Nadaljevali bomo politiko dobrega in skrbnega gospodarjenja Kratek razgovor s predsednikom delavskega sveta podjetja tovarišem Ladom Janžekovičem 26. 12. 1973 so se v Ljubljani prvič zbrali novoizvoljeni delegati TOZD ter tako v novih pogojih delegatskega sistema v imenu delavcev, ki so jih izvolili, sprejeli prve sklepe. Z uveljavitvijo delegatskega sistema, kot bistvenega elementa samoupravljanja, so se delavci v TOZD in v skupnih službah zavestno odločili, da bodo sami reševali vsa notranja nasprotja in probleme, ki nastajajo v združenem delu GIP Gradisa, seveda na samoupravni način, to je Po poti sporazumevanja in dogovarjanja. letnega načrta. Vendar pa je bil dosedanji sistem delitve dohodka in OD pomanjkljiv, predvsem še zato, ker je vseboval kalkulativne osebne dohodke, ki so imeli vlogo obračunskih postavk, Qri čemer je bilo osnovno merilo za delitev formalna izobrazba delavca. Ta sistem ni zagotavljal nagrajevanja delavcev po rezultatih (nadaljevanje na 4. str.) I sfi&kacuunei/ato{t tudi v Samoupravno sporazumevanje je v okviru ene gospodarske === panoge postalo danes že nujno, če hočemo v svojem gospodarjenju slediti razvoju. Sprva je to sporazumevanje ostajalo v ozkem krogu identičnih dejavnosti, kmalu pa se je začutila potreba tudi po Ul dogovarjanju v širšem okviru. == Tudi v gradbeništvu opažamo že precej časa željo in priza- == devanja za čim tesnejše sodelovanje in dogovarjanje med posamez--== nimi dejavnostmi in tako so na pobudo odbora za gradbeništvo pri republiških sindikatih ustanovili nadzorni odbor za samoupravno gH sporazumevanje v slovenskem gradbeništvu. Ta naj bi pripravil ?= načrt za sporazum v tej gospodarski panogi, kjer naj bi se spora- 1H zumevale gradbena operativa, montaža, projektiva in obrt. Po- s kazalo pa se je, da bi tak način delovanja še precej pridobil, če bi našli skupno pot še z industrijo gradbenega materiala. gH Tako eni kot drugi so izvolili svoj nadzorni odbor, ki naj bi pripravil skupni samoupravni sporazum. V ta namen sta se deve-HH tega januarja sestala oba odbora, da bi proučila ali je to dogovar-janje že dovolj zrelo, da preidejo v podpis sporazuma. Sprva so IH predstavniki industrije gradb. materiala menili, da naj bi za l. 1974 === sprejeli oboji še ločena samoupravna sporazuma, ker je še dosti neusklajenih zadev, naslednje leto pa bi prišli na enotno pot. Raz-HH prava je potem pokazala, da vsi ti problemi le niso nerešljivi in zgto so prisotni sklenili, da oba nadzorna čimprej sestavita komisijo, v kateri bi se do 25. februarja dogovorili, katere so stične in katere sporne točke sporazumov. Na podlagi teh ugotovitev bi se odločili Hi za tako rešitev, ki bi obema najbolj ustrezala in pot do skupnega =1 sporazuma bi bila zglajena. llllllllllllllllllllllll Delegacija je temeljna ustavna Pravica delavcev. Delegat na sejah delavskega sveta, torej ne izraža več individualnega interesa ali mnenja, temveč izraža skupni interes, izoblikovan v Temeljni organizaciji zdru-zenega dela, ki jo predstavlja. Inte-resi TOZD, ki jih bodo izražale de- Da odkar je uvedeno samoupravlja-J®, neprekinjeno sodeloval v DS ali xu Podjetja, ter da sem bil v tem *\v eni mandatni dobi tudi pred-^ unik UO podjetja. Razumljivo je, jemSem vedno z zadovoljstvom spre-izk91 ?auPanje, ki so mi ga pri tem člani našega kolektiva. Zadalo n moje delo v organih upravlja-raz usP^šno in plodno. Vsled tega je iv Urnljivo, da sem sprejel soglasno čas°'ltev s Pfijetnim občutkom, isto-easf10 Pa se zavedam, da to ni samo g0 na- temveč predvsem izredno od-org?5?a funkcija, saj stojijo pred nasln‘ samoupravljanja s prehodom ŠPn 1GZD izredno odgovorne še nere-ne naloge. doherlavci v vodjetju vas poznajo kot Šp0rf99 organizatorja, gospodarja in y , tniko. Kakšen program dela si _ 171 Pogledu zamišljate v bodoče? ho 5°gram dela, mislim, da ni izključ-tertlUp°']a. naloga kot predsednika DS, ec Je to naloga vseh naprednih sil, predvsem pa strokovnih služb našega podjetja, za katere sem prepričan, da bodo kakor do sedaj pomagale pri izdelavi takega programa dela. ki bo temeljil predvsem na dobrem gospodarjenju in medsebojnem razumevanju. Razumljivo je, da bo moral biti program izdelan s težnjami in cilji celotnega delovnega kolektiva in z edinim ciljem nadaljnjega razvoja in napredka našega podjetja. Program bo moral temeljiti predvsem na boljši organizaciji podjetja in vseh TOZD, pri tem pa bo treba upoštevati politiko objektivnega in skrbnega gospodarja, ki pa lahko temelji le na ekonomski upravičenosti in medsebojni solidarnosti. Res je, da že vseh 28 let službovanja v našem podjetju sodelujem pri organizaciji športnih iger ter pri organiziranju športne rekreacije delavcev. Ker sem bil sam aktivni športnik, sem skušal šport vedno postaviti na pravo mesto. Žal pa zaradi specifičnosti naše dejavnosti nisem imel vedno tistih uspehov, ki smo si jih vsi skupaj želeli. Se vedno pa sem mnenja, da je treba dati športni rekreaciji delavcev velik pomen, zato bom vedno podpiral sleherno pobudo v tej smeri. Delegati v delavski svet podjetja so že prevzeli svojo odgovorno nalogo. Kako se bomo ob novih pogojih dela sporazumevali in po kakšni poti bomo najlažje prišli do skupnih stališč in sklepov, da bodo v interesu vseh delavcev? Mnenja sem, da se bomo ob novih pogojih dela sporazumevali, in da bomo najlažje prišli do skupnih stališč in sklepov le takrat, če bomo imeli vedno pred seboj interese delavcev, interese TOZD in predvsem interese podjetja kot celote. Do takih stališč pa v bodoče lahko pridemo le pod pogojem, da dosledno obveščamo delavce objektivno o vsem, kar se v podjetju dogaja. Potrebno in nujno je poslušati pripombe in predloge slehernega delavca v kolektivu in kolikor so v skladu z eksternimi in internimi zakonskimi določili, odnosno samoupravnimi akti je potrebno taka priporočila oziroma predloge upoštevati. Le na ta način bodo interesi delavcev vključeni v vse naše odločitve. Če hočemo še naprej rasti v proizvodnji, moramo izboljšati predvsem organizacijo v podjetju, združevati strokovne kadre in sredstva. Že takoj v začetku leta moramo vedeti kaj hočemo, zato bo potrebno, da že pri izdelavi letnega načrta predvidevamo sredstva, ki jih bomo združevali. S takim načinom dela v bodoče pri razdelitvi ostanka dohodka oz. skladov ne bo nobenega nesoglasja. Ena izmed tem seminarja za tehnične, strokovne kadre v Portorožu je tudi razprava o dohodku in osebnem dohodku. Skupni dohodek kot tudi osebni dohodek vsakega delavca je odvisen od ustvarjenega dohodka vsake TOZD. Kako se bomo med seboj dogovarjali o delitvi za osebne potrebe, za razvoj podjetja in skupne družbene potrebe? Vsem nam je znano, da smo v našem podjetju s pomočjo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja že v veliki meri uravnovesili odnose o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kar je dokaj ugodno vplivalo tudi na uresničevanje Kako združujejo sredstva TOZD v sestavu pudjetja V XXI. dopolnilu zvezne ustave, ki je prevzel tudi v besedilo nove ustave, je določeno, da imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela vsak del delovne organizacije (podjetja, zavoda), ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražena. TOZD — temeljna celica gospodarstva Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela je ne samo pravica, temveč tudi dolžnost delavcev, kajti v našem družbeno-ekonom-skem sistemu je temeljna organizacija združenega dela temeljna celica gospodarstva. Na njej so osnovani socialni, organizacijski, ekonomski pa tudi pravni aspekti; v njej se neprestano potrjuje in uveljavlja druž-beno-ekonomski položaj delavcev v združenem delu. V temeljni organizaciji združenega dela delavci združujejo svoje delo in sredstva in tako povečujejo svoj dohodek, vlagajo dosežena sredstva v napredek in razvoj svoje temeljne organizacije in za skupen razvoj tudi drugih organizacij, s katerimi se združujejo za skupno poslovanje ter za dvig proizvodnosti. (nadaljevanje na 4. str.) L Letos se bo na raznih tečajih in seminarjih zvrstilo več kot 1500 članov kolektiva. Na sliki del udeležencev I. skupine seminarja za tehnično strokovne kadre pod naslovom: Gradis in izvajanje ustavnih sprememb Nove obračunske osnove Sredi januarja se je že tretjič sestala komisija, ki pripravlja analitično oceno delovnih mest za nove obračunske osnove v letu 1974. Ad. 1. Akcija v Gradisu teče vzporedno z akcijo v slovenskem gradbeništvu — vsaj kar zadeva sistem analitične ocene tipičnih delovnih mest v gradbeništvu. To je pomembno zategadelj, ker bodo rezultati ovrednotenja tipičnih delovnih mest predstavljali tudi osnovo za samoupravni sporazum v gradbeništvu za leto 1974. Dosedanje delovanje samoupravnega sporazuma v gradbeništvu ponazarja primerjava osebnih dohodkov npr. v gradbeni ope-rativi z OD v gospodarstvu Slovenije. Decembra 1969 smo podpisali prvi sporazum (zelena knjižica), zato bomo primerjali neto OD na mesec od tedaj dalje. 1969 indeks 1972 indeks I-IX 73 indeks gospodarstvo SRS 1118 100 1885 100 2115 100 gradbena operat. 984 88 1868 99 2075 98 Vidimo, da so leta 1969 zaostajali OD v gradbeni operativi za 12 °/o, leta 1972 pa le še za 1 %>; medtem pa se je razlika v letu 1973 spet povečala — ob tričetrtletju na 2 °/o. V letu 1974 bi morali biti OD vsaj izenačeni z gospodarstvom, kar narekuje nadpovprečen porast OD. V letu 1974 predvidevamo porast življenjskih stroškov za najmanj 16—17 %. Kolikor bo zavzela energetska kriza v svetu še večji obseg, pa lahko zaradi podražitve računamo tudi z višjim porastom življenjskih stroškov, to je za 20°/« in tudi več! Računati moramo z določenim porastom produktivnosti, kar naj bi vplivalo tudi na porast realnih OD. Upoštevati navedene okoliščine pomeni, računati z nominalnim porastom OD za najmanj 20 % pri nadpovprečnih rezultatih pa tudi več. Vsi vemo, da nam primanjkuje delavcev, še posebej strokovnih; vemo, da je fuktuacija precejšnja; vemo pa tudi za naše naloge v letošnjem letu, ki niso majhne. Iz tega izhaja sklep, da bomo morali pridobiti še več delavcev in jim omogočiti tudi ustrezne nagrade. Izhodišče pri tem predstavljajo obračunske osnove, ki jih nameravamo letos izračunati s pomočjo analitične ocene. Zato je komisija za analitično oceno v Gradisu že zastavila program dela, po katerem naj bi nove obračunske osnove sprejeli že ob začetku sezone, to je predvidoma z veljavnostjo od 16. marca dalje. Ad. 2. Po 25. L, ko bo skupna komisija za AODM v slovenskem gradbeništvu izdelala predlog o vrednosti točk za posamezne stopnje, bomo ovrednotili posamezna delovna mesta in primerjali s sedanjimi osnovami do 10 februarja 1974. Naslednja seja komisije za AODM bo 12. februarja. Na seji bomo pregledali ovrednotenje posameznih delovnih mest in pripravili gradivo za razpravo v kolektivu. Razprava bi trajala vsaj 14 dni in sicer od 28. 2. do 15. 3. 1974. V tem času se sprejemajo pripombe za posamezna delovna mesta. V pripombah mora biti delovno mesto, na katero imamo pripombo, primerjano s podobnim delovnim mestom. Gradivo za razpravo naj bo čim bolj razumljivo in enostavno. Objavljeno naj bo tudi v Gradisovem vestniku. Na enote se pošlje za vsak sektor po en izvod obširnejše razlage o načinu ocenjevanja posameznih delovnih mest za razpravo. Analitična ocena delovnih mest mora biti pripravljena za delavski svet do 22. marca 1974, sprejeta pa predvidoma do 28. marca 1974. To je pomembno zaradi kadrovanja, ker se najkasneje s 15. marcem začne gradbena sezona. Komisija je razpravljala tudi o nekaterih vsebinskih vprašanjih, ki naj bi jih predstavniki Gradisa zagovarjali pri sprejemanju predloga AODM na republiški ravni. Pri vrednotenju znanja na podlagi izobrazbe in prakse naj se upošteva namesto dosedanjih 400 točk v prihodnje 500 točk. Pogoji za delo na terenu so težji kot za delo na stalnem delovnem mestu. Zato naj se pri vrednotenju tipičnih terenskih delovnih mest (PK zidar, K tesar in podobni) upoštevajo težji pogoji dela. Komisija želi z analitično oceno temelječo na sistemizaciji vnesti v določevanje obračunskih osnov sistem, ki bo deloval ugodno v mnogih primerih kot so: — delavcem bi naraščala obračunska osnova samodejno z naraščanjem števila let delovne dobe; — vezanje števila let skozi analitično oceno na višino obračunske osnove in s tem tudi na višino OD predstavlja eno od možnih oblik nagrajevanja minulega dela; — vsako spremembo ali novo delovno mesto bomo lahko ovrednotili po vpeljanem sistemu ne da bi bilo treba spreminjati pravilnik; — prirejanje neprimernih delovnih mest z namenom zagotoviti določeno višino obračunske osnove v prihodnje ne bo več potrebno; — v primerih pritožb bo vsakdo navedel razlog pritožbe, komisija pa bo s primerjalno metodo ugotovila na podlagi razčlenjenih 48 zahtev AODM upravičenost pritožbe; S tem bo subjektivnost zmanjšana na najmanjšo možno mero; — vsak, ki se strokovno izpopolnjuje, bo dobil takoj, ko bo dosegel višjo stopnjo izobrazbe, tudi višjo obračunsko osnovo. S tem, ko bo postajalo živo delo vse dražje, bomo morali še bolj gospodariti z njim, to pa pomeni med drugim tudi zahtevo po vse večjem deležu strojnega dela pri opravljanju naših nalog. S. U. Razprava na skupni seji republiške konference SZDL, zveze sindikatov Slovenije in Gradis-a Javna razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave, ki se je vseskozi povezovala tudi z uresničevanjem nalog iz pisma tovariša Tita in izvršnega predsedstva ZKJ ter sklepov 29. seje CK ZKS, z obravnavo in pripravo dokumentov za X, kongres ZKJ in VII. kongres ZKS ter pripravo statutov TOZD in drugih samoupravnih aktov je po vseh dosedanjih ocenah predsedstva RK SZDL in RS Slovenije uspešno za nami. Javna ustavna razprava je nedvomno pomenila v zadnjem obdobju tudi v Gradisu osrednje politične dogajanje, ki je tako ali drugače pritegnilo slehernega našega delovnega človeka. Razprava je bila presečišče obravnav, opredeljevanj in razmišljanj naših delavcev ter o vseh najaktualnejših vprašanjih našega časa. Pred nami je torej obdobje uveljavljanja in uresničevanja ostalih načel, o katerem morajo le —ta sestavni del naše zavesti in naše družbene prakse. Razen seznanjanja z bistvenimi novostmi je ustavna raprava v kolektivu omogočila slehernemu delavcu. da se je neposredno in tvorno vključil v obravnavo in izpopolnjevanje predlaganih ustavnih rešitev. Široka in hkrati poglobljena ter kritična razprava pa je bila mogoča ne samo zaradi visoke stopnje osveščen j a naših delovnih ljudi njihovega spoznavanja družbeno-ekonom-skih in drugih zakonitosti družbenega razvoja, temveč v enaki meri tudi zaradi izpričane idejno-politične in organizacijske usposobljenosti in dejavnosti družbeno političnih organizacij v Gradisu. Zveza komunistov sindikat in ostale družbeno politične organizacije. pa tudi številni posamezniki so pri organiziranju in usmerjanju javne razprave po deloviščih povsod prišle do spoznanja, da le enoten nastop smotrno in učinkovito sodelovanje ter ustrezna in usklajena delitev dela ter ob jasni programski usmeritvi lahko pripelje do uspeha politične akcije bodočega dela kolektiva Gradisa. Delavci Gradisa so se v celoti priključili mnenju delavcev širom Slovenije ter v javni razpravi podprli idejno politično usmeritev predlaganih ustavnih rešitev, kot. novo možnost in hkrati učinkovito orodje za dosego tistih ciljev, ki so bili trdno postavljeni že v orvih zasnovah graditve nove Dudske oblasti med narodnoosvobodilnim bojem zlasti jasno pa v celotnem dosedanjem razvoju samoupravljanja. Gre zlasti za cilje kot so osvoboditev iz spon nacionalnega hlapčevanja in zatiranja, praCce delavca, zgraditev humane družbe enakopravnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti. To nas pa nedvomno obvezuje, da ob upoštevamu široke ljudske razprave ustave kot temeljno listino samoupravljanja tako dopolnimo, da bo v kar na j večji meri pomenila delavcem in vsem delovnim ljudem učinkovit vzvod in zagotovilo za dosego takega družbeno-ekonomskega položaja v katerem bodo samostojno in odgovorno ne le o oblikovanju in delitvi dohodka temveč o celotni družbeni reprodukciji in s tem o svojem položaju in o možnostih za razvoi lastne osebnosti in družbene skupnosti v celoti. Za razpravo je bilo nasledn4-’ značilna velika enotnost, ki se kaž° tako v raz.vmevaniu temeljne vsebinske usmeritve ustave kot tudi v podpori njenim 'deinim izhodiščem. Pripomb in predlogov, ki bi izhajali iz idejno drugačnih stališč, kot so izraženi v temeitnih načetih osnutka nove usta-ie bilo zelo malo. kar nedvomno kaže da so tudi tiste sile. ki se zavedajo da z novo ustavno ureditviio izgubliaio svoi monopolni in privilegirani družbeni polnžai ali vpliv, poskušale sedanje odnose in položaje zadržati boli z opazovanjem na praktične težave v zvezi z uresničevanjem posameznih novih rešitev v ustavi, kot z neposrednim odporom vsebinski usmeritvi nove ustave. V predlogu nove zvezne ustave je jasno odločeno, da se družbeno-eko-nomski in drugi samoupravni akti kar je razvidno že iz oreišnie številke objavljenega članka (Končano konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela). Glede položaia skupnih služb je bilo precej diskusij tako v okviru razprave o ustavi kot ob pripravi samoupravnega sporazuma in statutov TOZD S predlogom nove zvezne ustave je zdaj jasneje določeno, da delavci ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokov-ne, pomožne in druge podobne za- deve skupnega pomena za več. TOZD oblikujejo delovno skupnost, kar smo v konkretnem primeru tudi storili. Tudi v zvezi z opredelitvijo samoupravne delavske kontrole v osnutku ustave je bilo precej pripomb. Izražene so bile zahteve da se določneje in jasneje opredelijo naloge te kontrole na vseh ravneh samoupravne organiziranosti v združenem delu in tudi širših skupnostih V predlogu zvezne ustave je z.daj določeno, da opravljalo delavci to funkcijo neposredno ter po organih samoupravljanja in posebnih organih kontrole, ter da se taka kontrola organizira v temeljnih kot, v skupnih službah. Konkretno so opredeljene tudi naloge organa samoupravljanja delavske kontrole, katera se zdaj postavlja ne zgolj kot pravica, temveč tudi kot dolžnost delavcev v združenem delu. Na ta način so v veliki meri upoštevane zahteve in sugestije iz javne razprave ki so imele za cilj razširitev in ureditev samoupravnih pravic delavcev, tudi kontrolo poslovanja in gospodarjenja s skupnimi sredstvi V pogojih družbene lastnine kot skupne materialne osnove samoupravljanja ie naša naloga, da delavsko kontrolo v njeni praktični dejavnosti razvijemo v demokratični in hkrati učinkovit instrument pravice delavca do razpolagamo z ustvarjenim dohodkom in pogoji dela, pri čemer moramo izhajati iz ustavnega načela, da je vsak delavec osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravnih funkcij. Zlasti še preko delegatskega sistema. Ob upoštevanju predlogov iz javne razprave v predlogu nove ustave so bile jasneje opredeljene tudi naloge in potrebe delavcev v pogledu izobraževanja. obveščanja in svobodni menjavi dela. Mnogo je bilo govora tudi o delegatskem sistemu. Delegatski sistem kot je bil postavljen že v osnutku ustave nedvomno ne pomeni le demokratičnega eksperimenta v graditvi političnega sistema socializma, temveč bistveno predpostavko in pogoj brez katerega ni mogoče rešiti neposrednega odločanja in vpliva delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnega tudi na politično odločanje v širših, predvsem družbenopolitičnih skupnostih. Brez tega sistema bi ostalo odločanje še naprej odtujeno delavcu in delovnemu človeku ter njegovemu dejavnemu vplivu, namesto da postanejo kot so jasno poudarila že ustavna dopolnila leta 1971 — samoupravni položaj in pravica ter samoupravno združevanje delovnih ljudi temelj, meja in smer za uresničevanje funkcij oblasti, iz teh načel razlogov tudi ni mogoče sprejeti nekaterih predlogov, ki bi dejansko razvodenili, zrahljani sistem delegacij in neposrednega določanja kot izrazito orodje oblasti samoupravljanja delavskega razreda in drugih delovnih ljudi, čeprav je po drugi strani mogoče — in je bilo to v precejšni meri opravljeno tudi v predlogu nove ustave — nekatere rešitve v tem okviru še izboljšati in poenostaviti. Tako ni mogoče sprejeti zahteve za vključitev direktorjev in drugih vodilnih delavcev v delegacijo TOZD, ker je njihov položaj glede sprejemanja poslovne politike in razpolaganja z dohodkom objektivno tak da bi prišli z njihovo vključitvijo v delegacijo v njem do izraza interesi, ki bi bili pogosto lahko drugačni ali celo v nasprotju z interesi drugih delavcev, s čimer bi se oslabila vloga delegacije v samostojni presoji in oceni dela opredeljevanja nalog poslovodnih organov. Tako načelno jasna opredelitev o nezdružljivosti vodilnih poslovnih funkcij in članstva v delegacijah seveda nima nič skupnega z odporom do inteligence in ustvarjalnega ter strokovnega dela nasploh saj bo sicer koristno in nujno da se v večji meri ko! doslej vključujejo v organe samoupravljanja in tudi v delegacijo strokovniaki vseh stopenj in smeri, ki so značilne za delovni proces določene delovne organizacije. Jasno je bila opredeljena tudi vloga sindikatov kot najširše razredne organizacije delavcev in vlogo SZDL kot fronta socialističnih sil z ZK na čelu. Konkretneje je opredeljena zlasti vloga sindikatov glede spodbujanja in sklepanja samoupravnih sporazumov pa tudi glede reševanja sporov med delavci posamezne delovne organizacije, med njimi in organi upravljanja ter med delavci iri organi družbenopolitične skupnosti?) če se ti spori ne morejo rešiti v rednem postopku. Taka naloga sindikatov izhaja tudi iz nove dopolnjene opredelitve sindikatov v temeljnih načelih ustave, kjer se posebej podčrtuje njihovo odgovornost za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združenju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka ter določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela. za kar so se zavzemali tudi mnogi razpravljalen v ustavni razpravi. Tretji splet vprašanj je v uvodnem referatu dejal tovariš Savin Jogan, ki zahtevajo posebne osvetlitve, se nanašajo na jasnejšo opredelitev kolektivne in osebne odgovornosti v samoupravnem sistemu V primerjavi z osnutkom ustave so prav na podlagi zahtev iz javne razprave vključene v predlog nove zvezne ustave nekatere pomembne dopolnitve Čeprav določbe o odgovornosti v temeljnih načelih niso doživele bi' stvenih sprememb, pa so rešitve glede konkretnih vidikov odgovorno.,ti jasneje postavljene Tako se v zvezi z odgovornostjo nosilcev javnih po-oblastil — poleg individualnih — posebej opredeliuje odgovornost, organov in organizacij, ki opravljajo samoupravne javne ali druge družbene funkcije: razen z zakonom se Pi"čani obljubljajo, da bodo do konca marca objekti za ladjedelnico žoli končani Vsakoletni seminar za tehnični in strokovni kader je letos v Portorožu in tam smo tudi obiskali naše Gradisovce, da bi videli, kako so letos zadovoljni s krajem, kjer se seminar odvija in seveda v prvi vrsti, kako so zadovoljni s programom seminarja in tudi s predavatelji, Napisali bomo le mnenja nekaterih, boljšo sliko pa nam bo kasneje pokazala analiza vprašalne pole, ki jo bo izpolnjeval vsak udeleženec seminarja. Najprej smo naleteli na predavatelja s področja varstva pri delu ing. Franca Kusa, republiškega inšpektorja, ki nam je povedal' »Celotno to izobraževanje preko seminarja se mi zdi zelo primerno Tu se ljudje seznanijo z ekonomskimi in tehničnimi novostmi. Posebno je to koristno za mlade, ki še niso dolgo zaposleni. No jaz se bolj spoznam na varstvo pri delu in zanj moram reči, da je pri vas v Gradisu dobro organizirano, mogoče ste celo med najboljšimi v Sloveniji. Vem, da se pri tem srečujete tudi s problemi — imate veliko fluktuacije in tako je služba varstva pri delu zelo zahtevna. Poznam dobro vaša gradbišča, saj sem delal analizo o varstvu pri delu po celi Sloveniji. Lahko rečem da bistvenega odstopa z ozirom na različne enote ni bilo, videlo se ie le da je premalo en varstveni delavec na 1000 ljudi, posebno še ker so vaša gradbišča raztresena po vsej Sloveniji. Sodelovanje med inšpekcijo in vašo službo varstva pri delu ter ostalimi vodilnimi delavci je tudi v redu.« Oton Roškar: »Ko zaključujemo prvi del seminaria. že lahko rečemo, da je bil izbor tematike pravilen, pa tudi sam kraj je primeren. Vsi smo bili zadovoljni. Program je bil tudi razdeljen tako. da je ostalo dovolj časa; za razvedrilo in spoznavanje. Najbolj pohvalno pa je to da smo imeli velik del lastnih, domačih predavateljev. Tudi razprava z ing. Petelnom je bila vsem všeč, bila. je koristna in še veliko vprašanj je zaradi pomanjkanja časa ostalo nepojasnjenih. Imam le eno pripombo da bi si Center nabavil lastno aparaturo za modernejše spremljanje predavanj.« Janko Šafarič: »Seminar je bil najboljši od vseh, kar sem se jih udeležil. Hrana in stanovanje je bilo v redu vreme tudi, no in tudi tematika seminarja je bila primerna. Všeč mi je bilo da smo imeli predavatelje iz našega podjetja, rad pa bi opozoril, da bi za naslednje leto rezervirali več časa za razgovore kot je bil na primer ta z ing. Petelnom« ing Franc Cegnar: »Idealno bi bilo če bi bili na seminarju zbrani po strokah s katerimi se bavimo, kar pa seveda ni mogoče. Mislim da bt se morali predavatelji vsi bolj pripraviti in opremiti z modernimi učnimi pripomočki Udeleženci seminarja pa bi morali dva, tri mesece prej dobiti vprašalno polo v kateri bi navedli, kakšne teme koga zanimajo in želijo o niih slišati na seminarju, na osnovi leh vprašalnikov pa bi potem določali glavno te- matiko seminarja. Sploh pa mislim, da je seminar bistveno boljše uspel kot lani naslednje leto pa naj bo še boljše. Tudi meni je bila zelo všeč debata z ing. Petelnom. Zadnja ura vsakega dne seminarja bi se morala žrtvovati za skupinske debate.« Ing. Janez Turnšek: »Seminarji take vrste so predvsem koristni tudi zaradi tega. ker se med seboj spoznavajo ljudje iz različnih enot, letos pa je bil dobro izbran tudi kraj, saj smo kar primorani da ostanemo skupaj. Imam pa eno pripombo: vsi predavatelji so imeli premalo časa, da bi povedali vse tisto, kar so želeli nekateri pa so bili tudi mnenja, da je premalo strokovnih predmetov.« ing. Edo Wostner: »Seminar mi je bil zelo všeč, saj s temi temami, ki smo jih obravnavali v Portorožu, še nisem bil seznanjen. Prav tako sem imel priliko, da sem se spoznal z ljudmi iz drugih enot. Mislim, da bi bilo treba nekatere teme na seminarju skrajšati, da bi imele druge več časa na voljo, tako bi vsaj pri enih prišli skozi na zadovoljiv način.-« fng. Alojz Kepic: »Organizacija seminarja je bila v redu. prav tako pa tudi naše počutje — bivalni pogoji so bili namreč odlični Seminar je bil precej strokoven zelo pa smo pogrešali tista predavanja, ki so ravni) odpadla. Material ki smo ga dobili za posamezna predavanja, je bil tudi dober in upam, da bo vsaj tak tudi naslednie leto. prav bi pa bilo, da bi ga dobili kakšen teden pred pričetkom seminarja.« Hovice iz gradbeništva Splitsko gradbeno podjetje »Pom-grad«, ki se je specializiralo za Izgradnjo pomorskih objektov, je dobilo vabljivo ponudbo iz Severne Koreje za izgradnjo ladjedelnice. To ponudbo je dobilo podjetje, ki je gradilo nekaj tovrstnih objektov že v Aziji in Afriki, ob nedavnem obisku jugoslovanske gospodarske delegacije po Severni Koreji. »Pomgrad« je že vzpostavil stike s severnokorejsko vlado s ciljem, da se o ponudbi dogovore bolj natančno. V podjetju so veseli ponudbe, obenem pa se zavedajo, da je to zelo odgovorno delo predvsem v pripravljalnem obdobju, ko je potrebno predvideti in angažirati večje število kooperantov, ki so nujno potrebni za realiziranje takega projekta. VELIKA AKCIJA ZA IZGRADNJO STANOVANJ V SARAJEVU V letošnjem letu se bo v Sarajevu začela gradnja največjega stanovanjskega naselja z 8180 stanovanji, v katerih naj bi prebivalo kar 27.000 prebivalcev. Tv naselje, ki se bo imenovalo ».Hlipašino polje«, se bo gradilo po najmodernejših zakonih urbanizma, saj bo poleg stanovanj zgrajenih tudi zadostno število šolskih objektov, vzgojno varstvenih ustanov, prav tako pa bo v zadostni meri poskrbljeno za kulturno in športno dejavnost prebivalcev. Za to naselje bo po prvih ocenah potrebnih 1.7 milijarde dinarjev z deli pa naj bi pričeli že maja ob udeležbi številnih gradbenih podjetij, ki se že pojavljajo kot interesenti za sodelovanje v »stanovanjski akciji stoletja« v Sarajevu, Z izgradnjo tega stanovanjskega naselja naj bi se precej ublažila velika stanovanjska stika v Sarajevu, kjer trenutno primanjkuje kar 18.000 stanovanj, Prva stanovanja naj bi bila vseljiva že v septembru 1975. leta, celotno naselje pa do avgusta 1978. VEČ STANOVANJ ZA DELAVCE Družbena akcija za izgradnjo stanovanj za delavce je tudi v Črni gori naletela na razumevanje in odobravanje Centralni komite ZK Črne gore in konferenca zveze sindikatov Črne gore sta še v maju lanskega leta izdelala program akcije, s katero sta vključila vse delovne organizacije, da se le-te maksimalno angažirajo in izkoristijo vse materialne možnosti za čim hitrejše reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih. Kot je verjetno poznano, je v srednjeročnem planu razvoja predvideno, da se v Črni gori zgradi 14.740 stanovanj oziroma 197.140 m2 stanovanjskih površin. V preteklih treh letih je bilp zgrajenih nekaj več kot 9900 stanovanj. V naslednjih dveh letih pa bo po predvidevanjih zgrajenih še 6900 stanovanj, kar pomeni, da se bo stanovanjska izgradnja povečala za okoli 8 °/o od planirane. Dosedanji rezultati kažejo, da je akcija dobro zasnovana v vsej republiki. Na nivoju republike je namreč z zakonom določen najnižji odstotek za stanovanjsko izgradnjo in sicer 4 °/o. V nekaterih občinah je ta odstotek še višji kot npr, v Cetinju, kjer se za izgradnjo stanovanj odvaja kar 7 %>. ZMANJŠANA STANOVANJSKA IZGRADNJA V ZR NEMČIJI Splošna tendenca zmanjšanja stanovanjske izgradnje v ZR Nemčiji se nanaša predvsem na zmanjšano število začetih gradenj. Te podatke je dalo zveztoo združenje nemških gradbenikov za svoj sektor. TOZD GE Celje: Na upravi te TOZD so imeli neprijetnega obiskovalca, ker jim ni prinesel nič dobrega, odnesel pa precej, Nekdo je namreč skušal pokukati v blagajno in ker se takoj ni hotela odpreti, jo je pustil in se spravil na omarico pod njo in v predale pisalne mize. Na obeh krajih je imel srečo, saj je našel precej denarja, ki je seveda romal v njegov žep. V omarici je bil denar sindikata (okoli 700.000 S dim in blagajniška knjiga ter drugi sindikalni dokumenti, pa je šlo kar vse z njim. Našel je tudi denar od vzajemne pomoči (166.533 S din) in nekaj gotovine ter darilni bon blagajničev-ske vzajemne pomoči (v skupni vrednosti 280.000 S din). Vsega denarja je bilo torej dovolj, da si je tat po novoletnih praznikih spet malo opomogel. TOZD NIZKE GRADNJE: Delavski svet je predlagal spremembo pravilnika o podelitvi spominskih daril GIF GRADIS, Delavcem, ki so direktno brez prekinitve delovne dobe po prekinitvi dela pri Tehnograd-njah sklenili delovno razmerje z Gradisom, se naj doba sešteje in sešteta upošteva kot kriterij za določanje višine spominskega darila. Prav tako se naj delovna doba sešteje delavcem, ki so delali pri Gradisu. brez prekinitve nadaljevali delo pri Tehnogradnjah in nato zopet pri Gradisu. TOZD NIZKE GRADNJE: Delavci na gradbišču v Postojni so se odrekli izletu, denar, ki je bil zanj namenjen, pa so dali kot enkratno pomoč Ivu Bilanoviču. Bilanovič živi v zelo težkih stanovanjskih razmerah. Hala v Topni raste in do maja bo končana V letu 1973 je združenje začelo z gradnjo 1X300 stanovanj, kar je v primerjavi s preteklim letom zmanjšanje za 24.3 "/o. Po objavljenih rezultatih je bilo izdelano 18.000 stanovanj po sistemu hitre gradnje. Lanskoletni rezultati bi bili tako še enkrat prekoračeni za 4,5 °/o. Delež izgotovljenih stanovanj v skupnem rezultatu obsega del tega združenja pa se je v letu 1973 povečal in obsega 60 °/o končnih kot tudi začetnih gradenj. USTANOVITEV DRŽAVNEGA ZDRUŽENJA GRADBENIKOV V LIBIJI V septembru lanskega leta je bilo ustanovljeno državno združenje za industrijsko gradnjo s kapitalom 3 milijone libijskih dinarjev. To združenje je tako pristojno za celotne visoke in nizke gradnje, za industrijske objekte itd. Pobudniki, tega združenja so državna organizacija za industrializacijo, kot tudi banke za zemljiške kredite v industriji. Za izvajanje komunalne in regionalne izgradnje je ustanovljeno še ver združenj kol tudi eno javno združenje za dela na nizkih gradnjah v Musu rali ju s kapitalom v vrednosti 1 milijon libijskih dinarjev. Osnovano je tudi združenje za urbanizacijo za gradnjo in asfaltiranje cest, gradnje javnih zgradb V mestu in okolici. Javno gradbeno podjetje, ki je ustanovljeno v novembru 1973 s kapitalom en milijon libijskih dinarjev, s sedežem v Agedabiji pa je pristojno predvsem za delo na obali zaliva Veliki Sirt V B rani doma in izven p Tudi mj mladi delamo ob novem letu svoj »obračun«, štejemo svoje uspehe, tehtamo opravljeno delo in v pretres pridejo tudi neizpolnjene naloge. Pa poglejmo, kaj vse so naredili mladinci skupnega mladinskega aktiva gradbenega vodstva in kovinskih obratov iz Maribora. Delo tega aktiva je bilo razdeljeno v posamezne interesne skupine. Tako imajo svojo družino počitniške zveze in tudi domsko skupnost v samskem domu. Njihovo delo pa lahko delimo tudi drugače: na aktivnost na družbenopolitičnem, kulturno zabavnem in športnem področju. Pa začnimo po tem vrstnem redu: Vodstvo mladinskega aktiva se je aktivno vključevalo v razprave, ki so bile na gradbenem vodstvu ali v kovinskih obratih, od tistih za samoupravni sporazum v Gradisu do načrta stabilizacije in realizacije le-te. Našli so skupni jezik z vodilnimi organi v kolektivih in z njimi obravnavali vse tekoče zadeve, ki zajemajo problematiko podjetja. Nekaj mladincev se je tudi udeležilo predavanj, ki jih je organizirala OZK. Mogoče je prav rezultat teh predavanj, da so v ZK vključili sedem mladincev, trije mladinci pa so izvoljeni v delavski svet. Tudi kulturno zabavno in športno življenje je bilo precej pestro v lanskem letu. Udeležili so se dveh kvizov v Mariboru, vendar so se dobro odrezali le na enem. Ob Dnevu republike pa so učenci priredili lepo kolektivno proslavo. Športnih tekmovanj tudi ni manjkalo. Tako so priredili nogometno srečanje med poročenimi in neporočenimi, udeležili so se Gradisovih športnih iger in ŠIG, organizirali pa so tudi nogometni turnir v čast dneva mladosti. Počitniška družina je bila prav tako skozi vse leto aktivna, udeleževala se je vseh večjih akcij, ki jih je organizirala PZ Maribor ali CMOK. Udeležili so se pohoda »Po poteh D j ure Djakoviča«, trije mladinci so se udeležili pohoda »Svobodna Ljubljana«, sodelovali pa so tudi pri organizaciji in realizaciji IV. medrepubliškega srečanja počit-ničarjev na Smolniku. V svoji lastni družini so organizirali dve strokovni ekskurziji. Obiskali so gradbeno enoto v Ljubljani, nato pa nadaljevali z izletom v Poreč. Druga ekskurzija je bila v tovarno Rade Končar v Zagrebu, Tudi v okviru domske skupnosti je bilo zelo živahno. Ta skupnost dela po lastnem programu dela, ki pa je v skladu s hišnim redom in programom mladinskega aktiva, V tem okviru so osnovali komisijo, ki neprestano zasleduje uspehe učencev v šoli, med ostalim delom pa moramo omeniti štiri delovne akcije: tri akcije so bile namenjene ureditvi okolja, enkrat pa so se lotili tudi že-lezokrivskih in tesarskih del. V izobraževalnem delu so pripravili nekaj predav,anj o sedanjem političnem stanju v svetu in v okviru praznovanja tredesetletnice AVNOJ predavanje o prvem in drugem zasedanju. Tile mladinci iz Novih Jarš so nam pokazali, da se tudi s skromnimi sredstvi in pripomočki da narediti prijetno praznovanje novega leta aceii z usianav sktim Le malo časa nam še ostane, da se organiziramo po novem — v aktive mladih delavcev, zato bo treba kar pohiteti. V mladinskem aktivu Nizkih gradenj so stvar resno prijeli v roke in rezultat tega je, da je danes tam že ustanovljenih pet aktivov mladih delavcev: na Pobrežju, na Prelogah, v Skednju, v Dramljah in v Postojni. V decembru so že izdelali svoj program dela za leto 1974, ki je sicer le okviren, detajlne naloge pa bodo predlagali sproti vsak mesec. Pa vseeno pokukajmo malo v ta program. Sklenili so, da bodo organizirali delovne akcije po gradbiščih in tako uredili mladinske prostore, pomagali tudi izven delovnega časa pri samem gradbenem delu, če pa se bo ponudila priložnost, bodo pomagali tudi starejšim kmetom v okoliških vaseh. Povezali se bodo z mladinskimi aktivi v krajevnih skupnostih in se dogovorili o možnosti sodelovanja. Na posameznih gradbiščih mladi tako ne bi bili »odrezani od sveta«. Mladi, ki se bodo udeležili raznih seminarjev, bodo potem organizirali razgovore z ostalimi mladinci, saj je bilo do sedaj po vseh aktivih tako, da so hodili na seminarje vedno eni in isti, malokdo od teh pa je tisto, kar je tam slišal, potem res prenašal naprej v svoj aktiv med mladince. Kot vemo, mladi nizkograjčani že nekaj časa izdajajo svoj informator, prek katerega se seznanjajo s svojim dosedanjim delom in načrti za vnaprej. Z izdajanjem tega informatorja bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu, s - svojimi prispevki pa bodo sodelovali tudi v Gradisovem vestniku in dnevnem časopisju. Svoje informiranje navzven in navznoter bodo izboljšali še z raznimi predavanji. Pri vsem svojem delu pa si bodo vsekakor največ prizadevali, da bi bili čim bolj prisotni v dogajanju v samem podjetju, tako pri gospodarjenju kot v družbenopolitičnem življenju. Tesnenje bodo sodelovali z organizacijo Zveze komunistov in sami predlagali nove člane za sprejem vanjo. Taka prizadevanja že kažejo sadove, saj so bili izvoljeni v novi delavski svet štirje mladinci, Boris Škreblin pa je tudi član sekretariata OZK Nizke gradnje. Prav tako je nekaj mladincev tudi v predsedstvu sindikata, Stevo Zajič pa je bil izvoljen za delegata v konferenco pri občinskem sindikalnem svetu. Torej postajajo mladi prisotni res v vseh vejah življenja v podjetju, prizadevali pa si bodo, da jih bo še več v samoupravnih organih, od najmanjše komisije do delavskega sveta. Džeme Dženanovič Premalo zborov zaposlenih Na gradbišču v Topru smo srečali Džema Džananoviča, kvalificiranega tesarja. V Gradisu je že štiri leta, zato nas je zanimalo, kaj je v teh letih nabral pri Gradisu dobrega in kaj slabeea. hši.lioriobrii’ Čido Islamovič je eden izmed naših učencev, ta kotiček pa smo mu namenili zaradi preprostega razloga: Čido namreč piše pesmi in to je njegov konjiček. — Kako to, da si svoj prosti čas posvetil ravno pisanju pesmi? — Ne vem ravno, zakaj, ampak mislim, da zato, ker s pesmimi lažje izrazim svoje misli, ki so sicer včasih namenjene le meni nazaj, včasih pa tudi drugim. — Kdaj si se začel ukvarjati s pisanjem? — Menda je bilo v sedmem razredu. Od takrat naprej je to moje največje veselje in zabava. si že kje objavil svoje — Pa pismi? — O seveda, saj sem dobil že nekaj knjižnih nagrad. Objavljal sem v Malih novinah, v AŠ in drugod. — Kakšne zvrsti pa so te tvoje male umetnine? — Pišem vse, od ljubezenskih, do domoljubnih pesmi, včasih pa še kakšno črtico. — Ali misliš že kaj na to, da bi svoje pesmi zbral in jih izdal? — Da, ravno sedaj se pripravljam, da bi izdal knjižico pesmi. Izšle bodo v Tuzli, z zbiranjem pa bom menda končal v letošnjem letu, tako da bodo naslednje leto že lahko izšle. — Pa te še kaj drugega veseli, razen pisanja pesmi? — Rad imam tudi glasbo in moja želja je že precej časa, da bi se vpisal v kakšno glasbeno šolo. Mogoče bo tudi to prišlo enkrat na vrsto. — Slišali smo, da se aktivno udejstvuješ tudi v domski skupnosti? — Sem referent za kulturne zadeve tu v domu v Novih Jaršah. Kot tak bi rad, da bi se mladi sedaj pozimi, ko ni mogoče skakati za žogo ali se ukvarjati z drugim zunanjim športom, bolj posvetili in zanimali za kulturno življenje. — Na katerih gradbiščih ste že delali? — Sem ves čas pri enoti Celje in tako sem delal v Šoštanju, v Celju in drugod. — Ali ste si kvalifikacijo pridobili v Gradisu? — Da, tu v podjetju sem postal kvalificiran tesar. — In kaj mislite o Gradisu kot podjetju? — Saj bi še kar šlo, če bi bil zaslužek malo večji. Kadar človek živi tako ločeno od družine, mu gre precej denarja. Stanujem v samskem domu, doma v Gračanici pa imam ženo in enega otroka Če ne bo kakšnih izboljšav, se mi ne bo izplačalo biti več tukaj. Sedaj tudi že doma lahko dobim kakšno službo. Pravzaprav mi je drugače v Gradisu všeč in, če ne bo treba, ne bom hodil drugam iskat službo — Kaj vas še kaj moti v Gradisu, razen malo denarja? — Obveščanje zaposlenih je slabo; sestankov ni dosti, kjer bi lahko kaj več zvedeli o gospodarjenju v podjetju. MIRJANA Jedna je reka mala divna, k’o tvoje oči, pred tvojim pogledom stala i ni j e mogla dalje poči. Jedno se sunce rastopilo 0 tvoje usne žarke, jedno se srce uzbudilo od tvoje ljuba vi jarke. Jednom si biču uzela dušu 1 rob je postalo tvoj, jednom si cvijetu presudila sušu, a bio je to cvjetič moj, cvjetic mladosti moje, što davao je meni s ve, pa — uvenuo je od ljub a vi tvoje, zavoleo sam te. Čido Islamovič Domsko skupnost v Novih Jaršah volijo vsako leto, ker se tako pač menjajo stanovalci učenci. V letošnjem letu bodo to morali storiti kmalu, saj so nekateri učenci končali šolo in odšli na svoje enote, v dom pa so prišli novi. Delo mladinskega aktiva pa se zato ne bo pretrgalo^ saj vsako leto sestavijo tak program, ki ga lahko ena skupina začne izvajati, naslednja pa s tem nadaljuje. O delu tega aktiva smo že pisali, naj pa omenimo še nekaj o njihovem delu v zadnjih mesecih Priredili so dve predavanji, kjer so marsikaj slišali o bogastvu slovenske prirode in o krajih, kjer so se odvijali pomembni dogodki med narodnoosvobodilno vojno. Ob prvem in devetindvajsetem novembru so pripravili lepi proslavi, za novo leto pa prijetno praznovanje. Tudi športno življenje ne zaostaja za drugimi dejavnostmi, s katerimi se mladi v domu ukvarjajo. Tako so imeli tekmovanje v streljanju, namiznem tenisu in šahu, udeležili pa so se tudi tekmovanja v okviru TRIM na centrali podjetja, kjer so dosegli lepe rezultate. Said Miskie je na proslav^ pokazal svoje znanje na fruli ' **' asi mali prijatelji Najbrž jih ni veliko med nami, ki vedo, da je naše podjetje pokrovitelj nad osnovno šolo »Prežihovega Vo-ranca« v Bistrici pri Črenšovcih v Prekmurju. To prijateljstvo, ki je povezano tudi z vsakoletno pomočjo, traja že nekaj let in lahko rečemo, da vse skupaj ni le formalna reč. Skozi celo leto dobivamo pisma učencev s te šole, v katerih nam pišejo o svojem delu, učnih uspehih in drugih zadevah, pošiljajo pa nam tudi svoje literarne prispevke. Potrudili se bomo, da bo teh v našem časopisu odslej več in danes tako že objavljamo zadnje pismo učencev šole ter drobni pesmici dveh šolark: Dragi naš pokrovitelj, Zopet se vam oglašamo z nekaj vrsticami. Pišemo že leto 1974, za katero želimo, da bi bilo za vse zelo uspešno in srečno. Vi že sigurno veste, kako uspešno je bilo vaše delo v lanskem letu. Kako uspešni pa smo bili mi, pa bomo tudi kmalu izvedeli, saj nam pol- letje že krepko trka na vrata. 3° malo in dobili bomo plačilo za SVO' je delo. Upamo na vse naj bolj še' kakor pač vsi delovni ljudje. Kolik0 pa se bodo naše želje uresničile, b°' mo spoznali, ko bomo dobili v rok° izkaze z ocenami. Mogoče pa le bo prevelikega razočaranja. Sicer Pa’ vsakemu po njegovem delu. Zave' dame se, da to načelo velja tudi nas, vendar bi le radi, da bi včiki® bile ocene boljše, kot si jih z delpk1 zaslužimo. To so pa res čisto otrošk0 želje, ali ne? Pa naj bodo, saj smo s otroci in preveč hitro bo to otroštv minilo. Takrat pa bo moralo biti dr°' gače. In ker se tega zavedamo, hoče' mo sedaj izkoristiti to, kar se da. Zato pa naj bo naše geslo: Živah' no, razposajeno, a pogumno in mnogo volje v novo leto in v nov polletje. Vas prisrčno pozdravljajo > bistriški pionirji TALCI MOJ BRATEC Groza, vpitje in vzdihi zmotili nemo so tišino v gozdu. Za trenutek krila pticam so zastala in telesa v strahu zatrepetala. Razlučani obrazi, telesa oškropljena z lastno krvjo, še vedno stopajo v nadi, da osvobodijo svojo zemljo. Ustavi jih rafal,' zgrudijo se mrtvi v reko, ki pogoltne trupla in mirno teče ... teče ... Pa narod ni pozabil na junake, ki prerano so zaspali. Spominjal se jih bo, saj so zanj življenje dali. Regina Utroša, 8. r. Moj mali bratec Martinek, kličemo ga pa kar Tinek. V pesku rad se poigrava, trga hlače dan na dan, mama jezna je vsak dan. Ko mama ga natepe, rad se posmeji, včasih pa se razj6^ Ko ga vprašaš: »Kako ti je ime?* Pravi: »Kličejo me Tinek, včasih pa Martinek, jaz sem mamin sinek.« Majda Ritlop, 6-f* Namizni tenis Murovec in lometova zmagovalca V okviru akcije TRIM je bilo na centrali organizirano tekmovanje, katerega se je udeležilo presenetljivo veliko tekmovalcev. Ker ni šlo le za običajno rekreacijo, ampak se zmagovalca ponašata tudi z naslovoma prvaka Centrale in Biroja, je bilo tekmovanje še toliko bolj privlačno. Ob tem moram poudariti, da so lahko nastopali le neregistrirani tekmovalci. Z žrebom so bili moški razdeljeni v sedem predtekmovalnih skupin, ženske pa v tri. V vsaki skupini so igrali po sistemu vsak z vsakim, tako da je vsak nastopil vsaj trikrat, saj so v skupinah igrali po štirje tekmovalci. Zmagovalci skupin Snajder iz I., Martinšelc iz II.. Šafarič iz IV., Murovec iz III., Ravbar iz V., Miskič iz VI., ter Oto iz VII. so se nato uvrstili v dve polfinalni skupini, ki sta dali finalista Šafariča iz prve in Murovca iz druge skupine. V boju Za prvo mesto je Murovec po dokaj izenačeni igri premagal mladega Učenca Šafariča in si s tem zagotovil naslov prvaka. V borbi za 3. mesto Pa se je izkazal mladi Miskič, ki ie nadigral Šnajderja. Tako je bil končni vrstni red prvih štirih naslednji: k Jože Murovec, GFS 2- Zlatko Šafarič, Dom učencev Nove Jarše 2- Said Miskič, Dom učencev Nove Jarše k Janez Švajger, Teh. služba — priprava dela Medtem ko je bilo tak vrstni red M moških kar nekako pričakovati, P® je bilo pri ženskah nekaj prese-hečenj. Ze v predtekmovalni skupili je Prosenova izločila Klemenčičevo in se uvrstila v finale. V ostari dveh skupinah pa sta zmagali ■lometova in Knafljeva, obe iz Bifeja V finalu je izkušena Tometova nadigrala obe svoji mnogo mlajši nasprotnici in si zagotovila naslov Prvakinje. V borbi za drugo mesto Pa je Prosenova premagala Knaflje- ■ Vo z 2:0. Končni vrstni red: Ljuba Tome, Biro za projektiranje 2 Alenka Prosen, teh. služba 3. Knafelj, Biro za projektiranje Ob koncu te uspele akcije lahko konstatiramo, da se naši delavci radi odzovejo takim in podobnim akcijam. Zato ne bi bila slaba ideja, da bi to tekmovanje ohranili kot tradicionalno in ga prirejali vsako leto. Omeniti še velja, da je bilo tekmovanje skrbno organizirano, za kar ima veliko zaslug referent za šport in rekreacijo na centrali ing. Janez Pogačnik. mk. Jože Murovec XIV. zimske športne igre Gradisa v Škofji Loki Osnovne sindikalne organizacije TOZD LIO Škofja Loka, KO Ljubljana, OOP Ljubljana in SPO Ljubljana skupaj s komisijo za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru podjetja organizirajo letošnje že XIV. zimske športne igre Gradisa na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Pokrovitelji letošnjih iger so direktorji zgoraj omenjenih TOZD, ki jih zastopa direktor TOZD LIO Škofja Loka Leopold Ilovar, dipl. oec. Tako kot vsako leto, se bo tudi tokrat pomerilo kar precejšnje število prijateljev zimskega športa. Zaradi omejenega števila nastopajočih za posamezno ekipo se število udeležencev ne bo bistveno povečalo, prav gotovo pa bo mnogo boljša kvalitetna raven nastopajočih. Tudi letos bo sistem tekmovanja isti kot prejšnja leta. Naši smučarji se bodo pomerili v veleslalomu in tekih. V veleslalomu so vse ženske uvrščene v eno skupino, medtem ko so moški razdeljeni v tri starostne skupine, in sicer: nad 40 let, od 33 do 40 let in do 33 let. Vsi bodo imeli en tek razen moških do 33 let, ki se bodo morali dvakrat spustiti med vratiča. V tekih je situacija podobna. Ženske ter moški nad 33 let bodo tekli na 2 km, moški do 33 let pa 4 Um. O rezultatih s tekmovanja pa bomo poročali v naslednji številki Gradisovega vestnika. Kegljanje Premagali prvake V nadaljevanju kegljaškega prvenstva SRS so nas kegljači našega kluba prijetno presenetili. Tako kot že nekaj let nazaj se bodo tudi letos borili za sam vrh in ga morda tudi osvojili. Po desedanjih rezultatih sodeč imajo letos velike možnosti, predvsem glede na izvrstno formo, ki jo kažejo na vseh nastopih. V dosedanjem poteku tekmovanja je bilo posebno zanimivo srečanje v II. kolu. ko so se naši kegljači pomerili z večkratnim prvakom Triglavom iz Kranja. Naši so bili boljši za 23 podrtih kegljev (8183 :8160). Poleg te zmage so zabeležili še tri in sicer proti Slovenija cestam 8011 : : 7867, ter v V. kolu proti Hmezadu z 8057 : 7561. Edini poraz so doživeli v Mariboru na kegljišču Konstruktorja in sicer 7038 :7024. Tudi ta poraz pa bi član naše ekipe Česen z malo športne sreče lahko spreobrnil v zmago kljub 128 kegljem zaostanka pred zadnjim nastopom. Kolikor bodo naši kegljači vzdržali tudi psihični pritisk, potem se lahko nadejamo, da bomo po nekaj letih ponovno posegli po najvišjem mestu. Česen in Janša v drireprezenlanci? Poleg ekipnega dela tekmovanja v republiški ligi pa člani našega kluba uspešno nastopajo tudi v posameznih disciplinah. Tako sta se naša člana na izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance. ki bo nastopala na svetovnem prvenstvu v ZRN, odlično uvrstila. Česen je bil na prvi tekmi tretji s 1767 podrtimi keglji, Janša pa peti s 1758 podrtimi keglji. V svojem drugem nastopu sta bila nekoliko slabša in sicer Česen 5. s 1764 ter Janša 6. s 1759 podrtimi keglji. Po dveh nastopih sta torej odlično uvrščena in sicer Česen na 4. mestu s 3531 in Janša na 5. mestu s 3517. Upamo, da bosta tudi v nadaljevanju tako uspešna in zastopala barve naše domovine na svetovnem prvenstvu. 5 J I I I ! ! 1 ! ) V času od 15. 11. do 31. 12. 1973 se je pri delu poškodovalo 49 delavcev, na poti na delo In z dela pa so se poškodovali 3 delavci Poškodoval se je vsak liti. de-•avec, kateri pa je poprečno boloval 18 dni V lem času je izgubljenih 10.9J5 dni zaradj bolovanja ali 7,94fl/o od izvršenih delovnih dni. T°ZD CELJE (8 poškodb) ®E$AR Arif, KV zidar, — Pri razkla-tianJu armature ga je armatura pritisnila na nogo in mu poškodovala nart. ^ANOVIC Džemal, KV tesar — Pri se-anJu deske s sekiro mu je komad deske in ga udaril v zgornjo ustnico. KRAJNC Martin, KV strojnik — Pri ^zanju betonarne mu je spodrsnilo m e P1"! padcu udaril z nogo ob rob dozir-Posode za gramoz ter si pri tem poškodoval desno nogo v gležnju. sOJKlC Šalih, PU tesar — Pri opažen.)u ehieijne grede je za zabijanje potrebnih °l°v uporabljal slabo nasajeno macolo, čemer mu je macola padla z držala Sa udarila v koleno desne noge. . aHMetoviC Refik, NK delavec — Ko e šel na delovno mesto, mu je v vhod-pr°storu objekta spodrsnilo tako, da Padel in si poškodoval desno roko v farni. Rajoer Mehmed, NK delavec — Pri ^ v°zu betona s samokolnico preko plo-la Se sam°kolnica prevrnila, mu pad-na nogo in mu poškodovala desno °§o v gležnju. ^ Tuvic Simo, KV tesar - Ko se je pe-2 motornim kolesom na delo ]e na s*i Ljubečna—Celje pripeljal na preko-a/1° cesto in padel. Q TrASek Franc, VK delovodja — Z k^bnim avtomobilom se je peljal v služ-je cesti pri Šmarju pri Jelšah mu skočila pred avto srna. Pri tem je It. n° zavrl in avto je zaneslo s ceste, . r Se je prevrnil, poškodoval se je po avL Prsih in nogah. X°ZD JESENICE (6 poškodb) v^Al^ARA Mato, NK delavec — pri pre-ketona P° del. odru je ob priliki n*a betona imei prst leve roke med 0 JaPanerja in cevjo delovnega odra si tako poškodoval prstanec leve roke. je . .JI<-' Omer, PU signalist — Odrejen 1 k skupini za izdelavo cevnega od-prjž kotlovnici, še prej pa si je hotel C|gaf* cigareto. Ker je ni imel je šel po kan ,et° k tovarišu, kateri je delal na je p9 izaciji. Ko je hotel preskočiti kanal levo 61 ln si Pri tem poškodoval koleno K n°ge’ **abjvfEFiOVlC' Sifet, PU tesar — Pri žalske v vzdolžni smeri in ker je bila deska poševno razklana mu je desko potegnilo tako da si je ranil maži n ec in prstanec leve roke. NEDIMOVIC Mehmed, PK signalist — Delavci so bili na kesonu tovornjaka. Ko sc je tovornjak ustavil na Prodišču Save, je imenovani prehitro skočil iz tovornjaka in si poškodoval levo ramo. BEGOVIC NESIB NK delavec - Zaposlen je pri razkladanju betonskih pokrovov z dvigalom LM-H6 Ko je odpenjal breme je strojnik dvigala popustil tako, da ga je udarilo na kazalec leve roke. VIDAKOVIČ Savo PU Lesar — Pri razkladanju lesenih tramov na deponiji je potegnil z obema rokama tram. Ko je desno roko držal na koncu trama si je s tramom pritisnil dlan desne roke v bet. zid. TOZD KOPER (1 poškodba) KARAN Branko, NK delavec — Pri premiku iglieastega dvigala s kamionom je bila posoda za beton na kmionu. Pri premiku se je posoda za beton zamajala in udarila imenovanega po glavi. TOZD LJUBLJANA (8 poškodb) VUKOVIČ Zuhdija, NK delavec — Pri razopaževanju pasovnih temeljev je zdrsnil, v rokah je imel desko tako, da ga je stisnila na levo stran prsi. SABIC Muhamed. PK zidar — Pri čiščenju opaža od snega mu je spodrsnilo, padel je in se udaril po glavi. OBRADOVlC Cvijo, PK tesar — Pri opaženju plošče kolektorja se je udaril s kladivom po sredincu leve roke. LUKI C Mladen, NK delavec — Pri prenašanju opažnih elementov mu je spodrsnilo zaradi poledice tako, da je padel in si poškodoval desno nogo. KUHAR Franjo, KV zidar — Pri prestavitvi traverze mu je spodrsnilo in si je pri tem zvil desno nogo, OMEROVIČ Ismet, PK delavec — Ko je vozil samokolnico po dvorišču ob zgradbi se je naslonil s hrbtom na zid, potegnil samokolnico k sebi tako, da je z roko udaril ob zid. pri čemer si je poškodoval mezinec desne roke. M ALEŠE VIC Živo j in, PK zidar — Pri prenosu fasadne mont. plošče mu je stisnilo prstanec leve roke. KIKIC Stjepan, KV zidar — Pri dviganju robnikov iz asfaltnega cestišča na pločnik mu je pri spuščanju padel robnik na roko in mu poškodoval prstanec. TOZD LJUBLJANA-OKOLICA (2 poškodbi) KADiRlC Sefik, NI< delavec — Pri kopanju in postavljanju stebrov za ograjo si je pi etegnil zapestje desne roke. VRBEC Stanislav, KV tesar — Privezoval je količke. Les je tiščal proti listu krožne žage, pri čemer pa nj opazil, da je bil les v smeri žaganja na spodnji strani počen. Zato mu je les m roko potegnilo proti rezilu, tako da si je poškodoval prste leve roke. TOZD MARIBOR (10 poškodb) REP Jože, železo kri v ec — Pri rezanju armature se je zlomila rezalna plošča pri kotnem brusilnem stroju kar je povzročilo velik sunek struja. Vsled tega je imenovani ni mogel vzdržati in ga te rezilo udarilo v desno nogo FLAK PETER, VK tesar ~ Pr rezanju cevi za cevni oder kljub uporabi zaščitnih očal mu je padla iskra v oko. KOLARIČ Stjepan, KV tesar — Ko je postavljal ogrodje za opaž plošče se je pri pritrjevanju grede utrgala žica, "reda je padla in ga udaril po desni nogi. KOVAČ Anton, ICV tesar — Pri skobljanju letve ni pravočasno odmaknil roko in zato mu je stroj poškodoval palec leve roke. PAJTAK Stefan, PK zidar — Pri pola-tovorno vozilo se je med odmikom vili-rinil bet. železo naprej tako, da si Je imenovani poškodoval kazalec leve roke. SVENDA Franjo, KV zidar — Med nakladanjem bet. elementov z viličarjem na tovorno vozilo se je md odmikom viličarja kavelj zapel ob element, padel in ga poškodoval po levi nogi. KRALJ Bruno, NK delavec — Ko je vrtal z el. vrtalni! strojem luknje v opaž, mu je prijelo hlače na desni nogi, pri tem ga je sveder ranil v desno stegno. ZE2ELJ Josip, KV tesar — Pri opaženju sten je imenovanemu padel moral na levo roko, ZlGERT Antonija, čistilka — Pri nalaganju drv v košaro si je imenovana poškodovala z žebljem dlan na levi roki. BAN Josip, NK delavec — Pri demontiran ju cevnega odra je imenovani delal z dvema sodelavcema. Ko je sodelavec odvil stojko na cevi za oder je le-ta imenovanemu padla na sredinec leve roke. TOZD RAVNE (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD NIZKE GRADNJE (5 poškodb) LORBEK Marjan, KV električar — Pri pregledu FID stikala je nastal kratek stik in mu ožgal obraz. MILOŠEVIČ Dragan, KV ključavničar — Varil je v stoječem položaju na deski približno 1 m nad zemljo. Iznenadoma mu je spodrsnilo, ker je bila deska ledena tako, da je padel na zemljo ter se udaril v zapestje leve roke in levi gleženj. SENJUR Antonija, KV kuharica — Ko je nesla v roki prehrambene artikle za bife ji je zaradi poledice spodrsnilo, pri čemer je padla in si poškodovala levo nogo v gležnju. LAVBIC Franc, NK delavec — Pri odpiranju in zapiranju posode za beton mu je pri odpenjanju posode železen predmet padel na desno roko in jo lažje poškodoval. MUJIČ Zijad, NK delavec — Pri opaženju nosilca mu je ključ spodneslo in je padel iz opaža ter si poškodoval zapestji obeh rok. TOZD KO LJUBLJANA (— poškodb) V tem mesecu m bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD KO MARIBOR (1 poškodba) PLOJ Franc, varilec — Imenovani je varil »R« nosilce. Po končanem var en ju je čistil zvare. Pri tem mu je padla žlindra v desno oko. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD OGP LJUBLJANA (2 poškodbi) % ROMOZI Viljem, KV zidar — Ko je čistil lesene modele za proizvodnjo šund dimnikov ob stroju in ob transportnem vozičku si je poškodoval piščal leve noge. GERIČ Predrag, KV klučavničar — Imenovani je čelno brusil kovinsko cev na brusilni plošči. Ko je vrtel cev je udaril po zaščitnem pokrovu, le-ta pa ga je zadel po kazalcu leve roke. TOZD SPO LJUBLJANA (5 poškodb) RAMOVŠ Anton, voznik tov. vozila — Pri prevozu tovora iz Litostroja za elek- trarno v Varaždinu so popustile vezi tovora. Pri ponovnem nakladanju z dvigalom mu je pri nadzoru zaradj poledice spodrsnilo tako, da je padel in si poškodoval zapestje desne roke. ULČNIK ALOJZ, upravljač tež. gr. meh. — Pri kontroliranju olja pri motorju buldožerja je stal na gosenici. Ko je hotel izstopiti mu je spodrsnilo tako, da je padel in si pri tem poškodoval desno roko v komolcu. MIKLOŠIČ Jože, VK šofer — V blagem desnem ovinku je voznik tovornjaka s prikolico zaviral, pri tem je prikolico zaneslo na desno stran ceste in se zaletel v njo, pri tem pa je dobil zaradi udarca poškodbe na glavi. TOPLEK Peter, KV šofer — Pri vzvratni vožnji je prednje kolo avtomobila naletelo na izkopano samico tako, da ga je volan udaril v desno roko. GRUM Franc, upravljač gr. strojev — Pri delu z bagrom je med gosenice bagra prišla korenina drevesa, ki se ie zapletla med gosenice. Imenovani je hotel korenino izpuliti, pri izvleku korenine pa je začutil močno bolečino v kolku m hrbtenici. tozd zelezokrivnica n poškodba) MARINIČ Milan, NK delavec — Ko se je peljal na svoje del. mesto s kolesom je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo. TOZD CENTRALA (1 poškodba) PECELI Marjana, administratorka — Na poti v službo ji je spodrsnilo na ledu, tako da je padla in z roko udarila po nekem ostrem predmetu. Iz celotnega opisa posameznih del. nezgod po TOZD je razvidno, da se nezgode v večini primerov ne dogajajo slučajno. V večini primerov so povzročene zaradi manjših pomanjkljivosti neznanja, popustljivosti ali pa zaradi nepremišljenosti. Večina nezgod pri delu po obsegu in značaju spada med lažje nezgode, ki pa kljub temu v merilu podjetja predstavljajo znatno gospodarsko škodo. Tehnična zaščita je sicer <.elo važna, vendar pa je pazljivost tn preudarnost delavcev pri delu najvažnejši varnostni faktor. Niti sreča niti komod-nost, temveč varno in zavestno delo ter samodisciplina so osnova za varno delo. Na to dejstvo bodimo pozorni v letu 1974. Na ta način bomo obvarovali nezgode sebe, sodelavca, družine tn z varnim delom doprinesli svoj delež naši celotni družbi in delovni skupnosu. Bojan Bambič Na predlog kandidacijske komisije za volitve kolektivnih izvršilnih organov, je delavski svet podjetja na svoji II. seji dne 31. 1. 1974 po izvršenem tajnem glasovanju izvolil za prihodnjo mandatno dobo naslednje člane kolektiva. 1. ODBOR ZA RAZVOJ IN ORGANIZACIJO 1. Uršič Jože, dipl. gr. ing., TOZD Biro za projektiranje Ljubljana 2. Demšar Anton, TOZD LIO Škofja Loka 3 Hren Franc, dipl. gr. ing., Sam. skupnost skupne službe 4. Marinčič Franc, dipl. ing. Sam. skupnost skupne službe 5. Klenovšek Jože, dipl. ing. TOZD Proj, biro Maribor 6 Pogačar Franc, dipl. ing., TOZD Jesenice 7. Vrečko Franc, ing., TOZD Maribor 2. ODBOR ZA NAČRTOVANJE IN NOTRANJO DELITEV 1. Koleto Vinko, dipl oec., Samoupravna skupnost skupne službe 2. Cvikl Ferdo, ing. gr., TOZD Celje 3. Jež Andrej, TOZD Nizke gradnje 4. Kepic Alojz, dipl. ing., TOZD Ljubljana 5. Kositer Franc, dipl. ing., TOZD Maribor 6. Lovšin Alojz, TOZD Koper 7. Pečlin Vojteh, TOZD KO Ljubljana 8. Smrajc Bernarda, TOZD OGP Ljubljana 9. Šanca Vlado, TOZD Jesenice 3. ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU 1. Šnajder Ludvik, TOZD SPO Ljubljana 2. Bojc Janez, dipl. ing. TOZD Nizke gradnje 3. Flajhtinger Karel, TOZD Koper 4. Gajšt Jakob, TOZD Maribor 5. Stoviček Jenda, TOZD OGP Ljubljana 4. UPRAVNI ODBOR CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE 1. Roškar Oton TOZD Maribor 2. Cepuš Lojze, Sam. skupnost skupne službe 3. Damjan Vinko, TOZD Ljubljana okolica 4. Kumer Franc, TOZD LIO Škofja Loka 5. Pogačnik Ivanka, TOZD Celje 6. Tarman Ljuba, TOZD Jesenice 7. Zemljič Mirko, TOZD Nizke gradnje Maribor 5. ODBOR ZA INVESTICIJE 1. Vrhunc Peter, dipl. ing. str., Sam. skupnost skupne službe 2. Cegnar Franc, ing. TOZD LIO Škofja Loka 3. Gartner Vincenc, TOZD SPO Ljubljana 4. Gačnik Franc, dipl. ing., TOZD Maribor 5. Hercog Janez, dipl. ing., TOZD Ravne 6. Klobučar Jurij, dipl. ing. TOZD OGP Ljubljana 7. Ločnikar Jože, dipl. ing., TOZD Ljubljana JS. Lukač Božo, TOZD Jesenice 9. Zupančič Franc, TOZD Celje 6. ODBOR ZA INFORMACIJE 1. Kuštrin Janez, ing gr., TOZD Ljubljana 2. Cizej, Marjan, dipl. ing. arch., TOZD Biro za proj. Maribor 3. Gašpir Nada, Sam. skup. skupne službe 4. Lampe Stane, dipl. ing., TOZD Lj. okolica 5. Uhan Stane, Sam. skup skupne službe 7. ODBOR ZA STANDARD IN REKREACIJO 1. Zajšek Martin, TOZD Maribor 2 Jerman Slavko, TOZD KO Ljubljana 3. Jeršan Jernej, Sam. skup. skupne službe 4. Praček Alojz, TOZD OGP Ljubljana 5 Purnat Rajko. TOZD KO Maribor 6 Zaviršek Marija, TOZD SPO Ljubljana 7. Zrim Viljem, TOZD Jesenice 8. ARBITRAŽNA KOMISIJA 1. Lah Ivan,, dipl ing , TOZD Maribor Marjan, TOZD Ravne 3. Kloboves Milka, Sam skup. skupne službe 4. Lukač Božo, TOZD Jesenice na 5 Mrhar Franc, TOZD SPO Ljubljana 6. Stare Edo, TOZD Ljubljana 7. Zorko Franc, Sam. skup. skupne službe 15. januarja je bila v Ljubljani slovesna otvoritev obratne ambulante. Slovesni otvoritvi so prisostvovali številni javni delavci ter vsi direktorji in kadroviki ljubljanskega področja Čestitamo! Dobili bomo nove PD in KV delavce Izobraževanje na delovnem mestu postaja čedalje bolj pomembno. Tega se zavedajo tako vodilni v delovnih organizacijah kot tudi sami zaposleni in vedno več ljudi je, ki se na svojem delovnem mestu še dodatno izobražujejo. V Gradisu damo za tako izobraževanje precej denarja in prizadevanj in vsako leto zato dobimo nekaj več novih kvalificiranih delavcev, skupinovodij, delovodij itd. V januarju so bili tako spet organizirani tečaji za pridobitev polkva-lifikacij in kvalifikacij in dva taka tečaja v Celju in Ravnah smo obiskali, da bi videli kaj o izobraževanju na delovnem mestu mislijo sami tečajniki: Helmija Kovačič: Osemletko sem uspešno končal, potem pa sem šel v srednjo šolo. Ker me doma niso mogli vzdrževati, sem moral šolo pustiti in sem prišel v službo h Gradisu. Tu sem sedaj že šest mesecev in ko se je ponudila prilika, da bi šel v tečaj za polkvalifikacijo, sem to hitro izkoristil. Kasneje bi rad seveda šolanje še nadaljeval, da bi si pridobil kvalifikacijo, za naprej pa ne vem, kako bo. Ibrahim Burzič: Doma sem iz Bosanske Kostajnice in ker nisem tam dobil dela, sem prišel v službo h Gradisu. Tu sem sedaj sedem mesecev in mi je kar všeč; tudi delo, ki ga imam. imam rad. Da sem se odločil za tečaj za polkvalifikacijo, je bil vzrok denar. Imam dva otroka in vedno je denarja premalo. Če pa bom imel vsaj polkvalifikacijo, bo že drugače. Husein Mujakovič: V Gradis sem prišel pred 10 meseci iz Bosne in sedaj delam v Slovenjem Gradcu. Ker bi rad več zaslužil, sem se vpisal v tečaj za PK zidarje. Če bom ostal pri Gradisu, kar zaenkrat mislim, bom kasneje šel tudi v tečaj za kvalificirane zidarje. Tako bo več denarja in boljše delo bom imel, saj veste, da smo danes na to vsi občutljivi. Agan Kovačevič: Sedem mesecev sem že v Gradisu, prišel sem pč iz Bosne. Ko se je ponudila ta prilika za tečaj, sem jo takoj izkoristil in sedaj se učim za PK tesarja. Nikoli ni preveč znanja in če hočemo misliti na boljšo bodočnost, moramo tudi kaj narediti za to. Kasneje bom videl, če se bo dalo narediti tudi tečaj za kvalifikacijo. Če bodo možnosti, potem ne bom odlašal in se bom kar hitro vpisal. Anton Petrovič: Leta 1964 sem prišel iz Travnika h Gradisu in tu sem torej ostal. Med tem časom sem naredil tečaj za priučenega zidarja, sedaj pa sem se vpisal v ta tečaj za kvalifikaqijo. Po končanem tečaju bom seveda bolje zaslužil in imel tudi boljše pogoje za delo Nasploh se mi ta poklic dopade in v Gradisu sem pridobil že precej znanja. Tako sem si sam s temi izkušnjami doma postavil hišo. Vinko Matijevič: V Sloveniji sem že precej let. V Mariboru imam tudi družino. Prej sem delal na Pohorski vzpenjači. Še pred leti sem hodil dve leti v vajeniško šolo za zidarja in tako so mi priznali da sem priučeni zidar. Sedaj, ko se je ponudila prilika, sem šel v tečaj za kvalificiranega zidarja kei imam veselje. da delam drugim domove. Sedaj delam na Pobrežju in v Gradisu mi je všeč, tako da menda ne bo treba menjati več služb. Hasan Kovačevič: V Sloveniji sem že nekaj časa, v Gradisu pa šele 7 mesecev. Prej sem delal pri Slovenija-cestah in tam sem naredil tudi tečaj za polkvalifikacijo. Sedaj, ko sem prišel h Gradisu in se je tu ponudila prilika še za ta tečaj, nisem nič okleval in sem se hitro prijavil. Postal bom kvalificiran tesar in prav gotovo bom imel boljše delovne pogoje kot pa jih imam sedaj. Miad Kljaič: Od vseh sedanjih tečajnikov sem menda jaz z najdaljšim delovnim stažem pri Gradisu. Tu sem namreč že 6. leto in toliko časa imam tudi polkvalifikacijo. Tečaj za kvalifikacijo bi lahko že prej naredil, pa sem bil malo len, malo neresen in leta so minevala. Sedaj pa sem zagrabil in moram narediti, saj me poklic zidarja res veseli. Za naprej bomo pa še videli. Hasan Kovačevič in Miad Kljajič Husein Mujakovič, Helmija Kovačič, Ibrahim Burzič in Agan Kovačevič Zaključni izpiti za kvalificirane tesarje v tesarski hali v Mariboru Vinko Matijevič in Anton Petrovič