St, 146 MM« PliftM ? Iitiflit (Hit! ciroltcnh mtf) bfeji, bTMoJi pood«mk, vuk daa iJatnO. Uredniltvot uli- ^ ^ Jl^kafa H 20, L »ad.tr op j«. Dr ii naj •« podajo ^ 4 »bo* » - .pfkma*, rol^ * «e vračajo irJu PWa - Larfalk ost T*k tuka ^ !» -rozina taaf> ta m««* L T«—, 3 AMk ' po! leta L 32.- * ™ teto L «a teozenatvo mue^o 5 lir v2»B *loo oredniltva in oprav. It 11-37. MjOti m PO narodi V Trstu, v nedeljo 21. lunlia 1925. EDINOST Posamezna Številka 20 cent. Letnik L Posamezna Številk« ▼ Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi s« računajo v iirokosti ena kolone (72 mm.) — Oglasi trgovoev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvala, podanica in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodot mm po L 2.—. Mali oglad po 20 cent beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika Asiikega Ste v. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, hoteli sprejeli nikakih formalnih <*vez glede postopanja z drugorodnimi držav- Posvetovanja radi padanja lire RIM, 20. Danes so se sestali v ravna- Na sestanku delegatov čehosl o vaških i>ia seaianAu ---- _ . „ _t fUtiijonarjov dne 7. junija v Pragi ,e poroča f,£wc dr. Patejdel o pravnem položaju manjšin v čehoslovaški republiki. Iz njegovih izvajanj posnemljemo: Po določbah pogodbe o manjšinah se je Čehoslovaška obvezala, da ne ukrene ničesar, kar bi bilo v nasprotstvu s temi določbami ter da ne bo smatrala za. pravo-vel javne nobenega zakona in nobene naredbe, ki bi bila napei jena proti njim. I o obvezo je Čehoslovaška izpolnila popolnoma. O tem priča že pogjed na čehoslo-vaško ustavo. Vse določbe omenjene pogodbe so sprejete v čehosLovaške zakone. Ugotoviti se more, da so drugorodne manjšine v zmislu ustave dobile vse, v kar se je Čehoslovaška iz svoje volje obvezala s senžermensko pogodbo. V nekaterih pogledih so dobile manjšine celo vec, na pr. glede rabe jezika. Jezikovno prav-o ureja zakon od 29. februarja 1920. Določa načela jezikovnega prava. Proglasa pred vsem glavno načelo, da je v Čehoslovaski čehosiovitški jezik državni uradni jezik. Doiočene pa so tudi izjeme za narodne manjšine. V smislu teh izjem so ne le sod-nije, ampak tudi druga oblastva in organi republike dolžni sprejemati vloge pripadnikov manjšin, sestavljene v njih jeziku, in Jih reševati ne le v uradnem jeziku, v kolikor se delokrog teh oblastev razteza na sodni okraj, v katerem živi vsaj 20 odstotkov državljanov, ki niso čehoslovaškega jezika. Po § 3 jezikovnega zakona so- avtonomne oblasti, organi in javne korporacije obvezane sprejemati ustoene m pismene vloge v jeziku, ki ai cehoslovaski, ter jih reševati. Na njih sejah in posvetovanjih se more rabiti jezik manjšin. Predlogi in pobude, stavljene v tem jeziku, morajo biti predmet razprave. Po § 5 jezikovnega zakona se vrši pouk v Šolah narodnih rcanjšin v njih jeziku. Isto tako v njih knl-fturnih napravah. Naredham k temu zakonu je pridržano, v koliko in pri katerih oblastvih na? bo rešitev le v jeziku stranke. Pridržana je nadalje tudi določitev jezika javnih razglasov in vnanje označbe samoupravnih oblasti. Čehoslovaška je torej zajamčila drugorodnim manjšinam politično enakost, versko svobodo, ral>o svojega jezika in izobrazbo v materinskem jeziku, kar ]e vse združeno v pojmu kulturne avtonomije. Diugorodne manjšine imajo po veljavnem pravu v Čehoslovaški možnost svobodnega razvoja. Imaje možnost gospodarskega in kulturnega tekmovanja s če-hoslovaškim narodom! Čujemo, da se nam tu pa tam prigovarja, da vendar nekoliko prepogosto raz-ravljamo o manjšinskem vprašanju. Toda če bi hoteli ti kritiki pomisliti, da je manjšinsko vprašanje za nas življenjsko vprašanje, ker- zajema vsa vprašanja našega javnega življenja, vse pravice in zahteve narodne manjšine, da je torej manjšinsko vprašanje — vprašanje vseh vprašanj, od katerega rešitve je odvisna vsa naša narodna bodočnost, naše življenje, naš obstanek: če bi dobro premislili vse to, ne bi prihajali s takim očitanjem. Marveč bi razumeli, kako potrebno je, da opozarjamo na vsak zgled v drugih državah, ki govori našim gospodarjem, kako krivična in nesvobodoljubna je njihova lastna manjšinska politika, kako nasprotna je modernemu narodnemu in demokratičnemu načelu, ki se ueodkk>nljivo uveljavlja v vsem drugem svetu. Taki zgledi so najzgovornejši in najprepričevalnejši argument za pravice in zahteve naše na/odne manjšine. Primerjanje mere pravic, ki jih uživajo narodne manjšine v drugih nacijonalnih državah, z mero pravic, ki jih mi — ne uživamo, je zrcalo, iz katerega odseva vsa krivičnost manjšinske politike, ki se izvaja tu pri nas z vso neizprosnostjo. Du-ševnosti njih, ki nam odrekajo celo ljud-ako šolo v materinskem jeziku, ki izključujejo jezik manjšinskega prebivalstva iz vseh oblaste v, lei nam preprečajo ali vsaj ovirajo celo tudi kulturno, socijalno in gospodarsko snovanje: te duše vnesti enostavno ne morejo razumeti ljudje onkraj naših državnih mej. Tako si n. pr. ne morejo predstavljati razlogov za zabranje-vanje najnedolžnejših prireditev. Ne morejo si predstavljati koristi, ki naj bi jo imela država od takega kovanja socijal-nega življenja drugorodnih državljanov v verige prepovedi Noben razsoden človek ne more imeti druge razlage za tako manjšinsko politiko v naši državi nego to, da »o prisodili naši narodni manjšini narodno smrt. Iz te upravičene domneve izbija kričeči kontrast med našim položajem in položajem narodnih manjšin n. pr. v Čehoslovaški, kjer >30 jim zajamčene: politična enakost, raba materinskega jezika, šolstvo v tem jeziku, kar spada pod pojem kulturne samouprave — torej z eno besede: narodno življenje! Tu raznarodovanje, narodno umiranje, tam — življenje. Hudo ba se zagrešili proti dolžnosti narodnega glasila, če ne bi opozarjali na ta usodni kontrast. V tej razliki je naš argument, je naša magna charta, veliki zakon naše pravice do narodnega življenja! Pri nas se izgovarjajo, da je Italija naci-jonabia država in da zato ne more priznati narodnih manjšin, ali kakih njihovih pravic, ker to da ne dopušča njihova državna in narodna suverenost. Zato da tudi niso Kani. To poslednje sklicevanje je resnica, j teljstvu- zavoda Banca d'Italia zastopniki Resnica pa je tudi, da iso poleg pisanih in,gjavnih denarnih zavodov v Italiji. Navzo-podpisanih tudi moralne obveze. Tako 5en je bij tudi finančni minister De Ste-moralno obvezo pa je sprejela tudi Italija! I fani Glede vidikov in smernic o valutni Zabeleženo je to neizbrisno ▼ »tenofrai- [ politiki je vladala popolna enotnost, skih zapisnikih rimskega parlamenta! Na- ---svodov so po daljna resnica je, da moralne obveze niso nič manj — obvezne, nego formalno sprejete in podpisane. Kajti spolnjevanje moralnih obveznosti je stvar časti m ugleda. Ugled in čast države zahtevata, da od o-čilni činitelji krenejo s svojo manjšinsko politiko na druge poti. Tudi Čehoslovaška je nacionalna suverena država, tudi ona je uzakonila načelo državnega jezika. Vendar pa je obenem znala uzakoniti tudi načelo pravičnosti in svobode napram drugorodnim manjšinam tako v narodnem in jezikovnem pogledu, kakor tudi na polju socijalnega življenja. Tako svobodo dovoljuje Čehoslovaška narodnim manjšinam brez vsake škode ali nevarnosti za državno in narodno suverenost. Pri tem je še ta razlika, da je v veliko manjši čehoslovaški državi do tri milijone Nemcev, ki imajo tik za mejo opore v mogočnem, ponosnem in skrajno ekspanzivnem 70-miHjonskem narodu nemškem. valutni Zar stopniki denarnih zavodov so potrdili mnenju vlade, da je finančni in gospodarski položaj Italije dober, kljub zadnjemu padcu lire. _______ Princezinja Malalda se zaročila včerajšnji ministrski svet, ki je proučil tudi zato bi se poznala ^udeležba Hrvatov Caillauxove finančne načrte. Tt načrti, po 1 1 1 ' katerih se ima ustaviti nadaljnje padanje bonov državne brambe, bodo predloženi čimprej zbornici v nujno odobritev. 678 komunistov Aretiranih v Parizu radi propagande preti akciji v Maroku PARIZ, 20. «Matin» poroča, da je bilo v sle d komunistične propagande proti akciji v Maroku izvršenih v Parizu 620 aretacij. Širi se tudi glas, da bo stavljen v Seja poslanske zbornice Zakonski načrt, ki daje pravico vladi, da izdaja pravne določbe, sprejet — Izjava poslanca Wflfana RIM, 19. Na dopoldanski seji poslanske zbornice je bilo odobrenih več ukazov - zakonov. Popoldanska seja je pričela ob 16. uri. On. Rossini prosi v imenu zbornice predsednika, naj sporoči kraljičini Mafaldi čestitke k njeni zaroki s princem Hessen-skim. Predsednik Casertano izjavi, da se čuti »srečnega, da bo mogel to storiti. Predsednik naznani, da sta mu poslanca De Nobili in Benassi dostavila pismi, v katerih mu sporočata, da sta odložila poslanski mandat. On. Vicini predlaga, naj se ostavka teh poslancev zavrne. On. Fa-rinacci pravi, da mora podati precizno izjavo: De Nobili in Benassi sta podala ostavko, ker sta mislilai, da zbornica ne bo sprejela ostavke; radi tega se mora ostavka sprejeti. On. Vicini umakne radi disci-plmarnosti svoj predlog in zbornica sprejme obe ostavki. Nato prične razprava o zakonskem načrtu, ki daje vladi pravico, da izda pravne določbe. On. Romano Ruggero govori za načrt; ravno tako on. Maccotta. Liberalec Giovannini obsoja načrt, ker krati pravice parlamenta. Dosedaj je imela vlada le izjemno pravico izdajati ukaze-zakone, ki jih je morala pa pozneje predložiti zbornici, od sedaj dalje pa hoče imeti vlada to pravico za stalno, ne da bi morala potem predložiti ukaze zbornici. Ukaizi-za-koni ne smejo priti v navado. Predsednik naznanja, da je poslanec Wilfan predložil resolucijo, o kateri pa se ne more razpravljati na podlagi čl. 17. pravilnika, ker ni podpisana po 15 poslancih. Kljub temu pa dovoli poslancu Wilfanu, da poda kratko izjavo. Posl. Wilfan obžaluje, da ta omejitev zadene v prvi vrsti narodne manjšine, ki ne razpolagajo s tolikimi mandati. Glede zakonskega načrta je mne- RIM 20 Ministrski predsednik javlja:; zbornici predlog za odvzetje parlamt-Titar-KraTui kraljica sta z vpeljem svoje ne munrtete komumstićmma poslancema ^ ' • - »A-f-iJ- Doriotu in Hueberju. Razkol v levičarskm kartelu PARIZ, 20. Z ozirom na krizo v zbornični večini niso še sprejeli socijalisti nobenega sklejva, akoravno se na splošno sodi, da je prelom socijalistcv s sedanjo vlado gotova stvar, in to po njihovih izjavah, da niso,več zadovoljni s poJVtiko kartela glede položaja v Maroku in z ozirom na finančna vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu. privoljenje za zaroko princezinje Mafalde s princem Filipom Hessenskhn. Opoziciji o ostri afestrukdll Burna seja narodne .kupščine — Pavle Radič pri Pašićit BEOGRAD, 30. (Izv.) Danes dopoldne je narodna skupščina nadaljevala svoje Aelo. Opozicija je pričela izvajati ostro opstrukcijo, tako da silno ovira dek> skupščine. V.sled nove taktike opozicije se je sestala vlada, da se posvetuje. Ministrski svet je sklenil, da se razprava nadaljuje, dokler ne bo sprejet predlog o nujnosti glede dva-najstin. Med skupščinsko sejo je prišlo ao burnil prizorov. Seja je trajala do poznih popoldanskih ur. Popoldne se je seja nadaljevala. Tudi ta seja j« bila zelo burna. Pozno zvečer je bil končno sprejet predlog o nujnosti dvar najstin. Radi seje narodne skupščine niso imeli parlamentarni odbori seje. Dopoldanske seje narodne skupščine ®e je udeležil tudi notranji minister Božo Maksimovič, ki « je vrnil iz Zagreba Pašiču gre na bolje in je danes sprejel več ministrov ter ob 13. uri Pavla Radića, ki je ostal kake pal ure pri njem. O vsebini razgovora ni bilo mogoče ničesar dognati. Zvečer so se sestali načelniki opoteicije. Pavle Radić je poročal o razgovoru s Pa-šičem ter o delovanju odbora za zgradbo Pantheona, kateremu on predseduje. Pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo se v kratkem prekinejo BEOGRAD, 30. (Izv.) Z ozirom na poreci la iz Rima, da so pogajanja za konkordat zadela na hude težkoče, se naknadno doznava, da bodo pogajanja bržkone prekinjena. Pogajanja se bodo nadaljevala v jeseni. ________ Občni zbor demokratske stranke v Maribora MARIBOR, 20. (Izv.) Nocoj ae je vršil občni zbor demokratske stranke, ki je zelo dobro uspel. O položaju je poročal poslanec dr. Pivko. Iz Ljubljane se je odpeljal na občni zbor dr. Kramer, minister na raz- Nova carinska tarifa r Jugoslaviji BEOGRAD, 19. Jutri objavijo «Službene Novine» novo avtonomno carinsko tarifo, ki jo vlada istočasno predloži narodni skupščini. Nova carinska tarifa stopi z dnem olbjave, torej jutri, v veliavo. Obenem je današnji ministrski svet sklenil, da se z novimi maksimalnimi tarifnimi postavkami uveljavijo tudi v pogodbi z Italijo dogovorjene minimalne postavke za uvoz iz Italije. Kar se tiče izvoznih carin je v današnjem ministrskem svetu prevladalo mi- nja, da bi bilo treba odložiti razpravo, da f,1'^' ,!*a SP. h iL ^JJ Zastopnik mimstra__ trgovme m industrije Pred splošno stavko m kitajskem Prerokovanja Zinovjeva glede kitajskih iu maroških dogodkov PARIZ, 20. Glasom vesti iz Pekinga je britanski odpravnik poslov položil -ri kitajskem zunanjem ministru protest radi nasilij, ki so jih izvršili domačini nad an-gleškim konzulom v King Kjangu, kjer se je položaj vnovič znatno poslabšal. Kitajski zunanji minister je obljubil, da bo odposlal krajevnim Oblastim v King Kjangu primerna navodila brzojavnim pcAom. Britanski prostovoljci v Hong-Koogu so prejeli nalog za večdnevno pripremo. Posadka „angleškega pamika « Sui-Taki vrši prevozno službo med Hong Kongom, in Makaom, ie pričela stavkati. Pravijo, da se je stavka, razširila na vse angleške obrežne parnike. V Kantonu so priredili dijaki ponovne demonstracije. Na zborovanju v Kocian-damy so sklenili, da se proglasi splošna stavka. Zbor oval ci so se izjavili za strogo bojkotiranje britanskega, japonskega in ameriškega blaga. Ker utegne splošna stavka izbruhniti vsak trenutek, vlada med tujci veliko vznemirjenje. Glasom poročil, ki jih je prejel Reuter-jev dopisni urad iz Moskve, je izjavil Zi-novjev na nekem zborovanju, da tvorijo sedanji nemiri na Kitajskem in v Maroku preludij velikim dogodkom. Ni daleč čas — je rekel Zmovjev — ko bo vstal sovjetski režim tudi na Kitajskem. Dopisnik lista «Evening News» brzo-javlja rz Pekinga, da so boljševiki poslali stajvkujočim zopet deset tisoč šterlingov. Kitajski tisk je v zadnjih dneh začel ostro napadati Veliko Britanijo; radi tega se predvidevajo težke posledice. ______ » Težaven položaj za Špance v Maroku TANGER, 20. Položaj postaja težaven *f zapadni španski coni. Vstaši <9e koncentrirajo na črti Ceuta-Tetuan-Larache. Naznanja se, da je španski direktorij ratificiral sklepe konference za Tanger. vladi na vseh poljih. Zlasti pa na finančneo^ ker je nad vse verjetno, da bi ravnor finančno ministrstvo prejel posl. dr. Kraij-čdć, ki se je izkazal kot prva kapaciteta v finančnih vprašanjih. Posledica tega bi bilo izenačenje davkov in hočeš nočeš bi srbski kraji bili bolj obdavčeni, kakor so danes. Kakor je rečeno, ni nobenega dvoma, da bi vse to bilo v državnem interesu, toda vseeno je nerodno za srbskega poslanca, če pride pred svoje volilce in mora priznati, da bodo sedaj davki večji, ker j® bil sklenjen sporazum. Napačno je misliti, da bi bila kaka ani-m ozn ost proti Hrvatom kriva, če se radikali ne navdušujejo za sporazum. Vzrok je samo v tem, ker je na eni strani ravno tako očitna pridobitev, kakor je na drugi eivi-dentna izguba. Sicer pa ni v politični situaciji nobenih izprememb, temveč je vse ostalo pri starem. Splošno se sodi, da je odločitev o sporazumu odložena do jeseni in verjetno je, da se med tem časom dovrši Radičev proces. Nekateri so mnenja, da do procesa sploh ne pride, ker se bo prej izvršila abolicija. Za Radića to v političnem oziru no bi bilo koristno, ker bi mu moglo škodo- bi se lahko vprašanje postavilo na, popol-j zavzel stalUće, da je treba pred- noma novo podlago, da bi se n. pr. poleg f;^ ^ parlamenta ustanovili krajevni ■ ____- liiau i svet v »v«u «n teden ter je verjetno, da bo predlog mi- i . j* • j nistra Žerjava sprejet, prehaja na dnevni i cariaSki agio ostane do na- daljnetga nespremenjen. vsem odpraviti carino za izvoz živine. Mi- Predsednik stavi nato na glasovanje prihodnji luctjo poslanca Graziadei .Zbomioa ,teden tcr * ** vrne zak. načrt ter red». Predlog se zavrne in se odobrijo vsi členi načrta. On. Mussolini predlaga, naj se zbornica zopet sestane nocoj ob 22., da razpravlja o izpremenitvi ukaza-zakona glede tiska v zakon. On. Soleri ostro nastopi proti temu predlogu; ravnotako on. Maffi. On. Mussolini vztraja pri svojem predlogu, ki ga zbornica odobri z 247 glasovi proti 44. Seja se zaključi ob 21.10. Odmevi zakona o odpuščanju državnih uradnikov Dva poslanca položila mandat in izstopila iz fašistovske stranke RIM, 20. Zakonski načrt o odpuščanju državnih uradnikov, ki ga je sprejela včeraj zbornica po zelo burni debatr, je zahteval dve žrtvi. Fašistovska poslanca De Nobili in Benassi sta se rajše dopovedala poslanskemu mandatu in izstopila iz fašistovske stranke kakor da bi glasovala za ta zakon. On. De Nobili je poslal pismo ministrskemu predsedniku, v katerem pravi, da je zakonski načrt o odpuščanju državnih uradnikov končnoveljavno in uradno označil smernice vlade in fašistovske stranke, s katerimi se ne more strinjati. Kot zunanjemu ministru naznanja nadalje De Nobili Mussoliniju, da se odpoveduje tudi mestu prvega poslaniškega tajnika. On. De Nobili, kakor tudi on. Benassi, sta bila bojevnika. On. De Nobili je bil del j časa v diplomatski službi v Berlinu in na Dunaju. Fašistovski tiskovni urad je izdal komunike, da je imelo vodstvo fašistovske stranke že pripravljeno izključitev obeh poslancev. Carinarnice so o novi tarifi že obveščene, tako da se bo carinsko postopanje moglo brez ovir prilagoditi novim postavkam. . Kar se tiče uvoznih carin na glavna živila. predvsem pšenico, moko in ma»st, je ostalo začasno pri sklepu ministrskega sveta iz leta 192K2., ki je določil svoboden uvoz glavnih življenjskih potrebščin kot posebno ugodnost za široke konsumentske sloje. Letos se obeta izredno ugodna letina in si je ministrski svet pridržal, da sklep vlade iz 1. 1922. primemo revidira potem, ko se bo pokazal končni rezultat letošnje letine. Znižanje železniških tarif t Jugoslaviji BEOGRAD, 19. Z ozirom na vesti o znižanju železniških tarif se je oibrnil vaš dopisnik direktno na ministra saobraćaja g. Radojevića s prošnjo za pojasnila. G. minister mu je izjavil, da vladai resno študira vprašanje znižanja tarif in da mcire on zato že danes izjaviti, da bodo najbrž že s 1. avgusta, ako ne pridejo nepričakovane ovire, znižane vse železniške tarife v blagovnem in osebnem prometu za 20 do 30 odst. _ Poinlevč bo odgovoril v torek na interpelacijo glede položaja t Maroka PARIZ, 20. Včeraj ja bila predložena v zbornici interpelacija socijaiKstičnih poslancev glede politike francoske vlade v Maroku. Pričakovalo aa ja, da bo vlada takoj odgovoril« na interpelacijo ter pojasnila položaj. Medtem se pa da bo podal ministrski predsednik Pain-leve šele v torek pričakovano izjavo o položaju v Maroku ter tako odgovoril na vse tozadevne interpelacije. T«£o je sklenil Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, 19. 6. Zakonodajni odbor s svojimi številnimi sekcijami dela pridno kakor še nikoli. Zaključena je razprava o tiskovnem zakonu, za»vršena razprava o sodniškem zakonu in bliža se konec razprav o mseh drugih predloženih zakonskih načrtih, tako o državnih pravdnikih, o reorganizaciji sodišč, o zgraditvi panteona, o invalidskem zakonu in o priznanju zaslug vojvodoma Putniku in Mišiću. V pondeljek pa se sestane še finančni odbor, da prične razpravo o dvanajstinah. Ko se z izredno pridnostjo pretresajo vsi ti zakonski načrti, pa opozicija zaman pričakuje verifikacije anketiranih mandatov HSS. Po današnjih vesteh se bo sicer veri-fikacijski odbor sestal še ta teden, toda njegovo poročilo bo prišlo na dnevni red skupščine šele po odglasovanju vseh drugih zakonskih načrtov. V zvezi s tem se seveda pridno širijo vesti o odložitvi sporazuma ir mnogo se tudi piše o nenaklonjenosti g. PaŠića za .sporazum. Da bo stališče radikalov popolnoma jasno, je treba upoštevati sledeče. Po dejanskem in moremo reči tudi naravnem položaju je stališče Srbov v državi sigurno najmočnejše. Če se sklene sporazum med Hrvati in Srbi, potem je jasno, da Hrvati od sporazuma pridobe, dočim izgube Srbi nekaj svojih predpravic. Kakor je jasno, da je to izenačenje za državo kot tako sigurno, je pa razumljivo, da mso Srbi nič kaj navdušeni, da bi se s sporazumom njihov položaj poslabšal. Da naštejem par srbskih «izgub*. Najprej je treba omeniti izpre-membe v vladi. Danes imajo Srbi od 18 ministrstev 15 ministrstev, pri čemer je treba upoštevati še to, da je šteti samostojna demokratska ministra kot zaveznika. Če pride do popolnega sporazuma, potem se to razmerje spremeni v 10:8, če štejemo vojnega ministra kot ne strankarskega, ki ne pripada ne tej, ne drugi skupini. Poleg tega je skoraj neizogibno, da se znatno pomnoži Število državnih podta jnikov «n da me z njimi doseže polagoma v vseh ministrstvih pariteta. Ker ja pri naa izvedena popolna centralizacija, so ministri gospodarji položaja io vati na ugledu pred narodom. Njegovi nasprotniki bi govorili, glejte, samo da ie bil on icproščen, pa je popustil napram radikalom. Naj že stvar konča kakorkoli, eno je jasno, da je mogoč sporazum le v etapah. Najprej verifikacija osporjenih mandatov, nato rešitev vprašanja zaprtih voditeljev HRSS in samega Radi^, nato ukinitev obznane nad HRSS ter končno vprašanje sodelovanja HSS v vladi. Ker še rti rešeno niti prvo vprašanje, zato ni danes sporazum aktualen in zato ni zabeležiti v politični situaciji nobenih posebnih dogodkov. Matura hrvatske inteligence in krvatskega kmeta Zadnji Radićev «Dom» je priredil nekako anketo med svojimi kmetskimi pristaši glede sporazuma. Tu so iznesene nad vse originalne misli in zlasti na eno bi opozoril. V uvodniku piše seljak Ivan Radić To-min, da obstoje v glavnem tri napake beograjske vlade, vsled česar se boje radikali, da bi bili od radičevcev prevarjeni. Prva napaka je, da velja v Beogradu kot specijalist za Hrvatsko Svetozar Pribiče-vić. Druga napaka pa je v tem, ker Beograd Hrvatske ne pozna. Beograd čisto pozablja, da je Hrvatska že dokončala svojo politično šolo in sicer inteligenca ravno tako ko kmet. Prvi razred srednje šole je dokončala kmetska inteligenca, ko je za časa ilirskega gibanja spoznala življenje svojega naroda. Drugi razred, ko je bilo odpravljeno kmetstvo, tretji, ko je padel Khuen, četrti, ko je bila ustanovljena seljačka stranka. To je bila za inteligenco meda maturai. Peti razred, ko se je šlo 1. 1918. prvič v Beograd, šesti, ko je dobila HRSS1. 1920. veliko večino na volitvah, sedmi, ko ni postavila pri volitvah 1. 1923. svojih kandidatov, osmi, ko je dal Zagreb seljački stranki 16.000 glasov in sedaj ima položiti maturo, s tem da ostane zvesta seljačkeimi nazoru o življenju in politiki. Kmet pa je dovršil posamezne razrede v sledečih trenutkih. P rvi razred ljudske politične šole pod Matijem Gubcem, drugi pod banom Jela-čičem, tretji s prvo glavno skupščino seljačke stranke in četrti, ko si je «bedasti mužik» izvolil 9 svojih poslancev. Srednja šola pa se je vršila sledeče: Prvi razred v svetovni vojni, ko je prišlo spoznanje o pravem stanju stvari. Drugi razred, ko so bili kmetje «zadekani» in so žene ter starci oprostili kmetije cd dolga. Tretji razred je dal spoznanje, da nihče več, pa niti sam Krist ne sme naroda pognati v vojno. Četrti razred, ko je bil predložen oni «glasoviti» memorandum zapadnim silam. Peti razred so bile prve, šesti druge in sedmi zadnje volitve. Osmi razred, ko so spoznali kmetje, da morejo vse sami presojati in ko je prišlo to spoznanje do tega, da hočejo sami odločevati o svoji usodi in so temu dosledno naročili svojemu vodstvu, da stori vse potrebno, da pride seljački narod do vlade, tedaj je hrvatski kmet položil svojo politično maturo. Ni vse to taloo, kakor pravi seljak Ivan Radič Tomin, toda povedano je dobro in narod bo to sprejel in bo sledil naprej Radiću. In če sem navedel razlago Tomina, sem storil zato, da se vidi, zakaj je Radić tako močen. Razume dušo kmeta, kakor nihče. Zato pa govori tudi kmetu tako, kakor kmet hoče, in zato mislim, da so vsi računi na neenotnost med radič, napačni. Iz tega pa nujno sledi, da pride do sodelovanja Hrvatov pri upravi države, pa naj se to sodelovanje imenuje sporazum ali ne. Glavno je stvar in ne ime. Da smo do tega prišli, je dober znak in za konsolidacijo Jugoslavije odločilne važnosti. R. S — Zaostali davki v Istri. Uradni kist »Gaz-zetta Ufficiale» od 17. t. m. je objavil kr. od' iok-zakon od 11. >uaija 1925. Si. 885, s katerim odstopa država zastale davke izpod bivše vlade« kateri se imajo iztirjati v obrokih, ki zapadejo L 1925 in pozneje, občinam in pokrajini, in sicer eno polovico občinam, drugo pokrajini. Odlok določa isto tudi glede okrožja Voloskg4 VURNUST* V Trsta, dne 21. Junija 1925. DNEVNE VESTI Med lusasM In triko Srbija ie v proilem letu odpovedala Grilci »•veznico potfodbo, sklenjeno v letu 1913. T »daj so nemški Usti zakričali v svet, -da se pripravlja pohod ju^oslovenske vojne sile napram Solunu. Resnica pa ^c bila ta, da se je gtogodba razrešila le za to, da se »klene nova. ruiitična pomembnost take pogodbe za obe državi je na dlani že radi njwn zemljepisnega položaja; že 245 kilometrov skupne meje ju sil: k mirnemu sporazumu. Za tako prijateljstvo govorijo pa tudi pohlepi velikih držav napram balkanskim. Zlasti ga pa potrebuje Tudi pri zadnji seji se je o podržavljenju vipavske železnice živahno debatiralo, in gosp. predsednik je izrazil misel, da hoče videmska pokrajinska uprava odkuprti vse ostale delnice od vipavskih občin in od zasebnikov. Plačala bi v 60% valuti! Ta predlog ni bil sprejet. Z oziram na to, da ni bil nihče pooblaščen od delničarjev za tozadevno pogajanje, in ker je to vprašanje z gospodarskega vidika jako važno, se je sklenilo sklicati prihodnji mesec sejo upravnega sveta" v Ajdovščino, kamor i se povabijo vsi vljajo svojo zahtevo objavljeno v « Edinosti« okrog, a niso pcvzročili mnogo škode. Le od 7. maja t. 1- Gospodje v občinski upravi naj 26-letni delavec Vincenc Brtonto, stanujoč prečitajo rečeni dopis, ki neispod bitno doka- " * ~ - - - — - - zuje nujno potrebo, da se cesta na Scaii Santi razširi. Cujeroo, da je proračun troškov za to iGrika, ki so ji nje vojne pustolovščine v Mali, lastniki delnic vipavske železnice, tako da Az^ji in pa svetovna vojna nevarno zrahljale ! ge bo o 'vprašanju z njimi direktno ražnje notranji sestav in jo osamile na zunaj. Opr- J prav];aJ(> ta na močnejšo demokratično sosedo bo Gr&ka F ' ■ lažje krotila' monarhi stična stremljenja, naper- RAZSTAVO ROČNIH DEL jena proti obstanku grške republike te bo ve- -e priredilo Žensko dobr. udruženje v šolski tala ugled svoje vlade pred vnanjim svetom. dvorani prj Sv. Jakobu. Odprta bo danes, ju-Zd. se tudi, da b- v Atsnah z zvezo z Jugosla- tri jn v torek, in sicer od 9—13 ter od 14—17. vijo hoteli dobiti most do — Malega spora- $odeč ^ sinočnjih pripravah, obeta ta priredi-surna. Pa tudi belgrajska politika mora želeti [ tcv krasen uspeh. Izdelki so razporejeni po te-*vc*t> z Grško, ker bi imela v nji jamstvo za j obiskovalke imajo zato takoj pregled, usoešcn o-^Dor proti vsakemu poizkusu od! SQ izvrgiie gojenke v tem ali onem tečaju. etrani katerekoli velesile, da bi se onemogo- p^ben prostor je odmerjen zunanjim naroč-R^ll^.r, fcallcanrflc.m narodom! > nicam ž. sv., katere se nso mogle udeleževati Čilo načelo: Balkan balkanskim narodom! Petem, ko je označil glavne sporna točke, ki se uveljavl:aio na pogajanj h za sklep nove zveze, piše Herman Wendel, znani specijalist *a balkanske stvari: Če jc že politično vprašanje kamen izpod-trke na pogajanjih, so pa navzkrižja glede gospodarski vprašanj se večja gosk vr nov, da e solunski svobodni pas zanje nezadosten in da mu ne dostaje vseh po- tečajev, pa so — večinoma po navodilih 2. sv — same delale najrazličnejše predmete. Poleg teh pa občudujemo prekrasne izdelke z vezenino po lastnih vzorcih. Iz vsakega komada, pa naj so ga izvršile spretne roke zvezbane rzknžja glede go- vezijje aJi pa žuljavi prsti kmetske deklice, . Za pritožbe Ju- govorj ona topla 3'ubezen do ročnega dela, ki delo že potrjen. Tudi načrti so že izdelani. Na naši tozadevni prošnji je bHo podpisanih 69 meščanov, Slovencev in Italijanov, da se mere res govoriti o skupni zahtevi prebivalstva v tem našem okrožju. Ureditev rečene ceste je tako nujno potrebna v interesu prometa in osebne varnosti, da je upravičena naša zahteva, naj se to delo izvrši pred vsemi drugimi nameravanimi. S tem, da bi se ta klanec napravil dostopnejši, bi bila dana tudi pobuda za gradbo hišic, ko je toliko ubožn h ljudi takorekoč brez strehe radi pomanjkanja malih stanovanj. Saj plačujemo tudi mi davke, če smo izenačeni z drugim mestnim prebivalstvom v dolžnostih, pa mora občina primerno ^skrbeti tudi za ta del mesta. Da naj nam urejene poti, potrebno vodo in zadostno razsvetljavo. To je skupna zahteva vsega prebivalstva v tem okrožju. — Znamke v ulici Rapiccio št. 5, je zadobil par lahkih ran na hrbtu in precej hudo rano na čehi; to je zadobil pri padcu radi zračne-1 ga pritiska, ki je bil tako silen, da je možu strgal -obleko skoro do nagega s telesa. Tudi neki drugi delavec je zadobil par neznatnih poškodb. Bitonto je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Radi prepovedane nošnje orožja sta bila predsinočnjim aretirana 23-letni Perey Steinmark in 26-letni Ado4f Reneke, oba švedska državljana; bila sta Oborožena z revolverji, a nista imela predpisanega orožnega Usta. Morala sta iv zapor. za pse Iz tržaške pokrajina — Štorje. Program veselice, k: se bo vršila danes ob 14.30 v Storjah, je sledeči: 1) Volarič: Ne zveni mi. Poje društvo iz Tomaja. 2) Finž-¥ A ^ •» T ' šar: Vse naše' hurka. 3) Adamič: Vasovalec. 1 ^»težonje. iu-|4) Laharnar: Lahko noč, poje društvo «Štorje». kajšnja občinska, uprava naznanja, da ima 5) Gerstacher: Damoklejev meč _ burka. 6) občinska blagajna na razpolago znamke Srečolov, prosta zabava, šaliva pošta, dražba, za pse I. kategorije za 1. 1925. Znamke " dobe vsi posestniki psov- omenjene kategorije proti plačilu 2 lir, ako se izkažejo s pobotnico, da so plačali predpisani davek na pse za 1. 1925. Društven« vesti _ Pevski zbor Glasbene Matice. Jutri, v pondeljek, točno ob 7.45 skupna pevska vaja. _ Pevsko društvo «Ilirija». V torek mesto vaje se bo vršil cb 20- uri važen pomenek v je že od nekdaj odlikovala naše prababico pred j društvenih prostorih. Člani, ki ne pridejo na drugorodn mi ženskami. Poleg mize, na kateri trebnih naprav, kaže Grška popolno razume- j go razchešen® preproste pletenine in praktične van'e Nikakor pa se noče odreči svo.ih ^uye" i Obloke vise elegantne moderne zavese in preje zaslon, slika, vaze, jmodernejši tehniki in iz Človek stoji, občuduje je mogla ženska roka ustvariti tako težko, metalno umetnino? Zahvala. Odbor s>vetoivanske podruž. Šol. društva tsh šteje v prijetno dolžnost za- Šslun, ker je večina delnic tega p~djet;a v srbskih rokah. Grki so obljubili odjenljivost v Larifnem vprašanju, glede pomnožitve prevoz-n h sredstev, zboljšanja obrata opustitve r- malnosti. Odločno pa so se upirali temu, da bi izvaliti se vsem gospem, gospodičnam in •uj.a železnica tekla po grškem ozemljil. Ker ^^ 'ki M pripomogli, da je nedelj- ,0 ostale sporne &a%Lelica - v prid Črtcu - izpadla ian a prekinila ze poprej, nego }e spion prisio r sklep obrambne tako dobro. V prvi vrsti veljaj naša zahvala vedno požrtvovalnemu druikvu «Kolo» in sveto*-ivanskemu pevskemu zboru. Posebne zahvale je vreden tudi neumorni Udovič Franc star., ki je medl našim zlatim preprostim ljudstvom nabral tako izdaten prispevek za naše male. Srčna hvala vsem! pomenek se ne bodo smatral: več za člane. — Odbor. — Kolači, od Lujzetovih Lujzeti obhajajo danes svoj imendan Ker je imenovanih želja, da bi se napravil skupen družinski izlet in obhajal ta dan skupno, se prosite, da se snidete ob 14.30 pred kavarno Fabris. — Kol asi, prihodnja vaja v sredo. Dolžnost vseh je, da se je udeleže. Začetek točno ob 8.30 zvečer. jan a preSeinua ze poprej v razpravo jedro pogajanj: zvezo. Začetkom junija so se delegati razšli, ne da b bili kaj opravili. Kljub vsemu temu men V/cndel, da so ioliko v Atenah, kolikor v Beogradu prepričani, da so pogajan a le odložena in ne končno prekinjena ter da se pričnejo zopet. Naj že Jugoslavija edneha od" svojih zahtev, ali Grška popusti v svojem odporu, na vsak način kaže logika stvari na uspeh no*-vih pogajanj! _ H m pokrajinska đokiađa v furlanski pokrajini Kora a; je minilo dobrih štirinajst dni po prejemu plačilnih nalogov za doklado na stavbe in zemljišča, že razpisuje izredna kraljeva komisija za upravo furlanske pokrajine novo doklado na industrijski, trgovski in obrtni davek za leto 1925. Ta doklaoa obdavčuje dohodek, pro-izvajan v občinah furlanske pokrajine ter od-govarjajoč čistim dohodkom, ugotovljen m že v smislu davka na premično bogastvo, vpisanim v kategorije B. C. Doklada znaša za kategorijo B 1% ter 0.80% za dohodke kategorije C; za letošnje leio pa velja izjemna povišana tarifa, in sicer za kategorijo B 1.50% ter za kategorijo C 1.20% (V kategorijo B spadajo dohodki izvirajoči iz kapitala n dela kot n. pr. naši trgovci in gostilničarji, v kategorijo C pa spadajc obrtniki in izvrševatalji prostih poklicev.) 0 ugotovitvi dohodka v smislu te nove do-klade ne bo prejel davkoplačevalec nobenega osebnega obvestila ter velja koi obvestilo za v seznamih na premično bo- SPORT SLUŽBENO POROČILO S. U. tednika «Novic» je bila zaplenjena. Včeraj so prišli policijski agenti v našo tiskarno ter odnesli izvode, ki so se še tam nahajali. Istotako je dalo oblastvo pobrati vte izvode po toba-karnah in drug h razprodajah. — S Kontovela, Preteki, četrtek zvečer nas je obiskala silna nevihta. S toliko pričakovanim dežjem se je vsula tudi debela toča. V kontovelskih vinogradih nad Miramarom je napravila vel kansko škodo. Kmetje pravijo, da j;m je pobrala nad polovico vinskega pridelka. V veliki meri sta bila prizadeta tudi so-čiv e in sadno drevje. Značilno je, da se je toča vsula le nad miramarskim pobočjem, tako da so ostali proseški in kriški vinogradi nedotaknjeni. Domačin , ki živijo od vinskega pridelka, gledajo s strahom v bodočnost. — N-cr registrski urad ▼ Trstu, Tukajšn a finančna intendanca sporoča: S 1. julra 1925. sa ustanovi v Trstu nov registrski urad' za sodne akte. Urad se bo nahajal v poslopju finančne intendance, a bo ločen od sedanjega registrskega urada za so^ne akte, zapuščine in davkoplačevalce v seznamih na premično bo- državne domene. Načelnik novega registrske-gesivo vpisana objava razglasa pokrajinske ko- ' ga urada bo glavni prokurator Giudice Gaeta-misi e na občinski deski (to se je pri nas prav ! no. Glavni nadzonik državnh domenov m pn-te dni zgodilo). Skozi osem dni bedo seznami sliojbin tržaškega okroga ali v njega nadome-davkoplačevalcev, podvrženih te, novi dokla-j štovanju slaini nadzornik pri kolkovnem ura-d izpostavljeni v občinskem uradu. jdu v Trstu bosta nadzorovala vse posle v tem Ta nova doklada je doklada na občinski da- '.uradu prenosa sodnih aktov iz urada za sodne (Iz zapisnika seje 19. junija). Sodniški tečaj za nogomet. Opozarjajo se vsi udeleženci tega tečaja, da se bodo v kratkem vršili teoretični izpiti. Taksa za končne izpite je določena na L 10.— za vsakega posameznika brez izjeme. Teh. »vodstvo. Gospodje: Peatot Josip, _______Guštin Danilo, Smerdelj Drago, Hrova* — Zaplembe naših listov. Zadnja številk* Vladko in Vrbec Albert, izvoljeni v T. V. j • T »T ' r tri ___1__*___ "17*________>___i -------*--* <4« em drttftvn Svira znana godba s Prošeka. — Vljudno vabi mo vse, da se udeležijo te naše prireditve. — Odbor. — St. Peter na Krasu, ^Dne 12. julija priredi — kakor že večkrat javljeno — S. D. Snežnik veliko veselico na vrtu g. Muha v Ši. Petru na Kr. Spored bo zelo begat in mnogošte-^len. Nastopijo gasilci z orodn mi in prostimi vajami, za njimi telovadci s prostimi vajami in vajami na bradlj in dro^u. Posebno izbran je spored pevskih točk, katere bodo izvajala različna društva. Nadalje pridejo še različni šaljivi prizori in mnogo mal h a smeh vzbujajočih komadov. S. D. «Snežnik:3 bo napelo vse sile, da bodo gostje točno in debro postreženi in da jim ne bo zmanjkalo kratkega časa. Domačine naprošamo, da nam gredo v tej naši akciji, kolikor mogoče, na roko. Ravnotako* naprošamo društva, da podpirajo naše stremljenje za boljše medsebojno poznavane. s tem, da se v velikem številu udeležijo veselice. pripravljalo za fa dan. Mnogo se je govorilo — seveda po gostiinah — o tem občnem zboru, o raznih predlog h rki se bodo stavljali o spremembah, ki se imajo izvršili, da. celo o spremembi vodstva mlekarne. Pa jt že tako, pred občnim zborom je mnogo besed, ko ic pa čas, da se spregovori, teda^ otrpnejo vsem jeziki. Ne bi se diral; t to prav nič, da ni prinesel zadnji »Mali list» neumen dopis nekega «Javorcaf» (no, ta Javorec menda ne bo iz Javorja), ki se silno poteguje za obstoj mlekarne in za njeno čast. Sedaj je lehko miren n zad>e-voljen, da je ostalo skoro vse po starem, in da ni postal njen voditelj 23-letni fant. Na koj^ to cika, je skoro umljivo. Saj se je par dni poprej nekje izrazil neki mož — pust:mo ime za danes — mož brihten in velikega uvažavanja • vreden — da je agitiral po Brkinih g. ravnatelj Marćelja za sebe in svojega sina. Ako ima kaj poštenja v sebi, naj pride z dokazi na dan, kje, kdaj, pri kom se je vršila taka agitacija, ako tega ne more storiti, ga smatramo za podlega klevetn ka. Sicer se pa dobro poznamo Čakajte, še nekaj. Pred letom dni ie prinesel *MaH list:' od 4. julija 1924. št. 27 dopis menda prav tistega «Javorca», v katerem javlia, da zapušča g. dek**n Hušo Hrušico. Obžalu;e njegov odhod zlasti radi mlekarske zadruge «za katero —piše — da ne bo našla sposobnega na-sledn ka. S strahom gledamo v bodočncst>. Pa Še nekaf! Ob isti priliki je tedanji javo^ski župan — to ie tisti, ki je svojčas svetoval obč. komisarju v Podgradu, da se v Hrušici umakne ena slovenska učiteljska moč, in ki dare^ sedi v občinskem odboru, — dejal na vasi možem: Možje, pazimo dobro, kaj bodo naredili z mlekarno! Po odhodu g. dekana je prevzel začasno vodstvo in upravo mlekarne g. Marčelja ter je vod I do dneva, ko je, prisiljen od svojih predstojnikov, moral izročiti vodstvo ter se odpovedati liot odbornik. Povejte sedaj vi pošteni zadrugarji, ali je šla ta čas mlekarna lr vragu, ali je propadla? Zakaj se ni takrat, ko je moral izročiti vodstvo, nihče oglasil? Zakaj se ni oglasil nihče pri občnem zboru ter klical g. Marčelja na odgovor, na račun. Dolgih jezikov je dosti, a možatosti malo. Seveda če člc-f vek nesebično dela, se žrtvuje v dobrobit ljudstva ,tedaj je zahvala — nehvaležnost in grdjj i obrekovanje. To je kaj ne, vi dopisniki, za-— Sežana. ^Prostovoljno gasilno društvo® hvala g. M"rčeljit da ie med vojsko, ko je man} priredi dne 9. avgusta t. 1. veliko vrtno veseli- kalo v mlekarni delavskih iroči, sam opravljal ona d«la. Res lepo spričcvalq so si dali ti dopisniki sami sebi — sp^-ičevalo neotesanosti in neolike. co. Prosimo zato vsa bližn a in daljna društva za j prijazno sodelovanje. Prijave naj se pošljejo I najkasneje do 10. julija t. 1., t navedbo točke, j s katero so pripravljena nastopiti, da se bo moglo društvo ravnati glede dovoljenja s strani | oblastev. V prošnji za dovoljenje mora biti j namreč naveden lud' natančen program. Obenem prosimo vsa bližnja društva, da isti ! dan ne prirejajo veselic. — Odbor. — Iz Sežane. Na irg v Sežano je bilo prig^ia- za nogomet, so naprošeni, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila dne 22. junija ^400 do 450 lir sto«. Telet 61 od 700 do (pondeljek) v prostorih «Prosvete», Corso j lir stot. Prašičev 455, cena 5—7 tedenske Garibaldi 31, I., levo, Isto »velja za gg,: Kran/os Ljubo, Pavlo- do 5000 lir glava. vek na industrije, trgovino, obrt in vsakovrstne poklice/ Pokrajina obdavči lahko s svojo dcklado tudi davkoplačevalce v on h občinah, kjer ni vpel;an glavni občinski davek na industrijo in obrt. akte, zapuščine in državne domene. — Sleparije pri pcodaji popra. Tukajšnji občinski zdravstveni urad javlja: Vzadnjih mesecih je zalot i občinski živilski uraavo-svetla ahrjavo- vič Mivko, Zerjal Drago, Ziiban Florijan in Babic Stanko, ki «0 izvoljeni v T. V. za hazeno. Seja T. V. za lahko atletiko se bo vršila v petek, dne 26. junija v prostorih «Pro-svete», via F. Filzi 10. Kolesarska dirka «Val» dne 21. junija. Na to dirko se delegira kot komisar gosp. Pregarc Zdravko. Kupčija z govejo živino prav dobra, s prašiči in konji dobra. VeLko goveje živine se je izvozilo v srednjo Italijo. Živahna kupčija fe b Ia tudi z manifakturo, ia vsma, ^ m maR> previsoKa, iu lesenmo, zeleznmo, čevlp m usnjem, P°rce- I VZikUWi: kaj Wo naredili 2 mlekarno? Čt lano, vrvmi iz rosio-jne m živinsko vprego. ! - Pr *** preiskava strogo n2rTa ^tL^'tTr fUc.krivci ia uročijo roki prav«. " »daliu.e. samo " e ^f oriLsU ta Skodla zdrav*. PovrSina^.eh zrnc je ne, resnične voiie da bi preiskava prinesla ta l ___„ uspeh, kaže drastično zaslišanje sedaj glavne j toliko gobasta in odj>,»Prvega :uit obLilne priče, bivšega ministra BenicJrega j t»l«lo Jui.P^J« ^L -v budimpeštanski ječi. Beniczky je izjavil vojaškemu pravdniku brigadne sodnije, da bo odn?hal vsako nadeljno izpoved, ker so ga že ra negd, V nedeljo dne 28. t. m. ob 15.30 in v pondeljek na dan Sv. Petra in IDRIJSKO PODPREFEKTURNO OKROŽJE. Zdravniška služba: I. Zdravnik kirurg s prakso za mesto Idrija in vodstvo tamkajšnje bolnice. L 11.000 poleg L 6000 doklade. II. Občinski zdravnik za občine: Cekovnik, Ledine, Godovič, Vojsko, Spod. Idrija, Dole, Črni vrh s prebivališčem v Idriji. L 9000 plače, L 3000 prevozn h stroškov ter 500 L aktivne doklade. III. Zdravnik kirurg za občine: Cerkno, Št, Viško goro in Šebrelje s stanovanjem v Cerknem. Letna plača L 9000, prevoznih stroškov L 3000 m L 500 aktivne doklade Info rmacije na županskem uradu v ldri;i. — Iz štandreža; (20 VI. 1925). Danes so se poročili gg. Brajnik Avgust, z gdč. Marijo Go-miščekovo, gosp. Paškulin Leopold, z gefe, Ano G-omiščekovo in gosp. Marvin Minko, z gdč. Marijo Paškulinovo; vsem novoporočencem, —-----— - ----- _ „ . . članom Bralnega in pevskega društva, želijo Pavla ob 16. uri priredi «Crtalnica na Oraho- srečno in veselo no\x> življenje. — Fantje to-vem veselico v prostorih g. Franca Florjančiča, varjji in sicer s sledečim sporedom: 1) Nagovor predl- Votjak ubil narednika. V pelek zjutraj se morejo proti uporni priči porabl at prijetna sredstva. Benicz.ky je •'mora poprej posvetovati s svoum glede posledic. Ko se je to zgcdil iz av l, da vztraja na svojem ter to zatWil da se izasedanju 1925. a) Usposobi jen ostai izpiti j s K Sparta iz Gorice in I. četo S. D. Adria se rabi'a t i razna ne-'za poučevanje na ljudskih šolak, (pismeni} , ^ odigrala danes ob 17. uri na igrišču S. D. daial nikakH, govedi doU«:ho v = ™ Voiaskt pravdntk ie vzel to iz)avo na zapisnik , , .___ .__c >jaški pravdnik je in Ben czskega so odvedli nazaj v celico. Vipavska železnica Dne 15. t. m. se je vršila seja upravnega sveta vipavske železnice v Vichnu pod predsedstvom grofa Caporiaeo. Glavno točko dnevnega reda je tvorila razprava o ureditvi upravne lokalne železnice Gorica-Ajdovščina, s posebnim o-zirom na njeno podržavljenje. To vprašanje je že pred časom sprožila sedanja vlada, ko je uvidela, da to1 podjetje ni vofni plen, ampak lastnina zasebne družbe. Na predzadnji seji, ki se je vršila pred dobrim letom, ie vladni zastopnik baron Malfatti dokazoval upravnemu »vetu, da je vipavska železnica močno • pasivna (baje nad 18 milijonov lir dolga) ter svetoval delničairjem, naj bodo zadovoljni, ako se tega bremena rešijo. Vnela «e je resna debata, ki je gospoda baronu neovržno dokazala nasprotno. ____________»a one |kand>date, ki posedujejo zrelostna spričevala, tzadobljena v inozemstvu do konca Šolskega i leta 1921-22; se pričnejo v sredo 1. julija. — Opomba: Dodatni izpiti (točka 3.) se bodo vršili le pogojno, ker bo ministrstvo šele odlo-čilo, če se ti izpiti sploh imajo vršiti kakor tudi če bodo lanski kandidati, 'ki so padli v kakem predmetu, morali ponoviti izpit v celoti ali pa samo v predmetih, v katerih niso uspeli. Adra v ul. Calvola. Pred nogometno tekmo bo training hazene družine S. K. Sparta in Adrie. Naši gostje dospejo iz Gorice z avtokorijero ob 15. uri pred DKD pri Sv. Jakobu. Da pokažemo našim sestram in bratom ljubezen do n^.n, sprejmimo jih na igrišče v obilnem številu. Košati gozd ob cesti pri Sv. Andreju in sicer posekan, a kljub temu se nudi gledalcu krasen razgled na morje, tako da bo imel vsakdo, kdor početi današnje tekme, dvojen užitek. sednika. 2) Kraljeva koračnica 3) Recitacija ^ odigral v Tolminu krvav dogodek, ki je — Vaška sobota (Giac. Leopardi) 4) Tri sestre vs]e eiitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. ZAHVALIT. Ob priliki težke nesreče, ki nas je zadela z izgubo našega očetu MtiiM lr. sina izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo , vsem, ki so nam na katerikoli način, v teh težkih urah, pomagali oziroma tolažili. Posebno zahvalo pa izrekamo domačim; fantom in možem, ki so prenesli truplo pok. i Angela iz Brojnice v Nabrežino, ter sveto-Jtrižkim ribičem za trudapclno popravljanje pokvarjenih mrež. Vsem Bog plačaj f NABREŽINA, 18. junija 1925. Družina PRODAJALKA, starejša, z 12-letno trgovsko prakso, išče skubc v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 670 PRIZMATIČNE daljnoglede, tudi pokvarjene kupuje liirsch, optit, via Mazzini 36, Trst. Plača dobro. 717 KUPIJO SE: obrabljene klopi, stelaže in decimalna tehtnica za specerijsko trgovino. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na naslov Poštnoležeče, Trnovo 99 pri II. Bistrici. 812 r SPREJMEM dobroizvežbanega kolarskega po- i močnika ter dva vajenca. Širca, kolar, v Se- : žani. 817 ! V TRGOVINO z mešanim blagom na deželi, j se sprejme trgovski pomočnik, začetnik, za prakso v železnini. Istotam s© sprejme učenec z dovršeno 1 do 2 letno učno dobo. Kje, pove upravništvo. 826 ŽUPANSTVO BOVEC razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo L 7000, s štirimi štiriletnica- j mi po 10%, aktivitetno dokladc* L 400 in z dvema draginjskima dokladama. ' Prošnje fS predpisanimi dokumenti s»e sprejmejo do 15. junija t. 1. Župan: Mrakič. ZAHVALA. Povodom smrti naše nad vse ljubljene DARINKE izrekamo podpisana v imenu ostalih najtoplejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali v nepopisnej bolesti, ter spremili na zadnji poti našega zlatega angeljčka. Na Opčinah, dne 20. junija 1925. (496) J letina Vremec vd. Sosič. mu OGLASI I HIŠNE, kuharice, postrcžnice in drugo osobje, se išče za Trst in druga mesta. Predstaviti se v uradu, via Machiavelli 24. 844 HIŠNICA se išče. Na razpolago lepa kuhinja in mala sobica, v sredini mesta. Ponudbe !. pod «Hišnica» na upravništvo. 843 JViLEKAR, obenem izprašan kurjač, z dolgo- , letno prakso, izurjen posebno y maslarstvu in razpošiljanju mleka, »išče službe. Cenjene ponu-dbe na naslov. Aleš Burger, Št. Vid pri Vipavi št. 101. 815 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via Pieta 12, vrata 6. Govori slo- vensko. 840 STANOVANJE, kuhinja, ena ali dve sobi, proti 700 do 1C00.— lir odpravnine, na Greti, v Rojanu ali Scorcoli, se išče. Naslov upravništvu. HIŠA na prodaj v Skednju št. 151. 6 prostorov, vrt, električna razsvetljava, lepa lega sredi vasi razgled na morje, primerno za vsako obrt, cena ugodna, eno stanovanje prazno. Pojasnila v gostilni št 226 v Skednju 833 POHIŠTVO, obedna soba, nova, luksuzna, tranzit — Trst, (prosta luka) se proda. Ugodna prilika. Naslov: Via Tarabochia 5, vrata 20. »38 DVA UČENCA, kmečkih »tarišev, eden za sedlarsko, drugi za mesarsko obrt, se sprejmeta takoj. Starost od 14 do 15 let. Fran Vičič, sedlar, Zagc-rje.. « 828 TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave se proda radi bolezni. Via Apiari št. 12, Ro-jan, Skerbec. BABICA, sprejema noseče. Via Madonnina 10/11 832 r« Naia zavarovalnica „UNION" te največja svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. L'stan ovijena 1828. rs v, Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via BarzeHint št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — « 1 J Delavsko bonsamno timftvo pri Sv. Jakobu v Trst« v knjižen a zadruga z omejenim poroštvom vabi svoje zadružnike na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. jnlija 1925, ob 10. url v društ. prostorih Campo S. Glacomo 5 DNEVNI RED: 1. Poročilo načelniStva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo nadzomištva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1924. 5. Nadomestna volitev nadzomištva. 6. Slučajnosti. (495) ODBOR. Zadnji ples avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Kinematograf v Rojanu Via Montorsino uprizarja dane« in jutri film DRAMA V MAVERLINGU najnovejši kinematografski posnetek vzbuja splošno pozornost zlasti vsied razkritja tajnosri dru-nega življenja »a blvženi avstJijskem dvoru. — Ljudstvo naj se ne vara z dosedaj uprizorjenimi enakoimenskimi filmi ker je ta drama popolna novost. (497) Ta žabnega Na prodaj Lepo gosposko posestvo s stanovanjem 6 sob, veliko vežo, epre^ mijeno, z mnogimi gospodarskimi poslopji, 26 oralov zemlje, med tem 4V« orala vinograda, 8 oralov sadovnjaka, poljan gozd, travniki, vse »v najboljšem stanju pri izJbor-nem doncissu za Din 650.000, Pojasnila daje Peitler, Limbuš pri Mariboru. (494) DARILA ZA BIMO po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via Mazzini 4S Tri-soda Zadostuje da omehčate zvečer umazano perilo v vodi TRI in imeli bodete drugi dan oprano perilo brez vsakega trucfa ..TRI M Perilo bo čisto* dišeče in belo _ /ims\ A. FEHDERL S C - Trst Via je videla Valerijo, piišedšo iz zazidanih sob sfcozi vrata, ki jih ni mogla najti in kako je zapazila v njenih rokah velik medaljon, vdelan z rubini, s portretom Pavla Borisoviča -v belem kroju XVI. stoletja in s kapi, okrašeno s peresi. — Zdaj je jasno, da je Giovanna ukradla portret in ga zopet našla v mesečnem stanju, — je pripomnil gospod Žerald. — Zdaj pa, — je dostavil, — fjujmo s čitanjem. «Paolo mi je pisal, da je babica hudo bolna in da se boje za njeno življenje. Sklenil sem, da takoj odidem v Benetke, da vidim še zadnjikrat taičo. Toda to ni bila božja volja... Po poti sem srečal Paola, ki se je vračal domov, zakaj £rofica je nenadoma umrla nekaj dni potem, ko mi je pisal. Bivanje v Benetkah mu je postalo neznosno in želel si je vrniti se v Mon-tignoso. Našel sem Paola močno izpresnenjenega. Bil je videti potrt, slabih živcev, tudi je bil zamišljen. Spočetka sem to pripisoval njegovi žalosti po babici, t9da ostal je tudi dalje vedno potrt in zamišljen. To me je začelo vznemirjati. Z upanjem, da raztreseni sina, sem mu povedal o vojvodinjinem načrtu, da ga oženi z mlado princesinjo Bianoo. Vztrepetal in postajal je zdaj rdet zdaj bled. Potem mi je odgovoril, toda ne preveč s prepričanjem: _ To je izersten načrt, oče. Upajva, da se uresniči, če bom le jaz ugajal princesinfl in bo hotela postati moja žena. •Neprestano me je preganjala slutnja, da mi Paofo nekaj prikriva, ker ml ni on nič povedal, sem m obrnil do 7ms, njegmtfa mlečnega brata« ki r« služil pij njem za oprodo, mu je bil zelo udan in sedel za vse njegove porednosti. Začel sem ga izpraševati, ali ni imel Paolo kakšnega neprijetnega doživljaja, sli se je zapletal v kakšne nevarne ljubezenske zveze. Zeno je odgovoril, da je mladi grof vzbudil v mnogih damah ljubezen, tudi so govorili, da sta se dve ženski končali s samomorom zaradi ravnodušnosti od Paolove strani; on pa ni nobene posebno odlikoval, temveč se zabaval z vsemi m vsem dvoril. «Nič drugega nisem mogel zvedeti in tako smo prispeli v Montignoso, kjer me je Giovanna sprejela r otroško radostjo, a Paola bolj hladno. Kmalu pa sta postala najboljša prijatelja: skupaj sta hodile na •okolji lov, se izprehajala, jahala in prepevala duete. Zdelo se mi je naravno, da se mladina zabava in ve-selik) m* je, da je Paolo postal vesel in oživel; toda niti na misel mi ni pri&lo, da se je med njima vnela tjubueu, ker sta se obnašala samo prijateljski drug proti drugemu. Razen tega nisem imel časa, da hi nadzoroval Paola. Imel sem mnogo svojih opravkov, poleg tega pa sem moral vpeljati sina v upravo premoženja, ki ara ga je zapustila «Ok! Zakaj mi nista zaupala in asi povedala o svoji ljubezni!,.* Zakaj mi ni sin odkril retnicsl Imel sem dobre zveze in z lahkoto bi rešil zadevo in vse prav uredil. Ne bi se niti pomišljal odreči se manie-oemu sorodstvu, z vojvodtvo hišo, zakaj moje osebno častihlepen ne bi smelo biti na potu sreči dveh meni tako dragih bitij. Toda onadva sta molčala, iaz pa sem bil slep... Komaj sem uredil zadeve zapuščine grofice, moje tašče, ko mi je popolnoma naepričako-vano umrl bratranec, še mlad človek, in podedoval sem premoženje, na katero nisem nikoli računal. Nekatera velika posestva so ležala v južni Italiji, in ker jih je bilo težko upravijati zaradi take razdalje, sem sklenil, da jih prodam. V ta namen sem se odpravljal v Sicilijo, prej pa sem se hotel ustaviti v Ferrari, da se prepričam, ali je bil Še v veljavi načrt glede sinove poroke s princesinjo. Po vrnitvi sem nameraval peljati Paola na dvor, da bi se zaročil. Sin je ostal v Montignoso, da končno uredi svoje zadeve. Pred odhodom sem večkrat odkrito govoril o predstojeći ienitvi s princesinjo Bianco, toda ne Paolo ne Giovanna se nista vznemirjala pri tem, saj jaz nisem nič Opazil, in odšel sem srečen in miren. Pozabil sem svoje težke predslutnje, misleč, da so darovi in molitev omehčali usodo in odstranili prekletstvo, ki je yiaelo nad našo rodbino^ « EDINOST V irsiu, cme 71. )uni)a Deželnemu muzeju v Gorici je bila dovoljena obnova pohištva za nadaljni znesek 26.000 .l>r na račun vojne odškodnine. Nadalje je komisija sklenila zahtevati od ministrstva za notranje zadeve tretji predujem na terjatve v znesku 2C1.5332 lir, katere ima dobiti od goriških občin, ki so bile priključene k tržaški pokrajini, na bolniških stroških. Končno je komisija sprejela še razne druge sklepe, ki pa se tičejo starega dela furlanske pokrajine, ter je obravnavala se razne druge zadeve, tičoče se redne uprave pokrajine. Kot je iz tega poročila razvidno, je nadaljni obstoj goriškega hipotečnega zavoda še vedno v nevarnosti, ker drugače bi pač kraljeva komisija ne izražala svoje želje, da naj se ta zavod ohrani. _ Podgora. Naša občinska politika jc obstala na mrtvi točki! Volitve v občinski svet so prenesli na prve dni avgusta. Očividno ni bilo prav niti našim "Voditeljem* niti državni oblasti, da bi se vršite volitve že meseca julija. Eni in drugi so se najbrže ustrašili naših komunistov. Prazen istrah! Bivši komisar Marinič je namreč sklical dva sestaiika «merodajnih» jwož: slovenskih fašistov, Italijanov, komunistov in — narodnih Slovencev. Hotel je pridobiti t crv^fir» mCV7_W> ndloČTlt in Znanost in umetnost — Dr. Valjavčev itaL-alov. akmv DL izdaja, katerega so županstva, uradniki, učitelji, trgovci, obrtniki in dijaki že tako dolgo pogrešali, je pravkar «z$e 1 v lični vezavi v založbi Knjigarne — papirnice Stoka d. z- v. j. Trst —-Via MUano 37. Dr. J. Valjavčev slovar je edini obširni italijansko-slovenski slovar. Priporočamo čitateljem to velevažno in zares prepotreb-no delo. — Cena knjigi je Lir 28.— s poštnino za priporočeno pošiljatev Lir 29.50.—. — Pevec. Prejeli smo novo Številko »Pevca* za maj-junij t. 1. Prinaša sledeče članke: H. Svetel, Pevec in razvoj zborovske glasbe. (Konec). P. H. Sat.ner, Sekvenca. (Dalje). Ba-juk, O taktu (Dalje). Isti, Narodna pesem v sekiricah (Konte). Iljaš, Pevski spomini (Dalje). V nadpljnem prinaša poročila o zborih Pevske zveze po deželi, o vestniku P. Z., o novih skladbah, o glasbenih listih, o nekaterih obletnicah zaslužnih glasbenikov. V glasben? prilogi nahajamo pesmi: Vogrič, Izpremenjenc srce Teme, Majeva, in isti, Za-zibalka junija 1925.: 34 71 36 62 Loterijske Številke izžrebane dne 20. Bari 66 Firenze 12 Milano 67 Napoli 77 Palermo 17 Roma 37 Torino 30 Venezia 21 60 57 3 71 16 59 90 20 23 33 63 28 7 45 63 20 10 71 88 65 47 59 31 82 24 87 10 61 TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Tone Muca itev. 19 Telefon it. 4439, ima v zalogi: Semena jesenske repe, okrogle po Lir 12.— kg, špinače širokolistnate po Lir 6.50 kg, vrzot Vertus, zelje, zgodnji erfurtski karfijoi. vse vrste poljskega in cvetličnega semena. Semeaa trav nenrfkr^a izvora, detelje triletni;, in kamatne in lucerne. Vinogradniške potrebščine: žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preiskušeno z 99.57% čistosti po 100 lir kvintal. Modro ftaHoo angleško zajamčeno 98/99% čistosti, v vrečah po L 2.80, v sodih pio L 3.— kg Škropilaace, znamke Vermorel originalne, Žveplalnike, ročne in .nahrbtne. Kose «Merkur», po Lir 15.30, 15.75 in 16.25, kose raznih znamk, po Lir 10.— do 12.— ko%; Za večja naročila popust. Umetna fnojila: 16-18% superfosfat, 40% kalijeva sol, čilski soliter. Kmetijsko orodje: plugi znamke Sac k, osi-palniki, šape. okoličanske in kraške raznih mer ter velikosti, gnojne in senene vile, železne in lesene grablje kosišča itd. Pravi nemški bisulin zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Ptičja krma: ogorščica, (ravizon) luščen oves in konopl;e. Klajao apno, laneno sem>e, pšenica za krmo itd Azol (posebni apneni arzenjat) sredstvo za pobijanje grozdnega molja, jabolčnega in hruš-kLncga molja. Priporoča se posebno v tem Času tudi mešati s tekočino modre galice. Seme ^-ter&im, bledesa, aalatc-endrrje in motovilca jc ravnokar dospelo. Tržaška kmetijska družba v Trstu, Torrebćaaca št 19 in Raffineriašt7. v Saianl it. 68. Odprt vsaki dan izven srede in sobote. V sredah in sobotah v Nabrežini od 12-2. (451) Stanko PtrhavM. Via dalla Borsa 2, tel. 19-27 KUPUJE krone, goldinarje, zlat in Srebrn denar k1 ni v rabi kakor tud! zlato, srebmino, platin in dragulje ter jih (6B) plačuje po najvišjih cenah. M1RODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Bivio. Tel. 774 hi linici Cans a 1B (Vogal fii Maionna de! mara) prodaja na debelo In drobno. 63 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba 'na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (Štampov) Velika izbera cepilnih potrebščin SuliodnI trt v Gorici občinski svet sodi)o možje odločni in značajni, odkriti napram ljudstvu in napram oblastim. Uverjeni smo, da bo tudi državna oblast -aje videla, če bo občina .v rokah sicer zavednih in odkritih Slovencev, nego pa v nek a h slovenskih neodkri-tosrčnih in neznačajnih črnosrajčnikov in njih podrepnikov, katerim je vse le častihlepje in osebna korist. Komunistov ise nI bati, ker so v manjšini. Sicer pa bodo cd nas izvoljeni delavski in kmetski možje znali braniti povsod korist našega delavnega ljudstva. Tako bo! Pozivamo naše pristaše, da naj se ne udeležujejo več se-stankev sklicanih od znanega odbo-rai. Posnemajte v tem oziru komuniste m držite disciplino. Vsekakor se bode delala to pot javna oolitika in ne politika «po prijateljih-. Ftočemo, da bodi enkrat starešinstvo v zanesljivih rokah, kajti težke naloge naše občine zahtevajo najboljših moči, zmožnih dovesti IV pravo smer naše narodno-gospo-darsko, socialno in kulturno delovanje in tako vsestransko dvigniti naše ljudstvo do blagostanja in kulturne višine, ki bo v ča-st občini in državi. — Čepovaa. (Konec komiisaijenja.) Volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo v naši vasi, so popolnoma pometle z razmmi hlapčevskimi in osvajalskimi elementi. Od 32 oseb, vpisanih v fašjo po sili predlanskim, so ostali samo še trije zaostaii ptiči: bivši župan Andrej Podgornik, ap~ovizacij-ski komandant med svetovno vojno, (Lije g. Plesničar s cilindrom ter Winkler. Šuli-goj, padar, znani fašistovski priganjač, pa v hladnih prostorih goriške ječe premišljuje o nehvaležnosti sveta napram njegovim hvalevrednim namenom zdraviti brez par tenta ta bolni isvet. Prav res ni mogel ubogi Dreja Podgornik postaviti svoje liste, zato pa je rekel kot lisica pod latnikom grozdja: «Kislo je življenje na županskem stolčku, naj bodo sedaj pa mlajše moči.» Samo to je pa grdo od čepovanske mladine, da ga ni sedaj pri dove-su od javnega delovanja za — njegovo lastno korist pozdravila kot ga je morala, za časa slavnih dni, z njegovim posebnim pozdra«vom: «Pobje zdaj pa še enkrat mi recite: Ebiba PodgornikU Naloga novo-iz vol jenih starešin bodi, da brez osebnih in strankarskih razprtij po-skrbe za procvit naše občine. Načrt komisarja Griona, da bi ctočina prispevala 20 tisoč lir za postavitev telefona, se nam zdi za našo vas le pre&rzem, le preveč razsipen. Mi kmetje, bogvedi, ne rabimo kaj posebno telefonskih zvez, ako bi pa poznejši velik naval letoviščarjev povzročil potrebo po telefonski zvezi, no, takrat naj «se pobrigajo za to zvezo oni, ki bogate od letovi-šča-rjev. - Glas zvona, ki nam doni iz lin, ni prav preveč milodoneč. Nekoč smo rabili tako ropotanje za strašenje vrabcev, ^krajni čas bi že bil, da bi se poskrbelo za potrebno nadomestitev. _ Sv. Lucija. (Živinozdravniski konsetr- cij.j Že pred dobrim poldrugim letom je bil ustanovljen živinozdravniški komsorcij za našo občino ter še za občine Ponikve, Vol-če, Tolmin in Grahovo. Zaradi nekih zaprek formalnega značaja pa ta konsorcij še sedaj ne deluje. Naša živinoreja zaradi tega trpi občutno škodo in peša; kajti marsikateri kmet, ki bi drugače po»tom kon-sorcija rabil ob določenih dnevih živino-zdravnika za svet, ne kliče sedaj nalašč žKinozdravnika, ker bi ga preveč stalo. Pa tudi cepljenje živine in drugih varnostnih odredb ne podvzamejo kmetje, ker ni živinozdravniškega konsorcija. Pozivamo radi tega merodajno oblaist, da se že končno zgane rz svoje otopelosti, ter poskrbi za oživotvorjenje konsorcija. V par tednih bo naša vas zopet oživela od gruč letoviščarjev. Že sedaj so vse razpoložljive sobe oddane. Naša Čitalnica bo zopet v kratkem času imela svojo prireditev in sicer to pot dramatično učinkovito «Gokjoto». 20. t. m. trg mnogo živaUm«jši. Prihaja vedno več blaga, zastopana je posebno Vipavska dolina in bližnji Kras. Svil odi razmeroma dobri in lepi. Opaž« se pa vendar še mnogo slabega blaga, ki kvari cene. Pod to pretvezo zahtevajo razni meše-tarji nezaslišane popuste. Popusti so veljavni samo, ako s# tudi zabeleženi na boleti in se prodajalec pri prodaji sporazume s kupcem za gotov odbitek na teži. Opaža se, da se tega na« ljudje ae zavedajo in se puste obirati Vsako nasprotno postopanje od strani kupcev je prepovedano in kaznivo, ter ga je treba takoj nacnaniti komisarju, ki je dolžan v tej zadevi posredovati. Ne puščajte se izrabljati Cena danes v Gorici L 29 do 33.50; na splošno je bilo prodanega največ blaga po 31 do 32 lir. Tudi danes so se kupci dogovorili in prodajalci so jim bali izročena na milost in nemilost. Začelo se je pobiranje tudi v okolici Gorice in sicer v Mirnu, Sovodnjah in Šempetru. V teh krajih se plačuje mnogo boljše kot v mestu. Take je Miren dosegel ceno 33, Sovodnje še celo malo več, v Šempetru celo 34.50 lir za kg lepega blaga. V ostalem so cene neizprenienjene z vsemi znaka dviga. Za danes, 21. t. m., se pričakuje mnogo blaga. Ako bodo naši ljudje nestrpni, bo slabo vplivalo na ceno. Poprej preglejte trg, potem šele prodajajte. Cena mora na vsak način še malo poskočiti in to vsaj na višino 35 lir. Trgov je mnogo in ti ni9o oddaljeni od mesta. Oglejte si jih. Slov. kmet. društvo v Gorici. TOMAŽEVA ŽLINDRA. Današnji trg z umetnimi gnojili je dokaj nestalen. Predvsem nas zanimajo jesenska gnojila. Tomaževa žlindra, katere se pri nas porabi ogromno, je letos tako poskočila v ceni, Bonma poročila* n, DEVIZE Amsterdam od 1040.— do 1190.— Belgija od 122 - do 124. : Pari« 125.— da .— London od 127 75 do 128.75 ;N«wYork od 26 :J0 do 26 80; Španija oi 380 — do 400.— ; Švica od 5! 0. - - do :>20.— ; Atene od 43.— do 44 50; Berlin od 615.- do «3<>; novcC po 20 Frankov od 104.— d« 106 — funt šter-lingod 127.50 do 12&60. Benečjjske obveznice 75.00. Zaloga mazila .MIRBONA" za čevlje NaibolJSI Šivalni stroji so Hfljboilsi materijal. Največje Jamstvo. I. R. I. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopnl z dvema predaloma L 720.—. izbera Inozemskih strojev po naj zmernejših cenah. Zaloga Sivainih strojev In potrebščin 24 CervelliBi, Trst. Via G. Carducci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. 45 Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI & ' Reka-Fiume V nedeljo 21. L m. se bo prodala najboljšemu ponudniku na licu mesta v Zavijah (hiša Brazzatti št. 400) ob 11 predp. trava za seno za vse košnje v letošnjem letu. — Travnik obsega 7000 sežnjev. Ludovik Roth, upravitelj in sodni delegat, Trat, Via dell'Istria 12, L (490) RIJEČKA PUCKA Plazza Dante FIUME (RIJEKA) Piazza Dante Glavnica: Lit. 10,500-000 potpuno uplaćenih. Prima Štedne uloške uz najpovoljnije uvjete. Podjeljuje zajmove na vrednosnepapire fa se uopće bavi svim bankoynim i štedionižnim poslovima. 127 Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. -lnterurb. 797 Poročne sobe iz bukovega lesa z zrcali v okviru jeseno-vega, bukovega in topolovega lesa, popolna L 2.400 —. (352) Sobe za eno osebo, tudi posamezni kosi. Vse izdelano iz suhega lesa z jamstvom. Tovarna pohištva „Garanzia" S. A. Trst, Via Pallatio S (vosai Via Rossetti da jo sploh ne kaže uporabljati Vzroki porasrtu cene tiče globoko v gospodarskem stanju države. Po natančni proučitvi trga pridemo do zaključka, ki je za našega kmeta dokaj žalosten. Zaloge Tomaževe žlindre na svetovnem trgu, to je zaloge Francije, Belgije in Luksenbur-. ške so jako pičle v primeri s potrebo v posameznih državah. Te tri države kot glavni zala-gatelji Evrope posebno Se Italije s Tomaževo žlindro so »koro bi rekli popolnoma izčrpane. Nemčija je pokupila v zadnjih mesecih skoro vse zaloge, in še mnogo blaga pojde na nemški trg, kar je razvidno iz pogodb za nabavo z dospelostjo v pozni jeseni. Vse to so znaki, da se bo moral naš trg boriti za blago. To se že opaža, posebno pa sedaj, ko lira pada m cena stalno raste. Predvideva se nov dvig cene. Tovarne, ki so deloma že izčrpale svoje zaloge, so se odločile, da v drugi polovici tekočega leta povišajo ceno Tomaževi žlindri. Temu se pridruži 'še skoro gotov povišek prevoznine po železnici na mednarodnih pro- gah. . Padanje lire, visoka prevoznina, p.čla zaloga na svetovnem trgu in veliko povpraševanje po Tomaževi žlindri kaže, da ni upanja na znižanje cene. Dane9 ponujajo razlfčna udruženja in trgovci na debelo Tomaževo žlindro po 2.35 do 2.60 lir odstotek, kar znaša za 18» žlindro lir 42.30 do K temu pa še niso prišteti prevozri stroški in drugi izdatki, ki blago v veliki meri podražajo; . Na našem trgu bi stala žlindra na:manj 52 dO 55 lir za 100 kg. Vsekako je ta cena za našega kmeta mnogo previsoka! Kakor vse kaže se bomo morali letos zateči k uporabi superfosfata, ki je nekoliko cenejši, vendar pa se tudi tu opaža dvig cene, dasi do sedaj sicer še nc v znatni meri. Vendar pa je danes cena za 15/17 odstotni super-fosfat dosegla višino 2 lir in čez za odstotek. Glasom poročil je pričakovati majhen dvig. Ne kaže nam torej, da bi letos gnojili s Tomaževo žlindro, pač pa s superfosfatom, ki bo gotovo cene'fii in je za lahke zemlje tudi uspešno uporabljiv. Tega mnenja so po večini vse italijanske zadružne organizacije in njihove zveze. Tudi naši strokovnjaki pravijo, da lahko brez posledic uporabljamo superfosfat mesto žlindre. Dobro bi bilo, da bi naši ljudje malo razmiš ljali o stvari in se temu primerno ravnali. Ako hočemo, da se pripravimo, je nujno potrebno, da tudi kmetovalci in zadrugi sporoce svoja muca«, t f ali bi se zadovoljili a superfosfatom kot foaforaatiin £aojilom. V slučaju, da bi se zadovoljili, saj tudi čimprej priglaae množino pri svojih zadrugah, da se ixvrši mm-ročba pravoČasno. - Slov. kaset drufetvo — Gorica. ZA BIRMO |e edini vai urar In zlatar Alojzij Povh na Plazza Oarlbaldj it. 2 prvo nadstropja LUIGI GREGORICH TRST — VIA GINNASTICA iT. 15 Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdka ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rektori it. t — Via Halcanlon St. 7-13 Spalne sobe, obedne ©obe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. ŽIVNOSTE Središnjica v Pragi PodrilŽlliCa V TrStU Ustanovljena I. 1863 Lastna palaca: Ulica Roma 7 Delniške glavnica H 288,083.000-- Rezerve Hi 131.600.000'- PODRUŽNfCE: M!. Bolcslav. Bratislava. Brno, NŽ™cky, BroJ. Budftovi«, »odomn. IrtJec Kr*!ori, Jlhl.va, KarIovy, Varv Klato/y, Kolfn. Uterec, Kos.c*, MMmk, O.omoBC, Mor. * >st asa. Rarduhiće, P^k, W*cS.>roStfiov. Tabor. Teplic=-Šanotr, Trat , Ust. n/L, Durn^> - AFII..1- JACfJČ v NenSki Avstrij!, Jugoslaviji, n« Poljem in »a Ogr^ern. BLAGOVNI ODDELEK «1 S^r SAFES Isvrfuje vse baaine posle pod najboljim! pogoji. - Izdaja nakaartica (vaglia) Banca d* Italia prosto provizijo. Brzojav I ŽIVNOSTENS