jut'* '
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE Nj
iE PODPORNE JEDNOTE
ÜMkittt «k «»»mito
«MT a. Lavada)* Av*

Offtss ot Publtoattub SSSt Houlk Li«»Mt Am T*i»|ihoM. gwskwsi} «m
■YEAR XXIV.
Mi oo
KUSKA ISKAKA IA V CHICAGO
. in tožbe spremljaje don-»tsko volilno kaaHMmjo. 2u-Thompnon toži protikaadl-za $100,000, ker ma oči-
leverbe
igo. — Cirkus repUblikan-lin demokra/teke primarne »ke in aldermanake volilne inje v Chicagu je vedno Kot po navadi,'se že ogla-i, ki rušijo hiše kan->v in tožbe rsdl obrekova-folilni shodi v teatrih pa več zabave dbčinatvu kot ir»ke burleske in komike, ni malo v mestu, loči od torka na sredo je podrla zadnji ponč in kila Sipe stanovanja demo-
Aecsptsnc? for m»iliriK «t
n, it i si tk» a-s^n» CMcafP, MI., éetrtek, 12. februarja (Fab. 12), 1981.
AM ml
* mm* «,
STEV.—NUMBER 36
lor la eeeMon 1108, Act of Oct. I, l»lt, authorUsd sa Jasa
Sodnik dobil ukor od odvetnikov
Obtožen je bil, da se je nespodobno izrazil proti nekemu open, šaparju
Chicago. — (PP) — Cikaš ka odvetniška zbornica je dala u-kor sodniku Harry M. Fisher ju, ker je kritiziral Open Shop Employing Printers' Assn. Kritiko je izrekel o priliki obsodbe nekega uradnika te organizacije, ki je poneveril večjo vsoto denarja.
Sodnik je takrat dejal: "Ako bi mogel, bi prav rad obsodil vse tiste ljudi, ki podpirajo gibanje za odprto delavnico in so člani te organizacije, na isto kazen kot tega obtoženca. Ti niso nič drugega kot skupina zarotnikov, ki ustvarjajo razdor in tako o-gražajo javni mir."
Odvetniška zbornica, ki ni še nikdar protestirala proti izjavam notorlčnega protidelavske-

tanskega alderman&kega
Idata Bernharda J. Zintaka wardi. Raztreiba je vrgla ca in njegovo družino iz flje, toda ranjen ni bil nlh->mba izvira iz politične tek-
I Milici ju preiskuje. [>an Big Bili Thompson jf »k naznanil na svojem vo-shodu v Adelphf teatru, vložil tožbo za $100,000 od-line radi kriminalnega o-) vanj a proti evojemu proti-» Matu, sodniku Jolhnti H. Ly-)dnik je prejšnji dan na \m shodu v teatru Appolo il, da je župan zapravil ve-vsoto denarja, katero je za žrtve povodni v Miaeis-m dolini leta 1927. Lyle I župana, naj «a toitf forajžo, ker potem^bo lahko tal svoje trditve. Ko je žu-laznanii, da je že odgovoril
mnenja, da so 'bile Fisherjeve opombe nedostojne in bi jjh kot .sodnik ne smel izreči.
Diskvzija o zavarovanju proti brozposolnosti
Državna zbornica v Wisconsinu ima pred seboj tri predloge
Madison, Wie. — (FP) -Nenavadni spektakel se nudi v državni legislaturi, kjer razpravljajo o zavarovanju proti brezposelnosti in se ne morejo zedi-niti, katero od treh predlog bi sprejeli.
Dočim reakcionarni poslanci /kažaje Mazali, i Kadarkoli sa o-meni vpraianje o zavarovanju proti brezposelnosti, kar imenu-
jejo "dole," ki je nekaj neame-bo, je pripomnil, da ve vjriškega, je skoro gotovo, da bo j, da ne ibo ddbil odškodni-Jena izmed treh predlog spre-
er sodnik Lyle je suh kot
fena miš in vleče svojo pla-tri mesece naprej, toda tule prepričan, da spravi sod-[v zapor ali pa v norišnico.
jeta.
Grovesova predloga, s katero administracija najbolj soglaša, je Izdelana po načrtu predloge, ki jo je sestavila Ameriška aso-|a, Thompson in Lyle, vodi- ciacija za delavsko zakonodajo. )evno shode v znamenju clr-jTa predloga predviduje, da vsa-Prvi vodi oslička in drži ka industrija prispeva 4% od it v roki ter ae norčuje iz*svojih dohodkov v zavarovalni tndidata, drugi pa ima pri I sklad. Povprečna podpora iz te-na odru strojnico in gangeš- ga sklada naj bi bila $1*0 na
iške in razlaga, da je Big Uvezniik gangežev. Zupan
j, <ia je Lyle "nut" ali pria-hjenec, Lyle pa pravi, da Je 'veliki jumbo" in "quack" >ar). Tako ae obkladata s iki vsak dan — poslušalci se k jejo in ploskajo obema.
h^ina pomaga brezpoeel-
ni m
irnsburg, Pa. — "Ako bi |»ii*ki magnati storili toliko niljenje brezposelni kot u-t«''iaj bi sc situacija kmalu L1 'I;»" je izjavil Jame» ' <«'» li*ifislativnega odbora Mm<' železniških kurja'
lt<i»urg*ka divizija bratov ji* odredila petdnevnik, da I »omaga brezposelnim čla-I do dela. Kadi tega regular-fa|"."leni kurjači izgubijo I >•»'» na mesec. Med ^'»kurjači prostovoljno do-|"Jo žrtve, da se omili ["'•' Inost, niso železniške "iti malo (»opustile in mjfc-ki m i.«tem je *e vedno •javi.	,«1x02191
dan, toda brezposelni delsvec je upravičen do te podpore samo trinajst (ednov v letu.
Nixonova predloga se veliko ne razlikuje od Grovesove, razen da ,'odjemlje del bremena delodajalcem ln ga nalaga državi.
Predloga, ki so jo predložili socialisti, predviduje $26 maksi-mslne in $16 minimalne tedenske podpore, ki se lshko zviša ali zniža z ozirom na Število o-seb, ki so odvisne od delavčeve-gs zaslužka. Podpora se izplačuje ves čas, ko j* delavec brez dela in v zadevni sklsd prispeva država polovioo, drugo polovico pa delodajalci. Tudi ta predloga ima mnogo podpornikov.
•*lru /shranjen vstop V Združen« države p»it. Mich. — Ker Je izra-
[")< ftimpatije napram eo-^ladi, so oblasti prepo-| '¿ordon Gascadenu, po-mu poročevalcu za "De-|N«wsM in druge ameriške *«top \ /združene dr-
r<-»dea ni ¿lan komunistične niti ne propagira ['■*»"« "trmogiavljenja ame-
li : *** 'VH^H
1 « vzlic temu amatrajo A4r~ga prek ur u ha in ao
"•'•ranile vstop.
IlUnolska zbornica odpravlja aa . haškl zakon
Springfield, III. — Nižja Zbor-niča lllinoiske legislsture Je 10. t. m. odglaaovala s 91 proti 66 glMovom za odprsvoudržavnega prohlblcijekega zakona. Voiilci države Illinois so ae s veliko večino izrekli za odpravo tega zakona pri referendumu zadnjo jesen. Mnogo auhačev v zbornici se Je pokorilo mandatu ljudstva ia glasovalo sa odpravo. Predloga gre sdaj v aenat in pričakovati je, da bo aprejeta.
Zapostavi jaa je
Columbia, 8. C. — V državni legislaturi Je bil predložen za-konaki osnutek, ki določa, da zamorci ne smejo delati akupno z belopoltniml delavci v Istih department!h. To se nanaia na tekstilne In druge tovarne. Predloga bo najbrž sprejeta, kajti plemensko sovraštvo v južnih državah je močno razvito.
PROTI KOHPRO RISB S ROO-VERJEfl
LaFollette ia Norrls prkviU v senatu, da ao predsednikovi izrazi slmpstij do siromakov hi-navšči^a
Washington, a C. — V torek so neodvisni republikanci ali ta-kocvani progreaivci v senatu ves dan napadali kompromis med predsednikom Hooverjem in demokrati v eenatu glede pomoči stradaj očim farmarjem. Senator-ji LaFollette in Blaine iz Wia-consina in Norria iz Nebraska so vodili napsd na komprotniani fond $20,000,000, ki bo na razpolago kot "posojilo" prizadetim farmarjem.
Omenjeni senatorji so ogorčeno kritizirali demokrate, ker so kapitulirali pred Hooverjem. Rekli so, da so se demokratje dali grdo potegniti. LaFollette je rekel, da je Hooverjevo izražanje simpatij do stradajočlh farmarjev navadna hlnavščlna. Oni farmarji, ki najbolj trpe in potrebujejo denarne pomoči, bodo naj. manj dobili od tega "posojila", ker nimajo kaj dati za jametvo. Milijoni brezposelnih delsvcev pa sploh ne bodo nič dobili.
Indijska provinca sprejela angleško ponudbo
Kalkuta, Indija, 11. febr. — Indijska politična situacija beleži dva važna pojava. Prvi je bil v provinci Bengal, kjer je zakonodajni svet soglasno zaključil, da pozdravlja MacDonaldovo o-t>ljuf>o d«wn hi»jonekjg; iorme Indijo. To je prvi sklep indijaklh zakonodajnih ofolasti te vrste. — Drugi pojav je, da je Gandi, vodja nacionalistov, povabil M. R. Jajakrja, delegata na konferenci ob okrogli mizi v Londonu, naj pride v Allalhabad na posvetovanje. Jajakar je sprejel Gan-dijevo obljubo.
Odprava ponočnega dela v teka-tilnih tovarnah
•Atlanta, Ga. — George A. Sioan, predsednik Cotton Textile instituta, poroča, da se Je 66 tovarnarjev v državi Georgia izjavilo za odpravo ponočnega dela za ženske ln otroke v tekstilni industriji iz razloga, da se zmanjša produkcija in tako zvišajo cene izdelkom.
Dala $2000 za znanstveno vzgojo dedičev
Rome, Ga. — Miss France« Andrews, 90-letna znanstvenica, je zapustila svojamu nečaku v Daytonu, Tenn., $2000 s pogojem, da porabi denar za izšolan-Je avojttt otrok zunaj države Tennessee, kjer jih ne doseže bi gotski protievolucijski zskon. Miss Andrews Je uiwkojens profesorice botanike.
Špekulanti si pomagajo a sov Jet sklml "revolUml"
Winnipeg, Man., Kanada. — Na tukajšnji žitni borzi so pred par dnevi rasširili vest, da Je v sovjetski Rusiji izbruhnila velika kmetska revo!ta. Takoj nato je porastla cena kanadski pftenl ci . . .
Omejitev naseljevanja v Kanade
Ottawa. Kanada. — W. A. Gor don, minister za notranje zadeve, je naznanil, da vlada ne bo omilila določbe glede naseljevanja v Kanado. V Kanado ne more sedaj priti noben naselje-nec. če nima velikega kapitala za ustanovitev stalnega bivališča.
Kreacija kupuje
Paris. Ii. fahr. — Francoska vlada je sklenila, da opuatl ruski trg pZeniee In kupi osem mi-lijono* boil jev iz Kanade. Pran-rijl manjka ena tretjina običajne letine radi slabega pridelka v letu.
Socialno zavarovanje v Michiganu
Predloženih je bila ¿č osnutkov
v državni legiaiataH. ki pa najbrž na bode sprejeti vsled velike opoetcije naaadnjakov
l*naiag, Mich. — (FP)-Clan poslanske zbornice William B. Wreford is Detroita je predložil zakonski osnutek za državno starostno pokojnino, ^i določuje posebni davek na .porabljeni plin in elektriko *a vzdrževanje pokojninskega sklada. Delavci in mali hišni posestniki niso nič kaj zadovoljni Z tem načrtom, ker vedo, da bo glavno davčno breme padto,nanje v slučaju, da bo predlogi sprejeto. Velike tovarna ln druga podjetja imajo svoje elektrarne in zato jim ne bo treba prispevati sa vzdržavanje tega sklada.
Predloga nadalje določa, da država upravlja pokojninski aklsd. Oseba, upmvičena do penzije, mora biti ameriški državljan, bivati v državi najmanj pet let, v okrkju eno leto in biti mora stara najmanj 60 let.
Druga predloga pred državno zbornico se tiče saVarovanja zoper brezposelnost in predviduje, da država prispeva 60% v zadevni sklad, ostalih 60% pa delodajalci in delavci, Koliko vsak prispeva, ni doloČeho. Podpore iz tega sklada naj l>i bile 30% tedenske plače, kakšno je prejemal dflavec, doklšr ni izgubil dela. Letna podpora ne sme presegati vsote, ki jo delavec zasluži v šestih mesecih. Ta načrt bi stopil v valjava Šele čes eno leto po sprejetju predloge. Sklad bi upravljala poiehpa državna komfllja» katero bHtnenbval go-verner; letna plača člana komi. sije je določena na $6,000.
Čeprav so te predloge selo pomanjkljive, ni verjetno, da bodo sprejete, izjavljalo poznavalci politične situacije v Michiganu. Naletele bodo na oposicijo nszsdnjaškega elementa, ki kon-trolia državno legislaturo. Vrh-tegs je goveraer Brucker v svoji poslanki legislaturi urgiral vsrčevanje ln je skoro gotova, da bo nasprotovsl odpomočnim akcijam.
Katoliška vggoja: prt vezan I otroci!
Pontlac, Mich. — Tukajšnji urad za varstvo mladine je dal aretirati 20^etno Oonsuslo Bt. Marle, ko ao Jo sosedje za tožili, da pri vaše svoja dva majhna o-t roka k postelji ln Ju puoti sama doma, medtem ko ona opravlja tajniško elutfbo pri "fathru" Charlesu E. Coughllnu, župniku katoliške fare Male rožice. Policija je šla v njeno stanovanje in našla otroka sama in prlvesans k postelji, nakar Je policija vzela otroka v neki zavod. Sodišče bo zdaj odločilo, če Je katoliška mati vredna, da ddbl otroka na-zaj%ali ostaneta v otroškem zavodu.
Detektiv« odvzeta licenca Reading, Pa. — Harry Maye-su, ki js obtožen poneverbe $18,-000, Je bila odvzet* detektivska licenca, lati dan je bila izdana lieencs njegovemu uslužbencu. Msyes Je bil dobro orodje kom-panijem, ki so ga imele v službi, da je vodil špionažo med delavci.
Redakcija
dela v resi
Rockvllle, Conn — Hokonam Teztlle Ca Je naznanila nadalj-no znižanje mezd za 10%, ki vatopi v veljavo 14. februarja. To Je že tretje znižanje mezd v proállh Aeetlh mesecih. Atlrl tisoč delavcev je prizadetih.
Nava
BudapeAta. ti. febr. — Krene Pelikan, elektrtčar ia UjpaaU. poroča, da je Zgradil raketo g e-lektromagnetičn« propafcJJo, katere lahko doseže luno v treh tednih.	___m
ZADNJI OSSPSI POSKUS PMVAT-
MFEHTAČEV
1,136,000 Clkašanov bombardiranih s frankiraniad piami sa
prispevke v prid bednim
Chicago. — Governerjeva komisija sa pobijanje breaposelno-sti, ki še tri mesece in pol ne pobija drugega kot čas, se je odločila sa zadnji in desperatni korak, da doaeše pet milijonov do-lsrjev prispevkov za bedne družine brezposelnih delavcev v Chicagu. Obrnila se je direktno na vse naslove v mestu in v ta namen Je pridobila poštna oblaati, da so dovolile dostavo franki-ranih salepk. Prihodnji ponde-Ijek bodo pismonoše dostavili na 1,196,000 naslovov salepke i a-pelom, da vaak naslovnik pololi v zalepio denar, menda najmanj en dolar, ln jo vrne pošt. nine proeto komisiji.
Sklad aa brssposslns, ki so ga nameravali dobiti v enem mesecu, je še vedno pol milijona dolarjev prekratek. Prvotni načrt je bil, da bodo bogatini prispeva* H pet milijonov, toda bogati u-amiljenl Samaritani ao umaknili radodarne roke ln komiaija je po treh mesecih fehtanja obupala, da doseže cilj.. Zdaj se Je lotila tega načrta, da dobi pol milijona dolarjev od splošne publike.
Engdahl aretiran v Kanadi
Obtožen je hujakanja na upor ln aa bo moral zagovarjati pred
Olvlfiaa ftdtraolja I« f»
Glasilo Lewiaavs unija objavilo Is Jave federacije
New York. — (FP) - Kljub dejstvu, da ne more noben član Narodne clvične federacije postati član stara rudarske unije, ker to prepoveduje njena uata-va, je "United Mine Workers Journal" v svoji februarski izdaji prinesel reprodukcijo itja-vg federacija.
Urednik Journala Ellis Sear-lass Je načelnik komiteja Narodne clvične federacije, dasi ustava rudarske unljs določa, da ns morejo upravitelji rudnikov, rudniški komisarji, ali oseba, ki se bavljo s prodajo alkoholnih pijač, in člani Narodne oivičn« federacije postati člani unija.
Na prošll konvenciji rudarske unija je bila sprejeta resoluoija, v kateri Je federscija označena kot pomožna organizacija kapitalističnega rasreda, ki sodeluje pri Izkoriščanju delavstva ln mu pomaga kovati verige, da ga še bolj zasužnji.
Japonke zahtevajo volilno pravico >
Tokio, U. febr. — Japonske žsne so včeraj napolnile galerijo v nižji zbornici In dsmonatrtrale za volilno pravico, ko Je bila na dnevnem redu zakonsks osnova državljanskih pravic sa žene na Japonskem. Osnova, ako bo sprejeta, upraviči brez malega 16 milijonov žensk do volitev v dninah.
Zahteva račun od d a meh rate*
New York. — Rablnsc Joehus Goldberg, člsn odpomočnegs komiteje za brezposelne, zahteva, da jlrmokratskl klubi v New Yorku. ki so obljubili, da bodo prispevali četrt milijona dolarjev za brezposelne, podajo račune. TI klubi ao nakolektali $80,000, toda od pomoč neme komiteju ao izročili aamo M
Daisy Ile Mae
I 18
\a* Angelas. CaJ. — Miss Daisy Ile Roe, blvšs Ls j n ir s filmski igralka Clare Bow, Je bila obsojena na 18 mesecev zapora. Porota Jo Je spoznala krivo, da je okradla Claro za $8fi» Po preteku te kasni mors biti še tli leU In pol pod policijskim nadzorstvom.
Montrsal Caaada. — (FP) — Kanadska vlada ae pripravlja, da pošlje J. Louis Engdahla, tajnika Mednarodne delavske obrambe v dvajsetletno ječo na obtošbo, da je v svojem govoru na javnem shodu hujtksl ljudstvo na upor.
Zaeno s njim jc bil aretiran tudi Bell W. Gordon, tajnik Kanadske delavske obrambe lige. Oba sta bila poslana v sapor, kjer sta bila fotografirana In vzeti so jim bili odtiskl prstov. Pozneje, ko je bila položena kavcija v vsoti $16,000, sta bila is-puščena na svobodo.
Javni shod ja bil sklican v svrho diskusije zaščitnih mer sa tujerodos In v mak protesta, ker Ja policija ratblla par sborovanj brezposelnih delavcev. Engdshl Je govoril komaj par minut, ko ja v dvorano navalila policija in ga aretirala.
BLAISE PREISKUJE CRAFT V POSTNI UPRAVI
Velike vnete denarja v svesl a najemanjem poštnih poslopij ao bile potrošene v volilnih kampanjah
Washlngton. D. C. — (FP) — Senator Blaine, načelnik komi* tej«, ki preiskuje Škandal v 8t. Psulu in drugih mestih, kjer Je poštni department najemal poslopji in tanje plačeval pretirano stanarino, je ugotovil, da so dotlčne osebe, ki so se okoristile s graftom, prispevala več kot milijon dolarjev v predsedniških kampsnjsh I. 1984 in 1928. Pokojni Jim Oood, ki je vodil kampanjo sa lsvolfcev Hooverja v zspadnlh državah ln je bil pozneje radi svojih saslug Imenovan sa vojnega tajnika, ja sodeloval pri korupciji. To je prišlo na dan, ko Ja Blaint pozval na zaslišanje bivšega pomožna-¡gs gensralnega poštarja John
vas pratotS v d%£raat	Bartlftt Jt priini1, ** ^
nils radikalne tiskovine. Delavci, ki so nl«o hoteli umakniti is
Good prišel v urad gensralnega poštarja Harry Newa In ga ur-
dvorane, so med tem pell Inter-	f"*»* Jf0«**» tt
^	'najem poslopja v St. Paulu, sa
astniki zahtevali
naclonalo in druge radikalne! pesmi.
Kanadska delavska obrambna liga sedaj nasnanja, da bo sklicala več shodov v rasnih kanadskih msstih, da tako protestira proti kratenju svobode govore	¿¡7
po oblasteh. Kakor v Zdruše P nlh dršavah, tako se tudi v Ke
katsraga so pretirano stanarino. Nsw Ja v to prlvojil, toda odredil je, naj Bartlett podpiše pogodbo. New sa js hotel na ta način isognltl zadregi v slučaj u, da bi ta stvar
Afere ni ostala tajna, kajti
nadi reakcionarni elementi pri-	^ J§ í^jSAü?
--	— ^ v preiskava. New je storil
'da bi preprečil, da no prida
prevljzje, da uničijo radikalne t5ͧítk*vi gibanje med dalaval, kar pa m
najbrž na bo uspelo.
devs v roke veleooroti. kar na
aeva w^ aw^w v ewsrwe wes| eaaaa ^^res
ae mU ni povsem posrečilo. Ve-leporota je pozvala na saslišanje po>tnsgs upravitelja v St. Paulu Fesleijs, ki je iijavil, da
Vrednost srebra padla aa najnlž jo točko •
Undon, 14. fdbr. -Srebro Je J0Ü¿ J^oéS rwnlosT ko ja zdaj padlo na ,najnižjo csno v dl on (r6J(|#r) i<flfc>èg sgodovlnl sveta. V Angl je	dilfl J# bUo nftipriltno
zaaj vredno man kot en šiling r^nic*. Generalni poštar New
t>XAj.\ linJIa nJUl. M .. An.ln.l rwmu*%m.	r1»1«
v«luUmi (IÜU}«ta. iKl J, M.) ,, ¡ k«- M Je bal, d. bodo J" ¿g* Prítk UJno.ll U kupílj. ni d.» i^ MUZ '» to v ¿MU prwlMdniik. b» ^b» nJ ¿¿iU« Ä P«nJ*. k»' W bil V.llk Ito
SÎTw Ï^vï1sï wiïîi PriP^vMI BI^ovI ¿(lvno.U •suva» oinrvu uwisrnoas ^p jf prftUk«l na senat, naj
drobiža sa svoje potrebe.
Nunska prsdatojaiea peaeverlla
$8 7 A,000 Bruselj, Belgija, tl, fabr. — "Hestre" Madeleine, predstojnica
uvede preiskavo.
Beaton bi r^shrM spomin na
Boston, Maka.—Aaoco In Van-
kloMra kartnellčznk v Mallaeeu,	f"*"'****0*/
Je bila včeraj sreilrene na obtoš- *»**	«"P*"	*
mo, da je ponev^lla $276,000	™ «Pominsklh sve-
tujega denarja v teku sadnih ^noitl «°VürüV M petih let. PMatoj nica si Je Upo-aojevals dfnar od vseh mogoč iri vsako
nlh oseb
lo
posojilo Je bi
Commonau, Radi tega je neki poslanec v državni lsgislaturl predložil /akormkl osnutek, da se
večje íxl prejšnjega, tako da ?uP?nu «<lvzame oblast ža Isda
je lshko vrnila prejšnje posojilo, Naposled Je posojilo tako nsrsst-
janjs takih preriovedl. Predloga nadalje določa, da vsa mesta do-
lo, da nI več mogla dobiti novega ¡«^ P0-^1" P^oatore v par-
kih, kjer bi bila avoboda govora
niti plačevati starega. A preostankom vsot Js financirala klo-šter.
neovirana. Liberalci In progreaivci podpirajo predlogo. Neki reaktionär, ki naaprotuje predlogi. se Je izrazil, da more biti Amerika hvalašna, ker Ima Boston župana CurleyJa.
Meetae eisktrarna Iskasuje profit
Denver, Cok>. — Ljudsko last ništvo Javnih naprav se izplsču-Js, prsvl "Colorado labor Advo-cats" in navaja za vzgled mastno elektrarno v Colorad u Hprlng-su, ki prtnašs lep dobiček. Klek-t rar na Je v pnišlem letu napravila $.129,<** profita, dasl Je
znižala celle za električno cano	I H	. .
in odjemalci plačujejo sedaj tre- "> mestni očatje ugotovili, da ao tjino manj kot so morsll prlvst- aradbeni stroékl previsoki, od
ni elektrerskl družbi.
/
Pobijanje brsaposslaostl v Heraa-loaa
MersnUm, l'a. — Mestni svet Js pred psr tedni odredil, ds se odpravijo stroji pri gradnji ceet In ulir In tako se ds prilika brosposelnisa do dala. Sedaj pa
a Pran-
«lovil) ao delavce in Jih nadóme-stili s stroji. MsdaJ tuhtajo, na kakšen način bi odpravili bedo med brezposelnimi, toda ne mo-
Dr. ('arilas ergtre sv
Berlin, II. M»i* — NemAki su-|^° nfJtij|rev^MCrta
nariji minister dr. Curliua Je vše-' rej rekel v parlamentu, ko je go- *alici|jeje voril o nemški zunanji politiki,! New York. — Narodni komi-da prvi pogoj sa roalislrenje no- tej sa savarovanje proti breapo-va, federalist r sne Evrope )*-, ds sslnosti bo sklical masne demon-ee Nemčija In franeljs najprvo stracije v vash vsšjih amsriških sdrušita ekomaaako In s tem od- mestih ns dan, ke bo predloie-straaila vsako bojasen nove vej^aa peticija, katero J« podpiaalo ne.	val kot milijon ljudi, kongresu.

^s^s
mtiÊk
k h ■ ém/ïéi Mié«
PROSVETA
TRE EN LIGHTER MENT
m LASTNIMA ti___
ns j*uxors
' farii^rr- mirni trn «I» Utftatf MKH («N»i CWM»»> m4	M A« k fMT. Ckkaai mU Otoar» fTA# ht trng.
V« Ml -k«
PBOHVETA
14» «w* UvaSato Am*
• MSMSES or 'CHE
l')COt|ATCD
Pita« UM. II. US». Hm (• VM to • toM aw«
M M «Mi »toi M Mtort
LINCOLN
fcrrf M uürafi tadort prt ih in nt «sis ae nadaljevati ,
PROSVETA
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke Iz raznih krajev
Osne« je Lincolnov rojstni dsn.
Ameriški listi »o dane« polni običajnega «lavopetja o Lincolnu osvoboditelju, Lincolnu patriotu. Lineolnu značaju itd. Cim bolj se «vet oddsljuje od Lincolnove dobe, tem večji so alavospevi in večja je legenda, ki jo pletejo okoli Lincolna. Ako bi bil Živel v «tarem veku. bi bil dsne« «e svetnik, sko ne polbog.
Zgvedni delavci ne vidimo v Lincolnu ni-lukrinegs nadčloveka. Na tiaoče in tiaoče takih mož Je bilo pred nJim in na tisoče in tiaoče Jih bo za njim — toda v nekom se je morala poosebiti doba, v kateri je iivel in delal ln naključje Je izbralo Abrahama Lincolna.
V letih «redi devetnajstega «toletja so prevrati tresli brez malega ves svet in budili Lincolne k delu. Bila so leta političnih in gospodarskih revolucij v Evropi in pojavil se je Msrks. Takrat so padli zadnji oetanki fevdalizma. V Ameriki je pa takrat dozorela gigan-tična borba abollcionistov za odpravo telesnega robetva — ko je mladi kapitalizem v Novi Angliji dvignil svojo glavo in tlrjal transformacijo črnokožnega sužnja na agrarnem jugu v "svobodnega" delavca, da ga lahko mezdno is-korižča — in mimo je priAel Lincoln in prevzel vodstvo očiščenja Amerike zadnjih oetankov telesne sužaoeti. Marks in Lincoln sta delala vssk as svojem kontinentu, vssk v svojih in selo različnih razmerah, daleč narazen geografsko In politično — ampak zelo blliu sta si bila po Idealu socialno pravičnoeti j oba sta vodila neizprosen boj zoper socialne krivice. Zgodovinarji pripovedujejo, da sta bila v pismeni sveel. Dejstvo je, da je Msrks napeto opazoval civilno vojno v Ameriki In Javno želel zmago Unoolnu.
Amerika ima danes toliko Lincolnov kolikor ima razredov in struj., Tsko Je z nJim kakor z nažlm Cankarjem, ki Ima danea slavo-pevoe celo med klerikalci, onimi klerikalci, ki so ga najbolj zasmehovali, ko je živel. Lincolns so tudi zasmehovsll, preklinjali In ubili fo ga — danes pa polagajo vence pod njegoveepo-menike. Vsi vidijo v nJem velikega AmerWa na. demokrata, kriatjana. značaj, pzor-človeka in — vse, kar hočejo. Toda vsi ti Llnoolnl, legendarni Lincoln!, ki ao se pojavili po njegovi smrti, so potvorjenl, niso»pristni. Pristen, pravi Lincoln je bil oni, ki so ga ubili 15. aprila 1865 — In U Lincoln je bil neomžhljlvl zagovornik tlačenih ljudaklh množic.
0
Delavci odklanjamo vse legendarne In po-tvor jene Linco|ne, s katerimi se ozaljžavajo latnjlvl demokratje, blznižki republikanci, v narodne barve zaviti Izkoriščevalci, poklicni pat/lotje In hinavci vseh vrst. Odklanjamo Jih. ker vemo. da Jih nI bilo.
Izkoriščane ameriške množice poznajo le enegs Lincolna — svojega Lincolna, kakršea je bil In nič drugačen. Onega Lincolna. ki Je ob vsaki priložnosti šemplonlral pravice bednega ljudstva In delavskega sloja; onega Lincolns. ki je izjavil:
r
"VeseM in«, da /e pniel Mm, ko «mejo de-ta v ti Hrajkati, kodar hočejo in ko niao prisiljeni Helatt ptttl v »alti ml popi,ji nt gltde na to, če jim kdo kaj plača ali ne. Ih.pade se mi si«, reiu. ko (Maver lahko pusti dela, kadar se mu iljpbi. Hoja kelja ja, da ti delam povod u boljša »roje m z mer«. Ni me uram povedati, da aem tudi jas bil naroden delatee . .
I ' Zatrjuje ne, da bret kapitala ne mart l,iti iu da na mori nihče delati, če bi na bilo ljudi ki posedujejo kapital in s porabo itfega na nt kak način it rabi jo delo. To ni r»«. Delo je pred kapitalom in n tod vit m, od kapitala. Kapital je It Mad d* l*i in ne hi mogel nbitatt. ako nt bi dalo prt j obstajal*, , , , Drlo ¿t nad kapitalom in totluii rtč upott vranja. Rrr pa dalo prmtraja večino štren,- tledt u legs, de ree ta tfrari po rta ki prariti pripadajo onim, katerih dtla jih jt proti vedlo g potilo pa tt ft v rtth dobah «reže. ds so ntkaUri delali, drugi ae
SAJ PRAVIM
Ta it tfirtrično
Kadar pride do itbire med čUrthom ln hm• se« Jas sedas aa sfraai človeka . .
Pile Teas P
Cleveland, a — Kspetan Willis? McMaster, načjgnik policijskega suhaAega oddelka, pravi y svojem zsdnjem poročilu, da je bilo v januarju zaplenjenega v Clevelantju *034 galon žganja, 90,850 galon moče, 96 gal. alkohola, 740 galon in 5758 steklenic piva. poleg tega pa še več tisoč funtov koruznega sladkorja. Zelo zanimivo {prosilo, ki dokazuje, da Amerika W ni "suha" in tudi že ne bo. Anjpak še zanimivega bi to\ll° poučilo, ki bi ugotovilo, kolik? vodke in drugih pekočih plja$ se popije v Clevflandu kljub auhaškim pogonom.
Kar meni ne ugejs pri nsših društvenih asbavnlh prireditvah, J« prodsjsnje vlns nerazsodnim mladičem, ki se hitro u-pijanljo ln potem so aeveds ns vrsti rabuke. Tako ns pr. ss je zgodilo na zabavi nekega društva v Slov. domu ns Holmes aveniji, ki sem Jo elučajno po-setil (v nedeljo 1. feb.). Nekaj smrltavlh mladičev se je uplja-nllo, potem pa so razgrajali, da *truh. Policaja, ki Jih Je skušal pomiriti, so hoteli ven zagnati. Vzelo Je debelo uro predno Je rabuku ponehala. Taki prizori, ki rtkm niso v nobeno čast, se večkrat ponavljajo. Kdo je temu %rlv? Mladina? Saj mladina ne ve, kaj je alkohol v kakršnikoli, obliki. Krivi so "stari", ki jim pijsčo prodajajo. Zato bi bilo j a ko priporočljivo, da bi društvu poskrbela, da bi se mladiči ne mogli upljanitl na njihovih prireditvah. Za otroke voda, ne vinol In mleko. Posebno zs take ptičke, ki jim vino vzame Šs tisto mslo pameti, kar so Jo podedovalil
Angležinja Elizabeths Lys, žena profesorja -v Oxfordu, Angliji', Je zapustlls svoj diamantni prstan "njegovi ženi, če se po moj! smrti gonovno oženi, kgr upsm, ds bo tudi storil." Takih Žensk je prav mslo na tem božjem svetu in Jih prav lahko prištevamo k belim vranam. Pri drugih ženskah (in tudi moških) je bolj priljubljena določbe:
. . zapuščam svojemu možu (sli ženi) pod pogojem, ds se po moji smrti več pe oženi (ali o-moži); v slučsju, da to stori, preide vsa moja zapuščina v roke mojih sorodnikov ali te in te dobrodelne organizacije itd." Taki smo ljudje danes. Ko da bi ne bilo vseeno, Vaj počno ns-ži sakonski tovariši po nail smrti in kdo se veseli nsše zapuščine. Vseeno — ne privoščimo 1
•
Angležinja Sybil Emily Ham-bro Iz Londona Je pokadila'najmanj po dve cigari dnevno skoti aa<li\Jlh 35 let. Svojevrsten rekord, ki dokszuJs, da so tudi ženske Jako vztrajne In da navsezadnje le nleo tako nežne stvsroe kakor domnevajo zaljubljeni pesniki.
I'" " I, J	r- T	l,
e	t m
Marsikateremu človeku ae včasih zahoče napisati kako "rastvrevo" o tem sil onem predmetu aH problemu; včasih le satu, da M ljudje ne pozabili, da Je tudi on la med Uvlml. To nI nič posebnega aH Izrednega ali prepovedanega. Zlomek tiči le v tem. ker si tak človek včaalh izbere predmet, ki mu je tuj, katerega valed pomanjkanja prostega časa ne more ali pa, ker niam/olja, noče prsttudlratl. "Ratfprava" je potem seveda polna različnih koslov ln plaec kako rt udi čitatalj nič ne prtdo-bita. prej izgubita. Moje mnenje v tem ozlru Je, da bi bilo mnogo boljo, če bi si taki ljudje izbrali hvaleinejšs predmete ali probleme ter Jih "rsševalT. Na pr.: kaj se bolj prllaše h kranjskim klobasam: kislo selje ali kisla reps? Ali: kateri letni čas Je toplejši: aims sli polstje? To je hvaležne)*» snov In lažja sa nhdelanje ...
a
Oeel Je na glaau kot bedaata žlvst In če «e nam zdi kak človek neumen, ga kratko la malo imenujemo ost k J Nu, pe če ja Is oslovska p* rit na slabem z lasu. ps utegne piltl ns boljši gla« oalovako mrU la juha Kajti m
Španskem se je baje že ustanovilo društvo, ki propagira uži-vauje oslovskega mesa in žm»ce, o kateri so se bsje že prepričali, da je res izvrstna. Stvar me apominja na človeka, ki visoko viha noe, kadar govori o "oslih" in slabi pametf teh živalic, a sam vedno izpove pogreva svojo oslovsko župco ter jo servira — drugim... Moja biti zafes — tečns ta oslovska župca . ..
Rudarjeve pismo Naatlcokc, Ps. — Izredno slabe so razmere na polju trdega premogaTVeč rudnikov se opera, torji zaprli in ob delo in Jpalu-žek je bUo več tisoč rudatjev pripravljenih. VpraAanje Je, kam za delom v tem zimskem času in kje delo dobiti, ker je veliko

k« m številu Slovencev v Pueblu. Pevci "Prešerna" so bili takore-koč glavni pa odru.	/
. Vse je zgledalo kakor tisti demokratski shod pred volitvsmi. Vsi, ki so govorili in bili na o-dru, ao demokrati, kadar so volitve, Mstt Kochevar, odvetnik, j# govoril a pravnega stališča, teh; poglejte, v enem dnevu sod* ba in izvolitev obsodbe. Ali /e kaj takega mogoče tukaj v naših dr^vah? Y Itfliji in njenih obmejnih krajih je fašistično vojno stanje, to je Mussplinljev režim, in v takih okoliščinah dela vsske diktatura enako. Ameriška vojna mašina ni delala nič boljša v vojnem času. Masa, pa bedi to organizirana aJi neorganizirana, nori, nori v nacionalističnem ognju. Kb je bila Amb-ritka potegnjena v vojna proti nemškim "Himom", ali ni masa vjela nekega Nemca in ga obesila? In to je bilo v državi Illinois. Kje je bil tedaj sodni proces? I-talijanaki fašisti lahko ravno ta-
p*
va Path-polni živ» udali ilu-
ao bili tudijfijk /inders K. («1 ljenjs i «t nad, s se zijam kikor stot
že v zgodnjih jutranjih urah ao bili na delu. Okoli 10. dopoldne ae je po naaelbini rasjeknil rezek glas avtnth siren, Tuljenje se je rsslegsls tako turAno, da je zbudilo slehernega zaspanca.
ČETRTEK, 12. FEBRU^j
Frederick Simpieh:
Otok živih mrtvecev
brezposelnih po vsej deželi 8re- Ico Relajo v njih zagrizenosti za
če,n Je tisti, ki lipa delo, pa če kaj zaskiži ali ne, ae sliši vse na okrog. Vprašanje je pa, kaj nam heče delo, ako nié ne sasliv žimo. Tsko se danes dogaja na polju trdega premoga.
Pod aedanjo pogodbo, ki je bila podpisana avgusta meseca minulo leto, je za 76% sfrbše kot je bilo prej. Rudarji nimamo nebene besede več in nobene pravice. Nsše unija je postala 100 odstotno kompanijska unija. Pogodba priznava tudi ohack-off sistem, to js, da kompanija bde vsak mesec vsakemu delavcu, ki dela pri nji, za en dolar ček in na plačilni dan jih bossi pobirajo, kar znsči, da je stara rudarska unija res kompanijska unija. Rossl so hlapci, da fiksirajo ubogega rudarja.
Vsako leto enkrat pobirajo prl-apevke od rudarjev za tiste, ki so pohabljeni in za tiste ki nimajo dela in za nekake usmiljene sestre. Prejšnja leta so bili zadovoljni, kolikor je kateri dal v ta aklad, ali letos so pa prišli z naailatvom in prisilili od vaškega rudarja $6 in od navadnega delavca po |5. Mnogo rudarjev se Je temu naailatvu zop)*r-etavilo, da to je pretirana stvar. Ali vse zaman, odgovor je bil, da je mnogo ljudi brez dela In da so pripravljeni prispevati to vsoto samo, da bi dalo imeli. Torej ni drugo preoetajalo, nego vsoto obljubiti ali pa delo izgubiti. To se dogaja zato, ker se nima ubogi rudar kam pritožiti, kar je proti njemu vse od naj nižje pa do najvišje inštance. Plačujemo 1 dolar na mesec a bič, a katerim po ase udrihajo.
Mnogo .rudarjev se dsndsnes zaveda, da amo .pred leti imeli še koa unije, a jo niso hoteli P9d-pirati in obdržati. Največji pri-atašl J. Lesriaa so se zdramili in prkuiavajo napako, ki »o je delali pred par leti. Oni niao gledali ne sa mene ne za tdta, glodali ao aamo za dolarčke, ki ao jim leteli v žep. Dandanes, ker nimajo več prilike, da bi na račun rudarjev obogateli, ao ae pa začeli jeziti na natega papeža J. Lew las, ker Je podpissl cheek-off sistem. Rs-čem aamo to, da smo sedaj vsi enaki za en dolar as mesec, ■¡delom v tem kraju gre selo slabo, delamo polovico čaaa, 4 dni na tsden ln zaslužek je tu dt zelo pičel. Zatorej ae svetujem nikomur hoditi sem sa de* lom, ker Istega se niti kupiti ne more ne pa Še zastonj dobiti.
M. F.
Komentar o proteatih In fašizma
Pueblo, Cfeb. — Is te zapadne slovenske metropole je ziulnje čaae precej dopisov v Prosvetl. Nekateri ao aplsanl po naročilu drugih, drugI po njih lastnom mišljenju o tekočih naših prireditvah In aktivnostih. Naj do-dsm še Jss nekoliko jainoetl : < V Proletarcu t dne 29. jsnu-arjs t. 1. je "Opasovslec" poročal. kakšen Je bil protestni ahod med nami proti Italijanskemu fašizmu. Glede tega naj bo povedano kaj je bilo in kaj Je apleh mogoče med nami.
Reanica je. da Je društvo "O-
italijanski nacijonallzem.
Predsednik shoda, John Germ, bi bjl lahko povedal, da je bilo društvo "Orel", ki se je zavzelo, da je bil sklican shod. Tega ni o-menil nič. Ko je nastopil John Butkovich, je on takoj v začetku povedal, da je po inicijativi "Orla" aklican shod. Shod tak ali tak, pomagal ne bi ničesar. Italijani se požvižgajo na take protestne shode. Italija je pripravljena na novo vojno.
Tak je bil shod, naselbma protestira kakor zna. Šovinizem je v ljudeh narodni in veraki, in k temu ae še dodaja: moja domovina, pa ljudje ne vedo pri čem da eo. Puebeljeki Slovenec aH Slovenka ne more protestirati proti nobenemu nasilju, ako ne čita (Porsvete ali delavakih listov sploh. Le organizirano in i zobraženo slovansko in italijansko delavatvo lahko uspešno pro testira proti fašizmu. Le revolucionarno delavstvo bo ubilo nasilni fašizem. Človek mora protestirati tudi kadar so volitve. Tega je pri naa zelo malo. Jaz protestiram vsak dan proti krivicam ln šikanam napram ljud-stvu od takih vlad kot je fašl zem, ameriški plutokrstisem, aH pa jjcaradžorčeva famllija V Jugoslaviji s tem, ako zamorem razširiti Proaveto med moje tovariše. Tisti list, ki Je od fare priporočen faranom, jih vodi še večji fašizem kot je HaHjan-aki ^ po domače povedano — v ignoranco.
Ker vem, kako je bilo med vojno pri naa, sem se nemalo začudil, ko je predsednik shods rekel, ds ups, ds bo doživel republiko v Jugoslaviji. Dam thing, take se ne slifti vsak dan. Spom nil sam se krfske deklaracije, Trošta, pevcev "Prešerna", ka ko ao val akupaj delali ss kralje-vaAko Jugoslavijo. Pa to je minilo. Kraljevina pa je le — in njih nI aram. Pride republika, tudi Jugoslaviji, o, pride gotovo. Ali predno Jo dožlvimo, mora imeti ljudstvo boljšo šolo kot jo ps za more dati rlmsko-katoliška-kra Ijevaška in klečeplazna atranka Joe Hochevar.
Preizkušnje domačega talent* |
San Franc Iseo, Cal — Po naselbini, na rasnih vogalih in brzojavnih drogih, ao ae čsz noč prikazali oglasi s sliko debelega črnca, kateri se Je prav ns široko retaL kakor da bi hotel vsakega, ki zaide v njegovo bližino, živega pogoltniti. Ta oglas je naznanjal, da društvo Pathflnders št. bal 8NPJ priredi dne 25. januarja igro is življenja črneev južnih državah. Ljudje, hodeč mlma, ao zrli v režečega črnca največjo radovednostjo.
Rilo Je jsnuarsko jutro. Vra-msnski bogovi so bili neizmerno naklonjeni, kajti v večini zim-sksga časa je naše mesto zavito v gosto meglo. Ali U dan ae Je modro in prosorao nebo kar le-sketslo v izhajajočemu aolncu, ki je pošiljalo svoje prve žarke tam Isas Siersklh gora Otroci so vrlščsli ln igrali žogo ns stranskih ulicah. Ljudje so kramljali vogalih. Marsikdo le zrl tja doli na morsko gladino 8an Fran
ral" pod vzelo nalogo, da se priredi a hod. NI pa resnica, da dre- e*"0 zaliva, ki aa je zrcalila, kalt vo ai bUo deležno govornika, kor <W bi Mla Iz milijonskih bi-kakor piše "Opesovslec" v Pro-,*«""
letarcu Govoril Je lahko kdor Je hotel, fthod Je Ml javen In k«.t tak zatfevs vas nasei>lne Tn It Je bil «hod tak. kakrleg Je bU. ai alé čudnega - Ml je tak ka-kršnrfa as Je pričakovalo; tak M Je sais ee»fhina V je Mis «sels, amia pri I
Ob pogledu ns to se človek za-mkdl, kako kraano Je narava obdarila našo zemljo. AH vendar marsikdo človeške življenje v nfetsmernih mukah. aemUljeno tre v bodo-ta |iHMfci)l plačilo In a evej trud. Med temi
Pridne kuharice so zapuatila svoje ponve in lonce ter zbeŽaTe na cestp gledati, kaj ae godi. In mam^kdo je godrpjal, ko je užival prismojeno kosilo.
Glejte, glejte, kaj je to? Tam od SloVenskega domâ se Je pričela pomikati avtomobilska karavana. Prvi avto je no*il velilr napis: "Minatrel SbbtV—! lYilent". Da je oglas resničen, se
V spremstvu generalnega KUv Francoske Guysne g. Siadousa smo |«t5 Cayenne na Hudičev otok, kjer je leta u gineval atetnik Dreyfuaa, dokler »e ^ zavzel in ga oavobodil pisatelj Emil ZoU. Tri majcene zelene točke ¿trle i, I
"Isl^s de aslut" (otikf' zdaavja). gJS treba šteti tudi St. J^tPh, kjer je boH kaznjence, Iale Wale z dolgimi vratar celic zd nepoboljšljive kaznjence
Ko sme-leteji r^l otoki, eo strmeli za visokimi nasipi moški bret žensk. ^ ^ dičevem otoku in v Cayenne je kakih | Home francoskih kaznjencev, Me<| njimi J
. ■ Arkbei, AMÉRt'fa Kitárf i^francosl^l je takoj Izkazalo, kt> p ima vo- kine. Na Hudičevem atoku živi trenutno 1 — -	---i- devet kaznjencev, večjnomi vohunov.
gala prikaže tovorni avto poln črncev. Eden vleče etarokranjSko harmoniko ter igra pristne slovenske vsttke. Ko as Jt karavana približala vogalu San Bruno ave. in 11. ceste, so pričeli kar na cesti plesati, prav nič nI bilo škoda čevljev. Medtem je stari Črnec prepeval starodavne pesmi te sužnjega ali obenem romantičnega juga.
Da je bila ta karavana izvrstna reklama, se je kaj hitro iaka-zalo. Dvorana Slovenskega doma je bila še pred časom napolnjena dp zadnjega kotička kakor še nikdar prej.
Igro je spisal in režlral Anthor ny Kostelec. Z njo je dokszal, da je zmožen maraičeza. Tudi prt izbiranju igralcev je pokazal zmožnost. Vzelo mu je precej čaaa in truda, ali upam, da je bile vae pozabljeno, ko je žal zelo U »kavo priznanje. Glasbene točke je uradil Izidor Zupančič (podo-mače: "čikašks bunka") a pomočjo Henry Shobarja ln Agnee Rado v Ich.
Da je bil program atoodstoten, ao pritegnili v stfoj krog tudi miaa Anne Fabian — naša bodoča operna zvezda. Miss Fabian js ena izmed najbolj agilntti članic društva Pathfinders. Je dobro poznana med tukajšnjimi Jugoslovani, kakor tudi pri drugih narodih, ker ni je prireditve, da bi nje ne vabil1, da jih razveael s svojim sladkpdonočim glaaom Njo ai lahko vzamemo za vsgled: kaj zmore trdna volja. Podnevi se muči v tovarni, da ai prisluž denarja, s katerim plačuje svoje učitelje glasbe. In kdorkoli jo je enkrat ališal peti, je prepričan da ni več daleč čas, ko jo bo avet spoznal in se ji poklonil kot u metnici.
¡Priznanje vsem ki so se trudili in pripomogli k uspehu te prireditve, katera ni v ponos samo tukajšnji naselbini, ampak tud 8NPJ kot celoti. Predvsem pa klobuk doli pred Anthony Ka« stelcom. Da ae v njem akrtva ne rasvit talent, je dokazal že večkrat. Ako bi on imel nekoliko več šol, pa bi sigurno bil njegov poklic, plsatel ali dramatik. ||
Društvo Pathfinders je v goto-vih osirih najaktivnejše v tukaj Inj I nasekini. Ali na polju agitacije Je ps najbolj leno. Zatorej jim kličem: zbudite st in na delo s večjo agitacij o.—Kritik.
—Mmmm^m
Naznanilo članstvu društva
št. 284
Philadelphia, Pa. — Nasna-
njam članstvu društva št. 2B4, da piaša vssk član aa mesec ms-rec flOe in vsaka članica 25c društveno blagajne, v povračilo pa dobi vstopnico na veselico, Id ee vrši dne 14. Mb. Obenem vas vabim, da ae vel udeležite v lice, ker vatopnina je ss članstvo prosta, aaeament pa mora vaak plačati broa izjeme. Društvo Je namreč ekienilo, da tajnik ne ame sprejeti rednega aaeamenta, ako ae ne plača tudi izrednega. Veaeltae as vrši v Jadranski dvorani na 2*44 E. Huntington st. Udeležite se vsi.—, akh, tajnik.
(Opomba urad.:—To naznanilo je prišlo prepoano za sredino izdajo.)
LISTNICA UREDNIŠTVA
Bridgeville, Pa., F. J.:~Na slovite plamo na naalov: Kosto rmkovieh. Honorary Connu I of Jugoslavls, RakewHl Building. iMteburgh. Pa.
Gamsrco, N, Ma*., P. V.:— Plšlts sa pojasnila ruski trgovski korparaetji ns naslov: Am-torg Trading Corporation, New Yot*. N. V.
Jollet. ». M. P.: — Najmlte ai odvetnika. Iri bo zadevo po-Jaaail.
Nedaleč o<J Hudičevega otoka, n« Isle HoyaTe, »e vlečejo v dolgih vrstah gr ksznjencev. V pj^ počivajo mrliči brez 1 drug poleg drugega, ¿fa
Cayenne ati Frapco^ke Guyana je r dežela. Ce letiš z, aeroplenom od P4rv vzdolž samotne obal$, naprayi nate br vtis. RazseŽna ipoivirja, kje^ ne vidiš a razen rdečkasto bleščečih ibiaov, vmei p| prehodna, mesta, obdala s grmičem. Cit bili zs nsmi nasadi V PsramnHbu, amo zadnji znak dela belokožca ob izlivu reke nI. Po 'reki navzgor so pluli perpiki g' njenci.	¡■■¡■Ml
Na povratku s Hudičevega otoka nu spremljal guverner Siadous na poletu čei reke Kouro. V ta del zemlje Je nekoč neka francoska družba sa kolonizacijo 10 aTzaŠklh naseljencev. Naseljenci so bili preskrbljeni in še slabše opremljeni -njimi ao bil! celo draguljarji, plesni učitelji damski krojači, zato pa tem manj rudar' izvedbenih poljedelcev — in so popolnoma padli. Ta kolonlsacijaka drama je dobila doVinsk! pomen. 2000 naseljencev, ki so pri Življenju so pdpeljali v Francijo.
Palje v notranjosti smo opazili nizke, pa tam z drevesi poraš&ne griče s pol j ud Imeni Opičji grič ali tiudičev breg.
V to neg08toljubno deželo se p predvsem iskalci zlata. Zlato je danes, v čedalje akopejšl meri, edini izvozni teh krajev. Čeprav je zemlja priprav« obdelovanje, se skoro nihče ne bavi s pol atvom, ker ni dovolj delavcev na raz Kaznjenci, ki jih z vladnim dovoljenjem maj o zasebna podjetja, ao teleeno in d preslabotni, da bi mogli obdelovati ze teh neugodnih kllmatičnih razmerah. If c! se izogibljejo Francoake Guayane, ker tam toliko kaznjencev. Vendar je disc vzorna. Ob sedmih zvečer je mestece Ca že v temi.
t Razpadajoči Cayenne, s plevelom po nimi trgi, v viharjih porušenimi hiSami in mitivnimi cestami učinkuje kakor temen na človeštvut Plakajoče ženske in obupani ški posedajo po kavarniških beznicah sli pi sprehajajo pod kraljevakimi palmami, | sloka debla se milObno dvigajo nad glavnim trgom. Čeprav ao že prestali kasen, vendar je njih avoboda omejena v )ah Cayenne. Kaznjenec, ki je bil obsojen ve$ ko osem 1st deportacije, ne ame nikdar zapuatiti kazenske kolonije. Ce pa je kdo sojsn n. pr. ns pat let, mara oststi še pet 1A v koloniji, preden mu dovolijo po v Francijo. Sam ai mora preskrbeti denar volnjo, kajti vlada ne pošlje nikogar domovine. Oeeto poli jej o komu sorodniki prijatelji denar zs vožnjo, v izrednih pri pa kaznjenec lahko sam toliko prist delom.
Na cestah arečuješ odvetnike, zdrsi inženirje, artiste in izučene obrtnike pravi kakor zločince if kmečkega stanu. Večin» med njih ai akula prislužiti par frankov a ne sramujejo nobenega dela. Moj voda!« je dejal: "Ta vlaok, raztrgan in bos mo* i« spod Is ugledne stare ftanooske rodbine, vodi koso od hiše do hiše.* 'Tudi moj tf* kaznjenec," je posegel v besedo guven*« amo ae peljali z avtomobilom skoal ■ okraj. In ras, skoro vaak človek, ki ga js kaznjenec. Odpuščeni kaznjenci delaj« denar in mnogi sklenejo z domačini nek*» govske pogodbe. Videli amo odpuščenega njenca. ki reže lz leaa jagvsrčke, ženske in ptiče, da ai zaaluži denar za Šampanj«. je bil namreč nekdsj sloveč klpsr v Psn»
Bil sem izredno veael, ko sem zopet v letalo In poletel preko džungle nazaj v lilijo.
RadlvoJ Rehar:
vti drevesa smo m rast«®®
Mi val glasniki In kliearji drevesa smo cvetečs in sorečs. Ob vejsh naših merijo viharji si svojo moč in svojo silo: kar ai odporno, ae bo odlomilo in kar ni z zdravim eokom prepojen* " ne bo rodile.
Mi vsi drevess amo In rsstemo! Is tal današnjih dni mi srkamo ilvljenski sok, ljubesen svoje ia strasti in na konicah svojih rok, -•vo^ih seienečik vej, mi nosimo aeba obok; ia v teži tej pod nJim sori v plodovih naših — sstas aovik dat
'mm
etrtek; 12. februarja
Vesti iz Jugoslavije
(Poročevalski biro Prosrete v Jugoslaviji.)
)HNE VESTI IZ SLOVE-NUE
Ljubljana, a2- jsn. 1*81. irl je dr. Edvard Ssvnik,
ni zdravnik v Kranju. V ¡ju je bil zdravnik 66 let, nastopil v pokoj. Umrl je star
¿¡Kaleč tudi v Logatcu? —
dvema dnevoma je zjutraj ruhnil požar v velikem kozol-poaeatnika Jakoba Vertdča. oma je bil vea koaolec v pla-ilh. Prihiteli «o «sslt domaČi Ici iz Dolnjega Logatca, ka-tudi iz Gornjega. Delo gasil-pa je bilo le v tem, da so o-jili požar na kozolec ter obva-rali ognja sosedna gospodar-in stanovanjska poslopja. V »Icu je bilo mnogo k«me ter
ali predlagajo, vendar se voli le tedaj, če zahteva .to ban. V njegovi kompetenci je, ali se predlogi sprejmejo ali ne. V tem odloča sam. Zasedanje je otvoril ban dr. Maružič z daljšim govorom o položaju banovine ter podal smernice, ki so vodile bansko upravo pri aestavljanju proračuna, ki znaša 120 milijonov. — Od Ibanskih svetnikov so navzoči vsi razen dr. Alberta Kramerja, ki je bil medtem imenovan za poslanika v Pragi, kamor odpotuje te dni. Zato je podal demisijo kot banski svetnik ter priredi poslovilni večer svojim prijateljem in somišljenikom.
Slovenski čaaopisi so v Italiji vsi prepovedani. Prav tako pa je prepovedano tihotapiti v Italijo jugoslovanske časopise. Kdor bi j desak, tako da znaša ško-j prinesel čes mejo ljubljanske ča-približno 90,000 Din. Požar popise, bo občutno kaznovan — Eli podtaknjen. Požigalec se,tako je razglasil Mussolini. — užuje iste metode kot njegov,Te dni je bil v Gorici obsojen na z Gorenjske: predno je tri leta ječe, 20,000 lir globe in
740 lir upravne globe Slovenec Ignacij Lazar, ker so našli lani pri njem jugoslovanske Časopise in celo cigarete, ki jih je bil prinesel iz Jugoslavije. — Stroga je peljal s svojim vozom kasen. Mednarodni fašizem 'ne Na vozu je sedela tudi nje-l^»	v Italijo v šolo, tam-
a žena, namenjena v Msren- W *>. P«* vzorni v avojem po-
Na nekem klancu je mož «lovanju. I voz, da ne bi adrvel «nizdol, Roparski napad na Remšsiku voz je začel na polledeneli j2 Marenberga poročajo o ro-i drčati in ga je zasukalo, parskem napadu, ki je bil izvrien - je vrglo v zidani plot In je ^ Ramšniku, v mirnem zase-
lju, od koder prihaja malo novic. Življenje teče tamkaj vaAko mirno. Zdaj pa sta dva roparja napadla samotno hišo posestnika Poarpnjaka. Hiša je bila zaprta le z zapahom, kakor je tamkaj sploh navada, v hiši pa je bil gospodar, ki je star 86 let. Z njim živi tudi hčerka. Starček je opazil ponoči, da nekdo sveti krog hiše ter tudi skozi okno o-gleduje sobo, kjer sta ležala oče in hči. Potdn. pa so se nenadoma odprla tyata in v sobo sta planila dva neznanca s koli v rokah. Prvi je zaklical: "Denar ali življenje!" — Starček in hčerka sta planila pokonci, a sta ju ro-"Dem Andenken an Karrparja tajcoj ukrotila, starčka sta Oesterreich, Kaiser und;Celo nekaj ranila na križu, ker
;gal, je zvezal vozove in deske, ► ¡komaj rešili vsaj vozove, liki zasledujejo požigalca.
nesreča ~—■ Posestnik lik od Sv. Antona na Po-
<o poškodovana obležala. Pre
li so jo v bolnico v Slovenj-iec. Tudi moža je pritisnilo k ter so ga morali prav tako zijati v bolnico. Možu je zlo-več reber, žena pa ima tež-
. edane publikacije v dr-
i. — Notranje ministrstvo je >vedalo te-le ulblikaci je: "Pfarrer Kuenzlers calender", "The Greatest in History", ki je izšla v ionu, knjigo "Almanahul Boli 1931", ki je izila v ro-cem jeziku v Temešvaru, »unistič-ni koledar "Delnik" ci) za 1931, spominski ko-
enig," koledar "Hrvatski list Danica Hrvatska", knjigo "O-si hrvatske povjeeti u novom tu" in knjigo "Voraicht, Feind >rt mit", ki je izšla v Berlinu
se je upiral. Potem sta z veliko naglico preiskovala sobo, premetavala vse stvari ter Iskala denar, ki sta ga potem našla v postelji, v kateri je poprej ležal starček. Vzela sta vseh pet j ur-
mf\
|ker ipiáejo vse te publikacije__________________ .
ti interesom naše države. | jev (6000 Din) ter pobegnila ihotapec Gruševar, doma iz qpč. Ljudje domnevajo, da mo ratea, so — kot smo že poro-'rata biti roparja iz okolice, ker obstrelili finančni straž- sta tako dobro poznala hišo in da
i, ko je skušal s prijateljem sta vedela, da ima ta. starček
»topiti našo mejo pri St. Ilju. Jt je bil v trebuh. Ttefcko ra-ega Simona Gruševarja so ljali v mariborsko bolnico, je ponoči podlegel. Pokojni iševar je bil že delj časa znan tihotapec. Oblasti so ga za->ile na begu.	*
izgnala 1000 naših
irjev. — V Nemčiji je zapo-nuAih rudarjev na tisoče, la o») zadnji krizi so podjetni-isjprej odpustili tuje rudarje i«*d temi je bilo reduciranih fuesseldorfski okolici krog 1,-' | jugi)Hlovanskih rudarjev. Iz-•naki odposlanec naše drža-|v Dueeeeldolrfu se je obrnil Inašega ministra za socialno ftiko, da bi našel zapoalitev za naiih rudarjev. Ministrstvo nc ve, kam bi spravilo teh r br< zposelaih rudarjev iz Ali naj pridejo z druži-fc *<mkaj ter se priključijo «di brezposelnih. Tega minilo tudi ne bi videlo rado. pposel na armada — nevarna Mda!
p»t*r pri Radečah. — Na Njl-
,h I>ri Radečah je požar upe-Igonpodarako poslople po-gika A. Novaka. Skedenj in | <bjel ogenj in komaj da penili reAitl živino. Gaallci ^'varovali ognja niže atoječi r* ter |x>leg stoječo stano-tko h»*o. Krma, pod, hlev in Ml -o pogoreli. Poslopje pa je zgrajeno žele leta 1908 «ko-f velika.
"»■kl "vet zbora js. — V to-J*n. se J* aeetal v Ljub-11 P"d predsedstvom bana dr. »«neki svet, da prstre-»*un ter druge zadeve, «verniki so bili od nolrs-M miniatrs la pravlss. ds kaj
6000 Din pri sdbi. (Nekateri časopisi poročajo, da je Imel 50,000 Din, a to bo bržkone tiskovna pomota.)
Kralj in kraljica bosta prvič obiskala Zagreb 26. januarja ter bosta ostala temkaj več dni. To bo njun prvi oficijelni obisk Zagreba, ki sta ga nameravala prirediti že večkrat, a so ga vedno odlagali. Zdaj ga obljubljajo za 26. t. m.
Tudi zboleti ne boš smel če ni maš denarja dovolj za oskibo v bolnici. Ljubljanska bolnica je zadnje čase stalno prenatrpana to pa radi premajhnih prostorov ki davno več ne ustrezajo za htevam povečane Ljubljane in velikemu dotoku bolnikov iz Slovenije. Mnogo hudo bolnih delavcev, ki jih pošlje Okrožni u-rad za zavarovanje delavcev bolnico, morajo tamkaj odkloniti, ker nI prostors zanje. Bolnišnico bi morsli vsekskor poteča ti. Tods uprava bolnišnice hoče rešiti to krizo na drug način: povečala je kretkomalo pristojbino za bolnike vseh treh rszredov. Zvišsls jih Je zs 8 do 80 Din zs osebo ns dsn. PrlstoJMns zs bolnika III. razreda Je bila doslsj dnevno 30 Din, zdsj Je 32.50 Din, pristojbine zs II. rszUrd je bils doslej 76 Din dnevno, odslej je 100 Din, zs I. razred so povečs-11 dnevno pristojbino od 100 Din ns 180 Din. — Zsksj je stortls to bolnles. ne poročsjo. s bržkone radi svojs prenstrpenosti. 8 povišanjem pristojbine se bo dotok bolnikov zmanjšal Kmečki ljudje bodo le v najhujših primerih (¿»iskali .bolnico, ssj se kmet trese zs vsak dinar, ki gs tako teško prisluži, Zelo prizadet bo tadi Okrožni urad, ki js
PROSVETA
Zdravniki okrožnega urada bodo le zelo resne bolnike pošiljali v bolnico, ker bi se sicer stroški preveč pomnožili, vlada pa mlsU še dovoliti podjetnikom, da pla-
EJeJo okrožnemu uradu manjše kratka poročila .Gktvnoga zadru-ispevke za bolezen ali nesrečo Snega saveaa v Kraljevini Jugo-lavcev. In tako bodo <)elavci'"l*v}ji v Beogradu, da je ta do-vse bolj navezani «na domačo o- bil iz Ženeve poročilo o ustano-ukrbo po delavskih stanovanjih, vItvl "Mednarodnega odbora za ki so pogosto tak* na, da le pod- medsadružne odnaša je". Ne bo pirajo bolezen in preprečujejo o-jhaš nekoristno, sito si to ustano-krevanje. Kaj nam torej poma-1 vo pogledamo po uradnih poroči-ga vsa moderna socialna zaščita lih, ki jih je kdal Mednarodni u-delavcev, če ji pa etavljajo take'rad dela v Ženevi, pod čigar o-meje in ovire?	| kril jem se je ta odbor ustanovil.
Umrli so: na Zizeljskem je u-| 2e daljšo dobo je opasati stre-mrl župnik Rudolf Raktelj. — v mljenje mednarodne zadružne Ljubljani je umrl kapetan Josip sveže v Londonu, ki zdržuje v Sirci, oficir ljubljanskega vojne-;glavnem konzumna društva in ga okrožja. — V Ljubljani je u-1 delavske produktivne zadruge po mrla upokojena učiteljica Ana čim ožjih stikih teh zadrug —-Suhadolc roj. Pour, — V Celju torej zadrug koaaumentov (po-
t vetko Kristan:	^
n^oim odbo^zamedzadružne odnoàajc
Nedavno so prinesli naši listi'Avstraliji so prodale v l. 1838
--m- ™-------J— '07% vse avstralske žitne letine,
y I. L9&6 je znašal laves druAbe
je umrla Ana Potnik, žena čevljarja, stara 68 let. Vreme pri nas ni nič kaj zim
trošačev, nabavljate v) z zadrugami poljedelcev, torej poljedelskih producen to v (pridelovalcev)
&ko, pa čeprav so za drugo ne-1 pa bodi onih, ki so že pridruženi deljo napovedane mednarodne tej Zveai ali pa ki stoje laven nje smučarske tekme v Bohinju, na v lastni ftreai. Povdaritl je tre-katere prihitijo Švedi, Cehi, Po-|ba dfjutvo, <fa etoje glavne po-ljaki, Francozi itd. Smučali se Ijedelske zadruge izven Medna-bodo menda bolj po blatu kot po rodno zadrušne zveze in to vse ¿negu. Ce bi se kakšna medna J poljedelske zadruge Avstrije, rodns zveza smučarjev obrnila Nemčije, Češkoslovaške, Franci-na nebo, naj začne snežiti, po-1 je, Švice itd. Te iadruge so pri-
tem bi še lahko pravočasno padel sneg. Toda proti temu bi k)ila gotovo tujsko-prometna organizacija, ki ljudi z radostjo obvešča, da je v Dalmaciji zelo lepo vreme in da je pravo poletnp vreme. V aredo n. pr. so Imeli v Dubrovniku 31 stopinj Celzija vročine, toliko, kolikor v Ljubljani v najhujšem poletju! V LJubljani pa dežuje, vreme je mlačno in zoprno.
Trgovina z dekleti cvete v južnih pokrajinah in v Slavoniji precej na gosto. Stalno se dogaja, da Izgine kje kako dekle, ki je nasedlo vsbsm zvodnikov, da vodo za mesto natakarice ali služkinje, v resnici pa jih odpravijo v Javne hiše ali v zakotne beanice, kjer so potem za natakarice, a morajo zabavati tudi goste. Zadnji teden je novosad-ska policija odkrila spot tako organizirano prodajanje deklet. Neko dekje, ki je pred dnevi iz-gipilo, je pobegnilo iz javne hi-Ifie, v katero so jo spravili z zvijačo. Po njenih htpovedah je policija aretirala več osdb. „
Ce beograjski župan povozi delavko. — Lani avgueta je avto beograjskega župana Miloša Kavčiča povozil delavko Ilonko Mar-koviČ, hčer siromašnega delavca. Delavka je bila znana kot lepotica in edina opora očeta. Avto, ki je povozil dekleta do smrti, je šofiral županov ein, vendar je zanj šel v žerjavico Šofer, ki Je izjavil pred sodl&Čem, da je on nam šofiral. BH je obeojen le na 3 mesece zapora in 26,000 Din odškodnine. Plačal Jih bo pač županov sin os. župsn, a sedel bo šofer. Tudi'nJemu bodo gotovo plačali. Ohranili so ai le sramoto, da bi sin beograjskega župana sedel na obtožni ldopi. Denar napravi vse.
Težka nesrečs delavce. — V vasi Goropeke pri 2ireh se jfc pri petila huda nesreča. 33-letni po sestnik Poljanšek Franc jO v kamnolomu drobil kamenje. Po naključju je vtaknil roko pod skalo, ki se Je prav tisti hip pre-meknila ter mu zmečkala roko do komolca. Prepeljali so gs v Ljubljano v bolnico. J s oče potih nepreskvtoljenih otrok.
H H pa. hrlps . . . Kakor hitro so dospele vesti s Dunsjs, ds tamkaj razsaja hripa, vesti iz Španije, da raasaja tamkaj hripa, iz Nemčije, Ogrske, takoj eo se pojsvlle tudi pri nas vesti, o hripl, ki je zagrabila že polno ljudi. Kakor hitro Ja kdo prehla* Jen, že pravi: Mrlpa. Študentje ho začeli ostajati doma, hrlpa Je driber Izgovor, dopisi s debele v časopisih poročajo o hrlpi Itd. Menda ne bo vae tako resno, aA-j pak hočejo pač tekmovati z Dunajem in ostalim clvilizirsnlm a vetom. Dssl Js verjetno, ds se js pojsvHo vsč primerov oho-Jjenj, esj je to mlačno zimsko vreme s svojo toploto dober prevodnik bacilov.
Nsjstarejšl IJsMjsačsa umrl — V Ljtddjani Je umrl 28. jsn Franc Piškur, ki velje zs nsjslš-rejWs Ljubljančana, ssj je dosegel 92 let. Rojen je bil v Pl javi Gorici. Bil je tudi najstarejši tovornik. Pomni še. kake so mu vino po spisvih ns Ssyi do vstali, «sm je vozil a perizarji vino s Hrvaškega. Keensje ae |s preselil v Ljubljano, kjer je odprl gostilno ta fu
družene večinoma lastni avezi, ki se imenuje Mednarodni poljedelski odbor, in ima zaenkrat svoj sedei v Parizu. Ta odbor sicer ni tako delaven v zadružništvu kot prvo omenjena Mednarodna zadružna zveza v »Londonu, vendar kljub vsemu išče stikov z zadrugami konaumentov. Prihodnje leto Ima svoj kongres v Pragi. (Glej o tem jnsiebno po-rcMlo). >
Ogromno delo na ¿bližanju konzumentov in poljedelskih pro-docentov pa- vrši oddelek ca za-drugarstvo pri Mednarodnem u-radu dela v Ženevi pod vodstvom dr. G. Fauquata. Poleg vseh statistik. poročil, riberoikov, ki Jih vodi In Izdaja, akHcuje ta odsek tudi še tka v. Medsadružne konference zadružnih strokovnjakov tako poljedelskega kot konzum-nega zadružništva.
Tretja taka medzadrušna konferenca bo 'je vršila lani dne 4. novembra i>rixjHodnl*tvom de Vbfrue. Navzoči sodili: za Med-narodni poljedelski institut v Parizu gg. Hlanchard (v zaetopet-Borel (v
"Ca nad lan Co-operatlve VVheat Producers Ltd." 86 vsega kanadskega pšeničnega izvoss in 35% vee pšenice, ki je prišla sploh na avetovni trg. Nasprotno ps so «. pr. milni angleške zadružne Velenakupne družbe krili v lotu 1986 več kot \i% vse porabe kruha vaega britanskega prebivalstva, m lihi švedske zadružne zveze predelajo 26% vsega krušnega žita, ki pride a ploh v švedsko trgovino, mlini švicarskih konsunuiih društev dobavljajo 10% celotne švicarske potrebe moke. V t «m oziru pa sodelujejo poljedelske zadruge ia Avstralije, Kanade in Sovj. Rusije s Veliko Britanijo, one i» Madžarske pa s Češkoslovaško.
Drugi primer: Mlekarske zadruge na Danskem prehranjujejo več kot 88% vseh molznih krav na Danskem, avstralake mlekarske zadruge dobavljajo 91% vse avatralske produkcije masla in ftl 7< vse produkcije sira. Zadruge na Finskem dobavljajo 9g% vsega na Finskem izdelanega in is Finske izvoženega masla in 70% odgovarjajoče množine sira, zadruge producen-tov v Palestini krijejo 26% vse porabe mleka v Jeruzalemu, Iste v TW Avlvu In 78% one v Halfl. Nasprotno pa krije danska Velenakupna družba kon-zumntv zadrug 124% vae potrebe margarina na Danskem, konaumne zadruge Velike Britanije vrže več kot 10% vse trgovine z mldkom in njih velenakup-ni družbi (angleška in škotska) lita na pr. 1. 1925 jzvršlll 18.9% Vsega brutto uvoza masla In 8.6% vsega brutto uvoza sira.
Medsebojni stiki zadrug so n. pr. sledeči: v Avstriji dobavljajo poljodeleke prodajne zadrugo več kot 412% vsega od konzumnih zadrug prodanega mleka, na Finskem krije Velenakupna družba konzumnih zadrug pri poljedelskih sadrugsh 78.8%
vas svoje potrdbe na maski la r	. - . u . ¥ t
26% vse svoje potrsbe sira. In .kupnj družblsoimele v letu 1 m dalje so velike z vase med danski- HM 1,111,906,000 prometa na
prej ter se jih skuša obdrlati na vedno aodojini vkUnl ter da bi bilo boUže da se s^neVI oddajo po-Uedektkih zadrug rSje v razmerja z množino produktov, ki so prišli na trg ne pa, ki «o bili sploh isdelanl.
Druga priloga poročila obsega statistiko najvažpeišti po pro-duktfh šiHjcisliziranlh poljedel skih prodajnih oivsnisaclj. Nekaj primerov: Zveza danskih mlekarskih zadrug je prodala po svojih M78 mlekarskih aadru gah v 1. 1028 za 188,0000.000 do-larjev mleka In mlekaraklh iz delkov, ZVeaa živinorejskih za drug v Moskvi pa v 1. laae aa 108,968,000 dol. goveda po evo-jfh 8764 zadrugah. "Ohlebocon tre", vseruska os redna zadružna zveza za vnovčevanje plenice je prodala po 87,480 zadrugah v I, 1028 za 82,019,000 dol. pš^ice, a Kanadski aadrušnl centralni u rad za prodajo pšenice v VVinni psgu je vnovčil za .'Uža.ft^i.OOO dolarjev pšenice v 1.1808. Japon ska sveaa zadrug aa pridelovanja surove svile v Yokohaml je od dala po svojih' 83 zadrugah v 1. 1928 za 7,294,000 dol. surovo svi. le, a Centrala prodajnih zadrug oranž in dtron Kalifornije Loa Angetsau pa za 96,682,000 dolarjev ktfh preko 202 aadrug. Ta stat letina je torej prlkaa da našnja oddaje poljodolaklh go spodarskm organizacij, razdeljeno po produktih. Tudi to ae je sklenilo nadaljevati in ltpopol niti.
»I)
Tretja pri loga n*m kaže razvoj prodajp pri Zveai švloarskih konsumnlh društev (V. S. K.) In pri Vt4snqkMpnt družbi nemških konaumnih društev (G, K. G.) Hamburgti, Švicarska zvuaa Je prodala svojim 607 konaumnlm zadrugam s skupno 1,622,000 čla ni v letu 19129 za 119,779,000 švlc. frankov živil in aa 47,806, 100 švle. frankov ostalih izdal kov. Od tags so znašali n. pr sladkorni isiiHki 1041684)00 švlc. frankov, ladolki cšmši velikih mil-nov Zveze U .216,000 švlc. fr., mami ladsTkl 27mi00 švlc. fr. In kolonialno blago 10,048, 600 švlc. fr« Zadruge, ki ao pa bi lo pridružene nemški Vfl«$f
mi in švicarskimi, méd angleški-
vo g. Vlmeuxa), Borel (v za-;mj ^ finskimi, tned angleškimi atopetvu g. Laura), Brial in van |n avstraUklmi, južno-afrišklml Rljn, za konzumno zadružništvo |n i«tsklml zadrugami. Na Dsn-
JUles Gautier, Auge-Lartoe, Klo-]t/.i.g (H,j»ntlnirgKHndera),polje-deMke zadruge, Praga (Laiatig) konzumne zadruge, Praga (May)
skem ao zadruge zaklalo 80'X vseh v državi zaklanih evlnj, ns Letakom Je Izvržila Zadružna zveza "Konzuma" 84% vsega let.
Mednarodna zadruèns zvaza,' .kegt fcvosa slanine, a koazum-London, (folssan) Pariz in de nft društva v Veliki Britaniji o-
Vogue (Pariz). Od Mednsrodne gs ursds dels so se udeležili seje gg. Stoppent, Bsu-mont In Fsu-
akrbujsjo 20% vse mesne porabe v državi in dbe Velenakupnl družbi sta uvozili 11.9% vsega
quet. Opravičili eoae: ga. Bmmy britanskega tivoaa slanine. Av Freundlichova, Sir Thomaa Al- *traldki zadrugi "Dried Fwiit As-
len (Manchester) in gg. A. DtS" aodgiioti" pripada 90% vseh Jar, Harm es, Gennee, R. A. Pal-¡ jadelovalcev ov<4jov (roaki), na mar (London) In V. Tanner poljedsieke zadruge Združenih (Helsinki).	držav je pripadlo v I. 1928 celih
Konfereaso Je otvoril g. Al- »2% kalifomske letine orshov in bert Thomas, ravnatelj Msdna- vt¿ jc0t 60% letine mandljev, rodnsgs ursda dela, predsedovsl 7¿9f( kalif or nek 8i aprikoz in JI Je pa g. de Vogue. Po sprejo- br% letina sliv, Vlnlčarske za-
blagu in so od tega kupile pri svoji Velenakupnl družbi za 444, 371,664 RM blaga in od tega gs je drulba kdolala blaga sama za 104,720,600 RM blaga.
Tako je ta družba prodals avojlm zadrugam 1,686,000 sto-tov moke In žita, 70,000,000 koeov jajc, 480,000 stotov sla-nikov (kl Jih« Je dobila po možnosti od rlbarskih zadrug) 826,000 stotov sladkorja, za RM 11,628,010 tobačnih izdelkov (vse Isstns produkcija oz. predelava!) Tu Js konferenca ugotovila s dbžaiovanjom, ds so te statistike poaamosnih Vetenakupnlh družb konsumnlh aadrug na eni etranl In po produktih ne speci allairanih central poljedelskih zadrug f druge strani Uko različno sestavljene, da Jo vsako prlmsrjanjo nam<jgofi«. Potrrfmo bi bilo, da SO Iz te statistika na pravi 1» enotnem načelu In podlagi. Za to naj se zavzameta obe vodiki! zadr užni zvezi. Tudi naj
mu zapisniks zadnje konferen- druge iz Rlshln le Zion In Zlch ce, ki se je vršila v maju ti. in ^ jarob v Pslsstini so prede-zahvali Mednarodnemu uradu de-| |M|e v vlno hi žganje preko 80%
la aa je pričela točko aa točko ^ palestinske letine «rosdja In	_
raapreva o Začasnem poročilu e «^ontljo skoro 100% vsega pri-'^"«'prejmajo novi enotni nazivi ' v| statistik glsds oddajnih mandljev v Palestini, Cl*-',*, pHprsvah, kl jih je Itvršil od 1	"""— ni "OnUrtoHoney Producers LeJt w poenostavljen Je nalivov i
j opereti ve Ud." ao zastopsll v 1. L^Hnoke evrhe, Ts dels so, v ko-drug.	j 1928 86%. vsega pridelka medu 1Mwr §§ ^Q poljedebklh pro-
, r-
A. Crkvv:
MAŠKARE
Ns sklep zadnje konference v ženevi z dne 2. msja ti. Je bilu »•členjeno naj teko poročilo ss-etuvlts dva člana te konferenc« in sicer g. Borel zs poljedetek« organizacije In g. LusUg «s konzumne zadruge. Treba js bHo sestaviti is» že izdelanih uradnih In zadružnih statistikah seznam, ksteri podatki so šs potrebni, ds se lshko začne sklepati o ureditvi medsebojne oddajo aa. zado-ščovsKjs potreb med poljedelskimi in konsdmentskhnl organizacijami, in sestaviti ss prld<*»ltev teh nsvedb postno vprsšalno polo.
Kot prvi del tags poročile Je ststtstlka glede relstlvne ude lož be zadrug pri odJ<mu oz. oddaji rasnih poljedelskih Izdelkov Ste. ti/tika dbrsvnsvs: 1, žito, mo ko, kruh; Z mleko, msslo, sir In mest; 8. sveše meso, slanino, JsJ-ca; 4. sadje ia vino; 6. U*sk, ks vo, čsj, Icskso, čokolsdo, slsdkor, mod, slkohol In 6 telastUlJe Nsj. prej ss Obravnavajo pod točko poljedelske,
province, bolgersks zadruge zs|dukt/)V povsem dokončsns
(Kosec |wihodnJič.)J
l>rldelovsnJe tobaks so prfdelsie m5 22% vsegs bolgarskegs s zadruge v Združenih državsh 84.7% tobsšns žetve Združenih držsv. IMgsrsIcs zadružna zveza "Napred" pa krije nasprotno 25'/
Urgirá
Milwaukee, Wis.—Dr. Psul
______ A bel son, nsčelnlk srliltrsžne ko-
vse bolgarske m|f|j9 v nogsvlčsrskl industriji
j _ _ . — - m a--1 • « 1 «s j _	«.aiaatoiian Isa fliti
porabe na sladkorju, nsmšk«- j# I«jsvll, ds js zsvsrovsnjs zo-zadruge ps 6*% vse p^. brezposelnost dsnes tako po-sladkorne trgovine v Nsmčljl, trebno kot zavsrovsnjs proti po-|H»ljsks zadruge 6% sladkorje In Hcodbsm. Dslodsjslci so as upi*
8% tobaks svoje držsve itd. Ksnsdske zadrug« zs volno krijejo 26% vse ksnsdske produkcije volne, a zadruga "Vsoruit" v G«nU> (Belgijs) hns 8—16% v*eh vrsten belgijske tadasttii« psvole.
Ts relstlvnl pregled nsj n sli podlago za sistematično uredb«» t««» direktnih odnošsjev sli med zadrugsml Ift honsufnsntJ pa ta ko i^djsdsiskimi la keaaumnimi zadrugami In pa med psijedfl slu» produktivnimi In konzutno! . ml zadrugami medsebojno O tej etetlstlkl Je bilo precej govor je-nege is v debeti ao govorili o
roll odškodninskim zskonom kot m sedsj drugi aclalal xako-nodajl, toda dane« imajo skoro vse države odškodninske |»osta-ve. Abelson je nspovedal, da bo-do v prihodnjih par letih države prisiljene na sprejetje ssko-na glede zavarovanja delavcev preti bresfioeelso^l.
Teainl se, Po ulici ss vali pestra množica, sami okajeni kmečki kažuhl in pisane ženske i ute. Vee ae an\eje, se križem pogovarja, in marsikdo spotoma celo pleše. Na čelu množloe poskakuje pritlikav vojšček v starem plašču s kapo postrani. Naproti pride strumni narednik.
"Kaj pa je to? Zakaj me nisi pozdravil? Kako se upaš?" se zakadi narednik v drobnega vojaka. "Mar ne poznaš predpisov Stoji Odkod al ti t Ka-ajr<
"Ljuba duša, saj smo maška-re!" mu t šensklm glasom odgovori mali vojak, in vsa množica s narednikom vred izbruhne v glaaen grohot.
•
Ob selenl mill kvart« debe-luhar v fraku, z dvojnim zalitim podbradkom in belima rokama. Poleg nJega leši kup denarja. Nima sreče, a se ne zmeni za to. Vedno Izgubi, toda ae smehlja. Kaj mu Je za izgubljene tisočake? V jedilnici traven mu pripravlja yo£ slug raikošno večerjo: ostrige, šampanjec, fazane. Debeluhar je sladkoaneden. Kaj ni res, da ae mu dobro godi? Srečen jot A poglejte, kaj mu hodi po glavi, kaj nepričakovano ugibajo njegovi zaliti motganl:
"Maškara sem. Ce bo kmalu v banki revizija, bodo val ivode-11, da som bil zgolj pustna še-ma!"
Odvetnik pred sodnljo zagovarja ubtošsnko. Lepa gospa j« In se Jako žaluatno drži. JakoJ Je videti, da Jo tu preganjana nedolžnosti "Bog mi jo priča, da nI kriva!" — zatrjuje odvetnik z žarečlml očmi. Vos Jo vroč od navdušenja In mu drhti glas, kar zjokal bi se. Tako čuti i ubtošsnko vred, da bo najbrž umrl od žalosti, čs ne bo oproščena I Občinstvo, kl ga posluša, js omedlelo od naslad« In se samo boji, da ne bi prekmalu končal. "Pravi pesnik Je," ss menijo med seboj poslušalci. a kje ko se je pa v resnici samo našemil za pesnika! "C« bi mi primaknil toši-telj še trn tisočak povrh, bi ju zašli v ječo!" tako ugiba sam pri ssbl. "Obtožba bi bilo «a bolj
slikovita kakor »agovorl" •
Po vaški ulici koraka vinjen kmetič, poj« In ubira ovllečo harmoniko. Njegov obraz kaša pijano navdušenje, HehsU In ppskakuje. Menda Je prav vesel 7 Ne, samo našemil ss Je.
"Vraga, lačdn sem." mu hodi po glavi,'
e
Mladi medicinski profesor na univerzi Ima nastopno predavanje. Zatrjuje, da nI večje araša, kakor «lužiti znanosti. "Znanost je vse t" govori slušateljem, "najvišje, kar Imamo v šlvlje-nju!" V»l mu tudi verjamejo. A rekli bi mu, da se Jo samo našemil, če bi slišali, kaj Je povedal soprogi po tem predavanju. Povedal Ji Jf sledečo t "Ne, mamica, zdaj sem profesor. In profesor ima desetkrat večjo prakso ka-kor povprečen sdrsvnlk. Zdsj lahko računam, da bom zaslužil ^pet in dvajset tisoč na leto."
Množica oblega vso vhod«. Poslopje lari v luži, Vstopnice so razprodan«. To jo gledališča, in ima na pročelju napis: "Satiri in morsli." Tu drago plačajo ia vstop, pišejo dolga poročila o predstavah, veliko ploskajo In redko kdaj žvižgajo ... To Jo
0V3MŠS.
A tudi to svetišče je aamo pustna šema Odstranite "astlro In moralo," pa lahko boste člts-lit "Oderuštvo In bedasto zsbsv-Ijsnjs."	Leta 1888.

med
Nsksj
i I Um gg. Gautier, Kltnders, Au gelarlbe in Poisson In kon*» M i P<* konferenca aedlnils ns r ds se te podstke Oblrs še v
Chicago. — nesners, Dyere and Preeeers unije Je potom y Is «ova s js dstošilsj ds vssk ze-poelenl član priepevs It ns t <j#n v prihodnjih dssstlh tednih v pomoč breapoeslnlm članom. Ostale deieveke unije v Chicago H šs prej «prejel« «lične ssérte
Rirminghsm, A Is.—Sodni J «k s obravnava proti petim komunistom, ki «o bili obtošsal hujsks-njs ns upor in kršitev zskotis proti kriminsloemu slndlksHt-mu, j« MIs preložene ns 28. fle-brusrjs. Unljs ts smeriške civilne svobodščlne bo brsnlls ob-
ÜSEt__
jltla žs asistí* PrssvHe a» Mladinski Nd ees Ima prtjate* ||« aH ssreJMfta e üaisHasf To je «dlsl di Id rese «si
Too« Cufar:
LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN- DELAVKE
Ljudi, ki «o »e znašli okoli mene, ni pri-gnalo sočutje, temveč radovedno*. Nikomur ni padlo na um, da bi na pomoč priskočil, vsi so se le smeV». fte luč so takoj doblh, da sem jim bila vidna. Ta avojst, kl bi jo s vso ztrast-jo opij u vala, je tujca • svojo navsočnoatjo tticer razorožila, toda pričel» me je sama sramotiti. Vsi so bili pijani, a ženske razgaljsns in zraven zlobnejše kot moški.
' Režale so se mi in vpile, da se že "donu-čim, da naj ne bom neumna, ker je pri njih veselje doma. In denarja je dovolj za lejm dekleta, so kričale v vjdnem zadovoljstvu da bo nova neumnica delila njihovo usodo. Vso ško-doieljnost sem čutila ter nekakšno onemoglo ma&evanje. Saj so bile same nesrečnke in jim ni zameriti grdega radovanja.
V	tistih strašnih trenutkih naslajanja nad mojo zadrego ln siromašnoetjo, sem opazila, da stojim skoraj gola med njimi. Zajokala sem v jezi In obupu. Tako osramočena nisem znala biti. To je presegalo vse meje, preobrnilo vse moje pojme o ljudeh. Žilo bi si pregrizla, pa niso dovolili. Da, še ubltl ae nisem več mogla.
Komaj boš verjel, predragi, kdo me je potem poklical. Kdo je bil še v tisti drirfbl. Um-Ijlvo je, da gospodinje nI manjkalo. Bvojat je hotela razgnati in me podučiti, kje sem ln kakšne so moje naloge. Toda prav tedaj se je pa prelepo dekle razsrdilo in vse, t gospodinjo m tujcem vred, zapodilo iz soba. Vnovič sem zakrnela in zdaj še bolj ko poprej. Kakor moreča sanja je bilo.
Z gospodinjo in ostalimi se Je brezobzirno prepirala brhka Pavla, ki jo tudi TI poznaš. Zupanova Pavla Iz nsše vasi!
Iz spodnjih prostorov ss Je med zsdnjimi prilovils. Prerlls se ml je v bližino ln me spoznala. Po Imenu me Je poklical ln ml rekla, naj se ne bojim. Nato Je pa akoraj zdivjala. Vse je prepodila, a najprvo gospodinjo. Ta ji je nekaj grozila, pa je morala vseeno stran.
Potem sva se zaprli . . .
Padla ml je k nogam in ae razjokala. Tako jokati še nisem čula. de sebe ne. Za zgubljenim življenjem se Je izplakala. Prvič je lahko zaupsla svojo gorjupost, odkar ss je Izgubila.
Ker si jo poznal, predragi Janko, ker se čudiš zapisanemu in ne verjameš kot Jaz nisem mogla, mi povej, če hočeš zvedeti kaj več o njeni žalostni usodi. Svojo voljo spoitoči, če bož sploh še kaj pisal. Saj mi je vse zaupala. Ona mi je šele odkrila vse groze Življenja, vse temnice v njegovi prostrsnosti. Ps sa Tebe je vpraševala. Veruj ml, da bi jas najraje samo lepe atvari povedala, pa sem morala rasodeti tudi mračnost Tvojega pobega. Vendar me je naravnost blagrovala, da sem vsaj ljubesen aposnals In užila njeno jutranjo roeo. Tisto rahlo zbližanje, ki pomladnemu bratenju na-likuje.
V	jutru po tleti noči aem a Pavlo odšla Is hiše. Njo Je že itak gnalo dalje In je od Um namerjala prav kmalu proč. Po aporu s gospodinjo in dogodku s mano je tudi morala. Težko sva ee ločili, zares tetka Denarja ml je dala in pokazala pot v boljše. 8ama Je pa šla p" svoji poti dalje.
Janko! Prečltal si In veš sa grah. Izpovedala sem Ti, izpovedala Tebi, kl si moje vse. MoJa nemirnoat je uataljena v notranjem sa-dovoljstvu. Ti vež. kje sem bila, zdaj sodi in razsodi.
Za itodbo sem pripravljena.
Sprejmem Jo, ker bo Tvoja.
Ti pa izpolni mojo žsljo. Ssmo iskren bo-dl, pa Ijož tudi pravičen. Kar boš dal, to bom «prejela. Toda daj mi s vso odkritosrčnostjo, ker je le ona zdrav temelj vsemu, kar se gradi.
Tako želim in hočem.
OMtalo je v Tvojih rokah ...	*
Šesto njegovo pismo
Ne vem, kaj bi najprvo napisal, da Te takoj zares umirim.
J Tvoja izpoved, Majdica moja, samo potrjuje, da me resnično ljubiš. Ko bi me ne ljubila. bi TI taka očiščenja niti na misel ne prišla, saj to nI noben greh, nikaka krivda In nič takega, kar bi me moglo odtujiti. Ce še kaj trepečeš zavoljo izdane skrivnosti, le prenehaj z razburljivo skrbjo, saj zanjo ni povoda.
Ker hočem biti povsem odkrit, nsj pri-znsm, ds si se mi zazdela prvi hip malenkostna. Ko bi dogodek ostal Tvoja tajna in mogoče samo neko opozorilo za Tebe samo, bi celo bolje ravnala. Saj Ti Je noč v tisti hiši povedal .stvari, ki jih ne izve vaakdo. Jasno si izvedla, kam ne smeš. Večje krivde se Ti ni prizadejalo. Vem, ponižali so Te in ob takem ponižanju smrtno razžalili. Upravičeno si zasovražila zemljo in nebo, neopravičeno si pa mislila« da je to grah, ki utegne najini ljubezni škodovati. Pa ne more, ker greha ni.
Pribiti moram, da ae je nasprotno zgodilo, kar sf pričakovala. Z izdajo skrivnosti si me le k repke je privezala in podžgala v pričakovanju najinega svidenja. Podžgala v stremljenju sa onim dnem, ko ne bo med nama strežne dalje, ko ne bodo samo pspimati listi izžarevaj občutij, ampak ai bova čisto blizu. In zato je z druge strani prav, da nisi molčala. V svoji osnovni nepokvarjenosti si se zopet razo-dela. V tem, kar je več kot so lepa lica in sladek smehljaj.
a kakor me je izprva izpoved spravila v dobro voljo in sem se Tvojemu silnemu strahu, Tvoji zmožnosti, ki iz pohlevne veverice ustvari divjega volka, prav prisrčno nasmejal, tako nisem pozabil na resnost, ki je v tej mali zgodbi. ftlaj vem bolj kot kdaj poprej, da Ti svoje roke ne smem odtegniti. Ds TI ne morem po-kazat| hrbta, ne z grdim obrazom prizadejati novih bojazni. Ob šivi poglobitvi v sporočeno ml je kanila v srce igoča kaplja bolesti. Tudi to na) priznam.
Hajda ljubljen», TI se gotovo čudiš' da mešaih smeh in bolest v eno čašo. Da mi je enkrat vse nekaj malenkostnega, potem pa zopet v sros segajoča bolečina. Ne čudi se, draglcs, kajti na stvar nisem pogledal z ozkogrudnim merilom.
Najprvo vedi, da za rassojanje in obsojanje nimam nikake pravice. Ti zahtevaš odločitve in me smatraš za svojega gospodarja, ki Te more dvigniti k solncu ali pa za večno po-fubltl. Majda, to je napačno. Nihče ml ne daje takih pravic, tudi Tvoja vdanost ne. Saj nisi moja sužnja! Meni enaka si. Popolnoma enaka. Zato pl za evoja dejanja le sebi odgovorna. Ce pa vldlž v meni tistsgs človeka, ki Te razume, ljubi in Ti Je najbližji, nisem s tem šs Tvoj sodnik. Lahko sem Ti svetovalec In TI bresdvomno sipeš svoje izpovedi meni zaupati, ee s mzno pogovoriti o svetlem in črnem, ni ps potrd>no, dz padeš pred noge in se sama ponlžuJež. Pa ne razumevaj tega zlohotno. Hočem TI le upravičenost moje dobra volje prikazati, ker sem videl v izpovedi najprvo Tvoj vroč napor, da naj bi ne bilo ničesar med nama, kar bi kdajkoli moglo Tebe v mojih očeh očrniti. Ob svidenju leliš stopiti predme ne-obremenjene, vsa Čista in vedra. Stopila boš, morda prečlsta same. A a to težnjo sem videl, da ae bojiš nečesa, kar nisi sama zagrešila, v kar Te je vrglo surovo življenje. Kako naj Te Jas sa trpljenje obsojam, sa žalitve in sploh sa vso krvavo, le s bridkostjo napolnjeno mladost? Saj Js tista hiša le postaja v dolgi vrati preizkušenj. v verigi krivic, kl so Te doletele.
<Dstfe prtkošajlt.)
PR08VETA
če hoče. Najbrž bo gasilec, ki hodi k Pelageji
—	Kaa . . . aaa . . . aaj Kaj
praviš Ti
—	Dejal sem, da je najbrž prišel k Pelageji njen gasilec. -
—	Tem hujše! — je zakriča-_ Marja Mihajlovna. — To je še večja nesreča, kakor če bi bil
kuhinji vlomilec. V svoji hiši ne trpim cinizma!
—	To je krika in vika! Kakor Rafna, ne trpim cinizma
Četrtek, 12. februakja
k raga,
čemu pomi-
kaj pa je cinizem? V neki rabiš tujke, ne sllla, kaj čvekaš? Draga moja. to je te prastara tradicija, da mora Imeti kuharica vojaka ali gaailca.
I — Ne, Vaall! Vidi se, da me ne poznaš. Ne trpim, da bi se
moji hiši one . . . onega . Kar hitro mi pojdi v kuhinjo in povej mu, naj ae brž Izgubi. Jutri pa povem Pelageji, naj ml kaj takega nikoli več ne napravi. Po moji smrti boš pa lahko dovolil, da se bodo godile v tvoji hiši çintônogtl, dotlej pa ne dovolim. Ne, ne, dovolim! No, le urno mi pojdi v kuhinjo.
—	Vražja strela! je zamr-mral Gagin ogorčeno, Premleli vendar s svojimi mikrosko-pičnimi ženskimi možgani, č4mu neki bi hodil v kuhinjo?
w. Vasil, boš videl, da omed lim!
Gagln je srdito pljunil, natak nil je copate, pljunil še enkrat in ae odmajal počasi proti kuhinji. Bilo je tema kakor v rogu in državni pravdnlk je moral spotoma tipati okrog sebe. Otipal je mimogrede vrata otroške sobe ln zbudil pestunjo. — Vasalica, — je dejal, — »noči si vzela moj suknjič, da ml ga osnažiš. Kje je?
—	Pelageji sem ge dala, gospod.
—	Kakšen red pa je to? Vza-meš ga in ne položiš nazaj. Zdaj moram hoditi brez suknjiča.
V kuhinji je krenil naravnost tja, kjer je spala na ogromnem zaboju pod polico z lonci in skledami kuharica Pelageja.
e dejal. — Samo zdelo se ti je. Car pomiri se. Ta goska Pelageja Je prav tako poštena, ka-cor njena gospa. Zjokala se je, tako jo je zadelo sumničenje. Sh, kako si neumna, ti *.. stara koza . . . Eh . .
Državni pravdnik se je začel svoji ženi posmehovati. Med potjo v kuhinjo in nazaj se je lil tako zdramil, da se mu ni hotelo več spati.
— Veš kaj, luč priigem in pokažem ti fotografijo našega iredsednika. Včeraj se je po-slsvlja!, pa je dal vsakemu fotografijo z lastnoročnim podpisom.
Gagin je prižgal svečo. Cim
je pa napravil prvi korak, da >oišče fotografijo, je ipčul za seboj pretresljiv krik. Ozrl se je in zagledal izbuljene oči svoje žene, polne presenečenja, groze ln gneva.
—	Kaj si oblekel v kuhinji suknjič?
—	Da, kaj pa je?
—	Le poglej se! Državni pravdnik se je pogledal ln ostrmel. Na sebi ni za< gledal sukjlča, temveč gasilsko bluzo.
In fantazija njegove žene js; zopet slikala grozen pr^or: tema, tišina, šepetanje, objemanje itd. itd.
> dej
(J
Jal in jo elageja
A. (i. Cehov;
V TEMI
Vražja muha. Nekako sred-njs. ne velika ne majhna ae je zalet«»la v nos državnegs pravd-niks (iagina. Kdo ve, ali Jo je prinesel »pa k is radovednosti ali iz lahkomiselnosti, morda pa tudi zaradi teme. Eno je pa gotov« — nem ni prenesel prisotnosti 'ujegs telesa in Je dal znamenj« za kihanje. Gagin je kihnil, kihnil j« z občutkom in takt» glasno, da mp je kar poste-I Ja m tresla. Gagi nova Sena. de-lx'luha«t* plavolaaks Marja Mi-hajlo\ na ne je tudi zdrsnila in zbudila. Pogledata je v temo. izdihnila In ae obrnila na drugo «tran. Oz pet minut se je Znova prebudila, zdrznila ae Je in tu* ne je zattaniia oči. toda saapa-ti ni mogla več. Nekaj čaaa m je premetavala po postelji in vsdihovsls. 1 Hite m je pa sagodr-njala na mula. zlezla is poate-ije, nataknila copate in stopila k oknu.
Zunaj je bila tema Videl« ao se samo temne krone košatih dreves in strehe bližnjih hiš. Na vzhodu je bil še napočil dan. toda prvo jutranjo sarjo so v na-sled 11 j< m hipu sagrnlii oblaki.
temo, je visela tišina. Molčal Je tudi nočni čuvaj, ki dobiva plačo zato, da z udarci po deski kali nočni mir. Molčal je tudi vrabec. edini ptič, ki se nI sbal soseščine velemestnih letovlščar-Jev.	*
Grobno tišino je prekinila sama Mihajlovna. Stale je pri oknu in srla na dvoriite. Kar Je presenečeno vzkliknila. Zdelo «e jI, da se plaši nekdo od cvetllčnjaka proti domu. Prvi hip Je pomislila, da Je krava ali konj. ko si Je pa pomnela oči, je ■poznala, da je človek.
Potem se JI je saadelo. da Je »topila temna postava li kuhinjskemu oknu. alesla na prisidek in izginila skosi okno v kuhinjo.
1- Vlomilec 1 — JI je šinilo v glavo in od grose je prebledela.
V hipu JI je fantasija našli-k a Is prizor, katerega se boje dame na počitnicah; vlomilec ee priplazi v kuhinjo, od tod v Jedilnico, srebro v kredenci, potem spalnica, sekira, zločincev obraz, zlatnina .. . Kolena so se ji jela šiblti ln mraz jo je spre-leta val od grose.
— Vasja! — Je »tnala mola za noge. — Vasil. Vaail Proko-fič! Ah. krit božji, kakor bi bil lesen Zbudi ss vendar, prosim te!
V zraku,
i AL. ^
III
ssstrtem v| — Noue? — Je segodrnjsl
državni pravdnik ln sasdehal. da je kar postelja saškrlpala.
—	Zbudi se vendar, za božjo voljo! V kuhinjo ae Je nam spla-sil vlomilec. Stala sem pri oknu ln srla na dvorišče, pa sem naenkrat opasila, da je zlezel nekdo skosi okno v kuhinjo. Is kuhinje pride v jedilnico; kjer
žlice is kredence. Saj
I Marjo Jegorovno lani o-
—	Kaj . . . kaj pa hočeš)
—	Boše moj, saj niti ne sliši! Vsaj prebudi se! Slišiš! vlomilec se je nam splasll v kuhinjo. Pelageja ae ga bo ustrašila ln ftllce Imamo v kredenci.
—	Neumnosti!
—	Vasil. to Js nesnosno! Jss govorim tu o nevarnosti, ti pa aptš In smrčiš! Kaj pa hočeš, za boga? Mar hočeš, da nas okra-dejo? Da nas pomore?
Državni pravdnik je počasi v «tal. sasdehal In sedel na rob postelje.
Vrag vedi. kakšni ljudje ste tol — Je mrmral sam pri sebi. — ds ponoči ne daste človeku miru. Budite me sa tako neumnost
—	Saj prissšem. Vasil. na lastne oči sem videla, kako je ilesel nekdo v kuhinjo.
—	No, ia kaj sa to? Pa naj
HARMONIKA
Ce hočete dobre, ^ trpežne harmonike vseh vrst iz celuloida vseh barv, tedaj se obrnite na me. Pišite po moj cenik
JOHN MIKUS
6607 Edna Ave„ Cleveland, O.
V JMOSLšlflJO
PREKO HAMBURGA
s Basnimi, hitrimi parmiki
HAMBURG NIW YORK DCUTflCHLAND ALftCRT I ALUN
RAD BI IZVEDEL
kje se nahaja Johm Podržaj (po domače Andrejčev Janez). Za njegov naslov bi raki izvedel nje gov svak Alojzij Podržaj, vas Mala Račna št. 20., pošta Grosuplje, Jugoslavija. Rojske in znance prosim, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga'opozori na ta oglas, za kar bom zelo hvaležen, aH pa naj se prijavi meni na naslov: Joseph Adamich, 1410 E. 52nd Str., Cleveland, Obio.
(Adv.)
FARMA NA PRODAJ
Proda se 400 akroy farma v Mill Iron, Mont, blizo South Dakota. Farma, se nahaja blizo ceste ln je le pol milje od šole in milje do pošte. Dobra pitna voda, vse ograjeno. Sosedje so Slovenci. Imam dve farmi in valed tega eno prodam po nizki ©eni. Za pojasnila in ceno pišite na naslov: John Prah, P. O. Box 584, Roundup, ( Mont. (Adv.)
Sloan's
Liniment

SHZSMZ CINE Priprava* loloaniike >H»
" dsU JazMUrij«.
if. LOU* MILWAUKU
CUV ELAND
Stovsa knkiaja hi
••Nkmljin
Zs osteite ntrtltju ku««. boS tofcsteaas Mttopnika ,),
HAMBURG-
A# P
AMERICAN UNE
mimiip«i«i.,escap S
Žspil^liolsisr H® Pi
Izda* smo tudi letos lepo v &n* koledar; strani, §sknj
vega zš vsakega človeka.] rokah jih imamo še par ste. rottte Jih hitra, kar bodo k pošli. Žepni koledar stane 25c. Pošljite nam naročilo priložite 2&c v pismo. Ni pizmo na Prosveto: 2657 Lasrndals A ve., Chicago, Ifl.
UROČITE SI DNEVNIK fMSVETŠ'
. Pazite na varnost!
Nezaseaarit* katya
—	Pelageja! je prijel za ramo. Hej Ne igraj kome4lje, saj vem, da ne spiš! Kdo je zlezel skozi okno k tebi?
—	Hooo ... 'bro jutro! Skoz okno? Kdo je zlezel?
—	No, no, ne delaj se neum nejše nego si. Povej' raje svojemu ljubčku naj brž pobere šila in kopita. Slišiš? Tu nima kaj delati.
—	Kaj govorite, gospod Človek se trudi ves dan in še ponoči mu ne daste spati. Ml sllte o meni tako grdo, da me je kar sram povedati. Služila sem pri bogatih trgovcih in ne kakor pri vzs za bore štiri rublje, pa se mi kaj takega še svoj šiv dan ni pripetilo.
—	No, no, ne spravi vse hiše na noge. Svojemu fantu pa kar povej, naj Jo brž odkurl. Si razumela?
—	Nikar ne grešite, gospod Tako žaliti ubogo ženska In nihče se ne mora zavzeti zame.
—• No, no, asj meni je vseeno. Poslsls me Je gospa. Zsstran mene lahko spustiš v kuhinjo ssmegs vraga, mene es to prav nič ne tiče.
Državni pravdnik je moral prisnati, da nima prav In moral se je vrniti k lani.
—	Cuj, Pelagsja. TI el vsela moj suknjič. Kje je?
—	Ah. gospod! Pozabile sem nanj kakor na svojo smrt. Tam-le pri skledsh visi.
Gagin je nflšel pri skledah svoj suknjič, oblekel ga in se vrnil po prstih v spslnlco.
Marja Mihsjlovns Je bils zlez-zls v posteljo in čakala mola. Tri minute je bila mirna, potem je pa postala nervozna.
—	Zakaj neki ga tako ni nasaj? — Je pomislila. Je Um. ta ... cinik rio bi še ne bilo tako «trašno, toda če Je tam vlomilec?
In fantazija Ji Je znova slikala prisor: mož stopi v kuhinjo, strahovit udarec po glavi, umira molče, mlaka krvi ..
Minilo Je pet minut, per in pol. šest .. . (Vlo JI je obli I pot
—	Vasil! — Je zakričala. — Vasil!
—	No. kaj pa kričiš? Evo me, — ae je sačul. mošev glas obenem s koraki.
—	AH ti rešejo glavo, ka-li?
Državni pravdnik je stopil k
postelji ln sedel na rob.
—	Nikogar ni v Suhi nji, _
Nlkiar m asnmmrtu atraijacs ks-ilja. Ustavila ss enllM s ktoSU-' nI» I« aapainlai sSravlUn — « *aaljlva Is M M. Mili »s » to-karal.	m
Neprebavnost ali napetost v želodca ali črevih
N«Nk*«MMt, klali lilalii, atotet Mote. risanja te» sli Satov hrana, «torakol. plin sH aapataat v lilaliu sli «ravft. acuka apa-Uts te aaska kalite m kara oferarOo s Nsss-Tsm. Ti laualsa atevito oftlaU Sa-vfip^fi fNiMš Mpitšieo» vieil In
m sreva, ssimi m

Nusa-Tte i» pumii
Mites aSravJs
f» " _____
ste	to « MkftJ Sal te
/udlrvJU aapaS. Pal MUI m
ta «tefe *aato k* sateUlra ta _
pti raaa trgov «J h ■ ■a alna w asía««.
(A4v.l
Crnjeel krat (sastra) m H. P. Jsžsstol
PS sklsps t. radas kesvssslje ss sašsj lahko ssrstt sa Bal PraanUl prišteje ešm, švs sR tel Osas Is ses žrsšlss Is Is mege stala« k Ust Prorata sisas ss vse saaks sa Osas si ireCslse. Ear ps Osai šs plsèsjs »r! aa—ts $LM sa taM as jlsi to prišteje k sezefarfaL Mi prišteje»» «asga, šva aB tri ese žrsžlse k sel aaroiaiaL Torej ssžsj si vsroks, ve& 4s |s BS Šrsg es Osas g. N. P. J. Ust PrtsveU Js vsšs IsstsIŠi * fatan *oro v vssH draüai asUo, U M rad tttsl Bst vssk isa. Tora} asfcjb priliks, ša se tstf TI ssreilts ss dasvalk Presvsts. Gsss lets Framk
Zs Zdrvi, iršsve Is Kassie $U9 Žs Clears Is CMssga Ja-1
1 todalk ia----UM 1 tsšslk Is-
t tsiaiks la-ŽL-SM t tsMks la_
S tedniki la..................»........... Ml • s tššslks In.«.»....«»..............
OrdiÄtT-S? PPeesfH ¿Smji nh
Pojasnilo :—Vaala j kakor Utro katari tak Osnov pesasks biti Osa M aH šs se praasU proš od druiina hi bo ssktevsl aaa svej Ust tadnik, »oral tisti Osa is dotišas dToiias, kl Je tako skvpso ssrsšass as ša Prosveto, to takoj sasiisSRI nprsvništva Bata, is obenem doplačati i» tsoto Usta Prosveto. Ako tags se store, tedaj saoes spisvalštva n datons ss ta vsota
Prostata, gKPJ Prilošsss pošiljsai ss
La védala Ave, Chicago, DL
NillOf
.Država.
He? aaroèalk
U ata tIta tednik lo
priptflta k aiojl
iwini
dolgo
Tiskarna S.N.P.J.
SPREJEMA VSA
I TISKARSKO OHT SPADAJOČA DELA
Tiska vabil» ca veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem,
angleškem Jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO aNJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tkkaraa. Cene
unijako dele prve vrata
Pišite pe Informacije pa naslov ;,
8. N. P. J. PRINTER Y
»674» So. Lawaials Ami
CHICAGO, ILL.
TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VBA USTMENA POJASNILA