Mostnina plaćana v gotovini Leto LXVm., št. 187 Ljubljana, torek 20. avgusta I935 r-^a Din 1.- —Oa vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike, —• inseran do 80 petit fwt a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji tnseratl petit itsta Din 4^. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode e«1Ja mesečno v Jugoslaviji Din 22^, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica Stev. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3123 m 3123 f °J*ružn*«*: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljnbljanska telefon' št 26. — CELJE: cellako uredništvo: Strossmayerjeva unča 1, telefon šL 66 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St~ 190. — JESENICE, Ob kolodvora Ni Rs*un prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.851. Nazaj v Ženevo Po neuspehu pariških pogajanj se bo moralo sedaj baviti z ita-lijansko-abesinskim sporom zopet Društvo narodov Pariz, 20. avgusta, r. Angleški zastopnik na pariški konferenci lord Eden in ,itailijanski zastopnik baron Aloisi sta tvčeraj popoldne zapustila Pariz in od-|potovala v London odnosno Rim, da po-Iročata svojima vladama o poteku pa-'riških razgovorov. Pred svojima od hordom sta imela še ločene sestanke z ministrskim predsednikom Lavalom, Lavalov razgovor z Edemom je trajal .skoraj celo uro. Kakor zatrjuje »In-Žtransingeantč, sta oba državnika na 'tem sestanku proučvla položaj, ki je nastal po polomu pariške konference ter .se zlasti bavila z možnimi mednai*odni-)mi posledicami italijanske vojne proti Abesiniji. Z baronom Aloisijem je razpravljal Lgval o prihodnjem zasedanju • sveta Društva narodov, na katerem bi se imel ix>drobno obravnavati italijan-sfeo-abeshiski snor. L?val si je prizadeval, vrivati tako na Edena, kakor na Aloisija. da bi zavzela na zasedanju sveta Društva narodov čim bolj pomirljivo stališče. Edena je skušal zlasti prepričati, da je v splošnem interesu, če sankcije proti Italiji, ki jih namerava vsekakor predlagati Anglija na prihodnjem zasedanju Društva narodov, ne bodo preostre. Od barona Aloisija je skušal dobiti zagotovi'!o, da se bo Italija udeležila zasipanja sveta Društva narodov, ki se prične 4. septembra. Kakor pa zatrjuje ornem jeni list, se je Aloisi izogibal pritrdilnemu odgovoru, čeravno ni direktno zanikal sodelovanja Italije. Končno je Laval obema držav-inikoma pred oči 1 nujno potrebo nadaljevanja mednarodnih pogajanj o donavskem paktu na podlagi osnov, ki so bile dogovorjene v Stresi. To naj bi bil dokaz, da dogodki v vzhodni Afriki, kakorkoli bi se razvili, ne smejo vplivati na razvoj v Evropi ter da mora ostati fronta, ki je bila ustanovljena v Stresi, neokrnjena. Glede na to je treba v prihodnjih dneh računati z izredno živahno diplomatsko delavnostjo. Nove koncesije Pariz, 20. avgusta, r. Agenoe Havas poroča iz Addis Abebe, da je Abesinija na prigovarjanje Anglije v teku pariških razgovorov pristala na nove dalekosežne koncesije v prid Italije. Pristala je na odstopHev velikega ozemlja med itali janskima kolonijama Kritrejo in Somalijo, teko da bi dobila Italija direktno zvezo med obema kolonijama, razen tega je pristala tudi še na razne druge važne gospodarske koncesije. Kljub vsemu temu pa je Italija vztrajala na vojaški okupaciji vse države. Abesinija in Anglija Parii, 20. avgusta, r. Pred svojim odhodom iz Pariza se je Eden sestal tudi še z abesinskim poslanikom Havanatom ter :ga obvestil o prekinitvi razgovorov z Italijo. Po tem sestanku je abesinski poslanik sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo, v kalen naelaša, da je bilo postopanje Anglije % italijansko — abesinskem sporu doslej skrajno korektno. O vtisu, ki ga je napravil prelom pariške konference na abesinske Kroge, je poslanik odklonil vsako izjavo. Dodal pa je, da računa Abesinija sedaj samo še na Društvo narodov in da bo na priho- Anglija v skrbeh Sklicanje izredne seje ministrskega sveta — Varnostni ukrepi v London, 20. avgusta r. Lord Eden se je sinoJ; okrog 20. vrnil z letalom iz Pariza. Ministrski predsednik Baldwin je imel že včeraj popoldne telefonske razgovore z Macdonaldom in zunanjim ministrom Hoarejom, ki ju je pozval, naj se čimprej vrneta v London. SHčne pozive so dobili tudi vsi ostali člani vlade, fte v teku tega tedna bo izredna seja ministrskega sveta, na kateri bo Eden podal podrobno poročilo o dogodkih v Parizu. Ministrski svet bo nato sklepal o nadaljnem postopanju in o stališču, ki ga bo zavzela Anglija v italijansko abesinskem konf^ktu. Ne g!e-de na sklepe vlade pa so že izdani okrepi, ki kažejo, da so v Londonu izgubili sleherno nado na mirno poravnavo konflikta. Straža na britanskem poslaništvu v Addis Abebi .je bilo močno povečana. V angleških kolonijah v vzhodni Afriki, zlasti na ozemlju. Id meji na Abesinijo in kjer bo morda priš!o do bojev med Italijani in Abesinci, s t začeli koncentrirati angleške kclontome čete, da zaščitijo ozemlje angleških ko- Italija Afriki Ioni j. Na seji ministrskega sveta bodo razpravljali predvsem o prepovedi izvoza orožja v Italijo in Abesinijo. London, 20. avgusta, z. V razmotri-vanju bodoče politike Anglije prihajajo listi do soglasnega prepričanja, da bo Anglija na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi zelo energično nastopila proti Italiji. Vedno bolj namreč po sodbi listov prevladuje v angleških političnih krogih prepričanje, da je italijanska politika koncem koncev naperjena direktno proti Angliji suni. Le nekateri listi se izjavljajo proij uve-tjavljenju sar?k-?:i proti Italiji, ker bi mo^Io to dovesti do vojne, za vo;no pa Anemija ni priorav:j*?:*a. »Daiiv I^vpr^s« tudi niisT?. đa bi Francija ne Bsdelavaia pri sankcijah pro£l Italiji in da bi raje žrtvovala Društvo rp -oSov. Nasprotnega mnenja pa .«e »Times«, ki poudarja, da je enotna fronta med Fr^-cllo in Anglijo doživela haš v zv1r'<-h dneh silno o;ačen,je, ker tudi v F>°?»?ri*.j no br>Vi narašča ne»»"»»»oTcžonJe politiki Italije. gtnifii proti Italjanski listi napadajo Anglijo zaradi njene nepopustljivosti, odklanjajo pa intervencijo Društva narodov Rim, 20. avgusta, r. Italijanski listi so v splošnem zelo rezervirani glede preloma pariških razgovorov. Le >Gi-ornale d' Italija« in Corriere dela sera« prinašata o tem daljše članke. »Gioma-le d' Italija« pravi, da se londonski »Times« moti, ko piše, da je bodočnost Društva narodov odvisna od Mussolini-ja. Ta ustanova ne zavisi od duceja, ki je prepričan o svoji pravici in o potrebi Italije in ki bo šel naprej po svoji začrtani poti, puščajoč ženevsko ustanovo popolnoma na strani. Društvo narodov, pravi list dalje, zavisi od velikih držav, ki hočejo izkoristiti to preživelo ustanovo v obrambo kaotične in barbarske države. Spor med Italijo in Abesinijo ni spor med plemeni, marveč spopad civilizacij, ki ga je v prvi vrsti povzročil napad Abesinije na živijenske interese Italije. »Corriere delle sera« objavlja članek pod naslovom »Eden se vrača v London s svojo skledo leče« in piše med drugim: Pariška pogajanja so končala s tem, da je prišlo nerazumevanje Anglije za potrebe Italije do polnega izraza. Laval zaradi mednarodnih in političnih razlogov ne more zavzeti nikakega odločilnega stališča, nati ne more obsojati Anglije. Zato se zadovoljuje s tem, da kaže še nadalje nekako nevtralnost. Angleži pa kljub lepim besedam ne kažejo prav nikakega razumevanja za Italijo. To si velja zapomniti za drugo priliko ! Rim, 20. avgusta, AA. Uradni krogi vzdržujejo slehernega komentarja o neugodnem koncu razgovorov v Parizu. Italijanski listi v svojih naslovih to konferenco odkrito imenujejo bankrot pariške konference. Prevladuje vtis, da se uradni krogi še nočejo izreči, dokler ne dobe podrobnega poročila barona Aloisija o pariških razgovorih, morda pa tudi ne prej, doMer ne bodo videli prve reakcije pariškega neuspeha na britansko politiko. Pristojni italijanski krogi se za zdaj zadovoljujejo s tem, da izjavljajo, da mimo in vedrega čela gledajo v bodočnost. V nekaterih krogih pa napovedujejo, da bi se do usodnega sestanka sveta DN 4. septembra utegnil položaj še i^remenrti. „Sporazum ni več mogoč!14 Senzacionalna izjava barona Aloisia pred odhodom iz Pariza — Italija je odločena izvesti radikalno rešitev Pariz, 20. avgusta, z Pred svojim « vil, da to ni točno, Italija se je samo odhodom iz Pariza je sprejel italijanski dnjem zasedanju zahtevala, da se uvede po- ga^opnik na pariški konferenci baron stopanje v smislu določil pakta Društva na- . . otopanj- rodov, ker so ostali vsi dosedanji poizkusi za mirno poravnavo brezuspešni. Poravnalna komisija zopet zaseda Parii. 20. avgusta r. Pod preu^usevom grškega poslanika Poli tisa se je včeraj popoldne zopet sestala poravnalna in razso-dišena komisija, ki naj razpravlja o incidentih na italijansko _ abesinski meji. Vse blagovne borze v Italiji zaprte Rim. 20. avgusta b. Po nalogu vlade so bile * Ualiji zaprte vse blagovne borze, da se prepreči vsaka spekulacija v terminski trgovini. 450.00© Abesineev pot? orožjem London avgusta, d. >JUaii^ -uail< poroča iz Addis Abebe, da pošiljajo znatne množine vojnega materijala po železnici in s karavani mi v pokrajino Harar in druge severne pokrajine. Po zadnjih podatkih štejejo v teh pokra* jmah zbrane abesinske čete 430.000 Aloisi novinarje ter jim podal značilno izjavo o stališču Italije. Med drugim je dejal: Italija je trdno odločena« da spravi abesinski problem do konca s sveta. Italija hoče imeti svobodne roke v Afriki in v Evropi. Glede uspeha iu uresničenja svojih načrtov je Italija brez skrbi. 200.000 vojakov, ki jih imamo pripravljenih na abesinski meji, popolnoma zadošča za 450.000 abesinskih vojakov. Pariška konferenca naj bi bila pokazala, kako daleč je mogoče spraviti v sklad stališča treh velesil. Izkazalo se je, da je sporazum nemogoč. Tudi ne vidimo nobene možnosti za dosego sporazuma po diplomatskih pogajanjih. Jedro italijanskih zahtev je svoboda in varnost, da more do kraja izvesti svojo politiko napram Abesiniji. To pa lahko nudi samo popolna razorožitev Abesinije. Italija nima namena zapustiti Društvo narodov, če k temu ne l»o prisiljena. Italijanska vlada bo na prihodnjem zasedanju v Ženevi zastopana, če bo to le količkaj mogoče. Na pripombo nekega novinarja, da se ie Italija v pogodbi iz leta 1325 obve- obvezala jamčiti za integriteto Abesinije, ne pa za njeno neodvisnost. Na vprašanje, na kakih temeljih smatra Italija nadaljevanje pogajanja za možno, je baron Aloisi odgovoril, da je radikalna rešitev abesinskega problema najboljši predpogoj za nadaljne razgovore. Na vprašanje dopisnika dunajske »Neue Freie Presse«, kako daleč bi vojna v Afriki vplivala na podunavsko politiko Italije je baron Aloisi izjavil: Italija neomajno vztraja pri svoji podunavski politiki, M jo bo slej ko prej nadaljevala v najtesnejšem sodelovanju s Francijo in Anglijo- Pogajanja o tem so že v teku in se bo ta x>litika še bolj poglobila. Milijon vojakov, ki jih ima Italija pripravljenih za Afriko, je najbolje jamstvo, da je Italija v»ak čas v stanju, da do kraja izvede svoje načrte. Pariz, 20. avgusta, z. - Diplomatski sotrudnik »Oevra« piše, da izjava barona Aloisija ne dopušča več iluzij o mirni poravnavi -pora. Tudi ne dopušča nikakega upanja več, da bi Itafija prišla 4. septembra v Ženevo. Dovolj je vzroka, za bojazen, da bo Italija na vse mogoče načine zavlačavala poslovanje J«- J— ■ £--o---- —------- i -13--------- .„„- *-- ----*• zala jamčiti za nedotakljivost in neod- J poravnalne in razsodisene komisije, da Ajbecamrja, je baron Aloisi iz jar Senzacionalen proces v Mariboru Nerazjašnjena skrivnost umora pred 15 leti — Kdo je neznani umorjenec in kdo ga je umoril Maribor, 20. avgusta Danes dopoldnrie se je v prejšnji porotni dvenani mariborskega okrožnega sodišča pričela razprava proti bratoma Markucije-ma in Mihi Zemljicu. Je to eden največjih procesov zadnje dobe, ki povzroča na vseh - straneh ogromno zanimanje. V senatu s. o. s. Lenart, dr. Senijor, dr. kovča. Ha-bermut in Kolšek. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Hojnik. Obtožnica Državni tožilec g. dr. Hojnik je ob začetku današnje razprave proti Markucs-jem, o čemer smo poročali, prečital i.asle-dnje obtožnico; in sicer so obtoženi: *vu.t Markuci, rojen dne 25. XII. 1887 v Zgornji Ročici oženjen, posestnik v Drvanji. Jožef Markuci rojen 14. III. 1875 v Budi (Italija) oženjen, bivši posestnik, in Mihaei Žemljic, roicr 29. 9. 1889 pri Sv Benediktu v Slovenskih goricah, posestnik v Bačfco-i. da" so v noči na 6. septembra 1*>20 v Drvanji sporazumno kot sostorilci po zrelem prevdarku in iz koristoljublja usmrtili še neznanega moškega na ta način, aa so mu z udarci s sekiro zlomili lobanjo presekali dihalnik in požiralnik ter je radi tagfl nastopila takojšnja smrt radi otrnnje-nja možganov. Svojo obtožbo je g. državni tožilec obrazložil takole: Zjutraj dne 7. septembra 1^20 je našla 13!e tna Elizabeta JeŠovnikova pri nabiranju gob v Benediskem gozdu truplo umorjenega moškega. Truplo je bilo za vlečeno od go/dtne ces-te ter položeno preko potoka, ki je oddaljen od ceste 41 korakov. Truplo je bilo oblečeno v vojaško bluzo in ozke hlače ter obuto v predelane vojaške čevlje. Lice je bilo gladko obrito. Sixina zdravniška komisija je ugotovila 4 smrtne po;kodbe na glavi vratu in 5 na tilniku. Prebita je bila lobanja in poškodovani možgani. Presekan je bil dihalnik in požiralnik. Kazalec desne roke je bil v drugem členku odsekan. Vse poškodbe so bile prizadete z ozko sekiro od zadaj, na roki pa je zadobil pokojni poškodbe takrat, ko je dvignil roko v svrho brambe. Poškodbe na vratu iti tilniku so bile najbrž prizadja-ne takrat, ko je pokojni že ležal. Kdo je bil umorjen, se ni dalo ugotoviti, obstoja pa domneva, da je bil kak trgovce ali tihotapec. Takoj začetku je padel sum na družino Markucijevo v Drvanji. ker je uživala slab glas in se je bavila s tihotapstvom. Meseca februarja 1921 so orožniki aretirali Ivana. J>žefa in Ano Markucijevo, poizvedbe pa niso zamogle ugotoviti krivde, zaradi česar je bilo postopanje ustavljeno. Leta 1926 je bila dovoljena obnova kaznenske-ga postopanja zoper imenovane tri Marku-cijeve in je bila potem preiskava razširjena tudi zoper zakonca Mihaela in Ano Žemljic evo. Tekom preiskave se je ugotovilo na podlagi pričanja Štefana Gečka. da so v noči na 6. septembra 1920 pri hiši Ivana Markucija trije moški nakladali na voz človeško truplo. Eden od teh treh je priganjal nakladenje z besedami: »subito, subito. kariola«. Pri tem je neka ženska svetila. Truplo so pokrili z nečim in odpeljali s črnim konjem v smeri proti Benediskem vrhu. kjer je bilo potem drugo jutro najdeno. Priča Lira Kovačeviča je dosledno izpovedala, da ji je Ana Zemljičeva pravila, da sta Ivan Markuci in Mihael Zerrrfjič od-">la 3. septembra 1930 po trgovca, za katerega je nakupoval Žemljic srtive, jabolčnik vino itd. ter da sta prišla dne 5. seotembra 1920 z njim k Ivami Markuorju v Drva-nji, kjer so ponoči nato poprvaJi v kleti. Okrog polnoči na 6. septembra 1930 je jrn~ :el k Liri Kovačtčevi in jo vabrl na vožnjo v Maribor Mihael Žemljic, čes. da se lahko pelie z njim, poprej pa da so voziji nekaj v BenedMški vrh. V resnici so se potem ▼o-zfli proti Mariboru Jamez Markuci. Miha-Zemijič ter se eden m jim je srečal zjutraj 6. septembra r930 v ČJrnem l-esti p*i Sv. Lenartu Jožef Kovačrč. Oči vi dno so se vozili imenovani zaradi tega v Maribor, da dokažeta Ivana Mamkucij in Mihael Žemljic svoj aLibi. Ta slutnja je pravuln« kajti, ko so tekle poizvedbe proti Markuci-jem >e prišel Mihael Zen>ljič k Kovacice-vema ter rekel, da lahko v slučaju, da tudi njega osumijo, pričata da ga je Jožef Kovačič srečal v Črnem lesu. I'gotovi je-rto je rudi, da so sedanji obtoženci takoj po umoru neznanega moškega postali bogati. Izpovedba Lize Kovačičeve je podprta z izpovedbo priče Ane SroJ, ki pravi, tki je prišel v kritičnem času Ivan Markuci i na polje ter pravil, da imajo doma nekega gospoda, ki šteje denar. Značilno pa je izpovedba priče Franceta Role, ki pravi, da je Jožef Markuci1 mnogo popival in zapravljal denaT ter da je nekega večera pri njem pripovedoval, kako se jc vwil predmetni umor. Pravili je, da so onega človeka umorili *ti prokleti Baškovci« t. j. Ivan in Ana Markuci I ter Mihael Žemljic, ki so yl Bačkove. Ko s: je namreč v kleti natakal neznanec pijačo in bil pri-pognjen k sodu. so ga udarili s sekiro po glavi od zadaj, ga vrgli na to na voz in ga pokrili z vrečami, da bi ne biilo sumljivo ter ga zapeljali nato v Benediški gozd. Poprej pa da so ga še obrild in preoblekli v vojaško bluzo, denarja da je imel 80 tisoč goldinarjev. Ta izjava pa se popolnoma strinja z zdravniškim izvidom, Navzlic temu da so obtoženci odločno zanikali dejanje in skušali dokazati svoj alibi, je vendar porotno sodišjče v Mariboru dne septembra 1036 izreklo sodbo v tej sme ri, da so Ivan in Jožef Markuci ter Mihael Žemljic krivi umora v smislu paragrafa 134 ter paragrafa 135-1 in 2 a k. x., Ana Markucijeva pa v smeri paragrafa 137 kazenskega zakona. Zoper sodbo vložena ničnostna pritožba od strani obsojencev pa ni imela uspeha. Ko je postala sodba pravomoćna je stvar nekoliko časa mirovala, nato pa sta zahtevala meseca novembra 1933 obsojenca Mihael Žemljic in Ivan ter tudri Jožef Markuci j obnovitev kaznenskega postopanja in je okrožno sodišče v MaHboru n-reklo dne 18. septembra 1934. da ie obnova kaznenskega postopanja v pogledu obsojenih Ivana in Jožefa Markuci1 ter Mihaela Zemljica zaradi hudodelstva zavrot-nega roparskega umora umestna in to v glavnem radi tega, ker da navedba glavne obremenilne priče Štefana Gečka ni povsem zanesljiva. Izvršen je bil 38. marca 1935 ogled na l»icu mesta in je prršia sodna komisija do zaključka, da je nemogoče z vso sigurnostjo razdočrti in opazvri kaj se godi na dvorišču, posebno ne spoznati oseb, ki se na dvorišču nahaja.jo in predmeta, ki ga noorjo. V najboljšem skfčaju da se mora reči, da je zmota ne sacno mogoča, temveč verjetna. Navzlic vsem tem zaključkom pa vztraja državno tožilstvo pri svoji obtožbi. Kajti nemogoče je, sedaj napravrti ogled pri popolnoma dragib raamrverah. Priča Štefan Geček vztraja tudi sedaj pri svo)ib trditvah m m nobenih dokarzov za to, da bt bil priča govoril dosedaj neresnico. Možno je, da je po tolikm letih nekaj pozabil, toda to, kar je prvotno trdil, to je smatrata tudi kasači j« za resnočno. Tuefi ni nobenih proti dokazov za to, da bi bil priča Franc Rola krivo pričal Če pa se tej priči verjame, je bndo dejanje r*vrseno tako, kakor je obtoženi Jožef Markuci i pravil in kar je potrdil tudi Štefan Geček. Oi trdS, da so bih" modri, pozneje se je izkazalo, kdo so to brH. Vsi pa so postopa* sporazumno kajti vedeli so, zakaj gre ki boteii so to rodi rzvTsrti, pri čemer je vseeno, kdo je prizadejal smrtne poškodbe neznancu. Tudi je značimo, da se obsojena Ana Ma.rku-erjeva ne prftožtrje. Asro se "*se to upošteva končuje obtoinrica. se mora priti do zaključka, da so imenovan« obrtoženci rzvrSili nad neznanim umor iz korisroljub?ja in je zato obtožna usmerjene. Razprarva bo trajala predvidoma tri dni. Radikalska zajednica prijavljena Beograd, 20. avgusta. Včeraj «o v notranjem miratetrotvu prijavili novo politično organizacijo kraljevine Jugoslavije, ki se bo imenovala Jugoslovonska radfflcaJ-na aajertinica. «g. RadoniČ, vsoaČflSki proesoT v Beojrradu, Metomet Behmen, odvetnik te Sarajeva fen Hadomir Spaeovič. precteeđniJk združenja pekov lrraijefrkne Jugoslavije. ~~ Izročili so g. notranjemu mtefestrn prf javo za ustanovitev JugoBdo EB—frs rarf' kalne zajptfršry, TI Ifr*—ii «a đruešni od btode ratflkatae stranice gg. Aca Stanojević, dr. MOsa Stojedfciović, Misa Trifunov4e, Ante Rađontć, dr. Jovan Radonrć, dr. Fevež MomđBo Nmčić. Ranko Trtfunovle, Krete MBufc>r3. Od t»vse Stovianefce f)axfefce otraoJte dr. Aoton Korošec, dr. Natlačen, dr. loskovar, dr. Ku-bovee, v imam mrolkrtaMSJuu ocrranizacije a dr. Spano, dr. Benmen in dr. HraanJca OetaH elani k*aij«*«ece vtarte na poaen-no Željo presedfn*ka v^sjjp^ prtjavpe niso podjBJsaJi. — — Stt»t} 2 Torek, 20. avgusta 1935- Stev. 187 Mučna negotovost v rudarskih revirjih razmere v rudnikih na jugu države, zaposlite tam slovenske rudarje poten pa Trbovlje, avgusta Izmed številnih socialnih pretresljajev, ki jih je utrpelo rutiatrako delavstvo in ostaJo prebavaJetvo riKiarokih revirjev med sedanjo gospoda nstko krizo, eo ga le redki tako esiuo VBnemirili, kakor nedavne napovedi ki sklepi vlade o znižanju do. Davnih kottčmn ki cen premoga za državne železnice, rj>si>u dejstvu se pač ne grmOT^ čjujdorti, kajti naš bedni rudar živi s svojo bedno dunužino že duLgih € let v neprestanem strahu bodisi pred iz.sru.lKj ekeJertenoe ali pa pred novim zniževanjemi že itak do skrajnosti skrčenih delavnikov m zatsduižkov. Te dni so nekateri nae-d dnevniki prinesli vest, da namerava vlada one naše poklicne rudarje, ki bi zaradi napovedanih redjuikcij dobavnih količin premoga ia na. šfth rudnikov za državne železnice v prizadetih rudnikih Lzguibiii delo, zaposliti v onih rudnikih na juign države, kjer ee bodo dobavne količine premoga na račun naših ru-diniikov zvueiaile. Orni rudarji iz naših rudnikov pa, ki eo se že nekdaj pečali s kmetijstvom, pa naj bi se vrnili po po mnenju vlade' zopet k svojemu prvotnemu poklicu, L. j, kmetijistvu- Ministeo* za Some In nu/ie, ki je to izjavil, gotovo mi proučid raamer v slo venskih premogovnikih, ker bi imel sicer o zaposliitvi naš in pokJicnrilh rudarjev na ja-gu ali pa o možnosti zaposlitve našega a&tiivnega ruidaneakega delavstva na kmetih gotovo drugačno mnenje. Predvsem je treba vedeti, da tvorijo kader današnjega aktivnega rudarskega delavstva izključno : poklicni runi ar ji. Vsi oni, ki so se preseli-tli v rudarske reviirje v dobi ugodoiejse ru-'darsike konjunkture iz kmetsikega podeže-lja^ t. s. lx>]led kimetaki sinovi ali pa manj-Lši kmetje in bajtarji, ki so se z majhnim posestvom le težko preživljali, so že zdavnaj redne i rani. Prvi taki mali kmetje in bajtarji so i&guMli eil.užho pri rudaiikrih že pri prvi redukciji leta naslednji le- ta in 1931, tako da je bil v letu 1932 etaJfcižii poklicnega rndarekega (delavstva že tako po-očiščen rudarjev, katerih preživljam je ni bilo izključno navezano na za-vsiluižek pri rudnikih, da se j© moralo v na_ • slednjih letih vsJed neprestanega zmanj-Jševanja dobavnega kvantuma premoga za diržavne železnice pristopiti že k redukcijami poklicnih nudarjev, ki so navezani iz-;M(iučno na zas'lnžek pri rudnikih. — Mi-!sel? da bi se moglo nekatere pok Mene ru-' da rje vrniti naaai k tamjertfifkemiu del« je t boreri f kinoma, ker delajo pri rudnikih se-^dao iokljiiono le taki ruidflrji, ki se nikdar j niso bavodi s kmetiljstvom, marveč eo ta-jkorekoo že od svodih dedov in očetov po-i dedoval i radarski kraump in lopato. Gotovo jo minister za &uime in rude o priliki fejave, ki jo je podal v tej zadevi nekaterim časnilkarjem, mislit, da utegnejo biti Tanmere v slovenskih prrmrK*rovnifkfh enake oniini v rudnikih na jrugiu države. Znano je namreč da je v rudnikih na jujstu ■aposlenih velifko število tetoozvanih ee-■otiakih deflavcev^ to Je taktih, ki iniarjo v okeB&u rrcrinikov svoje kmetije in koča ri- je, kjer zaposlujejo hlapce, sami pa. delajo v bližnjih rudnikih. Tak seaooaki delavec v rudnikih prihaja da dalo, kadar ee rasa zljujbi, zato pa tudi ne reflektira niti na starostno, niti na bo In liko se manj pa na nezgodno aavaiomnje, prav tate pa tuicfi ne potrebuje adniakcara stainovatija. Da se tak delavec nikdar ne bo boril sa primeren zaslužek, je evidentno, čaj je aa. dovoljen, da veaj nekaj zasluži. Da spričo izpada gornjih eociaikiih dajatev ki dragih prispevkov ter niakih plač, kakor tudi ispada investicij za zdrava higijenska stanovanja konkurenca teh rudnikov z našimi vse socijalne zakone in kolektivne pogodibe vpoštevajočimd jpremogovnJkJi v Sloveniji nd težka, mora biti vsakomur ra_ zuiml jivo. Sedaj pa nastaja drugo vprašanje, S kakšnimi občtLtkd bi šli naši, reda, snage zdravih higijenskih stanovanj in odgovarjajočih mezdnih in delovnih raeamer vajeni poklicni rudarju v opisane razmere na jug naše države. Slišijo se komentarji mlajših rudarjev, ki so vajeni juga, saj so atiriHli pri naših polkih na jugu, pa so sli pozneje iskat dela v rudnike na jugu Ciovek, kT gleda te kričeče socijaUne razmere iz Slovenije se sprašuje, kako je vendar mogotce^ da spriičo obstoječih zakonov ni mogoč*? prisiliti podjetniikov na jiuigu, da bi spoštovali obstooeee socijalne zakone, ki nalagajo bre^osojno zavarovanje rutoar-skega delavstva pri braitovsiKih skladnicah in kako je mogoče, da strnejo nekatera rudarska podjetja po več mesecev zadtrževa-ti zaslužke rudarjev, ki jim nesejo mastne obresti, ne da bi jih zadela zaslužena kazen. Prava kazen za take in enake zakonske kršitve bi bila zapora vseli takih raiKtaifkov vse d racR pohvalno opisani v časopfcsjn. Upajmo, da se nam je to pot, ta zađeva stjajno posrečila, saj lahko pričaikujemo, da bo v najkrajšem času vse svetovno časopisje pod rubriko »Iz živfljearja m sveta« zabeležilo vest: da je v Jugoslaviji, v skritem kotu pod prekrasnimi planinami starodavno mestece, kjer traja teden kar 14 dni, da ima to mestece z 2800 prebivalci kar 40 društev in da so vtem 11 dnevnem tednu vsa ta društva morala nastopiti in da na žalost meščani in njih gosd-letovTŠcar5 nimajo toliko denarja, da bi se vseh teti prireditev udeležili, zato vlada med društvi sfflno razburjenje Itd. fbđ. — Da, tako bo gotovo pisalo svetovno časopis ie in to je za nas najboljša reklama. Kaj vse lepe brošure in slike, kaj vsi letaki in propaganda, to je vee zacevo naorvn reklami k» slove- su, ki smo si ga pridobili z uvedbo 14-dnevnega tedna, Rooaevelt uvaja 5-dnevni teden, mi pa 14-dnevnega, to je korajža. Toda naj bo že tako aii tako, lepo uspela obrtna razstava in s njo v zvezi tudi, vsaj moralno, če že ne materijalno, lepo uspeli »»Kamniški 14-dnevni teden«, so za nami. Bile so to naše prve prireditve v tako velikem obsega m ni čuda, če so se pri tem pojavile napake, Pozabiti ne smemo, da take prireditve zahtevajo mnogo, mnogo truda in napora, Drogo leto bo stvar gotovo prišla v popolnoma drugačni obefld med nas. Ce se postavimo na stališče umet- j nika loparja, ko dogotavija svoj kip in ga ogledujemo, vidimo, da ga on, čeravno oko lajika misli, da je kip že gotov, ie vedno oblikuje, mu tu m tam nekaj doda ki zopet odvzame. Pri nas je isto. Mi moramo ravno tako nafto umetnino, naš »Kamniški teden« izoblir kovati, mu morda nekaj dodati, na vsak naom ga pa moramo predvsem prerezati na pol, če hočemo, da bo res podoben tednu, kot ga pozna ves kr~ svet- F. R Zopet nesreča v planinah Na Begmijžžici m je v nedef}o težko poncTcglln Bazena Ljubljana, 20. avgusta, Z nedeljskim turistom se je odpeljala iz Ljubljane družba sedmih izletnikov, ki so jo ubrali na Begunjščico. Tej družbi se je priključila tudi Neda Zirkeibacliova, ki je hotela obiskati svojo sestro Božo in ie drugo sestro, ki sta bili že 14 dni na počitnicah na Smokuaki planini. Okrog pol 10. zjutraj je vsa družba dospela na Rob-lekov dom in nato krenila na vrh. Segunj-sčioe. Tam so pol ttre sedeH, nato pa so polagoma krenili proti Zelenici. Turisti so hoteli zopet nazaj na Smokuško planino. Hodili so skupaj, le 23 letna Rožena Z&r-kelbachova se je ločila od družbe in zavila z grebena mak> vstran, da najde krajšo pot ali pa prehod, cez nekaj časa so jo poklicali in se je odvzala na klic svoje sestre Nede. Zavila je bila povsem na drugo pot, kakor je mislila družba, vendar so bili vsi prepričani, da bo najbrž po drugi strani prišla zopet na pot, ki vodi proti Smokuski planini. Družba je poslala enega svojih eianov naprej in ta je prišel prav do koče na Zelenici, ni pa med potjo nikjer opazil Zir-keJbachove. Zato so trije drugi člani kreniti nazaj in jo ubrali po irugi poti ^o vojaške karaule, misleč, da mora priti Bo-žena z druge strani, pa je tudi ni bilo. Iskali so jo po vseh grebenih in poteh prav do vrha Begunjscice, a o Boženi nd bilo duha ne sluha. Ker je bdio že proti večeru in je nastajala tema, so opustili iskanje v nadi, da se je Božena vendarle kam zatekla. Del družbe je moral domov, a trije člani so v skrbi za Božemo drugo jutro P&sletlice neurja na Barju Na Barju je vihar, ki je divjal v soboto 10 avgusta napravil veliko škodo in ©pustošil polje. Hudo je prizadela kmečke posestnike tudi sUna nevihta, saj je naliv naravnost odplavi j al zemljo. Te dni se je vršil na Barju komisijski ouied, da se oceni škoda, ki jo je prizadejalo neurje. V komisij so bili občinski svetnik g. Verbinc magistratnl uradnik g. Josip Mužina in pa upravitelj šole na Barju g. Ti ©blastvo trgovin© že zapreti, ker so se pritožili domači čevljarji in se je ugotovil©, da za novo trgovino še niso bile dovoljene vse potrebne formalnosti. Zato se je trgovina zaprla Se isti dan, k© je bila ©tvorjena in je tudi izvesila letak z napisom: »Zaprto do preklica.« v čevljarskih krogih, ki Se itak trpe zaradi gospodarske krize, je nastal proti novi trgovini močan odpor, iz vrst čevljarskih pomočnikov so celo zagrozili, da bodo trgovino razbili. _ Skavti preprečili polar. Lisičji vod Matjaževega stega, ki ga tvorijo mladi Litijani je imel skavt s ke vaje na desnem savskem bregu med KleČetom m Džunglo Baš ko je bila mladina najbotj zatopljena v svoje dek>, je pri vozil po železniškem tiru na desnem savskem bregu vlak Iskra iz stroja »b bla.i*e zone bo v sredo Ob 17. te inrfcvaiSrnioe na m«*tnem pokopa riščn. —c Nad 25.000 oseb je obiskalo Obrt. no raaetavo v Oelju, ki je bifta zaikljntfttuna v nedeljo «ve6er. Rarastava jo • •! ---.-t-}n v vsakem pogledu sijajen neapeh. —C Izpolnjevanje davčnih knjrrtc. Združenje trpovcev za mesto Celje objavlja: Na ponovne pri*««« ki so se javljale, ttuti na našem jx**ročjn* je mmistr«tw> financ s odJotoom z dme 30. junija 1035 br. 44ftSl ' •HI naročilo veem davčnkm ujoravacn, da, bi posvečale pravilln^iiMi iapornjevan ju e.bno pooornr«*t. TVrr-Or» knjižice morajo v« •/bova/ti vee podatke računa dotičm^sa davko^aeif^alea v davčni glavni knjverL Zato so davčne uprave dkidzne zahrtevotl ob priliki plačevanja davkov, kadar Jih v dnvtfmi upra- , vi osebno plačujejo, davčno knjižico m| pa spraviti v tekoče, to je v soglasje s» dafvčno g4avno knjigo. Fin aru ti ;i Mfcreik-j eija ima nalog, da ksamrje v to. pek tega naročila. Sreda, *\ avgusta 12: Operetni vencki na ptoSčah — 12.46: Poročila, vreme — 13: Ca«, obvestila — 13.15 Buške kozaške petimi na ploščah — 14: Vreme, spored, borza — 18: Za uho in za peto! (Magistrov trio) 18.40: Pogovor s poslušalci _ 19: Čas. vreme poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20: Naše plt»S?o 30.15: Prenos simlonifnega koncerta iz Do brne. Četrtek, 22. avgusta. 12: Mi smo junaki korenjaki (koručuice, same koračnice na ploščah) — 12.45: Poročila, vreme — 13: Cas. obvestila — 13.164' Opoldanski koncert radijskega orkestra —S 14: Vreme, spored, borza — 18: Plošče — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kotari) _ 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.90: Nac. ura — 20: Prenos is! Beograda — 22: Cas. vreme, poročila, »pored — 22.10: Večer operetne glasbe. Pojeta gdč. Sokova in g. Frana! s spremJjevanjem radijskega orkestra, vmes plošče. Petek, 23. avgusta. 12: Skladbe velikih mojstrov (piosče) — 12.46: Poročila, vreme — 13: Čas, obvestila-13.15 Odlomki ii i voćni h filmov (plošče) —' 14: Vreme, spored, borza — 18: Veaefi aa-peri za mesto in vas. Mandolmistični sekstet — 18.40: Nekaj zabavnih besed (Fr. lipah) — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20: Prenos iz Zagreba — 22: Čas, poročila, spored — 22.10: Cvetke ii naših in ta jih logov (piosče) Resnična tolažba. Prileten vdovec se drugič oženi in vzame lepo mlado ženo. Cez nekaj mesecev se jima rodi deklica, ki je pa mož ni posebno vesel. Hodi ves zamišljen m potrt. 2ena ga tolaži, če*: Nikar si ne befi glave, modiček, saj krivda ne zadene tebe. Stev. 1S7 Torek, 20. avgusta 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Priprave za veliko jadransko rmatavo v Ljubljani. V Ljubljano je že prispelo odposlanstvo nase vojne mornarice, ki bo organizirala na veliki jadranski razstavi na velesejmu velik vzoren oddelek. Pripeljali so tri vagone razstavnega gradiva, prišlo je već oficirjev, podoflcirjev in moštva, da je sejmišče naenkrat dobilo nenavadno lice. Na razstavi nase vojne mor. narice bomo videli mnogo zanimivost, med njimi tudi hidroplan. ki je z njim potoval ^agopokojni kralj Aleksander. — Kongres naših gozdarjev. Od 16—17* septembra bodo zborovali v Splitu nasi goadarjL Na kongresu se jih zbere nad ato. 16. septembra si ogledajo Marjan in izkopmne v Sotmu, po kongresu pa odpotujejo v Jelšo, od koder prirede več izle- v v biižno okolico. _ 1*11* planincev v Dubrovnik: Prometni minister je na 'prošnjo uprave Saveza planinskih društev odobril za udeležence X. kongresa ter s tem združenega izleta planincev v Dubrovnik sledeče vozne olajšave: popust od 75% za skupine od najmanj 10 oseb ter popust od 50% za posameznika. ki potuje na kongres v Dubrovnik. S tom je omogočeno, da se izletnik pelje po eni progi ter se vrne v drugi smeri. Posebne izkaznice dobe udeleženci v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Cas prijave je najdalje do sobote 24. t. m. _ Kongres udruženja nriteljstva za defektno deco v Ljubljani bo 23. in 24 avgusta. Prometni minister je dovolil za vse člane, ki se udeležijo kongresa. 75 odstotni popust od 21. do 27. avgusta. Udeleženci kongresa kupijo na odhodni postaji polovično vozovnico in zahtevajo pri blagajni železniško legitimacijo. Vozovnica velja za brezplačni povratek in se torej ob prihodu v Ljubljano ne sme oddati. Pri povratku mora biti na železniški legitimaciji potrdi-k> predsednika skupščine, da se je Član udruženja skupščine udeležil. * K ustanovnemu občnemu zboru posestnikov novih hiš obvešcajno nase Č4a-ne in rimucre posostnike v dravski banovini, da je bilo navzočnih na občnem zboru okrog 40 oseb, med temi so bile družine z reč dniE.inskimi člani. Udeležilo se ga je tedaj okrog 1% ljubljanskih m okoliških nišnih poseetnJOtov novih hiš. Nihče ni bil vprašan, če je že ČHem tega društva in je več tam navzočnđh naših članov prišlo prostovoljno nam sporofttt^ da ostanejo še nadalje pri na&i organizaciji. Zborovanje bi bHo potekto mirno, če bi predsedujoči ne bil takoj začetkoma javJi, da ne bo dobil besede noben posestnik starah bde in zlasti ne predsednik podpisanih organizacij^ ki bi stvarno dokazal napačna izva jati ja nekaterih govornikov. Vsaj predsednik Pokrajinske in G^avrne rverze društev hišnih posestnfirorv tz vse države bi bil moral dobiti besedo, ker zastopa vrti orno arganizacrjo hfoiift posestnikov. Da ovr-temo vse izražene trdfttve naeprotnirkov t> našem detu. bomo sfcUcaJl v kratkem v Ljubljani velflro »borovanje vseh naSHh °r. panrzrranih članov. Pripominjamo, da novo drostrvo ne more bttl niti čten naše F<--k rajtnsike zrveme, niti Glavne zveze kraljevine Juigyasiavije, ker more biti v vsa-km kraju samo eno dfcmt&tvo hišnih posestnikov član Zveze. Na tem občnem zboru sprejete reeoSncrje so nase stare zahteve, katere smo že večkrat predOožftl ministrstvom in druatm oblastem. Glavna »veza društev nifei9i posestnfkov kraijevire Ju_ soslavtje, Pokrajinska zveza za Slovenijo v Ljoibrjani m Prvo d5ra3tvy> bSšnfh po-^opfmtkov v Ljnbrjssrl. Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni m špageti — Pekatete ali Jajni ne — pripravljeni s paradižni-kovr omako, zelo tečne m okusna jed. Gospodinje, pripravite svoj! družini večkrat to osvežujočo, ceneno jed! — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo inchistrijcev in veletrgovtjev v Ljubljani objavlja za Čas od 1. do 10. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo lanskega leta). Otvor jen i konkurzd v dravski banovini 2 (1). v savski L, vardarski J, razglašene prisilne poravnave izven konknrza v savski banovind — (2) v vrbasfei — (3), v drinska — (1), v dunavski — (2), v vardarski — (1), končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (.2), v savski — (1), v drinski — (3), v dunavski 1 (i)> v moravski 1 (—), Beograd, Ze- mun, Pančevo l, potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 1 (4) v savski — (1), v vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — Razpisana služba banovinskega ce-rafflptenje na osnovi § 31 zakona o banski star ja. Banska uprava dravske banovine upravi v območju sreskega cestnega odbora v (Ptuju službeno mesto fbanovin-« akega cestarja in sicer: na banovinski cesti U /2S3 Troogov70. Porast zaposlitve izkazujejo tudi vse tri privatno društvene bolniške blagajne. Največji je porast pri Trgovsko bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani in sicer za 570 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v juniju 21.56 Din, in se je znižala v primeri z junijem lanskega ieta za 0.65. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 315-36 milijonov r>in proti 305 94 v maju in 33.5.0t7 milijonov v juniju lan- OČESNI ZDRAVNIK I>*\ BAJ\GR BASSIN JLfablfana, Aleksandrova cesta 4. ■opet redno ordinira. V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Virovitici si je v nedeljo ponoči končal življenje 22 letni Vojm Crnogorac. Skrivaj se je apšazA s puško v stanovanje dekleta, ki mu ni vračalo ljubezni. Pokramljal je z njo, potem je pa napisal poslovilno pismo, v katerem pravi, da gresta skupaj v smrt. Pomolil Je svoji izvoljenki pismo, da bi ga podpteala, ta čas je pa dekle zbežalo iz sobe v strahu pred smrtjo. Fant si je pa junaško pognal kroglo v glavo hi obležal mrtev. — Mož odrezal fcenl ušesa ln nos. Kmet Marko Djuričič v bosanski vasi Boku je imel svojo ženo že delj časa na sumu, da ga vara s sosedovim sinom. V soboto sta se z ženo zopet sprla hi čim se je zmračilo jo je odvlekel na njivo za hišo, kjer jo je privezal k drevesu, potem ji je pa najprej z nožem odrezal lase ln ko je bilo to opravljeno, so prišla na vrsto ušesa in nos. Nesrečno Ženo so odpeljali v bolnico, moža pa aretirali. — Samomor na parnikn. V nedeljo zvečer so naSK v morju blizu Šibenika truplo 25 letnega Miloša Jakiča, odvetniškega pripravnika iz Velike Kikinde. V sredo se je odpeljal Iz Sušaka v Split, a njegovo truplo je ležalo v morju Že dva Čini. Blizu Šibenika se je Jakič ustrelil in padel v morje. Stati je moral nekje zadaj na parniku, da ga ni nihče videl. Zaradi lepe vdove ga je ubil. V vasi Ivanec blizu Križevcev je kmet Josef Ra-dotovič iz zasede ubil s kolom soseda L ju-devflka Majdaka in se sam prijavil orožnikom. Oba sta bila zaljubljena «■ lepo vaovo ki obema je ljubezen vračala. Rađotović pa s tam si bfl zadovoljen m Je ovo joga tekmeca ubil. Medvedje napadajo živino. Iz Banja Luke poročajo, da so se pojaviti v Oitollci vasi kljuokega okraja medvedje, ki delajo kmetom škodo. Medvedje napadajo ovce, v nedeljo je velik kosmat in raztrgal kmetu Marku Jukicu v vasi J a ruci celo kravo. Kmet je odhitel v vas po sosede, a predno so se vrnili je odi medved a svojini plemenom te izginil. ■■g Zvočni kino Ideal Samo Se danes ob 4.. 7V4. m nri- ponovno v Ljubljani ŽIVELE ŽEN Vstopnina 4-50. 6JO ki 10 Din _ Letošnji jesenski velesejem »Ljubljana v jesenic bo prirejen od 5. do 16. septembra v znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okviru tega velesejma bo velika Jadranska razstava, ki bo pokazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življem. Jadranska razstava bo zelo obsežna, saj bo zavzemala 3-U velesejmskega prostora, ki meri 40.000 m2. poleg Jadranske razstave bomo imeli še druge posebne razstave, ki bodo obsegale industrijo, obrt, arhitekturo, esperanto, perutnino, kunce, koze, ovce itd. Tako bo letošnji jesenski ve-lesejem vsestransko obogat in pester ter bo točna slika pridnega in tihega snovanja ter smotrenega dela naših ljudi. — Olajšave udeležencem ljubljanskega velesejma v pomorskem prometu. Za obisk jesenskega ljubljanskega velesejma, ki bo od 5. do 16. septembra so dovoljene sledeče olajšave: Jadranska plovidba d. d. Sušak, je dovolila udeležencem vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost velja za dopotovanje od 31, avgusta do 16. septembra, za povratek od 5. do 21. septembra. Dubrovačka plovidba a. d. Dubrovnik, je priznala iste ucodnosti v času od 20. avgusta do '20. septembra. Zetska plovidba a. d. Cetinje, je dovolila 50% popust na vseh svo.iih parnikih od 20. avgusta do 20. septembra. _ Važnost esperantskega jenka je posebno velika v tujsko - prometni propagandi. Potom tega svetovnega jezika se namreč izvaja jako intenzivna propaganda, zlasti v inozemstvu za obisk prirodnih krasot naše domovine. Slovenski esperantisti hočejo najširši javnosti pokazati svoje delo m v ta namen prirejajo esperantske razstavo v okvirju letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma od 5. do 16. septembra. Iz Ljubljane —lj Veiesejero fo bil v nevarnosti. Ko je včeraj gorela pria-\*a tako zvanega Cekinov ega gradu, so bili v nevarnost; tudi velesejmaki paviljoni. Ako bi veter zanašal utfftoke nad velesejmisce, bi se prav lahko vnele z lepenko krite strehe. K sreči je pa tudi rosilo in bilo ye mirno, brez vetra. V mnogo večji nevarnosti je bil velesajam, ko je pred leti pogorela na njem stalna higijenska razstava. Vendar včeraj ni bila povsem brez podlage bojazen nekaterih, ki so se bah, da bi požar ne začel divjati se na velesejmu. _lj Zopet požar? Ljubljančani so se davi nekaj minut pred 8. zelo prestrašili, ko je zadonel na Gradu topovski strel. Vznemirjeni šo še od včerajšnjega požara, zato jih je še tem bolj vznemiril signal za alarm prostovoljnih gasilcev. K sreči pa ni začelo nikjer znova goreti, le na pogorišču pri Cekinovem gradu Se vedno niso mogli povsem zadušiti ognja. Poklicni gasilci so bili vso noč na kraju požara in ker so delali včeraj ves dan, so bili danes ze silno utrujeni. Zato so poklicali na pomoč prostovoljne gasilce, ki jih ne morejo drugače sklicati kakor s signalom, s topovskim strelom. —lj Pri rimskem zidu, kjer bodo raredili nov park in v splošnem uredili vso okolico z zidom vred, so zdaj zaposleni šele Štirje delavci mestnega vrtnarstva in nekaj delavcev cestnega nadzorstva. Vrtnarski delavci se je jo prst in jo nasipa/vajo ob zidu, kjer bodo zasajene cvetice in drevje, cestni delavci pa polagajo robnike, ki bodo ločili grede od hodnika vzdolž zidu. Vse delo bo končano letos le, če bodo zaposlili delj časa vsaj 80 delavcev. —lj »Dogodki« na ulicah. Naenkrat, kakor bi trenil z očesom, se prične nekje na ulici zdaj v tem delu, zdaj zopet v drugem delu mesta, največkrat pa v središču, zbirati množica. Ljudje zavohajo senzacijo zato hite k njim Se dmgi. Človek bi mislil, da se podira svet, slednjič se pa izkaže, da je nerodna ženska stresla po tleh vrečico Češpelj. ki jih mora iskati pod nogami radovednežev ali kaj »Učnega. Ljudje se ne umikajo ne tramvaju ne vozovom in avtomobilom, promet ovirajo v lastno zabavo* a na nemalo jezo voznikov pa tudi varnostnih organov, ki v takih primerih ne morejo ničesar ukreniti. Klasični ljubljanski >firbec< bi mnogo izgubil na vel javu če bi postali ljudje na ulici nekoliko bolj obzirni in disciplinirani. Taki >dogodki< na ulicah večkrat povzročijo prometne nesreče, katerim pa iščejo ljudje potem krivce vse drugje, kot bi j'-h morali. «—lj Otroci druge počitniške kolonije ljubljanskih mestnih nameščencev se vrnejo s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici jutri v sredo 21. t. m. ob 18. z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje vabimo, da pridejo po svoje hčerke. —lj Vpisovanje v I. raared obrtno - nadaljevalnih šol v Ljubljani. 6olski odbor obrtno nadaljevalnih sol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v I, razred obrtno - nadaljevalnih šol ljubljanskih v nedeljo, dne 2o. avgusta i. 1. Pouk v prvem razredu se prične prve dni septembra. Dan in uro izvedo vajenci pri vpisovanju. Vpisovanje v ostale razrede obrtno — nadaljevalnih šol se bo vršilo koncem septembra in pouk teh razredov se prične s pričet kom oktobra. —lj Maturanti gimnazije in realke iz leta 190o, ki žive v Ljubljani, ali bližini, naj pridejo ponovno v četrtek 22. t. m. ob \ s9. uri zvečer k šesticU, da se definitivno do^ govorimo o dnevu proslave 35 letnice naše mature. —lj šolski odbor Združenja trgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrše popravni izpiti na trgovski nadaljevalni šoli dne 2. septembra 1936. ob 2. uri popoldne. Vpisovanje novincev v I. razred se vrši dne a in 4. septembra t 1. v prostorih Združenja trgovcev vsakokrat od 9 do 12. ure dopoldne-^ Vsak prijavljene« mora predložiti spričevalo, da je dovršil najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole ali pa višjo narodno šolo Pri vpisu predloži vsak zadnjo šolsko in zdravniško spričevalo. Vpisovanje v ostale razrede bo 3. in 4. septembra t. 1. Motam, vsakokrat od 2. do 5. ure popoldne. Pri vpisu se mora izkazati vsak z lanskim spričevalom m plačata predpisano šolnino v znesku Din 500.- Novinci pa plačajo poleg te šolnine še Din 100.- vpisnine. Redni šolski pouk se prične dne 9 sptembra t. 1 ob 2 uri popoldne. Natančni razpored bo razviden na šolski deski. golski —lj Jugoslavensko češkoslovaška liga v Ljubljani prosi vse, ki jih je povabila na pcelovatad večer konzula ing. Sevčika za četrtek ob 20. v >Zvezdi«, da se prijavijo v pisarni dr. E. Stareta, predsednika 11 ge, v Knafljervi uldci do četrtka dopoldne, do IO. I*iw tako ae naj prijavijo vsi, ki morda niso prejeli po pomoti vaKia. t>— Državni konsenza torij v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1935-36 se bo ttsHo v dneh od 2. do 7. septembra dnev-nood 9.—12. ure v kons. pisarni v Gosposki uhej št. 8-1. Vse podrobnosti so ob. javljene na raaglaeni deski v veži zavole n— Za okrasitev hiš sa časa IV. kongresa Jadranske straže se bodo prodajale v Ljubljani okusno izdelane zastavice za okna z emblemom JS. Te zastavice bodo po 8 Dni kos, kdor pa jih vzame 10 ali več. pa po 2,50 Din. Prodajali jih bodo inka-santi mestnih podjetij, tako da stranke ne bodo imele s tem nobenih posebnih potov. Zastavice so zek> lepe. zaradi plemenitega namena — čisti dobiček je namenjen za zgradbo doma na Jadranu, ki bo služil naši bolni in siromašni deci _ pa upamo, da bo ljubljansko občinstvo rado segalo po nflh ter tako dostojno okrasilo svoje domove za kongres Jadranske straže, s— Mestna ženska realna gimnazija. Popravni iHpiiti^ višji m nižji in vsi drugi se bodo vršili od 29. do 31. t. m. po navodilih aa deski. Vpisovanje za gojenke od 2. 'lo 8. razreda, ki so bile že na zavod«, 3. *;ep. tembra; za gojenke, ki žele na novo vstopiti v 2. do 8. razred, pa 4. septembra. u— Pevakl zbor Glasbene Matice: Dre. vi ob 20. vaja mešanega zbora. Iz Trbovelj _ Sprejem gojenk v gospodinjsko šolo; Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah sprejme za šolsko leto 1936'36 24 učenk v gospodinjsko šolo. Prošnje je vložiti pri odboru do 28. avgusta. Prosilke naj priložijo spričevalo o dovršeni šolski obveznosti. Pri sprejemu imajo prednost starejše. k'oneert delavskega pevskepa društva »Zarje«.* V nedeljo zvečer je priredilo tukajšnje delavsko pevsko društvo >Zarjai pevski koncert, ki je izredno dobro uspel. Tokrat je zbor priredil koncert na vrtu gostilno Šuln, sodeloval je pa tamburaški zbor - >Kokx. »Zarja je od zadnjega koncerta teh-I nično zelo napredovala, tako da se zbor, ki ga tvorijo večinoma delavci, lahko prišteva med najboljše delavske pevske zbore v dravski banovini. Zbor je žel zasluženo priznanje* ki pa gre seveda v prvi vrsti neumornemu pevovodji g. Dolničarju, ki je zbor v razmeroma kratkem Času spravil na tako odlično višino. — Banovinska cesta Trbovlje — Sav. dolina zaprta: Radi rekonstrukrijskih del na banovinski cesti Trbovlje — Marija Reka je cesta v odseku od kraja Marija — Roka do prelaza nad Podmejo do 30- septembra zaprta za avtomobilski kakor tudi težki tovorni promet. Možen je samo promet z lahkimi vprežnimi vozovi do 400 kg teže. — dola sa sdravstvene pomočnike: V Beogradu bo s 1. septembrom otvorjeoa šola za zdravstvene pomočnike. Uprava le šole sprejema učence z dovršeno 4 razredno srednjo ali meščansko šok> v starosti nad 18 in pod 28 leti. dola traja eno leto. Po končani šoli lahko dobe učenci namestitev pri higijenskih ustanovah ali pri javni zdravniški službi obče uprave, kakor pri pobijanju nalezljivih bolezni ali tržno nadzorstvo itd. Tozadevne informacije in točna navodila daje občina. Priglasiti se je do 2f>. t. n. — Delitev sadnjega preostanka moke; V ponedeljek, 26. t. m. bo razdeljen med dHav-stvo preostanek moke lu druge delitve. Tudi ta preostanek bo razdeljen po ključu, ki ga je določila za delitev prvega prtwtan UI II. skupina rudarske zadruge. — Tabor koroških logijonarjev na Sv. Planini: Tukajšnji glavni odt*>r Legijo koroških borcev je sklenH prirediti tudi letos velik tabor na Sv. Planini. Na tabor bodo povabljena narodno obrambna in dr ; 1 narodna društva, zlasti pa koroški N>rri. Sodelovala bo tukajšnja železničarska godba, pevski zbori, i dr. —— ULITNI KINO MATICA - Tel. 21-24 Te\ 21-2; Samo se danes ob 4„ 7*/4- m 9*/*. url. rueka veleopeireta Pastir kostja Nov Para»mouiitov fcurnal. Komisarji za pregled sadja Ljubljana, uo. avjru*;ta. Na podstavi 61. 2"5 pravilnika o kontroli presnega sadja naznonjeiiega za Izvoz z dne 3. junija 1331, Staž. lisit st. 28« /47 ie 1931 ter 22 prAviinJika. o tr- govini s suhimi eni vami in marin*.-»liajik > z dne 3. junija 1331, Stafcbeiii list 360 /62 iz 1931 in po takazanu potrebi ter pn- ! logu zainteresiranih trgov«*kflh ta zB^lruž-nth organizacijah je postavila banaka trpr. za pne*rlod izvoznf^a aaduja ruurt*apno komJearje: Za nakladalno poeta je ob železniški progi Potoeia Softrtanj: Košari Ivam, pceos&nik. v I>tuižjxiAtju gfcj&ta So. šrfcanj, za naklad«-krve p«itaje Ft**je_V«k'-nje-Paka: Stoipar Vinko, nadueTTelj v V< lnjfu, za nakladalne postaje ob iedezni&ki propi St. Jnrij-Grobetno iti PonLkva: Var djan Fran, »trok. uj&Melj na kmetski &o-I T It Juriju ojb južni železnici, za nakladalne poetaje SJoveneka BJB*trica-.Pra-gerako: Gornjak Vinko, narodni posrtarn-v in ekonom v Slovenski BSftrJci, za nakladalno poetajo Peonica-flt. Dj: Meranturtja Stanko, e-koooim v &L. Uju v SJov*ui*sk in gordicaih, za nakladalne poetajB ««1 Mo-šikanjcev do Ormnjiža: Košir Ivan, sreeki kmet. referent v pok. v Podgorcih pri Vel. Nedelji, za nakladalne postaje ob železniški progi Liin!m*-Fala: 8wm«injak Janko, upravnik bamovin«ke tr«nk*> v Pek rab, poeta LLmbue, za naikladađine postaje od Sv. I>>vrea>ca-Tr©oinj: Mravijak Ivan, ekonom in sa«ijatr v Voth-redu, za nakladalno postajo Sredieče: Kolarič Antcai, predsednik občnine Sredidce, za nakiadulnt-postaj ob žel. progi Buoe^rciJGkxr. Radgona GJazer Joako, mpravnik banov meke tns. nce v Kapeli, poeta Sta.Lino. R&dtaacrf, za nakladamo postajo Gor. Omnrrok: Sutman. delj Josip, ekonom v Velki, V vseh oetaldlh krajih, ki niao narvedeni, kakor tisdi v primeru oeefrmhb itapir* miemb agoraj imenovanilh, vrše puaJe komi««rja za pregled ln raoredbo izvoznega sadja pristojni sreaki kmetijski referenti. Ta odred*ba velja do nadaljnepa ta «e z nj<> izpremeni KALA Ljubljana, 20. avgusta. Jutro desetega dne je nas zopet pozdravilo z dežjem. Sploh je nas spremljalo slabo vreme vso pot od Belforta in nas pripravilo ob marsikateri užitek, posebno v Ostendu. V tujem mestu nimaš v dežju kaj početi, vesel si, če moreš hitro naprej. Tudi mi smo bili veseli, da je Fric že čakal pred hotelom z avtobusom in da je šlo naprej proti UhniL Vreme vpliva na človeka, težko si dobre volje, če dežuje, če se vreme po več dni neprestano kisa. Slabe volje baš nismo bili, le nekam tiho je bilo vse v našem avtobusu in kimali smo še bolj, kakor ponavadi, celo dopoldne, ko so bili vratovi drugače še dokaj trdni. Naše potovanje se je nagi Kilo h koncu, a doma je imel vsak izmed nas nekaj, kar ga je vleklo nazaj. Človek je pač tako ustvarjen, da ga vedno vleče tja, kjer stalno prebiva, pa naj bo zunaj v svetu še tako lepo in prijetno. Navadiš se svoje postelje, svoje pisalne mize, svojega vsakdanjega izprehoda in svojega kofetka. pa hodijo za teboj kamorkoli se napotiš. A navada je železna srajca. Nič posebnega nismo videli od Stutt-garta do Tiibingena. Tam smo se pa ustavili, ker smo vedeli ali slišali, da je v tem mestu učil na univerzi naš slavni rojak Primož Trubar. Tudi umrl je t ti in pokopan je nekje prav blizu mesta, a žal nismo utegnili stopiti na njegov grob. A morda bi ga tudi ne bili našli, ker Trubarjevega imena noben nemški leksikon in noben nemški vodič ne pozna. Po sledovih Primoža Trubarja smo se vozili, a videli jih nismo nikjer. Krivi smo deloma tudi sami, da nas Nemci tako malo poznajo, saj nismo storili takorekoč nič, da bi nas bolje poznaJi. Č!e bomo znali popraviti zamujeno, bodo morda tudi Nemci v doglednom času vedeli, kdo je Trubar, kje se je pripravljal rni svoje reformatorsko delo ki kje počivajo njegovi zemski ostanki. Pač ti pa v Tiibinge-nti radi pokažejo hiso. kjer je bival in umrl Uhland. Tudi Ttibingen ima zek> staro univerzo m v veži smo videli po stenah kaj čudne podobe. N.*se dame so sramežljivo pomešale oči. Na prvi pogled bi človek mtsril. de ima pred seboj tipodooljerje orgije, v resnici gre pa le za prizor«, ki jih je tako lepo opeval rknrfri pesrrfk Ovid. Maki smo se pomarftii v aorfi univerze m v so- sedni cerkvi, kjer smo videli starinske grobnice nemških knezov in vitezov z vsemi otipljivo prikazanimi vrlinami njihovih v prah izpremenjenih prebivalcev, potem je pa šlo naprej proti Uraclm. Za Heidelbergom smo videli prvo in tudi zadnjo vas v Nemčiji, kjer leži gnoj ob cesti kakor v Franciji. Od Tubi ng ena do Reutlingena te pozdravljajo ob cesti švabski gradovi, rojstni kraji Hohenzollernov, Habeburžanov, Staufovcev in drugih vladarskih rodili n. Kakor orlovska gnezda so ti gradovi in še zdaj čutiš ob pogledu na njihove zobate »tene in vitke stolpiče, kako ostrih kljunov in krempljev orli so se dvigali iz njih. Reutlingen je I važno industrijsko mesto Wurtember-ške, močno je razvita tu zlasti strojna, kovinska in tekstilna industrija. Navzlic industrijskemu značaju je pa ohranilo mesto svoje slikovito srednjeveško lice. V Urachu smo se ustavili ne morda zaradi slovitega vodopada ali zlate dvorane v it reškem gradu, temveč zaradi kript. Tu smo končno pri onem lepem izrazu, ki smo ga morali izumiti ali če hočete odkriti, če smo hoteli spraviti svoje telesne potrebe v sklad z dostojnostjo, ker je bila naša družba mešana. Že zadaj nekje v nekem belgijskem mestu je nekdo prVič rabil ta izraz, ko je Fric na splošno željo ustavil, da smo izstopili in se porazgubili na vse strani. Potem smo pa vso pot govorili o iskanju kript, kadar je bilo treba zadostiti telesnim potrebam. Nekateri so seveda v naglica zavili kar v bližnjo restavracijo, toda V Ulmu je nas čakalo kosilo, Ker smo pa prispeli dokaj zgodaj, smo si lahko prej še ogledali mesto. Tu je nas pozdravila naša Donava ki je pa seveda še majhna. Pri Ulmu se izlivata v Donavo reki Iller in B4au. Ulzn šteje nekaj čez 50.000 prebivalcev in je eno najstarejših nemških mest. Slovi zlasti po svoji znameniti katedrali z najvišjim cerkvenim stolpom na svetu, visokim 162 m. Za kolnsko katedralo je ulmska tudi največja, saj je v nji prostom za 28.000 ljudi, torej za polovico TJlma ali Ljubljane. Pa ae samo zvonik in ogromna cerkven*! dvorana iz 14, stoletja, temveč tudi čudovito lep ker, bisere skulpture, lesoresov in slik na steklu hnani ta cerkev. Priž-nica je lesorez, kakršnih je malo na svetu, krstni kamen je filigransko delo iz kamna, da bi lahko po cele ure stal v nemen občudovanju pred njim. Orjaške orgle so v skladu z drugimi znamenitostmi te oerkve, med katere ee po pravici prišteva tudi iz leta 670 izvirajoči kip sv. Otmarja. Radi bi se bili povzpeli na vrh zvonika, pa so nas opozorili, da bi rabili dobro uro za pot gori in nazaj. Toliko časa pa nismo imeli in tako si tega užitka nismo mogli privoščiti. Ni zlepa mesta na svetu, ki bi kazalo tako starinsko lice, kakor Ulm. Neka naša dama je brž pripomnila, da bi za vse na svetu ne hotela živeti v tem mestu, ker v njem preveč diši po plesni. Hišice so zgrajene tako čudno, da mole podstrešja in ves zgornji del do višine strehe skoraj za pol metra naprej, kakor da se hoče hišica prekucniti na glavo. Kdor ni vajen, bi v taki hišici zgoraj ne mogel mirno spati, ker bi se bal, da bo vsak čas zgrmel s streho vred na tla. Na trgu, kjer so že v najstarejših časih prodajali prašiče, smo videli na steni neke hiše kaj čuden napis. Glasi se: >Auch auf dem Mark t der Saue, gibts eehte deutsehe Treue.< (Tudi na svinj- tam so jim na vprašanje glede gotovega prostorčka odgovorili, da je treba najprej kaj konzumirati in šele potem se sme tudi »producirati«. To pa samo mimogrede, ker končno tudi spada k stvori. Urach je enako kakor Tubi n gen tesno zvezan z imenom našega Primoža Trubarja. Med Urachom in Ulmom smo morali čez precej visok hrib in tu smo videli, kako Nemci lepo in pametno režejo z novimi cestami vse klance in strme ovinke. Če bi imeli s porcelanom tlakovan naš Stehan ali z marmorjem prekriti naši cestni kači pri Šmarju in nad Radohovo vasjo, bi prav nič ne pomišljali, potegnili bi novo cesto v drugi smeri, staro pa pustili zobu časa, naj jo raz je, ker itak nič drugega ne zasluži. Mi se bomo pa čez sto let še vedno vozili po Stehanih, po možnosti pa delali še nove ali pa pošiljali za nove ceste namenjen denar nazaj v Beograd, češ, da jih imamo že dovolj. skem trgu je doma prava nemška zvestoba.) Obed smo imeli v >Bahnhof hotelu«, kjer so nam postregli z neko domačo, našim janjinam podobno jedjo, ki pa ni posebno dobra. Mnogo boljšo hrano so imeli fotografi amaterji med nami, ko so lovili med izredno pitoresknimi hišicami in mostiči po mestu motive. To vam je paša za ljubitelje lepe fotografije, da malo takih. V Ulmu je tudi tovarna našim gasilcem dobro znanih Magirus lestev. Malo je manjkalo, da nismo izgubili našega gorenjskega fanta, ki je moral tudi tu pokupiti vse razglednice, kar jih je bilo, od vsake serije vsaj po eno, da mu ni bilo treba nadlegovati fotoaparata. Imel je toliko skrbi z njimi, da je pozabil celo na datum in je trdil, da se je zmotil koledar za štiri dni. In tako je tudi zapisal. Zakaj in kako je prišlo do te zmešnjave, vemo samo mi, drugi ne smejo vedeti J. Z. Lion 8 Trideset let je pacasveki v Leni pustem gradu, kjer ji je bfl postil vojvodi samo najnujnejšo domačo opremo, tu je živela težko, osamljeno, bridko življenje v potrpežljivem prič?ikovo.nju Tttdi njo so seveda tuji postedki svečano p-«ečah. Toda ona je vedela, da je to samo dolgočasna dolžnost. In odli&ovali so jo samo takrat, kadar se niso mogli sporazumeti z vojvodo m so sa hoteli dražiti, lvipoee življenje je bno tam, v I^ud-wigsbuFgn, v mesta, ki ga je bs4 6W zgraditi Eberhart Lud vikanj eni rivafi-nji, d očmi je ostajata vojvodinja trtto-v rat no v Stuttgartu, ne meneč se za prošnje in grožnje. Življenje je kipelo v Ludvvigsfaurgu, kamor je bffl prenesel knez svoj sedež, kamor so se morali preseliti hočeš nočeš arodi, kolegiji, kon-zistorij ki cerkveni avet Tam je bil dal zgraditi za to osebo, aa to Mekientmr-žarko, priležnico, ravkosen grad, rja je bil dal pripeljati te stntfagartsfeega gradu vse dragulje ki dragoceno pofrfetvo. .Tohanna Elizabete, se je spominjala Meklenburžanke — niti v mselrh m nikoli izpregovor#a imena te proklete ženske — od pi *Oga dne. Pmem je svojega moža v ljwoe«nt in spoštovanju, bila je r>ooosoe na ujb&u*k) ncau.joirast in kavalirstvo, vedeta Je tudi, da ni do- volj lepa zanj in ni mu zamerila, kadar se je zabaval s temi dvornimi damami-In ko mu je porodila sina in hčerko, ko je opažala, da sta otroka slabotna zaradi očetovega razuzdanega življenja, se zato ni jezila nanj. Ko je prišla na dvor Meklenburžanka — privedel jo je bil njen brat, ta intrigantski zvodnik, da bi si z njeno pomočjo ugladil pot navzgor — ni sicer razumela, kaj je rta nji posebnega, ker jo je pa vojvoda hotel imeti, mu jo je privoščila in za-tisnila eno oko, kakor je bila storila že tolikokrat. Sicer se pa vojvoda v začetku sploh ni zmenil za njo, zahre-penel je po nji sele pozneje, med predstavo, ko je igral skupaj z njo. Se je videla v duhu ta nesramna gola prsa, ki se je z njimi pritiskala k njemu v koketni obleki PhvlMkie. Od takrat pa ni minil noben dan, da bi je ta nič-vrednica ne bila zadela s stojo mržnjo. Vojvodo je bila priklenila nase s ča-rovniškimi spletkami, fc> je biio povsem jasno. Poskusila je bila tudi zastrupiti njo, vojvodin jo — da ji je postalo takrat po čokoladi tako slabo, je bil kriv samo strup te podle Meklen-borisanke m samo božja previdnost jo je bira režira smrti, ker ni dopustila, da bi bita pokvs&tL k orač Vsakemu, kdor je imel oči, je bilo jasno, da je to prokleta čarovnica, zastrupljevalka in hudičeva priležnica. Mar ni oni dan porodila črnega, kosmatega, crknjenega zmazka? Toda ona, vojvodinja, se ni dala pripraviti ob svojo pravico, pa naj bo nesramnost, zloba in čarovništvo te ničvrednice še tako veliko. Že davno ni bilo v nji silne mržnje, to je bilo samo suho, ped antično, potrpežljivo čakanje na padec te podle ženske. Tako je živela v prostranem, praznem gradu, otožna, potrta, ogorčena, in vesti, ki so prihajale do nje, so izgubljale svojo barvo, postajale so meglene in sive kakor ona sama. Tiste dni so videli v raznih krajih Svabske krajine Večnega Žida; v Tu-bingenu so pravili, da se je peljal skozi mesto v svoji kočiji, drugi so boga pa baje videli na cesti, kako je hodil peš ali pa se je peljal s poštnim vozom, a pisar pri mestnih vratih v Weinsber-gu je pripovedoval o čudnem tujcu, ki je povedal neobičajno ime in ki se mu je zdel že na zunaj sumljiv Ko je pa zahteval od njega potne listine, ga je zagonetni tujec ošinil s tako ostrim, satanskim pogledom, da se je ustraši] in ga pustil raje pri miru. Mož je zatrjeval, da se še zdaj kar trese od strahu. Ta vest se je sirila na vse strani, otroke so svarili pred srepim tujčevim očesom, a Weil, mesto, kjer so videli Večnega žida v okolici zadnjič, je dalo stražam pri vratfh najstrožja povelja. Kmalu potem se je pojavil v Hallu. Na vratih je drzno izjavil, da je Ahas-ver, Večni Žid. Magistrat, ki so ga takoj obvestili o tem, je odredil, naj ga puste zaenkrat v predmestju. Silno radovedna množica se je zbrala okrog njega. Podoben je bil potujočemu ži- Ljubezen najmlajše italijanske princese Zcaltev nadvojvode Ottona Habsburškega je padla na]* bri v Mlada princesa Marija Savojska, hči italijanskega kralja Viktorja Emanuela HL, se je mudila tri tedne v Londonu, kar je vzbudilo splošno zanimanje. V javnosti so začele krožiti vesti, da gre za novo poroko v vladarski hiši. To je bilo namreč prvič, da je 18 letna kraljeva hčerka tako dolgo prebivala v inozemstvu. Angleži so se vpraševali, ali se ne pripravlja morda njena zaro- NADVOJVODA OTTO ka. Sjiubačev, ki bi se smeli potegovati za roko italijanske prrincese, zdaj v Evropi ni mnogo. Angleški in švedski princi so protestanti, španski pa prešibkega zdravja. Kar se tiče nemških dinastij zadostuje že en predstavnik Savojskemu domu. Princesa Mafalda, starejša sestra princese Marije, se je Mednar Ti' 11 kongres fiziologov 9. t. m. je bil otvor jen v Leningradu v bivši palači ruskega parlamenta XV. mednarodni kongres fiziologov, ki se ga je uoje*eždlo nad 1.500 delegatov. Kongresu je predsedoval nestor ruskih fiziologov ge-niataii Pavlov, ki so mu zborov alci prire-rfvti navdušene ovacije. V otvoritvenem govoru je Pavlov dejal, da vojna ni sredstvo za poravnavo sporov med narodi in da je srečen, da je njegova vlada nedavno izjavila, da noče niti pech tuje zemlje. Po pozdravih zastopnika vlade in predsednika leningrajske ga sovjeta, ki sta naglašala, da stopa v Rusiji znanost roko v roki z delom delavcev in kmetov, je začel kongres svoje delo. Zastopani so bili skoraj vtai večji narodi, zlasti Angleži in Američani. Iz Nemčije se je udeležilo kongresa samo 10 fiziologov, iz češkoslovaške pa 43. Uvodno predavanje je imel Američan Cannon. Opozoril je zborov alce, da odpadte v Ameriki na 130 prebivalcev samo en biolog, vendar je pa njihovo sodelovanje v splošnem napredku važno. Znanost ne more resnično napredovati tam, kjer ne vlada mir. Politični prevrati zadržujejo napredek je samo dozdeven. Anglija, Ja-vpreže nacijc«ianzem v njeno službo Tak napredek je samo dozveden. Anglija, Japonska, Italija in Rusija zadnje čase izdatneje podpirajo znanost, druge države so ji pa podporo skrčile/ Med sovražnike znanosti spadajo tisti, ki hočejo izposlo-vati protinaravne zakone. Zedinjene države so ponosne, da so se temu nazadujaštvu doslej uspešno protivile. V znanstvenem delu svojega referata je Cannon govoril o najaktualnejšem vprašanju, namreč o prenašanju živčne razdra-ženosti potom kemične snovi. Ce razdraži-mo simpatični živec, izloča ta živec kemično snov. Doslej se je mislilo, da je to adrenalin toda to mnenje ;e nevzdržno. Simpatan. kakor se imenuje ta snov, ob- dovskemu trgovcu v kaftanu in s pae-si. Rad je pripovedoval o sebi, govoril je hripavo. deloma nerazumljivo. Pred križem je padel na kolena, stokal je in se trkal po prsih. Sicer je pa prodajal različne drobnarije, ljudje so radi od njega kupovali amulete in spomine- Slednjič so ga privlekli pred magistrat in pretepli, ker se je izkazalo, da je slepar. Toda tisti, ki so na videli, so trdili, da ni bil to pravi Pravi Večni Žid ni kazal na zunaj nič posebnega, nosil je čeden, nekoliko staromoden holandski plašč, kakor vsi drugi, in podoben je bil visokemu uradniku aH premožnemu meščanu. Samo njegov obraz je bil čuden, ves njegov izraz, zlasti oči. Skratka, vsak je takoj spoznal, da ie to Večni Žid. Tako so pripovedovali ljudje po vseh kotičkih dežele Grofica je vprašala Izaka L#andauer-ja, kaj sodi o teh govoricah Le-ta je odgovoril nerad, da ni Leibniz. Ni govoril rad o takih stvareh, če mu niso bile povsem jasne. Bil je nekoliko neveren, toda njegova skepsa je bila brez trdne podlage. Razen tega je pa lahko prišel vsak, kdor je ime! opraviti s takimi rečmi, navskriž s policijo in oblastmi Grofica je pa trdno verovala v magijo in tajno umetnost. V Gu-strovvu se je često sestajala s pastiri-co, staro Joharmo. ki so jo ljudje pozneje ubili, češ, da je delala nevihte in točo. Opazovala jo je Često javno in še večkrat skrivaj, kadar jo je starka zapodila, kako meša maščobe in napotke, in v dnu duše je bila prepričana, da namreč poročila s Filipom Hesenskim. Druga hči italijanskega kralja je vzela navadnega plemiča grofa Caivi di Ber-golo. Od vseh savojskih princes je postala samo Giovanna kraljica na bolgarskem« prestotki. Ali išče italijanski vladar za* svojo najmlajšo hčerko svojemu rodu vrednega ženina? V tem primeru ostaneta samo dve možnosti, skleniti rodbinske vezi s Hahsboiržani ali Bonapar-tL Otto Habsburški še nima posebnih izgledov na prestol. Pač je pa še mlad in lahko še počaka. Toda princesa Marija Savojska se je zopet sestala s princem Napoleonom. To je pretendent na francoski prestol in ideal francoskih Bonapartistov. On sicer nima nobenem i upanja, da bi postal Napoleon IV., pač pa zavzema izjemen položaj na italijanskem dvoru že zato, ker pripada savojskemu domsu. Kot deček se je igral s svojo sestrično rn po cele tedne jo bil gost kraljevske rodbine v San Rosso-re. Ta dobrodušni princ visoke in krepke postave — v kraljevski rodbini mu pravijo »velika armada« — je deležen posebne naklonjenosti mlade princese. In govori se, da se imata nijmlajša hči italijanskega kralja in Napoleonov potomec rada. Zelo pogosto sta hodila na skupne izlete po Italiji in v ^Zlati knjigi« Napoleonovega muzeja sta skupaj podpisana. Italijanski kralj in kraljica pa spoštujeta v prvi vrsti čustva svojih otrok, ki so se vsi poročili rz ljubezni. Če ima torej princesa Marija res rada Napoleona, je padfa. v vodo ženitev nadvojvode Ottona, za katero se je tako zavzemate, bivša cesarica Zka. stoja iz posredujoče snovi, na katero ae veže vzpodbujajoča ali ovirajoči element. Tako si lahko pojasnimo cedo vrsto doslej nerazumljivih pojavov, recimo zakaj je en organ oviran, drugI pa vzpodbujan. Parasampatičnd živci pa Izločajo name*tu simpatina acetitehofio. Toda ta je pofcreboo še novo raziskavanje. Letatoe WHtoy Foat Prednost nemMi fttmuv — Zakaj hodiš tako rad v kino? — Ker me veeeU, ko vktnm na plarfinai Kženeke, ki odpirajo usta, pa ne niti besedice. IV bobih pri adravnika. Debeluh, ki bi rad shujšal pride k zdravniku in ko zagleda v stekleni omari človeški okostnjak, vpraša radovedno s — AH je bil tudi ta pri vas v zdravniški negi? Imenitna ara. — Kako gre ura, ki som ti jo podarila za god? — Imenitno. V eni mri se pomakne kazalec za 86 minut naprej. izvira njena karijera in moč samo is tega, da si je po starkini smrti namazala popek, boke ki stegna s koz lovsko krvjo, ki jo je startra še pred svojo smrtjo mešala. Pečala se je rada m znatiželjno z alkimijo in astrologijo, sestajala se je z alkimisti in astrologi, ki so prihajali na ludwrgsburšid dvor m čeprav se je v družbi delala fiozof-ko č.-prav ;e rada naglašala svojo svobodomiselnost, >e skrivaj mnr^o razmišljala o sredstvih za okrasita* mladost.! in pridobitev moči nad možem. Ni bila tako neumna, da bi ne sro-zoala. da se morajo židje za svoje pre-scrctljive uspehe in za svoje genijalne domisleke v vsem, kar je v »v**ti z de-:a*7*em, zahvaliti samo magičnim 3rei-stvoni. Ta sredstva so podedovali po Mo^^esu in pr.>rokib. Jezdna so > • sali zato, ker je hotel ta sredstva izdati vsem narodom in ubiti tako njihovo vrednost In če se zdaj Izak Landauer sukal in vrtel pred njo ter jo zapuščaj v stiski, njo, ki mu je vedno izkazovala toliko zaupanja, je delal to samo iz nelepega strahu pred konkurenco in delal ji je hudo privico. Govorice o Večnem Židu so znova u-trdile v nji sklep pridobiti zopet vojvodo z magičnimi sredstvi, če bi se vse drugo izjalovilo. Začela je na vse načine pritiskati na Izaka Landauerja. naj jo odvede k Večnemu Židu. Ce pa to ne bo šlo — nikar naj se ne izgovarja, samo malo dobre volje je *xeba pa bo šlo — naj ji pa vsaj preskrbi kakega drugega kabalista, ki bi sc izkazal in ki bi mu lahko zaupala. - za _ £■ uprave ah tnaararm d» usta Oton — Vai ? f Jnhmm