P@štniws plafssia ¥ 9©t@¥is$è.
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo in up .o v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št.f r.itličje.— Telefon št.7.
Plača in toži se v Gornji Radgoni.
Maja ¥sak Jetrtek zjutraj.
ska Straža
üeodiisn© glasilo obmeinih Slawe«»
14. štev.
Gornja Radgona, due 3. aprila 1924.
Naročnina znaša za celo leto 42 Din, za pol leta21 Din,za četrt leta 11 Din, mesečnoSDin. inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
VI. Iet©r~
Za kaj se bopfmo?
„Mi vsi se borimo za gospodstvo; eni za gospodstvo cesarjevo, drugi za gospodstvo duhovščine in tretji za gospodstvo ljudstva“. (Bismarck v drž. zboru 26. nov. 1869.)
Kaj je namen našega boja? Mnogi, premnogi, so nas krivo razumeli. Kdor pa je čital „Mursko Stražo“ od 1. aprila 1921 do danes, ta dobro ve, kaj je namen našega boja.
Veliki Bismarck je zapisal: „vsi se borimo za gospodstvo“. Res je. In če je res, zakaj bi lagali?! Vsa politika stoji pod znamenjem gesla, ki ie postavljeno danes v zaglavje našega uvodnika.
1.	„Eni se borijo za gospodstvo cesarjevo“... Ne smemo vzeti teh besed dobesedno ; kajti cesarja nimamo. Beseda „cesar“ se lahko nadomesti z besedo „kralj“, „knez“ itd. To so nizke duše. Duše suženjskega pokoljenja. Včeraj je bila himna dneva: „Gut und Blut für unsern Kaiser, Gut und Blut für ’s Vaterland ...“ Danes pa je: Bože pravde, Ti, što spase od propasti do sad nas... — Ako pa bi prišel recimo „Mohamedov sin“, kak sultan in se proglasil za su-veréna na Balkanu, takrat bi taisti entuziasti (o saj se poznamo po knofih !) peli navdušene himne sandalom turškega sultana. Je tako, ali ni tako?! — Ta kasta, klečeplazna in podrepna se bori „za gospodstvo cesarjevo“. Pri tem je nič ne moti, ako ima polna usta fraz o narodnem jedinstvu, obenem pa blagruje dinastije — „Glücksburg“, „Ho-henzoliern“, „Habsburg“, „Battenberg“ itd. To je doslednost! — Kaj vidijo v teh „dinastijah“?! Prince in princezinje, kralje in kraljice, ki ne posegajo aktivno v politiko, skoro nič ne pomenijo, stanejo pa miljarde in miljarde ljudskega davka, ki se steka iz žuljev in znojev kmečkega in delavskega prebivalstva. Ta kasta je nam nasprotna.
2.	Dalje pravi Bismarck „drugi za gospodstvo duhovščine“. — Dobro je razumel svoj čas, kakor da bi živel danes med nami. Toda v XX. stoletju ni več tako-zvanega srednjega veka, ni več inkvizicij, ni gorečih grmad in ne velja več načelo „Namen posveča sredstva“.
Mi načelno nismo proti veri. Tudi ni enega edinega stavka v vseh šestih letnikih našega živ-
ljenja (M. Str. izhaja od aprila j 1919), ki bi govoril proti veri, katero smatramo kot temelj mo- I ralne kulture. Vera je fundament J vsake pravilne vzgoje. — Edino : v slučajih, kjer se je vera zlorabljala v politične svrhe, takrat j smo tudi mi v imenu splošne | morale rekli svojo besedo. !n je zaleglo. — Kristus je rekel : „Ljubite se med seboj!“ — Kasta pa, katero je Bismarck omenil na drugem mestu, uči v imenu Kristovem: „Pokoljite se med seboj!“ Takšna profanacija! — Kraljestvo božje ni od tega sveta, pravi evangelij, zato je abotnost, stremeti za zemskim kraljestvom v občutno škodo „nebeškega j kraljestva“, ki čaka od vekov , vekov na svojo jasno razlago. — j Misterij vere nam je svet, zato smatramo za lopova vsakogar, ki uganja z najvišjo etično institucijo, z vero, osobito s krščanstvom in njegovimi dogmami profano politično prostitucijo.
3.	„... in tretji za gospodstvo ljudstva“. Tu jej postaja. Ti-le „tretji“ smo mi. Državo sestavlja narod, ne pa j par porodic ali pa celo ena dinastija ali pa kak — stan. Mi ljudje smo država. Ljudstvo je I najvišji suverén, najvišja instanca; j edino narod naj odloča o sebi, ne pa par izbranih satrapov in diktatorjev. Ker smatramo državo kot javno lastnino nas vseh („res j publica“ — splošna, javna stvar), j zato zahtevamo, da bodi najvišji zakonodajalec ljudstvo. Edino ; ono odločuj v važnih zadevah, o trajnih zakonih in važnih, obveznih ukrepih.
Iz tega spoznanja, ki se je | rodilo že v časih „slavnih Habsburgov“ smo postali in ostali do danes — izrečiti republikanci, ki j priznavajo edino ljudstvo kot najvišjega zakonodajalca. Kot Slovani in špecijelno kot Slovenci odklanjamo čisto tuje ali od naših j krvolokov (Wilchelm Hohen- j zollern) izhajajoče dinastije, četudi so pomešane s slovansko krvjo; | odklanjamo kot izživelo institucijo. — Velika sedanjost je zabeležila s v svetovno zgodovino, kako je j padel prototip dinastične laži, turški prestol, kako so odšli gospoda Glücksburg iz Grške, ! kako se je Albanija odločila za J republiko itd.
* Za kaj se borimo? Za slo- j venstvo, človečanstvo, za veliko jugoslovansko federacijo in repu- P
bliko. Proti vsem nasprotnikom I bo naše delo lahko. Mi se ne j bojimo.
Tromba lahko zapoje.
ii lomu pruega četrtletja.
Po bliskovo je minulo prvo četrt-lefje novega leta in kljub raznim dogodkom, veselim in žalostnim se i nam zdi, da je bilo komaj včeraj , Novo leto.
Tudi četrtletno se sklepajo računi, da se pregleda aktivnost in pasivnost delovanja in gospodarstva. Za nas je ta pregled uspehov s splošnem zelo razveseljiv ker zaznamuje napredek v težkih borbenih okolščinah. Vse sile j so napeli naši skriti in javni nasprotniki, da ubijejo list in onemogočijo njegov vpliv. Ves ta gnjev, vse te intrige, laži, krivice, vse to pa je bilo j le olje na ogenj. — V prvem navalu je odpadlo nekaj naročnikov, očividno pod vplivom gnjusnih hujskarij, na~ rastlo pa je podesetoreno število odpadlih in ne mine skoro dan, da bi se ne oglasil eden ali dva nova naročnika.
Tudi inserenti so se sami od sebe pomnožili, saj Vam to priča vsaka številka. Uspeh inseriranja je radi velike priljubljenosti lista vedno zagotovljen.
Ker pa vsako podjetje stane denar, posebno v teh dragih časih se ima tudi naš list, ki od svojega početka (1.919) do danes ni imel zaslombe v nobeni banki, stranki ali strankarski instituciji vzdrževati sam. Kljub vsakojakirn oviram je bilo težavno delo vendarle izvršeno, četudi z neverjetnimi žrtvami posameznih sodelavcev. — Časopis, ki je bojno glasilo vseh, ki služijo resnici, iščejo pravice in ljubijo svoj narod — stane kakor vsaka vojna — denarja. D o- ' h o d k i lista so : 1. naročnina, 2. oglasi.
Naročnina je silno malenkostna. Celo četrtletje iznese komaj toliko, kolikor se plača v gostilni za en j sam literček vina! In koliko je ; še grešnikov, ki list čitajo, pa ne j plačajo! — Kar se tiče oglasov pa je naša oglasna tarifa v primeri z drugimi listi silno nizka. Polegtega j dovoljujemo stalnim inserentom večje ; popuste. To so torej dohodki lista.
Stroški lista pa so: 1. papir in tisk, 2. ekspedicija, 3. oglasna . taksa, 4. poštnina, 5. uprava in čisto nazadnje uredništvo, ki ima zelo ; skromne zahteve in veliko stroškov : za pisarno in poštnine, večkrat tudi za voznine.
Da pridejo skromni dohodki v ravnotežje z neprimerno visokimi izdatki, smo prisiljeni zvišati naročnino <■ za 10 dinarjev, kar pomeni toliko, da j stane vsaka šiev.lka 80 para, ako se po pošti naroči, sicer pa 1 dinarček za številko.
Zato se gotovo ne bo nikdo upiral primakniti k naši upravičeni potrebi j svotico, ki pravzaprav v primeri s ; protivrednostjo nič ne pomeni. — Pomislimo samo, kolikokrat po 10 j dinarjev se vsako nedeljo zapije in ' pokadi!! Prosimo pa, da cen j.
naročniki obenem s poviškom vpošljejo tudi eventuelno zaostalo naročnino!
Vsak naročnik naj se potrudi, da pridobi vsaj se enega naročnik a !
Program „Murske Straže“ itak vsi poznate. Krepko in brezobzirno udarja po zlu in korupciji in zastavlja svoje sile za poiitično samostojnost, za lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastiega slovenskega ljudstva. Vedno in dosledno zagovarja in brani vero, ki je temelj moralne kulture in poštene vzgoje. Lagali so vam, da piše „M. Straža“ proti veri, a na poziv, naj imenujejo en stavek, ki bi to laž dokazal, so obmolknili, kakor cb-rnoikne lažnjivec pred hladnim obličjem resnice.
Zato, skupaj prijatelji, da bo velik del naših skrbi začasno odpravijo«. Čaka nas še ogromno delo, ko bo narod stopil k volilni škrinjici in odločil svojo usodo. Takrat bo „M. Straža“ ostala na braniku za čiste življenske interese ponižanega in razžaljenega slovenskega ljudstva.
Prevrat 1918.
Prevratne dogodke v Mariboru .in tik ob naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini bom popisal v posebni knjigi. Pozive za podrobne podatke sem poslal osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem nehote koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem ozemlju osvobojevalne akcije in bi hotel prispevati s kakršnimkoli poročilom iz one dobe, naj mi to naznani, da mu pošljem okrožnico z vprašanji.
Prevrat pa je seveda potresel na slov. Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini tudi mesta in druge podeželske kraje, ki sicer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje, a se je po odločnem nastopu našega življa v njih vendar mnogo izpremenilo nam na dobro. Dasi takim krajem vsled nedovoljnega gradiva ne kaže posebej obelodanjati svojega prevratnega dela bi bilo vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni trud posameznika, ali cele občine. Tudi zadevna poročila po novinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva in še ta zdaj iz spomina.
V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam tudi to gradivo — seveda ako in kolikor ga pravočasno dobim — uplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društva in sploh vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta: naj pošljejo potrebne podatke na moj naslov v Maribor do 15. aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetja uradov, narodne svete, narodne straže, shode itd. Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svelov. Po vporabi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim
dobljenim gradivom v hranitev „Zgodovinskemu društvu“ v Mariboru.
Poročila naj bodo popolnoma nepristranska in naj jih podpiše več j oseb, ako le mogoče take, ki so so- j delovale ob prevratu.
Dobrodošle mi bodo fotografije, j slovenski in nasprotni tisk onega časa i (letaki, lepaki, časopisi), sploh vse, j kar je v zvezi z naširn osvobojenjem.
Imena poročevalcev bom navedel j v knjigi med viri.
GENERAL MAISTER. ;
®e®a®a®a »®oa eeoo®#© 0®®®* a®
RAZNE VESTlj
oa®©
doma in po svevu \
.Novo vlado, ki pa ima faktično manjšino, smo dobili. Njeno življenje ne bo trajalo dolgo. S tem je državna j kriza še povečana. V vladi so radikali : s Pribičevičevimi demokrati. — Vsi ; poslanci HRSS so prišli v parlament, četudi še niso vsi mandati verificirani, j
—	Stjepan Radić je bil po odhodu ; svojih poslancev v Beograd od odlične j osebnosti pozvan iz Dunaja v London, ! kamor je že odpotoval. — Perzijskega ! šaha so odstavili. — Grška je J proglašena za republiko. Dinastija | Glücksburg je odstavljena. Vlada za- ' gotavlja v svojem manifestu, da dobi j ljudstvo popolno svobodo in suvere- ; niteto. Uvede se senatorski sistem, j uprava se decentralizira in uveljavi se j proporcijonalni volilni sistem. S so- ! sednjimi državami hoče živeti v miru in dobrih odnošajih. Povsod se svita... Monarhije izginjajo . .. Ljudska volja, ki jo vodi trezen razum, zmaguje. — Tudi Albanija je proglašena za republiko. — V Franciji je zavladala strašna draginja. Vlada je odredila obširne protimere. — Urednika „Gor. Straže“ g. Leop. Kemperla so zaprli, ker je baje razžalil preprijazne karabinjere. — Vladna „večina“ šteje 127, opozicijska sila pa 156 članov.
—	Povodnji se pojavljajo po celern svetu. Ponekod so narastle reke visoko nad normalno višino ter si ubrale : druge struge. — Na Bavarskem so j ukinili izredna ljudska sodišča, vsled- j česar se.smrtna kazen z ustreljenjem nadomesti s kaznijo po žiljolini (franc, priprava za odsekavanje glave.) —- V Hittlerjevem procesu je dokazovanje zaključeno. Obsodba se razglasi te dni. (Glej najnovejše 1) — Na Francoskem imajo tudi novo vlado s starim vladnim programom — Vlada Kemal-paše (Turška republika) je dobila soglasno zaupnico. — V naši armadi upeljejo poljedelski pouk. Vendar enkrat nekaj pametnega. — Na Goriškem je volilni boj na vrhuncu. Prirejajo se živahni shodi. Volitve
bodo 6. aprila — Sestanek kraljev
na ljudske stroške se bode vršil letos poleti v Londonu. Sestanejo se angleški, španski, rumunski, italjanski in jugoslovanski kralj. — Celo Kumgira, narodiČ od 8846 duš so dobili od sovjetske vlade avtonomijo. Dva mil-jona Slovencev pa je podjarmljenih v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. — V suhi Ameriki, kjer so napovedali alkoholu boj na nož je lansko leto umrlo samo na zastrupljenju z alkoholom nad 300 ljudi v enem samem mestu, — Ljubljanski občinski za-stop • bo najbrž razpuščen. — V Araalfiju (Italija) so zemeljski plazovi ! in skale zakrili nad 100 oseb in mnogo hiš. Rešilna akcija je zelo težka. — Japonski parnik „Tokufuka Marn“ je trčil ob nemški parnik „Heimdal“ in utonil. Človeških žrtev je precej. Le 12 so rešili. — Dalay—-Lama, vrhovni cerkveni poglavar buddhistov (kitajska glavna vera, šteje več miijonov pripadnikov) je vsled raznih sporov pobegnil iz samostana Tašilumpo na angleško ozemlje. — Nemški poslanci, ki so se dosedaj slepo vdiniali velesrbski radikaliji so prešli v opozicijo. Njih prošlost ni prevelika reklama za bodoče volitve.
ZANIMIVOSTI
Učiteljica — Katehet. Vsled po-manjkanja katoliških duhovnikov, je bila nastavljena v Kraljevem Gradcu neka učiteljica za katehetinjo. Pred konzistorijem je napravila skušnjo in prejema enake dohodke kakor moški kateheti.
Štirikratna morilka. Berlinska policija je prišla na sled nevarnemu zločinu. Dvaintridesetletna soproga nekega sodnega nađfajnika je bila osumljena štirikratnega umora, krive prisege, falzifikacije listin in verižsiištva | ter vsled tega aretirana. Aretiranka je bivša bolniška 'strežnica. Obtožena je, da je svojega prvega moža, njegovega brata in njih mater zastrupila, svojega ’ drugega moža pa ustrelila. Vse te umore je izvršila, da bi se polastila deščine svojih žrtev.
Bodoča vojna bo v zraku. Najnovejša statistika izkazuje, da ima Francija 1542 letal s 36.605 vojakov, Italija ima 720 letal s 11.000 mož, Anglija 599 vojaških letal s 30.215 mož, Češkoslovaška 228 vojaških leta! s 3.426 mož posadke. Švica jih šteje 210 s 1200 mož, Belgija 189 s 1990 mož in Poljska 126 s 1700 mož posadke. Vendar pa te številke niso popolne, ker so se v zadnjih mesecih zračni kadri zelo pomnožili. Jugoslavija si je zgradila tovarno za vojaška letala v Novem Sadu. Tudi Romunija gradi takšno tovarno. Sovjetska Rusija ima ogromno letalsko armado. Bodoča vojna se bo tedaj
S*


Ko z milom gresta tja po poti, tri „čunke“ prišle so nasproti in z miiom „ZLATOROG“ sta brata oprala pujske vsega blata.
Pasite pri nakupu» sfa se Warn inoli ^ristai» „ZiaSepog**- mite S
_____________________(Nadaljevanje sledi.)
vršila v zraku, če narodi o pravem; času ne pridejo k pameti.
Izkopal si grob in se zadušil, s, strupenim plinom. Nekemu kmetu iz Ospa se je izgubi! osel. Kmetov sin ga je še! iskat preko bližnjega polja, kjer se je ob robu polja ob ; nekaj spotaknil in padel. Ko se je dvignil, je videi, da je zadel ob lopato, Ne daleč od mesta, kjer je ležala lopata, je bila sveže izkopana zemlja, poleg te pa je velika kamenita plošča pokrivala odprtino. Dvignil je ploščo in zapazil v jami mrtvega človeka. Ugotovilo se je, da je mrlič mladenič iz Hrovatinov. Vzel je z doma posodo s sladkim ogljem in lopato ter šel na rob zemljišča, kjer si je izkopal grob. Ko je bil gotov, je privalil veliko kamenito ploščo, skočil v jamo in jo zaprl. Odprtine je zamazal z ilovico, nato je zažgal golje in legel k večnemu počitku.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Nevesel je do dela? Ali se večkrat pojavijajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid ! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo ! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilje: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICÀ, DONJA Elzairg št. 325. (Hrvatsko.)
Kar Vi potrebujete, to je Elsa-fluid. To pravo domače sredstvo, katero precene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27’— Lekarnar E v g. V. Feil er, Stubi ca Donja, Elzatrg št. 326, Hrvatska.
Naročajte,.AOtražo“
DOPISI
Gornja Radgona» (Lokalna kronika.) V našem u r e d n i š t v u je bila zopet izvršena hišna preizkava, to je druga v kratkem času. Sodišče odredi hišno preiskavo radi trdovratne molčečnosti urednika, ki si je svest uredniške tajnosti. Razim malenkostnih beležk, ki se sporne zadeve niti ne tičejo ni mogla od pol 6. do pol 7. ure trajajoča hišna preiskava ničesar najti.. Sodišče bi moralo v očigled znane trdovratne molčečnosti urednika (glede-dopisnikov) že vedeti, da je vsak „uspeh" že a priori izključen. — Uredniški prostori „Murske Straže“ se ae nahajajo več v prostorih tiskarne Panonije, ampak v zasebnem stanovanji? urednika, grad Fünfkirchen (nasproti Pos baš). Uprava
opim.ee m gostilne
(računski
Kar-
oz. gospodarski oddelek, oglasi itd.) se nahaja v poslopju tiskarne. —- Mura narašča radi spomladanskega talnega vremena. Bati se je, da stopi ia svojih bregov. N ujno rabi m o v svrho vezave za arhiv in kroniko lista sledeče manjkajoče številke „Murske Straže“ letnik 1920, št. 3, 24, (30, 31) in 34;- dalje od letnika 1921 št. 35 in 36 ter od letnika 1922 samo .37. številko. Kdor bi katero navedenih številk imel se uljudno napro.ša, da nam iste proti event, odškodnini odstopi. — Da v-č n e m u o b I a s t v u : Mi poznamo pravilnik št. 116, čl. 25 in tarifno postavko 5 (ur. list št. 113) zato se čudimo, da se zahteva za pojasnilo o davčnih vprašanjih, ki se je dalo ustmeno taksa Din 20’—, kateri znesek danes že nekaj predstavlja. Katri gre denar mi naj pojasnijo gg. uradniki tukajšnje davkarije. Drugič pride drugo vprašanje. — Prizadeti. — Obrt n'a z a d r u g a II. s k u p i n e ima v nedeljo,
Kolečka Ivanovič:
V
Študentje.
(Novela.)
(Nadaljevanje.)
Čoln je kmalu izginil v temnih sencah ob obrežju. Počasnih korakov, s težko vestjo in potrtim srcem je šel Kovač po visokem obrežju proti mestu. Takrat je nekaj zatrepetalo, nekaj mogočnega je planilo na dan in valovalo po zraku; na stolpu je težko udaril zvon, zadonelo je nekako čudno, klikujoče in proseče; zopet enkrat in potem še večkrat; nekje je gorelo. Danilo se je vzbudil iz premišljevanja in pogledal okoli. Ne daleč od prvega mosta se je dvigal plamen skozi streho, gorelo je s tistim strašno rdečim plamenom, ki napravi obraze tako čudne, krvoželjne; gorelo je visoko gor pod hladno, modro nebo ter ga barvalo s tajinstveno krvavo barvo, ne s tisto lepo rdečo, katero opazujemo pri zatonu solnca; zraven je prasketalo in pokalo. Težek, gost, oljnat dim se je valil nad plameni in zakrival luno, da se je samo včasih prikazala in rahlo obsijala zemljo ...
— Vojašnica gori; si je mislil.
Zunaj okoli poslopja so stali vojaki z nasajenimi bodali in niso nikogar pustili v bližino, kajti tam je vsak
čas eksplodiral zaboj patron in z velikim pokom spremljal enakomerno prasketanje lesa. Čez ulico pa je biio položeno polno cevi, od katerih je curela voda. V drugem kotu pa je delal parni stroj z x'elikim hrupom in piskanjem, kot da se misli sedaj in sedaj razleteti. Preko mosta so drveli ljudje v velikih skupinah, se križali, kričali in tresli. Pri vsakem poku se je razlegel tanek ženski krik; vse se je balo, toda gledali so.
Oglasi se v noč glasek neke deklice :
—	Vi gospod, veste mogoče, kdo je užgal?
—	O, Vi gospodična tudi tu? Nevarno je, ne; tega pa ne vem.
—	A, še to vama ni znano? je dejala debela soseda — meni pa je, meni, študenti, kuga jih naj pobere, neki zatelebani boljševik).
—	Komunisti ? Mogoče, od Vidovdana se že s policijo tepejo.
—	Kaj ne, da bi jih bilo treba obesiti?
—	Je že dobro tetka. Moj Bog, sedaj je počilo! Pojdimo gospodična proč od tod.
—	Ne, ne grem, toda ubogi so vendarle tile ljudje, saj...
V tem je Kovač odšel, čez most so drveli ljudje in se stiskali, tako,
d a je Kovač komaj prišel čez. Vsi so govorili o zločincih, banditih, tako, da mu tekel nenavadno bodeč znoj s čela. Po mestu so ugasnile luči in po ulicah je bila tema, električna žica je pregorela. Hiše so sanjale, okna so bila temna, le ona v višjih nadstropjih so se lesketala v luninem svitu, ki je postajal zdaj svetlejši, zdaj bledejši, včasih pa čisto zatemnel. Tu in tam je cvrčal kakšen cvrček, ali se je utrnila kaka zvezda; listje je na drevju šumelo vedno enakomerno in tiho... Tam na obzorju pa se je dvigaia rdeča zarja, ki je sevala s svojim čudnim svitom. Strehe pred njo so bile rdeče ter posejane z raznimi figurami, ki so se režale in spakovale v svoji krvavi podobi. Ljudje na mostu so bili čudni, so se premikali, dvigali, padali in izgledali so kakor da se pobijajo. Kovač je pogledal nazaj in se prestrašil, zdelo se mu je, da segajo po orožju ter kažejo za njim. Oni so vrveli in skakali in mahali z rokami; cela masa se je zibala, kot klasje v vetru in gledala s izbuljenimi, žarečimi očmi. On pa je tekel in se ni oziral; nasproti mu je prišel človek, oba sta se zaletela drug v drugega, nato odskočila in vsak je nekaj zamrmral.
—	A, ti Muki?
—	Danilo ti?
Več nista govorila, šla sta naprej, naprej. Nekaj neznanega jima je ležalo v duši in zato sta hitela. Kovač je zvonil dolgo časa, predno je prišel stari, grbavi hišnik in otvori! vrata. Po stopnicah je bilo temno, skozi okno pa je žarela ona čudna rdeča zarja in se igrala na nasprotni steni. Povsod je dihala motna sopara, ki je dušila. Vse je dišalo po nečem čudnem, žarečem, kar je moralo biti skrito nekje v temnem koridoru in čakalo v kakem kotu. Čisto neslišno je stopal, se oprijemal stene ter odklenil vrata svoje sobe. In glej; na oknu je videl obrise pravokotnikov v bledi barvi ter se razveselil, legel v posteljo in gledal skozi okno. Zunaj je sijala luna in odsevala od zidu onkraj ulice, nad hišami se je pa dvigale modro, z zvezdami posejano nebo.
Tudi tu mora biti tisti pogoriščni duh, si je mislil. Prav v tistem trenutku je zadišalo po ognju, po smodniku in zvezde so otemnele, hiše zunaj so postale krive, mize in stoli so imeli vijugaste noge. Še postelja je postala drugačna, zverižjena in vroča. Odejo je vrgel na tla, sc obrnil od okna ia zamrmral:
dnej6. t. m. svoj redni uradni dan vgostilni A. Horvat. Začetek ob 8., konec ob 12. uri. Dnevni red: Sprejemanje učencev in uproščenje vajencev, ki so svojo učno dobo dovršijo — Fr. Jančar m. p. načelnik. — Za konjsko dirko v Ljutomeru se zbirajo prispevki. V interesu konjereje je, ako premožnejši eimveč prispevajo, da zamorejo biti dobri konjerejci nagrađeni. Zbirko vodi g. Al. jurša, navdušen konjerejec in dirkač.
.Gornja Radgona. (OkoFca.) Spoštovani naši obmejni stražniki, so povsem hvale vredni možje, kakor sem se sam prepričal dne 19. t. m. na dan sv. Jožefa, ko so spremljali na zadnji poti pogojnega Jožefa Klobasa, blagega mladeniča, ki je umrl v bolnici mesta Radgone. Ko truplo pripeljejo na most, da ga popeljejo na našo stran, so mu takoj naši sosednji nemški stražniki izkazali zadnjo čast kakor se spodobi, hvalo njim. Ko pa dospejo pogrebci do naše slavne obmejne straže, je kar začel naš dičen finančnik se prigibati proti mrliškemu vozu, in si ogledovati, če gotovo pe-Ijajo umrlega. (Saj zato ima svoj zakonski predpis, ki ga mora izvršiti. Op. uredn.) Mogoče se je naš strogo natančen finančnik mislil, da peljajo poln mrliški voz vžigalic ali sladkorja iz Nemške Avstrije? (Se je tudi že zgodilo ob mejah. Op. ur.) In tudi naši nad vse spoštovanja vredni stražniki, ki so tistokrat stražili, niso bili tako dobri, da bi svojemu pokojnemu sodržavljanu izkazali poslednjo čast, kakor so to storili nemški obmejni stražniki, ki se vedno vzorno in taktno obnašajo. Svetova! bi torej tistim možem naše straže, ki so tistokrat stražili in vsem ostalim, naj gredo po mostu naprej k nemški straži učit se takta, ki jim zelo primanjkuje. Bog daj rajnemu večni mir in pokoj, našim stražnikom, kateri so ob času prevoza stražili pa naj drugokrat pripeljejo primerno količino dostojnosti, da bodo ob mrliškem vozu in po pregledu istega znali izkazati čast mrliču, kakor se to spodobi in je predpisano. Posebno pa, če je pokojnik naš sodržavljan. — D. Sernec, opazovalec na mostu.
Ormož. Kaj je g. Bende zagrešil pred 12 leti v Ormožu? Na praznik sv. Marka, ko so Črnogorci zavzeli Škadar je izobesil raz posojilniške hiše srbsko zastavo (obrnjeno barve slovenske trobojnice) in črnožolti pe-tolizniki, ki so danes besni živijokri-čači, so ga naznanili . . . Pri dr. Geršakovi posojilnici je odkril velikopetno lumparijo, o katerih hranimo še pisma in akte, ako koga zanima . . . Potem se je bavil v svojo zabavo s spiritizmom in se branil proti „Štajercu“, ki ga je zmerja! za „privandranega kranjca“ in mu dal druge, mariborskim maniram precej slične naslove. To je zakrivil in društveno je deloval, kar najdete lahko v „Slovencu“ leta
PALM.
UMIIEVE PETE IH UM13EVE PODPLATE
nosijo deca in odrastli, ker so isti trajni, poceni in ugodni za nošenje
POLITIČNI PRE3LED
Stjepana Radića,
ki so ga razni elementi napadali ter naperili proti njemu sistematizirano gonjo, ki je še pametne ljudi spravila s tira — sedaj hvalijo in upoštevajo. To pa je strah pred najbližjo bodočnostjo, ko bo govoril — narod. — Republikanska misel, ki ima svojo jedro v kmečkih in delavskih slojih (tudi uradnik je delavec!) slavi svoj triumf. Narod bo obsodil absolutizem in satrapizem ravnotako kakor vse one, ki so med narodom slepomišili z avtonomijo in republiko pa tudi obenem blagrovali monarhijo in kulučili centralizmu.
Program Radičeve stranke.
„Wiener Morgen Zeitung“ je te dni prinesia Radičevo izjavo, da si je njegova stranka postavila kot nalogo, podpirati vlade, ki se bodo boriie proti vsaki korupciji, in odpraviti vsako nasilno politiko. Radičeva stranka noče nobene revolucije in se hoče boriti z ustavnimi sredstvi. Zahteva pa svobodne nove volitve in rešitev vseh spornih notranjih vprašanj potom plebiscita.
Mnogo rezervnih častnikov
Slovencev so povišali zadnji čas, dasi bi io že morali davno storiti. Tik pred volitvami pri nas dežuje povišanj, napredovanj in ordenov, kar jasno kaže, kako smešna je politika srednjeveškega cesarskega sistema, ki „po najvišji milosti“ povišuje šarže in nje „ordene“, da si eventuelno pridobi umetne patriote. Pomirite rajše kruleče želodce uboge uradniške raje in jih pustite v kaplarskih činih, se nihče ne bo jokal. Prišel je zopet 1. april in marsikateri „k. k. Reservehauptmann“, danes rezervni kapetan prve ali druge klase — čuti, kako mu je pajek napredel mreže po njegovem drobovju.
Nikola Pašić
je ostal brez garancij za volilni ma-dat. — V Davidoviču, enem najboljših demokratskih politikov ima hudo konkurenco. — Nekateri ugledni radikali, katerim se je politika nasilja zagabila so izstopili iz radikalnega kluba. — Pašič, ki apelira na narod, naj on razsodi — bo prišel na svoj račun. Res: Svaka sila do vremena.
1912/3; dasi je bi! samo za kratek čas komandiran v Ormož, si je pridobil naklonjenost vsakega poštenega Slovenca. Črnožolti petoiizci od takrat ga še danes sovražijo, ker je bil že pred 12 leti navdušen Jugoslovan in energičen kuiturni delavec.
Revizija vseli inozemcev, ki so zaposleni v industriji in obrfih. Po ukazu gosp. Ministra za socijalno politiko z dne 18. t. m. R. br. 147 se poživljajo vsa podjetja in male obrti, ki zaposijujejo inozemce, naj predložijo najkasneje do 4. aprila 1.1. sezname tujih državljanov, katere zaposlujejo. Seznam mora vsebovati:
1.	ime in priimek. 2. Rojstno leto in kraj. 3. Dan nastopa službe. 4. Katera oblast je izdala dovoljenje za bivanje oz. zaposljenje ter za katero dobo. Navesti je tudi štev. od'oka in datum. 5. Kakšno delo opravljajo. 6. Državljanstvo in narodnost. Ta seznam je treba predložiti tukajšnji inšpekciji v treh i z v o d i h do najkasneje 4. aprila t. 1. Inspekcila dela bode napravila v zmislu zgoraj cit. ukaza revizijo in bode v slučaju, da ne bi bil dotični inozemec dovoljenja ministrstva za socijalno politiko oz. če se bi ugotovilo, da ie drugače zaposlen kot navedeno v dovoljenju, se bode podjetje jkaznovaio radi kršenja § 103 zakona o zaščiti delavcev po § 123 t. 10 cit. zakona na globo do 3000 Din in se bode dotičnemu inozemcu prepovedalo nadalnjo zaposljenje ter izročilo politični oblasti v izvršenje. Podjetja, ki so naprosila za tubivanje inozemcev in nimajo še rešitve, morajo predložiti potrdilo politične oblasti kjer so predložili prošnjo. — Inspekcija dela v Mariboru, dne 27. marca 1924. št. 300/T.
Fantje, pozor! Raspis. IV. Peša-dijska podoficirska šola v Zagrebu sprejema 5. maja tega leta gojence iz meščanstvarin iz vojske. Kandidat iz meščanstva mora izpolniti sledeče pogoje in podnositi sledeče dokumente : 1. Da je državljan Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokazuje z domovinskim listom. 2. Da ni mlajši od 17 niti starejši od 21 let, kar dokazuje krstnim listom ali pa potrdilom, ki ga podpišeta 2 meščana in potrdi županstvo. 3. Da je dokončal najmanj ljudsko šolo, kar dokazuje z šolskim spričevalom. 4. Če kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora z nravstvenim spričevalom dokazati, da je dobrega vladanja in da ni sodnijsko
kaznovan, kar potrjuje županstvo oz. policijska oblast. 5. Da ima dovoljenje od starišev ali pa varuha, da sme vstopiti v šolo, katero potrjuje županstvo oziroma policijska oblast.
6.	Da ni oženjen, kar potrjuje potrdilom od cerkvene oblasti aii pa županstva. Kandidati iz meščanstva prijavljajo se preko komandanta vojnega okruga, na katerega teritoriji živijo, oni iz Zagreba neposredno komandantu šole. Lastnoročno napisano prošnjo za sprejem v šoio kandidati izjavljajo, da pristanejo na vse pogoje predpisane v „Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru“ a k tej prošnji prilože vse predpisane dokumente. Prošnja in vsi dokumenti morajo biti kolekovani po Zakonu o ko-lekovanju. Kandidat iz vojske mora izpolniti sledeče pogoje: 1. Da je dovršil regrutsko šolo. 2. Da je od njegove komande priporočen kot dober vojak. 3. Da ni bil niti pod sodnijsko preiskavo, niti obsojen. 4. Da je dovoljno pismen. 5. Da ni oženjen.
6.	Da ni starejši od 23 let. 7. Če še ni navršil 21 let mora imeti dovoljenje od starišev ali varuha, da sme stopiti v šolo, katero mora biti od županstva potrjeno. Kandidat iz vojske javlja se po članu 18. Uredbe o podoficirskim školama (S. V. L. št. 2 1924). Prošnje vseh kandidatov sprejemajo se od danes pa od 30. aprila t. I. Vendar je potrebno prošnje poslati čimprej, tako da bi se imeio dovolj časa jih popraviti v slučaju, če bi se kandidatom vrnile na dopolnitev radi pomanjklivosti ali nepravilnosti. Prijavljeni kandidati, ki izpolnijo pogoje, dobijo pri pristojnem vojnem okrugu brezplačne vozne listke za pot do Zagreba. Vsi prijavljeni kandidati, katerih prošnje ne bodo vrnjene iz te komande, so uvrščeni med kandidate ter morajo vsled tega osebno priti in se javiti komandantu šole v Zagrebu dne 5. maja t. 1. ob
7.	uri zjutraj zdravniškega pregleda in rešitve o sprejemu v šolo. Kandidatom ni potrebno čakati posebnega poziva za prihod, temveč se imajo pravočasno javiti komandantu svojega vojnega okruga, od katerega dobijo brezplačno karto za vožnjo. Te brezplačne karte bodo komandanti vojnih okruga izdavali samo onim kandidatom, katerih dokumenti ne bodo vrnjeni iz te šole. Kandidati, kateri ne bodo sprejeti, dobijo od te komande brezplačno karto za vrnitev domov.
Vsi kandidati morajo pred odhodom v šolo urediti svoje obiteljske zadeve, ker po sprejemu takoj v isti ostanejo. Šolski tečaj traja dve leti. Po končanem tečaju se gojenci razvrste v pohotne polke kot podoficiri podna-redniki, kjer služijo dalje za povišanje. Po novem Zakonu o Ustrojstvu Vojske so podoficiri zelo dobro plačani, tako n. pr. naredniki vodniki imajo lahko letne plače do 10.980 Din in poleg stanovanje, hrane in obleke še doklade na draginjo. Oženjeni podoficiri imajo poleg plače še doklade na stanovanja, doklade na sebe in svojo obitelj. Podoficiri imajo tudi pravico na pokojnino, katera more doseči višino plače v aktivni službi. Po novem zakonu vsak dober, priden in sposoben podoficir lahko postane tudi oficir in v oficirskem činu lahko napreduje do čina polkovnika. Iz pisarne štaba Komande IV. Pešadijske Podoficirske šole. Št. 742 od 2. marca 1924 v Zagrebu.
Najnovejše vesti.
(Na podlagi izv. poročil M. Str.)
V Hitlerjevem procesu se je 1. t. m. izrekla obsodba, po kateri je Ludendorff oproščen, medtem ko so dobili Hitler, Pöhner, Krichel in dr. Weber radi veleizdaje po 5 let trdnjavskega zapora. Drugi so bobili manjše kazni. Vsi so obsojeni v povrnitev stroškov.
Skupščina v Beogradu
je odgođena. Najbrž se vrši še samo ena seja, nakar je slava sedanje skupščine postala preteklost.
Lord Curzonov svak
Oswald Mosley je prijavil svoj vstop v Macdonaldovo Labour Parly, kar vzbuja splošno pozornost.
Velikanske povodnji
so izbruhnile na vzhodnem Slovaškem in v Karpatski Rusiji. Ponekod so železn. zveze pretrgane.
V Nemčiji
se je začela grozna volilna borba. Kandidatje so že proglašeni.
Vulkan Stromboli
je začel včeraj (1. aprila) strašno bruhati. Goreča lava teče proti morju.
Urednost tujega denarja.
Zagrebška borza od 3. aprila 1924.
1 dolar	80	Din 50 para
100 avstrijskih kron — „	11	„
1 čehosl. krona	2	„	39	„
1 engl. funt	346	„	50	„
1 italj. lira	3	„	52	„
48 miljard nem. mark 1	„	— „
100 madž. kron — „	10 „
1 franc, frank	4	„	47	„
1 cekin 20 kron	300	„	—	„
1 Švicar, frank	14	„	15	„	>
1 rumun. lei	—	„	40	„
Čuvajmo materi Sloveniji slovensko lice!
ni si soseda kar ti povem ako rabiš
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, tiskanine (druck) cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermecki v Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. CBlilbl zastonj.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
L A • ,1««« »» Msn:xis itknnninS MiiifS II daje raznovrstna posojila in	račun ček. urada St. 13.1»
obrestuje flöge po nojuisji obrestni men f iipiačuje dvige br« odpovedi.
«sr. z. z n. z.
Cena
Čakovec, 3.
Pš«a I-a Brste od k inaici H-a srsts » ..
Zito rž	„	*
Kuruza	„	„
Ječmen	„	„
Zob	„	„
Fižol pisani „ „ „ črešnjevi „ „ » beli „ »
žita.
aprila 1924.
1100	do	1700	po	q
900	„	800	„	„
800	„	820	„	„
900	„	930	„	„
1000	„	1100	„	„
900	„	950	„	„
1400	„	1450	„	„
1600	„	1700	„	„
1700	„	1500	„	„
ZABAVNI KOT
Pomota.
Bojazljiv mladenič (snubač, reče bogati vdovi, ki ima lepo hčer) : Draga gospa Mlinarjeva ! Samo od vas je odvisno, ali bom srečen v življenju ali nesrečen. Dajte mi pravico, delati za vašo hčerko, pravico, odstraniti vse moreče skrbi iz vašega srca, pravico, napraviti njej dom, pol solnčne jasnine ...
Vdova : Predragi ! Kako dolgo sem že želela svojemu ljubljenemu otroku — takega očeta !
Edina na svetu.
—	Jaz čujem, da hočete Vašo srčkano strojepisko poročiti. Čestitam, gospod, kolega i
—	Hvala. Ona je namreč edina ženska na vem grešnem svetu, ženska, ki si pusti od mene kaj — diktirati!
Ljubezen in pečenka.
— Da, takrat, ljubi Viktor, si me ljubil. Dobro se spominjam, ko sva
sedela v vrtni lopi vsa srečna in blažena in južinala pečenko. Po vsakem grižljaju si mi dal poljubček. Štela sem jih, štela natančno : bilo jih je 45.
— Dragica, to je sedaj nemogoče. Saj veš, kako male so pečenke!
UREDNIKOVA POŠTA
(Od 27. marca.)
Ormož. Je že v „poglavju o trhli veji“ (zadnji uvodnik), zato ni vredno zadeve znova zmešati. Članek je vzbudi! odobravanje in tudi ogorčenje, dasi sem jasno povedal, da bi ves Izrael padel po meni, ako bi j a z začel raziskovati razne romane, kar pa mi niti v glavo ne pade. Drugo pismeno. ----- Dopisnik „Avtonomista“ Križevci. Pošljite nam poročila v svrho važnega skupnega dela. — Apače. Pridite osebno. Sem sedaj stalno doma. — Raznim. Pišite pridno. Kar vam je nejasno, dvoumno ali se vam zdi krivično ali nepravilno — vse sporočite. Dopise, ki zadevajo osebe tega ali onega stanu podkrepite z dokazi. Le tako se zamore resnica uveljaviti.
(Od 3. aprila.)
Gornja Radgona. Izročeno orožništvu. O stvari še spregovorimo. — Slatina Radlnci. Je dobro. — Glede organizacije pismeno.
—	Apače. Le osebno ; prihod bom javil pravočasno. — Križevci. Ako bo potrebno, pride. Nekaj drugega! — Ormož. Jim bomo že zakurili. Ne opešajte v delu vsi enako-misleči ! — Dolnja Lendava. Dotični dopis je bil mistificiran. Krivica, storjena nevede, se bo popravila. — Ljutomer. Podatkov je dovolj. Kljub hišnim preiskavam v tiskovnih pravdah je ves materijal že davno izven Gornje Radgone na kompetentnem mestu. O vseh malverzacijah izide poseben članek. Prizadeti si ob odkritju razmer na posestvu Ahrenberg ni upal reagirati, kar pomeni dovolj! — Maribor. Še kaj! Pa kratko naj bo po vzorcu rubrike „Doma in po svetu“.
— M. Sobota. Sledi pismeno. Ni vredno odgovora in škoda črnila. — Vsem. Neobjavljeni dopisi pridejo po možnosti.
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
IMALI OGLASII
•	Do 20 besed e
•	SDln, vsaka
•	nadaljnabe-
•	seda 50 para e več.
Lepo malo, posestvo,
zidana hiša z gospodarskim poslopjem. Vinograd, sadovnjak, njiva, travnik, pašnik in gozd. Vse zraven pošte in cerkve pri Mali Nedelji se proda. Več pove Vatro Kosi, Makole, p. Poljčane.
tlsmnnniba na 3 rede se takoj poceni Ilurltltllllilu proda. Vprašati v upravi „Murske Straže“
pridnega, vestnega sprej-rVSSPCÜ mem takoj. Plačilo po dogovoru. — KARL SCHMIED G. Radgona.
skoraj novo se odda takoj po primerni ceni. Vprašati na upravo pod „Pohištvo“.
Stavbeni prostor
z lepim vrtom na najlepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.
Strojepisni pouk
daje Hilda Kovač, Maribor, Krekova ul. 6.
Častna izjava.
Podpisani obžaljujem neresnično govorjenje v moji pijanosti zoper gostilničarja g. Pučka, da je imenovani ukradeno meso kupoval od vajencev g. Vaupotič-a.
Prosim ga tem potom odpuščanja.
NASOVA, dne 27. marca 1924.
Franc Žagovec,
Naroiaite
Hursts© Strai©
Barvajte^
pirtihe le z I
mpM
$IEWM
@8111888881888888811888888588®888888S88§§88§i8888Si88888«
e®	»o
S Na »s dospelo!
la amo dospelo! ~
• Enostoipna o Petitvrsta » ali njen pro- 9 štor 1 Din e 50 p. ®
y«	več jagnedovih
iPf®! §Pg©Cli§il hlodov za deske. Več pove g. Stane Cividini, brivec Sornjs Radgona.
Prihraniš najmanj 15% denarja,
če kupiš deske, late, tesan les, apno, cement, cementne izdelke, priprav za studence, železo, pleh, zičnike itd. le pri domačinu V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru.
gostilna in mesarija z ledenico, gost.
vrtom, 3 orale zemlje, gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju in s popolnim inventarjem se radi družinskih razmer poceni proda iz proste roke. Posredovalci izključeni. Vprašati direktno pri pos. Ivanu Vaupotič, gost. in mesarju Podgrad, G. Radgona
Starejša sobarico stlrÄ pö°-
nuđbe na hotel Sterman Ljutomer.
I Fnlato in poletno blagi ! |
•0	_	e«
«a	Sukno za moške, volneno blago za ženske	*»
obleke od najcenejših do najboljših vrst. Velika	«®
izbira svilnatih robcev, prvovrstnega zešitega	«®
»!	perila in čevljev vseh vrst. — Kupujejo se	••
«j	jajca, maslo in vsi poljski pridelki vedno
po najboljših dnevnih cenah. — Prepričajte	•*
22	se o (enih in oglejte si zalogo trgovine	**
J	mmSEHčae, ljutome« m hm ibi |
I ®ll8ggg|888888888SS8SI8888»IS988888888888888888888188888#
' Na novo dospelo ! j
Prvovrstna banatska moka za Veliko 8
noč. Pri odvzetju celih vreč znatno znižane cene. Trgovci, peki in kramarji dobijo brez-konkurenčne prednostne cene. Vse druge vrste moke in tudi sol, riž cement itd. imam
vedno v zalogi.	|
L Škerle® m. p., O. Radgona. I
Posamezni posiik
v knjigovodstvu, korespondenci in stenografiji daje Kovač, Maribor, Krekova ul. 6.
I	É# S i	P% |ll «sp £	Vaše potrebščine «©vodo-	1
I	fp| È	]M$ fOf 1 i fr*	šfega spomladanskega en	1
I	m	v	ma	,eSnega b|aga WSeh pri	f
9	znani domati trgovini	i
Jožef Farkaš, s». Mj ib slamici |
boi
K Priporoča poljska in vrtna semena, pristno deteljfao I seme in najboSJše Weicerske motike. Kupuja jajca, I maslo, basier, fižol vedno po najvišjib dnevnih cenah.
I
1
i
IVAN KOVAČIČ
taštu MSta itn. 10	nasproti Cirilove tisi.
PREJ V RAS3@OKI
Velika zaloga stekla porcelana, lipe za okna, ©gledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Ifilliiiilii Vse po najMžii ceni»
Tosila šn solidna postrežba
Poskusite- in prepričajte tel