r
Poštnina plačana v gotovini.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNlfrVO~~UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
SStfilfii*!
Murska Sobota, 26. aprila 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani s cela stran 800 Din, pol strani 100 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 17
Društvo narodov
Vsa zadnja leta ne najdemo ravne smeri naših političnih sii v Evropi, ki vedno stoji pred večnim vprašanjem: „Kam sedaj?" Trenutno stanje v Evropi je vse zopet postavilo na razpotje, ki bo odločalo za bodočnost. V dve smeri lahko krene: po sedanji poti medsebojne borbe, ali pa na pot sporazuma in sloge, ki nosi v sebi vse kali boljšega in lepšega življenja evropskega človeka. To je pot do Panevrope, do francoskega načrta za organizacijo miru, ki se baš v teh odločilnih trenutkih pojavljata na političnem obzorju. Njih poslanstvo je tem večje, čimbolj odmeva po vseh kotih našega kontinenta žvenket orožja, čim bolj se trgajo pri zelenih mizah mirovne pogodbe, ki so bile izsiljene po milijonskih žrtvah najboljših sinov in očetov vjiesrečo pahnjenega naroda.
Sredi vsega tega pa stoji še vedno Društvo narodov, ki se prizadeva da ohrani svoj vodilni položaj in razsoja nastale spore. Vsakdo pa mora pripoznati, da se mu je ugled silno okrnil. Vedno več ogoročenih glasov se dviguje proti tej ustanovi in danes se čujejo celo že od njene največje zagovornice Francije obtožbe in očitki, češ da bi bilo bolje, da si vsakdo sam kroji svoje politične smernice, a Ženevo naj se kratko-malo prepusti usodi. To so še osamljeni glasovi, vendar so največji dokaz, kako se je ugled Društva narodov omajal in da nihče ne veruje več v ono poslanstvo, ki bi ga moralo izvrševati. Evropa je na tem, da pride od sistema mednarodne mirovne organizacije, na nekdanji sistem pogodb in zvez, ki so se zgradile na vojaški sili posameznih držav. Medsebojno nezaupanje je predvsem povzročilo razkroj Društva narodov, a vzrok temu pa so bili neuspehi in očitni porazi v raznih področjih, zlasti izvenevropskih. Močnejše države so se nenadoma dvignile na površje z namenom, da zaukazujejo in krojijo usodo manjšim članicam, ki so se zatekle v okrilje Društva narodov. To je dovedio do usodne krize, ki jo danes Ženeva preživlja, ki se od dneva do dneva veča in nosi v sebi pogubne kali Evropa je na razpotju!
Vedno pogosteje se čujejo zahteve naj bi se Evropa brigala le za se in naj se ne vtika v zadeve, ki so onstran njene meje, saj je že tolikokrat dokazala, da je preslabotna, da bi jih znala koristno reševati. Da je Ženeva v vseh teh slučajih odrekla, so kaj jasni dokazi: preprečiti ni mogla oboroženega spora med Bolivijo in Paragvajem, zaščititi ni mogla Kitajske, ko ji je Japonska" jemala Mandžurijo in kako je priskočila na pomoč svoji članici Abesiniji, nam prepričevalno govore zadnji dogodki, ki se odigravajo pred glavnim mestom Adis Abebo ... Iz tega že lahko sklepamo, kako bi Društvo narodov posredovalo, če bi izbruhnil kakšen spor na evropskih tieh. Velika mednarodna vprašanja iz najnovejše dobe, ki se rešujejo za zeleno mizo v Ženevi, nas tudi ne morejo navdati z vero v to ustanovo.
Upravičena je zato danes bojazen onih ljudi, ki ljubijo mir, da se res podira ona zgiadba, na katero je svet naslonil svoje zaupanje in svojo vero glede bodočnosti. Male in srednje države so pri tem najbolj prizadete, saj so vidle v Zvezi narodov svojo zaščitnico, ki naj bi jih varovala pred večnim pohlepom velikih držav Izguba majhnih držav, ki bi nastala ob razsulu Društva narodov, bi bila neprimerno večja, kot velikih držav, katerim bi bilo mogoče to Še všeč in dobrodošlo za njihove nenasite namene. Edino v enem bi bila škoda za vse enako: ob reševanju sporov po starem, z medsebojnim uničevanjem bi končne katastrofalne škode zadele velike države nič manj nego ostale narode.
Današnja Evropa ima več bolečih ran iz katerih se širijo bolezenske kali na vse strani. Sedaj se zdi najbolj nevarno mesto Porenje, prav tako je nevarno tudi v vzhodnem ter južnovshod-nem delu Erope, v Podonavju. Četudi se vidi, kakor bi bilo Porenje najobčutlivejše in najbolj nevarno, si ne smemo prikrivati dejstva, da je situacija v celoti v srednjeevropskem področju še bolj na tehtnici, ki se nenadoma zna nagniti do silno katastrofalnih posledic. Nevarno se je napelo tudi razmerje na Sredozemskem morju: dve veliki sili, ki do sedaj nista imeli med seboj sporov te vrste, si grozita z besedami in orožjem. Evropa je postavljena pred težko nalogo ter bo morala danes ali jutri najti izhod iz teh zmešnjav in se oprostiti more, ki se je vlegla na narode.
Francija je prva povzela besedo in nakazala pot iz teme, z veliko vseobsegajočo pogodbo, ki ima za osnovo: Mir. Francoski državnik Fiandin je predložil svoj načrt, ki vsebuje celo ženevsko vojaško silo — vojsko Društva narodov. Ta načrt je izšel iz spoznanja, da je položaj v Evropi silno resen, tako resen, da je že slednjič potreben ukrep, ki ne bi imel le začasnih posledic, temveč da bi dovedel do vsesplošne in trajne ozdravitve. Izšel je iz spoznanja, da more rešiti bodočnost Evrope le močna skupna volja vseh narodov, drugače se mora Evropa odločiti, da prepusti svojo usodo zopet onemu, ki je močnejši. In takrat se lahko zgodi, da bodo manjši narodi zopet morali upogniti hrbet pot biči tujih gospodarjev, ki jih bodo do skrajnosti izkoriščevali v svojo umazano korist.
POLICIKfl
Vlada je določila za javna dela v Sloveniji 3.650 000 Din.
Predsednik vlade se je prejšnjo sredo vrnit iz Bieda v Beograd.
Ban dravske banovine je zopet razpusti! nekaj občinskih uprav.
Notranji dolgovi naše države, so razen letečih, znašali konec marca po nominalni vrednosti 6 milijard 228 milijon Din. Z odkupom obveznic in izžrebanjem je bilo od tega dolga do konca i. 1935 plačanih 724 milijonov, v proračunskem letu 1935/36 pa še 102 4 milijona dinarjev.
Pristaši Ljube Davldoviča so
preteklo nedeljo priredili več »hodov. Shodi so bili v Beogradu, Korečiciin Nišu V Korečici je govoril sam Da vidovič, ki je o hrvaškem vprašanju rekel sledeče: ,še vedno se vodijo z Hrvati pogajanja, a delo počasi napreduje, ker je stvar zelo delikatna. Mi se hočemo dogovoriti, da se da državi primerna ustava in šele nato vas hočem pozvati, da se na svobodnih volitvah izjavite ali hočete to ali ne.* V Jagodini pa je svoje pristaše zbral Hodjera. Ko je začel govoriti pa
je nekaj prisotnih začelo vpiti: »Dol Hodjera, dol s fašisti." Priilo je do pretepa in več oseb je bilo ranjenih.
V	Beogradu sta se sestala naš in romunski trgovinski minister. Razgovor se je nanašal na važna vprašanja trgovinskih odnošajev med obema državama.
Po pisanju nekega lista se baje bavi kraljevska vlada z načrtom za uvedbo novega žitnega režima za letošnjo žetev. Poročila iz žitorodnih krajev napovedujejo izredno bogato žetev ter bo po sedanjih cenitvah znašal presežek žita za izvoz okoli 70.000 vagonov. Z žitnim režimom misli vlada preprečiti padec cen pšenice, ki je sicer radi velikega presežka neizbežen.
V	Ljubljani bo začel izhajati tednik ,Stara pravda", ki bo zastopal politiko onih Slovencev, ki se nagibajo k dr. Mačku.
Prvaki beograjskega dela združene opozicije so se po kratkem velikonočnem presledku spet posvetili delu in so se v zadnjih dnevih vršili važni razgovori. Razgovori so se sukali okrog ustanovitve enotne opozicijske zajednice na osnovi razširjenega bloka združene opozicije.
Na velikonočni ponedeljek se je vršil v Sarejesu velik shod, na katerem je bil glavni govornik bivši ministrski predsednik dr. Srskič, ki je obširno govoril o političnih prilikah v državi ter je ostro nastopi! proti JRZ.
V	Sarajevu se bodo te dni sestali jugoslovanski socialdemokrati. Konferenc! bodo prisostvovali delegati iz vse države. Baje bodo sklenili ustanoviti novo socialistično stranko. V zvezi z to konferenco bo tudi velik javen shod.
TurSke čete so zasedle DardaneJe in otoke v Marmarskem morju.
Bolgarska noče nasilno kršiti mirovne pogodbe. Turški zihievi glede revizije lozanske pogodbe ne bo nasprotovala, da Turki utrdijo Dardane-le, zahtevala pa bo prost izhod na Egejsko morje.
Radi neprestanega prodiranja italjacskih čet v Abesšnijo, v Ženevi resno razpravljajo o mirovnih pogajanjih. Mussolini pa je brezobzirno nepopustljiv v svojih pogojih. Zahteva namreč, da se naj mirovna pogajanja vrše med poveljnikom italj. čet v Afriki in abesinskim cesarjem, vsaka dobava orožja Abesincem se mera ustaviti, Abesinija se mora razoioiiti, Zveza narodov pa naj bo pri vsem tem le — gledalec.
Abesinci so te pogoje seveda
zavrnili v veliko zadovoljstvo Mueso-
linija, kri hoče z tsko težkimi pogoji le pogajanja zavlečl. Mussolini le čaka trenutka, da italjanske čete vkorakajo v Adis Abebo, nakar bo Italija krat komalo proglasila vso Abesinijo za svojo last.
Proti italjanskim načrtom pa nastopajo Angleži, ki se čutijo vedno bolj ogroženi na svojih posestih v Afriki. Angleški zunanji minister zato zahteva poostritev sankcij napram Italiji, predvsem da bi se ji onemogočil vsak uvoz petroleja. Nekateri angleški listi pa predlagajo proglasitev zapore Sueškega prekopa za italjanske ladje ter celo tudi vojaške sankcije.
Po vsej Italiji so priredili velikanska zmagoslavja, ker je bilo zavzeto mesto Desie. Italjanski listi napove dujejo, ba bodo italjanski motorizirani oddelki mogli premagati 250 km dolgo pot v Adis Abebo v 10 dneh.
V strahu pred prodirajočimi Italjani zapuščajo Abesinci svojo prestolnico. Cesar se je s svojo vojsko, ki šteje do 200 tisoč mož, umaknil v zahodno Abesinijo.
Morebiten prihod Italjanov v Adis Abebo še nikakor ne bi pomenil konca vojne. »Sprejeli bomo borbo na prvem gorovju onstran prestolnice", je izjavil ugleden abesinski vojskovodja. Ni izključeno, da bodo Italjani šele po zavzetju Adis Abebe naleteli na hujše ovire.
— Bivši angleški zuuanji minister je biva! za časa velikonočnih praznikov na Dunaju. Njegovemu bivanju pripisujejo velik političen pomen.
Belgijski kralj je odpotoval v Švico, kjer bo baje skušal posredovati med Italijo in ženevskimi krcgi.
Ob priliki pogreba dveh brezposelnih delavcev, ki sta padla pri nekih demonstracijah, so priredili komunisti v Lvovu (Poljska) velikanske demonstracije, katerim ni bila policija kos. Brezposelni so predrli policijski kor-don, začeli pleniti trgovine in lokale in se nato na ulici zabarikadirali. Policija je večkrat brezuspešno naskočila barikade. Pri tem je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Red je šele napravilo vojaštvo.
Po poročilih francoskih listov se pripravlja v Španiji komunistični preobrat. Do sedaj so razpustili vse desničarske stranke ter zaprli okoli tisoč fašistov.
Hongapaj.
Neskunčna krava.
0?i den sen si fseja f tisti naš ne-skunčni cug, keri van fuda fjakši den tak kak napol mrtva pošast po našen lepen no zelenen Mursken poli. Bija sen fčista miren pa se tGdi nesen nič hudega ba. Kumaj pa sen si fseja no malo ogledna, že je teklo okoli mene. Ne voda — toga nesen reka, pač pa besede, neskunčni guč. Vreja je no teka zmiron dale, ne ka bi se šteja le malo fstaviti ali pa celo henjati. Blo je tak, kak pr naši Ščavnici: f časih se ti zažene f kakši ovinek, te pa šQmi prek malih slapof, potlan pa se ti za hipe no počasi zavrti v zamišle-nih podmolih. Pr ten je blo guča po-fsodik fse puno, do zadnega kunca vagona si čflja tisto mehko prleičino, kera je tak lepa, posebno či jo čflješ z vfist mladih, grubih puc tan v go-.
Dečji dnevi za pogozdovanje!
Uničevanje in' propadanje naših gozdov v mnogih krajih naše države, ki zavzema vedno večje dimenzije in nam dela vedno večje sktbi, nujno nalaga celokupni javnosti dolžnost, ukreniti potrebne korake in uporabiti primerna sredstva, da se to propadanje tega neprecenljivega zaklada naše domovine zajezi.
Pogoste elementarne nezgode, kakor so poplave in nevihte, ki pustošijo cele predele naše očetnjave, pomanjkanje vodnih izvirov, usihanje studencev, upadanje vode v rekah in potokih, poslabšanje zdravstveni razmer v nekdaj zdravih bivališčih in letoviščih ter splošno propadanje življenskih pogojev v gospodarskem, zdravstvenem in materijelnem oziru, vse te posledice najdemo tam, kjer so Izginili nekdaj obširni gozdovi.
Ko vse to opazujemo in ko smo prišli do prepričanja, da je na-daljno propadanje naših gozdov preprečiti zvsemi razpoložljivimi sredstvi, moramo z veseljem pozdraviti prirejanje dečjih dnevov za pogozdovanje, kakor ga vidimo na sliki.
V državah, kjer je gozdarstvo r.a visoki stopnji razvoja, se že davno vrši populariziranje gozdarstva med ljudstvom, posebno med kmetovalci. Največjo pažnjo se obrača osnovnim šolam z namenom, da bi se v nežne duše naše mladine vsadila ljubezen do naših gozdov, ter zavest, kako velik splošen pomen za obče blagostanje imajo baš naši gozdovi. Pri nas se prirejajo dečji dnevi za pogozdovanje že skozi deset let in se je dosegel tudi že lep moralen in ma-terijalen uspeh. Napor, ki je združen s pogozdovanjem, budi v mladini veselje do ustvarjajoče človeške sile in množi zaupanje v lastno moč ter skupno udejstvovanje, ako je delo nežnih ročic uspelo. Popolen vzgojni namen se doseže šele tedaj, ko je zagotovljen tudi materijelen uspeh; to je pogozditev golega zemljišča, ustanovitev novega mladega gozda.
ricah nad hasnovitimi slatinskimi zvi-rofčinami. Tiste prleščine, kero sen jas posluša, tiste pa ne gučala nibena mlada no gruba puca, pač pa nekša bole starovična ženska. Veka je bila, mela je močne čunte no trde žfilave roke. PoslGialo nas je jeni guč več: najbole tista dva, mož no žena, kera sta ji sidela najbliže — najbrš sta b!a tudi s tistih blaženih bregač duma — te pa sploh fsl v našen vagoni, f časih celo zašnofani kondokter, či je ša skozik. Nibenemi drugemi ne blo treba gučati, samo ovadva, mož no žena, sta fčasih zinila kakšo zmes ali kaj pitala tak, kak či stojijo tri lotmerške babe na plači, dve gučita, ena pa samo viista odpira, ven nemre zmes. Guč je vreja no teka — štorija se je vlekla kak našo neskupčno Mfirsko pole no nai cug po jen — neskunčna itorija o neskunčni kravi.
Koristi, ki jih izkazuje šolska mladina gozdnemu gospodarstvu ob dobro uspelih dečjih dnevih niso nikakor malenkostne in jih ne smemo podcenjevati. Samo leta 1935 je bilo ob dečjih dnevih v dravski banovini posajenih nad 300 000 gozdnih drevesc ter z njimi pcgozdenih okoli 75 ha goljav. Od tega cdpade na naše Prekmurje približno eia desetina drevesc in površine,
Dečji dcevi morajo poteči v resnem prizadevanju in v zivesti, da se opravlja važno in koristno delo za javnost in za gozdnega posestnika, ako se želi doseči i vzgojni i mate-rijelni uspeh. Dečji dnevi se vrš jo pod nadzorstvom učiteljstva .in je njih trud, przadevanje in požrtvcvanje vse pohvale vredno, kar bodi ob tej priliki posebno še izrečeno.
Prireditve dečjih dnevov gleda javnost z največjimi simpatijami ia
želi le, da se isti v splošno kcrist le še pomnožijo in postanejo sestavni del praktičnega pcuka naše šolske mladine.
Lovci, pozor!
V nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 4 popoldne se vrši v Ljutomeru v hotelu Seršen občni zbor Podružnice Slovenskega lovskega društva v Ljutomeru. Ker bo zbor sklepal o likvidaciji dosedanjega društva in ustanovitvi novega lovskega društva v smislu novega zakona o lovu, opozarjamo vse tovariše lovce iz Prekmurja, ki so člani te podružnice, da se tega občnega zbora gotovo udeležijo. Važnost ustanovitve posebnega lovskega društva za Prekmurje s sedežem v M. Soboti je bila na zadnjem sestanku lovcev v Murski Soboti dovolj pojasnjena in soglasno priznana, zlasti z ozirom na posebne lovske razmere naše pokrajine, ki zahtevajo več za-
Vroče je blo, guč no cug sta me zibala kak nekda mati v zibači, jas pa sen drema od vročine no poslOša. Keko se gnes še ven spotiti tote što rije, teko je van poven.
— šegava je bla no stara. Šteja je meti 900 dinarof za jo. Priša je lani augusta k meni, ven ga poznate, tistega plantavega živinskega mešetara — tan v Galušaki je duma, Frgola še piše, za Cerepinka pa ga majo, eno oko ma falingasto, zato pa tfldi krivo gleja. Ka bi ga le nikdar ne blo pr-neslo f našo hižo 1 - Lepo kravo man, breja je, dobra dojnica, za 900 dinarof van jo dan! Vzemte jo, ne bo van žo! — Tak je guča bo sila v mene, ka bi jo vzela. Meni je bila predraga, pa dve kravi že tudi mamo. — Ci je nečete kupiti, jo vzemte bar v zrejo, dobro ji polagajte pa bo dobro dojila, nazadno pa še je tele vašo. No, tak sen ii mislila, krme mamo zadosti
nimanja in dela za pospeševanje na šega lovstva. Da to dosežemo, so nan potrebna tudi sredstva, ki jih morami za začetek dobiti iz premoženja do sedanje podružnice sorazmerno števili našega članstva. Ker bo o tem skle pal občni zbor, je dolžnost vseh čla nov lovcev iz srezov Murska Soboti in Dolnja Lendava, da pridejo in di z enotnim nastopom sodelujejo pr reševanju teh važnih lovskih zadev.
Resnici na ljubo.
Pod tem naslovom je uredništvc prejelo naslednji dopis:
Gospod Rusanov Igor iz Mursk« Sobote, je v društvu g. Pali Š ftarjs mlinarja v M. Soboti dne 16 aprila 1936, peljal svoj auto v Maribor na uradni pregled.
Ob povratku iz Maribora, je šofi-ral gosp. Š f tar in prispel približno ob 19. uri na brod v Petanjcih. Ko je brod z avtom preplul do polovice Mure, je nekdo z biciklom na desni strani Mure, na brodarja kričal, nij se vrne z brodom zopet na desno stran in ga vzame na brod. Brodar se ni nato oziral, marveč je vozil naprej, nakar je ta oseba še nekaj kričala.
Po prevozu na levo stran Mure, sta gg. Rusanov in Š flar z avtom brez vsake nezgode, ob približno pol osmih dospela v M. Soboto in peljala avto v garažo.
Okoli 22. ure je prispela g. Žura-jeva iz M. Sobote na stanovanje g. Rusanova in težila, da je g. Rusanov z avtom povozil njenega soproga Ludvika Žuraj tako hudo, da ga mora dati cepiti in da bo zdravljanje trajalo približno 14 dni.
G. Rusanov je z začudenjem to poslušal in pripomnil, da ni njenega moža nikjer videl niti koga povozil k čemu lahko služi za pričo mlinar g. Pali Šiftar, ki se je z njim voz i. Toda g. Žurajeva je pripomnila, da temu ne verjame, češ da ima zato 100 prič na razpolago, nakar ji je g. Rusanov pokazal vrata in jo nagnal ven.
Ko je g. Rusanov dne 17. 4 1936 zjutraj šel v tovarno, so ga razni znanci in prijatelji na potu vpraševali o nezgodi z avtomobilom in obenem izrekali sožalje k nesrečnemu slučaju.
Bliskovito se je razširila po M. Soboti ta izmišljena nezgoda. Govorili so celo, da je bil g. Žuraj, vsled
za tri bleke, či nič ne prirediš, zgBbiš. Pa sma se pogodila — drugi deri je bila krava že v naši štali. Stregla sen ji bole kak svojin kravan, naravnost scartala sen jo. Tiidi una me je mela rada, ven je vidia, kak za jo skrbin, ka je dobla zmiron najbolšo krmo no mela najlepšo pašo. Dere jo je For* gola od nas odegna, mislite si te 60 jo pobile solze, resen, jokala se je pa me tak milo nazaj poglejfivalal — Vi mi najbrš toga ne verjete, ka so jo solze pobile — pa je le rešeni Tiidi jas sen se solzila, pa še zaj mi jena joč, či se spotin, kak me je glejalil Vzela sen jo v zrejo za žvaro no tele, ven je Frgola prava, ka je breja. Samo dugo ne začela vimjati, že sen mislila, ka me je nabrisa z jalovicoj, no ie potlan, dere je že vimjala, je zvard zadržavala pa še ne pfistiia dojiti.
dobljenih poškodb, v bolnici operiran in da takoj po operacji umrl.
G. Žuraj je res nekaj poškodovan, toda ne vsled avtomobilske nezgode, ki je sploh ni bilo, ampak morda vsled neprevidne vožnje z kolesom v štadiju veselega razpoloženja.
Ugotovljeno je, da je bil oni, ki je kričal ob privozu avtomobila na brodu v Pdarsjcih, na desnem bregu reke Mure, g Žuraj, kar dokazuje, da je bil g. Žuraj daleč za avtomobilom, radi česar je tudi nemogoče, da bi ga bil avtomobil povozil.
Toliko javnosti v vednost s pri pombo, da se je ta velika nesreča končala prav srečno z nekolikimi praskami, katere je dobil g. Žuraj. Kako je te dobil bo najbrž ta gospod sam dobro vedel.
DOMAČE \?EST
TTOurska Sobota:
—	Odlikovanje. Naš prekmurski rojak ing. pporučnik g. Klanjšček Oskar je bil za vestno službovanje odlikovan z kolajno za vojaške zasluge. Naše iskrene čestitke!
—	Osebna vest. Na intervencijo politične pisarne predsednika gospoda Dr. Mačka, je postavljen za zastopnika zav. družbe „Croatia" gosp. Božidar Budin iz Murske Sobote. Obenem bo gosp. Budin imel informativno pisarno »Gospodarske Sloge*.
—	Prijava k privatnim izpitom na drž. real. gimnaziji v Murski Soboti. Privatisti, ki so se priglasili za polaganje izpitov in ne spadajo pod šolski okoliš mursko-soboške gimnazije (srez? Murska Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer) morajo svoje prošnje za spregled šolskega okoliša predložiti ravnateljstvu drž. real. gimnazije v Murski Soboti najkasneje do 5 maja 1936, oni pa, ki spadajo v omenjeni okoliš, naj predložijo prošnje za polaganje privatnega izpita najkasneje do 10. maja 1936 Ravnateljstvo. . — DljaSka prireditev. Novoustanovljeni narašč. odsek priSok.se jez vso vnemo lotil svojega dela, kar nam najbolj dokazujejo lepo pripravljeni naraščajski sestanki. Zadnji sestanek je bil preteklo nedeljo na katerem so bili poleg recitacij in predavanj, vpri-zorjeni nekateri odlomki iz komedije: Ulysses iz Itake. Dijakom k uspehom čestitamo in bi bilo le želeti, da bi nadaljevali pot po kateri so krenili.
t- Iz strelske družine. Po zadnjem občnem zboru se je konstituiral nov odbor v katerem so poleg dolgoletnega in zaslužnega predsednika g. ma-jora Narandžiča, za podpredsednika not. g. Koder Anton, za tajnika g. Puncer J,, za blagajnika g. Nadai F. ca orožarja g. Jokovič D. ter za delegata kapetan II. ki. g. Ivaniševič. izvolil se je tudi odbor treh članov (g. not. Jezovšek, g. prof. Zobec in g. Marič) z nalogo, da organizirajo propagando pri mladini. Na predlog g. srez. načelnika Lipovieka bo izlet v Mačkovce, kjer se bo vršilo nagradno streljanje samo za Slane družine. — Pozivajo se vsi člani, da letno člana-ki znala 12 Din do 1. maja po-iajopri blagajniku g. Nadai-u. Lju-ji strelskega športa, združite se v naii StreljaČki družini i
— Požar. Dne 19. aprila 1936 ob 21 V2 uri je nenadoma Izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika in predsednika občine Martjanci gospoda Vezer Geze. čeravno je doma ča gasilska četa takoj nastopila !n čeravno so prispele na kraj požara okoliške čete in četa iz Murske Sobote, ni bilo mogoče požara takoj zadušiti, marveč le omejiti, da se ni še dalje razširil. G. Vezerju je požar uniči! poleg poslopja, vso krffio in veliko gospodarskega orodja. Škoda se ceni na 80 000 Din.
6ornja Lendava :
—	Osebna vest. Na tukajšnjo šolo je nameščen kot peta učna moč bivši učitelj Dolenc Stanislav. Želimo, da bi se počutil v naši sredini najboljše.
—	Jadranska Straža priredi v nedeljo 26, t. m. družabni izlet v Per-točo k tamkajšnjemu gostil. Partlnu. Posebnih vabi! se ne bo razpošiljalo, vsi so dobrodošli. Kolesarji odrinejo izpred Hu'ove hiše ob 14, pešci pa ob 13. uri.
—	Rakičan. V nedeljo, dne 26 aprila 1936 priredi tukajšnja sokolska četa igro v petih dejanjih: „Deseti brat", v režiji g. Antalič Štefana. Igra bo vprfzorjena v gostilni g. Čačino-vlča. Začetek je ob 15. uri. Vstopnina 5, 3 in 2 Din. Vs! vabljeni! — Uprava Sokoiskega društva Murska Sobota vabi vso članstvo, da se te prireditve udeleži.
—	Dolnji Slaveči. V frančiškanski cerkvi v Mariboru sta se na velikonočni ponedeljek poročila g. Kuštrin Stane, učitelj v Dolnjih Slavečih z gdč. Škorjanec Cecilijo, učiteljico iz S*. Jurija (Prek m ur je). Mladim kulturnim delavcem na Goričkem želimo obilo sreče in blagoslova. Ad multos annos!
—	Poročila sta se g Horvat Ferdo iz Gradišča z gdč. Moreč Šariko iz Tešanovec. Mlademu paru v novem življenju mnogo sreče in zadovoljstva. Čestitamo!
—	Slovo goričanskih fantov re krutov iz vasi Neradnovec, Adrijanec, Čepinci, Gor. Petrove! in Lucove. Ob odhodu k vojaški službi pošiljajo srčne pozdrave svojim staršem, sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, posebno pa goričkim fantom in deklinam, ter jim kličemo: „Na svidenje I" Zahvaljujemo se vsem, ki so nas spremili na naši poti do kolodvora, to je našim znancem in prijateljem: Karba Aleksander čevlj. poni., Ballek Aleksander št. 54 , Lovenjak Vendel iz Neradnovec, Ballek Adam Andrejci, Časar Karel, Žido Ludvik iz čepinc, Luco Elek iz Gor. Petrovec in Kardoš Ludvik čevlj. pom. Lucova.
—	DomanjSevci. Dne 19. aprila 1936 je izbruhnil požar v razdobju ene ure na dveh mestih in uničil eno stanovanjsko poslopje, eno gospodarsko poslopje z pritiklinami in en kozolec. Skoda je precejšna. Tudi tu se je le gasilstvu zahvaliti, da se požari niso razširili po celi vasi.
Olimpijski trener v M. Soboti.
Pozivam vse lahkoatlete in nogometaše, da se redno udeleže treningov dne 21., 22. in 23. IV. vsako popoldne od 4 ure naprej do 7 ure. Trening bo vftfil olimpijski trener naše državne reprezentance gospod Klein.
Kdor je v službi, naj si eveatuelno za te dneve preskrbi dopust.
Načelnik lahkoatl. sekcije.
GASILSTVO:
Častiti gospod župnik Godina Šte-fin je dne 19. aprila 1936 blagoslovil novi gasilski dom v Ženavijah. Svečanosti se je udeležilo 107 gasilcev domačih in sosednjih čet ter ogromno število naroda.
Po blagoslovitvi se je zastopnik župe g. Klanjšček v primernem govoru zahvalil za Številno udeležbo in vspod-bujal tovariše gasilce k nadalnjemu nesebičnemu delu v prid bližnjemu ter poveril gasilski dom v varstvo in v porabo predsedniku četeženavlje tov. Škergetu. Ko je končal član uprave gasilske župe tov. Štefane Franc svoj govor in predsednik čete tov. Škerget v kratkih jedrnatih besedah prevzel gasilski dom v varstvo in uporabo, je bila slavnost z igranjem državne himne končana.
Posnemanja vredno je to, da si je četa Ženavlja postavila ličen gasilski dom in to iz lastnih sredstev in brezplačnega dela ter z delno pomočjo vaščanov.
Po končanem cerkvenem obredu se je razvila neprisiljena zabava, ki je potekla v najboljšem razpoloženju.
Zahvala.
Ob težki izgubi našega predragega soproga, brata, strica in sorodnika gospoda
PREISZ IZRAELA
trgovca
na Hodošu, smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da moremo le tem potom izreči vsem, ki so bodisi z besedami ali pismeno skušali lajšati našo bol, najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoča vdova in r«.i*ilna Preisi.
Draibeni oklic
Dne 28 aprila 1936 ob 8 uri se bode prodala pri Sreskem sodišču v Murski Soboti soba št. 18. gostilna in posestvo Šakal Ludvika in Frančiške, Križevci, Prekraurje. Nadaljne informacije se dobijo pri dr. Valyl Aleksandru, advokatu v Murski Soboti.
VABILO
na XV. redno letno skupščino, ki se bo vršila v soboto , dne 2. maja 1956 ob pol 10. uri dopoldan, v veliki dvorani nSokolskega doma" v Murski Soboti .
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2.	Poslovno poročilo tajnika za leto 1935.
3.	Blagajniško poročilo za leto 1935.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Sklepanje o proračunu za leto 1936.
6.	Volitev predsednika, 2 podpredsednikov članov uprave, nadzorstva, častnega razsodišča, šolskega odbora in delegatov za zvezno skupščino.
7.	Sprejetje pravilnika o vajeniških izpitih.
8.	Sprejetje pravilnika o nakupovalcih.
9.	Sprejetje pravilnika za posamezne odseke.
10.	Volitev odsekovih odborov.
11.	Razprava o nezgodnem in bolniškem zavarovanju članov.
12.	Stanovsko glasilo.
13.	Samostojni predlogi.
14.	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna se vrši eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov (člen 16. pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki sojihpoedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanj em pismeno upravi združbe (člen 17. pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali ne predloži tri dni pred zborovanj em pismene upra-vičbe z tehtnimi razlogi se njemu predpiše globa: in to za člane stanujoče v Murski Soboti Din 50'-, za vse ostale Din 20*-.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v tedniku „Murska Krajina" štev. 19-22 letnik 1935 ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpoložen obračun združbe za leto 1935 vsem članom od dne 5. aprila do dneva skupščine.
Murska Sobota, dne 5. aprila 1936.
UPRAVA
Združbe trgovoev za srez M. Sobota \	v Murski Soboti..

Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Banovinske davščine.
5.) Trošarina na ogljikovo kislino znaša od kg za proizvodnjo brezalkoholnih pijač 5 Din, za ostale namene 2 50 Din. Za brezalkoholne pijače brez dodatka ogljikove kisline 10 par od vsakega decilitra vsebine. Brezalkoholne pijače brez dodatka kemikalij so trošarine proste. Trošarina pa se plača tudi od raznih tablet in sicer 25 par od kosa. Umetne uvožene brezalkoholne pijače 10 par od vsakega dl.
6) Banovinska trošarina na mineralna vode znaša pri steklenicah izpod 1 litra 20 par, do 2 litra 30 par od vsakega litra.
7.)	Trošarina na kvas 4 Din od kilograma.
8.)	Na bencin 100 Din od 100 kilogramov.
9.)	Trošarina od konsuma električnega toka se plača tudi če se uporablja tok Iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine. Le tok za cestno razsvetljavo, cerkve, državne in samoupravne zavode in urade je prost. Trošarina znaša 20 par od kilo-vatne ure pri ceni toka do Din 4.99 in 15 par pri ceni nad 4.99 din. Pri ceni nad 7 Din se trošarina ne plačuje. Vse javne dajatve se za odmero trošarine odbijejo.
10.	Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno : za osebne avtomobile in avtobuse za vsakih načetih 50 kg čiste teže Din 25, za tovorne avtomobile Din 15. Poleg tega za vsakih začetih 50 kg čiste teže do 1500 nosilnosti kg Din 10, za vsakih nadaljnih začetih 50 kg Din 5. Priklopni vozovi za vsakih 50 kg 5 Din, ea vsakih začetih 50 kg Din 10 in za vsakih nadaljnih začetih 50 kg še Din 5. Za traktorje za vsakih začetih 50 kg 20 Din, za motocikle z priklopnimi sedeži Din 150, brez priklopnih sedežev Din 100 za vsakih 50 kg Ciste teže.
Trošarina se plačuje v štirih enakih obrokih.
11.)	Taksa za plesne prireditve se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalcev, v letoviščih in kopališčih ter v Ljubljani v višini Din 300, v trgih Din 200, drugod 100 Din. Za plesne vaje se ne plačuje taksa. Za podaljšanje policijske ure se plačuje v Ljubljani, kopališčih, zdraviliščih in mestih s 4000 prebivalcev 100 Din, v drugih krajih 50 Din. Za podaljšanje preko 2 ure pa dvojna taksa.
12) K drž. taksi po tar. post. 99a (na vstopnice) se pobira 40% banovinska doklada.
13.) Banovinska taksa na lovišča, lovske karte, ribolove, znaša 10% letne zakupnine in poleg tega 20 par od vsakega ha Ioviiča. Lastniki samo svojih lovov pa plačujejo 50 par od vsakega polnega ha. Lastniki ribarski okrajev 25 odstotkov letne zakupnine.
14) Od vsake lovske karte 100 Din, od one za čuvaje pa 50 Din. Od mesečne lovske karte pa 100 Din.
15)	Taksa za šoferske legitimacije za usposobljence avtomobilske vožnje 100 Din, za motocikle Din 50. Ob prvi izdaji pa znaša taksa Din 250, ozir. 125. Poklicnim šoferjem se zniža taksa na eno četrtino.
16)	Od prenesa nepremičnin se pobira 2% taksa. Od prenosa kmečkih nepremičnin med živimi se pobira le polovica te takse.
17.)	K drž. dopolnilni prenosni taksi se pobira 100% banovinska doklada.
18.)	Taksa na zavarovalne premije znaša 1% od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin. Te davščine so o-proščena vsa javna in javnopravna socljalna zavarovanja. Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca.
19) Davščina na dedščine se po blra v višini 20% od državne osnovne takse. Pri dediščinah, ki so po čl. 6. toč. 5. zakona o taksah oproščene diž. takse, se pobira samostojna taksa v višini 1% od čistega pripadka nad Din 20.000 do 50 000 in 2% nad to vsoto.
20.)	Taksa za posest in nošenje orožja se plačuje v višini 50% drž. takse.
21.)	Banovinske administrativne takse in doklade k drž. taksam se pobirajo 50% doklada po tar. post. 25., 33, 41, 43, 47. in 48. 100% doklade k drž. taksi po tar. post. 29, 50o/° doklada po tar. post. 3., 90., 91. in 92 zakona o taksah.
22.)	Taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih 2 Din za drobnico, 4 Din za posamezno veliko žival.
23.)	Prispevek avtobusnih podjetij za čezmerno izkoriščanje cest se določi pavšalno po določbah gradbenega ministrstva.
24) Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani soc. zavarovanju plačujejo 5 in pol % od kosmatega zaslužka, mezde ali pokojnine, za bed-nostni sklad, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po pol dinarja dnevno, 2 Din tedensko ali 11 Din mesečno. Službo-davcl nameščencev in delavcev plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov.
(Konec.)
KTTOJŠTOO
Tajniško poročilo za L 1935 in delovni program za l. 1936 na plenarni seji
srez. kmet. odbora, dne 4. t. m.
Program dela za 1. 1936 in v bodoče.
Važnejši kot pogled nazaj je pogled naprej. Lepi načrti delovnega programa so Vam že znani iz prejšnjih let, zato jih ne bom ponavljal. Bo pa potrebno pri nadaljnem delu nekoliko preorijeniacije radi menjujo-čih se gospodarskih razmer, vedno večjih zahtev, a vedno nižjih denarnih sredstev. V splošnem se bo pa ostalo vendar le na dosedanjem programu. Zato mi dovolite, da podam jaz, kot novodošli, ki sem še izven vsega, a sem vendar pregledal dosedanje pospeševalno delo, vse dose-
danje načrte, statistični materija!, ter precej tudi gospodarsko stanje zunaj po srezu samem, par pripomb zana-dalnje delo iz splošnega kraetijsko-gospodarskega stališča. To je v toliko lažje, ker mi je bila to v dosedanjem poklicu moja glavna stroka. Prvo zadeva delitev pospeševalnega dela, drugo pa smernice za to delo.
Pri izvajanju vsega pospeševalnega dela je potrebno, točno določiti in ločiti delokrog dela banovine, zveze selekcijskih društev in občin od dela sres. kmet. odbora Banovina mora dajati inicijativo in dovoljna sredstva za temeljna dela pri pospeševanju kmetijstva, a pri tem se ne sme izgubljati v podrobnosti. Zato ostane nje delo še nadalje forsirati čimbolj zidavo gnojišč, silosev, izboljševanje gospodarskih zgradb kot temeije napredka, dalje melijoracijska, komasa cijska in osuševalna dela, zboljševa-nje živinoreje z nabavo plemenjakov za obnovo krvi, zboljšanje semenskega blaga in upeljavo novega semena, skrb za široko strokovno kmetijsko izobrazbo, s šolo, tečaji in predavanji itd. Sreski kmet. odbor kot zastopnik vseh občin, pa mora gledati, da so in bodo deležni teh banovinskih dobrot res vse občine in kraji sreza in kot posredovalec med občinami mora paziti, da se ne prezre ravno revnejših, tihih in oddaljenejših krajev> do katerih banovinske subvencije ne dospejo, ker ali ni organizacij ali ni dovolj priglašencev. Le tu sme sam pomagati, ko bi drugače morala banovina, če tudi nekoliko na račun gospodarsko močnejših občin, ne pa narobe. Zato je njegovo delo, da bo za vzorce in za demonstracije v vsakem malo večjem kraju vsaj par vzornih gnojišč in hlevov, par silosev, vsaj eden, četudi manjši vzoren sadovnjak in par vrtov, par urejenih
naravnih in umetnih travnikov itd Kot veste, povzroča le nasprotja ii vročo kri, če gre preveč v ene in ist< kraje in to včasih kar od treh strani Tako tudi ni ne dobro ne vzgojno če občina, društvo ali posameznil dobi karkoli s podporami zastonj, ke) se tako prejetega ne zna ne ceniti n< varovati. Kdor zna bolje prositi, dob res več, a predaleč to ne sme iti Tako se dobe n. pr. »bikorejci", k bi najprej radi od banovine in občin« zastonj najboljšega bika, nato vložt prošnjo na sres. kmet. odbor za pod poro za krmo, češ da ji krma preveč stane, nato pa pridejo kmalt prošnje na zvezo, da bi dovolila biki odprodati mesarju, ker je postal pre< težek za male krave, ki so v kraju.
(Se bo nadaljevalo.)
I 503/35
Draibeni okli«
Dne 22. maja 1936 ob 8. uri bo pr tem sodišču v sobi št. 18. dražba ne premičnin: hiše in njive, zemljiška knjiga: Neradnovci V2 vi. štev. 23 in 115
Cenilna vrednost: 8842 Din.
Najmanjši ponudek:5908 Din.
Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pr dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uve< ljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražben oklic, ki je nabit na uradni deski tegi sodišča.
Snsho sodišče v Murski Soboti
odd. IV. dne 6. IV. 1936.
Na najlepšem mestu v Štrigovi se proda
enonadstropna hiia
primerna za trgovino. Obenem je na prodaj 10 malih oralov zemljišča, vinograd, sadovnjak, njiva in gozd. Poizvedbe pri: Makovec Josip, Štrigova.
Zahvala.
Ob težki izgubi naše nadvse dobre mame, tašče in stare matere gospe
KODILA TEREZIJE
izrekamo iskreno zahvalo za vse številne ustmene in pismene izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem številnih krasnih vencev in cvetja, nadalje čč. duhovščini za blagoslov in poslovilne besede, ter sploh vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji
poti v tako častnem številu. Iskazano nam sočutje do blage nepozabne pokojnice,nam jebilo v veliko tolažbo.
V MURSKI SOBOTI, dne 9. aprila 1936
taliljoio družina BENKO JOSIPA, VUKAN KOLMANA.
KOLESARJI pazite!
NAJBOLJŠA KOLESA: I NAJCENEJŠA KOLESA:
NAJVEČJA IZBIRA: Pri $tivan-II DELI ZA KOLESA in: mmm^mmi^m GUME ZA KOLESA: |
Vedno v največji izbiri, Naš program:	pO VtajltiSH Stalili ceni!
lil Hilliik - VELIK PROMET.
OflUjti iluiiulon, utoniti eni braibieui, ■! in Vn u raxpil«|E.
ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA