podobe na steni. In prečudno — kar se umetniku pred leti nikakor nd posrečilo, to je dosegla žena na prvi mah — novi vojakov obraz je bil z rilcem vred sijajno uprt v cesarja...
Se isti dan se je raznesel glas o atentatu, obenem pa so tudi že začele krožiti vesti o mobilizaciji, o vojni. Nesreča
je hotela, da je Angruberja še istega dne obiskal njegov konkurent, krojaški mojster Funder, s katerim se nista marala, a sta kljub temu sodelovala v vseh krajevnih organizacijah. Funder ni bil vojak. Nenadoma mu je zasijalo svetlo upanje, da se bo znebil neljubega tekmeca, in da uteži svojo škodoželjnost, se je napotil naravnost k njemu.
«Ali si že slišal, da bo mobilizacija?)) ga je nagovoril s prisiljenim sočutnim glasom.
Angruber ni še prespal pijanosti, zato se je namrdnil, pokazal s palcem nazaj čez ramo proti podobi, ki je visela nad njima na steni, ter kratko rekel;
«Ce me cesar potrebuje — tam gori sem...«
Funder je bil Angruberju za to dragoceno reklamo zmeraj neznansko zavidljiv, zato je le nerad sledil konkurentovi kretnji. Ko pa je naposled le dvignil oči, jih nd mogel več odtrgati. Gledal je in gledal, doMer se ni dvignil in odšel... Posledica je bila, da je Angruber še tisto noč zamenjat svoje stanovanje s prostori okrajne ječe v St. Johanu.
Pozneje se je stvar razjasnila. Največ je k temu pripomogla Angruberjeva žena sama, ki je iz obupa skočila v reko Salioo in utonila. Angruberja pa so dodelili krojaški delavnica pri 49. pešpolku, od koder so ga pozneje transferirali k bataljonu št. 100.
Razumljivo je, da je vse to moralo kvarno vplivati na Angruberjevo duševno stanje. K bataljonu je prišel neverjetno zdelan in zamišljen. Cez dan je bil najrajši sam, prijateljev nd iskal in ni maral, ponoči pa je češče kolovratil okrog, čudno je bilo to, da podnevi skoraj nisi mogel besedice izvleči iz njega, ponoči pa je neprenehoma klobasaril in klobasaril. Včasih je govoril take reči, da si jih vojaki niso upali ponavljata in zaradi katerih bi ga bili lahko ustrelili. Na pritisk četo-vodje se je priglasil k pregledu, toda zdravnik nd vedel, kaj bi z njim. Naposled mu je dal neke uspavalne praške.
Po teh praških je šlo z njim še hitreje navzdol. Zvečer se je ves tih ulegel na svoj pograd, toda zjutraj je vstaji bogvedi kje v kakem kotu barake, ves trd, prezebel. Nekoč so ga našli na križnem oporniku pod stropom barake, neke noči se je celo izgubil iz barake in so ga zjutraj našli v baraka št. 4, kjer je bila shramba.
Potem so začeli paziti nanj, toda kot bi bilo začarano, nd vse skupaj nič pomagalo. Stlačili so ga v bolniški oddelek, toda že drugo noč je izginil in dohiteli so ga šele daleč zunaj na travniku, kamor je pobegnil čez visok plot bodeče žice, ne da bi se bil pri tem le malo opraskal. Slednjič je nad njih! obupal celo lajtnant Hergott in sklenili so, da ga bodo drugi dan oddali v garnizijsko bolnišnico. Toda ravno to zadnjo noč je za vedno ušel.
četovodja žgank, ki je ta dan opravljal bataljonsko stražo pri baraki, kjer so bile pisarne, je ob eni po polnoči pravk&r zamenjal stražo pri vhodu. Infanterist Dervodel je ostal sam pred barako. Jasna noč je bila čudovito mehka In ml me, zato se ni zatekel v stražnico, prislonjeno k visokemu plotu, temveč se je počasi prestopal po široki deski in odprtih ust vdihaval prijetni zrak. Tako je minilo kake pol ure, ko J® nenadoma zagledal na strehi barake, skoraj tik nad seboj, bingljajočo postavo v spodnjih hlačah. Spoznal je mesečnik® Angruberja, ld je stal prav na koncu grebena.
V strahu, da bi vojak ne izgubil ravnotežja In se prekucnil na tla, je zaklical:
«Angruber!» Toda komaj mu je beseda ušla, je že vedel* da je napravil napako.
Mesečnik se je zaradi rezkega glasu zdrznil, se prebudil, a v istem hipu je izgubil ravnotežje ter se prekucnil s strehe-Priletel je z glavo na betonirana tla in mrtev obležal. KomisU9 je ugotovila, da mu ni počila lobanja, temveč ga je obenem zadela tudi kap.
(Nadaljevanje sredi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECOHI 6, II.. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir - vnaprej, č*«* letna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih'dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: žuložni5tv° tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Star, trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-upravn) 250 osmrtnice 150 lir * Mali ogl®* si 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško In goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicita Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in’ tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.