195. Številka. Trst, v soboto *2f> avgusta IVJ9. Tečaj XXIV ..Edinost" ir.hai« duihrat itn dan. razun nedelj in praznikov. Bjulraj in zvečer ob 7. uri. pone-leljkih in po praznikih i/haja ob i*. uri zjutraj. h rodu i ii ii /.nnftn : Ob* tadanji na leto . . . ylo 2 nvč. Izvt n Truta po 1 nvč. ve*''. Večerno lzd&nje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO. Tel«*fon «1». S70. 4 nvč. V rdlnooll jp moč! OrUSI hp računajo po V mtilb v netit«. Z a »ft'-krutim naročilo s primernim nopn*iom. 1'on I itn h. omiirtnice in javne zalivali*. < |< >-umri o^liini itd. *p računajo po poi:i>.|bi. V »i dopisi mu *e poAil j njo iirpilnlšl vil. Nelranknvani »lopni *e ne sprejemajo. Itoknpini up vračajo. Naročnino, reklamacije in oula-f sprejema n p m v ii 131 vo. Naročnino in o^lasp je plačevali lomi Trst. Vredni*!*« In tUliiinia sp nahajala v ulici ('arintia Stv. 1*2. VpmvnKlvn, o»l-pmviiištv« In sprejem naje iiiaerut«v v ulici Molin piccolo Siv. d, II. mulalr. Izdajatelj in odgovorni urednik K ran Q o J ni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu. Brzojavna in telefomčna poročila. (Novejle vesti.) Dunaj 26. Minister za vnnnje stvari grof Goluchovvaki odpotuje danes on dvor v Jsehl. Otlnje 25. Knez Nikolaj, princ Mirko in kneginja Milena ho danes odpotovali i/. Bara v Carigrad. Temu potovanju ne pripisujejo nobenih političnih namenov. Puri/ 25. Minister za kolonije je priobčil v ministerskem svetu brzojavko, glasom katere ni več dvoma, da je podpolkovnik Klobb umorjen. Obvestilo se je diplomatične zastopnike, da je odslej smatrati misijo Voulet-Chamoin kakor puntarsko. I'arfz 25, Položaj v ulici Chabrol se ni iz-premenil. It ni n es 25. (Pravda proti Drevfusu.) Priča S tron g Ko\vland pripoveduje, tla mu je Fsterhazy priznal, tla je pisal on borderft, a Drevfus, tla je predal listine, ki so v border6-ju navedene. Weil, bivši častnik glavnega štaba, izjavlja, tla muje Esterhazy rekel leta 1894: « Prepričan sem, tla je Drevfus nedolžen ; ukljnb temu pa ga obsodijo, ker je žiti*. Zvedene« za pisanje Gobe rt pravi, da je bor-dero nedvomno Esterhazyjevo delti. Zvedenee Ber-tillon trdi, da je borderft pisal Drevfus. Pariz 25. Danes popoludne so metali antisemiti; zaprti v uliei Chahrol, iz oken lističe, ska-terimi so zasramovali žitle. Polieija je preprečila, tla niso delavci v bližini pobirali teli listov. Gudrin se jr> prikazal pri okni ter s puško v roki žalil policijo in metal na ulico opeko, ne da bi koga zadel. Carigrad 25. General Ahmed Dželal Edin je pregovoril osem mladoturkov, meti njimi dva častnika in enega udu armenskega komiteja, da se vrnejo na Turško ter si izprosijo od sultana po-miloščenje. Kje je vir moči države?! Na to ust »dno vprašanje je dala « Ne ne Freie Presse* odgovor, ki nam ugaja tako, tla se nam zdi, kakor tla smo ga pisali mi sami. (lovore o dogodkih v (i raslimi h piše «Neue Freie Presse* v zaključku svojega članka : «Ali naj se to od pradavnih časov državi zvesto, potrpežljivo in dobro dimistično misleče ljudstvo potisne še kam dalje ? Gotovo: Manlieher-jeva puška more napraviti mir in ga je tudi napravila v Graslicah, ali to je le mir na grobovih. Mi bi mislili, tla ima Avstrija dovolj skušenj o tem, kako slepilen je tak mir. Mod države sestoji v ud an os ti in požrtvovalnosti nje državljanov, ne pa v nasilnih sredstvih, s katerimi razpolaga. Dovolj že se je zapravilo od tega zaklada, in čas bi bil, tla bi začeli enkrat računati, koliko dobička je prav za prav Avstrija dobila za to na drugi strani?* Koliko zlatih besed, kolike resnice! Olovek bi kar z rokami ploskal, ako hi ne videl, tla je to pisala «Neue Freie Presse*, glasilo one stranke, ki je toliko grešila prav proti tem resnicam! Stranke, ki je nekoč s kollerijadaini in dragoaadami delala mir ra Češkem! Stranke, ki je češke časnikarje kar truiuomu metala v z a p o r e i n j i h ti a j a I a o h s o j h t i od p o 1 i t i č n i h i n n a r o d n i h sov ra žn i ko v ! Stranke, ki je slov. uradnike, ki jej niso hoteli biti sužnji, gonila po vseh kotih države ! Stranke, ki je s pomočjo denarja in sleparstov na volitvah — chahrus na Češkem, glasovite volitve v trgovinsko zbornico na Kranjskem itd. — falzifilcovala javno menenje, kakor nobena poprej in nobena poslej ! Stranke, ki je s policijskim in upravnim aparatom dušila sleherni svobodni dih v nenemških narodih ! Stranke, ki je z najbrutalnijim nasiljem ubijala zadovoljstvo narodov in bi hotela tudi sedaj, se svojimi «binkoštnimi programi*, goniti narode v obup, govord jim, tla niso vredni svobodnega življenja poleg družili svobodnih ljudij ! Stranke, ki je naj zveš tej a za ščitnic a o n i m n a s 11 n i k o m n a P r i in o r s k e m, ki v b r e z v e s t n o s t i svoji in ob p o m a n j k a n j u vsake sledi p r a v i e o 1 j u b j a in vsake sle ti i avstrijskega p a t r i j o t i z m a , pro-g a n j a n j o in z a t i r a j o kako r s u ž n j e — po besedah v «Neue Freie Presse* — od pradavnih čast) v »državi zvesto, potrpežljivo in dobro dinastično misleče* — slovensko 1 j ud s t v o ua i* r i m ti r s k e in ! Moč države je v udanosti in požrtvovalnosti nje podanikov. Vzvišena resnica. Ali v glasilu stranke, ki jo vsikdar, gazč to resnico, ubijala zadovoljstvo narodov, je tako klicanje kletev za državo. In «Neue Freie Presse* in. nje stranka sti danes isti tiranki, kakor sti bili takrat, ko sti imeli še toliko moči, da sti mogli zagrešati najhuje zločine na državi prav s tem, da sti mašili oni vir, i/, katerega jedinega prihaja državi prava moč: zado-voljnost narodov. In ko sti skrbeli za mir, ki je bil — zopet po besedah v «Neue Freie Presse* — mir na grobovih !! A vendar je izustila «Neuo Freie Presse* tako zlato resnico! Kako naj si razlagamo to? Prav lahko. Ne smemo namreč pozabiti, tla taka nemška glasila, ko govord o »ljudstvu*, mislijo le nn nemško ljudstvo, ali prav za prav niti na to ne, ampak le na oni tlel nemškega ljudstva, katerega lastni interes zahteva, da tiranizujejo državo oni, v katerih imenu govori žitlovsko-liberalna «Neue Kreie Presse«. Prav zato, ker je res, da je moč države v za-dovoljnosti, udanosti in požrtvovalnosti vseli podanikov, nikdar pa ne v nasilnih sredstvih : prav zato zahtevati življenska korist države in nje bodočnost, da nikdar več ne pridejo na krmilo ljudje, ki nočejo, tla bi bili zadovoljni vsi, ampak, ki hočejo, tla naj — v zasmeh pojmu o moderni in pravni državi — jedni gospodarijo in sesajo državo, drugi pa tlačanijo in — krvavd za državo. In taki ljudje so ravno oni, v katerih imenu piše «Neue Freie Presse* ! I>a, moč države je v zado-voljnosti, zvestobi in udanosti nje podanikov — a zadovoljni morejo biti li oni, ki so svobodni v svojem razvoju in jednakopravni v uživanju vseh pravic. Socijalni utrinki. v. E n a k o s t. Ljudje, ki nimajo nujnejšega opravila, skušajo včasih dokazati, tla ljudje niso enaki. Tega pa še noben resen človek ni resno trdil, vsaj ne v prvotnem pomenu besede. Zdrav razum in zdrave oči nam pravijo, da so ljudje različni — telesno in duševno. Dasi nismo proroki, vendar lahko izrečemo menenje tudi za bodočnost, da za vse čase ostane neka različnost med ljudmi. Toda brez težav tudi lahko spoznamo, tla se marsikatere razlike s časom lahko odpravijo, kajti na različnost meti ljudmi ne uplivujo samo naravne, temveč tudi umetno ustvarjene razmere, katere bi ljudje lahko odstranili, prav tako kakor sti jih osnovali. Zlasti gospodarske razmere treba upoštevati. ; Cmevno je, da je človeško delo v marsičem od-| visno od hrane, katero uživa. Ako človek le neko-j liko dnij slahejše jč in pije, nego je navajen, že I občuti to na svojem životu. Stalna slaba hrana pa mora stalno slabiti telo. Dobro se lahko hranijo ljudje v ugodnih gmotnih razmerah ; delavsko ljudstvo se po vse življenje slabo, deloma jako slabo hrani, večinoma tako, da zavžita hrana ne zadostuje za popolno obnovitev izgubljenih fizičnih mo-čij. To ne velja samo za delavce, ampak tudi za njihove družine. Nižji slojevi pešajo telesno bolj in bolj. Statistika in uspehi novačenja razkrivajo grozna dejstva v tem oziru. V kapitalističnem gospodarstvu se razvijati takoreč dve različni rasi, različni po svojih telesnih lastnostih, po svoji vna-njosti, po svojih močeh. Telesno peša nje no more ostati brez upliva na duševni razvoj. Ne maramo hipno preiskovati, kaj vso ovira povzdigo duševne stopinje nižjih slojev. A gotovo je, tla potrebujejo tudi možgani dobre brane; slabo rojeno telo jim daje premalo in ne dosti zdrave krvi, ne morejo se torej razvijati in z časom — vsaj deloma zakržljavijo. Mens sana in corpore sano — se dejali že stari Rimljani; tudi nasprotno velja. Kapitalistične razmere ne dajo delavnim razredom človeške družbe priložnosti, da bi se tako hranili, kakor zahteva truplo po naravnih zakonih. Kazven tega težko, zdravju škodljivo delo često slabi delavska telesa; tudi delavke, celo nežni otroci se rabijo, ker je njih tlelo cenejše, v mnogih podjetjih, kjer morajo propasti telesno. In dosledno morajo zaostati v duševnem razvoju. Tako narašča neenakost, ki gotovo ni utemeljena v naravi, temveč izvira iz družabnih raz-mor. Pstvarjn in povečuje jo kapitalizem, ki se pokazuje tudi v tem oziru škodljivega splošnosti. Pa tudi naravno razlike ne delujejo naravno, kjer vlada kapitalistični sistem. Urez obzira na to, ali hi bilo pravično, bi bilo vsekakor umevno, da se talent in genij povzdigata nad mediokritete in nad najslahejse umove. Ko jo kapitalizem začel boj proti fevdalizmu, je povsod donel bojni klic: svobodno pot talentu ! Povsem resnično ter pravično se je povtlarjalo, tla ne sme nihče uživati predpravic samo zaradi zaslug — svojih t ledov in pradedov. Plemstvo je v tem boju izgubilo mnogo privilegijev, v nekaterih deželah celo vse. Toda talentu, geniju se le ni odprla svobodna pot. Na mesto dedne, fevdalne aristokracije je sela nova, finančna, ki uživa takoisto prcdpravice, kakor jih je nekdaj uživalo historično plemstvo, in ki izrablja svoj vzvišeni ugodni položaj takisto brutalno. Cinovi so bili nekdaj odvisni od milosti veli kašev na dvorih in po grajščinah ; dandanes so odvisni od milosti polnih inošenj. Naravno! Ljutl- nt v ti In se milili njihovi duševni pn >i/vi jih spoznavalo, še manj p«i ima denarja, da Iti jih nagradilo in ku-povalo njihova dela. Kapitalisti imajo sredstva za to. A nagradijo in kupujejo l<* to, kar jim ugaja i 11 tako so umovi prisiljeni, stradati, ali pa se lire/pogojno podati v službo /lata, opevati, slikati, klesati in znanstveno [»odpirati slavo kapitalizma. Najboljši in najpristnejši umovi se ne marajo tako poni/avati in zato ne zadohivajo nikdar zaslužene veljave; oni, ki imajo holj mehke hrbtenice, pa delajo iz znanosti in umetnosti pokorno slnžalmieo, navadno deklo denarja. Kapitalizem povečuje umetne razlike meti ljudmi, naravne pa zavaja v nenaravne, splošnosti škodljive struje. Kapitalistična neenakost je sovražnica človeškega napredka. (Pride še). Politični pregled. TKST •_>•;. avgustu Slovanske žrtve za Avstrijo. Prijatelj našega lista nam piše : Po neštetih bojiščih Kvrope so Slovani krvaveli za nje čast in obstanek. O tem priča tudi spomenik v Hudimi), postavljen možu, ki je -1. maja 1H41>, brane to trdnjavo pred zmagovito vojsko ogerske revolucije, umrl junaške smrti. Da, tudi spomenik rečenega dne padlemu generalu Hentzv-jii priča o — slovanskih žrtvah za obstanek te države. Poleg imena Hentzv-jevega je namreč na spomeniku vklesanih še 41H imen njegovih sobojnikov, ki so tudi i/dahnili dušo /a obstanek, o/iroma rešitev Avstrije v onih burnih Časih, ko se je puntalo vse, raz itn — Slovanov, ko so se na vseli oglih majali stebri drž. in je le slovanska zvestoba in — požrtvovalnost za Avstrijo bila neomajljivu — — — — —! Od onih 41H junakov, katerih imena so poleg Hentzvjevega vklesana na spomeniku v iiudimu, je bilo 11(15 Slovanov!! Bilo je Hrvatov, Srbov, Rusov, Poljakov! 43 je bilo Italijanov in le peščica častnikov so bili — Neme i! Kakor mamljiva sirena nas vabi skušnjava na razpravljanje o tistem interesantnom predmetu, kateremu se pravi — hvaležnost. Zares interesan-ten predmet hi bil to, ali hkratu tudi jako žalostno poglavje. V žolč bi se nam spreminjalo črnilo v peresu, ko l»i tako le razmišljali, kako zdravemu človeškemu razumu ncprislopno in se stališča najelementarnejega državnega egoizma ne-u me v no, ali vendar dosledno in zistematično so se razvijale stvari v tem zmislu, da ho nasledniki nekdanjih slovanskih junakov in [žrtev zašli v položen je, v katerem se ogorčajo danes. Interesantno poglavje bi bilo to prav zares. Ali ne, uprli smo se skušnjavi in premagati jo hočemo. V duši pa nam vendar le vibrira občutek, ki ga vzbuja spomin na besede, ki jih je izustil neki znani veliki državnik o avstrijski — hvaležnosti! Dr. Kathrein o položaju. Bivši predsednik zbornice poslancev in državni poslance ter odličnjak v nemški katoliški ljudski stranki, dr. Kathrein, je govoril včeraj pred svojimi volilci o politiškem položaju. Njegov« izvajanja so zvenela bistveno: Obžaloval je, da je obstrukcija preprečila delovanje parlamenta; povtlarjal je potrebo povspe-ševanja narodne sprave med raznimi narodnostmi Avstrije in zlasti med Cehi in Nemci; katoliška ljudska stranka bo podpirala vsako prizadevanje v tem zmislu, poslužujd se vsega upliva svojega in družd se z vsemi, ki spoštujejo versko prepričanje njega stranke in stoje na zakoniti in patrijotični podlagi; mi — je rekel nadalje — kakor Nemci se borimo za nemško pravo in se držimo o tem v mejah, ki jih določa korist države. Nikdar pa se ne bomo mogli družiti žnjimi, ki pobijajo katolicizem. Mi hočemo j e d n a k op ra v n os t narodov, tako, da bo odgovarjalo duševnemu in n n r o d n e m u razvoju raznih plemen. (jilavna naloga bodi torej vladi, da ona poprime inicijativo v ta namen, da se enkrat stori konec narodnim bojem. Na tem prizadevanju more vlada računati na podporo katoliške ljudske stranke. Glede ij 14 je menil govornik, da je vlada, čim ne deluje parlament, prisiljena poskrbeti za potrebe države, poslužujd se pravic, ki jih jej daje zakon. Oni, ki protestujejo proti S 14 in zahtevajo, naj se skliče parlament, pa morajo tudi delati na to, da se omogoči redno delovanje parlamenta in morajo pobijati obstrukcijo. Na ta izvajanja dra. Kathreina se utegnemo povrniti prihodnjič. Ricciotti Oaribaldi v Argentini j i Sin slavnega Garibaldija, Rieeiotti, se je podal v Ar-gentinijo, da prouči tamošnje razmere v svrho na seljevanja z italijanskimi izseljenci. Kakor je rekel sam nekemu novinarju v New-Yorku, ga hoče podpirati več kapitalistov, kakor da je tudi vse javno menenje v Italiji prijazno njegovemu prizadevanju. davno menenje? Katero? Ono v Italiji go-tovo, saj je tam vsa tendencija ta: ven ven z lačnimi v druge kraje, kjer naj se sitijo, ker se doma ne morejo! Da-li pa se tudi javno menenje v Argan-tiniji posebno veseli novih naseljencev, to je drugo vprašanje, katerega bi si mi ne upali potrditi kar naravnost. Domače vesti. Hrvatski gimnazij v Pazinu. Kolikor bolj se bliža začetek šolskega leta, toliko bolj so hrvatski krogi Istre vznemir-I jeni, posebno pa oni roditelji, ki namerjajo dati svoje dečke v hrvatski gimnazij v Pazinu, ker niso imeli do sedaj niknkega go-j tovega znamenja, dsi se rečeni gimnazij j res otvori pravočasno. V pomirjen je teh krogov javljamo iz najzanesljivejega vira, da bo e. kr. državni gimnazij z hrvat-I s k i m n e n i m j e z i k o m o d p r t p r ti v o-easno in da bodo pravočasno imenovani voditelj in profesorja. Javljamo to z radostjo in opozarjamo roditelje in oskrbnike bodočih dijakov tega gimnazija, da se šolsko leto začne s lf>. septembrom. Ukrenejo naj torej vse potrebno, da bodo njihovi dečki mogli priti sredi septembra v Pazin pripravljeni z vsem in da bodo mogli biti nastanjeni. /ai jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi : Poprej izkazanih......4031) gld. 02 nč. Vekjct Drag., blagajnik »Slave« iz Sv. M. Magdalene ... h ., — „ Godina Ivan iz Skednja ... 2 ,, f>0 * Neimenovani....... '2 — ,, Skupaj 4048 gld. 52 nč. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G lista v Gre gor in v Trstu (Via Molin pioeolo štev. 3). Itedko odlikovanje. V tržaških delavskih krogih dobro znani naš rodoljub, g. Anton K I u n (bivši odbornik in zastavonosec »Del. podp. društva«) iz Kjadina, služi polnih 40 let kakor ma-gazinčr pri tukajšnji tvrdki Giov. Pellis (ulica sv. Anton št. 5). V dokaz ljubezni in spoštovanja, ki je goje njega gospodarji do njega in v nagrado za njegovo dolgoletno verno in pošteno službo podarili so mu dne 24. t. m. krasno in dragoceno zlato uro in zlato verižico. Čestitamo na tem odlikovanju delavou-pošte-njaku in narodnjaku z živo željo, tla bi bila drugim našim delavcem poštenost in zvestoba našega Klima v ravnilo in posnemanje. Podeijenja. Višim poštnim oficijalom Ar-turju Lud\vig, Antonu pl. Cernizza in Edvardu liiavitz v Trstu so se podelila mesta poštnih kontrolorjev v Trstu.- /a »Narodni dom« v Trsta «<> minolo nedeljo pri Žužkovi hiši v Senožečah naigrali s krog-Ijnmi 1 gld. 20 nč. Živio novi Župan ! Pišejo nam: Ko sem te dni čita I v tukajšnjem listu »Lavoro« proklamacijo novega, ali najnovejega župana tržaškega v osebi gospoda »Da ura nt Dr. Ettore«, sem zaklical nehotč: Živio novi župan! Škoda, da je dr. Dnurant (po »Lnvorovem« zatrdilu) skoraj nepoznana oseba na političnem polju v Trstu!! Radoveden, sem vzel v roke Seli i mpfov »Kažipot«, ker se mi je dozdevalo, da je neki dr. Dnurant predsednik »IJnione Ginnastioa« in našel sem, da je baš ta uajnoveji »župan« oni tir. Dnurant !! Predsednik »I ni one Ginnastiea« in pa - na jMilitičnein |n d ju ne|>oznunn oseba! To mi ni šlo v glavo, osobito, ker poznam osebno dr. Dauranta, ki je e len naj huji h tržaških italianissimov! Gledal sem tudi, je-li dr. Daurant — veleposestnik, ker sem čita l svoj čas, da župan tržaški mora biti, zraven tega, da je doktor prava, tudi veleposestnik ?! Da ima dr. Daurant zasluge na narodnem italijanskem polju, je res, ker, ako bi ne bilodru-zega, je že to zasluga, da je on, dr. Daurant, branil vse politične obtoženec po raznih demonstracijah tržaških in to baje brezplačno! Slovenski mestni očetje mu pa težko oddajo svoje glasove, ker, ako je dr. Dompieri slab župan, bi pa bil dr. Daurant v narodnem pogledu za nas še slabši in bi prišli z dežja pod kap! Sicer pa je za nas približno vse jedno, bodi župan Peter ali Pavel, ker so nam vsi enako — prijazni, ali če imamo zbirati med dvema zlemu, pa bi že raje videli na tem sedežu moža, ki ima kaj cvetikn in ki lahko plača kako iMillotovičijado, kar bi želeli, da bi se zgodilo tudi dru. Dompierijn, ako ne bo znal bolje nadzorovati podrejene mu organe! Za nas je vse eno, sem rekel, toda le kar se tiče župana-politika, glede ž u pa na-gos pod a rja pa gre za kožo ravno tako nam kakor lahonom. Kajti posledice net ga gospodarstva in slabega nadzorstva moramo mi plačevati ravno tako, kakor morajo plačevati naši nasprotniki ! Oditi. Dos tave k uredništva. Gosp. dopisnik ima prav, da tir. Daurant ni indiferentna oseba v narodno-političnem pogledu, marveč jako prononsirana oseba je. Ali na drugi strani je vendar-lc resnica, da se dr. Daurant direktno ne utika v politične borbe in se l.e udeležuje javnega političnega življenja. Pa ima tudi dobrih, žvenketajočih razlogov za to. Mož ima nekega strica-kauoniku nekje v Furlaniji. O tem stricu nam zatrja neka zanesljiva oseba, da je zapisal svojemu nečaku okroglih 100.000 gld., toda s pogojem, da se ne bo utikal v politične borbe!! Ali umete sedaj, zakaj se predsednik ^Ginnastice« in oseba, tako prononsirana v narodnem in politiškem pogledu, kakor je tir. Kttore Daurant, ne udeležuje direktno političnega življenja? Argument jo tako glasen, tla mora biti dostopen vsakemu otroku. Sicer pa se nam zatrja tudi od slovenske strani, ki ima priliko prihajati v dotiko z tirom. Daurantom, da je mož kakor človek blaga in poštena duša. Niti Nin nI učakal tega, kar Je želel že oče. V Kopru je včeraj nenadno amrl marki Nikolaj Gravisi-liarbabiimea. Njegov oče Gianandrea je bil političen čudak. Od I. 1S4H. do svoje smrti l. 1H81>. ni zapustil podnevi svoje hiše, ker ni hotel, da bi sijalo nanj — avstrijsko solnee! »Pioeolo« zatrjuje, tla je Nikolaj bil podedoval po svojem »najboljšem« očetu vse lepe lastnosti, torej tudi — patrijotizem. Sicer pa res ni lepo od tega avstrijskega sobica, da se še sedaj ni — po tolikih letih — umaknilo z nad laškega Kopra, tla hi bil vrtaj sin Nikolaj doživel, na kar je oče Gianandrea zastonj čakal celili 41 let!! Ti šmentano sobice ti! Par skromni li vprašanj. Pred kakimi d verni i leti je bilo, ko je veliki Italijan Uaskovič interpe-liral v mestnem zboru, kako tla je to, tla se v javnih skladiščih vspremljejo tudi tujci — mislil jo namreč Slovence — in je zahteval,' naj se nameščajo le domačini! Mi smo bili takoj povdarili, da interpelantu niti ni tlo tega, tla bi tlelal razliko inad domačimi in tujci, ampak da hoče delati razliko le mej Italijani in Slovenci. Slovence je hotel odpraviti iz skladišč, čeprav so vsi: ali Tržačani, ali deželani, ali pa vsaj Avstrijci, in Italijane je hotel imeti tam, tudi če niso ni Tržačani, ni deželani, ni Avstrijci, ampak tuji podaniki — prite-penci i/, gladne Italije. Da smo prav umeli »plemenite« namene velikega Italijana gospoda Raskopča, nam pravijo razmere v mestni plinarni. Tam je nameščenih natl 100 italijanskih podanikov, a meti 4 inženirji so trije iz kraljevstva. Vedoči, «la je prav sedaj mnogo domačinov brez dela, vprašati moramo sedaj velikega tribuna, kako to, tla molči o tem ir. ne povzdiga svojega glasu proti krivici, ki se godi domačemu, stradajoče m u ljudstvu?! Kje je, kam se je skril?! Ali pa si morda tržaško domaćinstvo tolmači tako, da j« 11721884 Slovenec-domačin - Avatrijec tujec v Trutu, Italijan - tujec, - podanik tuje države pa domačin?! No, g. Rtiakovičsi lahko stvari tolmači, kakor mu veleva njegovo »italijansko srce«, ali mi poznamo nekega drugega, ali neko drugo slavno vlado namreč —, ki hi ai morala nekoliko različno od Raskoviča tolmačiti pravo domačinstva v Tratil! Njo, slavno vlado vprniamo: zakaj molči k razmeram v plinarni ?! Zakaj tu- stori ničesar v obra in 110 domačinov J! Iz mestne plinarne nam begajo misli v društvo »tramu'av«. V koncesijski listini je vlada menda stavila tej družbi pogoj, da mora nameščati le domačine. Družba je sieer rada vsprejela koncesijsko listino in z isto vred seveda tudi ta pogoj, ali držala se ga ni, ampak je lepo nameščala tudi italijanske podanike! Pred par leti je zavrelo radi tega in takrat je vlada opozorila družbo na nje obvezo ter je zahtevala od družbe, naj italijansko podanike odpusti. Tedaj je ravnateljstvo družbe prosilo le nekoliko odloga, češ, da ne more kar čez noč odpustiti dotične uslužbenec. Ta odlog pa traja menda še danes, kajti v službi tramuava je še vedno italijanskih podanikov, mej tem ko jo polno domačinov -Avstrijcev, ki pohajajo brez dela in zaslužka. In zopet moramo vprašati slavno vlado: da-li no misli uveljaviti svojo avtoriteto nasproti družbi in jo prisiliti v spolnjevnnje dolo-čeb koncesijske listine?! Na čelu smo rekli : par skromnih vprašanj, ali to se nam zde vendar toliko važna, da bi bila vredno, da hi se vladni krogi bavili žnjimi!! Kdor no pojilo jutri na veselico »Delniškega podpornega društva«, pa naj se spomni na drugo narodno slavje, ki je priredi društvo »Zora« na Ferdeniči. Dvajseta Obletnic«. Pišejo nam: V zadnji «Naši Slogi, čitamo, dn bo «Del. podporno društvo« dne 27. t. m. obhajalo obletnico blagoslovljeni" svoje j) rek rasne zastave in 17-letnico društvenega obstanka. Kakor je bilo že zadnjič objavljeno, se je društvo ustanovilo dne 5. januvurja 1H79. L, letos obhajamo torej 20-letnieo društvenega obstanka. Ker je bila zastava tega društva blagoslovljena dne 24. septembra 1882. leta, obhajamo letos 17-obletnico blagoslovljenja društvene zastave. Toliko v pojasnilo sestrini «Naši Slogi*, ki jo po pomoti za menila obstanek društva z blagoslov ljenjem društvene zastave. Dostavimo še, da se naši delavci letos s posebno vnemo pripravljajo, da jutri kar najdostojneje proslave oba dela te pomembne slavnosti: predpoludanski cerkveni del in popolu-danski del na vrtu šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Opozarjamo še enkrat: da se členi ob l/88. uri zberd v društveni h p r o s t o r i Ii, od koder odidejo — z društveno zastavo in godbo na čelu — v cerkev sv. Antona novega; da bosta na veselici pevala dva pevska zbora, da bo svirala popolna veteranska godim, da se bodo prižigali umetnini ognji in da ne med veselico izvrši ganljiv čin hvaležnosti slovenskega moža žuljavih rok do svojih voditeljev. Veselica se prične točno ob 5. uri. Taiiiburnšl pevskega društva «Kolo» bodo imeli vajo prih. torek 2D. t. m. ob navadni uri in v navadnih prostorih. Odbor. Nadomestno volitve v prldobnlnske komisijo. (Z vrše tek.) C. Nadomestna volitev v pridohninsko komisijo lil. davčne družbe. Volilni okraj: mesto Trst z občinami okolice. Število udov, kateri naj se volijo v komisijo: 2 uda (namesto gg. Gotthard Artico in At-tilio Marsich) in 2 namestnika (namesto Jakoba Cante pok. Karola in Hektorja dr. Daurant). Volilni komisar: občinski predstojnik, ali od tega izvoljen namestnik. Volitev se bo vršila v sred,o dne H. septembra 1899 od 8. ure predpoludne do 3. popoludiie v sobani mestne ljudske šole v ulici Nuovn. />. Nadomestna volitev v pridohninsko komisijo IV. davčne družbe. Volilni okraj : mesto Trst z občinami okolice. Število udov, katere je voliti v komisije: ii udje (namesto gg. Evgenn Troverja, Jakoba Can-teja, pok, Karla in Rudolfa dr. Hannapela) in 3 namestnikov (namesto tig. Asquini Ludovika, Cu-dore Arturja in Janeza Vesnaver-ja). Volilni komisar: občinski predstojnik ali od tega izvoljeni namestnik. \ olitev se bo vršila v četrtek, dne 7. septembra |S'.H» od H. ure predpoludne do 3. popoludiie, in sicer: a> za volilce t. začetno črko A do (i družinskega imena v mestni telovadnici v ulici delh Valle. b) za volilce z začetno črko II. do P. v telovadnici mestne ljudske šole v ulici Nuovn in c) za voliee /, začetno črko (J. do v telovadnici mestne ljudske šole v starem mestu »Piazza vecchia«. Konečni uspeli štetja glasov, se razglasi v .glav ni volilni dvorani v ulici della Valle. (»lede sestave volilnih okrajev in volilnih teles, dalje onih, ki imajo pravico voliti, potem oseb, ki so lahko voljene, ali ki ne morejo biti voljene, in glede tega, kako je rabiti volilno pravico in kako se je ravnati na volitvi, opozarjajo se volilni na določbe zakona od dne 25. oktobra 1*96, drž. za k. štev. 220, potem izvršitvenega predpisa k prvemu poglavju omenjenega zakona drž. zak. št. 3;> ex 1H97, posebno pa dotičnoga volilnega predpisa — priloga D izvršitvenega predpisa. Opominja se, dn oni gospodje, kateri so bili izsrečknni iz dosedanje komisijo, v zmislu S '22. več omenjenega zakona za morejo biti v novič izvoljeni. Dražbo premičnin. V pnned., dne 2H. avgusta ob K), uri predpoludne se bodo vsled naredbe tilk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Maurizio št. II, štae. oprema in galanterije ; Greta Pol. 90, jedna krava; v ulici S.Giovanni (Pni. Palein), moka in štacunska oprema ; v ulici Androna Gusion št. 9, hišna oprava; v ulici Serninario št. 2, hišna oprava. Iz-p ml n as Hi sodi se. 21-letni Josip B. iz ! Trsta je bil včeraj obsojen v 3 tedne zapora za-! radi razžalitve vere po £ 303 kaz. zak., ker je v j pijanosti odprl okno kapelice v ulici Monteeucco ter poškodoval sv. razpelo, svetilnieo in posode z cvetjem. 19-letni M •i rti n Knežević iz Voloske je vzel nekemu drugu znesek 31 gld. 50 nč. Obdolženec je sicer tajil; ker so pu našli pri njem 25 gld., o j katerih ni mogel povedati, odkod jih ima, so ga j obsodili v 0 tednov ječe. 16-letni Josip Jeska iz Voloske je dobil 4 tedne ječe, ker je ukral nekemu Oskariču 25 gld., kar je tudi priznal. Xesre£a v kamenolomu. 57-letnenui Mateju Čuku iz Trebič se je včeraj v kamenolomu Rin zvalila težka skala na levo nogo. Ponesrečenca so spravili v mestno bolnišnico. Drzen mladič. Včeraj popoludne je 1/Metni Humbert Ples hodil od prodajalniee do prodajal-niee, da bi menjal petak. Kar se mu je približal nepoznan dečak, ki je Humbertu z silo iztrgal petak iz rok, češ, da mu ga menja on. In izginil je mladi — ropar. Dogodek se je naznanil na policiji. Lepega rodu je pričakovati iz take mladine! Drzna tatvina v Skednju. Uršula Kobal v Skednju št. 96 daje stanovanja in postelje v najem. Včeraj jo zapustila hišo za nekaj časa. V tej dobi je prišel neki neznanec, ki je vprašal otroke, je-li bi mngel dobiti prenočišča. Otroci so mu pritrdili ter ga poslali v prvo nadstropje, kjer je spalnica. Cez nekaj časa je prišel tujec zopet doli, češ, da se kmalu vrne. Pod roko je imel sveženj, česar pa deea niso zapazili. — Zvečer sta se vrnila gospodinja in najemnik Josip Leskovič, ki je zapazil v svoje veliko presenečenje, da je njegov kovčeg razbit ter odneseno obleke v vrednosti 13 gld. ter srebrna ura z verižico v vrednosti 9 gld. Tatvino so naznanili redarstvu. Različne vesti. Lek proti raku. Zdravnik Wite v Ne\v-Yorku je delal poskušnje s tekočim zrakom kakor lokom proti raku ter dosegel lepih vspehov. Odsihdob bo torej mogoče ugonobljuti tudi to strašno bolezen. Eksplozija. V tovarni za smodnik in patrone tvrdke Keller- it dr. v Hirtenbergu je o zlaganju patron iz neznanega vzroka nastala eksplozija, vsled katere je težko ranjenih šest delavk. Nenavaden zakonski parček. Nedavno je podal nekje v Ameriki 102-letni g. Schoemaker v zakon roko gospiei Ireni Poling, ki je videla še le 95"spomladi. Zaljubljeni parček se je poznal že — 65 let, tora j ravno dovolj časa, da sta mogla do cela proučiti lepe lastnosti drug drugega. Na mnoga j a ! Kitajski cesar zblaznel. >Dailv-Mail-vt javljajo iz II ngaja, da je kitajski cesar popolnoma zblaznel. Mogoče j Mogoče pa je tudi, da si je vse to izmislila le vlastiželjna cesarica-mati. Samomor. Alojzij pl. Petrino, sin bivšega ministra za poljedelstvo, Petrina, se je v Kalten-leutgebčnu, kjer je bil na letovišču, dne 25. t. m. ustrelil v srce. Petrino jo bil uradnik v poljedelskem ministerstvu ter oženjen, a že več let sodni jski ločen od svojo soproge. Kuga na Portugalskem Dne 24. t. m. so v Oportu konstatirali dva nova slučaja kuge. Železniški promet je ustavljen. I udi v Lizboni sta se pripetila že dva slučaja te bolezni, da-si uradno tajijo to. Portugalska vlada je zakrivala kugo od 12. julija do 15. t. m., kar je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) PULJ 26. Slednjič vam morem javiti toli željno pričakovano vest, da je imenovanje ravnatelja in profesorjev za hrvatski gimnazij v Pazinu izvrSeno. OPATIJA, 26. Z najvišim odlokom je hrvatski gimnazij v Pazinu proglaien otvorjenim. Profesorji bo imenovani. Profesor MatejČić ravnatelj. Loildoil 20. Včeraj jo bila izdana še jedna nadaljna modra knjiga o Transvaalu. V brzojavki od 14. julija, s katero je Millner sporočil predlog južnoafrikanskc republike za imenovanje mirovnega sodišča, je priporočal isti, naj se ta predlog takoj odkloni. Keiliios 26. (Razprava Drevfus.) Seja se je odprla ob 6l/a uri zjutraj. Bertillou je nadaljeval svoje izpovedbe, opiraje so na podatke. Svoje pričevanje je zaključil izjavivši po svoji duši, svoji vesti in svoji prisegi, da je borci e r o delo Dre v f ii s o v o. Carigrad 26. Angleški in 1'raneozki poslanik, kakor tudi avstro ogerski in angleški voditelj poslov so bili včeraj vsprejeti od sultana. Avstrijski voditelj poslov, baron Uranu, je izrekel sultanu zahvalo za čestitke cesarju Fran Josipu povodom rojstnega dne. Pariz 26. Včeraj proti 11. uri je hotela neka oseba vreči sveženj pisem skozi okno v hišo, v kateri so obkoljeni Guerin in tovariši. Sveženj pa je padel na trotoar in so ga pobrali polioijsti. Dotično osebo so zaprli. Guerin se je prikazal na oknu in je zasramoval policijstc. Na to je Guerin streljal iz revolverja na ulico, a ni zadel nikogar. Na hiši so razobesili črno zastavo v znamenje, da je jeden tovarišev Guerinovih umrl. ^ X X "I f" ima goHtilno v ulic Potočnik Fran, •„^, >■■ • •« 7 istnjiinsko, ilulmutmsko in belo ipavsko vino, in SteinfV.ldHki pivo ; vsaki čhh mrzlo jedi. Odprto vedno do polnoči. Naznanilo. Podpisani naznanja s tem slavnemu občinstvu, da je prenesel svojo zalogo krompirja iz ulice Molin piceolo st. 9 v ulico Vienna štv. 5 na vogalu ulice Valdirivo. Jakob Vatovec. Glavni zastop banko „Slavijo" ji' premeščen iz ulice Stadion štv. 5 v ulico Canale štv. 7. I. nadstr. nasproti zakrestiji cerkve Sv. Antona novega. Zastopnik Henrik Gibe rti. Izjava. Razsodba tukajšnje ces. kr. deželne sodnije od 20. dec. 1898. opr. št. Vr IX. s katero sem bi! jaz obsojen, bila je objavljena v raznih listih. Sedaj pa je sodnija spoznala, da jaz nisem kriv dotičnega ka-znjivega dejanja, ter me je povsem rešila od obtožbe z razsodbo od 8./VII. opr. št. Vr IX. . Toliko objavljam, da se zna resnica. V TRSTU, 26. avgusta 1899. Ivan Bole Rojan št. 104. £ t. tiO,'». Natečaj. Y koperskem Šolskem okraju je popol-niti stalno ali zaeasno mesto učitelja-voditelja III. plaeilne vrste in mesto učiteljice iste plačilne vrste na novi dvorazredni ljudski soli sr slovenskim in laškim učnim jezikom na Škofijah spodnjih. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo pri podpisanem uradu v dobi (> tednov po tretjem razpisu v uradnem listu. C. kr. okrajni šolski svet, v Kopru, fine 23. avgusta 1899. G. ^ d vorui/uložnik Nj. svetosti papeža i»ia pniitanla na I > Lji.ilo-m P..i ["^"'"S'i Leona XIII. lekarnar pri angrelju v Ljubljani, Dunajska cesta Železnato vino d o u ■H >C0 d e -p a Kemieue analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu, lekarnarji* Piccoll-Ja v LJubljani zrn i raj potrdili navedeno množino železa, so najboljše »pričevalo ter dajejo največje poroštvo /a njeura učinek. To vino je kaj dobro za *lab«-krvne, nervozne in vsleil bole/ni oslabele osebe, za blede, nloke nnhe in bolehalle otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. V a S e blagorodje! Pošljite mi m poštnim povzetjem osem polliterskili steklenic žeieznatega vinu, k«-i se ob novem letu poslati dve steklenici rabita z prav dobrini vspehom. .1 o h e f V e r n k o, župnik. Vubred na Štajarskeni, 17. januvarja 1H!I(,». Špiritu« ilnapii oorapoiitui ALCOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatlč. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Aiiiifi Mori) Piazza grade TRST Paziti na ponarejanja. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz k tovarne ( I I i i i ( Tržaška posojilnica in hranilnica legistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, II. n. (Hlovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. ltentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. iwjii a dajejo se samo zadružnikom in sieer na uknjižbo po f) l/„°/0, na inenjico po i!°/0, na zastave po f>W70- r radne ure so: od i»—12 dopoludne in od .'J—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—^^2 dopoludne. 1/.plačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —ld dopoludne in vsaki četrtek od .'5—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. Johann Puch iz Gradca ustanovitelju industrije /a kolesa, je najbolje kolo sveta I«. Colobig* v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Cvj ■fcj XI) < ns u O cc o Cfl 75 C 3 Z Konsumna zaloga olja rn/pofiiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto Gorica). ( >1 jo jedilno fino nvč. dalmatinsko .'Iti „ istrsko 40 „ namizno I.n 44 „ „ ., najfinejše 4H r extra 5(> „ ., spceijalitetno tiO „ ,. I'osebno za cerkveno luč HB Prixniiiu> nujlmlj*i r. vit/iiiini patleiitiranlnit mivoHtnil lurtii« iziiii|illw tithnično ilovr*»'iii glas o virj i ilulitt si' iinjliolj« in nujcfln^jf ilirelUno jiri tovarnarju Henrihu Brernitz o. kr. dvornemu zalagatolju, Trst — Bor/nI trg: Številk« i> — Trst H ]liiHtririLtii katalogi na /.ahtevanje franku, ^H Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojiun si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajaInieo z mnogobrojnom povsem novim hingoin po brc/konkurenčnih cenah: Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ........po 15 nvČ. Fini perkal za srajce.......... 24 „ Oxford, barve garantirane.......„ 19 „~* Franoozki anteni..........„ -H Fiquet, barvan ii /i •'il?';?'>a .... „ 26 „ Ferkalln za podloge vseh barvah......, 10 „ Blago močno za podloge vneli barvah ... 15 „ Blago za ionska obleke dvojna Siirina od 23nvi. naprej „ „ moftke obleke Širina 150 cm. „ IN) ., AlpagasAr ni za. ženske obleke velik. izbor......„ 50 ., „ Kotenina...........»13 „ i, bela.........„21 „ „ Navidezno platno.......,,.15 „ Flatno čisto laneno ......... 22 „ ,, „ „ za rjuhe dvojna širina 4o ., Mulolln bol prve vrste........ H5 ChifTon za srajce.......... 1!S Brajoe za gospode, velik izbor belili in barvane............. !)0 „ „ Brajoe za gospe.........„ 50 „ * Moderci, zadnji kroj .........60 » „ jtT Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za ftlvilje in modistlnje. — Vsprejemajo se naročbe molkih oblek po meri ln najnižjih oenah. &JV Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. W Vi Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vat rajanja, prodaja so Izključilo le pri glavnem zastopniku m SSERL V TRSTU, Via 8. Lazzaro itv. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. CENE ZMERNE. -3Nš--CENE ZMERNE. 100 do 300 goldinarje v zainorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez. kapitala in rizika vrazpečavunjem zakonito dovoljenih državnih papirjev iu sivk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegass8 8. C. Klemt. Tovarna za zatvoruIce (.laloiisicn) Braunan na Bavarskem. friporoča svoja (i-kratno odlikovana uovovrstna esena zastirala (Rouleaux), zatvoruice in obok-nice na valjtVk. — Cenik jjratis. Agentje > - privatne odjemalce se i žre j o. -< „THE GRESHAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do ill. decembra 1H1»7...........Kron i:)t).<)07,579-— Letno vplačilo premij in obresti 0,04)7'— V letu 1K'I7. izdanih 7-ltiS polic /,» glavnico od....... » (17.1131,351*91 iVospekti, ceniki iti v oliee vse druge informacije dopoAljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zasLopstvu, katero dopisuje v vseh jezikih. I^pr- Glavno zastopstvo v Trstu. , Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agentj e, zastopniki in potovalci.