Paitnina platan« v
I. izdaja.
Cena Din 1'—
Izhaja ruk dan zjutraj rarven t ponedeljkih In duevlb po praznikih. Posamezna Številka Din I*—, lanskoletne 2—; me-sečna naročnina Din 20'—,za tujino 80’—. DredniStvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo.
Oglasi po tarifi ln dogovoru. Oprava
v Ljubljani. G radišče 4. tel. 30-68 Podružnioa v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. PoSt ček. rač.t Ltubtiana 16 621
St. 110
Ljubljana, četrtek, dne 14. maja 1931
Leto II.
Po političnem gospodarsko ozdravljenje države
Guverner Narodne banke o neprecenljivi važnosii stabilizacije dinarja - Važne osebnosti bivših političnih strank priznavajo veliki uspeh vlade
Paul Doumer,
novi predsednik francoske republike
N j. Vis. princ Pavle pokrovitelj aeronavtične razstave
Zagreb, 13. maja. AA. Nj. Vis. princ Pavle je prevzel visoko pokroviteljstvo nad prvo aeronavtično razstavo, kd jo priredi aeroklub kraljevine Jugoslavije na zagrebškem velesejmu. Pri svečani otvoritvi v četrtek 14. t. 111. bo zastopal visokega pokrovitelja pomočnik bana Savske banovine dr. Stevan Hadži.
Regent Horthy v jugoslovanskem paviljonu v Budimpešti
Budimpešta, 13. maja. AA. Regent Horthy je danes dopoldne posetil mednarodni velesejem; Ob vhodu v jugoslovanski paviljon so regenta med drugimi pozdravili v hrvatsko narodno nošo oblečeni trije otroci atašeja za tisk Božidar, Juriča in Nada v našem jeziku z besedami: »Dobrodošli!« nato pa še v madjarščini: »Isten lrozot!« Regent se je zahvalil v našem jeziku z besedami: »Dober dan, deca!« Nato so regenta Horthyja pozdravili v imenu jugoslovanskega poslaništva tajnik poslaništva Danin-ger, dalje generalni konzul dr. Pavlinovič z atašejem za tisk Božidarjem Albertom in delegat centralnega presbiroja Štefan Mirovič. Regent, ki so ga ti gospodje vodili po vseh oddelkih razstave, si je posebno ogledal zemljepisni oddelek in slike, ki jih je razstavil centralni pres-biro in ki kažejo v diagramih in slikah napredek Jugoslavije v prvem desetletju na vseh poljih javnega življenja. Regent se je za te po-datko posebno zanimal in se je o tem delu razstave kar najlepše izjavil.
Poravnan poljsko-nemški incident
Berlin, 13. maja. AA. Včeraj je poljski poslanik prišel v zunanji urad in v imenu poljske vlade obžaloval, da je poljsko vojaško letalo letelo nad nemškim ozemljem. Obisk poljskega poslanika je posledica protesta, ki ga je Nemčija vložila v Varšavi, ker je pred dnevi poljsko vojaško letalo letelo preko meje v vzhodno Prusko in v precejšnji oddaljenosti od meje postalo nekaj časa na nemškem ozemlju.
Revizijonistične demonstracije
Budimpešta, 13. maja. n. »Pesti Hirlap« poroča, da se bodo 17. t. m. vršile velike demonstracije proti trianonski in sploh proti vsem mirovnim pogodbam. Listi pozivajo Madjare na deželi, naj tudi oni priredijo slične demonstracije. Poročajo, da bodo tudi v Italiji in Avstriji priredili revizijonistične demonstracije.
Prijavna dolžnost obrtnikov glede davka na poslovni promet
Beograd, 13. maja. AA, Na zahtevo novih obrtnikov je pokrajinska zveza obrtniških društev izdala sporočilo, po katerem morajo vsi obrtniki, ki delajo za skladišče ali pa imajo blago na skladišču, oblastvom prijaviti količino blaga, kolikor ga je bilo pri njih dne 31. marca t. 1., V svrho odmere skupnega davka na poslovni promet. Prav tako morajo vsi obrtniki in tudi vsi oni, ki so obvezani voditi knjige, prijaviti oblastvom vse svoje neporavnane zahteve za prodano blago iz leta 1930. in v prvih treh mesecih leta 1931. Obrtnikom, ki niso dolžni voditi knjig, to so oni, ki imajo letnega prometa manj od 3GO.OOO Din, ni treba prijaviti teh zahtev, ker so pavšalno obdavčene. Prav tako ni treba prijaviti zahtev do državnih in upravnih oblasti, ker se zanje ne plača skupni davek na poslovni promet, nego se davek na poslovni promet pobira v višini lo/0 pri izplačilu na blagajnah teh oblasti. Naposled, pravi to sporočilo, se vse to nanaša na osebe, ki v bodoče ne bodo podvržene plačanju lo/„ davka na poslovni promet. Osebe, ki so podvržene temu 1% davku, ki jim torej ni treba plačati skupnega davka na poslovni promet, ni treba, da bi kaj prijavljale, to je, njim ni treba prijaviti niti blaga niti ne neiztirjanih terjatev.
Beograd, 13. maja. 1. G. Ignatij Bajloni, glavni guverner Narodne banke, je dal glede na sklenitev našega stabilizacijskega posojila to-le izjavo:
2 Zaključitev stabilizacijskega posojila v višini 1025 milijonov francoskih frankov v Parizu po tečaju 87-5, po obrestni meri 70/0, za dobo 40 let in z možnostjo konverzije po petih letih je epohalnega pomena za javne in privatne finance kraljevine Jugoslavije kakor tudi za vse naše gospodarsko življenje. Ta važni dogodek, ki mu je država skupaj z Narodno banko že v času največje svetovne inflacije z mnogo truda, muk in požrtvovanja polagala soliden temelj že 1. 1925, je omogočil kraljevski vladi, da našo narodno denarno enoto
—	dinar — ki je v resnici že čvrsto utrjen, še z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije od 11. t. m. stabilizira. Dinar, ki je v Zurichu kotiral najnižje dne 21. januarja 1923, in sicer 13 3-69 švicarskega franka za 100 Din, je imel od avgusta 1925 dalje pa do danes nespremenjeno vrednost med 9-12—914 švicarskega franka. Dne 11. t. m. pa je dobil svojo zakonsko osnovo in od sedaj je vreden 26-5 miligramov čistega zlata, kar odgovarja pariteti 9 1277 švicarskega franka za 100 dinarjev.
Kot skrajni rezultat intimnega sodelovanja med državo in Narodno banko pri vodenju naše denarne politike je bila že od julija 1921 dalje banki poverjena prodaja in kupovanje tujih deviz in valut. S tem je prišlo do tega, da je država poverila Narodni banki z zakonom od, 11. t. m; javno službo skrbstva za naš denar. S tem, da je država za ojačenje zlate in monetarne podlage stavila Narodni banki na razpolago sredstva v višini 1400 milijonov in z izkustvi, ki si jih je pridobila v najtežjih momentih, se bo Narodna banka z vsem zaupanjem lotila te važne in težke naloge.
V	nadaljevanju je g. Bajloni govoril o gospodarsko-politični in finančno-tehnični strani posojila ter potem zaključil:
Z mnogih strani inozemstva se opaža, da je danes naš finančni položaj mnogo ugodnejši. Sme se računati z večjim zanimanjem tujih finančnikov za nalaganje v naši državi. Sama Narodna banka je ob
zaključitvi posojila prejela čestitke od največjih svetovnih bank, v katerih se poudarja zaupanje, ki ga uživa naša država. Hkrati se ji ponujajo usluge glede na izvršitev stabilizacijskega programa.
Kraljevska vlada se je s svoje strani mnogo trudila in je nabavila sredstva za izvedbo zakonske stabilizacije naše narodne valute. Sedaj so na vrsti vse naše gospodarstvo in vsak posameznik, da izvrše svojo dolžnost in pripomorejo k daljnji konsolidaciji in k gospodarskemu napredku naše države. Dobra žetev z ojačenjem cen, ki jo smemo po vseh znakih narave in po napovedbah merodajnih faktorjev z vso nado pričakovati, nam bo prinesla nagel preokret na boljše v našem gospodarskem življeenju. Hkrati bo pokazala v vsej svetlosti neprecenljivo važnost izvedene denarne reforme.
Split, 13. maja. AA. Dr. Ivan Bulič, član občinske uprave v Splitu (eden izmed prvakov bivše federalistične stranke) se je izrazil o novem stabilizacijskem posojilu tako-le:
Eden izmed najpomembnejših momentov stabilizacijskega posojila leži v priznanju zaupanja do naše države in njene politike ter gospodarske konsolidacije. V tem priznanju mednarodnega kapitala smemo videti pomemben političen uspeh, tem pomembnejši, ker je posojilo sklenjeno po zaslugi Hrvata, finančnega ministra dr. Stanka Švrljuge, iz česar se vidi, da smatrajo Hrvati Jugoslavijo za svojo državo in gledajo v njej izpolnitev svojih narodnih in političnih teženj. S tem priznanjem in zaupanjem ter uzakonjenjem stabilizacije dinarja z dobljenim posojilom se odpro svetovnemu kapitalu vrata, da se bo mogel plasirati pri nas in izvesti investicije v jugoslovanski državi, ki leži po svojem zemljepisnem položaju sredi Evrope, na križišču treh plemen, in ki razpolaga s prirodnimi bogastvi, z morjem in morsko obalo in ki skoraj ne pozna soci-jalnih neprilik in brezposelnosti. Tej državi se mora zaradi delavnosti in zdravja i njenega prebivalstva omogočiti nagel gospodarski razvoj s tujim posojilom, razen tega pa tudi tehnična dela. Tujemu kapitalu • pa bo omogočena zanesljiva naložba denarja in rentabilnost. V tem vzajemnem
podpiranju je bistvo svetovne politike, ki teži po medsebojnem podpiranju, blagostanju in miroljubnem napredku človeštva.
Pričakovani pritok kapitala iz inozemstva v našo državo bo pospešil razvoj Jugoslavije in napravil iz nje važen mednarodni gospodarski faktor. S tem se bo dopolnilo naše delo osvoboditve in združitve.
V	doseženem stabilizacijskem posojilu moramo videti še drugi važen moment. Po ozdravljenju političnega življenja in izboljšanju uprave pride zdaj ozdravljenje na gospodarskem polju. Ni dvoma, da je to korak naprej k ublažitvi gospodarske krize, ki so ji glavni vzroki nestabilnost valute, pomanjkanje denarja in rezerviranost kapitala. Z gotovostjo smemo računati, da bo tega zla kaj skoro konec in da nastopi izboljšanje gospodarstva, s tem pa tudi okrepitev naših političnih in kulturnih razmer.
Dr. Uroš Desnica (bivši predsednik oblastne organizacije bivše radikalne stranke v Dalmaciji) je dal to-le izjavo:
Sodba, ki jo kot nestrokovnjak morem podati glede posojila, se sklada s sodbo, ki so jo izrekli ne samo naši in tuji listi, nego smo jo dobili tudi v razgovorih z našimi resnimi osebnostmi, pristaši bivših političnih strank. Ta sodba je jako ugodna ne samo zato, ker je posojiio zelo koristno, nego tudi glede na razmere na svetovnem denarnem trgu, posebno pa še zato, ker smo tako dobili dokaz o gospodarskem in političnem zaupanju, ki ga uživa naša država v inozemstvu. To je tem pomembnejše, ker se je to zaupanje afirmiralo navzlic kampanji, ki so jo z raznih strani vodili proti nam, hoteč nas pred inozemstvom diskreditirati. To posojilo pomeni priznanje, da smo urejena in napredna država ne samo v svoji lastni zavesti, nego tudi v očeh svetovne javnosti, v katerih bolj in bolj izgubljamo videz balkanske državice v slabem pomenu te besede. Tako stopamo v vrsto modernih in kulturnih držav, kjer moramo zavzeti ugledno mesto med ostalimi evropskimi državami. S tem posojilom smo se v inozemski javnosti dvignili za nekaj stopinj in dosegli viden napredek v vsakem pogledu.
Paul Doumer novi predsednik Francije
Izvoljen je bil pri ožji voliivi prodi senatorju Narraudu - Briand je po prvem glasovanju umaknil svojo kandidaturo - Vzroki njegovega neuspeha
Versailles, 13. maja. AA. Točno ob 14. je proglasil predsednik senata Doumer narodno skupščino za otvorjeno in je preči-tal odlok o sklicanju kongresa. Med čita-njem je komunistični poslanec Duclos zahteval besedo, pri čemer je prišlo do incidenta, ker so tudi ostali komunisti začeli kričati. — Socijalisti so burno protestirali pro-ti komunistom, tako da so morali reditelji poseči vmes in napraviti red. Ves čas je Doumer mirno čital odlok, nakar je skupščina izžrebala slcrutinatorje.
Volitve so se začele ob 14-10 in sicer pismeno. Med prvimi je oddal glasovnico Laval.
Pariz, 13. maja. AA. Pri prvem glasovanju za predsednika republike je dobil predsednik senata Doumer 442 glasov, zunanji minister Briand 401 glas, Hennessy 15 glasov, Doumergue 7, Ricklin 6, Steeg
1,	Painleve 2, Renaudel 1, Lebrun 4, Ca-cliin 10 in Maginot 1 glas.
Ker ni nobeden izmed kandidatov dobil dvotretjinske večine, je potrebno še drugo glasovanje.
Pariz, 13. maja. AA. Ilavas poroča: Ižj;d -prvega glasovanja za prezidenta repul)Jik#i. je bil razglašen ob 16-55. Absolutna večS-M' je znašala 449 glasov. Dobili so: Douinfj,.. 442, Briand 401, Hennessy 15, Cachin 10, ’ Doumergue 7, Ricklin 6, Lebrun 4, Painleve 2, Steeg 1, Renaudel 1 in Maginot 1 glas. Potrebne so ožje volitve.
Versailles, 13. ma ja. A A. Pred drugim glasovanjem za predsednika republike je
zunanji minister Briand umaknil svojo kandidaturo. Tako sta kot edina kandidata ostala še Doumer in Marraud.’
Pariz, 13. maja. A A. Kongres v Versaillesu je izvolil za predsednika senata Dou-merja za predsednika francoske republike z 556 proti 340 glasovom, ki jih je dobil senator Marraud.
Pariz, 13. maja. AA. Volitve trinajstega predsednika francoske republike so potrdile staro tradicijo, da je izid volitev narodne skupščine nepreračunljiv. Briand, ki ga je smatralo občinstvo za najresnejšega kandidata za to mesto, se je v drugem skrutiniju odpovedal kandidaturi. V prvi volitvi je dobil predsednik senata Doumer 442 glasov, Briand 401, Hennessy 15 in Cachin 9. Pri štetju glasov je bilo prisotnih 903 senatorjev in poslancev. Ko so proglasili izid prvih volitev, se je Briand odrekel kandidaturi. Rezultat je napravil na vse senzacijonalen vtis. Pred palačo je stalo na tisoče ljudi, ki so živahno komentirali dogodke. — Nekateri politični krogi pravijo, da Briaiul ni prodrl, ker je mnogo pristašev levičarskih strank žt lelo, da ostane zunanji minister. Javno niso mogli agitirati proti njegovi kandidaturi. Zato so se poslužili tajnega glasovanja in tako pre-^ prečili njegovo izvolitev. Njihovo število je moralo na vsak način prekositi glasove tistih desničarskih poslancev in senatorjev, ki so glasovali za Brianda v nadi, da ga tako izločije iz zunanje politike.
Briandovi prijatelji odkrilo priznavajo
njegov poraz. Nekateri celo pravijo, da b» odstopil kot zunanji minister. Razširila se je tudi vest, da bo zaradi predsednišikh volitev odstopila tudi vlada, na vsa1: način pa je še negotovo, kdo bo vodil francosko delegacijo v Ženevo.
*
Novi predsednik Francoske republike Paul Doumer se je rodil 22. marca 1857 v Aurillacu. Po poklicu je bil najprej profesor in publicist in se je potem posvetil izključno politiki. V letu 1888 je bil prvič izvoljen za poslanca v departementu Ais-ne, ki ga je zastopal dolgo vrsto let. Od 1. 1912 je bil senator za Korsiko.
V	1. 1895. je postal prvič minister, dalje je bil guverner Indokine. Za mesto predsednika republike je kandidiral že 1. 1906, a je ostal v manjšini proti Fallič-res-u. Med vojno je bil minister brez listnice v Painleve-jevem kabinetu v 1. 1917, a po vojni je bil zopet finančni minister in sicer v dveh Briandovih vladah (1921-22 in 1925).
Leta 1927 je bil izvoljen za predsednika senata^ in je ostal na tem mestu do svoje včerajšnje izvolitve za predsednika republike.
Nova norveška vlada
Oslo, 13. maja. r. Novo norveško ministrstvo je sestavil zbornični predsednik Kolstadt. Prevzel je tudi finančno ministrstvo. Minister za zunanje zadeve je major Bifger Braadland. Štirje člani kabineta so agrarci.
V dobo konjunkture
Nagi najodličnejši narodni gospodarji so si edini v tem, da je naša gospodarska kriza že dosegla najnižjo točko in da je k najetjem novega posojila ustvarjena možnost, da se prične doba konjunkture. Jasno pa je, da se ta doba ne more pričeti kar sama od sebe, temveč da je pogoj njenega nastanka v našem delu. Če bomo dobro izkoristili vse možnosti, ki jih prinaša novo posojilo, če bomo napeli vse sile, da izkoristimo' Dgoden trenutek, potem se bo tudi doba konjunkture v resniic pričela. V vsakem drugem'slučaju pa bomo samo bogatejši za eno slabo izkušnjo. A teh je bilo že preveč in treba je, da se za vselej nehajo.
Novo posojilo ima dvojen namen. V prvi vrsti naj omogoči zakonsko stabilizacijo dinarja, obenem pa naj služi tudi investicijam. Že stabilizacija dinarja sama bo v mnogem oziru omogočila dobo konjunkture, ker odpira možnost za priliv tujega kapitala. Investicije pa naravnost zahtevajo, da se dejansko prične doba konjunkture, ker vsaka investicija pomeni novo delo, nov zaslužek za ljudi in novo zmanjšanje brezposelnosti. V polnem obsegu pa bodo investicije dvignile naše gospodarstvo le, če bodo izvršene v produktivne svrhe. Vsaka investicija mora povečati produktivno sposobnost našega gospodarstva, vsaka investicija mora odpreti nove razvojne možnosti našega gospodarstva in vsa naša produktivna sposobnost mora vsled novih investicij narasti. Zato je potrebno, da se vse investicije izvrše s skrajno štedljivo-etjo, niti en dinar novega posojila ne sme biti uporabljen, če ni sigurno, da ga bodo obresti v kratkem podvojile. Smo šele v prvih početkih svojega gospodarskega vstajenja in zato treba gledati na vsak dinar, zato ne sime biti niti eden zapravljen.
Nobenega dvoma ni, da bo vlada gen. Živkoviča budno paz/ila na to, da se vsa ta načela pri upravi novega posojila točno in etrogo upoštevajo. Prav tako pa je tudi jasno, da vlada tudi pri najboljši volji ne more sama izvesti do najvišje mere produktivnost investicij. Kakor pri drugem evojem delu, tako je tudi tu navezana na podporo javnosti, zlasti pa na ono produktivnih slojev in sicer delodajalskih v enaki meri ko delojemalskih. Opetovano je vlada generala Živkoviča tudi že apelirala na ini-cijativno podporo javnosti in z novim posojilom je dana javnosti posebno ugodna prilika, da se temu apelu odzove. Naše gospodarske institucije, naši gospodarski zavodi morajo nastopiti z iniciativnimi predlogi, ker le tako je dana možnost, da se novo posojilo izkoristi čim najučinkovitejše in da bodo vse investicije v čim večji blagoslov dežele.
Novo posojilo mora biti pričetek nove konjunkture! To mora postati geslo preizkušenega jugoslovanskega patriotizma. Naravnost čudeže je že izvršil jugoslovanski patriotizem, sedaj pa se ne zahteva od njeg". nobenih čudežev, temveč samo to, da zagiba narodne množice, da bodo vsi sodelovali v velikem gospodarskem delu, ki »e ima pričeti z novim posojilom. Sedaj je doba za takšno delo še zlasti ugodna. Ni več strankarskih razprtij in s tem tudi ne nevarnosti, da bi strankarski interesi zlo rabili novo posojilo v svoje namene. Tudi ni več onega pretiranega izigravanja lokalnega patriotizma, ki je dostikrat iz same nevoščljivosti povzročilo, da ni drug kraj napredoval. Vse te ovire nezdravih notra njih razmer so sedaj odpadle in vsa možnost je tu, da se izvrši samo to, kar 'je v interesu vseh državljanov in kar more najbolj dvigniti vse naše gospodarstvo.
Po pravici so povdarjali naši finančniki, da je novo posojilo dokaz izrednega zaupanja, ki ga uživa Jugoslavija v tujem svetu. V času najtežje gospodarske depresije je dobila Jugoslavija posojilo in sicer čisto finančno posojilo ter pod tako ugodni«)! pogoji, kakor še nbena druga jugo slovanska vlada in kakor jih niso mogle doseči tudi druge večje in bogatejše države.
To lepo zaupanje tujine in svojih prijateljev moramo upravičiti in zato storiti vse, da bo posojilo čim bolje uporabljeno Ze jugoslovanski ponos zahteva to, še bolj pa naš egoizem. Kajti če bo videla tujina, da znamo uporabiti posojilo, potem smemo biti gotovi, da bodo državnemu posojilu sledila posojila zasebnikom in da se bo pričel priliv tujega kapitala. Zdrav egoizem pa nam pravi tudi to, da bomo tem lažje plačevali obresti novega posojila, čim boljše ga bomo uporabljali. Doba ko njunicture tudi omogoča najlažje obrestovan je in amortiziranje posojila.
V	dobo konjunkture moramo stopiti in
Nemiri na Španskem se nadaljujejo
Izgredniki so zažgali zopet en samostan in več zgradb — sv. stolice — Jezikovni separatizem provinc
Protest
Madrid, 13. maja. AA. Dasi je proglašeno obsedno stanje, so demonstranti na Malagi zažgali samostan Maria Mercedes in več drugih zgradb. Vojska je napravila red. Nocoj je umrl neki delavec, ki je bil ranjen o priliki napada na uredništvo >ABC«.
Pariz, 13. maja. AA. Havas poroča iz Madrida: Zveza sindikalnih delavcev zahteva, da se izpustijo na svobodo vsi politični krivci, ki so člani zveze, dalje da se •azpusti civilna garda in odstranijo druge civilne osebe, katerim je poverjena varnostna služba, ter da se dovoli ljudstvu, da se oboroži, da se izženejo duhovniki, da se konfiscirajo cerkvena imetja in da se ukine obsedno stanje. Komunisti so postavili podobne zahteve. Delavstvo je pozvano, da sodeluje pri pogrebu delavca, ki je umrl za ranami, dobljenimi pri napadu na uredništvo lista »ABC«.
Madrid, 13. maja. AA. Cerkveni krogi odijo, da bo Vatikan vložil pri madridski vladi protest proti nezadostnemu varstvu samostanov in cerkva. Nadalje bo zahtevala sveta stolica, naj španska obla-stva ostro kaznujejo vse krivce. Sveta sto-
lica se sklicuje na obstoječi konkordat. Španska vlada se bo morala opravičiti.
Vatikan, 13. maja. AA. Državno tajništvo je pozvalo apostolskega nuncija To-deschinija v Madridu, naj protestira pri španski vladi proti poškodbam in razdejanju cerkveno lastnine v Španiji v zadnjih dneh. Nuncij bo zahteval povračilo škode in strogo kaznovanje vseh krivcev.
Pariz, 13. maja. r. Poročajo iz Viga v španski provinciji Galicija, da so tam objavili načrt ustave province Galicije, ki je napisan v galicijskem jeziku. Jezikovno je proglas sestavil seminar za galicijske študije, v katerem so odlične osebe galicijske province. Ta načrt zahteva svobodo za špansko provinco Galicijo v okvirju španske federalne republike s španščino in galicijščino kot uradnima jezikoma in obema zastavama.
Barcelona, 13. maja. AA. Neznane osebe so skušale pognati v zrak smodnišnico v Montyuichu. Straža je pravočasno streljala za atentatorji in jih pregnala.
Madrid, 13. maja. A A. Finančni minister je odredil, naj bodo borze do prihodnjega ponedeljka zaprte.
Politična kriza na Bolgarskem
Snovanje bloka opozicijskih strank — Prizadevanje g. Ljapčeva,
da bi ga preprečil
Sofija, 13. maja. AA. Bolgarska agencija poroča v zvezi s pogajanji, ki so jih začele neke opozicijske stranke v cilju u-stanovitve političnega opozicijskega bloka proti vladi, da ;se govori, da je prišlo do sporazuma med vlado in nekimi opozicijskimi skupinami, ki so pripravljene sodelovati v vladi.
List »Utro« poroča, da je prišlo med predsednikom vlade Ljapčevim in šefom skupine nacijonalnih liberalov Smilovim do sporazuma o koalicijskem kabinetu. Tehnično bi se ta sporazum izvedel tako, da Ljapčev ne da ostavke, temveč da de-misijonirata samo dva njegova ministra, na katerih mesti bi stopila dva nacijonal-na liberala. List pravi, da bosta demisi-
jonirala trgovinski minister prof. Mihaj-lov in kmetijski minister Gligorije Va3i-lov. Novi trgovinski minister naj bi postal Bojan Smilov, kmetijski pa Hristo Skatev.
»Zarja< pravi, da je kralj že odobril nameravano koalicijo, ki bo v kratkem izvedena. Smilovistom je obljubljenih v bodočem sobranju 60 mandatov.
Sofija, 13. maja. AA. Delegati zemljo-radniške zveze so pozvali predstavnike zcmljoradnikov, radikalov, demokratov in nacijonalnih demokratov, naj ustanovijo opozicijski blok. Demokrati in radikali so že odredili svoje delegate, med tem ko so nacijonalni liberali sklicali strankin odbor, ki bo sklepal o povabilu.
Nemško-avstrijski sporazum in Evropa
Angleži upajo, da pride med Francijo in Nemčijo do sporazuma
Zadržanje Italije
London, 13. maja. AA. Listi zelo obširno komentirajo vest, da je bila debata o resoluciji lorda Cushenduna glede nameravane avstrijsko-nemške carinske zveze, ki se je imela vršiti danes, odložena na poznejši čas. Časopisi menijo, da vlada ne želi poročati o tej zadevi v sedanjem trenutku, ker upa, da pride med Nemčijo in Francijo do sporazuma preden bo razpravljal o tem evropski odbor.
V	to svrho bo zunanji minister Hender-son skušal organizirati v Ženevi prijateljski informativni sestanek med Cmrtiusom, Schobrom, Briandoni in Guandijem, preden se otvorijo oficijelne konference.
Berlin, 13. maja. A A. Iz Rima poročajo, da so pogajanja med Avstrijo, Madjarsko in Italijo za sklenitev trojnega sporazuma za oživljenje trgovine potom medsebojnih kreditov v načelnih vprašanjih uspela. Li-
sti z velikim zadovoljstvom pozdravljajo ta sporazum in ga smatrajo za predznak za uspeh ženevskih konferenc. Listi zaključujejo, da bo gospodarska solidarnost med Italijo, Avstrijo in Madjarsko pomirjevalno vplivala v borbi, ki bo nastala zaradi av-strijsko-nemške carinske zveze med Francijo, Poljsko in Malo antanto na eni in Nemčijo in Avstrijo na drugi strani.
Dunaj, 13. maja. d. Po poročilu nekega krščansko-socialnega večernega lista se je v diplomatičmih krogih izvedelo, da je avstrijski sekcijski načelnik dr. Schuller, ki je bil zaradi gospodarskih pogajanj z Italijo, pred kratkim v Rimu, tam sprožil načrt, da se nemško-avstrijska carinska iveza raztegne tudi na Italijo in da je s to spodbudo vzbudil interes italijanske vlade. Pri tem se je mislilo tudi na pritegnitev Ma-djarske.
Koncert jugoslovanske narodne pesmi v Londonu
London, 13. maja. o. Znana angleška kompo-nistinja in interpretatorka narodnih pesmi raznih narodov Julija Chetterton, ki je potovala po Jugoslaviji in zbirala jugoslovanske narodne pesmi, je priredila danes v Londonu velik koncert jugoslovanske narodne glasbe. Pri koncertu so sodelovali tudi drugi angleški umetniki, med njimi znana skupina angleških igralcev »Messer Company«, ki je interpretirala jugoslovanske nacijoualne igre. Vredno je omeniti, da so sodelovali vsi brezplačno.
Angleški strokovni list za glasbo »Musič Tra-des Revie\v« je objavil med drugim to-le: »Jugoslovanske narodne pesmi ge. Chetterton so vredne, da jim igralec posveti svojo pažnjo in skrb. Melodije so izfedno živahne in lepe, barve jasne, -spremljanje na klavirju je nmetniško in efektno.«
Razstava plemenske živine v Zaječarju
Zajefar, 13. maja. o. Danes so lu otvorili veliko izložbo in semenj plemenske goveje žiivine in ovac. Izložba je odlično uspela tako po številu razstavljene živine kakor po kakovosti živine same. Razstavili so 2000 glav. Razstavljal-cev je okoli 500. Izložbo je otvoril ban Moravske banovine Jeremija Živanovič z lepim govorom.
God sv. očeta
Vatikan, 13. maja AA. Včeraj je bil god sv. očeta. Pri tej priliki je prejel veliko število brzojavnih čestitk. Diplomatski zbor se je vpisal v sprejemno knjigo.
stopili bomo z mogočnim korakom, če bo tudi to pot jugoslovanski patriotizem storil svojo dlžnoet, če bomo vsi sodelovali v delu za čim boljšo izrabo posojila
Kongres jugoslovanskih obrtnikov
Beograd, 13. maja. A A. Uprava pokrajinske zveze obrtniških društev je sklenila na podlagi skl3pa svoje zadnje seje, da bo za drugi dan pravoslavnih binkošti, to je 1. junija t. 1., sklicala kongres obrtnikov iz vse države. Na dnevnem redu bo v glavnem razprava o zavarovanju obrtnikov za primer bolezni, nesreč, onemoglosti, starosti in smrti ter razprava o mednarodni organizaciji obrtnikov in o obrtniških kreditih.
Vino — blagovni vzorec do 50^ litrov
Beograd. 13. maja. AA. Kmetijsko ministrstvo je dopolnilo razpis finančnega ministrstva glede izvoza vina v inozemstvo s tem, da se vino v količinah pod 50 1 računa. Če se pošilja -v inozemstvo, kot blagovni vzorec in da ni podvi,. 'no taksi na izvoz vina.
Uradna obleka izvršilnih uslužbneev
Beograd, 13. maja A A. Na podlagi čl. 4 zakona o državnih političnih izvršilnih uslužbencih je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev predpisal uredbo o uradni oble ki in oborožitvi teh uslužbencev.
Hitreje od brzojavke
Berlin, 13. maja. A A. Ameriški rekordni letalec Frank Hayks, ki je na krožnem poletu po Evropi, je včeraj pristal na tukajšnjem letališču in potreboval za polet iz Londona do Berlina 2 uni in 58 minut. Prišel je v Berlin še pred brzojavko, ki je javljala, da je iz Londona poletel v Rim.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 13. maja (d). Sedanje lepo vreme bo trajalo naprej, postalo pa bo še topleje. V popoldanskih alt večernih urah morebiti nevihte, posebno v zapadnl Avstrlii.
Proces proti zagrebškim teroristom
Zagreb, 13. maja. n. Danes je bil zaslišan obtoženec Matija Sold in, ki je obtožen, da se Je s Križnjakom, Hranilovičem, Babičem in Pospišilom aktivno udejstvoval v teroristični organizaciji, da je sodeloval pri umoru Tonija Schlegla in pri atentatu na orožniško garnizijo ter da je imel preko Hercega zveze s Per-čei em, ki mu je pošiljal orožje, strelivo In razstrelivo. Na vprašanje, če je razumel obtožnico, a izjavil, da enega mesta v obtožnici ni razu-iel. Predsednik mu je tedaj to mesto pojasnil. Ha ponovna predsednikova vprašanja je izjavil, da n; v nobenem slučaju kriv. Na policiji ni izjavil vsega tega, kar je v zapisniku. Obrazložil je, kako je prišlo do tega protokola in ponovno dejal, da takih izjav na policiji ni dal. PredsecniK mu je tedaj citiral neka mesta, ki j la obsegajo na Soldina se nanašajoči protokoli in po katerih je policija dognala, da odgovarjajo Soldinove izpovedi resnici.
Na vprašanje, kaj ve povedati in kako se misli braniti glede umora Schlegla, je obtoženec izjavil, da pri umoru ni sodeloval in da tega ni mogla potrditi niti ena priča izmed vseh, ki so jih konfrontirali ž njim. Predsednik ga je tedaj opozoril na izpoved, ki jo je o tem dal na policiji. Toda obtoženec ga je zavrnil, češ da je takšen popis dogodka izšel v listih in da je on dogodek popisal tako, kakor ga je v časnikih bral. Predsednik mu je tedaj prečital protokol o Soldinovih izpovedih glede sestanka, ki so ga imeli on in njegovi prijatelji iz bivše omladne v neki gostilni in na katerem so sklenili, da ubijejo Tonija Schlegla. Soldin je preklical tudi Izjave, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku.
Obtoženec Herceg, ki je bil med drugimi obtoženci v dvorani, je pričel vpadati z medklici med zasliševanjem in tedaj je predsednik razpravo prekinil. Sodišče je sklenilo, da Hercega odstrani s procesa do sodbe. Pri nadaljnem zaslišanju je predsednik opozoril na izpovedi Soldina, ki jih je ta dal preiskovalnemu sodniku Hanušu. Kako se je vršilo zasliševanje obtožencev, je sodnik Hanuš v posebnem protokolu pojasnil in povedal, da je vsakemu obtožencu posebej čital zapisnik v celoti in vsakega posebej opozoril, naj pazi, kaj bo čital. Nato so prečitali izjave poedinih prič, ki pravijo, da je pokazani jim moški (Soldin) popolnoma sličen enemu Izmed obeh, ki so jih opazili, ko sta se sprehajala pred Schleglovo hišo tik pred umorom. Predsednik je Soldina opozoril tudi na to, da se njegove izpovedi, ki Jih je dal policiji, popolnoma skladajo z izpovedmi Hrani-loviča, ki jih je dal ta pred 4. novembrom. Te Hranilovičeve izpovedi pred policijo je votant GJemanovič prečital in predsednik je omenil, da so docela slične tudi izpovedi Križnjaka.
Neki branitelj Je nato predlagal, naj se izločijo iz aktov, ki služijo procesu, fotografije pisem, katere je baje obtoženec pisal drugim obtožencem. Državni pravdnik se je postavil proti temu predlogu, CeS da te neosnovan v materijalnem oziru in protizakonit. Obramba je utemeljevala svoje stališče, češ da hoče izločiti preiskovalni materijal, ki ga Je preiskovalni sodnik že večkrat rabil, kot dokazno sredstvo. Predsednik Je odredil spet 15-minuten odbor. Po njem se je zasliševanje Soldina nadaljevalo. Obtožencu je predsednik pokazal fotografije nekaterih pisem, ki jih je on pisal iz zapora drugim obtožencem, kako naj se branijo. Na zadevno vprašanje Je Soldin dal ponovno negativen odgovor, češ da on sploh ni nikomur pisal.
Tedaj Je vprašal predsednik obtoženca Hor-vateka, če je Soldinu izročil zaboj s strelivom na Grobni cesti. Horvatek je odgovoril, da je zavoj res izročil nekomu, da pa ne ve, če je bil to Soldin ali ne.
Predsednik:	»Zakaj	pa	ste preiskovalnemu
sodniku rekli, da veste, da Je bil to Soldin?«
Horvatek: »Jaz sem že dejal, da sem pri onem zasliševanju dajal čisto mehanične odgovore, ker mi Je bilo tistega zasliševanja že docela dovolj.«
Votant Gjermanovič: »Ali ste poznali pokojnega Schlegla?« *
Horvatek: »Jaz sem prihajal večkrat v »Ju-goštampo«, pa sem ga tam videl. Ko sem bil vajenec, sem hodil tja vsak dan. Pozneje pa sem si tam kot stavec izposojal črke in druge stvari.«
Beograjski proces
Beograd, 13. maja 1. Danes je takoj ob pričetku branitelj obtoženca Ruškana - o.vil predlog, naj sodni senat zasliši Stjepana Boriča, ki vrši službo v parku grofa Normana, kjer so našli zaboj z eksplozivom in ker je baš zaradi tega zavoja obtožen Ruškan. Dx'žavnl tožilec dr. Djadrov je nasprotoval temu predlogu, čeS da je zadeva o zavoju z razstrelivom jasno in neoporečno dokazana in da zaradi tega ni treba novih prič. Dr. Djadrov se je postavil tudi proti ostalim predlogom raznih braniteljev, o katerih bo sodišče še sklepalo.
Za tem se je nadaljevalo čitanje aktov. Iz akta o izpovedih obtoženca Crniča Izhaja med drugim, da je obtoženec Tilman Crničevemu tastu dr. Stajduharju izročil pismo za Crniča, ki je bil tedaj v Beogradu. Priča dr. štajduhar Je izpovedal, da so v Djakovu mnogo govorili
o	tem, da Je Črnič zapleten v teroristično akcijo. Iz aktov izhaja dalje, da je Tilmana poslal k dr. Stajduharju obtoženec Stijevič. Predsednik Američ je nato prečital policijske prijave iz posameznih aktov. Ob 13. url je današnjo razpravo zaključil ln proces se bo nadaljeval jutri.
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 13. uiaja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda 21. kola državne razredne loterije je bila izžrebana za nagrado 200.000 Din srečka s Številko 66.322, za nagrado 30.000 Din srečka s številko 94.684, za nagrade po 10.000 dinarjev pa srečke: 50.375, 45.034, 51.787, 75.21® in 83.682.
Akademiki 1
Ustanavljamo akademsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsakdo izmed vas bi se moral zavedati vsega ogromnega dela in uspeha te naše edine narodno-obrambne institucije. Kaj pomenja pet desetletij narodnostnega boja, krčevitega boja za sam obstanek in za ped zemlje pod solncem, kaj pomenja ves nadčloveški napor peščice zavednih in pravih, klenih ljudi, ki jih je zbrala Ciril-Meto-dova družba okoli sebe — to bo razumel vsakdo, ki se le malo poglobi v prilike, v katerih je ta organizacija vzrasla in se razvijala. Vsej silni, organizirani, od vsega nemštva in državnih oblasti podpirani poplavi germanizatoričnih društev je postavila Ciril-Metodova družba nasproti le svojo vero v pravico, tisto grenko, tako naše upanje hlapca Jerneja, zavest, da mora zmagati kljub uprav strašnim in obupnim razmeram, zmagati, pa čeprav nad truplom zadnjega Slovenca.
Mi, akademska mladina, smo na vse to skoro pozabili. Vrtoglavi povojni čas nas je metal iz ene idejne skrajnosti v drugo in mnoge kulturne vrednote preteklosti smo v svojem beganju izgubili iz spomina. Prezrli srno med drugim tudi Ciril-Meto-dovo družbo; nismo se povzpeli do zavesti, da je prav ona ena najsvetlejših točk naše žalostne narodne zgodovine, da je prva ona inkarnacija liajglobje etične vrednosti vse borbe malega naroda, da je Ciril-Me-lodova družba najvišji vrhunec tega boja,
da je zato razgled z njega najširši, najobsežnejši in najčistejši.
Danes, ko se zopet zbuja nemški pohlep po naši krvi, ko so stare germanizatorič-ne organizacije poživile svoje delovanje, ko proglaša nemška znanost vso Slovenijo za nemški ^Kulturboden«, ko izreka predsednik našega severnega mejaša javno zahtevo, da se- naš Maribor priklopi Avstriji
—	danes nas zopet vzbujajo stare, v ognju prekaljene tradicije družbe sv. Cirila in Metoda iz našega mrtvila. Snujemo avantgardo Ciril-Metodove družbe. Naš program je prost vseh fraz in besed in je vsmer-jen v to, da nudimo stvarnd, konkretno poprišče pravega nacionalno - kulturnega dela. Naš program je v popolnem skladu z modernimi zahtevami dobe, je pretehtan do podrobnosti in vodi obenem naravnost do svojega smotra. Zato pozivamo vse one, ki so še oh ranili v sebi, vse svoje ideale neokrnjene, “da se nam pridružijo. Zato tudi upamo in vemo, da je med nami toliko zrelosti, da bo našla naša akcija najlepši odziv v širokih plasteh naše akademske mladine.
Pridite torej na ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo 17. maja točno ob 10. uri dopoldne v prostorih družbe sv. Cirila in Metoda (Bethownova ul. 2, pritličje, levo). Pridite gotovo, poslušajte naš program in se nam nato pridružite!
Pripravljalni odbor.
Kmetska prosveta v Laškem
Zborovanje »Kmetske Prosvete«, ki se je vršilo v nedeljo 10. maja v tukajšnji šoli, je treba zabeležiti leot važen dogodek v vrsti poskusov organiziranja naših napredkaželjnih kmetov. Shod je bil zelo dobro obiskan, govorniki gg. Goričan, min. na r. Pucelj in dr. Janža Novak so imeli pred seboj pazljive poslušalce, od katerih so mnogi Sele iz besed gosp. min. Puclja in dr. Janže Novaka prav doumeli, kako pogubno je vplivala na gospodarsko stanje podeželja pred 6. januarjem zlohotna politična razdvojenost in tisto prazno pretepanje za razne »barve«.
Shodu je predsedoval gosp. Šmid iz Jurklo-štra. Prvi govornik gosp. Goričan, splošno znan kmetijski praktik, nam je v domači govorici prikazal pomen sadjarstva in živinoreje za naš okraj.
Gosp. Pucelj, min na r., je v krasnem govoru obrazložil pomen državljanske vzgoje za kmetsko prebivalstvo, ki da je prvi pogoj, da dosežemo zanimanje za strokovno izobrazbo m nje edini namen, blaginja naroda — države. »Kmet ni primerno udeležen pri razdelitvi ina-terijalnih dobrin, ker se vse premalo zanima za svojo usodo,« je dejal gosp. min., in da »je o njegovih zahtevah vse premalo slišati vsaj kmeta samega, akoravno je izpolnil vse svoje dolžnosti«. Ko se je govornik dotaknil še strankarskih razmer pred 6. januarjem, je pravilno naglasil, da je narod sedaj v obče zadovoljen, ker ima mir pred razno agitacijo.
»Kritika,« pravi, »je potrebna, ampak priti mora iz čistega srca in tudi poštena mora biti.« »Skrbite v lastnem in v interesu svojih otrok, da se nezrelo strankarstvo nikdar ne povrne in imejle vedno pred očmi, da je lastna državnost največja dobrota za vsak narod.« Te besede so izzvale živahno odobravanje navzočih.
Ko je gosp. govornik tolmačil smernice »Kmetske Prosvete«, je omenil tudi, da se še najdejo ljudje, ki s sedanjim stanjem miru niso prav zadovoljni; dejal je: »Vzbujati med narodom nezaupanje, je strup, in to je treba pobijati, ker se tudi zaslepljenost ne sme več povrniti. Naloga »Kmetske Prosvete« pa bo, delati tako dolgo, da bo sleherni kmetski fant poučen, kakšni so njegovi odnošaji do države.«
Predsednik »Kmetske Prosvete« dr. Janže Novak je v prepričevalnem govoru orisal gospodarski zuačaj slovenskega podeželja in zahteval, da se vsa naša gospodarska politika prilagodi malokmetskim prilikam, ki vladajo pri
nas. Ogromna večina malih kmetij (tlO tisoč od 150 tisoč) to odločno zahteva.
Obširno je utemeljeval program »Kmetske Prosvete« v pogledu kulture, ki ni mogoča brez blagostanja vasi, in njene naloge kot prosvetna ustanova. Pozval je vso šolano in nešolano inteligenco na delo, ker je že skrajni čas, da se na deželi nehajo prepiri za razne interese, na to pa, kar je važno, se pa pozablja.
Govor gosp. dr. Novaka je napravil na vse navzoče močan vtis in sem prepričan, da so tudi navzoči kmetje z veseljem iu hvaležnostjo odobravali, kar so slišali, gotovo pa'si želijo še več takih predavanj. Sestavljen je bil nato začasni odbor »Kmetske Prosvete« za laški okraj.	I.	K.
Iz seje občinskega odbora v Trebnjem
Preteklo nedeljo se je vršila pri nas seja občinskega odbora. Na seji se je razpravljalo o važnih tekočih zadevah. Seje se je udeležilo vseh 24 odbornikov. Pred obravuavanjem dnevnega reda je odbor sklenil, da se razpiše načrte za postavitev sejmišča v Trebnjem. Saj bo prvi semenj v Trebnjem že pričetkom prihodnjega meseca, a novega sejmišča še nimamo. Zato je bil sklep izglasovan kot nujen. Kot glavna točka dnevnega reda je bila pregrupa-cija občili v novomeškem srezn. Občinski odbor je po pretresu vloge sreskega načelstva v Novem mestu sklenil enoglasno, da naj bodoča občina Trebnje obsega vse ozemlje sodnega okraja Trebnje in bi taka občina s sedežem v Trebnjem štela 10.170 prebivalcev z davčno osnovo 414.893 Din in 17.533 ha površine. Izločili se bodo le kraji, ki so vfarani pri Sv. Križu pri Litiji. Ti okraji so Tihaboj, Brglez in Pečice v politični občini mirenski. Priklopile bi se projektirani občini pa vasi, ki leže v litijskem srezu, in sicer Stehanja vas in Pra-preče ob Temenici ter vasi Glinek in Debenc, iti ležita blizu Mirne. Trebnje je geografski in gospodarski centrum za vse navedeno ozemlje in bi se vsled tega priključilo k Trebnju še občino Dobrniče in Sela. Tako bi občina Trebnje predstavljala v Dravski banovini eno izmed največjih občin in bi Trebnje samo s tem veliko pridobilo.
Kot druga važna točka dnevnega reda je bila ustanovitev šole v Račjem selu, odnosno na Veliki Loki. Občinski odbor je enoglasno sklenil, da se šola na Veliki Loki odkloni. Nova šola naj, se postavi na Račjem selu pri Trebnjem, kjer se je že vršil komisijski ogled pred-
postavljenih oblasti in kjer je res dana nujna potreba po novi šoli.
Odbor za prehrano vojaštva se je sestav;! sledeče:	predsednik	Josip	Zupančič,	župan,
Trebnje; odborniki Josip Miklič, Lukovka, Josip Žafran, Dol. Ponikve, Franc Kolenc, Gor. Ponikve in Josip Pust, Vrh Trebnje. Zelo važna točka dnevnega reda je bila sklepanje glede podpore Sokolskemu društvu v Trebnjem. Kakor znano, je zaprosilo Sokolsko društvo v Trebnjem tukajšnjo občinsko upravo, da prepu sti občina Trebnje Sokolskemu društvu za telovadbo mladine bivšo občinsko pisarno proti malenkostni priznalnini. V teh lokalih je sedaj telovadba šolske mladine, obenem pa tudi so kolskega naraščaja dece in članstva. Občinski odbor se je pa postavil na stališče, naj Sokol občini plača primerno najemnino. Torej za obrabo šolske telovadnice naj bi Sokol plačal letnih 500 Din. Sokolska uprava je proti temu sklepu občinskega odbora vložila pritožbo. Pri zadnji seji občinskega odbora pa občinska u prava v Trebnjem na predlog nekega odbornika ni našla potrebno, da se ta sklep spremeni in je določila, da Sokol plačuje že odmerjeno najemnino. Sklep občinske uprave je ogorčil vso zavedno, javnost. Nenaklonjenost ob činske uprave do Sokola je prišla na dan, saj sta izmed 24 občinskih odbornikov člana Sokola le dva, in to župan in podstarosta trebanjskega Sokolskega društva.
V	domovinsko zvezo občine Trebnje sta bila sprejeta Marija Fajhtinger in Josip Smole iz Mirne. Kot predsednik popisnega odbora je poročal dekan Ivan Tomažič odboru, da je popisovanje dokončano.
Iz glavne skupščine bratovske skladnice v Trbovljah
Trbovlje, 13. uiaja. l>ne 9. maja ob Vi 10. uri se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani glavna letna skupščina Bratovske skladuice, katere se je udeležilo 48 delavskih delegatov in 15 zastopnikov podjetij. Skupščina je soglasno odobrila poročila upravnega in nadzorstvenega odbora ter računski zaključek upravnika Glavne bratovske skladnice. Zatem je prešla skupščina na razprave glede povišanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Prečitan je bil odlak gospoda ministra za šume in rude, po katerem znaša povišanje 4,132.500 Din, kar seveda za kapitalno kritje še vedno ne zadostuje. Delavska delegati so po svojem poročevalcu predlagali, da se v smislu predloga delavske delegacije na lanski skupščini, da se plačujejo prispevki v pokojninsko blagajno do 8% po pariteti, dočiim naj bi plačevalo prispevke od 8% do 10% podjetje samo. Zastopniki delodajaloi izjavljajo, da takega predloga ne morejo sprejeti, zato bodo glasovali proti.
Rudarski glavar g. ing. Strgar pojasnjuje, da vsebuje osnutek novega rudarskega zakona v tem oziiru nove določbe, ki bodo to vprašanje rešile. Pripominja, da zaposlujejo nekatera podjetja vpokojence, s čimer se po nepotrebnem obremenjuje pokojninska blagajna. Če je rudar še sposoben za delo, naj se ga ne vpokoji, ker le na ta način bo mogoče pokojninsko blagajno Bratovske skladnice obvarovati pasivnosti. Tozadevno je dal že potrebna navodila odnosno naloge, kako se naj postopa.
Sledile so volitve v glavni nadzorstveni odbor, v katerega so bili izvoljeni it delavske delegacije g. Murn iz Trbovelj, g. Malenjšek iz
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Jose-fovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Jesenic, namestnika pa g. Valenčak iz Velenja in g. Tanjžek iz Hrastnika ter dva zastopnika delodajalcev. Zastopnik delavcev je stavil predlog, da se uvede brezplačno zobozdravijenje za vse delavske revirje. Sklenjeno je bilo, da naj glavni upravni odbor Bratovske skladnice izdela tozadevni pravilnik. Končno je bilo sklenjeno, da se za/prosi g. ministra za šume in rude, da se imupreje uzakoni osnutek novega rudarskega zakona, ki med drugimi za delavstvo koristnimi in važnimi določbami vsebuje tudi očuvanje članskih let pridobljenih pri Bratovskih afcladnficah. Nato je bila skupščina zaključena.
tinska darila
po znižanih cenab pri
L. Vilhar, urar
Ljubljana, Sv. Petra 36
Dva prebrisana prodajalca
plat
na
Škofja Loka, 13. maja.
Včeraj se je ustavil v Škofji Loki pred trgo vino manufakturista g. Rafaela Thalerja avto, iz katerega sta izstopila dva elegantna tujca, ki sta takoj zatem vstopila v trgovino in se predstavila lastniku kot zastopuika velike inozemske tovarne. Nenavadna gosta sta spričo nekih nujnih obveznosti zaželela kupiti večjo množino platna, ki jima ga je g. Thaler naravno prav rad prodal.
Kupca sta se vedla jako samozavestno, uglajeno; pač kot človeka velemesta in niti trgovec ni le malo slulil, s kakšnimi tiči ima opravka. Tuja gospoda sta se končno pogodila za 180 m blaga, platna dobre kakovosti. Popust pri metru je znaSal Din 2-50. Meter je veljal Din 17-50. Račun sta tujca gladko poravnala, oblepila platno z nekimi etiketami, se prijazno poslovila in sta odšla — v uršulinski samostan.
Tod sta očividno z zgovornim pripovedovanjem in besedičenjem pregovorila redovnice, da so kupile vse 3 bale platna, seveda kot fino kvalitetno blago, toda meter po 28 Din. Nič hudega sluteč se je s kosom blaga odpravil kasneje nunski cerkovnik g. Bradeška k Thalerju. češ da povpraša, ali platno odgovarja svoji visoki ceni. Nu, Thalerjevi so blago hitro spoznali za pravkar prodano robo po Din 1450 neznancema.
Provejana prekupčevalca sta tedaj dosegla svoj namen in predno jima je mogla biti oblast na sledu, sta se »tovarnarja« v elegantni limuzini z lahko zasluženim dobičkom 2500 Din odpeljala. Le kupujte pri inozemcihl
X
KOLINSKA VVOBMUA (MORIJ* LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kavai
Cul da:
‘FoLpnmcfF
Homan
71
Ko je Valdor zapustil toplico, je zagledal na tleh šopek šmarnic, ki jih je Lucilia izgubila. Pobral je cvetlice in jih shranil. Francoski plemič je bil kavalir, nje gova ljubezen je bila ljubezen sanjača. Ko je opolnoči odpotoval v temno noč, si je pripel na prsi napol oveneli šopek šmarnic.
’	9.
Farumor je prevzel dolžnost, in če je kaj obljubil, je zvesto držal. Hotel je biti pravičen do moža- ki mu je vse zaupal. Dolgotrajno, mrzlično premišljevanje v teku prečute noči ga je utrdilo v tej dolžnosti.
Predpoldne naslednjega dne je sedel v svoji sobi pri oknu, ki je gledalo na rezervirani del vrta. Sedel je sam in napisal vse, kar mu je Valdor naročil za Lucilio. Bilo je lo mirno pismo, v katerem ni prizadejal najmanjše krivice Valdorju. Pisal ji je, kako jo ljubi, in ji»-z očetovskimi besedami povedal, naj sama odloči o svoji sreči. Njegova pisava je bila krepka in razločna, slo^ kratek in jasen in nihče bi ne bil slutil, kako težko je napisal te vrstice. In vendar mu je čelo pokril težek pot, in ko je zapisal zadnjo besedo, mu je glava klonila na pisalno mizo.
»Morda je prekletstvo greha listo, ki je tako nape-
ljalo, da jo moram izročiti onemu, ki je bil pri meni, ko sem ga ustrelil!« je pomislil.
Jezno je vrgel pismo od sebe in stopil k odprtemu oknu, da bi se osvežil. Hkrati je zagledal zunaj v vrtu nekaj korakov od okna Lucilio. Pitala je pave in je bila videti izredno potrta. Pomislil je, da je morda zvedela o Valdorjevem odhodu, dasi je bilo malo verjetno, da bi ji bil kdo v gradu tako zgodaj to povedal.
Ko se je okrenila in ga zagledala, je pritekla k nje mu, toda zopet ga je razdražilo, ko je videl, da je zardela kakor prejšnji večer in zadržala korak. Dvignila je po otroško glavico in sprejela njegov očetovski pozdrav, toda njemu se je zdelo, da jo je nova ljubezen odtujila njemu.
»Ali mi imaš kaj povedati, Lucilia? je rekel Farn-mor prijazno. Napol presenečeno, napol boječe je odgovorila:
»Kaj bi vam utegnila povedali, lord Cecil?«
Molčal je nekaj hipov, nato je nadaljeval:
»Naj bo, ne bom ti izsilil skrivnosti, otrok. Toda če imaš Čas, pridi za nekaj časa v mojo sobo. Nekaj ti moram izročiti.«
Odprl je steklena vrata ter povabil deklico v sobo.
»Tu je pismo zate, Lucilia,« je rekel. »Preberi ga, premisli vsebino in prinesi mi odgovor — pa ni sile — jutri ob tej uri bodi spet tu! In kakršenkoli bo tvoj odgovor,, vedi da s(§ ne bom nikoli upiral tvojim željam in tvoji sreči.«
Lucilia je začudeno pogledala varuha, ki je tako skrivnostno govoril. Dolgo je še sanjavo zrla za njim, ko
je zamišljeno .stopal po vrtu.
»Kako je ljubeznjiv in dober!« je zašepetala. »Kako hudobnega srca je bila tista žena, ki ga je pred mnogimi, mnogimi leti tako kruto prevarila.«
Med takim premišljevanjem je polagoma in skoraj nevoljno vzela Farnmorovo pismo v roke. Toda ko je videla njegovo pisavo, je postala radovedna in raztrgala ovoj. Med branjem je prebledela in bolestno začudenje je preletelo njeno obličje. Nemo je obsedela in zrla v jasno pisavo in hladne besede; čudila se je besedam o ljubezni, Valdorjeva hvala pa jo je bridko užalila.
»Čemu mi tako hvali svojega prijatelja?« se Je vpra šala. »Ali sem mu v nadlego? Ali bi se me rad iznebil?«
Tako žalostno je bilo njeno obličje, da jo je mladi Caryll, ki ji je prinesel rožnih lističev za krmljenje pavov, v skrbeh vprašal: »Ali te je kdo užalil, Lucilia? Kaj se ti je pripetilo hudega?«
»Ne, vsaj meni ni nič takega znano,« je odgovorila počasi in si z utrujeno kretnjo popravila lase na sencih.
»In vendar se ti je nekaj pripetilo! Vsa si drugačna. Morda te je moj stric užalil?«
Premerila je mladeniča z očitajočim pogledom. »Fuj, sramuj se, Nello; lord Cecil je bil vedno predober iu preprijazen z menoj.«
Mladenič je stisnil zobe. Z bistrim pogledom ljubezni ni bil na nobenega izmed sijajnih kavalirjev, ki so jo obletali, tako ljubosumen kakor na njeno udanost možu, ki je bil skoraj trikrat starejši od nje in ji je nadomesloval očeta.
Holandski novinarji medi nami
Ljubljana, 13. maja.
Davi je dospela skupina 9 holandskih novinarjev, ki je prepotovala pred tem domala vso Jugoslavijo, v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli ljubljanski stanovski tovariši s predsednikom Novinarskega udruženja g. Stankom Virantom, industrijalec g. Zdenko Knez. ki ima z domovino gostov stalne stike kot član Ho-landslte-jugoslovanske zbornice s sedežem v Rotterdamu, ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, ki je zastopal občino, ravnatelj Putnika g. Vlado Pintar in zastopnici našega ženstva ga. Minka Govckarjeva in ga. Štebi-Pleško, ki sta prisrčno pozdravili gospe Mattej Vigelius iz Amsterdama in Wijnaends Francken iz Haaga, ki je predsednica mednarodne komisije za tisk.
Po odpočitim v hotelu Miklič so si gostje ogledali Ljubljano. Seboj so prinesli že vsepolno najlepših vtisov iz potovanja po Jugoslaviji. — Izjavili so, da je to dežela, ki od dne do dne vidno napreduje in ima veliko bodočnost. — Všeč jim je bilo zlasti naše Primorje. Holandci našo državo malo poznajo, gostje so pa obljubili, da bodo v svojih listih povedali svojini rojakom, da je to ena najbolj pripravnih dežel za turiste. Znano je, da so Holandci navdušeni izletniki in da zelo potujejo in to daleč po več tednov in mesecev. Sp torej hvaležni turisti.
Opoldne je gostom priredila mestna občina obed v Zvezdi. Ob 16. so se pa že odpeljali na Bled v spremstvu domačinov. Nato se bodo vrnili v domovino. Upamo, da jih bo očarala tudi naša Gorenjska in naše planine, posebno pa Bled.
■	Opozarjamo na komorni večer gojencev drž. konservatorija, ki bo jutri 15. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani.
Celje
* Pobijanje psov varuhov. Pretekli leden je konjač pobral večino psov v Levcu, ker se je pojavila koncem aprila v Medlogu in v Levcu pasja steklina. V petek je konjač pobil vse pse pri nekem posestniku v Levcu. Psom je prerezal vratove. Zakaj jih ni postreljal? Ne vemo, zakaj konjač uničuje pse varuhe, ki so priklenjeni. Menda ima konjač pravico samo do tistih psov, ki se po razglasu pasjega kontumaca brez nadzorstva potepajo.
* Smrtna kosa. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je umrl v starosti 76 let posestnik g. Steinfelser Josip, oče primarija celjske javne bolnice g. dr. Steinfelserja. Naše sožalje!
* Današnji šahovski turnir Spiclinann - Pirc. Danes popoldne bo v dvorani hotela »Evrope« turnir med šahovskim velemojstrom Spielman-nom z Dunaja ter jugoslovanskim mojstrom Pircem iz Maribora. Jutri bo istotain velika simultanka med Spielmannom ter 35 celjskimi šahisti. Oba turnirja bosta za Celje dogodek prve vrste, kajti doslej še ni igral noben mednarodni mojster v Celju.
* Prihod koroških igralcev. Jutri pridejo s popoldanskim vlakom koroški igralci v Celje. Narodno zavedna javnost naj jih v čim večjem številu pričaka. Zvečer bodo dragi gostje ob
20.	v Mestnem gledališču vprizorili koroško ii>ro »Miklovo Zalo-. Igralci bodo govorili v svojem mehkem domačem narečju ter vpletali
v	igro svoje narodne običaje in narodne pesmi. Gledališče mora biti razprodano do zadnjega kotička. Vstopnice se dobijo v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Mohorjevi knjigarni. Cene običajne.
* Napredovanje v šolski službi. V višjo skupino sta napredovali učiteljici, gdč. Debeljak Sofija 'ter gdč. Hauptman Marija.
* Uradni dan gremija v Rogatcu. Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v pe tek 15. t. m., in sicer v Rogatcu v posebni sobi kavarne Sporn od 9. do 12.
* »Kralj Matjaž« sc ne ponovi danes. Radi jutrišnjega gostovanja koroških igralcev se za danes popoldne napovedana predstava »Kralja Matjaža: ne bo vršila.
* Nezgode. V torek zvečer se je na Anskem vrhu nenadoma zgrudil od slabosti finančni podpreglednik K. Rešilna postaja je bila takoj pozvana ter se je rešilni avto odpeljal do Gozdne restavracije, kjer so onesveščenca naložili in odpeljali v javno bolnico. — istočasno je v Gaberju na Dečkovi cesti neki osebni avto povozil 72-letno Farčnik Terezijo. Tudi v tem
lučaju je bila pozvana rešilna postaja ter se ie moštvo z drugim avtomobilom odpeljalo na kraj nesreče, kjer so Farčnikovo naložili in prepeljali v javno bolnico. Drugi avtomobil rešilne postaje je sicer samo navaden osebni avto, vendar je v takih slučajih tudi velike važnosti.
* Današnji nogomet. Danes popoldan ob 16 30 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celje in SK Slovanom iz Ljubljane.
* Najdbe. 10. t. m. je bil v Gaberju najden rjav ženski klobuk. Istega dne je bila na Glaziji najdena bela ženska rokavica. Oboje se do-, bi na policiji.
* Mestni kino predvaja danes zadnjič šaljivi zvočni film »1000 besed nemščine« s Pat pa Patachonom. Tri zvočne predigre. Predstave ob 15., 17., 19. ter 20-30.
* Aretiran je bil v torek zvečer 36-letni ci-4'an Gartner Ivan, ker je hodil od lokala do lokala ter nekaj časa sviral, potem pa goste ladlegoval.
* Planinske koče. SP D v Celju javlja, da so popolnoma oskrbovane Mozirska koča, Piskernik ter Tillerjeva koča. Korošica bo oskrbovana od Binkošti naprej. Ker je na Korošici še mnogo snega, se opozarjajo smučarji, da naj izkoristijo lo zadnjo priliko za smučanje. -Celjska koča dobi lep gostilniški vrt. Uta na vrtu se bo podrla, tako da bodo imeli izletniki »dslej krasen razgled na Savinjsko dolino.
Jz Dr« vsi?e baincvine
d Kr. banska uprava Dravske »banovine v Ljubljani razglaša: Pri tuk. banski upravi je vloženih že tako veliko število prošenj za različna službena mesta, da se spričo pomanjkanja kreditnih sredstev in razpoložljivih službenih mest ne bodo mogle rešiti v doglednem času. Radi tega se opozarjajo novi prosilci, naj ne vlagajo nobenih prošenj več, v kolikor ne bodo službena mesta razpisana s posebnim natečajem. Prošnje, ki se ne bodo nanašale na razpisana mesta, se bodo dosledno zavračala radi pomanjkanja kredita.
d Razpisano mesto banovinskega cestarja. — Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo a) od Slovenca do stika s cesto Brežina — Dečna Sela — Globoko — Dobrava; b) od Slovenca do konca Starega gradu. Prošnje je vložiti do 31. maja pri sreskem cestnem odboru v Brežicah.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna Jos. Reich.
d Za kongres Brezalkoholne produkcije na Trsatu pri Stišaku, ki se vrši na binkoštno nedeljo, je ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh progah in v vseh razredih in sicer velja polovična vožnja v času od 20. do 28. t. m., tako da lahko udeleženci porabijo to priliko tudi za bivanje nekaj dni ob Jadranu. Vozila bosta tudi dva posebna vlaka in sicer iz Ljubljane in Maribora, ki bosta odhajala binkoštno soboto zjutraj in se vrneta binkoštni ponedeljek popoldne. Ker sta dva praznika skupaj, je prilika za udeležbo izredno ugodna. Udeleženci bodo napravili tudi skupen izlet na otok Krk. Vse informacije in pojasnila daje brezplačno poštnoobratno Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 3 (nasproti Mestnega kopališča). V zadnjem hipu se prijave ne bodo več sprejemale, ker v tem slučaju ne bi bilo mogoče vse v redu izvesti, zalo naj se vsi, ki nameravajo izrabiti Binkošti na ta način, prijavijo čimpreje na gornji naslov.
PRI 2ARGI, KRISPER, OREHEK »PAN« OVRATNIK.	943-15
d Polovična vožnja je dovoljena vsem udeležencem kongresa Brezalkoholne produkcije na Trsatu pri Sušaku, ki se vrši binkoštno nedeljo. Znižana vožnja velja v vseh razredih in progah od 20. do 28. t. m. Izlet na otok Krk! Prijavite se takoj Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska ul. 3 (nasproti Mestnega kopališča).
d Udruženje jtigoslovenskih inženjerjev in arhitektov ima svojo letošnjo (XII.) redno glavno skupščino v Novem Sadu v dneh od 5. do 7. junija 1931. Na programu so poleg obširnih stanovskih in strokovnih obravnav tudi številni ogledi in izleti po mestu in okolici. Vožnja po železnici je za člane, ki so poravnali vse svoje članske obveznosti, četrtinska, za njih rodbinske člane polovična. — Člani ljubljanske Sekcije U. J. I. A., ki se nameravajo udeležiti te skupščine, naj najkasneje do 21. maja t. 1. prijavijo tajništvu Sekcije sledeče podatke: 1. ime in priimek, 2. poklic, 3. točen naslov, 4. ime in priimek sopotnikov, 5. ali se udeleži slavnostne večerje in s koliko člani, 6. ali potrebuje sobo in s koliko posteljami. — Obenem z zgornjo prijavo mora vsak član poslati Sekciji pristojbino (za svečano večerjo, koncert, zakuske, uporabo avtobusov, tramvaja in paro-brodov) za sobe 200 Din, za vsakega rodbinskega člana po 150 Din. Brez pravočasnega plačanja pristojbine se prijave članov ne bodo mogle upoštevati. — Program skupščine dobijo interesenti lahko pri tajništvu Sekcije, ki bo dalo po možnosti tudi vsa pojasnila glede glavne skupščine.
d Razpisano mesto ravnatelja kmetijske šole na Grmu. Kr. banska uprava razpisuje na podlagi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto ravnatelja banovinske kmetijske šole na Grmu. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci s fakultetno izobrazbo, ki morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v državno službo, izpolnjevati še posebne pogoje.
Pravilno kolkovane in z vsemi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 25. maja t. 1. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
d še o razpustu Zmajevega stega skavtov. Glede na svoje poročilo javnosti izjavlja uprava Dravske župe skavtov in planink v Ljubljani, da je sklenila razpust Zmajevega stega skavtov v Ljubljani, ker jo je stegovodja pomotoma napačno informiral. Zato se njen sklep nikakor ne sme razumeti tako, kot da je bilo ravnanje vodstva nezakonito ali protizakonito. Šlo je pri tem le za notranjo reorganizacijo Stega, ki je bila nameravana tako, da se dvigne kvaliteta članstva. Ljubljanski steg je s tem pokazal le dobro voljo, da hoče vzgojiti res prave skavte po duhu, in da mu prav nič ni zgolj za kvantiteto. V tem gre zato vodstvu, staršem, ki so pomagali pri vzgoji, in večini Članstva vse priznanje. Skavtskega iu državnega duha zalo ni treba šele vbijati, temveč ga hoče steg sam. vodstvo iu članstvo, le poglobili. Župna uprava pa je hotela steg pri tej dobri nameri le še podpirati. — Uprava Dravske župe skavtov in planink v Ljubljani.
d .Š«lska vodstva, pozor! Letošnji XI. ljubljanski velelejem se vrši od 30. maja do 8. junija iu pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar zamore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol znižana vstopnina po Din 3‘—, spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto.
d Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Saargebiet in Švica.
d Slov. planinsko društvo razpisuje zgradbo okrepčevalnice pod slapom Savice v Bohinju. Dimenzije 12 X 14 m, pritlično s podstrešjem so na vpogled v pisarni S. P. D., Dunajska cesta la, palača Ljublj. kred. banke IV. Delo: podstavek iz betona in kamna, drugo leseno. Ponudbe je staviti do vključno 18. maja 1931. Osrednji odbor S. P. D. Ljubljana.
d Otvoritev koče na Peci. Na številna vprašanja glede letošnje otvoritve koče na Peci naznanja podružnica SPD v Mežici, da bo koča otvorjena radi snega, ki še na debelo pokriva Peco, šele 14. junija. Do takrat bodo popravljene tudi poti, koča pa bo oskrbljena z vsem, kar je planincem za domačnost in prijetno bivanje v koči potrebno.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	398—3
d Spremembe v železniški službi. Premeščeni so uradniki II. kategorije: Gračner Karel,’ komercijelni uradnik, Maribor kor. kol., na Tezno; Zakotnik Albin, prometnik, Sava, v Sevnico; Kratnpuš Rafael, admin. uradnik, kontrola dohodkov G. D. Beograd v prometno-komerc. odeljenje direkcije Ljubljana; uradniki III. kategorije: Kenič Ivan, strojni nadziratelj, zastop. Postojna, v kurilnico Ljubljana I. glav. kol.; Jug Vinko, šef postaje Mirna peč v Novo mesto; Jakob Aladar, admin. Gradnik, obče odeljenje direkcije Ljubljana v računsko odeljenje direkcije Zagreb; Maričnik Josip, komercijelni uradnik, Sevnica, v Poljčane; zvaničnik II. kategorije: Krznar Ivan, desetar, progov. sekcija Zidani most k progovni sekciji Maribor kor. proga; dnevničar Znane Frančišek, Brezno-Rib-nica na Verd. — Ostavko na službo sta podala zvaničnika 1. kategorije: Gregorc Jožef, prometnik, Rogaška Slatina, in Stalovvskij Cecilija, komerc. zvaničnica, Ljubljana glav. kol.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 767, termometer 9-9, relativna vlaga 8%, tiho, jasno. — V Mariboru je kazal barometer 765-9, termometer 10-8, relativna vlaga 75%, tiho, oblačnost 1, drugod je bilo vetrovno in oblačno. Deževalo je v Beogradu 0-2 mm in v Sarajevu 2'1 mm. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 22 (7'5), v Mariboru 20'2 (8'8), v Mostaru 24\3 (13'6), v Zagrebu 21'3 (10*2), v Beogradu 21-6 (9*8), v Sarajevu 14'4 (10-1), v Skoplju 19-5 (8-3), v Kumboru 25-6 (14*8), v Splitu 25-1 (13-9), na Rabu 25’4 (15'8), na Visu 22 (ll-3). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Cjubljana
Četrtek. 14. maja: Vnebohod G. Pravoslavni
1.	maja: Jeremije.
Petek, 15. maja: Zofka. Pravoslavni 2. maja: Atanasije.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. — Jutri v petek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
»V
® Opozarjamo na današnji »Koroški večer« ob 20. uri v Delavski zbornici.	1258
■ Trgovine smejo biti danes v zmislu čl. 33 naredbe o odpiranju in zapiranju predpoldne odprte. — Gremij trgovcev.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Jožefa Javoršek, 55 let stara, kuharica, Pogačarjev trg 3. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
■ Prvi slovenski komorni kvartet, ki je sestavljen iz samih domačih moči, nastopi jutri ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Na sporedu je Mozartov in Ravellov godalni kvartet ter Novakov klavirski trio. Komorni večer priredi ravnateljstvo drž. konservatorija s svojimi gojenci. Toplo priporočamo obisk tega večera, da s tem pokaže slovensko občinstvo zanimanje za take vrste pri reditve.
■ Dve premijeri v Ljubljanski drami. V soboto 16. t. m. bosta v naši drami dve premijeri. Najprvo se vprizori prvič na slovenskem odru enodejanska groteska »Zeleni kak*duj«, ki jo je spisal pisatelj Arthur Schnitzler, prevel pa prof. Šest. Dejanje se vrši v Parizu na predvečer 14. julija 1789. lota. V posameznih vlogah nastopi pretežni del našega ansambla. Za tem pa bo ravnotako premijera dvodejanslte komedije. On je vsega kriv«, ki jo je spisal Le^v Tolstoj, prevel pa Josip Vidmar. Obe deli režira prof. O Šest. Premijera bo za red B.
■ Mlada koncertna pevka gdč. Majda Lovše-tova, ki si je že pri koncertnem nastopu v družbi svoje gospe matere pridobila naklonjenost našega občinstva, nastopi s 4 pevskimi točkami na koncertu Rdečega križa v ponedeljek 18. t. m. v prid dobrodelni akciji Rdečega križa. Saj je gdč. Lovšetova tudi sama članica Pomladka Rdečega križa na drž. učiteljišču.
■ Opozarjamo na današnji razpis natečaja za zgradbo poštnega doma v Ljubljani. 1260a
■ Licenciranje plemenskih bikov. V zmislu določil zakona o pospeševanju živinoreje se bo vršilo letošnje redno licenciranje bikov za področje mestne občine ljubljanske 22. maja dopoldne, in sicer na posestvih posameznih živinorejcev.
■ Opozarjamo na oglas tvrdke Commerce d. d., Tavčarjeva ul. 2, I. nadstropje, ki prodaja od danes naprej večjo partijo nogavic in ma-nufakturnega blaga.	1172a
m Prihod Korošcev. V soboto, dne 16. t m. bodo po svojem predhodnem gostovanju v Lriub-Ijani m v Celju prispeli v Maribor člani gledalskega odra v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, da tudi v našem Narodnem gledališču ujpiuzore koroško narodno igro »Miklova Zala« Ja piuljubljeni zgodovinski igrokaz slovenskega Korotana, katerega dejanje se je odigralo pred stoletji v St. Jakobu v Rožu, so koroški rojaki vprizorili ze neštetokrat v mnogih tamkajšnjih “rajih. Njihovo kulturno delo je velikega po-mena. I okrat bodo prvič nastopili na jugoslo-vanslBIh Odrih. Upamo, da jim bo Maribor, ka-Kor zadnjic korovskim pevcem, izkazal zasluženo priznanje tako pri sprejemu na kolodvoru kakor z obiskom v gledališču.
Pijte original »CHABESO«. 1H4 m Sokol Maribor 1. bo priredil v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri v kolodvorski restavraciji podčastniške inženjerske šole zadnji zabavni večer s plesom za članstvo. Spored bo zelo pester in je v njem obseženo tudi predavanje br. Kende. Iiijatelji Sokolstva in ostalo občinstvo vabljeni!
m Ljudska univerza v Studencih. Danes v četrtek priredi Ljudska univerza v Studencih poučni izlet b keltskemu gradišču v Limbušu. Zbiraliisce udeležencev pri deški šoli v Studencih, odkoder bo odhod točno ob 15. uri skozi studenški gozdiček k gradišču. Tam je ogled nad 200 let starega selišča. Povratek preko Limbuša z vlakom ali pa peš. Izlet bo le, če bo lepo vreme, udeleži se ga pa lahko vsakdo. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno TAKOR LAH, Maribor.	H84
m Slavnost blagoslovitve velikega mostu pri Dupleku bo ob vsakem vremenu prihodnjo nedeljo, 17. maja. Posebnost slavnosti bo, ko se bo v sredini 160 m dolgega mostu brala služba frozja ob sodelovanju pevskih družte-v iu nodbe Začetek slavnosti ob 10. - Popoldne bo ve-Jika ljudska veselica ua obširnem travniku tik mostu. Vstop prost. Mestni avtobusi bodo vozili ves dan izpred »Velike kavarne« do Dupleka m nazaj. Od 10. do 12. uire bo most za vozovni promet zaprt in bodo avtobusi vozili tudi med mostom in Sv. Martinom. Domačini pripravljajo gostom svečan sprejem. Mladina plete vence in dela slavoloke, Mariborčani in okoličani, udeležite se te pomembne slavnosti!
FRANJO BUr1I~
urar, zlatninar in optik ) || MARIBOR
—	Vetrinjska ulica 2G
URE ZA BIRMO
m Občni zbor Društva mestnih uslužbencev.
V	torek zvečer je bil v magistralni posvetovalnici občili zbor Društva mestnih uslužbencev, na katerem so poročaj i predsednik inž. Černe, 'tajnik Brandner in blagajnik Šnuderl. Počitniško zavetišče »Pohorski dom« bo slovesno otvorjeno 7. junija t. 1. Pri volitvah je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor .
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Koncert v parku. Danes od 11. do 12. ure bo v parku koncert železniške godbe.
m Predavanje o avtogeničnem varenju. V soboto 16. t. in. ob 20. uri bo v kinu Apolo predaval inž. Leon Knez o tehniki avtogeuič-uega vauenja. Predavanje bo spremljal film.
m »Ljudska samopomoč« v Mariboru Naznanja cenj. občinstvu, da se preseli s 15. t. m. v nove pisarniške prostore na Aleksandrovi cesti št. 14, pritličje. Radi selitve ue bo 15. in 10. za stranke nobenega poslovanja.	1253
m Meljski hrib zrahljan. Nevarno plazovanje na Meljskem hribu med Mariborom in Sv. Petrom niti v suitiem vremenu ne miruje. Dne 12. inaja je tik za vozom kmeta Beraniča zdrknila velika plast laporja na banovinsko cesto in zdrknila v Dravo. Dive, tri sekunde bi moral 'biti Beramičev voz počasnejši in zgodila bi se velika nesreča, ker so na vozu bile 4 osebe. Neštetokrat se je že opozarjalo merodajne faktorje. naj se vendar nekaj ukrene, da se preprečijo nesreče na tej močno frekventirainii cestni progi. Kaj pa če zadene plaz mestni avtobus, ki vozi med mestom in Sv. Petrom?
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	H82
m Zatvoritev Radvanjske ceste. Radi kanalizacije med Kettejevo in Popovičevo ulico bo Radvanjska cesta v tem delu začasno zaprta za vozovni promet. Vozovi morajo voziti po Frankopanov! in Popovičevi ulici. Vozniki in pešci naj pazijo na znamenja, da se preprečijo nezgode.
m Za kontrolo sadik na trgu. Na naš trg se
prinašajo razne sadike, ki so pokvarjene ali nepristne. Meseca marca in aprila so se prodajala sadna drevesca iti trsi s čisto posušenimi ali zmrznjenimi koreninami. Tudi se je Iu in tam prodajala ^šmarnica« za »žlahtuinoc in Mnušikal«. Take zlorabe bi bilo treba temeljito preprečiti!
Velik požar pri Šmarju
Delavcu Tomažiču je divji element uničil vse
ni 1z gledališča. Dane s, na praznil; zvečer, se bo po znižanih cenah igrala Szirmajeva opereta »Kavalir Miško«. V soboto bodo Korošci Mprizorili »Miiklovo Zalo?. Drama pripravlja tretjo letošnjo krstno predstavo, uprizoritev Milana Skrbinška drame »Labirint« v režiji Vladimirja Skrbinška, opera pa žtenzlovo glasbeno dramo »Evamgeljnik«. Sodelovali bodo trije go-slje: Neralič, Kovičeva in Jarc.
m Kinematografi. Grajski kino: do vključno petka ,>Fra Diavolo«. Kino Union: od včeraj dalje »Ljubavni ekspres«.
m Sprememba, posesti. Posestvo »šparlov dvor« v Cirknici pri št. liju v Slovenskih goricah je od inž. Julija Kubiasa kupil te dni upravitelj Ivan Čagran. Nevarnost je bila, da preide to lepo posestvo tik državne in jezikovne meje v nemške roke.
m Marelic nc bo. V Mariboru in v okolici tfbrode navadno marelice vsako loto izredno dobro, letos pa so malo cvele in tudi zaroda je tako malo, kakor še nikdar v zadnjih desetletjih.
m S sojina za živino. Na sejmu v torek je bilo 22 konj, 12 bikov, 146 volov, 391 krav in 22 telet, skupaj 593 živali. Kupčija je bila zelo živahna, prodanih je bilo 319 glav, od teh 21 za izvoz v Avstrijo. Cene so bile: voli, debeli 650 do 7'50 Din, poldebeli 5 do 6'50, plemenski
4-50 do 5, biki za klanje 5 do 7, krave, debele 4 do 5’50, plemenske 3 do 3’75, za klobase 2-50 do 325, molzne 5 do 5’50, breje 4'50, mlada živina 5\50 do 6 25, teleta 7 do 9 Din. Mesne cene za kg: volovsko I. 18 do 20, II. 14 do 16, bikov, krav in telic 9 do 12, teletina I. 26 do 35, II. 12 do 18, svinjina 14 do 25 Din.
m Trg v sredo. Na včerajšnjem malem trgu je bilo 5 voz krompirja in čebule, 2 voza lončevi-ne in lesnine, 9 voz sena, 3 otave in 6 slame. Perutnine je bilo okrog 600 glav in kozličev 15. Obisk je bil dober. Cehe mesa in perutnine se niso spremenile, krompir se je prodajal po 0 75 do 1*25, letošnji po 10 do 14 Din, solata 8 do 12, čebula do 5, česen 18, kislo zelje 4’50, jabolka 10 do 14 Din. Lesene grablje 6 do 10, vile 12 do 16, toporišča 10 do 14 Din eno. Se-nv je stalo 130 do 160, otava 155 do 165, slama pa 60 do 65 Din za 100 kg.
m Mariborsko delavstvo proti 5 dnevnemu delavniku. Zaupniki takozvanih Svobodnih strokovnih organiaaoij so se na tozadevnem posvetovanju izrekli proti uvedbi 5 dnevnega delovnega tedna, katerega so predlagali tovarnarji, iKuS pa so sklenili zahtevati 40 urni delovni teden brez znižanja zaslužka.
m Pobeg. Kotlarskemu mojstru Marku ču-tiču v Slovenski ulici je 4. t! m. pobegnil 15-letni vajenec Albin Vieman in so od takrat tudi pri materi, kjer je stanoval, ni javil.
m Obtožba mesar jev.Tuikajšnje državno pravdni Sl v o je obtožilo po zakonu o pobijanju draginje. in navijanju cen 43 mariborskih mesarjev. Za razpravo, ki bo v kratkem razpisana, je že sedaj veliko zanimanje .
_ m Aretacije. V torrfj so bili v Mariboru aretirani: Nikola V. in Pavao P. radi krošnjarje-nja in Viljem Z. radi suma poskuSemega vloma.
m Tatvina kolesa. V torek dopoldne je neznanec izpred sodišča ukradel Ivanu Kosu, gostilničarju v Košakih, 1500 Dtin vredno kolo znamke »Neger«.
Smrtna nesreča na Dravi
Včeraj popoldne .okrog 15'30 se je na gladini Drave pod Ruško cesto pojavil neki veslač v sandolinu, lsi s<3 je nenadoma prevrnil. Mladenič _ se je nekaj časa držail za čoln nato pa izginil pod vodno površino in se mi več prikazal. MiimioiidoČi, ki so -nesrečo opazili, so takoj stekli k reki, a vse njihovo iskanje je bilo zaman. Ko lo vest telefoniramo, nesrečneža še niso našli in mili ne vedo, kdo je. Pravijo pa, da je neki nataikair.
Jurklošter
Sprememba v občinski upravi. Dosedanji župan občine Jurklošter g. Špan Andrej, posestnik iz Praprotnega, je razrešen svojih dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan bivši dolgoletni župan in starosta Sokola v Jurkloštru g. Jurko Anton, veleposestnik v Henini. Novi župan je posle že prevzel.
Inšpekcijo osnovnih šol v Jurkloštru in v Henini je izvršil te dni prosvetni referent g. Potočnik Ljudevit.
Pcicvan/c p© zvezdi vcčcffuici
hL
76.
Borba je postajala vedno bolj srdita, a Kmalu sta Dušan in Dahica opazila, da veliki stegozaver omaguje. Krvavel je iz neštetih ran. Raztrgana koša mu je kar mahedrala po telesu. Naposled se je v strašni bolečini vzpel kvišku in se takoj na to zgrudil fnrtev na tla. Zmagal je manjši ceratozaver. Ko se je malo odpočil, je pričel slastno žreti mrtvega velikana. Požiral je kar cele velike kose mesa.
Šmarje, 12. maja.
Včeraj ob 16. uri je bilo plat zvona pri podružnici Sv. Križa šmarske župnije.
Ogenj je nastal pri delavcu Franu Tomažinu v Tlakah in sicer v drvarnici. V hipu se je požar razširil na stanovanjsko poslopje iu ga popolnoma upepelil.
Prihiteli so gasilci iz Šmarja z motorno brizgalno na pomoč. Ker leži hišica na peščenem
Marenberg, 10. maja.
Drava je naplavila v sredo 6. maja pri Muti mrtvo moško truplo. Izprva se je domnevalo, da gre za izginulega posestnika Krevha iz Tr-bonj pri Vuzenici, toda oni, ki so poznali izginulega posestnika, so to zanikali.
Naplavljeni utopljenec je okoli 60 let star kmečki očanec, dokaj močne tršate postave in dobro ohranjen. Izprva se je domnevalo, da gre mogoče za roparski umor, posebno ker je imel več ran na glavi.
Dne 8. maja se je vršila sodna obdukcija utopljenčevega trupla v mrtvašnici na Muli. Komisijo so sestavljali sodnik Kejžar iz Maren-
Osiuden zločin
Lilija, 14. maja.
V	torek se je zgodil pri nas grd zločin. Okrog 20-letni H. iz Zagorja, po poklicu miz. pomočnik, je zlorabil neko 11-letno deklico. Deklica je nabirala cvetlice v družbi svoje sestre nedaleč od doma v smeri proti Savi. V istem času se je pripeljal mimo na kolesu pomočnik R., ki je iskal v Litiji zaposlitve. Ko je zapazil obe deklici, je ustavil kolo in potegnil mlajšo k sebi in se odpeljal proti Ponovičam, kjer jo je zlorabil in ji obenem zagrozil, da jo bo vrgel v Savo, če ne bo molčala. Čez pol ure je prišla deklica vsa objokana domov in vse povedala staršem, ki so hitro obvestili o-rožnike v Litiji in Zagorju. Zločinec je pobegnil proti postaji Savi, se prepeljal z.brodom preko Save in se odpeljal po njeni desni strani proti Zagorju. Tu so ga aretirali zagorski orožniki. Sprva je dejanje tajil in šele pri konfrontaciji z deklico je zločin priznal, nakar so ga odpeljali začasno v litijske sodne zapore.
Litija
Banska uprava je oddala na dražbo lov Po-noviče, ki ga je zdražil v ponedeljek 11. t. m. g. dr. Polde 11 k m a r za letnih 2800 Din.
Podružnico je otvoril v Kresnicah v trgovini g. Kača g. Franc Kramar, mfesar v Liliji.
Danes odigra SK Javornik iz Rakeka revanž-no tekmo s SK Litijo.
Marenberg
Občni zbor obrtne zadruge za marenberški okraj. V nedeljo 10. t. ni. se je vršil občni zbor obrtne zadruge za marenberški okraj v Vuhredu. Občnemu zboru je prisostvoval tudi obrtni nadzornik g. Založnik iz Maribora, ki je pozdravil zborovalce ter obrazložil nekaj aktualnih obrtniških zadev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Ahej Mihael, čevljarski mojster iz Vuhreda, za njegovega namestnika pa g. Alojz 'Zna j d en, mizarski mojster iz Sv. Janeza pri Marenbergu. V odboru so zastopane vse stroke po svojih zastopnikih, tako da bodo lahko pri zadrugi tolmačili vsi svoje težnje in potrebe. Občni zbor ni bil baš najbolje pose-čen, navzočih je bilo le okoli 40 obrtnikov iz vsega inarenberškega okraja. Želeti bi bilo, da se naši obrtniki v lastnem stanovskem interesu oklenejo svojih zadrug in organizacij, kajti zavedati^ se je treba, da je le v slogi moč!
Iz našega Sokola. V nedeljo 3. t. m. je priredilo Sokolsko društvo Marenberg-Vuhred po svojih članih na Remšniku lepo uspelo veselico, koje čisli dobiček je namenjen za prepotreben Sokolski dom v Marenbergu, Posebno razveseljivo je dejstvo, da so sokolsko veselico, ki je bila v kratkem času že druga na obmejnem Kozjaku, posetili v zelo častnem šlevilu tudi okoliški prebivalci, ki so začeli simpatično gledati na Sokolstvo. Danes 14. t. m. priredi naš Sokol v proslavo pisatelja Jurčiča njegovega Domna. Ker je igra prepletena z lepimi momenti in vseskozi pristno narodna, se pričakuje čim večjega števila posetnikov. Prebitek je namenjen za preureditev sokolskega odra.
gričku in ni nobenega studenca blizu, pa tudi ne vodnjaka, je bilo nemogoče gasilcem gasiti. Rešili so le, kar se je rešiti dalo. Ko je nastal požar, je bila mati na njivi, oče pa v bližnji vasi v Lanišču, kjer dela kot zidarski delavec. Bili so doma le otroci, ki jih ima Tomažin 6. Zgorelo mu je lakorekoč vse; rešili so le nekaj oprave. Zavarovan je bil za 25.000 Din, vendar presega škoda precej ta znesek.
berga, zdravnik dr. Pregelj iz Vuzenice in pa varnostni organi. Sodna obdukcija je dokazala, da je vsak umor izključen ter da na utopljencu ni nikakih znakov nasilja. Res da je imel utopljenec več ran in odrgnenj na gla-
vi	in po telesu, ki pa izvirajo vsled udarcev po kamenju v Dravi. Rane so. vse lahkega značaja.
Identiteta utopljenca je še do sedaj neznana. Utopljenčevo truplo je še dobro ohranjeno ter še ni ležalo dolgo Časa v vodi.
Ker se v okolici ni pripetila nobena podobna nesreča, je naplavljenega utopljenca prinesla Drava najbrže iz Avstrije.
Ptuj
»Začarana žaba« in »Kavalir Miško« na ptujskem odru. V petek 15. t. m. bo mariborsko gledališče gostovalo poslednjič v letošnji sezoni. Popoldne ob 16. uri bo otroška predstava. Vpri-zorila se bo pravljična igra s petjem, plesom in godbo »Začarana žaba«, ki je zlasti namenjena šolski deci. Deca do četrtega leta na krilu staršev ima prost vstop. Zvečer ob 20. uri pa se bodo Mariborčani za letos poslovili z nad vse zabavno Szirmajevo opereto »Kavalir Miško«, pri kateri bodo ljubitelji smeha in neprisiljene zabave popolnoma prišli na svoj račun. Brez-dvomno bodo Ptujčani to poslednjo predstavo posetili v kar največjem številu.
Ruše
Narodno gledališče v Mariboru gostuje v soboto 16. t. m. v Sokolskem domu v Rušah z učinkovito vojno dramo »Karel in Ana« v režiji J. Koviča. Imenovana drama je imela v mariborskem gledališču prvovrsten uspeh. To bo prvo gostovanje poklicnih igralcev na novem odru v Rušah.
Laško
Zdravilni dom. V zadnji občinski seji se je sklenilo, naj se poišče primerno posestvo za zgraditev zdravilnega doma ali poliklinike. Pri isti seji se je tudi sklenilo, da se bo še letos asfaltirala cesta od Toplic do pokopališča in od Aleksandrove ceste do trgovine gosp. Časi.
Smrt ugledne meščanke. V ponedeljek zvečer smo pokopali ob velikanski udeležbi soprogo kovaškega mojstra in posestnika gospo Frido K o s c h i e r, ki je umrla po dolgem hiranju v soboto v bolnici v Celju. Ranjka je bila velika dobrbtnica, dobra mati in skrbna žena.
Občni zbor pevskega društva »Hum«. V petek se vrši ob pol 9. uri zvečer v gostilni gosp. Pačnika redni letni občni zbor našega pevskega društva.
Kamnik
Torkov živinski sejem je bil razmeroma jako živahen. Okoličani so prignali v mesto mnogo živine in drobnice, zlasti mnogo pa je bilo na prodaj mladih prašičkov ' za rejo, katere so prodajali za naravnost smešne cene: 40—50 dinarjev. Lani so jih prodajali še po 300 Din.
V	enem letu pa taka razlika! Toda kaj hočemo, za denar je trda in sila kola lomi.
Kamniški Sokol priredi danes pešizlet v Kamniško Bistrico, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo 17. t. m.
Planinsko predavanje. Kamniška podružnica Slov. plan. društva priredi v nedeljo 17. t. in. po prihodu dopoldanskega vlaka v dvorani narodne čitalnice zžfhimivo poučno predavanje. Predaval bo g. dr. Tičar o prvi pomoči po-nesrečehcem v planinah in g. Iludnik o 'eh-nični uporabi cepiva, vrvi, derez, o plezanju itd. Predavanja so namenjena našinj gorskim vodnikom in reševalnim društvom, dobrodošla pa bodo tudi vsem planincem.
Šport. Kamniški nogometaši gostujejo danes v Škofji Loki, kjer se pomerijo s škofjeloškimi kolegi v prijateljski tekmi. Danes se vrši velika kolesarska dirka športnega kluba Diska iz Domžal. Tekmovalci bodo pasirali Kamnik med 10. in 11. uro dopoldne, na kar opozarjamo naše občinstvo.	*
Blejske novice
Krasni, lepi, solnčni majski dnevi so priva-_ bili že nešteto tujcev v naše kraljevsko letovišče. Dan za dnem prihajajo naročilna pisma tukajšnjim hotelirjem, Zdraviliški komisiji, pa tudi posestnikom vil in pensijonov, tako da je upati, da bo letošnja sezija vsestransko zadovoljila Bled in njega tujsko-pronietne interesente.
Z mrzlično naglostjo se urejajo pota, ki so bila razdejana radi kanalizacije. Na Mlinem se vlagajo poslednje kanalizacijske cevi v jarke. Nešteto delavcev hiti za delom, baje da jih samo tvrdka Slavec zaposluje nad 650! Kanalizacija še ne bo gotova do letošnje sezije. Spričo nepredvidenih tehniških težkoč in radi vstopajoče sezije se bo odložila na jesen. Delalo se bo pa še dalje ob Savi.
Vidovdanska cesta bo po zatrdilu odločilnih krogov pospravljena vseh velikih cevi in do popolnosti urejena že v najbližji bodočnosti. Ob pomolu Šantovčeve trgovine bodo stale začasno vse cevi, odkoder se bodo jeseni porabile nadalje.
Cesto Aleksandrovega šetališča so začeli delavci te dni urejevati, v kratkem bo zopet oddana prometu.
Na strehi Kasine sadijo delavci ruše trave, tako da bo v kratkem vsa v zelenju. Tudi park, ki leži ob jezerski gladini, je lepo urejen ter zasajen s pomladanskimi cvetlicami.
Po jezeru prevažajo čolnarji tujce na otok.
V	Grajski kopeli je videli nekaj zgodnjih kopalcev. Grajska kopel še vedno ni dovršena. Delavci nenehoma izravnavajo pota in uarejajo obcestno škarpo.
Pouk na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli se bo zaključil danes. Vseh vajencev je bilo do konca šolskega leta 85, ki bodo prejeli ob priliki razstave svoja letna izpričevala. Pod vodstvom svojih učiteljev je osnovno-šolska mladina vršila danes pogozdovanje na neki privatni parceli v Zaki. Zasadilo se je nekaj sto malih smrekic.
Cerknica
Maša i godbo. V nedeljo je pri glavni maši igrala godba cerkniškega gasilnega društva.
škof dr. Rožman v Cerknici. V torek popoldne ob pol štirih je prispel v Cerknico ljubljanski škof dr. Rožman. K sprejemu, ki je bil pred cerkvijo, so prišli šolski otroci z učiteljstvom in drugi ljudje. Sprejema se je udeležila tudi cerkniška godba ter gasilci iz Cerknice, Dolenje vasi in Jezera, škofa je pozdravil tukajšnji župan Werli, nakar Je škof odšel v cerkev in šolo. Birma bo v Cerknici na praznik Vnebohoda, zato je te dni vsa Cerknica v prazničnem razpoloženju.
Sndin
Ljubljana, četrtek, 14. maja. 9.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, P. dr. R. Tominec. 10.20 Ferdo Jelenc: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (ruska glasba). 15.30 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 16.00 Koncert Šramel kvarteta, Slovenske narodne pesmi.
17.00 Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder). 22.00 Prenos iz ljubljanske opere R. Kor-zakov »Sneguiročka«. 22.30 Poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 15. maja. 12.15 Plošče (Godalni terceti in kvarteti, operni zbori). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Prof. Niko Kuret: Nove smernice v Nemčiji. 19.30 Dr. Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura. 20.30 Prenos iz. Zagreba Jugoslovanska glasba. 22.45 Čas, vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, lfi. maja. 11.45 Šolska ura: pravljice, ga. Gabrijelčičeva. 12.00 Slike iz narave. 12.15 Plošče (Slov. glasba — potporuji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Potovanje po Jugoslaviji. 18.30 Plošče. 19,00 Valek Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Onthaber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah.
20.30 Bizet: Carnien (plošče). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Harmonika igra g. Rakuša. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 14. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke koncert.
18.30 Novice. 19.20 Predavanje o svinjereji. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera).
Zagreb, petek, 14. maja. 12.20 Kuhinja. 1.2.30 Plošče. 17.0(1 •Jugoslovanski koncert Radio orkestra. 18.30 Novice. 20.30 Jugoslovanski večer:
5-lelnica zagrebške Radio postaje (soli, orke-sier, pevski zbor /Kolos.). 22.45 Novice.
Zagreb, sobota, 16. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beograd, opera.
Beograd, četrtek, 14. maja. 10.00 Prenos iz katoliške cerkve. 11.80 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio.
16.00 Plošče. 17.00 Narodne z dudo. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 ['opoldanski koncert. 19.00 Francoščina. 19.30 Zdravstvo. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. 21.30 Novice; po prenosu plesna glasba in plošče.
Beograd, petek, 14. maja. 12.45 Opoldanski koncert.. 13.30 Novice. 15.00 Ljudskošolski radio.
17.00 Narodne na harmoniko. 17.00 Koncert.
18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Večerna glasba radio orkestra. 20.30 Zagreb (koncert). 22.30 Ruska ura.
Beograd, sobota, 16. maja. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Odlomki iz »Koslaue . 18.00 Sokol. 19.30 Predavanje.
20.00 Vokalni koncert. 20.30 Prenos koncerta iz Subotice. 22.30 Novice. 22.50 Po Evropi.
Praga, četrtek, 14. maja. 11.00 Ljudski orkester. 12.05 Moravska Ostrava. 16.00 Vojaški orkester. 19.00 Koncert. 19.30 Brno. 20.30 Pesmi.
21.00 Veliki simfonični orkester. 22.30 Prenos iz kiina.
Praga, petek, 14. maja. 10^0 Komorna glasba. 18.15 Vzgoja za praktično življenje. 20.90 Koncert.
Praga, sobota, 16. n*>ja. 19.05* Plošče. 19.15 Brno. 20.00 Komični prizori — kabaret. 22.30 Moravska Ostrava.
Osumljen ostudnega zločina pri Žužemberku
Preiskava o umoru starke Bokerjeve - Prič * so naredili za zločinca
Žužemberk, 12. maja.
V	slučaju umora Marije Boker in izsledenja njenega morilca ni prišlo do nikakega pozitivnega rezultata. Aretiran je bil takoj na dan umora Jože Z., pos. sin iz Dolenjega križa pri Žužemberku, naslednjm dan pa njegov brat France, katera sta bila takoj oddana v tufcajšne zapore. Ker je bil Jože Z. že parkirat kaznovan zaradi posilstva in več drugih kaznivih dejanj, je tudi v tem žalostnem slučaju padel sum takoj na njega. Toda vkljub intenzivni in vsestranski preiskavi vlada nejasnost glede krivde, ker oba osumljenca trdovratno in odločno tajita udeležbo pni roparskem umoru. V zaporu se obnašata skrajno obupno ter prebijeta pretežno večino noči v joku in obupavanju. Ker vkljub par stvarem, ki so jih našli pri natančni preiskavi na enem izmed osumljencev, ni prišlo še do pozitivnega rezultata, je državno pravd-ništvo odredilo, da se oba odda v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kamor sta bila danes ob 4. uri prepeljana, kjer so nadaljevali z zaslišanjem in preiskavo.
Pri enem izmed osumljencev se je našlo
nekaj, kar bo odločilnega pomena v poteku preiskave. Na podlagi tega bo najbrže odrejena ponovna obdukcija umorjene Marije Boker. Še-le po zdravniški preiskavi in ugtotovitvi potom strokovnjakov, bo mogoče zavzeti določeno stališče, vsako komentiranje in druge trditve so zaenkrat preuranjene.
V	nekeim nedeljskem ljubljanskem >velelistu« z dne 15.'t. m. je dopis iz Novega mesta, ki pravi o tej zadevi, da je bil aretiran tudi Benčič France iz Dolenjega križa, češ, da je bil njegov nož, katerega so našli v loncu fižola in s katerim je bila umorjena. Resnici na ljubo in da se ne škoduje ugledu spoštovane kmetske rodbine Benčič ugotavljamo, da je bil ta klican samo kot priča na orož. Manico, ker so oblasti zvedele, da pozna ta nož. Govorilo se je, da je prišel par dni pred umorom Jože v hišo k Benčiču, vzel z vednostjo domačih na mizi ležeč žepni nož, ki je bil last Franceta Benčiča, češ da ga rabi. Pri zaslišanju je Benčič zanikal, da bi bil ta nož njegov, katerega so dobili v stanovanju umorjenke, na kar so ga takoj odpustili.
Neznan utopljenec
Naplavila ga je Drava pri Muti
Cestne zadeve kamniškega sreza
Izboljšanj« cest — Gradnja ceste v Bistrico
Kamnik, 12. maja.
Glavne žile prometa v kamniškem srezu so ceste, ki tvorijo izredno gosto mrežo in merijo skupno z državno cesto Trzin—Lukovica okrog 239 km. Kljub zelo gostemu omrežju pa se kaže potreba po zgraditvi novih cest. 40 -letno prizadevanje Kamničanov za zgraditev ceste Črna—Luče je rodilo letos ugoden uspeli in je za del te ceste, t. j. do Kranjskega raka, že zagotovljen kredit. Kakor čujemo, bo gradnja te ceste v najkrajšem času razpisana. Tudi vprašanje gradnje ceste v Kamniško Bistrico je stopilo v zaključno fazo.
Kamnik ima mnogo srečnejšo pozicijo kot ostala gorenjska letovišča Bled, Bohinj in Kranjska gora, ker je oddaljen od Ljubljane samo 22 km. Gledati pa mora zato na izboljšanje prometnih sredstev, da pritegne nase čim več prometa. Ceste so zadnja leta vsled naraščajočega avtobusnega prometa znatno trpele in so ponekod v jako žalostnem stanju. Sreski cestni odbor si je nadel nalogo, da jih kolikor mogoče zboljša in priznati moramo, da je to nalogo začel tudi vestno izpolnjevati. V načrtu ima, da bo primerno razširil vse banovinske ceste in sicer I. reda na 7 metrov, drugega pa na G metrov. Prav tako tudi bivše oblastne ceste. Že v letošnjem letu bo dal vse ceste I. reda po geometru razmejičiti in postaviti potrebne mejnike in kilometerske kamne. Na vseh razpotjih bodo postavljene orijentacijske deske, Avtoklub pa je določil, da se postavijo povsod svarilna znamenja. Kolikor bodo le sredstva dopuščala, se bodo omilili ovinki in s kanalizacijo odpravili prekocestni jarki. Skrbeti pa bo treba, da cestni odbor posveti več pozornosti pešpotim ob cestah, ki vežejo posamezne vasi z večjimi trgi in z mestom samim, kajti tudi pešec ima na cesti pravico do udobnosti in ne samo avtomobilist, ker tudi on plačuje davke in doklade.
Priznati pa je treba, da se tudi v tem oziru cestui odbor trudi vsestrunsko izboljšati naše ceste. Vendar mu manjka za to potrebnega širokega programa.
Problem izboljšanja naših cest pa ni samo aktualeu, ampak z ozirom na rastoči tovorni in avtomobilski ter avtobusni promet neodložljivo nujen. K definitivni in sistematični re-štvi tega problema pa se bo tudi iz tujsko-prometnih ozirov moralo čimprej pristopiti. Avtomobilist, ki je navajen krasnih cest v Avstriji ali Italiji, ne bo riskiral svojega avtomobila za naše ceste, ker se upravičeno boji, da ga na njih polomi. In tak sloves uživajo danes vse ceste v Dravski banovini. Treba se bo na vsak način za to zavzeti in čim preje tem bolje bo in tem več koristi bomo imeli. Ne smemo pa v pregorečem navdušenju izgubiti realnih tal izpod nog in precenjevati svojih gospodarskih zmožnosti. K financiranju morajo prispevati najvišji znesek oni faktorji, ki bodo imeli od tega največji dobiček, to je banovina in država. Lokalna bremena za izvršitev teh del pa je treba porazdeliti vsaj na dve generaciji in opustiti dosedanji način finansiranja, da se take potrebe krijejo iz tekočih sredstev. Le tako se bodo lahko izvršile velike naloge, ki čakajo nujne rešitve in od katerih je v veliki meri odvisen sleherni uspeh našega tujskega prometa, r katerem leži vsa naša bodočnost.
Kakor smo že omenili, je grdnja ceste v Kamniško Bistrico tik pred izvršitvijo. Že koncem tega tedna se bo vršil komisijski ogled proge in sestanek vseh zainteresiranih faktorjev, na katerem se bodo tudi določili prispevni deleži. Cesta se bo zgradila na ta način, da se bo dosedanja vozna pot iz Stahovice v Bistrico razširila in toliko popravila, da bo sposobna za avtomobilski promet. Tudi cesta iz Kamnika do Stahovice se bo popravila. Z delom se bo pričelo menda že koncem tega meseca in v avgustu bo cesta že gotova.
Iz po.iciislte kronike
Ljubljana, 13. maja.
Ogenj v črni vasi
V	stari in napol podrti šupi posestnika Antona Kalina v Crni vasi 5 je nastal ogenj, ki so ga še pravočasno pogasili, preden je plamen objel vso šupo. Požarna bramba ni bila potrebna in jo radi tega tudi niso klicali, škode je napravil ogenj okoli 400 Din.
Skozi stekleno streho padel
Fotografski vajenec Marjan K. je nesel Iz Grabljecevega ateljeja na Miklošičevi cesti fotografske plošče v podstrešno shrambo. Po neprevidnosti je stopil na stekleni strop nad ateljejem, ki se je udrl, tako da je padel K. skozi stekleni strop 3 metre globoka na tla. Pri padcu je zadobil hude poškodbe na glavi. Nezavestnega so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
Neprevidne vožnje Krojaški vajenec Janez D. s Studenca je na Zaloški cesti tako neprevidno vozil s kolesom, da je podrl na tla pekovskega pomočnika Martina Cveka iz Laz. Pri tem mu Je strgal hlače in ga poškodoval na kolenu.
Sluga Lovro R. je prav tako neprevidno vozil s kolesom po Masarykovl cesti ln je podrl na tla Alojzija Perneta, mehaničarskega vajenca. Pri padcu je zadobil Perne na glavi in levi roki hude poškodbe.
Vlom v spalnico Delavec tobačne tovarne Josip Perme iz črne vasi 5 je naznanil policiji, da je bilo vlomljeno v zaklenjeno njegovo spalnico in da mu je tat odnesel iz zaklenjene omare 900 Din. Denarja je imel v listnici 1700 Din, tat pa je vzel le 900 Din, iz česar se da sklepati, da je tat iz bližnje soseščine.
Dve težki nesreči
60-letnl zidar Anton Vidergar iz Device Marije v Polju je padel na stavbtšču v Zg. Kašlju z odra in zadobil hude poškodbe na levi roki in na rebrih.
4-letnemu čevljarjevemu sinu Ivanu Zadraž-nlkU iz Kranja je doma na dvorišču, kjer so gasili apno, brizgnilo apno v obraz in oči in
zadalo težke poškodbe. Oba ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico.
Neznana goljufica Neznana mladenka, stara okoli 18 let, male postave, oblečena v temno obleko, po poklicu najbrže služkinja ali delavka je izvabila na prefrigan način v cvetličarni Korsika na Miklošičevi cesti rožo »azolca« z lončkom, vredno 150 Din. Ista mladenka je ogoljufala na isti način tudi vrtnarja Šimenca.
Sokolstvo
Zlet celjske sokolske župe.
Prvi letaki že zovejo. Vseh 55 v sokolski župi Celje včlanjenih sokolskih društev se pripravlja k velikemu zletu, ki bo v dneh 28. in 29. junija t. 1. Na sporedu prvega zletnega dne so tekme naraščaja in članstva in večerna akademija, drugega dne pa skušnje vseh oddelkov slavnostna povorka po mestu in Javni nastop na Glaziji. Uprava sokolske župe je že v mesecu aprilu konstituirala potrebne odseke, ki stalno vodijo dalekosežne priprave. Te priprave nam jamčijo, da bo župna prireditev dostojna revija sokolskih sil v župi, kakor je jugoslovansko Celje še ni videlo. Pokazala bo plemenite sadove sokolske telesne vzgoje v smislu Tyrše-vih idej. Pokazala bo, kako sijajne sile so zbrane pod sokolskimi prapori, ki plapolajo v najlepšo bodočnost narodu, državi in Slovanstvu.
Jugoslovansko Celje, ki šteje v svojem sokolskem društvu nad 1000 pripadnikov, bo storilo vse, da bo ta sokolska manifestacija združila najširše plasti naroda, tako kmečke, delavske in meščanske. Utrdila bo v njih ljubezen do Sokolstva ter voljo k udejstvovanju v njem za čim večji in globlji razmah v delu, ki naj objame ves naš narod.
Tako bo ta župni zlet največji nacijonalni praznik v zgodovini Celja po letu 1918, bo dokaz bogatih sadov, ki jih ustvarja sokolski idealizem širom sokolske župe Celje od Posavja do Savinjskih planin in Donačke gore.
Lepo uspela akademija cerkniškega Sokola.
V	nedeljo 10. maja Je priredilo Sokolsko društvo v Cerknici lepo uspelo telovadno akademijo. Akademijo je otvoril starosta cerkniškega Sokola brat Baričevič, ki je uvodoma tudi pozdravil župna odposlanca br. Plpenbacherja in brata Flegarja ter vse navzoče, ki so posetili prireditev; nakar se je takoj pričelo s sporedom.
Prireditev je otvorilo osmero deklic z rajal-nimi vajami; takoj zatem pa je bil solospev ge. Kraševčeve. Pri tretji točki so se zlasti postavili člani, šest članov je v belih oblekah izvajalo simbolične vaje »Vrbniče nad morem«. Simboličnim vajam članov Je sledilo več deklamacij sokolske dece. Ob spremljevanju violine in klavirja so nato nastopile članice s precej težko »Barkarolo«. Topot se nam je tudi prvič predstavila kot solo-pevka ga. Gerjolova.
Sledila je najlepša točka programa, kolo s petjem, šest malih dečkov in deklic oblečenih v narodno nošo je tako lepo zaplesalo kolo, da so ga morali na željo občinstva ponoviti. Zatem so nastopile članice s »Polkinim plesom«, nakar sta sledili dve deklamaciji. Pozabiti tudi ne smemo članov, ki so ob koncu sporeda strumno od-telovadili težko vajo »Naprej«. Ves spored je zaključila skupina, ki je napravila na vse prisotne zelo lep vtis. V popolni temi na odru se je namreč kraljevič Marko razgovarjal s svojo materjo, ljubico in konjem Šarcem, nakar so posvetili reflektorji ln na odru se Je pojavil kraljevič Marko nda konju, obdan z oboroženimi Sokoli in vojaki. Na prireditvi je sodeloval tudi pevski odsek cerkniškega Sokola in je nastopil z nekaj pesmimi moški ln mešani zbor. Pb končanem sporedu se Je razvila ob zvokih godbe domačega gasilnega društva prosta zabava.
Da je vsa prireditev tako lepo uspela, je naj-večja zasluga tukajnšjega učitelja br. Kristana, za kar mu gre vse priznanje. Zdravo!
Z izbirnih tekem za svetovno prvenstvo
Lapajne Stane
(pri saltu naprej z mesta)
*
(Karikature narisal Tošo Primožič.)
Sokolski listi.
Sokolski Glasnik ima v svoji 20. številki, ki je izšla včeraj naslednjo vsebino: Brat Janez Poharc (Zg. šiška): Sokolski delavci — Priprave za Pariz: Izbirne tekme naših sokolskih prvakov v Ljubljani — Sokolstvo na deželi (iz knjige »Pota in cilji«) — Iz letnega poročila tajnika Saveza SKJ brata Brozoviča — Slovanstvo Sokolstvo — Zlet Sokolstva na Jadranu — Iz Saveza SKJ — Iz žup in društev — Glasnik m r slike naših prvakov bratov Primožiča, Šumija in Štuklja.
Vsakdo izmed 7000 pripadnikov sokolske župe Celje je pozvan, da sodeluje pri pripravah in tako soustvarja pri uspehih 28. in 29. junija, ko zagrne Cetje val pisanih sokolskih množic, ojeklenelih v gradbi svetle bodočnosti narodu in državi. Zdravo! Sokolska župa Celje.
Kultura
Miklova Zala
(H gostovanju Korošcev v ljubljanski drami.)
Pisatelj profesor Sket je napisal pred več desetletji za Mohorjevo družbo povest iz časov, ko so vpadali v naše kraje Turki in ji je dal naslov »Miklova Zala«. Dejanje se godi v Svet-nah pri št. Jakobu v Rožu. Povest se je tako priljubila med našim narodom, da je doživela več izdaj in bila tudi parkrat dramatizirana. Člani izobraževalnega društva »Kot« v št. Jakobu na Koroškem, ki gostujejo z »Miklovo Zalo« v četrtek, dne 14. t. m. ob 15. uri popoldne v ljubljanskem dramskem gledališču in nato še v Celju in Mariboru, igrajo odersko priredbo g. Jakoba špicarja. Dramatizacija ima 8 slik, kratka vsebina je nekako naslednja:
1. slika: Na razpadlem Gradišču v Rožu se posvetujejo kmetje, kako se bodo branili, kadar zopet pridejo Turki. Jud Tresoglav je zvedel za to posvetovanje in skrit posluša, kaj bodo sklenili.
2. slika: Serajnica, Mikla in Zala čakajo, da se vrneta od zborovanja kmetov Serajnik in Mirko, ki res prideta in povesta, da se zopet Turek bliža koroški deželi. Sklene se zaroka med Mirkom in Zalo. Tresoglavova hči Almira, ki hoče imeti Mirka, opazuje ves prizor, sklene pogubiti Zalo in oče njen ji obljubi, da pripelje Turke v Rož, ki jim bodo potem spravili v roke Zalo.
3. slika: Turki taborijo na beljaškem polju. Tresoglav pride in jih pregovori, naj gredo v Rož.
4. slika: Pri Serajniku praznujejo Zalino in Mirkovo ženitovanje. Sredi veselja prihiti Zal-nikov Vinko, ki je bil na straži pri Beljaku in pove, da so Turki že na poti v Rož. Zala se mora ločiti od Mirka, ki prevzame poveljstvo kmečke vojske proti Turkom.
5. slika: V jamah Podrožčico, kamor so zbežali starci in ženske. Almira kuje načrt, kako bi spravila Zalo s sveta. Pride junaški Davorin, ki je ušel Turkom in pove, da turški poveljnik zahteva zase Zalo, potem bo dal svobodo Mirku in tovarišem. Zala hoče s pomočjo Davorina sama rešiti Mirka in gre na Gradišče, kjer so tl ujeti.
6. slika: Na utrjenem Gradišču, ki so ga Turki zavzeli, po zmagovitem boju vse zaspi. Davorin in Zala hočeta rešiti Mirka in tovariše, kar prepreči Almira, ki je skrivaj šla za njima Zalo Turki vjamejo, Mirko pa je prost.
7. slika: Po sedmnih letih turške sužnosti najde Zala svojega strica Marka, ki je bil v prejšnjih bojih vjet in odpeljan na Turško. Stric jo reši in oba uideta iz sužnosti.
8. slika: Na Serajnikovem domu pripravljajo za Mirkovo ženitev z Almiro. Vsi so že pozabili na Zalo in mislijo, da je mrtva, samo blazni Davorin tega ne verjame. 2e pozvanja k ženi-tovanju, ko prideta dva čudna tujca, Marko in Zala, ki preprečita poroko ln Almira prejme, zabodena od Davorinove roke. kazen za svoje izdajalsko delo. Konec.
Občinstvo opozarjamo na to prvo gostovanje naših rojakov iz Koroške v Ljubljani, Mariboru in Celju.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 14. maja: ob 15. uri »Miklova Zala«. Gostujejo člani prosvetnega odra iz St. Jakoba v Rožu na Koroškem. Znižane cene. Ob 20. uri »X Y Z«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Petek, 15. maja: »Slehernik«, predstava v opernem gledališču. Red C.
Sobota 16. maja: »Zeleni kakaduj, On je vsega kriv«. Red B. Premijeva.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek,'14. maja: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Petek, 15. maja: »Slehernik«, dramska predstava. Red C.
Sobota, 16. maja: »Večni mornar«. Red A.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 14. maja ob 20. uri: »Kavalir Miško«.
Znižane cene.
Petek, 15. maja. Zaprto.
Sobota, 10. maja ob 20. uri: »Miklova Zalar. Gostovanje koroških Slovencev.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. maja: ob 16 uri »Začarana žaba«. Otroška predstava.
Ob 20. uri »Kavalir Miško*. Gostovanje mariborskega gledališča.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU.
Petek, 15. maja ob 20. uri: »Miklova Zala«. Gostovanje koroških igralcev.
Sperf
S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija): Na ju-niorskem lahkoatletskem mitingu ASK Primorja startajo sledeči juniorji: Glavnik I in II, Vesenjak, Boštjančič, Gogala E. in J., Pribošek, Pristavec, Tiran, Šušteršič, Derganc, Kveder, Pirnat, Seja načelstva sekcije bo drevi ob pol
21.	uri v kavami »Evropa«. Tajrftk.
Lahkoatletski miting S. K. Ilirije. V nedeljo, dne 17. maja priredi S. K. Ilirija narodni lahkoatletski miting, na katerem bodo startali poleg prireditelja in ASK Primorja tudi atleti zagrebškega Marathona in mariborskega železničarja. Vstopnina bo malenkostna, da bo vsakomur omogočeno, da si to zanimivo prireditev ogleda. Na prireditev samo se pa še povrnemo.
Mariborski šport.
Koroški nogometaši v Mariboru. Danes gostuje po daljšem presledku v Mariboru S. K. Ra-pid iz Celovca. Odigral bo s ISSK Mariborom prijateljsko tekmo. Tekma se vrši ob vsakem vremenu ob 16. uri na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
S. K. Ilirija : S. K. Železničar. Prijateljska nogometna tekma se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. na igrišču ISSK Ntaribora.
Mariborski lahkoatleti v Ljubljani. V nedeljo, dne 17. t. m. priredi S. K. Ilirija v Ljub-
ija ni velik mednarodni lahkoatletski miting, na katerem bodo startali tudi Mariborčani in sicer Podpečan (5000), Herič (1000 m), Hofer (400 m) in Jeglič (800 m).
Prihodnje lahkoatletske prireditve v Mariboru. S. K. Rapid priredi dne 31. t. m. medklubski miting. S. K. Železničar pa mednarodni miting dne 21. junija.
Tržič
Mlado gasilno društvo v Bistrici pri Tržiču priredi svojo prvo veselico v nedeljo 17. t. m. na prostorih g. Aljančiča, čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja.
Planiranje telovadnega prostora na letnem telovadišču dobro napreduje. Kulukarji so pridni in vztrajni, treba pa bo še mnogo truda, da bo prostor zadosti nasut. Prosimo vse one posestnike, ki sedaj gradijo ali podirajo, da od-metni materijal pripeljejo nekaj metrov naprej do travnika, namesto da ga zmečejo v vodo.
Šmartno pri Litiji
Stavbno gibanje. Gosp. Valentin Perme, vul-go BJaj, dogotavlja svoje stavbe, kmetijska .zadruga pa prenavlja svoj veliki vrt in gradi veliko betonsko ograjo. Tudi hiša g. Dušalca bo kmalu dogotovljena. G. Janko Trelc je zares okusno prenovil znamenje Marije Pomočnice pred svojo hišo. Občina je pa občinsko pot od hiše g. Škode do Rusovega Naceta temeljito pogramozila, tako da smo za enkrat rešeni večnih luž.
Podružnica kmetijske družbe ima v nedeljo 17. t. m. svoj občni zbor ob 8. uri v dvorani prosvetnega doma.
Obrtnonadaljevalna šola zaključi v nedeljo 17. t. m. svoje šolsko leto. Običajna razstava pa letos odpade, ker bo obrtnošolska akademija začetkom junija. Vodstvo šole priredi tudi poučen majev izlet v okoliške hribe.
Smrtna kosa. V tukajšnji občinski hiralnici se v oskrbi nahajajoča občinska uboga Marija Pajer je te dni v ljubljanski bolnici umrla. N. v m. p.I
Vič
Kanalizacija. Glede na vedno večji razmah viške občine je že več let bila želja občanov, da se zgradi v viški občini prepotrebna kanalizacija. Ker pa je večina viškega prebivalstva delavskega in manj imovitejšega stanu, je bilo težko dobiti primerno kritje za napravo kanalizacije. Letos pa se je občinski upravi, ki ji na-čeljuje delavni župan g. Petrovčič, posrečilo dobiti primerno klitje in tako bodo v najkrajšem času pričeli z gradnjo kanalizacije. Občinska uprava je razpisala ofertalno licitacijo. Dobila je pet ponudb in od teh sprejela najnižjo ponudbo inž. Dukiča, ki je prevzel tozadevna dela za vsoto L milijon dinarjev. Z kanalizacijo se bo pričelo v prihodnjih dneh, in sicer naj-prvo na Tržaški cesti na Glincah, nato pa v Rožni dolini, kjer je kanalizacija najbolj potrebna. Z kanalizacijo bo viška občina mnogo pridobila, zlasti pa oni deli občine na precej močvirnih tleh.
Stavbno gibanje je z nastopom lepega vremena oživelo. Mnogo se bo zidalo zopet v idilični Rožni dolini, pod Rožnikom in ob cesti na Brdo. Na cesti XV. si je zgradil stavbenik Bat-telino enonadstropno hišo, dalje ob podrožni-škem jezeru je izgotovljena enonadstopna hiša dr. Pikuša iz Dol. Lendave, na cesti V. pa kopljejo temelje za enonadstropno hišo Slave Maj-dlčeve. Izvršilo se bo tudi veliko adaptacij in prenovijenj, tako, da bo Rožna dolina res v pravem pomenu rožna.
Trzin
Proslava 25-letnice gasilnega društva. V nedeljo 10. t. m. je gasilno društvo praznovalo 25-letnico in blagoslovilo tudi lani kupljeno motorno brizgalno. Ob pol dveh je bil sprejem gostov,- Prihiteli so gasilci iz Črnuč, Domžal, Homca, Most in Moravč. Razvrstil se je slavnostni sprevod narodnih noš in gasilcev. Nato pa je domači župnik Janez Molj izvršil blagoslovitev nove brizgalne, ki ji je kumovala ga. Marija Sicherlova — kuinica tudi pred 25 leti ročni brizgalni. Bodrila je društvo, naj še nadalje deluje tako požrtvovalno kot dosedaj. G. A. Arrigler je očrtal 25-letno delovanje društva, povedal o najstarejših članih in podpornikih. G. Tomc iz Moravč pa se je čudil in hvalil vnetost in požrtvovalnost naših gasilcev. Hkrati pa je načelnik g. Miha Čolnar izročil diplome štirim najstarejšim članom. Skromne so te diplome, a odlikovanci naj se zavedajo, da so jim poklonjene tem bolj od srca. Vsak pa lahko s ponosom gleda na dosedanje delo vanje gasilnega društva.
Škofja Loka
Materinski dan je praznovala Škofja Loka zelo lepo. Mladini vseh šol je bila obrazložena vsa veličina materinske ljubezni. Podmladknrjl so imeli nalogo izvršili še posebej svojim materam dobro delo in jih razveseliti. Kolašice so prodajale narcise, godba gasilcev pa je priredila lepo uspel promenadni koncert.
Nedeljska nogometna nedelja je bila za Škofjo Loko izvanredna zanimivost. Rezerva S. K. Sokol iz Škofje Loke je v predtekmi podlegfa močnejšemu in tnhručno bolj izpolnjenemu klubu S. K. Dunav z rezultatom 2 : 4. Vse zanimanje pa je bilo posvečeno glavni tekmi mod rezervo S. K. Hermes iz Ljubljane in prvim moštvom S. K. Sokol. Rezultat 1 : 1. Igra jo bila obojestransko lepa, domači golman izvrsten; tudi loški igralci na mestu, vendar ni piwvih strelcev na gol. Od gostov se je pričakovalo več. Občinstva je bilo veliko, navdušenja še več.
V	kratkem gostujeta S. K, Kranj in S. K. Kamnik.
Jesenice
Olepševalno društvo. Pravila bodočega olepševalnega društva so že dospela potrjena od banske uprave. Ustanovni občni zbor se bo vršil v prihodnjih dueli v gostilni g. Dav. Tati carja. Svoj pristop je javiti predsedniku pri pravljalnega odbora šolskemu upravitelju g Leonu Pibrovcu. Pristopite v čim večjem šte vilu!	.
Vsem dobrodelnim, kulturnim in strokovnim društvom so na razpolago predavatelji pri Akademskem krožku na Jesenicah. Sporočile le čas in temo!
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Naše stabilizacijsko posojilo
Dr. V. Bajkič nadaljuje v beograjski »Politiki« niz svojih člankov o našem stabilizacijskem posojilu. Predvsem ugotavlja vse potež-koče, ki jih je-bilo treba premostiti, da smo končno prišli do ugodnega sklepa. Predvsem ugotavlja avtor činjenico, da v sindikatu niso zastopane ameriške in angleške banke. Kolikor je znano so bile tudi te skupine v početku članice sindikata. Zakaj mi si jih danes tolmačimo na ta način, da pač ne morejo sodelovati pri tej akciji države, v katerih kotirajo naši državni papirji iz enostavnega razloga, ker je tečaj novega papirja znatno višji, kakor so tečaji prejšnjih naših državnih posojil. Vsakemu Francozu ni mogoče nakupovati jugoslovanskih papirjev na ameriških, oziroma angleških tržiščih. To je omogočeno samo oni mali skupini poslovnih ljudi, ki so stalno poučeni o vsakokratni situaciji mednarodnih finančnih transakcij in stalno zasledujejo kretanje tečajev. To znači, da je vsaka tranša mednarodnih posojil več ali manj nacijonalno opredeljena. Ce bi Anglija in Amerika bili v sindikatu, bi prišli do čudne situacije, da papirji ene in iste države različno kotirajo, čim je bil odobren tako visok tečaj našemu novemu posojilu, je bilo že v naprej jasno, da ne morejo priti v poštev za sodelovanje-niti Amerika niti Anglija.
V	ostalem avtor ugotavlja, da se bo vse posojilo nudilo v gotovini, vezano ni nikake prisilne dobave, niti ne bomo posojila prejeli v obliki blaga. Dr. Bajkič razmotriva tudi vprašanje, koliko denarja bomo v istini prejeli, če vzamemo prevzemni tečaj 82%, ki je zelo verjeten,
Katastrofalne izgube italijanske industrije umetne svile
Pred kratkim smo v našem listu predočili sliko italijanskega gospodarskega življenja v letu 1930. V članku smo omenili, da trenutno le ni na razpolago letnih zaključkov italijanske industrije umetne 9vile. Medtem pa so se v javnosti pojavili tudi ti zaključki, ki jih uradna statistika ne priobčuje in so baš radi te okol-nosti še prav posebno pomembni. Interesantno je tudi, da italijanski gospodarski listi o stvari povsem molčijo, čeravno so v drugih ugodnejših slučajih njihovi stolpci polni bilančnih analiz.
S.	A. Italo-Olandesc Enka (Italenka) v Milanu je zaključila preteklo poslovno dobo z obratno izgubo L 3'86 milj., tako da znašajo njene izgube za leto 1930, če k temu prištejemo še odpise in razne stroške v znesku 7 milijonov lir, v celoti 13,150.000 lir. Vštevši izgubo predlanskega leta v znesku L 4'52 milj. je tedaj v dveh letih po izvedeni sanaciji od L 81*4 milj. vplačane delniške glavnice izgubljenih 17,670.000 lir. Podjetje, ki je bilo osnovano leta 1925 ni izplačalo sploh nikake dividende od njene ustanovitve dalje. Od treh koncernu Comptoir des Textiles Arteficieles blizu stoječih družb zaznamuje S. A. Generale della Viscosa 2,340.000 lir izgube, medtem ko je predlansko leto izkazovala 1,760.000 lir čistega dobička. Se slabše je odrezala sorodna Meridio-nale Seta Artificiale; njena izguba znaša 3 milijone lir, odpisi pa 4-73 milj. lir, medtem ko je predlansko leto imela 2-4 milj. lir. S. A. Superfessile je zaključila poslovno dobo 1930 z izgubo 4,730.000 lir, tako da skupna izguba zna&a 7^270.000 lir pri 90 milijonih kapitala.
Go
vesti
X Kuk« pojmuje Zagreb vaiuust industrije.
Zagrebško mestno načelstvo je izdelalo smernice o olajšavah in ugodnostih, ki jih bo uživala industrija na ozemlju zagrebškega mesta. Predvsem sg je mestno načelstvo odločilo, da nabavi potrebna zemljišča v industrijske svrhe, da se nadalje uredijo ceste, kanalizacija, vodovod, elektrika in plin do industrijskih objektov. Za nabavo' iemLjužd je predvidena vsota 20 miiiij. dinarjev. Mesina občina je bila nadalje pooblaščena. d a nudi industriji in obrti olajšave na mestnih davščinah, na uiknini ter olajšave na cenejši!pogonski sili. Vse nove industrijske panoge* ki Se niso zastopane na ozemlju mestne občine, lutk o r tudii vsailco razširjevanje starih tovarn se pospešuje na ta način, da se vse pogrebne nabavke os v- 'v ii jo plačevanja uvoznine. Za vse -surovine, ki jih te industrijske panoge nabavljajo je dovoljen 50% popust. Za industrijske konsumente se bo računala električna energija, sorazmerno letni vporabi od 0-80 do 2’— T)in za kw uro. Za nočno porabo električnega loka se dovoljuje Se 25% posebni popust. Slični popusti se dovoljujejo tudi pri odjemu vode in plina.
X Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarn*) d. d. v Laškem preložen. Ustanovni občni zbor (iostilničnrske pivovarne d. d. v Laškem je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora z dne 5. t. m. sklican na dne 27. maja t. 1. in je bilo to objavljeno v našem časopisju. Radi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil in radi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ‘ustanovnega občnega zbora, se že objavljeni ustanovni občni zbor prekliče in preloži. Vršil se. bo najpozneje do 15. junija t. 1. Pripravljalni odbor uporablja to priliko, sporočiti vsem podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in redno vršijo, obenem pa tudi na striktno določilo zakona, da ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru saano tisti delničar, ki je vplačal na račun kupnine ta vsaiko delnico najmanj 40% ali Din 200. Prosimo v*e podpisnik«, naj »e ozirajo na to
potem bomo prejeli netto 840 milijonov frankov. Po načrtu zakonske stabilizacije dinarja, mora finačni minister staviti Narodni banki na rzpolago 450 milijonov francoskih frankov. Drugi del posojila v znesku 390 milijonov francoskih frankov bo država verjetno naložila v banke in ga vporabljala po potrebi.
Inozemske terjatve predstavljajo kapital do-broimetje ravnotako kakor gotovina v blagajni ali terjatve pri domačih bankah. V slučaju, da banke, ki nudijo posojilo, prejmejo te novce v shrambo, to ne znači, da niso ničesar dale na račun tega posojila
Drugačna je stvar pri posojilu, ki je vračljivo v štiridesetih letih, drugače zopet pri vlogah, ki predstavljajo dnevni denar. Popolnoma je sigurno, da bo ves novec, ki ga je država nabavila v svoje svrhe, prispel v našo državo. Kar se pa tiče terjatev Narodne banke in bi bila plačilna bilanca še dalje pasivna, bi v tem slučaju Narodna banka postopoma razpolagala s tem denarjerm In ga dovajala v svoje blagajne. Na ta način bi Narodna banka stavljala di-vize na razpolago našemu gospodarstvu za nakupovanje v inozemstvu.
Pa tudi, če bi Narodna banka pustila te devize v inozemstvu nekoliko let, bi se ne moglo trditi, da ta denar leži neizkoriščen za naše gospodarstvo. Narodna banka izdaje novfianlce na podlagi deviznih zalog in stavlja s tem ta kapital preko dinarske veljave našemu gospodarstvu na razpolago.
Kadarkoli se kako posojilo zaključi v inozemstvu v gotovini, preide ta kapital ves v državo.
določilo zakona ter pravočasno vplačaj« na račun vsake delnice najmanj Din 200-—. Zaupamo javnosti le še toliko, da je položaj zelo ugoden im da ni nobenega dvoma več, da bo stala v Laškem in obratovala že prihodnje leto domača slovenska pivovarna v korist gostilničarjem, pa tudi konzumentom.
X Izvanredni obrni zbor delničarjev Narodne banke. Upravni odbor Narodne banke je sklenil, da se skliče za 14. junij izvanredni občni zbor Narodne banke. Dnevni red vsebuje sledeč program: 1. predlog o konvenciji med državo in Narodno banko; 2. predlog zakona o Narodni banki; 3. predlog statutov Narodne banke. Kakor razvidno, je izvanredni občni zbor naše emisijske institucije potreben, da se najdejo lorme za novo situacijo, ki je nastala po objavi zakona o denarju kraljevine Jugoslavije.
X Banka za mednarodna plačila pripravljena pomoči dunajskemu bančnemu polomu. V krogih Banke za mednarodna plačila zasledujejo dogodke pri avstrijskem Kreditnem zavodu z veliko pozornostjo. Dva visoka bančna uradnika sta z avijonom prispela na Dunaj. Za enkrat ne pridejo v poštev nikake pomožne akcije s strani BMP, če bi se pa situacija spremenila, je pomoč baje zagotovljena.
X Oddaja zgradbe poslopja v Delnicah se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. maja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
X Oddaja zgradbe instalacije za centralno odvajanje dima v kurilnici na tovorni postaji v Novem Sadu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 6. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti in pogoji pa pri gradbenem oddelku iste direkcije).
Borzna poročila
dne 13. maja 1931.
Devize
Ljubljana, 13. maja. Amsterdam 22’79—22'85, Berlin 13‘5225—13-5525, Bruselj 7-9059, Budimpešta 9-9114, Curih 1093-50—1096-50, Dunaj 7‘9764—8-0064, London 276"30, Newyork 56-71, Pariz 222-32, Praga 168-31, Trst 297-28—297-43.
Zagreb. 13. maja. Amsterdam 22-79—22-85, Dunaj 797-64 —800-64, Berlin 13-5225—13-5525, Bruselj 790 59 bi., Budimpešta 989-64—992-64, London 275-90—276-70, Milan 296-32—298-32, Newyork ček 56-61—56-81, Pariz 221-306 do 223-306, Praga 167-91—168-71, Curih 1093 50 do 1096-50.
Beograd, 13. maja. Berlin 13-5225—13-5525, Budimpešta 98964—992-64, Dunaj 79764 do 800-64, London 275-90—276-70, Milan 296-30 do 298-30, Ne\vyork 56-61-56-81. Pariz 221-32 do 223-32, Praga 16791 —168-71, Curih 1093-50 do 1096-50.
Dunaj, 13. maja. Amsterdam 285-70, Atene 9-22, Beograd 12-52, Berlin 169-43, Bruselj 98-97, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4'23, London
34-12837. Madrid 71 "40, Milan 37-245, Newyork 711-20, Pariz 27-8275. Praga 21-0685. Sofija
5-1535, Stockholm 190-65, Kopenhagen 190'25, Varšava 79-67. Curih 137-08.
Curih, 13. maja. Beograd 9-135, Pariz 20-3025, London 25-2325, Newyork 518-90, Bruselj 72'20,
Moderna električna svetilna telesa
v rov« stanovanja (Instre, ampule, krogle, lampione etc.)
iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira
ELEKTROINBUSTMIA D. D.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 1)
Milan 27-16, Madrid 51-75, Amsterdam 208-40, Berlin 123"63, Dunaj 72-975, Sofija 3'76, Praga 15-37, Varšava 58-15, Budimpešta 90515.
Vrednostni papirji Zagreb, 13. maja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88—88-50, voj. škoda ar. 424-50—425-50 (425), voj. škoda kasa 425—426 (425), voj. škoda junij 424 d., voj. Skoda december 425"25—426"50 (426-50), 4% agr. ob v. 51—52-25, 7% Bler. pos. arang. 82-25—82-625 (82’25), kasa 82"25—82'625, 8% Bler, arang. 92—92-75, 7% pos. hipot. b. 84-50—86, Begluške 66'50—67.	—	Banke;
Hrvatska 50—60, Praštediona 930—935, Union 174—176, Jugo 73—74, Ljublj. kred, 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna 7825—7875, Srbska 187 d. — Industrije: Šečerana Osijek 285—290, Slavonija 200—205, Vevče 120 d. — Tob. srečke 25 bi., Rdeči križ 41—47, Zemalj-ska 138-140, Nar. Šum. 25 d., Guttm. 128 d., Slareks 25—32\50, Danica 80—85, Drava 235 do 236, Isis 45—50. Dubrovačka 337-50—360, Jadr. pl. 500—520, Oceanija 150—195.
Beograd, 13. maja. 7% inv. pos. 88, 7% Blaire 82-50-83, 8% Blaire 92-25-93, 7% pos. hip. b. 85, 4% agr. obv. 51-50, 6% begi. obv. 67, vojna škoda 425, uit. maja 425, Narodna banka 7800, Brodarsko društvo 820—900.
Dnnaj, 13. maja. Bankverein 16'20, Dunav-Sava-Adria 13’45, Prioritete 93-25, Trbovlje
35-75, Leykam 2-75.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet 1 vagon moke.
Novi Sad, 13. maja. Pšenica: gornjebaška 195—200. Koruza: baška, sremska 102—104, baška sremska ladja Tisa 105—107-50, baška sremska ladja Dunav-Sava 105—107-50. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 23 vagonov, koruza 35 vagonov, moka 8 vagonov. — Tendenca: stalna.
Budimpešta. 13. maja. Tendenca prijazna. — Promet omejen. — Pšenica: maj 15-33—15-35 (15-35—15-36), junij 15-22—15-27 (15-27—15-28). Rž: maj 14-95-15-15 (15-10-15-20). Koruza: maj 14-40-14-43 (14-38-14-38), julij 14-37 do 14-48 (14-38—14-40), avgusta 14-50, trans, maj 1160, julij obrač. 11-70.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet 1 vagon jelovih desk.
Dobave
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 13. maja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kubičnih metrov kisika; do 20. maja t. 1. pa glede dobave 20.000 kg koruze.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2 kompletnih klosetov znamke »Panama« ter glede dobave 400 kubičnih metrov kremenea.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave žarnic in raznega električnega materi-jala; do 28. maja t. 1. pa glede dobave 600 m svinčenega kabla, 4 zaščitnih trofaznih sklopil-
cev in 3 tripolnih strelovodnih naprav ter glede dobave tokovnih razdelilcev.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Od dobrega najboliše je le	423	I
Hvalni sivci in hclc
Elegantna
Izvedba najboljši
materijal 1
unmtm
pisalni stroj v 3 velikostih 1
Novosti
Šivalni stvci
kot damska pisalna miz.i	Le	pri
Jo«. Pclclinc
Ljubljana
ut vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. Int. 2913
Telefon interurban 2314
983
Ploščice za štedilnike, Stensko oblogo Peči - sobne in krušne FAMA azbestni tlak Ksilolitni tlak Keramični tlak Strešna opeka Ceresit
in ves ostali gradbeni materijal vedno najcenejSe pri:
Keramični in gradbeni maderijal
L Batf elino St Co.
Ljubljana - Miklošičeva cesta 15
Telefon 2037	1260
S,
*
X
rabljenih, temeljito popravljenih in urejenih pisalnih strojev proda na ugodne mesečne obroke
THE REX CO.
LJUBLJANA, GRADIŠČE •••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••
1223
1 0
PRODAJA
je pričela v oddelku C pri COMMERCE d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje
2000 tucatov ženskih nogavic 1000 tucatov moških nogavic 800 tucatov žepnih robcev
po Izvanredno nizkih cenah
V oddelku A in B je došla nova partija angleških štofov šifona L . t .  .........po Din 10*— itd.
1172	___________________
ZanabLa banka kraljevine Jugoslavije a. J.
Dunajska cesta št. 31 (hiša Zidarjevih Jed.) podfUZDiCd Ljubljana CentfraSa: Beograd
Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Saraievo
Račun poštne hranilnice št. 14.003 - Telefon 30-20
Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle.
POZOR*
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v ponedeljek, dno 11. maja 1931 najmodernejšo brzolikalnico za likanje raznovrstnih oblek. — Posedujem v to svrho najmodernejši amerikanski univerzalni stroj, s katerim zlikam in očistim obleko v najkrajšem času. Na žoljo stranke se obleka tudi prekroji ali obrne. — Poleg tega priporočam svoj prvovrstni modni atelje po zelo solidnih cenah.
JOSIP BOC, UUBLJA1A, Kolodvorska ulica 16
mm
'we
Šport je veselje
tako dolgo, dokler se telo ne utrudi. Vse lepote narave, ki razveseljujejo pešca v začetku potovanja, ne učinkujejo več, kadar duh in telo popuste.
Ne podajajte se na noben izlet, niti na dopust, brez PALMA podpetnikov na čevljih. Pri vsakem kilometru, katerega prevalite na PALMA podpetni-kih, se bodete radi spomnili našega nasveta.
PALMA
omogoča elastično hojo, ščiti noge in čevlje in Vas ohrani svežega ter veselega.
PALMA gumi podpefniki
povečajo veselje pri športu
Domači proizvod
Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportira-nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah, Postrežba točna!	Delo	solidno!
Franjo Repič 1157
sodarsko podjetje Ljubljana •Trnovo, Kolezljska ulica 18
Razpis natečaja!
1260
Načelstvo zadruge „Poštni dom“ razpisuje natečaj za osnutke zgradbe poštnega doma v Ljubljani. Za tri najboljše osnutke so določene nagrade in sicer prva v znesku Din 2.000 —, druga v znesku Din 1.500-— in tretja v znesku Din 1.000'—.
Vsa potrebna pojasnila se dobe ob delavnikih od 12. — 13. ure pri g. Šaleharju v tiskarni poštne direkcije na Sv. Jakoba trgu.
Osnutke je vposlati do 20. junija 1.1. načelstvu »Poštnega doma“, Prod Prulami štev. 1.
Prostovoljna sodna dražba zemljišč p viii. 221/30—89.	v	St.	Vidu	nad Ljubljano
Na praznik Vnebohoda, v četrtek dne 14. maja t. 1. se bodo na licu mesta v št. Vidu nad Ljubljano razprodajale od posestva št. Vid št. 17 različne stavbne in zemljiške parcele v sredi in
poleg vasi.
Pričetek dražbe ob 13. uri (eni popoldne) pri hiši št. 17 — Cirmanu ,vulgo Lovrencu v št. Vidu poleg cerkve. Kupnina je plačljiva v obrokih.
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 29. aprila 1931.
&
iiniirainAnfcninir
1852
Za splošno ključavničarstvo
se priporoča
IVAN KRAU
UUBUANA
Gregorčičeva ul. št. 5
Kdor
hoče elegantno oblečen biti, na) se zglasi pri
Gombocu
Maribor
Tattenbachova ul. 14
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bolioriteva ulica 5
Fotomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-šeine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Vse vrste
kakor tudi kromatično najbolje in najceneje kupite pri 1259 izMwiMju harmonik
Franc Kucler
postala Orenov grič
prt Vrhniki, Jugoslavija.
Priznano n^boljfia domača lidelovilnlci. Nizke cene.
Svežo, naj fine jše norveško
ribje olje
iz lekarno Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
324
Okrajne
zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za ponzionirane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UN IO N“, zavarovalna družba, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/111.	1222
kateri so dobili
v spomin na
Birmo uro in
zlatnino kup
ljeno pri
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9 In zadovoljni ostanejo ^ ludi
ki so lako ugodno In - poceni ku-
rtlll za svoje Birmance naj* epša darila — Oglejte sl Izložbo
mm
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ L?ubliana
7G2
(Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica In Stari trg
FOTO-ATELJE k. STAUT
Telefon interurban 8425	Kolodvorska	ul.	18.	II.	dvorišče
e***o/ Vsem državnim nameščencem bom dala
popust pri slikanju za birmo o Binkoštih.
Vhod za avtomobile Iz Čopove ul. 10
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro „Tehna“, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
Ure za birmo
zlatnino In srebrnino
kupite najbolje pri
Mulavcu
Maribor, Kralja Petra trg (pri mtiu).
Oglejte i22« si kvaliteto in cene.
Pozor gg. gradbeniki:
Beli angleški
1219 portlandcement
»Snowcrette za fasade, stopnice, terrazco, oblo-ženje zidovja itd. dobavlja zastopnik, stavbeni materijal in tvornica cementnih izdelkov — JOS. CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cest« 69.
Dobra obliv - pol zdravja!
Hočete imeti prijetno lahko hojo? Potem se obrnite na prvo specielno čevljarsko delavnico kjer boste postreženi kakor sami želite. Izdelovanje vseh vrst moških in luksuznih damskih čevljev. »Goiserji«. — Popravila se sprejmajo. MIHAEL PETEBNEL, Ljubljana, Bre* *tev. J.
1225
JOs/p?
Zalivala.
Žalujoči nad izgubo našega nepozabnega soproga, predobrega papačlca, sina, brata, zeta, svaka, strica in bratranca, gospoda
Mg. Pii. Frana Savnika
lekarnarja in posestnika
izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh tako strašno težkih urah, kakor tudi za vse izkaze prijateljske zvestobe, svojo globoko občuteno prisrčno zahvalo.
Ni nam mogoče navajati vsakega, kateremu naj velja naša zahvala imenoma. Izrečena pa bodi tem potom vsem, prav vsem.
Ne moremo pa, da bi ne omenili še posebej naše iskrene zahvale veleč, mestni duhovščini, gg. zdravnikoma, sanitetnemu referentu dr. Božidaru Fajdigi in dr, Josipu Beziču, za njiju res prijateljsko, požrtvovalno pomoč ob bolniški postelji.
Nadalje se še iskreno zahvaljujemo za častno zadnje spremstvo vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, na čelu z gospodom srezltim načelnikom, g. županu ia obč. odboru, vsem društvom iz Kranja in okolice, zastopniku zdravst. oddelka kr. banske uprave inšpektorju g. dr. E. Mayerju, zastopniku apotekarske komore, gremiju lekarnarjev in savezu apotekarskih saradnilca, društvu rezerv, oficirjev i. t. d. i. t. d., sploh vsem prijateljem in znancem, ki so z obilno udeležbo pri pogrebu in darovanjem vencev in cvetja izkazali pokojniku poslednjo čast.
Naša iskrena hvala tudi g. županu Cirilu Pircu in g. Mg. Ph. Rihardu Sušniku za ganljiva govora ob odprtem grobu in združenemu pevskemu zboru in godbi za njih lepe žalostinke.
Vsi obilni dokazi iskrenega sožalja nam bodo v teh težkih in žalostnih dneh ▼ tolažbo in ulelio. Vsem in vsakemu naša iskrena hvala.
KRANJ, 13. miija 1931.
Globoko žalujoči ostali.
1256
■■£?) i»wmmn
6. 5W. ftcmavetuc:	90
f*ci	na
Roman
(Copyright by M. Feuture Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
5.
Zvonilo je k odmoru ob desetih. Eno uro sem poučeval v višjem razredu. Zdaj hite mimo mene štirinajstletni na prosto. Pri oknu stojim in jih opazujem.
V	nekaj sekundah se popolnoma izpremene, od sebe vržejo šolsko prisiljenost in zadobe svežost in neomejenost njihove starosti.
Ko sede v klopeh pred menoj, niso pravi; nekaj potuhnjenosti ali stremuštva imajo na sebi, nekaj hinavskega ali puntarskega. Sedem let pouka jih je vzgojilo take. Neomikani, odkritosrčni in brez slutenj, ko mlade živali, so prišli s svojih travnikov, svojih iger in sanj v šolo; — še je bil v veljavi med njimi zakon živahnega, — naj živahnejši, najmočnejši je bil vodnik, ki so mu drugi sledili. Toda s tedenskimi porcijami izobrazbe jim je bil vdahnjen počasi neki drug, umeten zakon ocenitve: oni, ki ji znal svoje porcije najbolj pridno zajemati, je bil odlikovan in je veljal za najboljšega. Drugi bi ga morali vneto posnemati. Nič čudnega, da so se živahnejši temu upirali. Toda morali so se ukloniti, ker dober učenec je
pač vzor šole. Toda kakšen vzor je to —! Kaj vse Je že postalo v svetu iz dobrih učencev! V šolskem rastlinjaku so uživali kratek, navidezen sij — tembolj gotovo so se pogreznili potem v povprečnosti in su-balternl brezpomembnosti. Samo slabi učenci, ki so si navzlic šoli ohranili dovolj moči, spravljajo svet naprej. V tem pa tiči obsodba sistema.
Opazoval sem otroke pri igri. Z močnimi, gibčnimi kretnjami jih vodi kodrolasi Dammholt, ki obvlada s svojo energijo ves prostor. Oči se blešče veselja za napade in poguma, mišice in žile so napete, vsi drugi so mu brez obotavljanja poslušni. Cez deset minut se bo ta dečko, ko bo sedel zopet v šolski klopi, prelevil v zakrknjenega, upornega fanta, ki nikdar ne zna svojih nalog in bo moral najbrže o Veliki noči obsedeti; ko ga bom pogledal, bom napravil pobožen obraz, za mojim hrbtom se bo pa takoj režal; gladko se bo lagal, če ga bom vprašal, ali je svojo nalogo prepisal, in hitro mi bo pljunil na hlače ali pa ml bo položil na stol, kakor hitro se mu bo nudila prilika za to, pripenjalico. Prvi v šoli, ki kaže zdaj zunaj zelo klavrno figuro, bo tu v šolski sobi zrastel, zamo-zavestno bo dvignil prst, kadar Dammholt ne bo vedel nobenega odgovora in bo vdan in besen čakal na svoj štiri. Prvi ve vse, in še celo to ve. Toda Dammholt, ki bi ga moral pravzaprav kaznovati, mi je tisočkrat ljubši ko bledi vzor — učenec.
Zmignil sem z rameni. Mar ni bilo nekoč že prav tako? Takrat pri sestanku polkovnih tovarišev v dvo-
rani pri Konersmannu? Ali ni tudi tam naenkrat prišel v veljavo poklic, ne pa mož, čeprav je bilo prej vse drugače? Zmajeval sem z glavo. Kakšen svet Je to, v katerega smo zabredli —.
Dammholtov krik zveni po dvorišču. Premišljeval sem s tem, ali ne bi vodilo to, da bi se postavil učitelj do svojih učencev v popolno prijateljsko razmerje, še dalje v življenje. Morda bi se res razmere zboljšale in bi se lahko marsikaj preprečilo; — toda v jedru bi bilo vse to samo varanje. Mladost je ostrogleda in nepodkupljiva. Skupaj drži in tvori neprodirno fronto proti odraslim. Ni sentimentalna, lahko se ji približaš, toda vanjo prodreti ne moreš. Kdor je bil enkrat izgnan iz raja, se ne more več povrniti vanj. Zakon starosti je v veljavi. Dammholt bi brezdvomno tako prijateljsko razmerje izrabil sebi v korist. — Morda bi kazal celo neke vrste vdanost; toda to bi ga prav nič ne oviralo, izkoristiti, ugodnosti, ki bi se mu nudile. Vzgojitelji, ki verujejo, da čutijo z mladino, so sanjači. Mladina noče biti razumevana; ona hoče ostati takšna, kakršna je. Sama se varuje proti razočarajočemu bacilu razumevanja; odrasli človek, ki se ji hoče približati, postane prav tako smešen, kot če bi hotel obleči otročjo obleko. Z mladino moremo sicer čutiti, toda mladina ne čuti z nami. To je njena rešitev.
Zvonec vrešči. Konec je odmora. Dammholt se Je obotavljaje postavil v vrsto pred vrati.
»Ženska z diplomatskimi očali«
Zanimivosti iz življenja zločincev — Zanimanje moških za zločinke in obratno
V dunajski »Sonn- und Montags-Zeitung« pripoveduje odvetnik dr. Flandrak nekaj prav zanimivih stvari iz svoje dolgoletne prakse.
»Zločinci — pravi — so vzbujali že od nekdaj veliko zanimanje med občinstvom. To zanimanje ima svoj vzrok, ki ga pa ne poznamo; ravno odvetniki pa, ki stoje dostikrat v stikih z zločinci tudi če po njihovi prestani kazni, doživljajo v tem oziru neverjetne stvari.
Tako n. pr. je dandanes nekaj čisto vsakdanjega, da dobivajo zločinci še med preiskovalnim zaporom nebroj dopisov iz občinstva; ti dopisi pa so navadno — ljubavna pisma, dostikrat tudi resne ženitovanjske pongdbe. Jasno je, da morajo biti taki dopisi erotičnega značaja. Vse kaže na to, kakor da izhaja od zločincev neki poseben duh, ki bi ga človek imenoval »parfum criminel«.
Dejstvo je, tako nadaljuje dunajski odvetnik, da se je še vselej, kadar sem zagovarjal kakšno zločinko, javilo v pisarni veliko število moških, ki so vpraševali za zasebni naslov obtoženke. Ti možakarji pa navadno niso zločinci, ampak sami ljudje »iz boljših krogov«.
Pretekli teden sem zagovarjal znano, že večkrat obsojeno tatico. Na tej ženski ni bilo nič posebnega; majhna je bila in suhljata in naravnost grda. Nosila pa je med obravnavo velika, črnoobrobljena očala, ki jih je dobila v jetnišnici, ker je bila silno kratkovidna. Zato so ji rekli »ženska z diplomatskimi očali«.
Dan pozneje po procesu pa se je oglasil v pisarni gospod, čedno oblečen, ki je hotel po vsej sili zvedeti za naslov te ženske. Bil je to človek srednjih let; v roki pa je imel prav takšna črnoobrobljena očala, kakor jih je nosila obsojena tatica.
V pogovoru je rekel, da se hoče na vsak način z obsojenko poročiti. Njegova rajnka žena je namreč nosila tudi takšna črnoobrobljena očala in mu je na smrtni postelji naročila, naj se oženi, če se že hoče ženiti drugič, samo z žensko, ki ji bodo njena črnoobrobljena očala pravi Sedaj pa je bral v časopisih, da nosi obsojenka črnoobrobljena očala in zato ga zanima naslov obsojenke, ker bi se rad ž njo poročil.
Ker jo mož delal čisto resen vtis, je naslov dobil. Stal pa sem vseeno pred veliko zagonetko. Ali je bila cela zgodba o črnoobroblje-nih očalih le izmišljotina, za katero se je skrival čisto drugačen motiv, ali pa je bila to resnica? Človek je res čudna in nepreračunljiva stvari
Možje - pazheI
Za dobre može ni nobena doba tako nevarna kot tista, ko začne ženska sanjariti im stokati o novih klobukih Ln slamnikih. Takrat mora dobri možek pretrpeti vse, kar je hudega na svetu, dokler ni izpolnjena vroča želja milostne gospe soproge, za plačilo za njegov trud in za njegovo trpljenje ga Lmaijo pa ženske še za — bedakat
To se zgodi tako-le: Ko se odpravlja gospa soproga k modistinji, vzame navadno tudi svojega »starega« s seboj, ta pa more zopet vzeti s 3eboj denar. Ko prideta »on in ona« v prodajalno ali v delavnico, poskuša mož še kakšno besedo reči. »No ja,« pravi »stari«, »ta-le klobuk bi že bil...« Modistinja pa že v tem trenutku pomerja milostivi nov klobuk, in potem še enega in še enega, tako kakšnih 30 do 40 vsega skupaj, da postane »stari« počasi ves zmešam im že ne razločuje več oblike od oblike.
To je pravi tremotek za modistinjo, Iti je z milostivo že zdavnaj dogovorjena. »Kaj pa ta-le: To je nekaj izrednega, in krasno pristaja milosti vi! In samo 200 dinarčkov velja! To-le bi bilo nekaj!« — hiti modistinja. »Raj? pravi >on«, nekaj takega sem videl nekje v izložbi
Nemški letalci na Angleškem
Na povabilo angleškega letališkega kluba je odletelo v soboto 7 nemških športnih letalcev iz Diisseldorfa v Anglijo, kjer so jih svečano sprejeli. Na sliki vidimo letalce pred letom; na sredi slike pa vidimo bivšega ministra Domi-nious-a, predsednika nemškega letalskega kluba.
»Jaz, Ana Czillag . . .«
Starejša generacija se gotovo še dobro spominja neštetih časopisnih oglasov, ki so se začenjali z besedami: »Jaz, Ana Czillag, s svojimi 180 centimetrov dolgimi lasmi...« Poleg besedila je bila slika ženske, ki so ji segali bujni lasje do tal, bujno rast las pa je povzročilo mazilo za lase, ki ga je izdelovala im priporočala gospa Ana Czillag.
Dokler so nosile ženske dolge lase, je tudi Ama Czillag dobro zaslužila. Nesreča pa je hotela, da je prišla svetovna vojna, ki je uničil« tudi dotedanjo modo dolgih ženskih las im napravila mesto »frizuri na fanta«. Odkar so si začele ženske striči svoje lase »na fanta«, tudi niso več potrebovale nekdaj tako »lovečega mazila za bujno rast las in gospa Ana Czillag j« fi svojimi dolgimi lasmi vred propadla.
Te dni je dunajsko sodišče razglasilo nad premoženjem Ane Czillag konkurz...
Hotel za 800,000.000 Din
Na glavnem zborovanju velike paroplovne družbe »Canadian Paoific« je predsednik družbe omenil tudi, da namerava uprava družbe zgraditi v središču Londona ogromen hotel, za katerega so načrti že izdelani. Hotel bo imel 800 sob in 800 kopalnic ter bo največji hotel v Evropi. Stroški za gradnjo bodo znašali nad 8 milijone funtov šterlingov (1 funt = 276 Din).
Nihče ne mara denarja!
Krajevni poročevalec lista »Daily Mail« pripoveduje, da je videl v neki dragulj arak! izložbi v eni od najlepših londonskih ulic na izložbeno okno prilepljen bankovec za 1 funt (= 276 dinarjev), pod bankovcem pa je stalo napisano: »Ta bankovec velja samo 19 šilingov.« (1 angleški funt je 20 šilingov).
Ta napis je spravil tudi časnikarja v prodajalno, kjer je res dobil za 19 šilingov bankovec za 1' funt, tako da je »zaslužil« 1 šiling brez truda; draguljar pa je takoj obesil na okno nov bankovec. To je bila namreč draguljarjeva reklama, da bi privabil kaj kupcev v prodajalno. Daguljar sam pa je izjavil, da se mu ta reklam« prav slabo obnaša; večina ljudi namreč ne more verjeti, da bi bilo tu vse v redu. Nekdo n. pr. je res prišel v prodajalno, obračal je bnnkoveo na vse strani in ga pregledoval silno natačno, nazadnje je pa rekel: »Nič ni, pridem drugič!« Večina ljudi po trna bankovec za ponarej n, kajti da bi kdo zastonj razdajal pravi denar, tega Anglež verjame.
»Zeppelin« na železniškem tim
Inžener Krukenberg je sestavil »Zeppelinu« podoben voz, (k se je v soboto in v nedeljo prvič vozil na železnici e hitrostjo 200 kilometrov na uro. Vožnja je potekla popolnoma gladko.
že za 100 dinarjev!« »Ti revež ti«, pravi milo-stiva, »ali ne veš, da je med klobukom in klobukom razloček?«
Možakarju je dovolj. Izvleče denarnico in pla-
ča, ženske se mu pa smejejo za hrbtom, da so ga z vsem razkazovanjem tako zmotile, da je končno le plačal, kar je hotela — »ona«!
Kaj bo »on« — naj bo vesel, da živi.,.
Kongresna dvorana v vor-
sailleskem gradu V tej dvorani volijo zastopniki francoskega naroda predsednika franooske republike.
Slavnostna večerja inozemskih časnikarjev v Berlinu
Društvo zastopnikov inozemskega tiska v Berlinu je priredilo preteklo soboto svojo vsakoletno pojedino, na katero so bili povabljeni člani nemške vlade, diplomatski zbor in mnogo drugih odličnih oseb. Na sliki vidimo papeškega nuncija mgr. Orse-niga, ko govori slavnostni govor, na njegovi desni je nemški državni kanoler dr. Briining, na levi pa angleški poslanik v Berlinu Sir Horace Rumbold.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. 12.474/1	1265
Razpust društva.
Društvo cestarjev kraljevine SHS v Ljub-flaui je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 6. maja 1931.
II. No. 12.477/1.	1244
Razpust društva.
Društvo Slavija v Ljubljani je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. maja 1931.
V	No. 2606/19.	1305—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem
Sradnje objektov za obmejne carinske od-elku na teritoriju Dravske banovine
II.	javno pismeno ofertno licitacijo na dan
1.	in 2. junija t. I., obakrat ob enajstih, y »obi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki ee proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Podrobnosti razpisa bo razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1931.
111.	No. 6520/1	1187
Izkaz živalskih kužnih bolezni ▼ območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. maja 1931.
Opomba: Imena sedežev sreekih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa ^ navadnimi črkami; kraji 8 številom za k u Ženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Šmarje pri Jelšah: Donačkagora (Tlake
1	dvoi^).
Mehurčasti izpuščaj goved: Kočevje:	Podgora	(Malavas 1 dvorec),
Videm (Cesta 12 dvorcev, Predstruge 1 dvorec, Videm 4 dvorci, Vodice 1 dvorec, Zednska vas 2 dvorca); Murska Sobota: Krajna (Krajna 1 dvorec), Vanča vas (Vau-čavas 2 dvorca).
Svinjska kuga:
Kočevje:	Dolenjavae	(Blate 2 dvorca),
Dolenja vas (Dolenjavae 1 dvorec) Rakitnica 2 dvorca), Ribnica (Goričavas 1 dvorec, Zapuže 1 dvorec); Konjice: Konjice trg (Konjice trg 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Dol. Lendava : Mala Polana (Mala Polana
1	dvorec). Litija: Krka (Trebnjagorica 1 divorec), Šmartno pri Litiji (Velika Ko-elrelnica 1 dvorec). Ljutomer: Bučečovci (Bučečovoi 1 dvorec), Hrastje-Mola (Hrastje 1 dvorec). Novo mesto: Dvor (Gornji Kot 1 dvorec).
Gniloba čebelne zalege: Ptuj: Breg (Spodnji Breg) 1 čebelnak.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 10. maja 1931.
1931, nezapustivši nikake poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Felicijan Jože, preživitkar v Rečici št. 28.
Kdor hoče kaj zapuščine zase zahtevati, mora to tekom enega leta od danes naprej naznaniti sodišču in izkazati svojo dedin-sko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, v kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 5. maja 1931.
C 63/31—1.	1245
Oklic
Tožeča stranka Jeriček Blaž, trgovec v Rajhenburgu, je vložila proti toženi stranki Šalamon Anton in Katarina, posestnika v Anžah št. 18, sedaj neznano kje v Belgiji, radi 1243 Din s prip. k opr. št. C 63/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17 junija 1931. ob desetih pred tem sodiščem v sobi št. 5.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Loschdorfer Konrad, sod. oficijal v Sevnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. I., dne 7. maja 1931.
*
C 62/31, C 60/31, C 118/31.	1268
Oklic.
V	pravni stvari:
1. Wutt Karola, trgovca v Slov. Bistrici,
2. Zurman Ivana, pekovskega mojstra v Slov. Bistrici,
8. Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici zoper
Einfalt Frica, posestnika iz Slov. Bistrice radi:
ad 1.	594-30 Din s prip.,
ad 2.	350'— Din s prip.,
ad 3.	8520'— Din s prip.
je vročiti tožencu Fric Einfaltu ad 1. pod opr. štev. C 52/31—2 zamudno sodbo z dne 7. marca 1931, ad 2.	pod opr. štev. C 60/31 in
ad 3.	pod opr. štev. C 118/31 pa to*žbo e
sklepom z dne 2. maja 1931, s katerim je odrejena pri podpisanem sodišču ustna razprava na dan 19. junija 1931 ob poldevetih v sobi štev. 4.
Ker je bivališče toženca Einfalt Frica neznano, 6e mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic g. Sattler Pavel, posestnik v Slov. Bistrici, ki ga bo zastopal v navedenih pravdnih stvareh na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ta ali ne oglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici odd. II.,
dne 2. maja 1931.
%
E 140/31-9	1282
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1931 ob devetili bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 104.
Cenilna vrednost: 3800 Din; najmanjši ponudek 2533 Din 50 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 8. maja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Prede. 467 — 5/31-3	1280
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je gospoda dir. Vadnala Ludvika, odvetnika v M n rak i Soboti, imenovalo sodnim tolmačem za angleški, francoski in italijanski jezik pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 9. maja 1931.
*
A 74/31-2	1259-8-2
Oklic neznanim dedičem.
Hribernik Franc, trgovski pomočnik v Rečici ob Sav. št. 51, je umrl dne 12. a uril a
*
E 159/31-7
1283
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1931 ob devetih bo pri pod
pisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Golobinjek, Mirna peč, vi. št. 248.257.
Cenilna vrednost: 34.267 Din; vrednost pritikline 3630 Din; najmanjši ponudek 22.844 Din 70 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 7. maja 1991.
B 288/31—7	1228
Dražbeni oklic.
Dne 2. julija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v eobi št. 21. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vodice, vi. št. 561.
Cenilna vrednost: 14.282 Din; najmanjši ponudek: 9.521 Din 82 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, dne 4. maja 1931.
E V 371/31-6	1222
Dražbeni oklic.
Dne 5. junija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Golo brdo, vi. št. 188. Cenilna vrednost: 17.244 Din; najmanjši ponudek 11.500.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 27. aprila 1931.
*
E 331/31—12.	i247
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
Sveča, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: 11.275-— Din; vrednost pritikline 60’— Din; najmanjši ponudek: 7557-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, bi je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 28. aprila 1931.
E 59/31-8.	1252
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga La-koš, vi. št. 565, 255.
Cenilna vrednost: 132.100-— Din; vred nost pirtikline: 1.200'— Din; najmanjši ponudek: 88.068-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 5. maja 1931.
$
E 270/31—7	1270
Dražbeni oklic
Dne 15. junija 1931 dopoldne ob pol-enajstih bo na licu mesta pri Sv. Katarini dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Sv. Katarini št. 27, zemlj. kuj. Sv, Marko, vi. št. 4 in 111.
Cenilna vrednost: vi. št. 4 k. o. Sv. Marko Din 120.514-90, vi. št. 111 iste k. o. (gozd) Din 12.613-20; vrednost pritikline: Din 13.290; najmanjši ponudek: vi. štev. 4 k. o. Sv. Marko Din 80.343-26, vi. št. 111 iste k. o. (gozd) Din 8.408-66.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Loškem, dne 16. aprila 1931.
E 257/31.	1251
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1931. obdevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ojstrškavas, vi. št. 67, 313, 322, k. o. Dobrovlje, vi. št. 82.
Cenilna vrednost: 141.31970 Din; vrednost pritikline: 2061 Din; najmanjši ponudek: 94.220 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 6. maja 1931.
E 502/31—8	1264
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke dr. Božiča Antona, odvetnika v Celju, bo dne 19. junija 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin^ zemlj. knj. k. o. Sv. Pongrac, vi. št. 57 stavbne parcele z 2 hišama gospodarskimi poslopji in mlinom cm. vredn. 72.000 Din, zemljišča (njive, travniki, vinograd, gozdova) cen. vredn. 188.314-95 Din, pritikline cen. vredn. 18.120 Din, skupaj 278.434-95 Din. — Po odbitku služnostne pravice državnega rudnika v Zabukovci vredne 2.500 Din, prevžitnih pravic Gačner Blaža, cenjenih 27.000 Din znaša prava cenilna vrednost 248.934‘95.
Najmanjši ponudek 165.956'63 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga št. Pongrac, vi. št. 57, spadajo sledeče pritikline: 1 par konj, 1 krava, razna gospodarska in poljedelska orodja, 2500 hmeljevk, 1 mlinska oprava, 8 polovnjakov, 2 kadi v cenilni vrednosti 18.120 Din. Vadij 24.893 Din 49 p.
Pod najmanjšim pon ud k oni se ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 24. aprila 1931.
*
1273
P 43/31.
Postavitev pomočnika.
S sklepom okr. sodišča v Kostanjevici z dne 27. decembra 1930 opr. št. L 5/30—16 je bila Kavečič Katarina, posestnica iz Obrežja f>, zaradi zapravljivosti omejeno preklieana.
Gospod Povh Miha, pos., Obrežje 2, se postavi preklicancu za pomočnika.
Kdor je omejeno preklican, je enak doraslemu nedoletniku.
Pomočnik ima pravico in dolžnost vanilja, toda varstveno sodišče in skrbstveno sodišče more pomočniku pridržati razpolaganje s tem, kar si preklicanec pridobi s svojo pridnostjo.
Imovino preklicanca je upravljati po predpisih občega državljanskega zakonika o varuhovi upravi imovine (§§ 222 do 248
o.	d. z.).
Okrajno sodišče v Kostanjevici odd. L,
dne 8. maja 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
487. Sedež: Stožiee pri Ljubljani.
Dan vpisa: 28. aprila 1931.
Besedilo: Brata Pečnik, družba s o. *.
Obratni predmet: Izdelovanje kisa vsake vrste in trgovina z njim.
Družbena pogodba z dne 15. aprila 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 20.000'—. Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 20.000’—.
Poslovodji: Pečnik Slane, trgovec, Slo-žice 29; Pečnik Ivan, posestnik, Stožiee 83.
Družbo zastopata oba poslovodji kolektivno in podpisujeta za njo kolektivno na ta način, da pod tiskano, pisano, štampilji-rano ali kako drugače odtisnjeno besedilo tvrdke podpišeta svoje ime.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
(Firm. 383/31 — Rg C IV. 273/1)
*
488.	Sedež: Bled.
Dan vpisa: 28. aprila 1931.
Besedilo: >Elektro-instalacija, družba > o. i.
Obratni predmet: Elektrotehnična instalacija vseh vrst, nabava in prodaja tehničnih in elektrotehničnih predmetov ter vzdrževanje tozadevne delavnice.
Družbena pogodba z dne 21. aprila 1931. Družba je sklenjena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 5000'—. Nato vplačani zneski v gotovini: dinarjev 5000-—.
Poslovodja: Benedik Gabrijel, zasebnik k Želeč št. 10 pri Bledu.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in nje firmo podpisuje poslovodja samostojno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo firme pristavi lastnoročno svoj podpis. Dešelno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ni., dne 25. aprila 1931.
(Firm. 396/31 — Rg C IV. 278/1)
489. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. aprila 1931.
Besedilo: Gradbena družba Ing. Dukič, družba z o. z., ali Gradjevinsko društvo ing. Dukič, društvo s o. j.
Obratni predmet: Družba je upravičena prevzemati in izvrševati vsakovrstne stavijo, kakor ceste, železnice, mostove, visoke, vodne in talne stavbe, in sicer za račun države, občin in drugih javnih teles ali zasebnikov, sploh vršiti vse stavbne posle sama ali v družbi z drugimi podjetniki;
kupovali, ustanavljati in graditi vsakovrstne delavnice stavbne stroke, kakor opekarne, kamnolome in apnenice, tako za svoj, kakor tudi za tuj račun; trgovati s svojimi proizvodi ali s kupljenim stavbnim materijalom.
Družbenft pogodba z dne 21. aprila 1931.
Družba je ustanovljena na nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: Din 500.000'—.
Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 500.000-—.
Poslovodja: Ing. Ahlfeld Olon, gradbeni inžener v Ljubljani, Streliška ulica 29.
Za namestovanje upravičen: Ce ima družba enega poslovodjo, zastopa le-ta tvrdko samostojno in podpisuje njeno firmo na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu pristavi svoj podpis; če pa ima družba več poslovodij, zastopata družbo kolektivno dva poslovodji, ki podpisujeta njeno firmo na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu pristavita svoja podpisa.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
(Firm. 389/31 — Rg C IV. 274/1)
*
490. Sedež: Preserje.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: Miklavžina Matija.
Obratni predmet: lesna trgovina.
Imetnik: Miklavžina Matija, lesni trgovec, Preserje št. 1.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 29. aprila 1931.
Firm. 218^31 — Hg A 111 113/1.
*
491. Sedež: Krčevina St. 88.
Dan vpisa: 7. maja 1931.
Besedilo: Fokter Juro.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo.
Imetnik: Fokter Juro, trgovec z vinom v Krčevini št. 88.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. maja 1931.
Firm 421/31 — Kg A III 166/1.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih lir m a h:
492. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. aprila 1931.
Besedilo:	Eksportna	družba	Matlieis
Suppanz & Co., Maribor.
Obratni predmet: Nakup in obrtno razpečavanje jajc in drugih deželnih proizvodov, hlajenje in zmrzovanje živil za tuje stranke v hladišou.
Obratni predmet se je razširil na trgovino z južnim sadjem.
Izbriše se p rok ura, podeljena Suppanz Hermanu, vpiše pa prokura, podeljena Suppanz Otonu, posestniku v Mariboru, ki podpisuje firmo kolektivno z javno družab-nico Himmler Hermino ali prokuristinjo Lang Ano na ta način, da pristavi besedilu tvrdke svoj podpis z naznani bo prokure. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 7. aprila 1931.
(Firm. 415/30 - Kg A I. 111/41)
❖
493. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. aprila 1931.
Besedilo: Slovenska banka.
Izbriše se član upravnega sveta Pirc Ciril.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
Firm, 387 ~ Hg B 1.161/45.
*
494. Sedež: Ljuhljana.
Dan vpisa: 28. aprila 1931.
Besedilo:Ant. Stacul.
Vsled smrti javnega družabnika Stacula Ivana je prenehala javna trg. družba z dnem 15. avgusta 1930.
Edini lastnik firme je odslej njen dosedanji družabnik Stacul Anton.
Besedilo firme in podpisovanje ostane ne i/.premen jen o.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
Firm. 385 — Rg A VI 200/3.
495.	Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne, družba z o. i., Kranj.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 9. aprila 1931 se je zvišala osnovna glavnica družbe od 240.000-— dinarjev na 500.000'— dinarjev in obstoji 1* osnovnih vlog, ki so v gotovini polno vplačane. Z ozirom na sklenjeno zvišanje
osnovne glavnice se je »miselno spremenil odstavek šestič družabne pogodbe z dne
6.	junija 1928.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 25. aprila 1931.
Firm. 395 — Rg C III 222/5.
*
49t>. Sedež: Šoštanj.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: Hauke & Stroinigg.
Obratni predmet: parna žaga in tovarna
sodov.
Izstopil je kot javni družabnik Hauke Viktor.
Vstopil je kot nov javni družabnik Hauke Hubert, tovarnar v Šoštanju.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 29. aprila 1931.
Firm. 220/31 — Rg A 88/9.
ijs
497. Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Brežicah.
Prenehal je biti član predstojništva Josip Boecio.
Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 29. aprila 1931.
Firm 219/31Rg B I 35/13.
*
498. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 30. aprila 1931.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Izbriše se član predstojništva Gulda Franc.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 30. aprila 1931.
Firm 394/31 — Rg B 1 3/19.
*
499. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 30. aprila 1931.
Besedilo: Mariborska tekstilna tvorniea, družba z o. z.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje L6bl Viljem, Schick-Ferber Viktor in Schick Paul, vpišejo pa novi poslovodje Mautner Franc, induslrijalec in bančni disponent v Pragi, sedaj v Mariboru, Deutsch Fric in Deutsch Paul, oba tovarnarja v Dvur Karlove na Labi.
Družabna pogodba se je spremnila na izrednem občnem zboru dne 28. marca 1931. z notarskim pismom posl. št. 799.
Pravico, zastopati družbo imajo poslovodje, in sicer sodno in izvensodno, pri čemer je vsak poslovodja sam zase upravičen k zastopanju in podpisovanju.
Podpisovanje tvrdke se vrši na ta način, da/ pristavi poslovodja pod od kogarkoli pisano, s štampiljo odtisnjeno natisnjeno besedilo tvrdke svoj podpis.
Prokura se je podelila L6bl Vilku, trgovcu v Mariboru.
Prokurista morela tvrdko kolektivno z drugim prokuristom zastopati in podpisovati.
Podpis prokurista se vrši tako, da pristavi isti pod od kogarkoli napisano, štam-piljirano ali tiskano besedilo tvrdke svoj podpis s prokuro označenim dostavkom. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1931.
(Firm. 395/31 — Rg C L 79/31)
Izbrisale so se nastopne firm e:
500. Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 23. aprila 1931.
Besedilo; Janeš & Hrovat.
Obratni predmet: Trgovina z man »fakturnim drobnim in tkanim blagom.
Izbrisala se je vsled razdružitve družbe.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 23. aprila 1931.
Firm. 312/31 — Rg A I 194/4.
501. Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan izbrisa: 30. aprila 1931.
Besedilo: Lesna industrijska družba Raz-
borSek &, Žuraj v likvidaciji.
Izbrisala se je vsled končane likvidacije. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1931.
Firm. 387/31 — A III 5/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
502.	Sedež: Bled.
Dan vpisa: 20. aprila 1931.
Besedilo: Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 14. aprila 1931 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator :Kenda Ivan, veleposestnik in hote Ur na Bledu.
Likvidacijska firma: Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu, registrovana zadruga za omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidator	samostojno
podpisuje likvidacijsko firmo.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
(Firm 398 — Zadr. VII 76/29.)
603. Sedež: Šmarje pri Jellah.
Dan vpisa: 22. aprila 1931.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah, registrovana zadruga i neomejeno zavezo.
Izstopila sta iz načelstva: Grobelšek Anton in Jed Matija.
Vstopila sta v načelstvo: Dečman Janez, posestnik v Sevnici, in Horvat Blaž, posestnik v Mestinju.
Vpiše se tudi na občnem zboru dne 12. aprila 1931 sklenjena sprememba pravil v §-u 4.
Okrožno sodišče Celje, odd. I.,
dne 22. aprila 1931.
Firm 209/31 — Zadr. II 110/32.
*
504. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 22. aprila 1931.
Besedilo: Splošna gradbena, gospodarska, produktivna zadruga »Naprej«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju.
Izstopil je iz načelstva: Leskošek Alojz.
Vstopil je v načelstvo: Moderc Pavel, pekovski pomočnik v Gaberju št. 25. Okrožno sodišče Celje, odd. L, dne 22. aprila 1931.
Firm. 199/31 — Zadr. III 126/25.
505. Sedež: Zavodna — Okolica Celje.
Dan vpisa: 22. aprila 1931.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Zavodni
—	Okolica Celje, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopila sta iz načelstva: Meglič Mirko in Kranjc Franc.
Vstopila sta v načelstvo: Leskovšek Ivan, mesar in hišni posestnik v Zavodni št. 73 kot blagajnik, in Confidenti Fric, trgovec in hišni posestnik v Celju, Gozdni del št. 2.
Zaznamuje se, da je dosedanji član načelstva Žagar Matko izvoljen za načelnika. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 22. aprila 1931.
Firm 206/31 — Zadr. III 181/9.
$
606. Sedež: Kovor.
Dan vpisa: 30. aprila 1931.
Besedilo: Pašna zadruga za občino Kovor, registrovana zadruga z omejeno zav.
Izbriše se član načelstva Zupan Ivan, vpiše pa član načelstva Šlibar Jožko, posestnik in lesni trgovec, Kovor št. 11.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
Firm. 244. — Zadr. VII. f6/17.)
*
507. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: I. celjska mizarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 26. marca 1931 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja dosedanja člana načelstva: Vodopivec Jakob in Janežič Emanuel.
Likvidacijska firma: I. celjska mizarska zadruga, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno sodišče Celje, odd. I.,
dne 29. aprila 1931.
Firm. 214/31 — Zadr. III 198/7.
*
508. Sedež: Dobrova.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Dobrovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva P lesko Jože in Setnikar Anton, vpišeta pa člana načelstva: Urbančič Franc, posestnik iz Brezij 25, in Rožnik Janez, posestnik v Hrušovcu štev. 22.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
(Firm. 377 — Zadr. IV 120/29.)
*
509. Sedež: Radovljica.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Radovljici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Gol maj er Janez, vpiše pa član načelstva Žerovec Alojzij, posestnik v Predtrgu št. 2.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
(Firm. 371 — Zadr. VI. 239/19.)
$
510. Sedež: Pišece.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo: »Krajevna zadruga za kmetijski kredit v PišecalK.
Izbriše se kot član upravnega odbora: Preskar Maks.
Vpiše se kot član upravnega odbora: Ko-»trevc Vinko, posestnik v Pišecali št. 14. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 29. aprila 1931.
Firm 215/31 — Zadr. za KK 1/9.
*
511. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. aprila 1931.
Besedilo:	Prva	slovenska zidarska ta-
druga t Ljubljani, registrovana zadruga a. omejeno zavezo.
Izbrišela se člana načelstva Budja Anton in Japelj Jože, vpiše pa član načelstva Sifrar Anton, zidarski polir, Kozarje 96, občina Dobrava.
Načelnik zadruge sedaj Šifrar Anton, njegov namestnik pa Kogovšek Peter.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1931.
(Firm. 399 — Zadr. VII. 49/25.)
Izbrisala se je nastopna zadruga:
512. Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 30. aprila 1931.
Besedilo: Hranilni in posojilni konzorcij uradnikov v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Izbrisala se je vsled končane likvidacije. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1931.
Firm 389/31 ~ Rg Zadr. I 6/65.
Konkurzni razglasi
Sa 9/31—2.	1303
514.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Bohinca Pavla, izdelovalnica in izvoz čevljev, v Tržiču št. 253.
Poravnalni sodnik černoš Mijo, starešina okrajnega sodišča v Tržiču. Poravnalni upravnik dr. Svetlič Janko, notar v Tržiču.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Tržiiču dne 2 0. junija 1931 ob desetih. Rok za oglasitev do 15 junija 1981 pri sodišču v Tržiču.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1931.
•g«
Sa 8/31-2.	J304
513.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Žitnik Franje, lastnice trg. z mešanim blagom F. Tome, v Medvodah.
Poravnalni sodnik Jerman Jakob, sodi t okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravna i upravnik dr. Jakše Josip, odvetnik v Lj’ ljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani soba št. 140 dne 20 junija 1931 ob desetih. Rok za oglasitev do 15. junija 1931 pri podpisanem sodišču.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
1180
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje dne 30. aprila 1931.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga................... 210,546.908-11
Posojila.......................... 1.387,178.060-46
Račun za odkup kronskih Bovčan ic ............................... 897,793.07306
Račun začasne zamene . . .	126,242.406-88
Dolg države........................ 2.996.842.941-92
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novča-
nio.............................. 2.138,377.16:-—
Saldo raznih računov . . . .	388,073.266-61
8.148,053.822-9»
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 30,000.000'—
Rezervni fond.......................... 13,453.98310
Novčanice v obtoiku .... 4.691.806.200-— Državni račnn začasne zamene 120,242.405-83 Terjatve države po raznih ra-
Suniih............................. 60,271.441-21
Rasne obveznosti................... 1.001,846.759-85
Terjatve drži.ve za zastavljen«
domene......................... 2.138,377.163 —
Nidavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde . . . .	83,055.870-—
8*145,053.822-99
V	mejili, po ;iogi se računi: linar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v k< nem srebru za 1 dinar Itd.
Obrestna mera po eekontu menic H'A% M leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 1% na lete.
Razne objave
1286
Vabilo na XXIII. redni obeni zbor
Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z. v Ljubljani, hi se vrši dne 22. maja 1931 ob dvanajstih v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red:
1. Porodilo načelstva o poslovanju v poslovnem letu 1930.
2. Poročilo nadzorstva o pregledu poslovanja in računskega zaključka za leto 1930.
3. Sklepanje o porabi poslovnega prebitka.
4. Slučajnosti Ljubljana, 13. maja 1081.
Hačelstv*.
1285
Vabilo na 51. občni zbor
ki ga bo imela Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v četrtek 28. maja 1931 ob petnajstih v svoji sejni dvorani v Ljubljani, Dunajska c. št. 18. Dnevni redi
1. Predsednikov nagovor.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4	Odobritev letnega računa.
5. Razdelitev dobička.
6. Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva.
7. Volitev treh članov nadzorstva.
8. Predlogi zadružnikov.
V	Ljubljani, dne 12. maja 1931.
Načelstvo.
Vabilo na IL redni občni zbor
delničarjev firme Rude in kovine, d. d. s sedežem v Ljubljani, ki bo v petek dne 29. maja 1931 ob desetih dopoldne v sejni sobi firmo Rude in kovine d. d. Ljubljana, Masarykova cesta 12.
Dnevni r ed:
1.	Predložitev bilance za poslovno leto 1930 in poslovnega poročila za isti čas.
2	Poročilo računskih preglednikov.
3. Sklepanje o uporabi čistega dobička za poslovno leto 1930.
4. Volitev 2 računskih preglednikov in 2 njiju namestnikov.
Po § 22. družbenih Statutov morajo položiti delničarji, da si pridobe pravico glasovanja, najmanj 6 dni pril občnim zborom evoje delnice pri Kreditnem zavodu za trg. in ind. v Ljubljani, ki jim izda za položene delnice ustrezne legitimacije. Vsakih 10 delnic ima na občnem zboru en glas (§ 21. družbenih statutov).
V	Ljubljani, dne 12. maja 1931.
Upravni svet firme Rude in kovine d. d.
•	1301
Vabilo na I. redni občni zbor
ki ga bo imela F. HEINRIHAR, lesna industrijska d. d., Škofja Loka, dne 30. maja 1931 ob dveh popoldne v družbeni pisarni v Škofji Loki.
Dnevni red:
1. Sklepanje o letnem poročilu upravnega sveta.
2. Odobritev letnega računa in bilance, sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Slučajnosti.
Delnioe je založiti najkesneje 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni v Škofji Loki. Po izročitvi se izroče imetniku delnic izkaznice, ki upravičujejo do udeležbe na zborovanju.
Vsakih 10 delnic daje po en glas.
V	Škofji Loki, dne 18 maja 1931.
Upravni svet.
1302
Vabilo na X. redni občni zbor
delničarjev Splošne stavbne družbe Maribor, k| se vrši dne 6. junija 1931 ob polenajstih v prostorih Elektrarne Fale d. d. Maribor, Vrazova ulica 2/1.
Dnevni red:
1. Poročilo o poslovnem letu 1930.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o predlogu istega na razbremenitev upravnega sveta.
3. Sklepanje o računskem zaključku.
4. volitev v upravni svet.
5. Volitev v nadzorstveni svet.
P. n. delničarji se vabijo, da polože svoje delnice v smislu pravil najmanje 8 dni prej pri sledečih zavodih: Ljubljanska kreditna banka, Prva hrvatska štedionica ali Zadružna gospodarska banka.
Upravni svet.
*
1293
Popravek.
Podpisani Kucler Franc, izdelavec harmonik, Drenovgrič-Vrhnika izjavljam, da se je v mojem oglasu na železniškem voznem redu, veljavnem od 15. maja 1931 dalje, vrinila vsled tiskarskega škrata tiskarne same pomota in se ima v četrti vrsti oglasa besedilo pravilno glasiti: »naj jih naroči pri pravi (ne prvi) jugoslovanski izdelovalnici harmonik« itd.
S tem popravljam besedilo objave na omenjenem voznem redu.
Kucler France, s. r.
*
1227—3—3
Likvidacija zadruge.
Mlekarska zadruga Sv. Gora-Vidrga, registrovana zadruga z o. z. v likvidaciji, razglaša v smislu sklepa občnega zbora od 27. septembra 1930, da zadruga likvidira, ter razglaša upnikom, da priglase svoje terjatve do 30. maja 1931 zgoraj imenovani zadrugi.
Knez Ivan, s. r.,	Dežman Franc, s. r.,
likvidator.	likvidator.
*
1272
Razid društva.
Podružnica Udruženja željezničkih činov-nika kraljevine Jugoslavije, Zidani most, je z ozirom na reorganizacijo tega Udruženja prenehala delovati in javlja s tem svoj prostovoljni razpust.
Magajna Peter, s. r., bivši predsednik.
*
1279
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda drž. realke v Ljubljani na ime: Zupan Boris, rodom iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Zupan Boris, s. r.
H-
1294
Objava.
Društvo »Strokovna zveza tovarniškega delavstva« se je razšlo, ker nima ne premoženja in ne članov.
Ljubljana, dne 12. maja 1931.
Marinček Anton, s. r., bivši predsednik.
*
1284
Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. letnika trgovske gremijalne šole v Ljubljani za leto 1927/1928 na ime: Malavašič Marija, rodom z Vrhnike.
Proglašam ga za neveljavno.
Malavašič Marija, s. r.
Poziv na XII. redovitu glavnu skupštinu dloničara,
koja če se održati
dana 29. maja 1931. u 4. sata poslije pod ne u prostorijama Jugoslarenske banke d. d. u Zagrebu, sa ovim
dnevnim redom:
1. Izvještaj ravnateljskog viječa o poslova* nju u godinii 1930.
2. Izvještaj nadzomoga odbora.
3. Predloženje razmjere I računa dobitka I gubitka za godinu 1930.
4. Podijeljenje razrješnioe ravnateljskom viječu i nadzornem odboru.
5	Zaključak o razdiobi čistoga dobitka 1 ustanovljenje dividende.
6. Izbor članova ravnateljskega viječa.
7. Izbor nadzornoga odbora.
8. Eventualni prijedlozi.
Dioničari, koji žele na toj glavnoj skup-štini izvršiti pravo glasa, imadu svoje dio-nice u smislu §-a 17. društvenih pravila položiti barem tri dana prije glavne skup-štine na društvenoj blagajni ill na blagajni Jugoslavenske banke d. d. u Zagrebu, odnosno kod njenih podružnica.
Ravnateljstvo.
Aktiva:
Bilanca za godinu 1930.
Pasiva:
Blagajna............
Vrijednosni papiri..............
Dužnici:
a) mjenični...............
b) ostali ........
Roba............................
Nokretnine...................
odbiv 2°/o otpisa ....
Inventar.....................
odbiv 10% otpisa ....
. .	574.702-77
. . 12,338.128-69
1,274.707-62
36.557-15
164.475-93
45.245-72
Din
23.328-71
47.474-95
12,912,831-46
9,983.698-02
1,238.150-48
119.230-21
24,324.713-83
Dionička glavnica.....................................
Pričuvna zaklada......................................
Mirovinska zaklada....................................
Neisplačene dividende iz prijašnjih godina . . .
Vjerovnioi............................................
Mjonice u reeskontu...................................
Prenos dobitka iz godine 1929. ....	2.311-62
Dobitak 1930................................ 474.337’39
Din 6,000.000 — 407.490-98 158.122-36 22.915-— 17,827.220-68 432.309-85
476.649-01
Gubitak:
Račun gubitka i dobitka za god. 1930.
24,324.713-83
Dobitak:
Upravni troškovi .......
Poreži i takse .........
Otpisi:
a) od nekretnina..........
b) od inventara...........
c) od dubioznih tražbinah . Prenos dobitka iz godino 1929. Dobitak u godini 1930........
36.557-14
45.245-72
184.686-28
2.311-62 , 474.337 39
Din
7,258.829-96
633.267-72
266.489-14
476.649-01
Prenos dobitka iz godine 1929.
Prihod robe........................
Prihod nekretnina...............  .
Prihod vrijednosnih papira
8,535.235-83 U Zagrebu, dne 31. decembra 1930.
Sa glavnim i pomožnim knjigama sravnjeno i u redu pronadjeno.
Din
2.311-62
8.845.300-01
181.825-20
5.799--
8,535.236-88
Ravnateljstvo. Nadzorni odbor.
Računski zakliuček
tovarne usnja Franc Woschnagg & sinovi d. d.
v Soitanlu.
Bilanca z dne 31. decembra 1931.
1295
Aktiva
Račun izgube in dobička.
Pasiva
• Blagajna	 Poštna hranilnioa Ljubljana . Poštna hranilnioa Zagreb . . Dolžniki Predujomi		 Zaloge vseh vrst	 Tovarniške nepremične stavbe Inventar ........ . ■	Din 129.705-15 62.219-72 57.746-87 20,855.409-90 266.971-— 23,200.119-32 200.000-— 411.135-—	Delniška glavnioa ...... Rezervni zaklad		 . Posebni rezervni zaklad . . . Razni še obstoječi skladi . . Zavarovalni sklad ...... Podporni sklad	 Kreditorji in menioe	 čisti dobiček ........	Din 12,000.000-—' 486.902-— 324.601"— 6,500.000"— 3,500.000-600.000"— 22,086.678"62 764.125-34
	46,162.306-96	#	46,162.306-%
			
1	Din		Din
• Davki in pristojbine	 Odpis pri inventarju	 čisti dobiček		906.223-10 88.615-- 764.125-34	Cisti fabrikacijski donos . . . Prenos iz leta 1929 		1,731.226-79 27.736-65
	1,758.963-44		1,758.963-44
			
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 10. maja 1931 se bo izplačevala za leto 1930 8% dividenda pri tovarniški blagajni v Šoštanju.
V	Šoštanju, dne 10. maja 1931.
Upravni svet.
Računski zakliuček
SentjanSkega premogovnika And. Jakil d. d.f Krmelj.
Razmera na dan 31. decembra 1930.
Aktiva
Pasiva
Gotovina	 Premogovnik in rudniške na-prave ••••••••••• Materija!	 Vzdrževanje strojev ..... Vrednostni papirji	 Menice	 Dolžniki	 Inventar 	 Ustanovni stroški		Din 65.399-70 4,316.366-54 511.706-06 26.965--942.298-— 423.840"— 6,999.055-69 16.939--170.000- -	Delniška glavnica	 Redni rezervni fond	 Reeskompt 		 Upniki: denarni zavodi. 721.769-85 dobavitelji . . 1,696.620'— ostali	 7,616.654-35	Din 3,000.000-— 20.000-— 375.000"— 10,034.044"20 43.525-78
		Dobiček: prenos leta 1929 7.199-97 dobiček leta 1930 36.32581	
	13,472.569-98		13,472.669-98
			
V dobro
Zguba in dobiček na dan 31. decembra 1930.
V breme
Stroški produkcije	 Upravni stroški	 Stroški zavarovanja 	 Pokrajinski pokojninski sklad Davki . v	 Dobiček: prenos iz 1. 1929 . 7.199"97 dobiček za 1. 1930 36.325-81	Din 7,910.215-61 580.281-50 441.513-85 190.462-50 173.919-98 43.525-78	Prenos dobička 1. 1929 .... Fakturirani premog		Din 7.19997 9,332.719-25
	9,339.919-22		9,339.919-22
			
V Krmelju, dne 31. decembra 1930.
Upravni svet.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Kocman. — Vol r Ljubljani