Leto LXIX. št. 149.
1*J1IMjaBSf p>HK ja JU1JA IJJ*

—-----aaaaaa—"      ""------------.aaaaaa      ^^^^^  ^^^^^—^^    ^~------^^^^—^^^^^^ 1 aaaaaaan                      aaaaani    anas—          aaaaaa          «aaaaaaaaaaw               ,eaasaw--------aaaaanaaaw
^H         aaaaaaaas      ^sa  šaV       as                             aaaaaaaaaaaaasl      Bn\  aaaaaaaa   .^H                     I ** ■                                                   ša     H                        ananasa             sa^.               .^fl  KaV                              as^.
al                             I           anl         bbw    Basasasat Basanasf                       I    I    A   II    asi                                         Ik- SI                        I    H    bbsbsbV                     I         H               sa           ^k          bb\      H              sa
BS           ^1                      BB   BB                            BB   Ba       BB  BBk         Bfl                 BBBBb          BB             BB                       BB      BB\        BB                             BB         ^H                     BB                 BbI B«                '    BB                                              m1        BS        BBBBf                ■■                                          BB^                             HM          ■■                   BB!                   BB       BBBBBa
B^^l    B           ^^HBHHHH^^HHHHHa        BB   BB^^^BB   BB^                    BBBBBBBV              ^BB        BB^^BS                 ^BB      BS^ft     BB                                       BB^^^BBI    BB^        ^BBI       BB^B ^BB          BBfe        ^^Bfl      BB^k                                    ^BBI     BB^k    BB                 ^BBI      BB^h ^BBI      BB^fc     flBBl         BB^   I          BB^I       BB     BB^^BBl                        ^fl       ^^^fl
tznaja T-saK Jas popoldne, izvzemal oedeJje m pzmzniae. — inaarao do 00 vrat a Din 2. do 100 vrst a Din 2.60, od 100 do 800 vrat a Din S« sacjl inacsats potit <rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratn) davek posebej. — >Stoveoaad Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12*. ca inozemstvo Din 25-. Rokopisi ee o«
UREDNIŠTVO    IN    OPaaAVNaaVTVO LJUBLJANA«   Btaaafljasa   atkaa   Mm.   a> Telefon: 31-22. 81-23. 81-24. 81-35 ta A-M
Podroftaleos »«*»w» attoaamajarjesra 8b — NOVO aCESTO. LjubijanaKa c tetefoo *L 96. — CELJB: nal^aam uredništvo: Otrnaaniiverjeva ulica 1. telefon te 66; podružnica uprave: Kooanova ulica 2, telefon at, 190. — JESENICE:  Ob kolodvoru lui
Postna aranfimm v Ljubljani at. 10.351.
Izza kulis mednarodne diplomacije:
Francija, Italija in Balkan
Francija se vrača k svoji stari, preizkušeni politiki prijateljstva in zavezništva z Malo antanto in Balkansko zvezo, ker je od tega v ve* liki meri odvisna tudi varnost Francije same
Pariz, 3. julija, r. Pariški »Ocuvre« razpravlja v daljnem članku o mednarodnem političnem položaju, o politiki Italije, ki ogroža varnost Balkana in o stališču Francije.  V svojem   članku  pravi   med drugim:
Francoska vlada se nahaja v delikatnem položaju zaradi nepremostljivega antagonizma med Italijo, Malo antanto in Balkansko zvezo. Italija stavlja Francijo pred alternativo, da izbira med njo in balkanskimi državami in državami Srednje Evrope. Dve stvari sta bili odločilni za organizacijo varnosti na Balkanu: Ne glede na Češkoslovaško, ki je sklenila s Francijo vojaško zavezništvo za primer napada s strani Nem čije, sta Jugoslavija in Rumunija zaščiteni v primeru napada samo s splošnim paktom Društva narodov, a to je zaščita, ki se je v adnjem času izkazala za zelo slabo Od tod izvirajo težkoče /a Rusijo, da podpre te tn države, kakor bi to želela Francija. Rusija le odklanja svoje podpore, zahteva pa. da tudi Francija sama nekaj žrtvuje in se spusti v borbo, ako bi bilo potrebno. Zveza med Franciio in Rusijo pa je mogoča i le preko Italije in skozi dardanelske ožine. | ki omogočajo stik z ruskimi  vojaškimi sila-   !
mi. Zato je odvisno v glavnem od Italije in Turčije, ali bo Francija mogla v praksi izvajati svoje sporazume in pogodbe o varnosti   in  medsebojni  pomoči.
Težkoče ne prihajajo s turške strani, ker je Turčija sama ponudila Franciji vzajemno pomoč in podporo ter bi se tako sistem varnosti in medsebojne pomoči razširila na vse balkanske in srednjeevropske države. Glavne oviro predstavlja italijanska eks-panzijska politika, ki se ji Italija, kakor vse kaže, noče odreči za nobeno ceno. Po ženevskih informacijah vrši Italija velike vojne priprave na Jadranu. Njene obale so zaprte z minami, razen tega pa so položene podmorne pipe-lines med Barijem in Albanijo. Enake priprave se vrše tudi na zapadni obali Italije. General Millo je bil poslan na Sardinijo, da nadzira graditev novih važnih pomorskih oporišč.
Ni mogoče vedeti, pravi list dalje, po kateri poti bo krenila sedanja francoska vlada, kakšnih metod pogajanj se bo poslužila za reševanje vseh teh problemov, ker se poleg tega vsak dan vedno znova pojavila   nevarnost restavraciie Hebsburgov-
cev v Avstriji in nemškega napada na Češkoslovaško. Gotovi znaki pa kažejo, da se hoče Francija zopet čvrsteje okleniti Balkana, ki ga je Laval zanemaril. Ce bi zapustil Balkan, bi se Francija odrekla svojemu dosedanjemu položaju velesile a to bi pomenilo tudi popuščanje v zadevi časti...
V krogih Društva narodov »o se zadnje dni mnogo bavili s temi problemi. Izjave, ki so jih podajali francoski državniki, predvsem pa sam ministrski predsednik Leon Blum, kažejo, da želi Francija obnoviti in poglobiti politiko prijateljstva in zavezništva z Malo antanto in Balkansko zvezo in z vsemi silami podpreti oborožitev držav srednje in balkanske E* rope. S tem hoče ustvariti protiutež nemškemu prizadevanju, ki stremi za istim ciljem in ki bi imelo za posledico dalekosežne politične konsekven-ce. To pa je po mnenju »Oeuvra* vsekakor dober omen. ker kaže. da se Francija vrača k svoji stari, preizkušeni -politiki prijateljstva in zavezništva, ki .nudi ob sodelovanju Anglije popolno jamstvo za varnost red in mir v Evropi.
Ukinitev sankcij 10. julija
Danes popoldne ali jutri se bo sestal koordinacijski odbor, da izda o tem končni sklep
Zene\ a, 3. julija r. Ker so se v teku razprave na skup.rini Društva narodov skoro vst govorniki izrekli za ukinitev sankcij proti kaliji, zlasti pa. ker upata Francija in Anglija, da bosta na ta način pridobili Italijo za sodelovanje pn reševanju drugih perečih problemov, se bo danes nonoldne ali jutri dopo.dne sestal tako zvani koordinacijski odbor DN. Ta  odbor je vodil  izvaja-
nje sankcij in določal datume, s katerimi so se začeli izvajati posamezni sankcijski ukrepi. Zato bo skupščina ON prepustila temu odboru tudi odločitev. s katerim dnem naj se sankcije ustavijo. Splošno se pričakule.-da bo koordinacijski odbor v sporazumu s sankcijskim odborom določili da se sankcije proti Italiji ukineto 10. julija.
Francoski predlog za reformo P*1
Osnovana bo posebna komisija, ki naj do septembra poda poročilo
ŽENEVA, 3. »lilija. A A. Ha\as poroča; Francoski zunanji minister Delbos fe izročil predsedniku skupščine D\ predlog o reform pakta Društ\a narodov V predlogu se nasvetu je ustanovitev komisije, ki bi imela nalogo, da predloži r septembru svoje poročilo. Se pred zaključkom sedanjega izrednega zasedanja bo Delbos razložil splo-*ne znacilr    ti  francoskega predloga.
Menijo, da se bo izredno zasedanje DN zaključilo v soboto dopoldne in bi se koordinacijski odbor lahko sestal že v soboto popoldne tn formalno sklenil, da se ustavijo sankcije proti Italiji. Danes bo seja sveta DS, na kateri se bo razpravljalo o poročilu visokega komisarja DN za mesto Gd&nsko.
Angleže najbolj skrbi Nemčija
Od ženevskega sporazuma si ne obetajo preveč, če ne bo prišlo do sporazuma z Nemčijo
Lonnon. 8. julija, o Angleški listi zelo r.^licno presojajo položaj v Ženevi. »Dailv 7>k£raph« poroča, da se zaradi angleškega zadržanja v Zpnevi [talija spet umika v svojo rezervi-anost. Predvsem š-matra, . da je velika ovira njenemu ponovnemu sodelovanju v Evropi sredozemski pakt. ki je osrai ,-e vedno v veljavi, čeprav so ga An-gle?i sklenili s sredozemskimi državami predvsem v svrho izvajanja sankcij in za primer, da bi zaradi sankcij prišlo do ka-k^ca   spora   r sr*=do?emskem  bazenu.   Mnogo
nezadovoljstva je v Italiji izvala tudi okol-ščina. da se Anglija še vedno brani priznati aneksijo Ahesinije. Zaradi tega Italija predvsem ne bo sodelovala na dardanelski konfet enci. »Times« se zavzema za sporazum z Nemčijo in naglasa, da j« sedaj za Evropo bistvene važnosti odgovor Nemčije na angleška vprašanja. Predvsem j« treba vedeti, ali je Nemčija pripravljena sodelo-rati pri ©stvaritvi končne mirovne pogodbe v Evropi. Brez poznavanja njenih namer je vsak  načrt za  nreditev Evrope jalov.
Italija more obvladati Abesinijc samo s pomočjo vojnih letal
Zato pošilja v Afriko orjaška letala za prevoz čet, municije in hrane
Rim. 8l julija. a- Državni tajnik v ministrstvu za letalstvo treniral Vahe. ie izjavil, da bodo italijanska voiaska letala neprenehoma kontrolirala Ahesinijo in da bodo v to svrho zgradili 8 modernih vojaških lotališf ki Sodo drugo :>d drugega oddaljena po "200 km. V^ia^ka letala bodo lahko tudi v nai-vt-čji Ropski vročini vzdrževala zvezo med po>ameznim [»okrajinami in predvsem med večjim: italijanskimi postojankami, ki bo.-Jo raztresene po deželi V Abesintjl ostane 300 vojaških in *200 civilnih letaL. k] so že na anesmeskfMTi ozemlju. V' kratkem hodo skoraj v«« letala zamenjana p prav tolikim številom novih brzih transportnih letal. Ta transportna letala, katerih število bo znašalo okroa 500 bodo lahko v enem dnevu p'epelala na velika razdalje do 2-500 vojakov ter ve£je
.količine muniriie in hrane. Hitrost teh letaJ bo znašala po 400 km na uro. »zfava generala Vallea priča, da bodo morali Italijani še izredno mnogo žrtvovati, pred no bodo pacificirali okupirano Abesintjo. Velika razsežnost ten torija, slabe ceste in drug^ ovire, silijo Italijane, da ei z letali zavarujejo dosežene vojaške uapehe.
Adi? A beba, 3. julija AA. Te dni bo maršal Graziani. abesinski podkralj sprejel v svečani avdijenci 250 poglavarjev abesin-skih plemen in krajevnih poglavarjev, ki bodo pn tej priložnosti podali sveeano izjavo svoje pokorščine Italiji. To je nov dokaz, o čedalje večji konsolidaciji razmer v Abeeiniji
Lokaraska konferenca
London, 3. julija, r. Službeno poročajo, da se bodo zastopniki lokarnskih držav sestali 20. iulita v Bruse4i>u. Splošno te pričakuje, da se bo tega sestanka udeležila tudi nemška delegacija. V kratkem, bržkone 15. t. m., se sestane nemški državni zbor in bo imel Hitler ob tej priliki velik govor, ki naj bi pomenil uvod k izjavam nemških delegatov na konferenci lokarnskih sil v Bruslju.
Baidwin ne misli odstopiti
London, 3. julija. A A. BaioSvtn je v srro--jem včerajšnjem govoru poudaril. Aa sploh ni govora o bližnji demisiji angleške vlade.
Združitev Palestine in Transjordanije
Londen, 3- julija, o. Angleški merodaini krogi proučujejo predlog, po katerem naj bi se Palestina pridružila Trans Jordaniji in bi se tfransjordanski vladar emir Abdulaa proglasil tudi za vladarja PaTestlne. Le na ta nacan je še mogoče doseči ureditev težkega palestinskega prot-lema.
Oton Habsburški v Švici
Paril. 3. juKja- g. Agence >Fournier< javlja iz Basla, da je včeraj prispel tjakaj Oton Habsburški, ki do sedaj še ni prišel v zvezo z nobeno politično osebnostjo. Čuva ga tajna policija. V krogih DN je vest o prihodu Otona Habsburškega in o njegovem sestanku z baronom VTiesnerjem znanim voditeljem avstrijskih »-—♦*»•»««♦***> ▼zbudila precejšnjo   pozornost.
Kakšen je položaj v Abesiniji?
London. 3. julija. AA- Angleški poslanik v Adi6 Abebi Sidnev Barton je pri svojem prihodu v Ramsgart izjavil, da se netočne vse vesti, ki pravijo, da je angleško poslaništvo v Adis Abebi ukinjeno. Sedaj vodi posle prvi tajnik Robert?. Glede bodočega razvoja je rekel Barton, da je Abesinija problem, ki ga lahko reši samo Evropa. Samo en del je zaseden od italijanskih čet, cela država  pa  še ni pokorna.
Reforme ornžiti ifcegai ttvlieafa v n«sHi
Meskra 3 jutija- r. Kalinin in Molotov sta včeraj podpisala odlok, s katerim so prepovedujejo splavi, ki so bili v Rusiji doslej neomejeno dovoljeni- Razen tega se znatno otežuje ločitev zakona. .Obenem vsebuje odlok celo vrslo določb za zai&ito družin, posebno z mnogosieviraimi otroei.
Sorzna noroćilcV
INOZEMSKE BOBZE
Čarih, 3. julija. Beograd 7» Pariz 30.2475. London   15.3375,   New   Tork   306-50.   Bruaelj 51.65.   Milan   2415    Madrid   41».   Amater dam   20aM?5   Berlin   138.25,   Dunaj    57.40. Ftaaga 1X88, aaaaaaa 87-98. Baanaaaui xJ».
Sklep Jevticevega poslanskega kluba
^mm^mmmtftmfmš satndHtev vseli h*«joeloveit«kih
auMauua*n4aaTteW pi'llpalifB JeVta4$U SVObOaaJie roke
Beograd, S- julija, p. Snooi je imel Jugo-alovenaki poslanaki klub pod nacelstvom g. Bofka Jevtiča sejo, o kateri je til dan novinarjem  naslednji   komunike:
Jugoslovenski klub narodnih poslancev je na svoji seji dne 2. julija poo predsedstvom g- Boška Jevtiča, ministrskega predsednika na razpoloženju, po vsestranskih obvestilih in  razpravah sprejel naslednji sklep:
Pozdravljajoč izvolite* in vstop retra Živ-koviCa v veliko nacionalno potttično akcijo, izjavlja klub popolno zaupani« in prrpravije-noet,   da   z   vsemi   silami   podpre   akcijo  g-
Živkoviča m združitev in organizacijo vs^h jugnslovenskih narkmalnih elementov  ▼ državi  v cilju zveste službe  kralju  in  jugo*l*-venskemu   narodu.   Po   mnocrih   konferencah in shodih Jirom države klub r. zadovoljstvom ogotavb«.  da   je  dosedanja   akri.a  članov   t obrambi   narodnih   rn   državnih      tnter"*ov naletela na pomo razumevanje in odobr.ivi nje   v   narodu   ter   tsjavlia   svoje   priznani* predsedniku   Jugoslovenskega   kluba  narod nih poslancev. V pom«m zaupa mu  mu pr.-» puSca  svobodno  odločitev   gl*»a>  nadalin«xja aaaaaai v smislu gornjega eklepm.
Sarajevsko zasedanje tarifnega odbora
Na dnevnem red« }e reforma potitftlte in blagovale tarife
Sarajeve. 3. julija. AA. Včeraj ob 9.30 se je v dvorani industrijske trgovinske zbor-nioe zabelo zasedanje tarifnega odbora. Sejo je otvoril novi predsednik inž. Petrovič, ki je pozdravil prisotne delegate in Člane tarifnega odbora, V imenu prometnega ministra in v svojem lastnem je felel, naj bi tarifni odbor tekom tega zasedanja opravil svoje delo v korist gospodarstva m železnic.
Nato je podelil besedo predsedniku trgovinsko-industrijske zbornice v Sarajevu Dušanu Jefta-noviću. ki se je zahvalil predsedniku tarifnega odbora Petroviču za pozdrave in ga prosil, naj se zahvali g. prometne mu ministru, da je ustregel     želji sarajev-
skih   gospodarstvenikov   in   odredil nje tarifnega odbora v Sarajevu.
Sledilo je izčrpno poročilo g. dr. (Mgoja. o reformi tarifnih določb potniške tarife dol IT. Poročilo so sprejeli člani tarifnega, odbora s pritrjevanjem. TzrekH so pri tej priliki priznanje železniški upravi, da je sestavila referat k tolikšno vestnostjo.
Dopoldanska seja se je konča Is ob 1?, Ob t*, se je začela druga seja. Odbor js prsel ena drugo torTto dnevnega reda, in sicer na  reformo tarife o  prevozn  blaga..
Z današnje dopoldanska seje no pnftlaJi prometnemu ministru g. dr. Mehmedn Spahn pozdravno brzojavko.
Obnova revizionistične kampanje?
Hod italijanski napad na ĆSR — Italija ae zavzema za razkosanje češkoslovaške
Rim, S. rulija. o Glasilo i talijanskih vojnih- dobforoijce^ »Voloma d' Italia« je objavilo članek pod naslovom »Ogrožena Evropa«, v katerem brezobzirno napada Češkoslovaško. V članku pravi, da je Češkoslovaška odprla Rusiji in boljševizmu vrata v Evropo, češkoslovaška je, name-st4r da bi se sporazumela fs svojimi sosedi. pričela utrjevati svoje intimne rr^t^ z Rn-sijo. ker se hoji revizionizma. Evropa je resno ogrožena in treba je nstanoviti proti-boljševiško fronto, ki bo hranil* evroppko eivijizaeijo   pred  ruskim   boljševizmom.  Te-
meljni kamen tega bloka morata biti Ma džarska in Poljska, ki sta za to najbolj pozvani, ker se milijoni njunih rojakov nahajajo v Češkoslovaški Slovaki so po veri in jeziku zelo podobni Poljakom, a so brli dolga stoletja v državni sknpno*ti z Madžari. Ko hi se Slovaška sp*>t pridruffla Madžarski, bi se ustvaril most med Ma džarsko in Poljsko in s tem bi se porušil česko-rnski koridor m bi se preprečilo, da postane <*erio«Jovaška rusko vojaslro oporišče v EvropL
Zahorikova razbojniška tolpa pred sodiščem
Zaradi niladoletnoatl enega obtoženca }e razprava tafna
Novo   mesto,   3.  jutija.
Pred okrožnim sodiščem se j« pričela danes obravnava proti razbojniški tolpi Kazimira Zahorika, ki je dolgo ustrahovala vso Dolenjsko. Za razpravo vlada veliko zanimanje in je bivša porotna dvorana nabito polna
Kmalu po osmi uri so v spremstvu močne straže pripeljali v dvorano obtožence. Glavni vodja je Kazimir Zahorik, 22 letni žele z ostruga r, rojen v Toplicah pri Zagorju. Njegovi pajdaši so: Venecijo France. 18 letni delavec rojen v Ljubljani. Peter Čer-ček 29 letni posestniški sin iz Mokronoga, Alojzij Hirsman 46 letni monter iz Beograda, Jože Sebanec 23 letni delavec iz Zgornjega Zabukovja pri Trebeljnem. Aloj-zilj Mcteljko, 27 letni posestniški sin iz Brezovice pri Trebelnem.
Obtožnica je zelo obširna m našteva številne grehe obtožencev. Njihov glavni zločin je napad na Marijo in Ignaca Repovža. Kolovodja te razbojniške tolpe je bil Kazimir Zahorik, ki se je potepal brez stalnega bivališča ter žfvel skoraj izključno od ropov in tatvin V njegovo družbo je zašel starejši mladoletnik Franc Venecia ki je že v zgodnji mladosti zašel na slaba pota. Zaradi raznih tatvin bil oddan v poboljševalnico. iz katere pa je pobegnil. Kmalu potem se je seznanil z Zahorikom in osnoval z njim roparsko družbo. 10. novembra 1935. so vlomi li pri učitelju Dularju, kateremu so odnesli 28.500 dinarjev ter razno obleko. 29. novembra 1935. so se sešli v Novem mestu, od koder so se podali k Sv. Roku, kjer so napadli Repovževe. Glavna krivca tega zločina sta Zahorik in Venecia, ki sta Ignaca in Marijo Repovževo napadla, jo pobila na tla in zvezala ter zatrpala z razno posteljino, tako da se je Marija Repovževa zadušila, dočim je Ignac Repovi umrl na posledicah dobljenih ran. Našli so le 100 dinarjev in nekaj nakita. Decembra so ▼lomili v hišo admirala Bučarja, kjer na so jih zasačili. Venecia in Drobne sta bila pri tej priliki
is
zapora sodišča v Kostanjevici. Štiri mesece so nato živeli od raznih manjših vlomov in tatvin 6. maja pa so izvršili velik vlom v Mokronogu, kjer so odnesli Katarini Bor*t-narjevi 35.000 Din. S tem denarjem so popivali in ga trosili tako razsipno, da so vzbudili splošno pozornost. Hiršmana so orožniki aretirali v Čagovščah. Zahonka pa v Litiji. Pri prvem so našli 8.000, pri drugem pa 5.000 Din. Na podlagi njunih iz-povedb so bili nato aretirani vsi ostali člani te nevarne roparske tolpe.
Za današnjo razpravo je vladalo tako veliko zanimanje, da so bile že pred dvema dnevoma razdane vse vstopnice. Davi so ljudje že pred sedmo uro čakali pred sodiščem. Radovedneži pa niso prišli na svoj račun, ker je bila razprava zaradi mladolet-nosti Venecia proglašena za tajno.
Velikemu senatu predseduje <sos Božidar Romih, prisedniki pa so sos. Anton Kuder, starešina eresJcega sodišča Karej Turk, so*! Anton Save!j in so«. Josip Pakiž. Zapisnikar je sodni pripravnik Alojz Pi-skur, obtožnico pa zastopa namesto odsotnega državnega tožilca Barleta sodnik Josip Prijatelj Obtožence zagovarjajo Zahorika dr. Vasic, Venecia Jože Bučar, ferčka dr. Josip Trost. Hiršmana odvetnik Pečar, Seban^a dr. Fran Ivanetič in Metelko dr. Davo~in Gros. Ker so nekateri izmed obtožencev že večkrat pobegnili iz zapora, je bila jetniška straža za dobo procesa o a če na z orožni-fttvom. ki je obkolilo vso raspravno dvorano.
Pb prečitani obtožnici so zagovorniki stavili predlog naj se razprava zaradi mlado-1 etno* t i Venecia proglasi za tajno. Po »erat-ketn posvetu je eenat termi predlogu ugodil in je moralo občinstvo dvorano zapustiti.
Na današnji dopoldanaki razpravi so bili zaslišani vrni obtoženci, ki v glavnem priznavajo ese grehe, ki jih navaj obtožnica-Razprava je bila popoldne preJciajena in ee bo nadaljevala popoldne. Najbrže bo sodba aaakaaaT kfc
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, petek. 3. julij* 1936.
Stev. 140
Velik shod
rudarskega delavstva
Naš proletarijat le nI dovolj organi*!*** — Vpratea|e sanacije 0tarostno|a Eavarovanf a
Trhovlje, 2. /u/i;a, Danes popoldne ob 16. uri se Je vršil V dvorani tukajšnjega delavskega doma velik rudarski shod, ki ga je sklicala krajevna Zveza rudarjev Jugoslavije. Shoda se j© udeležilo preko 1000 rudarjev in rudarskih žen. ki so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem  govornikov.
Kot glavni poročevalec je nastopil glavni tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije g. Jurij Arh iz Zagorja, ki je v poldrugo-urnem govoru navzočnemu delavstvu razlagal težak položaj rudarstva in taktiko, s katero se imajo delavske strokovne organizacije danes boriti, če hočejo ohraniti dosedanje socijalne pridobitve. V borbi za izboljšanje težkega položaja odnosno za ohranitev obstoječih pridobitev je govornik odsvetoval uporabo surove sile, ki bi utegnila delavstvu prej škodovati, nego koristiti. Delavstvo mora stremeti v prvi vrsti po izobrazbi, pO poplemenitvi duše, zlasti pa po okrepitvi disciplinirane strokovne organizacije. — Mnogi si žele hitrejšega razvoja prilik tudi pri nas glede na razvoj dogodkov v Franciji Belgiji in drugod. Toda vsi pozabljajo, da ima francoski proletarijat za seboj že pestro zgodovino treh revolucij, da ima danes močne strokovne organizacije z mogočnimi zadrugami. Jugoslovenski proletarijat pa je danes še nesložen in vse, kar lahko napravimo je, da pripravljamo podlago za tak razvoj tudi pri nas.
Govornik je nan> v daljših izvajanjih opozarjal zborovalce na še težje čase. ki utegnejo v bodočnosti v našem rudarstvu nastopiti ter spričo tega poziva delavstvo, da ^e krepko oprime svojih strokovnih organizacij. Vzporcjati naše strokovne pokrete s strokovnimi gibanji Francije, Belgije in drugih industrijskih držav je iluzija, saj je proletarijat slovenskih rudarskih revirjev le v majhnem odstotku organiziran in razcepljen v več strokovnih organizacij, dočim o kaki organizirani stanovski zavesti proletarijata na jugu države ni govora, ker je tam pridobitni sistem še trši. Poleg vseh teh neugodnih činjenic, ki preprečujejo solidarnost iugoslovcnskega proletarijata, pa ie pripisati počasni razvoj delavskega gibanja    predvsem   okolnosti,  da   smo   pretežno
agrarna državvra, v kateri j« delavski stan v manjšini. Ce ti hoče delavstvo torij izboljšati položaj tn ohraniti dotedanja pridobitve, mora Iskati Izobraibe, kajti naj-jačje orožje proletarijata v borbi ia obstanek sta raz u min volja, potom katerih si mora ustvarili svoje stanovske taltitni-ce.
Nato je spregovoril narodni poslanec g. Rudolf Pleskovič, ki je poročal o sanaciji starostnega zavarovanja rudarjev. Govornik je uvodoma omenil, da je že lansko leto vložil v skupščini zakonski predlog o sanaciji bratovskih skladnic v državi. Po tem osnutku bi morala plačevati vsa podjetja od producirane tone rude, kakor tudi od uvožene rude gotov prispevek v sanacijski fond bratovskih skladnic. Medtem pa so se češki in poljski uvozniki premoga pritožili ter je bila vlada nekako oHsiljena. da te prispevke ukine ali zniža. Tako pred meseci je bil izdan nov pravilnik, ki pa utegne ogroženo stanje starostnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva se poslabšati. Treba bo torej gledati, da se prvotni predlog zakona o sanaciji bratovskih skladnic v skupščini uzakoni, za kar se bo z vso odločnostjo zavzema! govornik. Skupščina bo morala pri tej priliki pokazati, ali se hoče zavzeti za malega človeka, za našega bednega rudarja in za druge socijalne probleme, ali pa bo potegnila z močnejšim, tedaj pa jo bo obsodil čas in zgodovina. — Govornik izjavlja, da hoče ostati kljub temu, da ga ni volilo vse delavstvo, v ekupšči-ni delavski poslanec ter se zavzemati za delavske interese, kar bo njegova poglavitna naloga, saj je poslancev, ki bodo zagovarjali  interese drugih  stanov, še itak dovolj. —
Dotaknil se je tudi vprašanja uzakonitve minimalnih mezd. Opozarjal je na to, da osnutek tega zakona za delavstvo, zlasti za slovensko «ni idealen, če že ne nesprejemljiv. O osnutku so z"e temeljito razpravljale naše strokovne organizacije in tudi delavske zbornice ter je med delavskimi zastopniki soglasno mnenje, da se osnutek tak kakršen je, uzakoniti ne sme.
Končno je omenil še nabave premoga 2a državne železnice, nakar je predsednik shoda g. Pliberšek zaključil shod.
Gasilsko slavje na Viču
Vič, 3. julija.
Prostovoljna gasilska četa Ljiibljana-Vie, ki se ponaša s svojim najlepšim in najmodernejšim gasilskim domom, ki je bil elav-ttottno otvnrjen ob 601etnem jubileju naše čete leta 1032. bo praznoval v nedeljo 5. julija pomembno slavje. Že dolgo vrsto let j* pojila Četa Željo, da bi si nabavila moderno motorno brizgalno. Letos se je ta želja četi izpolnila. S podporo merodajnih čmiteljev si je četa nabavila motorno briz-iralno. ki bo v nedeljo blagoslovljena. To pomembno slavje naše čete je združeno z župnim zletom župe Ljubljana mesto, ter je prevzel pokroviteljstvo nnd svečanostjo predsednik mastne občine IjuHj.mske dr. .Turo Adleši*. Za gasilsko slavje vlada med občani veliko zanimarje. pa tudi sosednje jraMlskf* čete ?o obljubile svojo polnostevil-no udeMbo. £e nekaj dni je na Viču. zlasti ob večernih urah kakor v mravljišču, naši pof.ri vovalnni jrasilei pripravljajo vsem po-settttkoft kar najbolj prijeten užitek. Vrt jr. Zavašuika so preuredili v veselični prostor, " ! nudi lep estetioni užitek.
Gasilska četa je določila za svoje slavje tale spored: V nedeljo 5. t. m. ob 11. bo sprejem in pozdrav pokrovitelja in kumov pred gasilskim d^mora na Viču. nato slovesna blagoslovitev nove motorno brizgal-ne. Ub 1". zbor gasilskih Čet pred kraljevim spomenikom na občinskem trgu na Clin-nh. odkoder krene »prevod z godbo do gasi %\ \cra doma na Viču. Pred domom bo sprejem in pozdrav jrostov in nato razhod. Ob Ifi. bo na vrtu <r. Zavašnika nasproti gasilskega doma velika vrtna veselica s pestrim sporedom. Pri eelodnevni prireditvi ho sodelovala viška  godba.
Vpe občane hivJc viške občine vljudno vabimo, da na dan našejra slavja razobesijo na svojih poslopjih državno zastave in z veliko udeležbo podprejo Človekoljubna prizadevanja viških gasilcev. Vse bratske gasilske čete pa bratsko vabimo, da se polno številno udeleže slavja, prav tako pa so k slavci vabljeni predstavniki vseh viških naeionalnih in kulturnih društev. V slučaju izredno slabega vremena bn prireditev v vseh   prostorih   gasilskega   doma   na   Viču.
Skrajna posurovelost
Ljubljana, 3. julija. &inši javnosti je gornji del Vošnjakove uliee bolj malo znan. saj malokdo ve, da pega ta ulica še preko Bleiwe50ve ceste čez obe progi vse do Murnikove hlSe oz. do Rohrmanovega travnika. Saj pa tudi ni čuda, ke* je za ta del ceste bolj slabo preskrbljeno, tako sedaj v pogledu škropljenja, kakor tudi v zimskem Času glede na-sipavanja. Vendar imamo prav na koncu le ulice valno podjetje, ki zlasti siromakom prav pride. To je :Obnova«f ki kupuje srta-ro želelo in druge take predmete. Poleg tega pa Je tu parna žaga Lavrenčie, last narodnega poslanca ing. Zupančiča, Nazadno, da ei hiše tik njih in travnikov rade izbero miši za svoje bivališče. Ne samo rali miši, marveč tudi iz ljubezni do živali imajo nekatere stranke lepe mačke* In značilno je, da ie že več prav lepin pogrnilo. Toda to, kar ee je zgodilo v torek 90. junija s nekim črnim muckom zasluti javno ožigosan]e in obsodbo in »o v resnici tudi sosedne stranke razburjene In en->dušno obsojajo skrajno sadističen način trpinčenja lepega prijaznega Črnega mucka baš pri ia-gi a* ing. Zupan&Ča. Tu je neki 131etni dečko murka ujel. kar
ker se ie pustila žival
Privezal ga je na vrv nato pa v navzočnosti se dveh dečkov naščuval na ubogo« žival dva psa ter z naslado gledal, kako sta psa privezano mačko ki se ni mogta braniti« trgala. Ko se mu je zdelo dovojj. je menda še polživo mačko iztrgal psom in jo odnesel nekam v travo. Ali je potrebno k temu dejstvu če kaj pripomniti? Ali se starši tega dečka res ne zavedajo, kam tak način .vzgoje vodi? Saj je vendar še veem v opominu strašen umor, ki ga je pred leti izvršil v Zagrebu sin ugledne in bogate rodbine, tedaj «e mladoletni P. nad svojim prijateljem. P. je tudi rad v otroških letih mučil živali; dokazal pa je pozneje s svojim zločinom nad človekom, kaj smemo od lake mladine pričakovati »Cesar se Janezek nauči, to Janez zna U Zato bi take pojave tudi atarSj bogatih otrok morali preprečili, ne pa, da se dečko po trpinčenju še cinično nasmehne, češ. kaj vam mar» saj ni bila mačka vaša. Naj mi bo ob tej priliki dovoljeno opozoriti pa ta primer tudi naša šoliska oblastva. ki preko lakih pojavov ne bi sSaela mirno in nebrižno preiti.
-ki-
Naskok na pravoslavno cerkev
Maribor, 2. julij* Pravoslavna občina v Mariboru je lani septembra, jela zidati svojo cerkev na trgu Svobode In o božiču je bilo delo pod streho; letos v septembru naj 01 bila blagoslovljena. Toda delo ni spomladi napredovalo! Mislili smo, da ni denarja; a tega je dosti, pač pa je jela nagajati bleda zavist. Stanje je tako:
Trg Svobode je bil zasebna, samostanska last in je postal javen 6 pogojem, da ondi ne postavijo nooene nekatoli&ke cerkve, ker je svoj čas v Mariboru prote*»tanti-zem hudo napredoval. Na istem prostoru jao postavili Tegetthoffov spomenik v Spo-min na zmago pri Visu 1866 in ker je bil rojen Mariborčan. Modri (?) ljudje 30 pa ob prevratu spomenik podrli In tudi Teget-thoffovo rojstno niso so podrli, tako jim je bilo oboje na poti. Spomenik so spravi. i i v muzej, a mesto dobre meščanske hiše stoji ondi škatlasta bančna palaca. Jar. nost je to kritikovala; Tegetthoffova zmaga je imela nedvomno tudi za sedanje Čase vitalen pomen na vsak način ni imela protLslovanske smeri; najmanj Tegetthotf sam. Ako so spomenik podrli ao se edino premagancu poklonili, nikomur drugemu. To pa je slab poklon ngodovini, ki drugače govori.
Da bi to — ob prevratu ialibog ne osamljeno — zalete večino popravili so on* di 1935 postavili pravoslavno cerkev. Ko-lavdacija ni ugovarjala, sedaj, preko zime, so si »premislili.c — Novemu stališču Je javnost nasprotna: ugovarjati Je bilo Čas do kolavdacije; po kolavdaciji ni več ugovorov; ako pa cerkev res podro, mora Te-g^ttkoff nazaj in vso škodo poravna, kdor je kolavdacijo dovolil; cerkev pa postavi, jo na trgu spredaj ob grajskem poslopja. Na vsak način ne smeta *biti oškodovana ne cerkev, ne Tegetthoff! Tretl pomilovalno — kot Nemci! — majejo z glavami, ker vidijo nasprotatvo samo v zagrizenem medverskem sovraštvu, ki zida v Beogradu cele katedrale, a ob meji nagaja! Ta prikrita —- dvoličnost ae občinstvu najbolj studi in ao Jo opazovali ze v Pekrab e šentpaveiskim samostanom. — Pravno Je po kolavdaciji stanfa postalo veljavno v korist pravoslavne cerkve. — O tem bomo
Stavbno delavstvo so vrača na delo
Ljubljana, 3. Julija.
^ jLvbno delavstvo na Jeseničan, ki je zaposleno Pil tovarni K1D, Js v velikih skrbeh ker vse kaže, da bo Izgubilo delo. Poročali smo te, da je pbdjttja »Slogradt, m ie prevzelo tovarniška dala, razne adaptacije in pontnvila, odpovedalo Okrog 340 delavcem dom.
podjetja ja izjavilo, da Jim mora odpove-dati delo, kar tovarna na bo nadaljevala stavbnih dok To jo baje vpUv povečanja ze-niske železarne, ki zelo konkurira jeseniškim tovarnam. V tovarni bodo aleer se vedno zaposleni tudi stavbni delavni* vendar pa podjetje ns bo več delalo v tako velikem obsegu. Najbrž bo zaposlenih še okrog 40% doseoaj »poslanih delavcev. Baš zaradi tega so delavoi vznemirjeni še bolj. ker je bilo odpovedano vsem, čeprav jih bo podjetje še nekaj potrebovalo.
r>anas bo zborovanje stavbnega delavstva na Jesenicah in upanje je, da bo prišlo vsaj do večje jasnosti, kaj je napotilo podjetje, da je odpovedalo vsem delavcem. Vendar v najboljšem primeru delavstvo ne more gojiti optimizma kajti mnogo bo delavcev izgubilo delo in je veliko vprašanje, če be ga moglo dobiti kmalu kje drugje.
V Ljubljani bo pa menda kmalu prišlo do popolne pomiritve med stavbnim delavstvom. Dopoldne so se pogajali za začetek dela na betigrajski ioli. Povsod drugod v Ljubljani delajo in samo po sebi se razume, da tudi na bežigrajski šoli delo ne bo moglo dolgo počivati.
Esperanto med našimi slepci
'    Ljubljana,   j.   julija.
Esperanto je kot mednarodni jezik aa slepe velikega pomena, saj omogoča medsebojno zbliževanje med slepimi različnih držarv in narodov.
Tudi med slepimi v Jugoslaviji se esperantski pokret vedno bol] širi. Ko se je o benkoštnih praznikih vršil v Ljubljani esperantski kongres, se ga je udeležilo lepo število slepih esperantistov, ki so na kongresu tudi aktivno sodelovali. Gojenci zagrebškega zavoda za slepe ao priredili samostojen koncert, gdčna Ljubica Kranj* čevič^ diplomirana slepa ©olopevka *z Zagreba, pa je nastopila s solospevi pri otvoritveni akademiji. Slepi esperantristi so imeli v okviru kongresa tudi svoje posebno zborovanje. Zborovanje je vodu] g. Alojzij Levstik, ki je bil kot zastopnik slepih tudi član pripravljalnega odbora za esner. kongres v Ljubljana. Ob tej priliki je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki ima nalogo organizirati društvo slepih esperairtiMov v Jugoslaviji. Odbor se ie konstituirati takole: predsednik Alojzij Levstik, Ribnica, podpredsednica: Ljubica Kanjčeoič, Zagreb, tajnica: Mira Dobov-Sek, Kočevje: odbornika: Petar PešiČ, Zemun in Simon ftoth. Stari Beče j; svetovale«:   IVter  Golobic,  Jesenice.
Samomor Slovenke v Zagrebu
Ljubljana,   3.   julija.
Današnji zagrebški listi poročajo, da je skočila predsnočnjini v rokav Save pri Zagrebu okrog 40 let stara, napol kmečko oblečena ženska. Prišla je v krčmo »Savi-ca€, kjer je popila dva vrčka piva. Ko je prišla v gostilno, je bila že precej vinjena. Pripovedovala je, da je iz Trbovelj, kjer je njen mol gostilničar. Pripomnila je, da moža ne ljubi, češ. da si je izbrala drugega Zato ni mogla ostati pri možu in prišla je v Zagreb, da skoči v vodo. Dejala je, da življenje za njo nima nobenega pomena vefi in da jo bodo drugo jutro našli v Savi. Potem je od Sla Iz krčme. Ljudje seveda njenim besedam niso pripisovali nobene važnosti, a%!sle£. da govori v pijanosti. Toda iskazalo se je da je nesrečnica govorila pri popolni zavesti in da je imela že storjen sklep.
Včeraj zjutraj so potegnili !« rokava Save truplo neznane utopljenke. Niso pa mogli dognati, kako se nesrečnica piše. Obrnili smo se v Trbovlje, kjer so nam povedali, da gre za fceno gostilničarja in posestnika Angelo Zupančič. Trboveljskim orožnikom je napisala pred od hodom v Zagreb obširno pismo, ki v njem pravi, da ji ni več obstanka in da pojde v smrt. Preiskava bo dognala, ali gre ta res za nesrečno ljubezen aH pa je nesrečno ženo napotilo kaj drugega v smrt.
Abesini]a v Ljubljani
Ljubljana,  3.  julija.
Čudne reči se gode v Ljubljani. Pred 1. julijem je najel oče velike družine stanovanje na Jurckovi poti in dal hišnemu gospodarju na račun 50 Din. V sredo zvečer je novi stanovanjski najemnik pripeljal na Jurčkovo pot vso svojo imovino na malem vozičku, zraven pa je stopala družina, žena in osem otrok. Hišni gospodar, ki menda ni rpičakoval tako številne družine, se je ustrašil in enostavno ni dovolil, da bi se novi najemniki vselili. Poklical je očeta in mu vrni aro. Oče pa je bil vesel, da ima spet denar in je odjadral — v gostilno. Žena in otroci so prenočevali na prostem. Včeraj je žena kar sama spet naložila vso robe na voz in Čakala, kdaj pride mož, ki ga pa ni bilo.
Popoldne, ko je bil najhujši vihar so bili otroci k materjo mokri do kože. Posušili so se pač kasneje, ko je prišel od nekod lastnik voza in se morali hitro spet složiti pohištvo na tla. kajti gospodar je potreboval voz zase.
Sledila je draga noč na prostem, ki je zapuščena dralinica nI prespala, marveč prejokala. Otroci en pokasljevali in se tresli vsi prftnraženi. Mati. ki je povrh vsega Se noseča, je vsdibovala da se jo morali sliAatf daleč  naokrog,   a sosedje  so  na  Jurckovi
Pa pravijo, da ei aa sveta vsd romantika. To ee godi v času ko govorimo, kako visoko kulturni smo in ko Imamo vse polno socialnih in humanitarnih ustanov. Tu ni treba posebnega komentarja, kum ur je pa dolgčas in nima dovolj revščine v bližini, naj morda stopi popoldne In si »am ogleda vso reč na Jurckovi poti. Takih razmer menda alti v Abesiniji ae poznajo.
Silno neurje
Ljubljana, 3, junija.
Silen vihar, ki je divjal včeraj popoldne nad Ljubljano in okolico, je povzročil nemalo strahu alaeti ljudem, ki jih je presenetil na polju. Nevihta Je prihrumela nenadoma, ko so se pripodili težki oblaki od juga. Vihar Je polomil već dreves v Mestnem logu in odnesel več streh s hiš in gospodarskih poslopij v barjanskih vaseh. Tudi je pri Dobrovi podrl veC kozolcev, vendar pa k sreči tam ni bilo žrtev, kakor na ljubljanskem polju v bližini pokopališča. Tamkaj imajo šolske sestre iz Marijanišča dvojni kozolec, kamor se je tik pred nevihto zateklo pod streho ved ljudi. Med temi so bili tudi šolske sestre same, ki so delale na polju. Ped kozolec se je satekla poleg drugin se družba Ciganov i voaom, ki je popreje kampirala v bližini. Ko je vihar razsajal najhuje, je pričel kozolec sumljivo škripati, naenkrat pa se je streslo tramovje in se sesulo. Nastala je silna panika, kajti težka bruna so padala na ljudi, ki se skoraj niso mogli umakniti. Nevarnost so deloma omilili vozovi sena, pod kozolcem, vendar je bila nesreča že tu.
Težak tram je padel na glavo neznani ženski, ki je bila s sestrami na polju, kamor so jo vzele s seboj, da odsluži pogošče-nje, ki ga je bila deležna v Marjanišču. Ne-srečnico je podrlo, ter ji glavo skoraj raz-česnilo in ji je bruno strlo tudi prsni koš. Sestra Vclimira Jurkovič je dobila hude poškodbe po vsem telesu, obenem pa živčni napad. Padajoče tramovje je težko poškodovalo tudi 3-letno hčerko postnega slu-žitelja iz Tomačevega, Pavlo Stepančičevo. Na polje je bil takoj po nevihti pozvan reševalni avto, ki je vse tri ponesrečenke prepeljal v bolnico.
Kdo je neznanka ki jo je tramovje pod kozolcem skoraj ubilo, se je moglo Sele dane« ugotoviti. Je to 60-letna Terezija Doli-nar, stanujoča na Karlovški cesti le. Njeno stanje je zelo težko in zdravniki dvomijo, da bo okrevala. Tudi stanje šolske sestre Jurkovičeve je težko ker sta ji otrpnili leva roka in noga.
Z Jesenic
—    Na^len prosjak. Zadnje dni se zopet pojavlja pred iuuasdsorfin in po naj. bolj prometnih cestah neki visokorasel možakar brez roke, ki je menda doma iz kr*iinj<*ke gore. Mož, ki je n* j v enkrat hudo opH kaže napol gol gornji del telesa m steguje roko ljudem t a/ko pod nos, da si ne upajo pri vhodu ne na kolodvor. ni*1 s kolodvore. B^g ne daj. da bi mu kdo ne daJ kak kozarec, prekolne te od nog do gkrv-e in te nahruli, da ti njegove grde psovke še dolgo brne pO glavi. Pa ne zamorimo toliko njemu samemu, čo pohabljen, vinjen in razočaran hruli zdrave in čedmo oblečene Ijudn, ki hodijo mimo nje. ga. On nima toliko razumevanje, d« bi precenil kaj je prav in kaj ni, on hoče živeti in se mamiti z alkoholom, da bi pozabi! in la/ije prenašal svoje gorje. Je p* dolžnost pristojne občine, da skrbi za &i_ romaka in dolžnost banovine, da mu nekako pomaga, da pride v kak oekrbni zavod, saj mi prav za prav za najbolj bedne plačujemo   banovinski   bednostmi    fond.
—    Nogomet: V nedeljo popoldne se je vršila na igrušCu »»Bratstva« no^omeitna lertcma med moštvi SK »Domžale« z Dom. ž*l in »Bratstva« z Jesenic. Tekma, katera je bila lepo odigrana, je končala z zmago »Bratstva«  z  rezultatom  4:1.
—   Gasilska tombola. Ob iiredno velikem številu iaftealeee sroče se je v nedeljo vršila na Fojračnikovem vrtu tombola pra«ilske čete na Jesenicah. T„epo sobno pravo je zadela jrospa Cilka Gospodaričeva, kravo jrdč. TeJarjeva, kolo ?a. OHpičeva, veliko sliko <T, Mrak, servis «j. 1'lčar. Frodanih jo bilo preko S0O0 srečk po 8 Din. Na tombolo so prišli slast] ljudje iz Javomika. Koroške Bele, Dovje^a. Mojstrane in Kranjske pore. PrePa pa se je najbolj nasmehnila domačinom. Tossbola je pokazala, da ima pasdlska č^ta mrd vsemi mnojjo prijateljev, katerim se uprava   čete  iskreno zahvaljuje.
—    Petrov semenj. Na obk**jni semeni na Sv. Pe>t-fa tn Pavla je prispelo poleg dormčinov mnojio ljudi 17. bližnje in daljne okolice. Tudi prodajalcev je Mo izredno veliko, ki so nsjpeeviM precej dobre kupčije, seveda najboljše om z bazamkitn blagom,  vee po  10 Dm.
—   Pred pricetkom občinskih javnih del. Te dni je domače gradbeno podjetje M. Topove začelo jrraditi pločnik ob kralja Petra cesti in to od Hermanove gostilne do Lukmanovesra trga. Pločnik, ki ho urejen samo na eni strani ceste bo od UM do 2 m širok. V kratkem bo občina začela izvrševati ostala večja gradbena dela, ki so letos v načrtu.
—    Ličen prospekt je izdala agilna podružnica SPD v Gorjah. Prospekt, ki ima slovensko in nemško besedilo, vsebuje lepo število slik. ki predstavljajo najlepše kraje porjanske okolice in Tri<rlavF;ke<ra predgorja. V prospektu so objavljene številne gospodarske in tujsko-prometne ustanova hoteli, vile. gostilne in drujre obrti Mrokepa crorjanskega okoliša. Agilni po-druSnici SPD v Gorjah vso čast In pri7na-nje za Sirokopotezno delo. ki bo gotovo v korist  Gorjam   in  njih  krasni  okolici.
—   Kopalna sezona Je v polnem razmahu. V lepih solnčnih dneh je nešteto mladih ko palcev obojejra spola na obali Save in dru gib potokih, kjer skačejo v vodo   da  se v njej ohlade *n razvedre. Vendar pa pri nas plavalni sport 5e ni zavzel one<ra  razmaha kot  smučarstvo. nogomet  in alpinfrerp   i•■■ Je vzrok,  da  do zadnjetra  nismo  imeli pri memetra    kopališč-*   in    plavalne«?*    strokovnjaka.   Pa   tudi   v   tem   pojrledu   zaznamuje-
— ^"-^ —^ ^* J-vJa^mssi»itas1ssi
mik g,  kramar J.  61en £K  Ilirije is  Ljubljane,  ki   bo   jeseniaktaa   športnikom   dal   v plavanju tak pouk, da bodo tudi v tej So dobni in privlačni spoftnl panogi kmalu do segli iste uspehe, kot 10 jih dosegli v dru <rih panogah telesne ftgoje  in sporta. Ove del  bo' posebne   plavalne  tečaje  za   mladino predvsem  t»  eeplavaoi   v  k«>pali.-0u g- tNu farja, kjer bo dajal   Kramar potrebne informacije  in  sprejemal  prijave.
KOLEDAR
Dama:  Petek, 3. julija katoličani:  Hrti. odor, Nada,
DANAftNMF   PRIREDITVE KINO MATICA:  Zaprto
KIXO   IDEAL:   Kardinal   fVch^iru KINO  SLOGA:   Tobegrla   nevefeta. KINO  FNION:  Karneval
DKŽlRNr       >K\RNT Danes:    Mr.   Leusrtek.   Resi jeva    c*$ta    1 Bahovec. Kongresni trjr.  12  in Nada KomO. tar, Vie      TrzaSka cesta.
SAH
Prvenstveni turnir AK Triglava
jSnOTiSl klub rriglaV, ki je imel let*« izredno živahno leaOOO, je pravkar zaključil svoj prvenstveni turnir, ki se jra je udeležilo 1" Igtalcev. Turnir je dobil se te&ji pomen s prijavo novih Članov, 7nsnih ljubljanskih prvorazrednih isrraloev in Mcer Cirila Vidmarja. Norlija itd. Y*led velikega števila prijav je odbor razdelil ijrralce t dve   po   moči   prihlir.no   enaki   skupini.
Rerultat izloC-ilneira turnirja je sledeh: V skupini A: L ^iška s T^'2 toekami, II. r>m-škar l 5 toč., ITT. Krker s t1^ toč-, TV. arh. Ko7.jan s 41? toč,, fslab-i rezultat pr<*v-ti zmagovalcem). V. Pograjc s 4 toč.: slede *e Polinšek J.. Favai in Dobnikar. V skupini B: I. Vidmar Ciril ? ft" toč... TI Kranjec s B toč., ni. Ferfila s 4J<j toč,, IV. Tavčar s 412 toč., V. Jančar • 3U too> slede |a Miklavrič,   Polinšek   P.   in   Arn*ek.
Takoj nato je sledil finalni turnir. V tem turnirju so imeli pravico ijrrati samo po trije prvo-plasirani ijrralci ohoh skupin. Trje-mrnna je bil dovoljen nastop tudi Tavčarje. Rezultat? so: I in IT. mesto si delita Vidmar Ciril in Jofe Sorli s 6 točkami (ir.med 7 dosepljivihV TTT. Siska s 5 toč.. IV. in V. mesto: Erkcr Julij in Ilem^knr J.inkn -. 4 točkami. VT. Ferfila s 8 toč.. VIT. KtanJSO s   1   toč..  VIII. Ta^ar  brez  točke.
Ker se je Sorli odpovedal odločilnemu matsehu 7 Vidmarjem, je postal prvak za leto !§08 in klubov kapetan Ciril Vidmar, ki je pokazal izredno energično, kombini-cijsko i2TO. Porazil je vse nevarne tekmece, spotaknil se je le v zadnjem kolu. ko je bil že crotov T. nagrade, ftorli, ki je bil delj ča«a brez treninga, je prišel v formo v ilru-iri polovici turnirja ter I močno urro vseert« Hosejrel delitev \\rve najrrade. Sifcka je z obsežnim teoretičnim znanjem sicurno zasedel tretje mesto, ftahista Erker in Rem-?kar *ta proti rutiniranejšim nasprotnikom Josecrla Časten rezultat. Omeniti je tr^ba. da je moral Tavčar predčasno hstopiti iz turnirja, ker je dobil suplentsko mesto r Kolašinu. Trijrlav je v zadnjem Č.isn od-iirml tiuli tri matohe z ljubljanskimi lak« kluhi: LnvSinom. Omladino in h. S. K. om Počim je s kombiniranim moštvom pladVo iSSefel nad Omladino in T»v:inom; je oslab Ijeno prvo moitvo podleglo LŠK z rezultatom Sit   : SK.
Koncert vojaške godbe na Jesenicah
Je*en;ce. 2- luhja Godba I. planinskega pc^polka iz Skofie Loke je priredila v soboto teden v >okol-skem d- mu na Jesenicah koncert, ki je si-jaj.no uspel. Udeležba občinstva ni bila zadovoljiva že z ozirom na neprimeren čas-Navzooi so biLi povečini jeseniški godbeniki od naj^terejših do najmlajših, ki so pa/no sledili izvajanjem vojaških kolegov in uživah ob prijeitni muziki. Program ;e b^l loH kot v Kranju. Obsepal je not took na koncu pa so šo eno dodali, kapelnik g. kapet *ti Ivan Gegič je imel moćan orkester krepko v oblasti. Najtežje prehode S* obvladal mojstrsko, da so se mu divili vm posluia'ri Mei od moro n mu je v imenu Sokola iz-Točil brat Nande £mvtek krasen lovorrwr vrmee s trob^inico in mu oeettfal k uspehu. ObčVnstvo. ki mu je po vsaki tooki nhre-i«lo viharne ovaeric. mu ie ob poklon«}4 vi venca priredilo aplavz, ki se dolgo ni hotst poleči.
Čeprav <>o na Jesenicah kar štiri močne in dobro izšolane godbe ter već orkestrov, na-s je koncert mlade vojaške godbe ze4o prijetno jznenadil. Vsi smo bili simpatičnemu kapelniku in vrlim godbenikom hvs. ležni za lep g-lasbeni užMek Na Jesenicah bodo vedno dobrodošli gostje in našli bodo bolje zaseden^ dvorano.
Is Litije
—   Sokolsko društvo Litija prireoi v nedeljo, dne 5. julija t. 1. svoj javni naptop na la>tnem letnem teIova<ji>ču. Pričetek telovadbe bo oh 15.30 popoMne. — £*oo!elovji-la bo crodba Slo?«. (Ca prireditev v*i vljudno vabljeni. Zdravo!
Iz škofje Loke
—     Spremembe na občinah. V sadnjih dneh 90 bili razrešeni predsednik občine Zminec gr Pavej Dolinar. p< il^fdnik občine Poljane g. Cadež Anton. od»Iovljen p« je tudi predsednik starološke občine j. Hafner Anton Ker gre le za razrešitev *u panov. je verjetno, da bodo zasedli me-sts predstavnikov občin niih namestniki, ki .*o v Poljanah g Debeljak v Zmincu g. Erli« Pavel iz Gosteč in v Stari Loki g. Dolenr Franc at ix Starv Loke.
Štev. 14V
»SLOVIN8II   N A R O Dt, patak. 3  julija lt§6.
Stran S
DNEVNE VESTI
—   Tudi Rakek hoče pojaviti kralja Aiek-••odru 1. spomenik. Na Rakeku, v sredšču obmejnega notranjskega ozemlja, ee Je ?e-eiavM odbor za postavitev spomenika kra-\ju Alek-a.^dru I. Zedinitelju. v odtcru *o zastopana v*a društva in wi stanovi v občini tako, da *o odkritje spomenika, ki je predvideno za obletnico kraljeve smrti, dne 11. oktobra t 1. enoten hrfai spoštovana in hvaležnosti vsesa prebivalstva do nepo-Zibnesia pokojnika Javljamo to vsej iavn> ?tt pred vise ni taaaTC obmejnemu prebivalstvu, da nas s SVOJO naklonjenostjo in 6 svojo navtočnoslio pri odkritju spomenika podpre   —  Odbor
—    Vaza* problemi našega trgovskega promete V sarajevski trgovski zbornici se je pričela eesraj konferenca tarifnega od-Mra prometnega ministrstva, ki razpravlja o komercionahio prometnih vprašanjih o reformi tarifnih predpisov k potniški tarifi, o reform? talite za prevoz blaga v zvezi s ionskim! predlogi tarifnega odbora, o ukre-pib železniške upnivo v tarifnem poetedu v zveri I posledicami sankcij proti Italiji O zaračuna vrinili vozarine za hlajro raznih ta-rifntt) razrodnv it*l Konferenci bo trajala več dni. potem bo pi iz'lan za javnost komunike.
—    K' rres katehetov. Včeraj SJntVaJ pe je prir>           Splitu konirres katebetOV. ki nm pri*o*l*    je   rtkrO?   100  kate'ietov   i?   vso   »lr
lave. Z« predsednika kongresa j« Ni izvoljen rjF Mio Celer iz naaTsnt v prcd<*cd«^vu sfi pi me.] drv*ffn S Ivan Rocovlč (f Ma-rfbora   in   prof   Pavlin   iz   Ljubljane.
—     Izn^ememha voznega reda na dolenjski progi. "V" nedeljo 2*. junija Je žarel voziti m flOleftfsl t nrorr; tu.II re<1ni JNtrnnj? vlak. ki od ha ta \i LjuHjine ob 7.21 in ne vrača It Vove^n me«f'i ol* H.18 Opozarjamo pn!;i-jofce občinstvo in izletnike na ta vlak k? ha vozil Odslej ob n»d>ljati in praznikih in
ki   pS   v    rr Kfietn   rodit   n'.
—   vT-var «jfc imel lani 5,000 000 dohiC-a. >V*,»»e Z,-irir*ber Y.f\t nnnir-' poroda de je Tmeli   naivni-1   aOmekefjsksi   tvornica   v   .Tu
froslsvtji   Tekstilna   Industrija   dd   VaseaVlHi
<Tivar>   lani   5 000.000   Pin   Čistega   doldrka TVorofcs zaposluje &900 delavcev in večina
delniške?* kapitala je v rokah bratov Btias nv   ir   Prna.
KINO SLOGA, tel. 27*30
Ob  16..   19.15 in   21.15  uri  premiera
veseloigre
.,Pobegla nevesta"
PRIDI                                                 PRIDE I
„Krvavi kapetan"
Film iz življenja morskih razbojnikov
• itlrijrani in prijatelji. Izlet v Žiri ho nepreklicno in oh raakani vremena v nedo* Ijo 12. t. m Odhod iz Ljubljane ot» 5. z vlakom do škofje Loke. Povratno izletniško vozovnico Lruoij-ana-^kofia Loka. ki stane 8 Din, naj si kupi vaak sam. Na kolodvoru v čkalji Loki bodo Čakali avtoboat Odhod takoj po prihodu vlaka- Vsak pTi)aVljeae)f n*j se legitimira s potrdilom o plačani vna* nini   za   avto   skofjH   Loka-Žirt.   Kolesarji   eo
bodo odpeljali oh 5. sjutraj  Izpeod  FJgovana
rrdiod  v žin   ob 8. Sprejem  rn  pozdravi.
(taaaod in osjled ž i rov. Prehrana v vseli j.'«".. Linah |x> želji, kosila 12, večerja 8 Din-Vsa gOStilOS so odlične in hrana je v vaeh coMilhah prvovrstna. Popoldanski program se bo prtčej ob lo- na vrtu gostilne Dem-Sar, po domaČe rpri Bahaču«. Na sporedu bodo   recitacije,   govori,    petje   okteta    Ljnb-
Ijanakega  Zvona  in  godla Čimermanovega
tria-. Po programu prosta zabava. Povratek ob 20. z avtobusi do škofje Loke in od tam z zadnjim turistom ob 21.42 v Ljubljano. Prijava in plačilo za avtobusno vožnjo okolja loka Ziri in obratno v fainea 32 Din za osebo prejemajo v trgovini Ivana frploani kačja na Marijinem trgu od 5- do vključno 1<> t. m. Zaradi velike udeležbe proeimo vse, da M prijavijo ciro prej. Prijave /a voanjo bomo z&kluicili v petek ob 18 in jih v tofcoto in nedeljo poxl nobenim naga em ne bomo več sprejemal:. Izletniki Izven Ljubljane, ki nameravajo aiajumo v 2ir., na i se prijavijo po dopisa id na naslov: Lado  boiič,   Lepi   pot   10,  Ljubljana.
—    »v>rda revuo«, eepe ran teka revija, ki ithaja na Dunaju poc' uredništvom g. Schei-benreiterja, je po prizadevanju p. Damjana Vanna tabela zbirati gradivo o slov. na'od-n;h nošah, o |og. ženskih ročnih delih, o aJovenakj (»odobni literaturi (iz^li bodo prevodi <ii. Kozaka Ju^a. dr. VI. Bartola, Jožeta Kranjca D. Varjjazona in dr.), o upodabljajoči umetnosti i. t d., k čemur so prj. pomogli g. B. R^čič, ravn drž. osr. zav. za žen. dom. obrt, >Zveza za tujski promet« in Putnik, ter gc. avtorji, ki eo dovolili provoda. Banima r'1 *s tudi za naše tujsko-prometne kraie tako Bled. Bohinj in dr kar je z ozirom na BOŠ tujski promet veli-kf>_'a |K)mena. Nadejamo ee. da bo »Verdi ravno« dokončno rešila avojo nalogo: 'da i »o seznanila avol z našo kulturo, našimi sagami,  iia^o   nošo  in   z  lepoto na5ih  krajev
—    Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, zmerno toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je iitaeall v Skoplju 3t, v Zagrebu 29. v Ljubljani ST, v Rogaški Slatini M, v Mariboru 2."i. Davi je kazal barometer v Ljubljani IftLt mm, temperatura je mazala 14.5.
—   Po 20 letih b Rusije. Včeraj se je vrni] po 20 lal i iz ruskega ujetništva Mihajlo Vukojrvie. Johan Heicman in Gjorgje Stajic V rusko ujetništvo so prišli leta 1015 odnosno lOlfi. Vsi trije pripovedujejo, da se jim ni sodilo slabo, da eo pa vedno hrepenel« po domovini. Eden je pripeljal s seboj v Rusiji rojeno hčerko, ki je dovršila v  Trkutsku   -edem   razredov   jjimn.izije.
—   Samomor obupanega učenca. V Rogatici ?e je v sredo obesil učenec t. razreda meščanske šole Vladimir Ljubinac. V smrt je s>l Tato  k^r je pri zadnjem izpitu padel.
—   Uboj na pragu policijskega poslopja. Pred vrati predstojništva policije v Vinkov-Cta je vffraj zjutraj Dan*1 Pmiljanie zabodel 7 nož>m v srre -Tosipa Pranda. ker je na polju  pretepel  njegovi hčerki Sofijo in Staj-
ic o. Brand je napravil še nekaj korakov, potem se je pa mrtev zgrudil, Smiljaniča so pa aretiralL
b Llttbljana
— lj Tudi »propaganda« za tujski promet V sredo se je ustavil v Gajevi ulici češkoslovaški avtomobil. Šofer je vozil počasi, očitno je hote! ustaviti. Pred avtomobilom je mahal delavec, ki je prenašal pohištvo na cesto, da bi ustavil avtomobil, ker je stala na cesti omara, šofer delavca ni opazil, ker se je ogledoval po hišah, menda da bi našel potovalno pisarno, jato se je avto zaletel v omaro in jo prevrnil. Omara se je odprla in i« nje se je irsulo najrazličnejše MagSt Delavec je ves besen skočil na stopnico avtomobila in prisolil Šoferju tebi nič meni nič zaušnico Tn je bil prvi sprejem tujca v Ljubljani!') Tujec je stopil is avtomobila :n začela se je živahna razprava na '»eMi. ki ji je prisostvovala množica Ljubljančanov Detaver *e primazal uhn<r*» mu avtomobillsru 5** eno z&uSOicO ter de jal s preeejin.iim cinizmom, da bo lahko od nesel ]? Ljubljane tudi lepe nđtiske. ne le stiske. Končno je napravil zapisnik stražnik, ki je pa moral zapisati tudi tujca ker je pse* po^rt r>Tv».irn n* rr«'i Pi 5** r^eit*1. da tvjee ni odnesel najlepših vt'skov od nas!
Dr. SREČKO PUHER
ne ordinira do 16* avgusta«
Mi
—Ij  Tudi  danes  na  ribjem  trsju mrtvilo.
Ljubljančani ne čislajo več rili. kar se po zna aatialj* n°lj n* n^Tn tr'jru. Ziito se prodajalaj zalagajo z riliami čedalje stabM. Dane« pplori ni bilo na prodaj dra/jib vrst morskih rib razen eifdL ki so bile po 22 Pin. NTajveč je bilo skal med morskimi ribami. Prodajali so jih ■reosj poceni, ker so bila lepe. in sicer po f?o Din k^". Bilo je tudi nekaj sardeiie po 12 Pin in ffirie po lf^ Pin. Med rečnim« ribami čredo najbolj v denar poleti in pozimi -čuke. ki so bile danes P° $0 do 2? Pin k£T kakor navadno. Bilo je še tudi nekaj postrvi, čeprav so ?.e počitnice, ki navadno kon/uniirajo vse postrvi v letoviških krnjih da jih v Ljubljani niti ne vidimo. Prodajali so jih kakor navadno po •10 Pin. Tudi £abjw krakov je zadnjo čase 7elo   malo.   Cene   so   pa   Kljub   temu   neizpre-
menjane.
— Ii 7pntmive prodnkeiie na Kongresnem tfga, V Ljubljano je prispel z.n-'ini atlet Pra poljub Aleksić iz Knjaževca. ki je Ljubljančanom že znan iz svojih lanskih nastopih. E njim je tudi Slovenec Franc Kran«. Nastopala bo*ta z velikim topom, iz katerejra iz-strcljava .Vckstč svojega tovariša, obenem pa se bo AleksTč se posebej produciral v težki aHettki Prva prerlstava bo popoldne ob 18 večerna pa ob ?1. P« mira I i se bodo prostovoljni   prispevki.
—H Nove oficirske legitimacije naj dvijr-nejo v ponedeljek n. julija t. 1. ob 8. zjutraj pri komandi ljubljanskega vojnejra okrožja Maistrova ulica v Ljubljani bivajoči rezervni  častniki   i  eačetno  Črko  J  in  K.
— lj M«ske srajce, maiee pižame. pa*Ov«. kravate in nogavice kupite dohro pri tvrd-ki  Miloj Karničnik,  Stari   trg s.
—lj Poletni čas v trgovinan. Sekcija iT« irovcev z modnim blacrom je s stiripetinsko večino podpisnikov te široke sklenila, da se pričenši s 1. julijem pa do SfcV avgusta t. L odpirajo trgovine ob 3. uri popoldne Prosimo kupujoče občinstvo, da blagovoli upoštevati ta sklep, ter uredr nakupovanje svojih   potrebščin   po  3-   uri   popoldue.
—lj Poletni čas v trgovinah s čevlji. Trgovci s čevlji so soglasno sklenili, da bodo odpirali svoje obrate pričensi s 6. julijem t. 1. do inkl. 30. avgusta t. 1. od 3. ure popoldne izvzemsi ob sobotah in dnevu pred prazniki. Kupujoče občinstvo se naproša, da upošteva novo ureditev popoldanskega odpiranj« obratov.
—lj Trgovine v poletnem času. Sekcija trgovcev z radio-aparati je tudi uvedla poletni čas v svojih obratih in 6e odpirajo trgovine do nadaljnjega ob 3 popoldne. Toliko v blagohotno opozorilo ceujeuim odjemalcem.
—lj Mlada žeparka. Stražnik je včeraj aretiral na trgu 'JGletno Marijo Vajaovo. bivšo šiviljo iz Naklepa pri Kranju, ki pa je pustila svoj poklic in se raje bavi z žepnimi tatvinami V tem poslu je postala isre4-no spretna. Tudi včeraj je pobrala gospodinjam na trgu iz žepov in torbic že ne*aj denarnic. Vajsovo, ki je bila lani izgnana iz Liubljane kot nepoboljšljiva tatica, so po zaslišanju  izročili  sodišču.
—lj Zopet ▼ zaporu. V Mostah eo možje poatave izsledili 25Ietnega Viktorja Hočevarja iz Nevelj pri Kamniku- Hočevar, ki je delavec brez »talnega bivališča, je zelo nevaren kriminalni tip. Navzlic svoji min- , dostj je že osemnajstkrat sedel, Lertos spomladi je pobegnil iz splošne bolnice, kamor ga je bila poslala uprava ietnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani na lečenje. Pri pobegu je Hočevar izrabi! priliko ter ukradel nekemu bolniku zimsko jopo, nekemu bolniškemu strežaju pa čepico Zdaj so stal«-ga grešnika mladih let zopet vtaknili v zapor.
Iz Celja
—c Članstvo Jugoslovanske nacionalna stranke v Celju in okolici se vabi. da se v čim večjem številu udeleži danskega sestanka, ki bo drevi ob pol 9. v Celjskem domu. Na dnevnem redu je poročilo o kongresu JNS in poročilo narodnega poslanca g.  Ivana  Prekorčka.
—c Razmere na delovnem trgu se izboljšujejo od tedna do tedna. Pri'celjski bom dela se je od §1. do SO. junija na novo prijavilo 442 brezposelnih, delo je bilo ponujeno zs 32 oseb. posredovanj je bilo iT, odpotovalo je 8. odpadle pa so 104 osebe. One 1. t. m. je ostalo v evidenci 263 bret-pnsHrdb f211 moških in 39 žensk) nasproti O JO (303 moškim in 37 ženskam) dne 20. ju-
nija Dtfo dobijo: S hlapel, t sodarja In 2 poljska delavca, po 1 pivar, krojsS. mizar in pek, S služkinje, ki to zmožne nem* ške$a jezika, tri Itmeeke dekle, po ? perfektni kuharic! in natakarici ter 1 poljska delavka.
—c Javni telovadni nastop Sokolskega druStva Store-Teharje bo v nedeljo 5. t. m. ob 15. v občinskem parku na Teharju. Po nastopu bo prosta zabava. Društvena uprava vabi vse prijatelje Sokola, »lasti občinstvo Iz Celja in okolice, k prav Številni udeležbi.
—c Podaljšanje mestnega vodovoda. Mestna občina bo podaljšala mestni vodovod od mostu Čez Vofflajno mimo Sucher-jeve vile na hrib sv. Jožefa. Zadevna gradbena   in   instalacijska   dela   s^»  že   razpisana.
—c Nagradno strelsko tekmovanje na Vranskem bo priredila tamkajšnja strelska družina v n*»d*"Jjo 5. t. m. od S\ do 19. V primeru sltboca vrpmena bo v Hme-Ijarni   =.ohno   ^tr^lj-mj«1
—c V Celjski bolnfftnlci ie umrl v torek 36'etni delavec Andrej Lešnik iz šmartne-ga v Rožn' dol ni
—tC Cirk«« Cnto*etm» *e rrnid' v Ce'lu in «e je Hvaftoril na prostoru tvrdke ^Jugo-les«  v Za vodni
Iz Maribora
—   Carinski promet. V preteklem mesecu je ir^el.« ntarUKiiska gbivna carinama Din 1.081.888 dohodkov, od česar odpaafe na izvoz  10 05."i   na  depozite pa   L13~>.r>89 Din.
—    Drevi občinska seja. Nocoj bo ob 18. v mestni posvetovalnici seja mariborskega mestoma sveta. Na dnevnem redu je oddaja del pri nov? zgTađbi majrdalen^ke «o1p. Razpravljali bodo tudi o organizaciji letoC-nje£a   jubilejnega   V.   atariborskega   t^dna.
—    Tujski promet v juniju izkasaje trlo povoljno bilanco, saj je bilo prijavljenih Sftft tujcev, med njimi T02 inozemcev. Največ tujcev je pri>lo iz Avstrije in sicer r»10, mno^o je prišlo tudi Cehov. Nemcev. Italijanov.   Poljnkov   ?n   Madžarov.
—    Mariborski Šahovski klub zmagovalec. Na turnirju, ki so s^ JTa udeležili vsi mariborski šahovski klubi je zmagal Mariborski r^hi vski k'u>- M It pol točkami, bledijo mu Bankti tMN/.R s 15 in PK Železničar s 14 in pol točkami. Na zadnjem mestu j» ?K »Slavija« s Pobrežja. ki je dose-c:el  le  2 točki.
—   Sodne počitnice so se s 1. julijem pri-eele in bodo trajale do It, avgusta. V tem času ne bo pri okrožnem sodišču nobenih večjih kazenskih razprav in so vse pre-!o£ene   dn   jeseni.
—    Voda je bila premrzla! V sredo popoldne je v samomorilnem namenu skočila pri meljskem brodu v Savo neka lfiletna dijakinja iz Maribora. V mrzlih valovih pa si je deklica premislila in STCčno dosegla brejr  ^T  se   rešila   smrti.
—    Huda nesreča v železniški delavnici. Včeraj zjutraj se je pripetila v železniški delavnici   na   koroškem   kolodvoru   38letne-
Daaes velik« prtmltra!
KARNEVAL
Ljubljenec   filmske   publik«   v   sijajni
novi   vlogi   kot    aimpatićet*    kavalir.
Športnik,    znanstvenik    in   os ajalec
ženskih src.
(MASKE DOL!)
mm Gustav Frohlich
KINO   UNION,   tel.   22-21    Predstave ob ieM ls.is m sfa* uri.
mu kleparju Alojzu Klampferju zelo huda nesreča. Zaposlen je bil pri izpra/n je vanju cevi. v kateri je bila vrela kolofonija. Nesreča je hotela, da je cev eksplodirala in vrela masa je brizgnila Klampferju v obra/. Zadobil je zelo.hude opekline, da s»* mu je vsa koža snela, v nevarnosti so pa tudi oči. ki so hudo poškodovane. P<»m sr* čenča so poklicani reševalci nemudoma prep ljali v  bolnico.
— Pobegli  kaznjenec.  Ko  so s*-  kf*7t>jen«'l vračali   zvečer   s   poljskega   dela   »lomov,   je >kočil   Rupert   Rotman   iz   vrste ^n   se   po znal v bo?. Ker se mu je posrečilo priti v bližnji  jrord. «ra zasleilovalci niso  našli.
Iz Trbovelj
•—    Gostovanje    celovških    športnikov:    V
molčijo in ponedeljek sta su vršili na trboveljskih igriščih prvikrat tekmi, na katerih so nastopila domača moštva proti inozemskemu klubu. V jroste je prijel koroški >Klagrenfurter Athletik Club (K. A. C.) iz Celovca. Za nastope tega kluba je vladalo v naši dolini največje zanimanje, zlasti med našo športno mladino. Pri nedeljski tekmi je   nastopil   celovški   KAC   proti   >K   Tr!>ov
1 ju. Tekma je bila lepa. Ml goesaal s< je poznala utrujenost od dolga poti. Napeli so sicer vse sile. da bi vsaj izenačili, toda Trboveljšajii niso  popustili  in so  izbojevali
zrnato v razmerju 4 : -2. Sodil je domačin £\ Božič prav dobro. — Naslednji dan pa Je nastopijo moštvo celovškega KAO žh nekoliko spočito proti prvaku trboveljskega nogometnega okro/.ja SK Amaterju, ki pa je nastopil brez tira cerja in ftornija. kar je spočetka napravilo videz, da bodo Amatcr-ci pora/eni. Ze takoj ob zaOetku iirre se j«1 opazila pri moštvu Amaterja neka utruj«* nost. ker je prejšnji dan ijrral na .Jesenicah proti SK Kovinarju. Mesto (tracarja je bil v jrolu Jane st.. ki se mu še pozna, da je bil nekoč v dobri formi. Lnkaču se je videlo, da je talentiran igralec, toda v tej i;rri se ni mo£el zjiajti. zato *ra je v drugem polčasu zamenjal Oprešnik, ki je bil ambi-cijo7n^jši in uppešn^jši. Jordan se z vsako tekmo l>olj tiveljavlja in če bi dobil dobre-?a soiirrača. bi jrotovo večkrat potres*! mrežo. Briljirala pa sta Zani in Robert. — Celovčani so v drujri tekmi pokazali veliko vec elana in borbene volje do zmajre. Tekma je bila napela in ostra do zadnje minute, toda Amater je obdržal remis, t. j. 2 : 2 ■■^■aaaaHBaaaMHiaKHaaaBHaHH^
1'uhlike je bilo precej, a del publike je v svoji zmoti nekam preveč navijal /a Ce-lovčane. menda v veri, da so Slovenci. — Sodil je ss. *r. H«>>ir- dol ro. - (i«>>»jt* sn bili vfseli in zadovoljni, saj s(» bili l^j»o t.piej*--ti in pogoščeni, kar j»« mnogo pripninoglo k temu. is so a#Mall iz tftlifl kraja lepe vtise.
Iz Zagorja
—     Obratovanje    v    ludntku    aa    rnašak)
tekoči mey:c 11 delovnih dni. S,.;aac:ja je še vod-rio nezadovoljiva^ l*o v/ncm^rlj.vdi dneh prettiklei^a meseca se je razburjen je ljudi *icer poleiilo. ker m pr šk* do najhujšega, namreč do osebnih redukcij. V di bavah posameznih rudnikov pa je treba ugotoviti, da ie sagorski obrat zapostavljen o čemer govore številke zadosti iasrno. Hrostniški in safoaak i re\ ir »a bila doslej nek«ik<> izenačena. Pretekli mesec pa je dobava iz prvega označena z 0<)(K1 to«n«.mi. naš obrat jxi je s 7700 tonami lase n<i drugem ene**tu. Ta ^linika je s<p'-osnos!i zat> >e manj razumljiva, ker je Jru/bi gotovo znano, da se naha «i v Ko_ tredc/kem rovu o«*rnnna količina prvovrstnega premoga, ki se laklBS ko a z inozemskim- Mod tem, ko je pokazala drža. v*« dobro voljo, je TPO postopala p*ri-•j*ran«ko. kaikor je razvidno iz gorenjema, in   to   bre*   pravega   rarIoc«.i
— Tui^ko prometno druntvO. čiigar rv-cd^edri' k ie agilni trgovec g Vik'or Muller i/ Zagorja, namerava avgusta me. •eoS sklicaSI VaNkfl anketi kr Revnih dru-^cv in korporacij tcr oh srHlelovan iu v«e |S»auatl načeti in reV; pfOMfva ia^"Tle*:a kopalUKa za ZaVOSJe. MHno tega pere?*-ga problemi Je še neHtet* ilfugih. nf5 mani vi>nih. kako* zjradni<i iavnege a|fSH*iŽl fcsnaUnclM. ra/g1ednc klf>pJce Itd. Razumljivo je. d-a dru^lvn ne razpolaga z zadostnimi sred**vi. za*o ^c bo ofinvf-lo za r>°dr»oro na H'gi:cn^V; z.iv^d. bftno. v:ri!o, TPH itd Pozd-ravl'amo energične akcijo 7 /eljo. da Hi n«Št;i p^trrb^n oidrtv in   gmotno   pomoč
OB   raJVCNBM   MRKT
Soiluik   ohtoženemu   p<»f.topacu:  S  čim  »f
pečate?
—   Prodajam zakajeno «teklo. k«d!ir poln-se mrkne, gospod  codnik.
_.          \* **mwmmmm**Hmim*\ i   i  - m i i wa»aaa—
MALI   OGLASI
oeseda 0.50 para. davek Din 8.—   beseda 1 Din. davek a Din.
preklici
6a pismene odgovor* glede mami ogiaaut )e oreha pnioiiti
snamko  * Popustov aa mala Offlmaa ne pnanamo
Beseda 50 par. davek 3-- Din Najmanjši sneaek 8 Dto
KUPIM Onken Allgemeine Ge-echichte (tudi posamezne zv«?z-ke). Ponudbe ustmeno ali pl* smeno na antikvariat Sever, Ljubljana   Stari   trg  34.       1917
RAzno
klišeje
vr:'-I;.Nf JUOOGBAClKA
VOLCJAK
2 nieeeca star e kraffuIEkom za vratom se je zatekel. Odda se Lončarska ulica 5.                    1942
ŽEniTEV
POROČIM VSAKO fcENSKO katera  mi  izboljša življenje. Ponudbe  pod   »Čeden   mladenič.
1946
BUKOVI ODPADKI. «uhi, kratko žagani, zopet na razpolag-* Tvan Šiška tovarna parketov. Metelkova  4,   telet. Z2-44.     1034
2IVE PIŠČANCE mlade,   teža  70 —  «0 dkg.  komad Din 10— franko kolodvor. zaboj 25 kom. pošilja G. Drech-sler, Tuzla.                                    UM7
SLUŽBE
2ENSKA MOC z večletno prakso, popolnoma izvežbana za samostojno vodstvo trgovine z znanjem slov., nemškega in hrvaškega jezika, stro. jepi6ia in veeh pisarniških dr*\ idče shižbo v trjjovin.1 ali pisarni, gre tudi za blagajn i čarko. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Ponudie na upravo lista ped >MaHjiv«c                                     lf*t1
ZA  SVOJO  KUHARICO •iščem  mesto.   Marija   Zupančič, Kersiikkova   3,   1.   aaetr-,   le-.o.
19-15
STAnOVATUA
D\rE PRAZNI SOBI i   zasilnim   štedilnlKom   oddam dvem    osebam.   Ob    L*jubl;an:<-i 55-, Kodeljevo.                             1044
ZAHVALA
Iz arca ae zahvaljujemo vsem, ki so natega
dr. JOŠKOTA F0NA
pokropili in zanj pomolili. Zahvalo vsem, ki ao darovali cvetje in vsem, ki ao ga spremili na zadnji poti, mu peli in govorili v slovo, Bog plačaj vamkemu, ki je ranjkemu v Življenju ali smrti storil dobro delo in vsem, ki ao nam ostalim pri usodnem udarcu bili požrtvovalno ob strani.
Sv. mase zadušnice se bodo oznanile v farni cerkvi
sv. Petra,
AVGUSTA aa EMILU A FON.
• Kakšna {a prava skrivnost larma in elegance, f katero so te Parižanke proslavila po vsem svetu?« Tako sem vprašala znano osebnost francoskega društva. Bili smo na čajanki nekega mondenega hotela. »Poglejte jih«, je dejal. »Kaj opazite najprej? Ne obleko ali klobuk, marveč polt, ki je tako dobro ohranjena in tako negovana. Vsaka žena ima celo v tej prenapolnjeni dvorani tako gladko in »mat« polt Glejte jih zjutraj v Boiiu ali popoldne na tekmah — vedno j a enako.«
Zato je mat puder Tokalon danes v modi pri Sik Francozinjah. Ta puder daje mehko polt, podobno rožnatim listom, kateri tudi veter, del ali potenja na more Škodovati. čarobno mladostno lepoto osigura aa u*§ dan in tudi ta v*ak dan. Poizkusite tudi Vi puder Tokalon Učinek, ki ga boste videli v svojem zrcalu bo Vaa začudi« io navdušil.
Makulaturni papir
proda
oprava teSlaveaskega Naroda^, LtaMteMa. Katatflieva tiDea itev«. %
Skrivnosr eleganfne
n^E»        f ezV^aaea^ei
Stran 4
VBMBMMHaaVBlB^BlaVBVVBV
•
»SLOVENSKI   NAROD,, patek. S. pđif. Vmt.
Stev. »49
Tragedija brez prič
Izkrvavel je — Uči žensko — Leto dni zapora
Ljubljana, 3. julija. F*aznik ga, je pripeljal iz preiskovalnega zapora pred mali senat, ki mu je bil predsednik sodnik Fr. Kovač. Miren in zbran je bil ves čas obdolženec, ki se piše Janez Raztresen in je star 23 let doma iz Planine pri Horjulu'. Doma je opravljal službo cerkovnika pri sv. Andreju. Trcd sodnike je pa prišel zaradi tragičnih posledic svoje ljubezni do Frančiške železnikarjeve. v katero je bil tudi zaljubljen njegov tekmec Jože Maiovrh. Jože je bil smrtna žrtev tihe tragedije, ki se je dolgo pripravljala med ljubezenskima tekmecema.
USODNO SREČANJE  PO OBHAJILU
Dne 9. aprila v nedeljo zjutraj so šli vsi trije k obhajilu. Po maši se je Janez pridružil Francki, Jožeta je pa sama Francka pobarala, ali hoče z njima domov. lože ;e odgovoril: Danes še ne. . imam še važen opravek! Francka se je kmalu 'očila od Janeza, ki jo je ubral sam proti domu. Med potjo se je nenadoma pojavil ob njem Jože. Imel je palico, s katero je Janeza oplazil po glavi. Janez je padel, pa se hitro pobral. Tepel pa me ne boš. je rekel, ko ne **eš. čemu? Jože je mahal s palico. Janez se je pa spomnil, kakor je izjavil pred sodmki. v?ch strašn h groženj, ki mu jih je Jože sam ali pa po drugih osebah sporočil, ker je bil jezen nanj zaradi Francke. V tem strahu za svoje življenje je Janez potecrnil iz žepa nož. Zamahnil je in zasadil rezilo v Jožetov hrbet. Jezus Marija, je Jože zastokal, in se še pognal za Janezom. Kmalu je pa omahnil in nedaleč xltod v neki hiši je 'zkrvavel. Preden je Jože izdihni' je poverjal navzočim, da ga je »mež-nartev "Frkalr. da p« ni je^en nanj, ker bo ž* .obil svoje. Rajo molimo, je rekel umir-Hori Jože   V*i bi hodili po zdravnika,
saj vem, da mi ni pomoči. Na samotni poti brez prič se je odigrala ta tragedija zaradi cerkovnikove ljubezni.
ZDAJ PA JE JOftE ZDRAV!
Predsednik senata se je z vso potrpežljivostjo trudil, da bi Franci pri zasliševanju od vezal jezik, pa je bilo vse zaman. Skorni-pala je in odgovarjala samo z da in ne. Sodniki so se razburili, češ ali nima jezika in naj vendar pove. kar ve, pa ni dosti pomagalo. Sodmki so se motali zadovoljiti z njenimi golimi stavki: Tisto pa! Tisto pa tudi! Kakor nema je bila. ko so skušali izvedeti, če jo je imel tudi pokojni Jože rad. S težkočo je povedala, da je Janez hodil k nji v vas in je prinesH tudi lojtrce seboj. Tz spisov pa smo zvedeli, da je Franco Jožetov brat. ki je doma gospodar, špiknil, ko so Jožeta prinesla mrtvega domov, z besedami: Zdaj je pa Jože zdrav! Na te besede je Franca pospravila svoje stvari in odšla iz hi5e služit drugam.    Bila je namreč
za deklo pri Malovrhovih.
«
PREKORAČEN  SILOBRAN
Janezov branilec dr. Marolt je v sijajnem pledoajeju. dokazoval, da se je Janez upravičeno bal močnejšega Jožeta, ker mu je ta grozil, da se bo maščeval zaradi Franee. Nekoč mu je rekel celo. da mora biti eden od njiiu *hin«.. Niti ni potrebno, da bi maščevali Jožetovo smrt. ker mu je sam Jože, ko ie umiral, odpustil. Sodniki so kaznoval' Janeza na leto dni strogrega napora zaradi prekoračenega silobrana. Janez se ne bi smel na tak način braniti z nožem, ko ga je Jože s patim napadel. Tanez se ni mosre] odločiti in spreieti kazen, reprav mu ie državni tožilee dr. Lučovnik rekel, da ie do^'1 majhno kazen in da mu ni treba pomišljati.
§okolstye
30 letnica škofjeloškega Sokola
skofja Loka. 2. julija. Ponosen Sokolski dom, smučarska skakalnica, letno telovadišče, zvočni kino. last_ ni inventar in vse to društvena last. so oni kresovi, kj svetijo zdaj ob društveni 30Iet_ niči najsvetieje, saj pričajo o najvišjih žrt. vah, moralnih in materijelnih, ki jih je mo_ ralo doprinesti članstvo, da se je povzpel Sokol izpod vezanega kozolca in šupe do položai-.  ki  gra zavzema danes.
Prvi starosta škofjeloškega Sokola dr. Karel Zakrajšek
Imena bratov Zakrajščka. Nadila, Flisa in TV>lenca, vseh štirih starost, ki so vodili društvo skozi boj*? in preskusnje, ostanejo v društveni kroniki nepozabna. Z oporo bratov in sester so ^rail^li .Možje, bralje, Sokoli in očetje, so spravili pokoteko družino v varen \ ristan, ni revarnos-ii, da t.i se so-kotaka   misel   mojrla  ^e   kako   zamajati-..
Zlasti z otvoritvijo Sokolskega doma 1-192*2- Njegova tehtna notranja ureditev naj-zgnvorneje priča o «jloho!;i prevdarnosti :n ljubezni, ki je vodila lo^ke Sokole pri r;o-*.avi;anju lastnega doma. Br. Poleno, preizkušeni Sokol in organizator je bil Kata ponilna    liisa     ki    tudi    v    najtežjih    trenulk h
ni popustil marveč je z vso energijo pripravljal bodočim pokolenjem hišo, ki služi zda; že 14 let svojemu vzvišenemu namenu. Sokolski dom šele je omogoči! Sokolu neoviran jK>let. V njem so našli Sokoli in dokolice možnost uveljavljanja. Pevski, dramatični, prosvetni. smučarski, glasbeni, ve-peličnj odseki in knjižnica in v*«e iehniC-no delo   (fruStva   v   telovadnici   pričajo   o  veliki
notranji sili društva Ki pa je dobilo svoj zalet predvsem šele potem, ko je bil otvor-jen   doni.
Oh jubileju nam uhajajo misli naprej in nazaj. Nazaj z globoko hvaležnostjo do veeh bratov in sester, ki &o odšli od nas. naprej z načrti, ki si jih postavlja društvo ne preizkušnjah  preteklih   let.
Ne ol.etanio preveč; Toda gotovo je, da bo loški Sokol tudi ob vstopu v četrti dece-nii svojega plodonosnena delovanja povsem upravičil slovee preteklih dni, da bo vedno znova spletal k dosedanjim uspehom nove, po   načelu;   Naprej  in  navzgor!
škofjeloškemu   Sokolu;   Zdravo!
V nedeljo 5. julija bo v Škofji Loki zlet sokolske župe Kranj. 22. zl&t bo dobil še posebno slovesno obeležje, ker praznuje istočasno škofjeloški Sokol 301etnteo svojega uspešnega delovanja, ki to otvori 1 ob tej priliki eno naših najlepših telovadišč. Za velike svečanosti v soboto in nedeljo, fc*a izdelala zletni odbor, v sporazumu z župnim, kakor tudi društvenim tehničnim odborom podroben spored, v soboto 4. t. m. ob 20.30 je zbor vsega članstva, naraščaja in dece pred letnim telovadiščem, kjer bo potem točno ob 21. s primernim nagovorom odkrita v steber vzidana plošča; Čuvajte Jugoslavijo! Takoj po nagovoru bo taklada in obide sprevod običajne mestne ulice: Karlovec, Mestni in Spodnji trg, ter se povrne potem pred izhodišče. V nedeljo ob 8.30 bodo skušnje vseh oddelkov (razen dece.) Ob 9.30 je poklonitev sokolskega članstva na grobovih umrlih bratov m sester-Ob 11. se formira na telovadišču slavnostna povorka, kf krene v mesto. Na Mestnem trgu bodo pozdravi! Ob 15. se prirne javna telovadi,«. Pred župnim telovadnim nastopom bo na slovesen način otvorjeno novo telovadišče, potem pa bodo nastopni po določenem redu vsi župni telovadni oddelki, jezdni odsek Ljubljanskega Sokola in olimpijska vrsta tekmovalcev pod vodstvom br. dr. Viktorja Mutnika. Telovadni spored obsega   10   naip**strejših   točk-
Po telovadbi bo v vseh prostorih Sokol-skega   doma   zabava.
Srebrni jubilej štepanjskega Sokola
Priprave za nedeljske jubilejne svečanosti štepanjskega :y>kola so v polnem razmahu. Vsi pripadniki drusva imajo polne roke dela, da bo proslava uspela ka-r najbolje. Vsi odseki, tako tehnioni, ! kakor prireditveni imata do po<4robnoe4i izdelan n<tčrt. da bo orgajiizac;i-a svečanosti v vzornem redu. Že uvodni fcvečano-fsfci   jubileja   9t<a   pokazali    kolike    simpatije
uarva stepanjaki Soiool med arojinii obdani. Prepričani smo, da ho tudi nedeljska svečanost privabila v prijajmo Stepoitjo vas soicolake legije iz blianja in daljne okolice in seveda tudi obč*in*rvo, bi ana centri požrtvovalno d«4o Hepanjakega Sokola.
Prireditveni odbor \t »delal «a nedelj-ako svečanost tale spored: oh 8. bodo skušnje vseh oddelkov, ob 11. žalna spominska svečanost za umrle brade in sesiTe na pokopališču v §t*»panji vasi- Pri svečanem obredu in spomrnsk«Km govoru bosta sodAlovaH godha Sokola T. Tabor in pevsko društvo »Sava«- Ob H. bo krenil sokoVikj sprevod izpred Me^tn^ga doma na čelu s konjenico Sokola Ljubljana ITT. m godbo na le*n« telorvadiš*e v ^.+ep*nfi va*ri. Oh prihodu v va* bo p^zd»*iv in spreiem poetov r*ri br Anf^nu Vovilru od 15. d^ M koncert godbe ^-Vrvl* T ob lrV. «£ik sokolsiH-i t jvr*»nori na tH*>va<J'iv;ti. i   kjer  zaigra  godb*   soko1c»ki  pozdrav in   sle-
di pozdravna gOAMV staroste br. Slan*. IY*cm jmvnm. tc&trrmtšbm -ve#»h odde&k«*?, ki ji  al«di  zabaviš s ploaom.  areea4aw»«  itd.
Uprava društva bratsko vabi na to svo-•ie slavje vse sokolsko čJam«tvo. da se v kro>u udeleži našega siavja m z dVu^tve-nifni prapof*- Cenjeno oh-oinsr^^v> pa vljudno -rabljeno. Zdra-vo! >Ca svidenje v nedeljo v  Stepan ji  vasi |
—   Sok*)   Ljubljana Ztf.   Siska   ima   v   ne
d^lio S. ♦. m. lernii javni nastop, združen z otvorit^jo novega letnega telovadiva. SokoJsfco člamstvo vabimo, da se nat*ro»rwi udeleži v čam ve^V^m številu v sokolskih krr^iih. Pred priče*tkom nasi'^fM h« ohhod po vani. naito sla^mo^tn^ oJvorite-v le*n*2a te>lovstdišča. nakar sle-di raA*na telovadba. pokadimo v nedelj t. veliko ud^e^ho. di* c**nin>o delo zgor~ni#ši<enske2a SokoM. Vi ie v svojem 6 letnem obstoju pokaral t^d-, no volio za povrd^ff« *ok^lske rr«;sb v s^-ojem  okolišu.   Zdra'N'o!
Kako so opazovali solnčni
mrk
Samo na sovjetskem ozemlju ga je opazovalo 300 ruskih
in 70 inozemskih učenjakov
V petek 19. junija zgodaj zjutraj je bil popoln soleni mrk ki so £a opazovali zlasti v Rusiji in na Japonskem. Na sovjetskem ozemlju je opazovalo in proučevalo ta naravni pojav 300 sovjetskih in 70 dru gin svetovnih učenjakov. V Rusijo je prispelo 41 znanstvenih ekspedicij in na ruskih tleh je bilo opazovanja popolnega, soičnejra mrka uspešnejše, nego na Japonskem. Vseh 41 ekspedicij so razdelili po vsem pasu, kjer se je videl solčni mrk od obale Črnega morja tja do Tihega oceana. Opazovalnih stanic je bilo IT in na osmih 6e j€ opazovanje solnčnega mrka sijajno obneslo. Na šestih so opazovanje močno ovirali oblaki, na treh stanicah pa solnčnega mrka sploh niso mogli opazovati, ker je bi'o vreme slabo.
Posebno važna so uspešna opazovanja v A k—Bulaku in Orenburgu. kjer sta ee mudili sovjetska in ameriška znanstvena ekspedicija, dalje v Sari, kjer sta bili dve sovjetski ekspediciji .ekspedicija italijanske Akame»dije znanosti in zastopniki češkoslovaškega zvezdoslovnega društva, dalje v Omsku, kjer sta bili dve sovjetski. e<na an gleska ,ena japonska in ena poljska ekspedicija v Tomsku ,kjer so bile tri sovjetske ekspedicije in končno v Kuibiševu na Daljnem vzhodu, kjer je ekspedicija moskovskega zvezdoslovnega zavoda proučevala takozvani Einsteinov efekt.   .
Predsednik odbora sovjetske Akademije znanosti prof. Gerasimovič je izjavil o uspehih opazovanja solnčnega mrka med drugim da so posebno važni uspehi dveh sovjetskih ;n ene ameriške radijske ekspedicije. Te tri ekspedicije so proučevale pre- | vodne plasti atmosfere in član ameriške I ekspedicije je izjavil da so rezultati opazo vanja dovolj jasno pokazali, da nastajajo elektriko prevajajoče plasti stratosfere, kar terim se je treba zahvaliti .da se Sirijo ra_ dijski valovi ob površini zemlje, pod vplivom ultravijoličastih žarkov jn ne kakor so učenjaki domnevali, pod vplivom materijalnih eJektriziranih delcev, bombardira_ jočih z ogromno hitrostjo zemeljsko atmo. sfero.
Solnčno krono so fotografirali v Ak— Bulaku in sicer nad 50 krat. Krona je bila podobna   peterooglati   zvezdi,   obstoječi   iz
petih velikih srebrnobelih žarkov .dolgih približno tako. kakor pet solnčnih preme_ rov. V Omsku je trajala faza popotnega solnčnega mrka 136 sekund. Videli sta pp dobro dve veliki protuberan-ci in učenjaki so fotografirali solčno krono, infrardeče iz_ žarevanje itd. V Tomsku je bilo sieer nebo pelo oblačno vendar so pa napravili zvezdo. sJovci pet posnetkov spektra. Tip krone se je približal maksimu. Videl? so se fakule ter dve veliki in ena mala protuberanca rdečkaste barve Navzlic silnomu izžareva. nju krone se je videlo na nebu ob solnč_ nem mrku sedem zvezd. V Sari so bili pogoji za opazovanje solnčnega mrka ideal_ ni Tu so fotografirali solnčno krono v in_ frardecih in modrih žarkih, napravili so štiri zelo lepe posnetke spektra itd.
S posebnim zanimanjem pričakuje znanstveni svet rezultatov opazovanja v Kujbi. ševu, kjer so napravili Štiri posnetke s po_ sebnim aparatom za proučevanje Einstpno-vega efekta. Med solnčnim mrkom so opa_ zovali tam 5—6 ognjenih protuberanc. vi_ aokih tako. kakor šestina solnčnega pre. mera. Na vseh krajih, kjer ©o opazovali solnčni mrk. so ugotovili občuten padec toplote. Tako je padla toplota v Omsku od 22 na 11 stopinj C. Tudi opazovanje živali je prineslo mnogo dragocenega gradiva. V stajah in na prostem so se pripravljale živali med solnčnim mrkom k počitku kakor da je nastala noč.
Posebno zanimivi so bili rezultati opazo_ vanja solnčnega mrka. j z letal in z morja. V Krasnodaru, Omsku in Moskvi so se dvignila v zračne višave tri podstratosfer. na letala. V Krasnodaru se je dvignil zve-zdoslovec Šistovski v zrak s substratosfer, nim balonom; ostal je v zračnih višavah eno uro in 27 minut ter napravil 1.000 po_ snetkov različnih faz solnčnega mrka. Pri tem je opazoval pilot Popov vpliv solnčnega mrka na polet balona. V Krasnodaru je poslala ekspedicija aerološkega zavoda štiri registracijske balone in eden se je dvignil 20.00f> m visoko. V Omsku se je dvignil substratosferni balon 9200 m viso_ ko in ostal v zraku 4 ure 5f> minut. Iz te_ ga balona je opazoval solnčni mrk zv^zdo-slovec Kulikovski. V noči na 19. junija se je dvignil v Moskvi velik substratosf**rui balon 7.000 m visoko in ostal v zraku 16 ur. Ravnatelj moskovskega planetarija je napravil pri tem 16 posnetkov in celo vrsto j risb. V Krasnojarsku so se dvignili zven6o_ | slovci v letalih 5000 m visoko in fotografirali solnčno krono.
Prvič v zgodovini zvezdoslovja so bile letos združene a solnčnim mrkom hidrometeorološke študije in sicer na Črnem morju po.d vodstvom dopisujočega člana Akade. mije znanosti Sulejkina. Njetmu se je posrečilo napraviti diagramatiftne beležke o izmenjavi toplote med morjem in atmo. sfero  med   solnčnim   mrkom.
Generalni štab zvezdoslovcev je bil v Ak—.Bulaku. .Tam v no*i na 19. junija nih_ če ni spal. če« dan so prispeli zadnji učenjaki in na tisoče gledalcev. Iz Moskve sta
priletela s letalom tajpttk Akademij«« zna_ noatij prof. Gorbunov in ravnatelj zavoda za proučevanj fizičnih prohWnov prof Ka. pica. Zjutraj je bilo v taborišču že vse pripravljeno za opazovanje solnčnega mrka Skrbi so d«lali učenjakom oblaki, ki so v zadniem hipu zastrli nebo. Nov 3krbi pm je povzročil oETrom^m roj kobiikr, ko »e je jel bližati taboris^n Toda re so r*> dvigrnda letala m po kratkem boju pregnala to n*»_ varnost. Ve^ sto da'jnojjlpdov t**r objekt _ vov fotografskih in filmskih aparatov Je b'lo nam*»rjenih na solnce. zvrzdoslovci so ptali pripravljen pri ovojih aparatih. C'im je profesor P^rep^lkn od te'rs'Hop^ nar.na-nH začetek mrka. so r^(*e1i d«*'ovati v*l aparati. Nobena sekunda i^m^d 117 ni smela   biti   i^isriiblj^na   in   tudi   n*   bila
Vodja ampriskf ek.spAd-rijp r*onald M>nt_ zel se je v svoii brzojavki zelo pohvalno iz razil o d^lu vseh ^k<p*d;rij. Vodja Mlljat. ske eki*pedicijp v Belorečenski prof Bar_ baS^v je izjavil novinarjem; D^Vrni pro_ gram smo izpolnil; solnee se if prikazalo izza oblakov v trenutku kontakta Napravili ^mo 10 posnetkov d^ln'h faz s standard, n;m koronop-rafom in dva po=.n^tka v tre_ nutku popolnega mrka. Z drugim korono-prafom smo napravili 4 po.-netke popolna faze. V Om=!ku je izjavil vodja angl ekspf*. dicijeprof. Caroll: »žtrikrat sem ^o napot. 1 v razne države opazovat solnčnj mrk toda brez uspeha Zahvaliti se moram sovjetski vladi in ruskim kolegom za izdatno po_ moč.« — rn-agocfmo opazovanja s p j«» po_ sre-čilo prof. Kpsseniohu, ki je proučeval jonosf^ro. LTpotnvil j*1 velike izpremembe v zgornjih p!ast^h atmosfere v visini 3^0 —500 km. 15 minut pred popolnim Rolnč_ nim mrkom *e j** povedala s! ^nost radij_ skib signalov, odbijajočih se od atmosfere zaradi postopnega zginevanja zračne pla_ sti. ki je te signale požirala.
Vse gradivo, kar *»o ga zhral«* znanstve_ ne ekspedicije, bodo proučili rvezdrw*lovc»i, peofizriki, metcoro'ogi. biologi in w*stopni-kl drugih panog znanosti, kj so letos opa_ zovali solnčni mrk na sovjetskem ozemljil. Znanstveni materijal bo obdelan Šele če^ pol leta.
Davčni eksekutor .       zarubil dekle
Hudo je, če se splasi uradni šuneU. O tem so se prepričali oni dan tudi v A radu v RumunijL Davčni eksekutor se tam strogo drži zakona in navodil svojih predstojnikov, ki so mu naročili, naj zarubljeno robo takoj proda na javni dražbi. TCksekutor je odšel v vas Nadasdo, kjer je kmet Rog-dany ni plačal davkov. Našel je kmeta v največji bedi s šestimi otroci, med katerimi je najstarejša 17-letna hčerka prava lepotica. Eksekutor se je dolgo oziral po Ivfti, končno je pa spoznal, da nima kaj za rubiti, zamislil se je in kmalu mu je sinila v glavo srečna misel. Zakonu mora biti zadoščeno in ker se ne da v hi Si ni** ■aanaaett, prodam na javni dražbi tvojo hčerko, je dejal kmetu.
Poklical je na pomoč dva orožnika, da sta odvedla vso objokano lepotico na aa* jem, kjer je morala stati in se karati hudem Ta čas je eksekutor pripravi ial lavno dražbo. Toda razjarjeni oče ie spravi "a noge vse vaseane in poloZai .ie že r*-»st*i?il nevaren, ko se je slučajno pripel ial m<mo v avtomobilu finančni inspektor. Vpra-al i« kaj pomeni razburjenje v vasi. in ko so mu povedali. je davčnega eksekutorja takoj odslovil razjarjeni kmetie so ga pa za nameček še pošteno pretepli.
Klub nočnih srajc
Skupina ameriških pisateljpv in novinarjev je začela v Zedinjenih državab in Kanadi hud hoj proti pižamam, ces. da so skrajno neokusne tn znak mehknžnost^ Gospodje so ustanovili klub nočnih srajc da se bodo lažje borili proti pižamam Glavni urednik v Ottavi izhajajočega lista D. T>av«i je izjavil, da je namen novega kluba ixkorenita iz mladega pokolenja žensko mehkužnost ter mu vrniti čut. možatosti. Vsi veliki možje Amerike so spali v nosnih srajcah, je izjavil ustanovitelj kluba r>a\ns na prvem javnem zborovanju in pravil ie kako sta Washington in L*inooln hodila spat v nočni srajci, segajoči do tal. Zdaj pa sp^ moški v pižamah in delajo svojemu spolu sramoto.
Newyorški pisatelj Kari Chapin May je pa povedal, da se mu je posrečilo ugotoviti, da sta spala tudi Nero in Napoleon vedno v nočnih srajcah in da je bila pižama vedno znak propadanja moškega spola.
Andre   Theuriet                                               27
Nevarna lepotiu
Roman
A drugi, trezni m nekoliko ostrejši glas zdra 'e pameti mu je šepetal; Vse, kar si pravkar ponovil o umetniških zahtevah in o potrebi novih vtisov, je samo umetna blodnja, s katero hočeš varati samega sebe. Umetnost nima nx skup"sza s sebičnimi željami in skominami, vznemir aiočimi tvoje srce. Dobro veš. da ie slab opazovalec umetnik, kadar ie preveč razburjen in ti hočeš stopiti v ta tuji svet samo zato. da zadostiš svoii strasti. To okolje ni dobro za insp racijo, kajti inspiraciia ni nič drugega, nego dan za dnem ponavljajoče se prizadevanje in vztrajnost pri delu.
Ne verui jalovim besedam in vablir vim p"iv:dom. Sanjaš zlasti o tem. da bi se zoret sestal z Manio. Hrepeniš samo do prepovedanem sadu "m hočeš zadosti -»re^u:anočim se strastem, ker Hm nisi zadosti ko ti ie bilo dvajset let. Po
tebi valovi razburkana mladost kakor po mladeniču, ko zapušča šok). Ti kot trezen mož. poročen z ljubezni in spoštovan ia vredno ženo, bi se moral tejca sramovati.
Nezadovoljen sam s seboj in sramujoč se, da zopet omahu e v prejšnjem trdnem sklepu, se je vračal počasi po Carabacelski ulici. Doma je skušal z očitnimi izrazi ljubezni odkupiti ijreh. ki 2a je bil storil v mislih kot zakonski mož. S Tereziio ie bil zopet prijazen in nežen kakor nekoč, ko je hodil z nx> drhtečega srca v Prieure. S svoim resnim pogledom in mimim smehljadem je znala Terezi a pregnati grešne misli in izkušnjave, vznemirjajoče Jakobovo srce Hki sedem hudičev iz evangelija. Dokler mu ie stiskaila roko. dokler ie upirala vani svoje Črne. globoke in zaupljive oči. ni mislil na Manio im podoba bele Oaličanke temnomodrih oči se ie razblinila pred njim kot fantastičen privid. Vsak dan boli je spoznal kako čudežno vpliva na njegov duševni mir prisotnost niegove žemce in trdno ie sklenil premagali v bodoče vse izkušnVavr. živeti samo za svojo ženo.
Minilo je nekai deževnih dni. ko ie moral ostati doma. potem se je pa nebo
zopet zjasnilo. Jakob ie težko prenašal, da je moral čepeti dan za dnem doma. toda sam se je bal hoditi z doma. Predlagal je Terez;ji, da bi obnovila svoje sprehode v okolico in izrabila len soln-čen dan za izlet v Saint Jean. Tam je namerava/! naslikati nekai studij. Nekega solnčnega jutra sra izstopala iz vlaka v Beaul!exu. Tam sta se prepeljala s čolnom čez ozek zaliv ob vznožju Saint Hospica in se ustavi'la v majhnem pristanišču, da bi južinala.
Saint Jean je ribiška vasica, obstoječa iz tridesetih pod skalo tiščečih se hišic v polkrogu okrog phtvega zaliva s kratkim pristaniškim pomolom. Druge hišice So raztresene pod olivami. Tu se sestajajo ljubite^ ribolova in tu ;e tudi priljubljen kotiček slikarjev. Majhno pristanišče, tiščeče se zelenih bregov polotoka, ie tako slikovito, da se človeku na prvi pogled prikupi.
Morje, tu skoraj vedno mirno, je razprostrto svoj biserni plašč brez gub. Čolni in ribiške ladjice se gugajo tu mehko pod zaščito pristaniškega jezu. Ribiči suše na pesku svoje mreže, t senci oliv sedeče žene pleto in opravljajo svoje sosede v domačem narečju, oHvni gozdič med vasico in morsko gla-
dioo s svojim mirom še poglablja tišino. Preprosta krčma s svojim zvočnim imenom »Hotel Všctoria« dviga svoje edino nadstropje proti pristanišču. Jakob in Terezija s»ta se ustavila v nji na južino. Tistega dne sta bila edina gosta v jedil-nsici z okni. obrnjenimi k zalivu. Krčmarica prebrisanegta in nasmejanega obraza, zeđo čila pri svoji debelosti, tima je pogrnila mizo pod oknom in ju pogostila z običajno prekajeno ribo. Zalivala sta jo z rdečim vinom. Izborno ie teknilo obema in skozi okno sta imela krasen razgled. Pod mirna, na gladki in sa-njavi vodni gladini, so se guga*e barči-ce v hladni pristaniški senci. Oddaliena od pristanišča so se napenjala na solncu blesteča bela jadra
Mirno zibajoč se sta priplula na kraj zaliva k Bealieuu z doilgo vrsto vrtov, vil in olivnih nasadov. Nad tem oasom afriške vegetacije so se dvigale rdečkaste skale in v monju svetfobe na temno-modrem ozadju nebosklona so se odražali gorski grebeni, eni ostri, drugi mehko zaokroženi. Široke ploskve mavri-časte sence pod gorskim! grebeni, tu na tam na sre*bmo jasnem ozadju so bile med vasicami Cza, la Turbie in Lavina podobne na ovijalkah visečim gnezdom. med katerimi   so   moleli   iz   moria   sivi
—^""g  i ■ ■ —■— ——^^ j^———«—
otočki. V čarobnem trepetanju morske gladine sta legla na zeleno travo, no-tem sta se pa nas'aiala ob pogledu na srnje nebo in na gore, pozlačene s snlnč-nimi žarki.
— Vse to bi rad občudoval vsak dan, — ,ie vzkliknil Jakob navduS^rvo. __ Tu vidi človek celo vrsto harmonicmh ba rvnih odtenkov. Dravi car za oko. Če ti je prav. Rezika. poideva po namira stokat moriv in se vrneva ItJi k obedu. Drevi ho sijala luna in pogled na zaliv v mesečini bo očarl iv.
Terezija ni ugovarjala. Saint Jean A ie ugajali baš zaradi mirnega, čiste podeželskega lica. Zdelo se ii ie. kakor da sta sto mili od N>izze. Tu s<a dihala svo-bodneje, bila sta daleč proč od drdran a koči i in prenapetih tujcev, vsakdan e razkošje izložb ni motilo mun;h oči. 7jak ie bil tu čiste š\ ribiške tvš'Ce *o pričale o skromnosti ;n r>ostenovr;. Kt-kor pien mož. je tudi Terez:ia liub;la ta količek in z veseliem je snre:ela n;es:ov
i predlog, da se vrneta v Nizzo šele pozno zvečer. Sklenila sta obedovat1 v hotelu »Victoria' ob snlnčrtem zahodu. r>o»tem pa oditi peš na postaio v Beati-lieu k nočnemu  vlaku.  vr3Čajočemu  se
1  iz Morrte Carla.
Urejuje Jotfp Zupuclft. — Za »Naiodno tlskanoc FranJeserteJL — £a upravo tn maaratsl M iMm Otim Chrtatof. — Vat v LJubljani.