m mi. • UdAm. i sredo. 26. mostu not iftkaim vsak dan zvečer (ovsemi! nadali« In pranlka lav valja po f sUTprcjcman aa «4 Ki sn pol leta 12 K, aa Satrt lata 8 K, aa in ataaat 1 VI Kdor kodi sam poni placa aa alo loto SO K. Er Na naročbo bran Istodobno vpaiil|atvo naročnino so no onira. — Za — Dopisi naj so iavolo franke vati — Rokopisi aa oo vračajo. — grt^aigfva Ulolo« it M. vaole|D2SK(Bopollotal3K,ob četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|nallano s pošiljanjem na dom za vse leto vso loto 32 K, ob pol leta U K, oa iotrt lota 6 K 50 h, e* en mesec 1 K 90 h. — Za Haernčljo celo leto 28 K. Za vvvoboden polet njihovega duha in zgodi se, da postane takim študentom, ko se prično baviti tudi s politiko, »Domoljub« svet evangelij, »Domoljub«, ki še dandanes izhaja iz že znanih vzrokov pod poslansko imuniteto. Drugi akademiki so pa taki, ki so po srcu vse prej kot klerikalci, ki so se vdali mamečemu ma-monu ter prodali svoj značaj klerikalcem, samo da jim ni treba okusiti v velikih mestih pomanjkanja. In takih je pretežna večina. Kako dobro so bili poučeni kle-kalni krogi o goriškem dijaštvu, kaže najbolj okrožnica nadškofa dr. Sede ja, v kateri pravi: In oni, ki so s prepričanjem in srcem naši, so v veliki manjšini. Klerikalci med sabo si pač nimajo ničesar prikrivati. Nadškof dr. Sedej se je zanimal za stališče goriškega dijaštva in izvedel je od dobro poučenih krogov — resnico in to resnico je hitel razodet kot duhovni voditelj svojim podložnim du- hovnikom, da ne bi mogoče kake iluzije uspavale njegovih duhovnikov v brezdelje. Pred meseci so bili klerikalni dijaki po nadškofovi okrožnici v veliki manjšini in sedaj o priliki zborovanja »katoliških« študentov v Gorici piše »Gorica«: da je bilo brez bogoslovcev nad 60 goriških katoliških dijakov zbranih, med tem ko je bilo na manifestacijskem zborovanju akad. fer. društva »Adrije« dijakov in nedijakov, visokošolcev, abiturijentov in srednješolcev iz Goriške in Tržaškega komaj 60 osebic Zakaj pa ne piše »Gorica«, koliko goriških klerikalnih akademikov je bilo na klerikalnem zborovanju? Ali se tako boji zapisati številko 4 ali 5? Pribita resnica je in ostane, da je bilo klerikalnih akademikov 40, od teh samo 5 iz Goriškega, vsi drugi so bili iz Kranjskega, Štajerskega, Češkega in Hrvaškega, nadalje je bilo toliko bogoslovcev, da mora celo »Gorica« poudarjati: brez bogoslovcev, nadalje so pa bili še srednješolci in od teh posebno oni, ki stanujejo v Alojzije-višču in Andrejevišču. To klerikalno zborovanje je kvečjemu pokazalo, da je na Kranjskem in Štajerskem mnogo preveč klerikalnih dijakov, da se štuli jo tudi »lemenatarji« med akademike in da so se morali udeležiti zborovanja tudi srednješolski »štipendisti«. Temu nasproti so se pa udeležili manifestacijskega zborovanja akad. fer. društva »Adrije« sami akademiki iz Goriške (vštevši nekaj delegatov bratskega društva »Balkan« iz Trsta) in teh akademikov je bilo brez nedijakov, brez srednješolcev, 60. Dve sami notici v »Soči« sta vzdignili protiklerikalne akademike iz cele dežele na protestni shod v Gorico, med tem ko so vabili vsi slovenski klerikalni listi po Goriškem, Štajerskem, Koroškem in Kranjskem že mesece na to zborovanje »Katoliške dijaške zveze«. Sicer pa naj bo, goriški protiklerikalni akademiki si žele v podobnih situacijah še mnogo takih »blamaž«, kakršna je bila po »Gorici« na manifestaeijskem zborovanju in privoščijo goriškim klerikalnim akademikom še mnogo tako impozantnih »uspehov«, s kakršnimi se baha »Gorica« in najbrže tudi »Slovenec«. Klerikalci pa ne bodo mirovali, nastavljali bodo s podvojenimi silami mreže in lovili na ta način bodoče soboritelje za vero, katera je posebno na Goriškem v nevarnosti, ker imajo klerikalci samo pet poslancev v deželnem zboru. O jezikovnem zakonu. Brno, 25. avgusta. Z ozirom na vest »Venkova«, ki je glasilo ministra Praška, da češka ministra še nista pritrdila vladnemu jezikovnemu načrtu, poročajo »Lidove Novi-ny« z Dunaja, da nele oba češka ministra dr .Fiedler in Prašek ter nemški minister Prade, temuč tudi voditelji vseh čeških strank, ki so v vladnem taboru, natanko poznajo vsebino jezikovnega zakona ter so mu tudi pritrdili. Volilna reforma za tirolski deželni zbor. I u o m o s t, 25. avgusta. Kakor znano, je izdelan in razglašen načrt volilne reforme za tirolski deželni zbor. Svobodomiselni poslanci pa izjavljajo, da taka volilna reforma ne postane nikoli zakon, ker je izdelana tako, da zagotovi klerikalcem za večne čase nadvlado, svobodomiselne kroge pa oropa zastopstva. Sicer pa se je tudi izdelala volilna reforma protizakonito in zahrbtno. Svoječas-no se je izvolil poseben odsek za volilno reformo. V tem odseku so si tudi svobodomiselne stranke priborile nekaj zastopnikov. Ta odsek pa sploh ni bil nikoli sklican, temuč je vlada poklicala na Dunaj tiste člane odseka, ki so obenem klerikalni državni poslanci ter ž njimi izdelala volilno reformo. Pri tem so se za deželno-zborske volitve vzeli volilni okraji za državni zbor, ki so za deželnozbor-ske mandate mnogo preveliki ter križajo razne interesne zastope. Dočim so svobodomiselne stranke zahtevale, naj izginejo vse priviligirane kurije, je klerikalno - vladni načrt izčr-tal le kurijo trgovske in obrtniške zbornice, ki ima vedno svobodomiselne zastopnike, a pridržal je virilne glasove, kurijo prelatov in plemiških veleposestnikov. Vsled tega bo v bodočem deželnozborskem zasedanju hud boj. Iz vsega postopanja pa je razvidno, da je vlada vedno na strani klerikalcev, kjer se gre za to, da se pritisnejo ob tla svobodomiselni elementi. Razmerje med Hrvati in Srbi. Zagreb, 25. avgusta. Grof Knlmer, hrvaški član ogrske rua-gnatske zbornice se je izjavil napram nekemu dunajskemu dopisniku o položaju na Hrvaškem, da sedanja hrvaška vlada stremi za tem, da bi razpadla hrvaško - srbska koalicija, da zaneti sovraštvo med hrvaškimi in srbskimi strankami, da doseže na ta način tako sestavo hrvaškega sabora, kakršna je bila za vlade bana Khuena. Grof Khuen je s pomočjo svojih tajnih zaveznikov držal Hrvate in Srbe vsaksebi ter skušal pritisniti opoziciji pečat antidinastične in državi nevarne gonje. Podobno nastopa tud ban Rauch, ki mu ni ljubo, da se Hrvatje in Srbi skupno borijo za pravice hrvaške domovine, in ker si ne more ustvariti v saboru poslušne večine, dokler obstoji koalicija. Hrvaško-srbska koalicija je nastala, da bi se obstoječi zakoni po besedilu in duhu strogo izvrševali, da se ustvarijo zakoni, ki bi tvorili jamstvo za ustavno svobodo, da bi se do-sedaj od Ogrske izsesavana in upro-paščena dežela gospodarsko po vzdignila, in da bi se povrnilo deželi, kar se ji je dosedaj pridrževalo. Končno, da bi se ustvarila pravična volilna pravica, kjer bi prišla nepokvarjena ljudska volja do veljave. Ko je koalicija nastopila s temi zahtevami, zarotili so se proti njej v Budimpešti in na banski stolici v Zagrebu. Takozvana velikosrbska propaganda nima drugega namena, kakor da se hočejo sanjarije mladostnih, nepremišljenih vročekrvnežev izrabiti za to, da se zase je v vrste koalicije nezaupljivost. »Popolnoma zaupam priznani poštenosti in dostojnosti hrvaških sodnikov ter zrem na vse te spletke-.mirno. Moje stremljenje bo šlo vedno za tem, da se napravi v naši monarhiji konec politiki»divide et impera« in da bi se narodi delili v polnovredne in manjvredne, tenmc da bodo vsi narodi enako deležni blagoslova nepokvarjene ustave. Potem ne bodo ideje, kakršne so spisane v famozni Nastićevi brošuri, nastajale niti v razgretih glavah nekaterih mladih sanjačev, temuč bo imela monarhija največjo privlačno moč za izven monarhije živeče sokrvne narode.« Napetost med Anglijo in Nemčijo. Dunaj, 25. avgusta. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz resnih diplomatičnih krogov, da se razmerje med Anglijo in Nemčijo nele ni izboljšalo, temuč je nastalo še bolj napeto. Pri sestanku med cesarjem Viljemom in kraljem Edvardom v Kronbergu je kralj Edvard napeljal govor tudi na razoroževanje ter zahteval, naj Nemčija že enkrat neha s poni nože van jem svojega vojne- LISTEK. Primož Trubar. Ob štTistoietnici njegovega rojstva. Napisal R. Pustoslemšek. „Trubar je bil prvi, ki je pit al v slovenskem jeziku; on je torej naš Kolumb in pravično bi tožil nad nehvaležnostjo, če bi hoteli kratiti njegove zasluge. Kopitar. Katoliške cerkvene in verske razmere na Kranjskem v šestnajstem Poletju, ko je čez Nemčijo zavela ostra, čistilna sapa reformacije, so bile če mogoče še slabše nego drugod. Verska nevednost pri narodu, nravstvena propalost pri duhovščini, cerkvene forme brez notranjega življenja, daleč razširjeno prazno-Terje m nenravnost je gospodovalo Ju kakor tam. Andrej Lang, hišni kaplan barona Ludovika Ungnada, popisuje življenje okrog Brežic na Štajerskem takole :»Kmetje so vprek strašno praznoverni, nekateri se celo pečajo s čarovništvom. O božji be-sedi in volji ne vedo ničesar in težko iih je dovesti do tega, da jo poslušajo. Ob rodovitnih letih žro in pijan-eujejo in žive neredno, divje, po živinski in brez sramu, prešuštvu je jo in se družijo tako, da kmet ne more dobiti ne hlapcev ne dekel, niti jih ne more obdržati, če jim ne dovoli medsebojnega spolnega občevanja in če neče njihovih nezakonskih otrok vzgajati, kakor da so njegovi. Cisto navadno je oderuštvo; jemlje po 10, 12, tudi po 15 odstotkov na leto; trgovska goljufija, laž, izdajstvo, obrekovanje, kršenje praznikov, so čisto vsakdanje stvari. Nihče ne pazi na vzgojo otrok, nihče jih ne opominja k spokornosti, njihovi duhovni varuhi sami so slepi, leni in nemi in izvečine vdani grehu ravno tako kakor njihovi varovanci.« — Ljudstvo je docela podivjano. Neprestani napadi Turkov, moritve in požigi, ponovni kmečki punti sami niso mogli dobrodejno vplivati na nravstveno čustvovanje, ki je v srednjem veku itak otopelo skoro do brezčutnosti. Tem zunanjim okoliščinam pa se je pridružilo še dejstvo, da je bilo tedanje katoliško duhovništvo vse preje nego tega svojega ponosnega naslova vredno. O njem poroča Trubar kralju Maksimilijanu še leta 1561.: »Do malega vsi duhovniki in menihi so takšni, kakršen je prost Polvdor v Ljubljani (ki je javno živel z žensko, ki si jo je bil za denar odkupil od njenega moža) ; kajti oni zagovarjajo očitno malikovalstvo, žive v brezpravnosti in ne vprašajo po tem, kaj je Bog ljudem zapovedal. Poleti leta 1561. se je pojavila mlada, brezsramna vlačuga pri Gornjem gradu na Štajerskem, štiri milje od Ljubljane, ki je pred ljudmi svoje roke nosila sklejene na hrbtu, pove-šala glavo in obraz in vsakomur zatrjevala, da Marija nič več neče bivati na gori pri Gorici in Solkanu v cerkvi, ki so jo šele pred dvajsetimi leti zgradili na besede stare coprni-ce, ki je kot dekle baje odstranila troje otrok. Vzrok da je ta, pravi, da jemljejo tamošnji duhovniki najboljša krila, obleke in najlepše paj-čolane, ki so jih verniki darovali njej, (Mariji) in jih dajejo svojim kuharicam; nadalje ker požigajo njej darovani vosek in sveče zase pri igranju, popivanju, preklinjanju, zasramovanju in rotenju; kakor duhovniki, tako kradejo tudi cekmo-štri in porabljajo denar zase. Iz teh vzrokov da hoče Marija novo cerkev pri Gornjem gradu. Ker so ljudje dekletu verjeli in ker so na kraju, ki jim ga je pokazala, češ, da si ga je Marija izbrala, ponoči videli mnogo gorečih luči, — seveda je ono dekle sama okrog polnoči razpostavila tam naokrog vse polno bakel in plamenic, od katerih so se ostanki videli še prihodnji dan — so neumni in lahkoverni kmetje na tistem griču zgradili leseno kapelico in pozvali nekaj duhovnikov, da so na postavljenem oltarnem kamenu brali sv. mašo. Temu vabilu so se radi odzvali, kajti take nove cerkve in božja pota jim dajejo, kakor pripovedujejo sami, mnogo dobrega plačila za njihovo mašo in dobrega mesa v njihovo kuhinjo. Skratka: brezsramna ničvred-nica je toliko opravila, da je meseca avgusta 1561. na vnebohod Marije prišlo k tej kapelici več tisoč slovenskih kmetov in kmetic, ki so dona-šali mnogo živine in drobnice, denarja, voska, sveč, sira, volne in lanu, pa tudi drugih stvari in so jih darovali devici Mariji, ki baje v tisti kapelici stanuje. In temu ubogemu, duševno revnemu številnemu ljudstvu, ki so ga razdelili v petero gruč, je takrat pridigovalo petero duhovnikov obenem. In eden izmed teh je bil strašno razsrjen nad kmeti, zmerjal jih je z »beštjami«, zato ker niso bili sezuli čevljev, kar bi morali storiti, ker je zemlja, na kateri stoje, sveta, ker hodi po njej sveta devica Marija. O takih in sličnih maliko-valnih norih božjih službah, novih cerkvenih stavbah in božjih potih, ki so nastala vsled goljufije malo-pridnežev in lakomnih duhovnikov po Kranjskem, bi mogel napolniti celo knjigo.« — Tako torej Trubar. In vse to se je godilo pred očmi ljubljanskega škofa Petra pl. Seebacha, ki je takrat rezidiral na svojem posestvu v Gornjem gradu! Ne samo, da je bilo duhovništvo moralno propadlo, izrabljalo je tudi nenaobraže-no ljudstvo in ga skubilo kar se je dalo. To nam izpričuje pritožba, ki so jo Kranjci leta 1518. poslali na ga brodovja, nakar stori istotako tudi Anglija. Cesar Viljem pa ni hotel o tem nasvetu ničesar slišati, vsled česar sestanek ni imel nikakega uspeha. Ustavna Turčija. Častniki reformnega orožništva na dopustu. Carigrad, 25. avgusta. Nele avstro-ogrski, temuč tudi francoski, ruski, angleški in italijanski častniki pri reformnem orožništvu so ali poslani na dopust ali pa poklicani v centralne garnizije, kjer Čakajo nadaljnih ukazov. Turčija o Bosni in Hercegovini. Dunaj, 25. avgusta. Turški minister zunanjih del Tevfik paša je rekel dopisniku lista »Zeit«, da vlada med Turčijo in Avstro-Ogrsko posebno glede Bosne in Herecegovine in glede balkanskih vprašanj sploh popolno soglasje. Glede agitacije v Bosni in Hercegovini za uvedbo ustave je rekel minister, da se turška vlada oficialno ne more baviti s sedanjim gibanjem v okupiranih provincijah. Po njegovi osebni sodbi pa se avstro-ogrska vlada ne bo mogla odtegovati dolžnosti, da podeli bosanskemu prebivalstvu tiste ustavne pravice, ki so se ravnokar uvedle v Turčiji. Ujet general. Carigrad, 25. avgusta. Vrhovni guverner in vojaški poveljnik v Hedži, general Batih paša, ki je hotel spuntati prebivalstvo proti ustavi, je ujet v vojašnici v Dže-dahu. Novi turški poslanik na Dunaju. D u n a j , 25. avgusta. Za turško poslaništvo na Dunaju je določen dosedanji glavni tajnik v zunanjem inistrstvu Lufti beg, ki je bil še nedavno vrhovni konzul v Budimpešti ter zna madžarsko in nemško popolnoma. Novi sultan v Maroku. Pariz, 25. avgusta. Z odločilno bitko pri El Kelaji, kjer je sultan Abdni Azis izgubil celo svojo armado, je bila tudi zapečatena njegova usoda za vedno. Dasi je francosko poslaništvo skušalo zavleči proglasitev novega sultana, je bil vendar Mulej Hafid takoj drugi dan slovesno proglašen za sultana. Kamor je prodrl glas o zmagi Muleja Hafida, s katerim je vse prebivalstvo očitno ali tajno simpatiziralo, okrasili so meščani hiše. Napovedal inomoški zbor. »Duhovniki zahtevajo za pokop umrlega moža prostaka,« tako čitamo tam, »vola, za pokop umrle ženske pa kravo ali pa primerno visoko vsoto denarja. Ce se jih ne zadovolji, pa ne dovole posvečene zemlje. — Kdor zadnji čas ni prejel zakramentov, ne bo pokopan, izimši za večjo vsoto denarja, s katero se »odkupi«. Za grehe jemljejo denar; za denar dovoljujejo javno prešuštvo, za denar oproščajo grehov ubijalce — denar je edina pokora. Spovedniki trde, da so jim bolniki prepustili svoja velika volila. Duhovniki imajo vinotoče, v katerih >e eesto dogajajo pretepi in poboji. Za denar se smeš ženiti tudi ob prepovedanih časih. Duhovniki hodijo oboroženi in se pretepajo kakor navadni ljudje. Javno se pečajo z vlačugami, kakor da so njihove žene.« Da Trubar ni pretiraval ,nam izpričuje dokazano dejstvo, da se je ljubljanski škof Peter pl. Seebach z nekim zakonskim možem pogodil za njegovo ženo in ž njo javno živel. Generalni vikar Ni-klas Škofic je 20 let živel z zakonsko ženo nekega moža, ki si jo je bil od njega najel za letnih osem renskih goldinarjev. Imela sta sina, ki je bil hud sodomitec in kot tak tudi obsojen. Prost Polydor pl. Montagnana, brezčasten in razuzdan človek, je s pomočjo dekana Hasyberja devico Elzo, kuharico rajnega župnika v Zaleu pri Celju z obljubo zakona oro- se je tri dni trajajoč narodni praznik. V bitki so padli tudi trije francoski častniki, dočim so bili en angleški zdravnik, in en sergeant ter dragoman francoskega poslaništva ujeti. Nemški cesar je brzojavno naročil nemškemu poslaniku v Tanger-ju, naj Mule ju Ha f idu takoj sporoči, da ga Nemčija prizna za sultana, kakor brž sprejme mednarodne sklepe iz konference v Algecirasu. Francija ne bo sovražna novemu sultanu, ako obljubi jamstvo za zdr-ževanje miru ter se zaveže, da bo spoštoval mednarodne pogodbe. V tem slučaju bo najbrže Anglija s Španijo dala inicijativo, da se začno nova pogajanja, da se prizna novi sultan, ne da^oi bilo treba sklicati nove konference. Berolin, 25. avgusta. Nemška vlada se drži napram novim dogodkom v Maroku rezervirano ter čaka, da nastopi s svojim mnenjem šele potem, ko bo Francija napram novemu položaju v Maroku izrazila stališče. Eno pa je gotovo, da je sultan Abdul Azis izgubljen mož, najsi ostane v Maroku, ali pa zbeži v Sirijo. Dopisi. Iz Kamnika. Nova pot v konec Kamniške Bistrice. Letošnje pomladi se je raznesla prijetna bajka, všeč posebno obiskovalcem Savinjskih alp iz kranjske strani, da se že letos prične polagati nova, moderno zgrajena kolovozna pot ob Kamniški Bistrici, po kateri se bode mogoče tudi voziti. Oglasil se bode mogoče kak Kamničan, ogorčen: »Saj se po stari tudi lahko pelješ!« No, hvala lepa za tak užitek! Bog ne daj nesreče, da bi si dal kdaj tako neljubo premikastiti svoje zdrave ude in kosti! In v duhu smo že gledali in slušali, kako bodo drdrale noter lojtrnice, landaverji in breki, in kako zmagonosno predvsem bodo tef-tefali avtomobili, da bo kar obmolknila šumeča Bistrica! No, kakor kaže še danes, je za ostarelega očaka Grintavca in njegove sosedi-nje (kakor za turiste) še za dolgo najbrže prihranjeno to grozno razočaranje, ko ga lepega dne zahode erno-okovano oko prvega »šoferja«, ki mu pokadi z bencinom. Še dolgo se menda ne bo jel Grintovec upogi-bati in praskati, vznemirjen od nenavadnih množic »planinskih bolh.« Nov pešpot se gradi, a ne cesta, kakor smo pričakovali! (Kamničani se menda preveč zanašajo na Zeppelina! —?—) No, vsaj nekaj, hvala Bogu. — Prihranjena nam bo odslej prav nepotrebna trenaža čez Kobilico, in kar nas je telesno ne preoblagodarjenih, dospeli bomo lahko še z dokaj suhim srajcami do LTršičevega hotela in si prikrajšali zraven četrt ure. Nova pešpot krene s stare tik pod že omenjenim klancem Kobilico — večji strmini se izogne tudi v daljšem loku pod kapelico na prvem klančku iz Stahovice — in zavije levo ob po-robku bliže Bistrici. Tu nam nudi pot takoj eno izmed najromantičnejih seenerij, ko se uje v živo skalo in nas pripelje pod širokim podvezom nad Bistričnim ovinkom zopet v gozd. — Ta slika zelo spominja na staro brodarsko pot, izdolbljeno v živo skalo na desni strani Save v romantičnih tesneh med postajama Savo in Zagorjem ob Savi. — Nato se zopet vije v mnogih manjših ovinkih ob neob-čntni strmini skozi naravni drevored lepih bukev. Vitka stebla jelk in smrek, fantastično raščene bukve, večje in manjše skaline ob potu. most Ičem podobne visoke brvi med posameznimi hrbti strmega obronka: pal devištva in vsega premoženja. Duhovniki so bili vobče prostaški pijanci in so do skrajnosti zanemarjali službo božjo, pridigovanje in krščanski nauk. Kakor poročajo kranjski stanovi škofu Seebachu leta 1561., celo v glavnem mestu Ljubljani ni javnih katoliških pridig, niti velike praznike ne,sploh pridgajo samo parkrat na leto. Propovedniki pa so iz večine nezreli ljudje, ki se drznejo grajati pobožno željo ,da naj bi se tisti, ki zahtevajo obhajilo v obeh oblikah, pokopavali pod vislicami.« — Niti škofje niti kapitei, niti ostali duhovniki se ne brigajo za svojo službo in svoj poklic. Župnije se, lici tiraj o in tako molzno kravo dobi tisti, ki da več zanjo; zato se mnogokrat dogodi, da postane duhovni pastir možak, ki svojih ovac niti deset božjih zapovedi naučiti ne zna. Ljudstvo je romalo v Rim, v Loretto, proti Ottingu, proti Sv. Wolfgangu na Bavarsko in vsakih sedem let celo v Cahe. Zidali so poleg svojih župnih cerkva povsodi, na hribih in v ravninah, v gozdovih in na tratah cerkve, dostikrat drugo pri drugi, tako da je marsikatera župnija štela po 24 in več podružnic in kapel, kakor vse to pripoveduje Trubar. (Dalje prihodnjič.) vse to vpliva zelo razvedrilno iu se kratkočasiš. Kar še posebno odlikuje novo pot, so mnogi lepi uj »ogledi v brzo in penečo se Bistrico in krasni razgledi na celo panoramo nad skalnatim amfiteatrom bistriškega Konca, in to posebno mestoma pod Kraljevim hribom in med Brusniki in Kopišči. (Par bukev, ki ovirajo še nekoliko razgled na nekaterih takih krajih, bi menda ne bilo škoda, če se poseka). Dalje je pot trasirana tudi mimo romantičnih tesni Bele, pri vhodu v enako imenovano dolino pod Konjem in velezanimivega naravnega mostu »Predaslja«. V koliko je že tudi ta del izdelan, ne vem, ker sem prešel na novi pot vračajoč se iz Bele šele pod Kopiščem. Pot sicer še ni posuta s peskom in je deloma zelo ilovnata, vendar že sedaj priporočljiva vsakemu, ki se je stare naveličal. Alpinus quidam. Izlet slovenskega delavskega pevsheia društva „Jlavec" na jubilejno razstavo v Pragi v dneh 13. do 18. avgusta 1908. (Iz krogov »Slavca«). Nismo nameravali poročati podrobneje o tem izletu, vsaj je vsako-mur znano, s kako ljubeznivostjo in bratsko odkritosrčnostjo sprejema zlata Praga, oziroma češki narod, svoje brale in hčere sirom slovanske domovine, ki dohajajo let s v kraljevsko češko prestolnic) in se čudijo velikanskemu napredku češkega naroda in češke industrije, ki je osredotočena na krasni jubilejni razstavi. L'asi vsakdo, ki pobit", letos v Prago, seli ponesti od tamkaj kolikor mogoče raj boljših vtis'vov iz razstave i u iz naroda češkega za svoje na-daljno delovanje, vendar se pri nas Slovencih žalibog tudi v tem oziiu ne more prikrivati strankarsha straši, s katero hočejo naši nasprotniki 'udi ta izlet izkoristiti. Morebiti ravno, ker je »Slavec« slovensko vi e-1 a v s k c pevsko društvo in kolikor nam je znano, prvo slovensko pevsko društvo, katero je korporativno poletelo v zlato Prago, da, od tod izhaja zsvist, s katero se hoče ne samo društvo ampak tudi brile Cehe oblatiti. T\aš potet jubilejne razstave iu bra;-sVega naioda češkega, nam ostane v neizbrisnem spominu, saj smo bili svedoki najiskrenejših simpatij in odkrite bratske ljubeznjivosti povsodi kamor smo došli, prepričali pa smo se tudi, da bratski narod češki sprejema svoje slovanske sobrate z enako ljubeznivostjo brez ozira na njihov poklic. »Slavec« pa ni poletel v Prago, da bi s svojim posetom vzbujal šumne sprejeme, ampak odšel je kot brat k bratu, da se v bratskih odnosa jih navduši za svoje nadaljne ideale in narodno delovanje, ter po možnosti izkoristi to, kar smo videli v kraljevski Pragi in na jubilejski razstavi. V takih slučajih pa, kakor tudi kadar smo pohiteli med brate Hrvate, primorske Slovence itd. ter marsikaterikrat bili edini zastopniki Slovencev, pa vendar ne bodem o naših nasprotnikov vpraševali za dovoljenje. Po skoraj 30 urah žele/nične vožnje, katera nas je le malo utrudila, saj v pevskih krogih je vedno dovolj zdravega humorja, smo dospeli v petek, dne 14. t. m. ob šestih na večer v Prago. Na peronu nas je pričakovala deputacija in povedla v veliko kolodvorsko dvorano, kjer je čakalo in navdušeno pozdravljalo iz- Nezvesta Katrlca. (Konec.) »Kako si vroč,« je deklica rekla nato in zopet previdno prijela hu-dička. »Kje pa si hodil, da te še ni bilo nikoli k meni? Pa si zares zal fant in meni si všeč.« Hudiček se je obrnil od okna in obe roki razprostrl proti luni, ki se je baš pokazala med drevjem, da ga je oblila bela luč in pogasila vročino njegovega telesa. Nato je objel deklico in nagnil njeno lice k svojim ustnicam. »Katrica, ti si meni še bolj po srcu. Kako so ti rdeča ličeca, in oči čisto v senci dolgih vejic. Še sama ne veš, kako si lepa. Daj, da te poljubim!« Hudiček jo je prijel za podbra-dek in stisnil njene ustnice, da so se zaokrožile v rdečo kipečo črešnjo. Cmoknil jo je na usta, in njegovi črni in trdi brki so ji silili v nos in jo bodli po mehkem licu. Katrici pa se je zdelo zelo prijetno. V tem je hudiček prijel deklico za nedrij a. »A j, a j, glej, kaj pa imaš? Ali meni ne daš t Ali so to jabolkaf« Hudiček je bil razposajen in z obema rokama je silil Katrici za srajčko. »Ti hudoba ti,« se je razjezila letnike natlačeno polno občinstva, osobito čeških dam. Po pozdravni pesmi čeških pevcev je pozdravil »Slavca« v imenu »Zveze čeških pevskih društev« tajnik Jaroslav Ture ček, za »Slovanski klub« tajnik Stanislav F o r m a n , za pevsko društvo »Hlahol« podpredsednik Rudolf Lichtner, v imenu razstavnega odbora pa predsednik M a h a č e k. Vsi govorniki so izražali iskreno veselje, da jim je mogoče pozdraviti na čeških tleh slovenske pevce iz daljnega juga, poudarjaje: saj ste prišli kot bratje k bratom in vroče želimo, naj bi bili dnevi vašega bivanja med nami dnevi prave slovanske vzajemnosti in pobratimstva češko - slovenskih pevcev. Vsem govornikom se je zahvalil predsednik »Slavca« Ivan Dražil, nakar je »Slavcev« pevski zbor zapel »Lepo našo domovino«, katero so navzoči odkriti poslušali. Po navdušenih pozdravih »Živio Slovenci!« in »Živeli Cehi!« smo odšli skozi gost špalir čeških dam in gospodov s kolodvora proti nakazanim stanovanjem v hotelih »Karlovi vari« in »Ungelt« ter zasebnikom. Na večer je bil sestanek v zgornji dvorani restavracije »Chodera«, katerega so se poleg »Slavca« udeležili razni zastopniki praških narodnih društev. V soboto točno ob 9. dopoldne smo se zbrali na jubilejski razstavi in odkorakali v industrijsko palačo, kjer nas je v veliki dvorani prisrčno pozdravil predsednik razstavnega odbora M a h a č e k in predsednik »Zveze čeških pevskih društev« dr. M o t e 1 j. Obema je odzdravil predsednik »Slavca«, poudarjaje, da kar si bodo člani tega društva, kateri pripadajo po večini obrtnim poklicem, na razstavi pridobili, hočejo v svoji domovini praktično uporabiti. Nato se je pričelo ogledovanje razstave in so nas voditelji vodili po raznih paviljonih. Razstavo opisati v kratkih potezah je nemogoče, videti jo je treba in potem dobi človek velikanski vtisk, ki ga napravi nanj. To je pravo srce in um naroda češkega, v katerem je osredotočena vsa genialnost češke industrije, do katere visoke stopnje se je češki narod z lastno močjo povzdignil med prve industrialne kroge. Vstop v razstavo je bil za slovenske izletnike prost. Med ogledovanjem razstave je došel »Slavcu« brzojavni pozdrav iz Dou-bravnika: »Bratsko družino slovensko v Pragi srčno pozdravljajo pevci združenih učiteljev moravskih. Ferdinand Vach, dirigent.« Iz razstave pa smo poslali brzojavni pozdrav bratskemu društvu »Liri« v Kamniku k njeni 251etnici. Ob 2. popoldne je bil skupen obed v Smihovski re-. stavraciji na razstavi, katerega so se udeležile poleg Slovencev deputacije raznih društev, med njimi tudi predsednik razstavnega odbora in predsednik »Zaveze čeških pevskih društev« s tajnikom. Po obedu se je nadaljevalo z ogledom razstave, ob 4. popoldne pa je bil prvi koncert v koncertni dvorani na razstavi. »Slavec« je dosegel pod energičnim vodstvom društvenega pevovodje Hila-rija B e n i š k a v pevskem oziru po-polen uspeli, po vsaki točki ni hotelo biti konca navdušenemu odobravanju, po prvem delu sporeda pa je bil društvu poklonjen lovorjev venec s trakovi in napisom, dar čeških pevcev v »Zvezi« stoječih. Zlasti so Cehom ugajale naše narodne pesmi, katere so morali pevci tudi na drugem koncertu ponoviti, koncem vsakega koncerta pa še po eno ali dve točki dodati. Poleg pevskega zbora se je osobito še odlikoval baritonist član V o u k o. Obisk koncertov je ovirala Katrica in ga udarila po roki silno jezno. »Kaj, kaj, ali me poznaš?« se je prestrašil hudiček. Katrica se je začela smejati, zakaj bilo ji je, kot bi sladka iu topla struja lila od njenih prsi po vsem telesu. Lica so ji zakipela, srce je za-drhtelo. Hudiček je bil še predrznej-ši in je drugič zgrabil deklico za ne-drija. »Od tu ne denem roke stran, o, ne, zares je vse zaman; je zapel hudiček, sicer v prav slabih verzih, ampak pomislimo, da je bil zaljubljen. »Oh, ti fantič, čigav pa si, da si tako razposajen? Že dosti fantov sem poznala, pa še nobeden ni bil tak kakor ti. Tudi svojega imena mi še hiši povedal.« »Jaz, čigav sem?« je pomislil hudiček. »Mihec sem, iz Hude Luknje. Tri hiše imam, in zdaj iščem neveste. Katrica, če ti je prav, pa se zmeniva.« Zamislila se je malo in se spomnila svojega nekdanjega ljubčka, Janezka izpod Gore. Sladek in grenak je bil spomin, ki je šel mimo deklice, in z roko je zbrisala oči. »Janezka sem včasih imela rada, in Bog ve« — hudiček je zavpil, tako ga je s peki o — »če bi ne bilo bolje, da sem ostala njegova. Res, ima samo eno hišico, pa je tista lepo bela in ima zelene polknice in rdečo previsoka vstopnina (lože po 12 K in sedeži v ložah po 3 K itd.), katero je določil razstavni odbor, dasiravno je »Slavec« poudarjal, naj imajo koncerti ljudski značaj.Vendar je bil pri obeh koncertih drugi del koncerta (pevski del) dokaj bolje obiskan/ kakor prvi del (godbeni del). Sodelujoči filharmonični orkester stoji na vrhuncu umetniške dovršenosti. Po koncertu je bilo nadaljevanje razstavljenih predmetov in obisk raznih zabavišč, zvečer pa skupna večerja v restavraciji »U patku«. Tukaj smo zapeli nefcaj krepkih slovenskih zborov, nakar se nam je pri odhodu pridružilo poleg gospodov, mnogo čeških gospa in gospodičen, ki so nas ljubeznivo spretni jevali po krasno, s tisoči in tisoči raznobarvnih žarnic razsvetljeni razstavi. Le prekmalo je potekel čas v prijetni in prijateljski družbi, a vendar so nas naši spremljevalci naprosili, naj še eno zapojemo pred odhodom iz razstave. In vstopili smo se na vzvišeni prostor na terasi pred industrijsko palačo ter zapeli v mogočnih akordih dve slovenski pesmi, katere je poslušala okoli nas in pod nami na tisoče in tisoče broječa množica navdušeno ploskajoča in pozdravljajoča nas Slovence. Nedelja je bila določena obisku in ogledu znamenitosti Prage. Ob 9. dopoldne smo odkorakali pod spretnim vodstvom tajnika Stanislava Formana proti mestni hiši, v kateri smo si ogledali krasne dvorane in zgodovinske prostore, raz balkona pa nam je pojasnil velik del češke zgodovine, ki se je doigral v mestni hiši in na trgu, kjer so padli za svojo domovino pod krvnikovim mečem najboljši sinovi naroda češkega. Od tukaj smo odšli na slavni in slikoviti Hradšin, povsodi, kamor smo stopili, historičen kraj, kjer se je vršil^ del slavne češke zgodovine. S tega vzvišenega kraja je naj krasne jši razgled na stostolpo Prago; se nismo mogli ločiti od tega čarobnega razgleda. Na povratku smo prišli do Hlaholovega doma, kjer nas je že takoj pri vhodu pričakoval odbor s člani pevskega društva »Hlahol« ter ljubeznivo povedel v notranje prostore. Nadvse gostoljubno smo bili sprejeti v tem pevskem hramu. Pevski zbor je zapel pozdravno himno, nato pa pozdravil »Slavca« v krasnih besedah podpredsednik Lichtner, izrazujoč iskreno veselje, da je mogoče »Hlaholu« pozdraviti drage sobrate slovenske pevce v društvenem domu. Po odzdravu predsed-nka Dražila je zapel »Slavec« našo pesem »Slovenec sem«, nakar so nas gospodične in gospe pevskega zbora povabile, naj prisedemo k pogrnjenim mizam in se nekoliko okrepčamo ob pripravljenem zajtrku. Ob preprijazni postrežbi vrlih pevk »Hlahola« se je kmalu razvila vsestranska zabava, osobito še, ko smo zagledali med pevci »Hlahola« naše stare znance, poznate tudi v Ljubljani, slavni kvartet »Kitara«, katere je v krasnih besedah pozdravil predsednik »Slavca«, izrazujoč iskreno veselje, da jih skoraj čez 20 let zopet vidi v oni čilosti kakor nekdaj, ko so posetili nas Slovence. Po menjajočih se pevskih nastopih»Hla-hola« in »Slavca« ter raznih bratskih in iskrenih pozdravih, je le prehitro potekel čas in ločiti smo se morali od dragih nam bratov pevcev in pevk »Hlahola«, kateri so nam v spomin izročili razna svoja društvena izvest j a in knjige, a mi smo jim s primernim posvetilom zabeležili svoj poset v njihovo spominsko knjigo. Ob polu 12. je bil skupen obed na Streliškem otoku, po obedu pa odhod zvezdo na sprednjem zidu. Ti si pa tako črn in silen. Kar bojim se te.« »Katrica, ne boj se me! Saj si ravno dejala, da sem zal. Ti ne veš, kako sem močan, in kako znam ljubiti.« »Saj je sedaj šel strah mimo mene, in dražji si mi od Janezka. Tako si gorak in tvoje ustne pečejo in so sladke. Še se poljubiva!« Hudiček je splezal prav do konca lestvice, pognal se je in poskočil na okno. Kar zabliskalo se mu je pod kopitci, ali naglo je zaprl deklici oči in jo poljubil strastno in vroče na polne ustnice. Objel jo je z vso močjo v naročje in skočil skozi okno v Katričino kamrico. Zopet se je zabliskalo in rdeče iskre so se strnile pod hudičkom. V temle trenotku bi si dovolil, predragi moji, pripomniti, da se ozrimo za kratek čas drugam. Kaj pa dela nocoj to noč, ko skuša in zapeljuje Katrico v greh hudiček, kaj pa dela naš znanec cer-kvenikov Matija, tisti, ki je prišel na svet, pa ni slišal, ne govoril svoj živ dan. . V listnjaku je ležal, v listju nad hlevom in zaspati ni mogel. Zakaj živalce pod srajco mu niso dale miru in zato sladki spanec ni mogel, leči trudnemu Matiji na trudne oči. na razstavo, kjer je bilo slikanje »Slavca« z zastopniki raznih društev, dam in drugih nam dragih voditeljev in prijateljev. Po drugem koncertu smo si še enkrat ogledali razstavo, nakar smo se zbrali na glavni terasi ter na splošno željo zapeli nekaj krepkih zborov v slovo. Bili smo prvo društvo, katero je pelo na p r o -s t e m na razstavi ,vsled tega navdušenju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Raz terase smo se poslavljali od naroda češkega, ki je v velikanskih množicah valoval po razstavi in »Živeli Cehi!« in »Živeli Slovenci!« niso hoteli ponehati. Vojaška godba, sodelujoča pri koncertu, začuvši slovensko pesem, je zasvirala naše mile slovenske narodne pesmi. Tako smo se poslovili od krasne razstave. Zvečer ob 8. je bil prirejen v »Zvezi čeških pevskih društev« prijateljski večer, posvečen »Slavcu«, na krasnem Žofinskem otoku. Ob našem prihodu v restavracijsko dvorano, je bil že zbran krasen cvet čeških pevk in pevcev pevskega društvu »S k r o u p« ter raznih drugih odposlancev in zastopnikov s predsednikom »Zveze« dr. M o t e 1 j e m na čelu in raznega drugega odličnega občinstva, ki so nas navdušeno pozdravljajoč odvedli na častna nam odkazana mesta. Bil je to večer, ki nam ostane v neizbrisnem vedneiu spominu. Tu smo spoznali, kaj je bratska ljubezen in kaj prava češka gostoljubnost. Komaj so čakale dra-žestne pevke in pevci, da je minul prvi del bogatega pogoščen j a, prirejenega nam slovenskim pevcem, da so se zamogle posesti med naše vrste in tako dati srčnih čutil svojim izrazom, in kako gladko smo se razumeli slovenski pevci z dragimi sestrami Cehinjami in brati Cehi. Med izbornim petjem meš. zbora »Skoupa«, »Slavca« in slavnega kvarteta »Kitara«, v katerem so eni in isti pevci že 30 let združeni, se je dvignil predsednik »Zveze čeških pevskih društev« dr. Motel j ter napil »Slavcu« kot jubilantu današnjega večera, na katerega so pohiteli češki pevci in pevke, da se poslove od nas, tako milih in dragih bratov gostov. Ne bodete odnesli, je rekel, od nas zlatih zakladov, a uverjeni bodite, da ste s svojo milo in krasno slovensko pesmijo dosegli pri nas kar najpopolnejši uspeli; v znak tega vam izročamo zbirko naših narodnih pesmi (56 krasno vezanih zvezkov), katere gojite v svoji, nam tako mili slovenski domovini. Srčno govorjenim besedam je sledilo vsestransko pozdravljanje »Slavca«. Za izraze odkritih simpatij, srčnih sprejemov in bratske gostoljubnosti, katere smo bili v teku našega bivanja v Pragi v tako obili meri deležni, se je zahvalil predsednik »Slavca«, rekoč, da, kakor smo prišli z veseljem sem med drage brate, tako težka nam je ločitev od vas, med katerimi se tako krasno čutimo svoj med svojimi. Pozno v noč smo se razšli in se tako ofici-alno poslovili od dragih čeških pevk in pevcev ter zlate Prage, zagotov-Ijaje nas, da obiščejo »Slavca« prihodnje leto na njegovi 251etnici. V ponedeljek zjutraj ob polu 6. smo se odpeljali na izlet v Tabor. Pred odhodom nas je spremljal na kolodvor tajnik »Zveze« T u r e č e k , ki je bil sploh duša celega izleta in se še enkrat v imenu čeških pevcev od nas poslovil, a na poti v Tabor nam je bil dodeljen blagajnik »Zveze« B e r v i d a. Oh 10. dopoldne smo dospeli v starodavno husitsko mesto Tabor. Na kolodvoru nas je pričakovala velika množica ta- (Dalje v prilori.) Ležal je in premišljeval tega sveta nadloge. Ce gre v les po smolo in jo na-teše in nabere polno čajno, že pride kmet, tisti suhi in dolgi, s palico, pa ga pretepe na žive in mrtve. Ce jo srečno prinese domov in srečno po-proda, pa mu vzame vse krajcanke baba, ki si lasti oblast nad njim. Tako je bil Matija zelo slabe volje. Živalce mu niso dale zaspati, in nocoj se je tako čudno bliskalo po vasi Matija seveda ni vedel, da si hudiček brusi kopitca na Katričinem oknu in ker tega ni vedel, je mislil, da se dela dan. Vstal je, zlezel iz listnjakn, pa šel v cerkvico dan zvonit. Koncem vasi stoji cerkvica svetega Andreja, preljubega vaškega patrona, ki ga časti staro in mlado in mu želi še mnogo srečnih let. ^ velikem altarju stoji, ves je zlat in srebrn, prelepe bukve drži v rokah in oči povzdiguje proti stropu. O Katrica, koliko boljše bi bilo za te, kako srečno bi živela, da si bolj častila svetnika! Tako pa imaš nocoj to noč hudička pod svojo streho, ki se baš pripravlja, kako bi slonel na tvojem srcu. Res! Kaj je s Katrico f Rdeče iskre so se vtrnile pod hudičkom, ko je skočil v njeno sobo in hotel prijeti Katrico okoli pasa. De-