288. Ljubljana, v ponedeljek 19. decembra. XX. leto, 1887. labaja vtak dan netor, ixirMi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'Četrt leta 4 gld., za iaden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hifii. „(JledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. skupščine delničarjev „Narodne Tiskarne". V Ljubljani, 19. decembra. „Slovenski Narod" je in ostane neodvisni politični in narodni organ vseh Slovencev. „Slovenski Narod*' zastopa in brani narodne ter politične pravice vseh, Avstriji kakor tudi dinastiji vselej zvesto udanih Slovencev na temelji državnih osnovnih zakonov. „Slovenski Narod" podpira slovenske deželne in državne poslance pri njihovem delu za dosego popolne jednakopravnosti za Slovence v javnem življenji, v šoli ter uradu in podpira tudi politične njihove zaveznike. „Slovenski Narod" goji vsestransko vzajemnost avstrijskih Slovanov ter kulturne odnošaje mej Slovani sploh. Izredni občni zbor „Narodne Tiskarne" v Ljubljani dne 18. decembra 1887. Upravni odbor „Narodne Tiskarne11 sklical je na včerajšnji dan izredni občni zbor tega delniškega društva ter na dnevni red postavil uredniške razmere „Slovenskega Naroda", okolu katerega se tačas suče toliko javnega mnenja in zanimanja. Zbor prične ob 11. uri dopoludne v sobi „dra-matiškega društva" in vodi ga novi društveni podpredsednik g. dr. Ivan Tavčar, ker predsednika gosp. dra. V. Zamika ovira bolezen, udeležiti se zborovanja. Gosp. dr. Tavčar pozdravlja zbrane delničarje, osobito vnanje ter naglasa sklepnost zbora, ker udeleženih je 220 delnic, število torej, k&kerš-nega ni doslej videl še noben zbor „Nar. Tiskarne". On takoj tudi izpregovori k dnevnemu redu. Uredniške moči pri „Slov. Narodu", pravi, so nedostatne in zato on v imenu upravnega odbora nasvetuje, da bi se sedanjemu uredništvu dodala nova, stalno nameščena moč. Gosp. dr. Jo s. Sernec, deželni poslanec iz Celja, povprašuje o razmerah sedanjega uredništva in g. dr. I. Tavčar mu tla nekatera pojasnila. Gosp. dr. J o s. Vošnjak po daljšem govoru nasvetuje, da se v podporo BSlov. Naroda" postavi odbor, ki bode imel nadzor nad zvrševanjem listo-vega programa; ta nadziralni svet imel bi naj štiri Ljubljanske in štiri vnanje člane. Gosp. Ivan Hribar podpira ta nasvet, izjavljajoč ob jednem, da dosedanji takoimenovani politični odsek upravnega odbora zategadel ni mogel uspešno uplivati na vsebmo lista, ker ni imel organa, ki bi posredoval mej njim in uredništvom. Za to je neizogibno potrebno, da nasvetovani odbor ima tak organ. Dosedanji politični odsek si je prizadeval, obvarovati list jedne ali druge hibe, ker dajal je stroge ukaze, da se vnanji dopisi popravljajo, predno idejo v tisek. Krivično je, napadati sedaj upravni odbor, če se je v list urinila napaka, katero odbor sam obžaljuje, osobito ono, ki se tiče papeža Leva XIII. Nekateri nazori v listu seveda tudi niso bili nazori odborovi. Odbor je sam že izjavo storil in sam iz lastne volje je sklical občni zbor, ker se mu ni bati nobene sodbe. Naposled gosp Ivan Hribar predlaga kandidate za nadzorovalni svet. Gosp. Miha Vošnjak, državni in deželni poslanec s Štajerskega, se popolnem strinja s predlogom gledč nadzorovalnega sveta, rad pa bi, da bi delničarji, ki to hote, dobili tiskan program delovanja tega sveta. Gosp. A n t. Knez hoče odgovor od navzočnega g. dra. A. Moschgta, predno se vrši volitev v nadzorovalni svet. On vpraša, ali besede iz njegovega govora v deželnem zboru kranjskem IG. decembra t. 1., kakor jih poroča „Slovenec" : „ Takrat jim je naša dežela dežela divjakov, dežela, kjer se pobijajo Nemci in tujci na ulici, dežela, ktere šeststoletni lojalni in tisočletni verni čut je hipoma zginil, ko je bilo všeč nekterim rusko nihilističnim ljudem in katilinaričnim eksistencam kvasiti neumnosti, ktere ves slovenski narod, vsa dežela odsojuje in globoko obžaluje." letijo na upravni odbor „Nar. Tiskarne" ali na katerega pojedinega člana v tem odboru. Gosp. dr. Alf. Mosche pravi, da rad da pojasnilo. On nikakor ni mislil na upravni odbor ali katerega koli njegovega člana, pobijati je le hotel dopisnike nemških listov, ki grdijo deželo našo in narod. G. dr. Iv. Tavč ar konstatuje, da ima upravni odbor na tem shodu 60 glasov večine, ako bi bilo kaj opozicije. Ali upravnemu odboru je do tega, da se povzdigne „Slov. Narod", to pa z zjedinjenimi močmi. Glasuje se na to o predlogu upravnega odbora in sklene jednoglasno, da se uredništvu doda stalno sodelujoča moč. Sklene se tudi jednoglasno, postaviti nadzorovalni svet in imenujejo se vanj „per accla-mationem", kot Ljubljanski člani: gg. dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik, dr- Ivan Tavčar, odvetnik, dr. Alfonz Mosche, odvetnik in drd. Danilo Majaron, odvetniški koncipijent, — kot vnanji člani pa gg. Luka S vete c, notar v Litiji, Janko Kersnik, notar na Brdu, dr. J o s. Sernec, odvetnik v Celji, prof. Fr. Šu kij e, dež. in drž. poslanec na Dunaji. Vname se pa potem živ pogovor glede" na izraz, ki se je v „Slovenski Narod" utihotapil proti osobi sv. Očeta Leva XIII. in ki je dal povod, da se sedaj agituje proti listu, kakor da bi imel paganski značaj, dasi je jasno, da za žaljivo besedo ne stoji namen, in celo ne slab namen. Vsi govorniki — to so gg. dr. Sernec, prof. Leveč, Iv. Hribar, prof. Šuklje, Svetec, dr. T a v č a r — naglašajo, kako je obžalovanja vreden izraz in da je zadostilo nujno in opravičeno, naj se stvar ogleduje od katere strani koli. Gg. dr. Sernec in prof. Leveč nasvet ujeta v zadostilo izjavo skupščine in zbor odobri izjavo, kakor jo predlaga g. dr. Iv. Tavčar. Stori se na to sledeči jednoglasni sklep: „Skupščina delničarjev „Narodne Tiskarne" obžaluje, da se je v društvenem organu, „Slovenskom Narodu", po nepaznosti urinil izraz, kateri je moral žaliti osobo sv. Očeta, ter naglasa, da je to žaljenje v popolnem nasprotji s programom našega lista." Razgovora, ki je bil o tem, kakšna načela politična naj nadzorovalni sv6t uveljavi po „Slov. Narodu", udeležili so se g? vori g?, dr. Vošnjak, prof. Šuklje, Svetec, dr. Tavčar, Hribar in z opomnjami tudi drugi gg. delničarji. LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. (Dalje.) IX. Nekedaj sta se nekamo dolgo zamudila. Nikolaj Petrovič šel jima je nasproti na vrt in prišedši do Sope, slišal je najedenkrat hitre korake in glasove obeh mladeničev. Šla sta onostran lope in nista ga mogla videti. — Ti poznaš otca premalo, govoril je Arkadij. Nikolaj Petrovič se je pritajil. — Tvoj otec je dober otrok, dejal je Bazarov, jp; a zastarel je že, njegova pesen je izpeta. \ Nikolaj Petrovič vlekel je na uho . . . Arkadij , .ni ničesar odgovoril. „Zastareli človek" postal je dve minuti mirno ter se potem vrnil počasi domov. — Predvčeranjim, videl sem ga, čital je Puškina, nadaljeval je mej tem Bazarov. — Razloži mu vender, da mu to nikakor ne pristoja. Saj vender ni otrok: treba je v kot vreči to starino. Kaka prijetnost je pač biti romantik v sedanjem času ! Daj mu kaj koristnega čitati! — Kaj bi mu dal? vpraša! je Arkadij. — Jaz menim za prvi slučaj Biichnerjevo: „Stoft und Kraft". — Tudi jaz mislim tako, opomnil je potrdujoče Arkadij. — „StorI und Kraft", napisano je v popularnem jeziku. — Lej, dejal je isti dan po obedu Nikolaj Petrovič svojemu bratu sedeč pri njem v kabinetu: — midva sva že prišla mej zastarelo šaro, najina pesen je izpeta. Kaj se hoče? Morebiti ima Bazarov celo prav; a jedno priznavam, me boli; na dejal sem se, da se bom tesno in prijateljski sklenil z Arkadijem, a sedaj vidim, da sera jaz zaostal, on pa napredoval in drug druzega razumeti ne moreva. — In čemu je on napredoval? V čem se pač tako zelo od naju odlikuje? vskliknil je z nevstrp-nostjo Pavel Petrovič. — To vbo ubil mu je v glavo ta signore, ta nihilist. Tega lekarna ;i k r trneli ne morem; po mojih mislih je on prav u, radul šat-latan; prepričan sem, da z 'vsemi svojimi žabami niti v fiziki ni daleč uspel. — Ne, brat, tega ne govori: Bazarov je pameten in učen. — Kako neznosno samoljubje, prekinil ga je zopet Pavel Petrovič. — Da, opomnil je Nikolaj Petrovič: — samo-ljuben je. A vidi se, da se brez tega ne more biti; samo čuj, česa ne morem razumeti. Kakor se vidi, storim vse, da bi ne ostal za časom: s kmeti sem se poravnal, fenno sem uvel, tako, da me imenujejo zaničljivo po vsej guberniji „rudečkarja"; čitam učim se, v obče delam na to, da bi zadostoval sočasnim zahtevanjem, in sedaj se govori, da je moja pesen izpeta. Sicer, brat, začenjam pač sam misliti, da je ona res izpeta. — Čemu? — Lej čemu. Danes sedim in čitam Puškina . . Baš sem pričel s „Cigani" . , . Najedenkrat pristopil je Arkadij k meni in mi molče z nekakim laskavim sožulenjeni v obrazu tiho kakor otroku vzel knjigo ter položil pred me drugo, nemško . . . nasmehnil se je in odšel ter odnesel Puškina. — Lejte i! Kako knjigo pa ti je dul?; li spomladi vojna? Mnenja so jako različna. Nekateri trdijo, da se Rusija pripravlja, da napade Avstrijo iu Nemčijo, drugi pa mislijo, da je njeno oboroževanje le defenzivnega značaja. Da je položaj precej resen, dokazujejo vojaške konference ki so dan za dnevom na Duuaji. Včeraj je bil skupni ministerski sovet, ki se je posvetoval, koliko bode treba denarja, da se izvrše naredbe, katere so skle nile vojaške konference. Delegacij Se ne mislijo sklicati, kakor se zagotavlja. Ministerskega soveta so se udeležili grof Kalnokv, grof Kalay, grof By-landt-Rheidt, grof Taaffe, Tisza, Dunajevski in Feyervary. Predsedoval je Kalnoky Danes bode zopet ministerski sovet, kateremu bode pa predsedoval cesar. Pa tudi v Berolinu obračajo veliko pozornost pomnoženju ruskih čet na Poljskem. Cesar Viljem je v soboto vsprejel v avilijenci princa Viljema, generale Moltke-ja, VValdersee ja, Albedyll-a, in vojnega ministra, ter se ž njimi posvetoval, kaj treba vse ukreniti za brambo vztočne meje. Sedaj omenimo še nekaj glasov raznih listov o položaji „Nationalzeitungi" se položaj ne zdi še posebno resen. Rusija ima na zapadu še veliko premalo vo-jakov da bi mogla začeti vojno z Avstrijo in Nemčijo. Avstrija bode pomnožila vojake ob meji, če jih bode Rusija če dalje pomnoževala. Če pa Rusija misli še ua pomnoževanje vojske na Poljskem, ni iz izjave „Russkega invalida" popolnem jasno Vsa težava položaja tiči v nejasnosti ruske politike. Pogovor kneza Bismarcka s carjem je pojasnil, da nasprotniki evropskega miru hočejo vzbuditi carjevo nezaupnost proti Nemčiji. Da pa „Invalid" tako poudarja, da sta Nemčija in Avstrija močneji od Rusije, s tem hoče morda strezniti Francoze, da se ne bodo preveč zanašali na rusko silo. Na-zionalzeitung se nadeja, da se ohrani mir, če tudi priznava, da je položaj vedno bolj resen. „Vos-sische Zeitung" se zdi najvažneje, daje „Invalid" priznal, da ima pomnoženje vojske na Poljskem posebne vojne namene, ter se ni več izgovarjal, da se konjica na Poljsko pošilja, ker drugod manjka krme za konje. Ta list misli; da bode Nemčija prisiljena pomnožiti svojo vojsko na vzhodni meji, če jo bodo Rusi še pomnoževali, zlasti ker je ruski vojaški list priznal, da je pomnoženje vojske naperjeno ravno tako proti Nemčiji kakor proti Avstriji. „Kblnische Zeitung" misli, da tiči največja nevarnost v tem, da v Rusiji premalo poštevtijo vojno silo Avstrije. Dobro se zdi nemškemu oflcijozu, da so v Avstriji tudi spoznali resnost položaja, ter se hočejo pripraviti za vse slučaje. Kritikujoč izjavo „Jouruala de St. Petersbourg" misli „Vossische Zeitung", da se Rusija pripravlja za vojno. Da bi Av strija iu Nemčija napadli Rusijo, še v Rusiji nikdo ne verjame. Vojska se pomnožuje, ker mislijo napasti sosednji državi. Po zimi utegne Rusija polagoma sklicati reserve in pomladi nenadoma s 240.000 udreti v Galicijo. Večina ruskih listov precej voje-vito piše. „Novosti" pravijo, da se mora Rusija dobro pripraviti. Avstrija naj se preveč ne zanaša na svoje zaveznike, kajti njihovo silo paralizuje Fran cija. Će druge države ne žele, da pride do vojne, naj imajo vedno pred očmi, da ima Rusija državne koristi, katerim se odreči ne more. „Nordu" se piše iz Peterburga, da Rusija nikakor ne misli na vojno. Zato tudi ni pravega uzroka, kajti Bolgarija ni vredna, da bi zavoljo nje začenjala vojno. Kakor se kaže, je Nem ja zasukala bolgarsko politiko in je upati, tla jo bode tudi Avstrija. Kar se pa tiče čet Iz deželnih zborov. !De!Želn.i zloor isterslsl (V. seja dne 7. decembra 188 7. leta.) Predsednik odpre sejo ob 11. uri dopoludne. Navzočnih 27 poslancev, galerija polna. Po preči-tanji zapisnika IV. seje opazi gosp. Spinčič, naj se stavi v zapisnik, da je on predlagal, da se v prvem izreku § 27. izpusti beseda podučitelji, ker so o njih govori v drugem izreku. Predsednik opazi, da se to stori. Zatem čita mej vedno rastočim hrupom galerije gosp. Jenko spodaj priobčeno interpelacijo radi poštne in brzojavne postaje v Podgradu. Zastopniki naše stranke so morali občinstvo sami pozivati na red, ker predsednik tega ni storil. Interpelacija slove : Interpelacija na visoko c. kr. vlado. Že več let dohajala je pošta v Podgrad in se vračala na Kozino tako neprilično, da je bilo komaj mogoče odgovarjati z vračajočo se pošto. Po zimi bilo je to celo nemogoče. Zadnji čas pa dosegla je ta nepriličnost bvoj vrhunec, ker vsled najnovejših prememb odide pošta pred, nego dobi adresat po-šiljatve došle pošte. Vrhu tega je zveza v Her-peljah-Kozini tudi taka, da pošiljatve preko Divače v Podgrad — in teh je največ — ne potrebujejo nič inanje nego dva dni. Tako trpi vse: trgovina, uradi in zasebniki. Zelo neprilično je tudi, da nema Podgrad direktne zveze z Bistrico in preko te z Voloskira, kjer je sedež c. kr. okr. glavarstva, z Reko in dalje. Mnogo nereda prouzroča ime pošte „Castel-nuovo", kajti večina pošiljatev odpravlja se v Erceg Novi v Dalmaciji, od koder prihajajo po preteku dveh tednov. V tem obziru je vse prizadevanje zaman. Naj se zapise pod „Castelnuovo" : Istra ali Triraorje ali Ktistenland ali tlber Divača ali naj se piše, Illirisch Castelnuovo — vse ne koristi, pošiljatev dobi se preko Erceg Novega! Odposlale so se pritožbe na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trst in pri-dejali zavitki v dokaz, a brez uspeha. Dogodilo se je celo, da je nekdo pritožil se pri c. kr. poštnem ravnateljstvu na Duaaji, ker je od tam dobival liste preko Dalmacije. C. kr. poštno ravnateljstvo Dunajsko rešilo je pritožbo s tem, da je uradnikom strogo naložilo paziti, da se takovi neredi ne ponavljajo. Na zavitku dotične rešitve bili sta besedi „im Ktistenland" mdeče podčrtani in precej se je pokazal uspeh tega strogega ukaza, kajti adresat je dobil rešitev — preko Dalmacije! — Veliko škodo trpi trgovina vsled tacega nereda. Baš te dni doposlan mi je zavitek trgovskega lista, katerega tu prilagam. Imela se je skleniti večja kupčija in doposlal se je iz Gorice tako imenovani „Schlussbrief". Naslov pisan je jako razločno: Castelnuovo, Istrien pr. Herpelje-Kozina. Na zavitku so sledeči poštni pečati: Gorz 21. nov., Triest 22. nov., Castelnuovo Erceg Novi 26. nov., Dignano 2. dec, Cosina b. Matteria 2. dec, Castelnuovo im Kiistenlande 3. dec, torej je list rabil iz Gorice v Podgrad 13 dnij I Kdo povrne škodo, ki je vsled tega nastala, da se kupčija ni mogla skleniti? Kdo trpi škode vsled prejšnjih zakasnjenj, katere škode so mnogokrat zelo občutljive? Pred kacimi 10 leti in še pozneje vprašana bila je podgradska občina, da-li hoče potrebno preskrbeti in letno plačevati, da se ustanovi v Podgradu brzojavni urad. Pripoznalo se je torej takrat od stiani brzojavnega vodstva, da je v Podgradu potreben ; a občina se ni mogla zavezati v troške, ki so bili za njene neugodne denarne odnošaje preveliki. Ko se je pozneje doznalo, da vis. erar ne zahteva več toliko od občin, uložila se je vsled sklepa občinskega zbora dobro utemeljena prošnja za ustanovljenje s pošto združene brzojavne postaje v Podgradu. Pričakovalo se je, da se tej opravičeni želji gotovo ustreže, ker je znano, da se ustanovljuju take postaje v mnogo bolj neznatnih krajih, in tudi tam, kjer obstoje že železnični brzojavni uradi. Pričakovalo se je tem bolj, ker žica zveze Trst Reka potegnena je baš preko Podgrada. Zgodilo se je pa nasprotno, kajti prošnja rešila se je na kratko s tem, da brzojavna postaja v Podgradu ni potrebna, dasi je bila potreba pred toliko leti pripoznana! Glede na neprilično sedanjo poštno zvezo, glede na popolnem neopravičeno rabo imena „Castelnuovo", ker je pravo, starodavno ime slovenskega tega kraja: Podgrad, glede na veliko potrebo brzojavne postaje, katera ne b« imela pomena samo za prebivalstvo, nego bi bila vHike važnosti za razne v Podgradu nastanjene urade, g|«,ie na to, da bi visoki erar imel zelo neznaten letni izdatek, ako se s prva slufajno tudi ne bi pokrili mali troški, kar pa ni pričakovati in bi ta izdatek tudi bil samo navidezen, ker c. kr. uradi zdaj mnogo trosijo za prenašanje telegramov — stavljamo podpisani sledeča vprašanja: 1. da-li misli visoka c. kr. vlada poštno zvezo Kozina • Podgrad in nazaj tako urediti, da bode ustreženo prometnim potrebam ljudstva in uradov; 2. da-li misli poleg sedanje uvesti zopet poštno zvezo Podgrad - Bistrica, kakcr je bila že in katera je mnogo priličneja; 3. da-li misli dati pošti pravo ime: Pograd; 4. da-li misli, ker ni nikacega razloga proti, ustanoviti v Podgradu s pošto združeno brzojavno postajo ? Poreč 7. decembra 1887. Jenko, V. Zamlić, dr. Laginja, dr. Volarić, Spinčič. (Konec prih.) Politični razgled. ftof.raiije dežele. V Ljubljani 19. decembra. „Hlas Naroda" svetuje Čehom, da se udeleže volitve v Libersko trgovsko zbornico. Da bi zmagali, sicer ni misliti, a pokazalo se bode, kako močna je češka manjšina, in vlada bode videla, da se mora tudi na njo ozirati ali pa razdeliti zbornični okraj in za češke kraje osnovati posebno zbornico. — Tilšer je predlagal v češkem deželnem zboru, da se na Praškej češkej tehničnej šoli osnuje poseben poljedelsko-tehnični oddelek. Vnanje držisve. Že dolgo časa prihajajo iz Bolgarije pritožbe, da uradniki odpirajo pisma ter jih potem dalje ne odpošiljajo, če je v njih kaj vladi nepo-voljnega. Zastopniki velevlastij so se sedaj pritožili proti tacemu postopanju. Vlada je obljubila, kakor je že v tacih slučajih navada, da bode začela strogo preiskavo. Nova francoska vlada ima v svojej sredi več odločnih prijateljev kolonijalne politike. Posebno pomorski minister poudarja, da Francija mora še bolj razširiti svoje kolonije, če bode pa vlada res hotela tirati kolonijalno politiko, bode se pa težko obdržala. Posebno radikalci jej bodo potem delali velike ovire. Utegne jo zadeti jednaka usoda, kakor je minister8tvo Ferry-jevo. — Napadovalca Ferry-jevega oddali so v blaznico. Hali jaiiMki pravosodni minister je predlaga 1 zbornici nov kazenski zakon. Ta zakon, katerega so delali najboljši italijanski juristi pa ne bode ugajal Vatikanu. Več določb je naperjenih naravnost proti agitaciji za papeževo svetno oblast. Vsakemu, kdor skuša rušiti narodno jedinstvo ali državo spraviti pod tuje gospodstvo, preti novi kazenski zakon z dosmrtno ječo. Duhovnik, ki izvršujoč svoj poklic javno kritikuje in smeši državne naredbe, se bode kaznoval z jednim letom ječe ali 1000 lir globe. Duhovnik, ko bi šuntal narod proti zakonom ali državi, 8e bode kaznoval z globo do 3000 lir ali z zaporom do treh let. V nemškem državnem zboru je bilo v petek prvo branje vojaške predloge. Vojni minister je omenjal, da preBtolni govor poudarja, da hočemo biti tako silni, da bomo lahko zavrniti vsako nevarnost. Nevarnost ne izvira iz tega, da bi nemške države želele vojne, ampak le sosedje Nemčije prete ž njo. Nemčija ne želi vojne, a hoče jo s častjo prestati, če se ji usili. Nemčija je močna a še se ni dovolj, zategadel treba novega vojaškega zakona. Skrbeti moramo, da nemška vojska slavno zmaga, kakor je dosedaj zmagovala. Na zaveznike se Nemčija ne more vselej zanašati, najgotovejša je le lastna sila. V tej zadevi morajo biti vse stranke jedii:e. Nemški narod ne bode štedil moči, kadar bode Jjo za to, da preženemo sovražnika z nemškgJtntnlje ali ga na svojej ubijemo. Potem je predlog Viago-varjal Beningsen. Proti njej je govoril jedin^|ebel Predloga se je izročila posebnemu odseku. t. v --r$— Domače stvari. — (Nadzorovalni svet) za „Slovenski Narod" zbral se je včeraj popoludne v polnera številu v uredniški pisarni. Gosp. dr. J. Vošnjak bil je izvoljen načelnikom, gospod drd. D. Makaron zvrševateljem sveta. Pogovor se je vršil potem o duševni podpori „Slovenskega Naroda" odslej naprej. — (Ministerake konference.) Pred-včeraj dopoludne bila je zopet ministerska konferenca v dvorci pod predsedstvom Njega velečastva cesarja, ki je pa bila le neko predposvetovanje za maršalski sovet, ki bode v kratkem. Konference se nesta ude ležila ogerski minister deželne brambe F. M. L baron Feyervary, in ogerski deželni poveljnik grof PejaČevič, ki sta prišla na Dunaj. Prvi je, ko se je začela konferenca, šel v palačo ministerstva vna-njih zadev, kjer je ostal celo uro. Predposvetovanja so se mej drugimi udeležili: generalni nadzornik vojske, feldmaršal nadvojvoda Albreht, topničarski nadzornik feldcajgmajster nadvojvoda Viljem, vojni minister, šef generalnega štaba in načelniki oddelkov vojnega ministerstva V petek popoludne se je dalj časa posvetoval cesar z nadvojvodo Albrehtom. Ministerski predsednik Tisza in finančni minister Dunajevski prišla ista v soboto na Dunaj, da se udeležita velicega ministerskega soveta, ki bede storil za bližnjo bodočnost odločilne sklepe. Včeraj e bil pod predsedstvom cesarjevim ministerski sovet, katerega so se udeležili Tisza, vojni, avstrijski in ogerski brambeni minister. Popoludne so pa bila tri ure trajajoča posvetovanja skupnega ministerstva pri Kalnokv ji ter so se pogovarjali, o čem naj se bode posvetoval vefiki kronini sovet. — (Imenovanja.) G.Anton Morocutti, sodnijski pristav v Slovenski Bistrici, imenovan je pristavom pri okrožnem sodišči v Cel ji. Sodnijskirni pristavi imenovani so gg. a^skultantje: dr. Emanuel Bayer za Kozje, dr. Gustav S mole j za Trebnje, Karol Mulley za Postojino, dr. Ivan Kladva za Ilirsko Bistrico. Premeščeni so gg. sodnijski pristavi: Ferdo Sokol pl. Reno iz Kozjega v Slovensko Bistrico, Filip Ker mek iz Postojine v Konjice in dr. Ivan K u de s iz Ilirske Bistrice v Sevnico. — (Iz Trsta) se nam poroča, da je sobotna številka .Edinosti" bila zasežena (konfiskovana) radi članka „Združimo se s Hrvati" in da, ker ni bilo mogoče prirediti dru gega izdanja, bode v sredo s prilogo vred svetlo ugledala. — (Zopet hrvatska zmaga v Istri.) K občini Pazinski, Višnjanski, Buzetski in Motovunski — pridružila se je prešli teden tudi občina Ti njanska, kjer je zmagala v občinski zastop hrvatska stranka v vseh treh voliln ih telih. Le tako naprej in prihodnjost je naša I — (Umrl) je preteklo soboto v Trstu bivši državni poslanec Vucetich za vnetjem pluč. — (Vabilo) društveuikom narodne Čitalnice Ljubljanske k XXVII. rednemu občnemu zboru dne 26. decembra 1887 točno ob 11. uri dopoludne v čitalniški dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor pred sednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev dveh pregledovalcev računa. 6. Volitev 15 odbornikov. (§. 10. društvenih pravil se glasi: Za oskrbljevanje društvenih opravil in imetka volijo v zmislu §. 0. točka 4. vsi udje v občnem zboru za jedno leto 15 odbornikov, izmej katerih jih ima pripadati 12 plačujočim, 3 pa izvršujočim društve-nikom. Odbor si potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja. Čitalniški odbor. — [(Slovensko gledališče) Odkar je dramatično društvo v prenovljeni čitalnični dvorani pričelo svoje predstave, beležiti nam je uspeh za uspehom. Igre vrše se točno, igralcem se pozna, da se pridno vežbajo in uče, nensembleu je vsekdar dober, kostumi elegantni, občinstvo jako zadovoljno in kar je naposled glavna stvar — gledališče polno. Tako jo bilo tuli včeraj, ko se je predstavljala slavna Schillerjeva žaloigra „Ko varstvo in ljubezen", katero je poslovenil g. Anton Leveč. Rečena igra predstavljala se je prvikrat v pretekli sezoni z izvrstnim uspehom, včeraj pa z jednakim uspehom drugič. Dasi ima igra 5 dejanj in traje pri vsej točnosti do 1/311 ure, je vender občinstvo z jednakim zanimanjem ustrajalo dokonča, obsi-pajoč igralce s pogostim klicanjem in ponavljajočimi se slava- in živioklici. Za izvrstni uspeh pripomogli so : gospodična Zvona rjeva (Luiza), g. B o rš tn i k (Ferdinand), g. Kocelj (predsednik pl. Walter). Kajzel (Miller), Sršen (Wurm), Danilo (pl, Kalb) in gospodični Vrt na rjeva in Nigrinova. Ulogo lady Milfortovove prevzela je gospodična G o -stiče v a in jo tudi s finim razumom prav dobro pogodila, kakor je sploh pri tej gospodični konstato-vati izredno lep napredek. Omeniti je še, da je bilo gledališče razprodano in da nam orkester pod g. Stiarala vodstvom vedno bolj ugaja, ker svira vedno eksaktneje, da se vojaška godba že kar nič i ne pogreša. — (Trgovski ples) določen je na 11. dan februvarja. — (OBepnice) se hudo širijo po Ljubljani, zlasti pa v Trnovem, Gradišči in na Poljanah. — (Iz Dornberga) se piše: Včeraj 11. t. m. se je vršila volitev podružnice sv. Cirila in Metoda, za Dornberg, Prvačino in Gradišče. Izvoljeni »o bili jednoglasno: V. č. g. Filip Kramar, župnik, predsednikom, in ljubljeni naš pesnik JSimon Gregorčič njegovim namestnikom; g. Vinko Gregorič zapisnikarjem, in p. Ig. Križman mlajši namestnikom; v. č. g. Josip Poljšak, župnik, denarničarjem in g. Josip Orel namestnikom. Odprl je volitve župnik Kramar s primernim govorom o sv. Cirilu in Metodu ter namenu društva. Konečno je vsklik-nil na p r e s ve 11 epa c e s a r j a trikratni „živel" na kar je ves zbor jednako storil. — (V Raškovci pri Vrhniki) bil je včeraj lov na srne, katerih so 12 ustrelili. Lovce je oviral sneg. ki je v debelih kosmih naletaval skoro do 2. ure popoludne. — (Redkost.) S Ptuja nam piše prijatelj našemu 'istu dne 17. t. m. : Danes mi je bila sreča mila, na sprehodu našel sem cvetočo vijolico. Tudi trobentice in marjetice se obilno nahajajo. — (Slov. Čitalnica v Gradci) ima dne 28 t. m. v sredo zvečer ob 7. uri svoj redni občni zbor, oni, koji je bil na 17. t. m. sklican, ni bil sklepčen. Dnevni red ravno isti. — (Turj aška cesta.) Za vzdržavanje 12498 metrov dolge Turjaške ceste izplačalo se je 1. 1886, uštevši mezde cestarjev, 2616 gld. 89 kr., in sicer: Za pomočne delavce 747 gold. B kr., za gramoz 1397 gld. 41 kr., za cestarsko kopaško orodje in njegovo vzdrževanje 25 gld. 53 kr,, za različne potrebe 66 tfl 90 kr, za mezde cestarjev 480 gl., skupaj 2616 gld 89 kr. Povprečno stane torej vzdrževanje jednega metra ceste 20*9 kr. Od teh troškov odpada na deželni zaklad polovica z I. 308 gl. 441/«, kr.; drugo polovico pa morajo zložiti sledeči cestni okraji, in sicer: Ljubljanska okolica 24 °/0 314 gld. 3 kr., Velike Lašiče 22 % 287 gld. 86 kr,, Ribnica 26 o/0 340 gld. 19 kr., Kočevje 28% 366 gld. 36Va kr. — (Tržaške bolnice pritožba do ministerstva) Deželni odbor kranjski v svojem poročilu poroča: Oskrbovalni troški, katere mora plačati deželni zaklad za ubožne bolnike v Tržaški bolnici, znašali so za leto 1885. 16878 gold., za leto 1886. 15941 gld. Troški pa naraščajo zaradi tepa tako visoko, ker se v bolnico vsprejemajo neozdravljivi bolniki, ker se mnogi ne konsignujo po prvih Šestih tednih in se cele mesece do pol leta in dalje oskrbujejo, da si neso ozdravljivi. Mini-sterstvo naročilo je sicer z ukazom dne 11. marca 1881 vsem bolnicam, da morajo vse neozdravljive bolnike konsignovati po preteku šestih tednov dotičnim deželnim odborom. Pa Tržaška bolnica je le malo se zmenila za ta ukaz. Deželni odbor kranjski so je torej dne 19. januarja 1884 z nova pritožil pri ministerstvu, katero je zopet ukazalo Tržaški bolnici, da se mora točno držati konsignacijskega obroka, Če ne, odtegnila se jej bode pravica javnosti. Toda nedostatki s tem neso bil odpravljeni. Zato je deželni odbor kranjski v vseh slučajih, pri katerih se je zamudila ali opustila konsignacija, troške likvidoval le za prvih šest tednov in se znova obrnil do ministerstva z utemeljeno pritožbo dne 20. aprila 1887, v kateri so navedeni mnogi slučaji v dokaz, da Tržaška bolnica sprejema kronične neozdravljive bolnike ter jih po cele mesece oskrbuje, namestu da bi jih oddala v hiralnice in da bolnikov ne konsignuje po prvih šestih tednih. Mestni magistrat Tržaški, do katerega se je deželni odbor večkrat pritožil zastran malomarnosti bolniškega uprav-ništva v Trstu glede konsignovanja, ukazal je tamošnjim bolniškim zdravnikom, da se morajo strogo ravnati po predpisanem obroku. Toda slej. ko prej se prezira ta ukaz. — (Ponarejalci denarja.) Pri porotnem sodišči Ljubljanskem bilo je 6 zatožencev zaradi hudodelstva ponarejenja denarja. Jednega izmej njih 541etnega posestnika Janeza Vrhovnika je največji sodnik, k svoji sodbi poklical, kajti umrl je, krojač Janez Kmetic pa je obolel in je v Kopru zaprt zaradi tatvine. Ostali štirje so zatoženi, da so v sodnijskem okraji kranjskem in kamniškem tekom letošnjega leta na raznih krajih izdali več ponarejenih srebrnih goldinarjev z letnico 1886. Pozornosti javnega oblastva iu straže je pripisovati, da se je kmalo zasačil ponarejalec tega denarja v osobi Franceta Štefeta z Visokega. Ko se je zvedelo, da je on izdal v krčmi županovi na Visokem jedno ponarejeno dvajsetico, pričelo se je takoj kazensko postopanje proti njemu in hišna preiskava je spravila na dan, da je imel Štefe dvoje bakrene klešče, to je bakreni matrici, posneti po pristnih avstrijskih srebrnih goldinarjih z letnicama 1874 in 1886, jedne pa po pristni dvajsetici z letnico 1870. Našlo se je pri njem razen druzega orodja za obrezovanje in pilenje tudi nekaj kosov cina in 116 ponarejenih srebrnih goldinarjev z letnico 1886. Vse to je imel zatoženi Šefe skrito in zakopano pri kozolci Janeza Burgarja na Visokem. Tudi dve ponarejeni dvajseti ci z letnico 1870, kateri je bil Štefe na Visokem, in sicer jedno sam, drugo pa s posredovanjem drugih izdal, sta se dobili. Fran Štefe, ki dejanja ni mogel več tajiti, je obširno priznal, kako je prišel k sklepu, kovati denar in kako je ta sklep tudi izvršil. Štefe pravi, da je 1. 1885, ko je prišel s Hrvatskega in v družbi Janeza Kmetica ves zasluženi denar pognal, začel ga Kmetic nagovarjati, da naj prične delati srebrne goldinarje. Poučeval ga je, kake klešče si mora omisliti, kako da more potem iz cina in steklovine mešano zmes uliti v obliko, potom pa goldinarje zunaj po robu opiliti, obrezati, utisniti črke in zvezde in njim tako dati podobo pravega denarja. Kovač Franc Šter v Hrašah mu je naredil dotično orodje in pričel je delati ponarejeni denar o Veliki noči 1887 v nekem gozdu pri Visokem, potem pa je doma pod streho pilil in utis-kaval črke in zvezde. 200 jih je napravil, izdal jih nekaj, 15 prodal Vrhovniku, 116 pa se jih je našlo pri raziskavanji. Pomagala sta mu pri izdavan j i Ko8irnik in Rihtar. Obsojen je bil Franc Štefe na jedno leto teške ječe, Franc Šter na osem mesecev, Franc Kosirnik na osemnajst mesecev in Martin Rihter iz Vrhovelj na šest mesecev teške ječe, ki je pri vseh poostrena z jednim postom. — (Vabilo k veselici,) katero prirede Mozirski diletantje, na dan sv. Štefana t. 1. v dvoranah gostilnice p. Kolenca. Vspored: 1. Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih. (Spisal Ko-tzebue, preložil Cimperman.) 2. Deklamacija: dekla-muje gospodična Olga Lipo Id 3. Ples — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ustopnina 50 kr., namenjena je ubogim šolskim otrokom. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri zadnji obravnavi bil je zatožen 34letni Andrej Po* renta, diurnist pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranji, ker je kot vodja ekspedita in registrature 227 gld. 13 kr. izročenih mu izneveril. Zatožeuec ni tajil izneverjenja. Porotniki so ga jednoglasno krivim proglasili in sodišče obsodilo ga je na jedno leto teške ječe, poostrene vsak mesec s postom. — (Razpisano) je po F. Levstika smrti mesto knjižničnega skriptorja na licejski knjižnici v Ljubljani. Plača 800 gld., službena do-klada 250 gld. na leto. Prošnje do 15. januvarja. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 19. decembra. Tekom dopolu-dneva posvetoval se Tisza s Kalnokyjem v vnanjem ministerstvu, kamor prišel ob 93/4. uri cesarjevič. Za danes določeno posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim bode najbrže v sredo, ker daje cesar dopoludne splošne av-dijence. Berolin 19. decembra. Govori se, da je dvorski nadmaršal grof Perpoucher dal svojo ostavko. Grof Stolberg si prizadeva stvar poravnati tako, da bi Perpoucher mogel še ostati. O sobotnih vojaških pronašanjih pri cesarji se čuje, da se bodo v „Ruskem Invalidu" pri-občenj podatki o vojnih pripravah na nemškej strani v kratkem zavrnili. T? i m 19. decembra. Z dekretom kraljevim imenovan Marochetti veleposlanikom v Peter-burgu. Carigrad 19. decembra. Sultan dovolil bivšemu kedivu, Izmajil-paši, da se sme z rodbino stalno nastaniti v Carigradu. Mnogoletna oonzovuiifn. Proti slabosti žolodoa in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih ae priBtni Moll-ovi „ Sei dlitz-praški" zelo odlikujejo od druzib BredBtev, s Bvojim prebavljenje pospešuj očim in želodec okrepčujočiin uplivom. Cena fikateljioi 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moll-ovfe preparatu z njega varstveno znamko in podpisom. 3(19—9 Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—B) „LJUBLJANSKI Btoji (192—187) j za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 1 Loterij ne srečke 17. decembra. V Trstu: 24, 14, 2, 48, 90. V Linci: 67, 23, 66, 12, 41. TllJCl: 18. decembra: Prt Slonu t Bruck. Uenkel, Bedronek, Rnchfeld, iz Dunaja. — Geldstein z Kaniže. — Ferjančič iz Zavrača. — Steinherger iz Lepvenika. — Koschel iz Grosuplja. — Lon-carič iz Selz. Pri Mallfil: GlUck, Spitz z Dunaja. — Žagar izMar-kovca. — Pogaćar iz Gorice. — Ogorek z Brda* Tržne cene v Ljubljani dne 17. decembra t. 1. S" kr. Speh povojen, kgr. . gl-1 kr-j Plenica, hktl. . . . 5185 — |K0 Rež, n ■ • • 4 0« Surovo maslo, „ — 90l Ječmen, 1» ... 3 41 Jajce, jedno .... — 3-5 Oves, 227 Mleko, liter .... Goveje meso, k-^.-. —| 8; Ajda, rt ... 3,90 — 5b| Proso, n ... 3 74 Teleći e „ „ — 50 Koruza, t ... 5 3« Svinjsko , „ — 50[ Krompir, » ... 2 48 Koštrunovo „ „ — 32 Leda, i ... 12 — — 35 Grah, n ... 13 — Golob...... ^|20 Fižol, ■ ... 11 — Sen«>, 100 kilo / . 2 32 Maslo, 1 — Slama, , „ . 1 96 Mast, n — 64 Drva trda, 4 □ metv. 6 50 Speh frišen, „ — 54 B mehka, „ „ 4 20 Meteorologično poročilo. 1 Cas opa-'hStanJ° zovaija W"2J» J j v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 17. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 81 n. 1*2" C si. zah. 735 54n. j 6 4" C si. zah. 737-35 mm. 3 6° C si. zah. megla d. j as. obl. 000 ram. 5-50 irm dežja. 18. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-47 »n. 73416 mm. 738 05 mm. 2 6» C 2-6° C 1-6° C it jz. z. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. Srednja temperatura 3-5° in 2»3°, za 4*1° iu 3 9° nad normalom. XDio.3n.SLj slca. borza dne 19. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včerai — danes Papirna renta.....gld. 7570 — gld. 7615 Srebrna renta......7865 — „ 7840 Zlata renta......„ 106 80 — „ 107- 0 5°/0 marčna renta .... „ 8905 — „ 89.'0 Akcije narodne banke . . n 8M-— — n 859-— Kreditne akcije....., 270 — — „ 267-20 London........„ 126 55 — „ 12715 Srebro........„ —'— — , —'— Napol......... „ 1002 — , 1007 C kr. cekini....... 601 - „ 6*03 Nemške marke....., 62 10'/, — , 62 37«/, 4°/0 državne Brečke lz 1. 1854 250 gld. 129 gld. 25 kr. Državne Brečke iz 1. 1864 100 „ 162 „ 50 „ Ogerska /.latt« renta 4%...... 96 , 50 „ Ogerska papirna renta 6°.\.....79 „ 65 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. — , — , Zeinlj. obč. avstr. 4'/,° 0 zlati zant. listi . 125 „ — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ — \ Rodolfove srečke.....10 _ 19 „ 30 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 96 „ 50 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 211 „ — . Žalostni in potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam je predraga soproga in predobra mati, gospa Mikuš, roj. Jarše prejemši sv. zakramente za umirajoče, po dolgi in hudi bolezni v 67. letu dobe svoje umrla nocoj ob 8. uri. Pogreb bode v torek dne 20. decembra t. 1. ob 8. uri popoludne s sv. Petra coate hiš. fitev. 43. na pokopališče pri sv. Krištofu. Sv. zadušne maše bodo v župni cerkvi pri sv. Petru. (908) V Ljubljani dne 18. decembra 1887. Razglas. Družba daca v Radovljici vsprejmo v službo izurjenega dacarja ob novem letu. — Imeti mora nekoliko kavcije. 1 V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. wm V torek 'JO. t. m. bode cirkus zaprt. wm V sredo 21. in v eetrtelc 22. t. m. zvečer ob 7. ari: veliki predstavi. Za mnogobrojni obisk se priporoča udan > (906) M. Seli legel« ravnatelj. Geograflčna panorama. Nova Schleinig-ova hiša, Šelenburgove ulice. Od sobote do Trlclj-cičlJiTro sredo i. m o i* 11 ii t Prelepo potovanje skozi Švico s hojo na Mont-Blanc. Naročnina za cel ciklus (12 serij) gld. 2. Odprto vsak dan clopoludne od 10—12. are la od 8. are popoludne do O. are zvečer. Štajersko vino lastnega pridelka dr. Jos.Waldlierr-ja. Kovačkovrško vino (Schmitsberger) 1 liter...........60 kr. Vp litra...........32 „ 'Ur, ..........1» „ Za vrnene steklenice se povrne: Za 1 liter...........S kr. , '/a litra...........O „ »V............ . 5 „ Zaloga : v Heethovenovih ulicah št. (i, pri Petru LasHutk-M f tJonipu ~K.ortlin.-nViktorji Schijfer-ji, IZtlvartlu Mtihr-a9 v Nemških ulicah št. 4. (901—2) Fran Mlkui, soprog. Anton in Fran, sinovu. ■CACAOj ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki Jta pri prvej Dnnaj&kdJ raistavl kuhinjske umetnosti bi.i odlikovani /. najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pris.tii samo, če Imata našo uradno registrpVauo varstveno znamko in firmo. (800—29) Dobiva NC pri vseli boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I.jiihl juiii pri g. V etru LLaNNiiik-n. Razpošilja ae v provincije pru.i poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMID. SUK, Z(Jrilviio proti kataru, hripa-vosti, krčevitemu krču itd. 1 steklenica 50 kr., 2 stekl. s frankovano poSiljatvijo 1 gld. 50 kr. Ameriško mazilo za piotin, tinu, rovmatienit" holeznib, trganji po udih, iSiji, trganji po ušesih itd. itd. 1 gld. 20 kr. Liker iz planinskih zel jisž, ^;d°a B|rt°; kieincii 2 glil. hO kr., Vi steklenica 1 gld. 40 kr. 1 steklenica /2 steklenice Esenca za oči ^^A^* 1 škat. 50 kr., s p. pošt. 75 kr. i gid. 50 kr. Prašek proti potenju nog TaiuoehlnlM-iMtmar^Š^fcar-* najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, priznano od zdravnikov. Elegantno opravljena velika doza 2 gld. | TInivAi"/nlni ohliž ■>pof* ^«nd«>-»»» Pr* 1 nneizaini oonz ranahj ki prihajajo od iKlarca ali suoljejii, hudih ulesih vsake vrste, pri vseh perijodično se odpirajočih ulesih na nogah, pri ranah na prstih, unetih prsih in jednakih boleznih se je večkrat skazal kot dobro sredstvo. 1 lonček 50 kr., s prosto pošt. 75 kr. Univerzalnačistil.a sol ^ 1gSSBS& vilo proti vsem nasledkom slabe prebavljivosti, kakor glavobolju, omotici, krči v želodci, zgaBiljutvi »voto ali povzetju. Poštnina Je veliko nižja, be se prej pošlje denar, inajboljo po poštni nakaznici), kakor pri povzetjih Naiveč imenovan h specijalitet ima tudi v ljub-ljtsul lekarna gospoda ii. I»IC COI.I-J... M