Uto Vi., it. 20. ReSHtin« plačana v gotovini? V Ljubljani, v četrtek 26. januarja 1922. Poiam. St. 50 par. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništro: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 81 din. Oglasi: prostor 1 X 53 mm 51) p. Dopise Irankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Četrtkova Številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik pod imenom LJUDSKI GLAS letnik IV., 3tov. 4. Stanc letno 15 din., mesečno 1*30 din. FRANJO KOREN: Naše stališče do kmetskega ljudstva. (Poročilo na strankinem zboru v Trbovljah o Božiču 1921.) (Konec.) Tu pada težišče na socializiranjc trgovine, na pravičnejše merilo medsebojne vrednosti pri zamenjavanju produktov, na prisilne predpise za smer produkcije. To so same stvari, ki veljajo za posameznega individualnega gospodarja ravno tako/kakor za socializirano tovarno, ki stoji naoram širšim gospodarskim zvezam docela v enakem razmerju, kakor mali obrat. Velikost obratov predpisuje tehnična smotrenost. Obrati morajo biti tako veliki in tako organizirani, da sc da v njih najboljše gospodariti. Tudi skupno vodstvo ni bistven predpogoj socializma. Bistven predpogoj socializma pa je izprememba politične moči in pravnega pojmovanja, ki daje nadrejenim družabnim organom moč in pravico, da posegajo normativno v produkcijo podrejenih obratov in ki so vrhovni lastniki vseli v njih področju za produkcijo potrebnih produktivnih sredstev. V okviru teh splošnih smernic moramo zahtevati za kmetsko ljudstvo na slovenskem: Vsi gozdni kompleksi, ki merijo nad .30 hektarov, naj se proti odkupnini razlastijo. Odkupnina naj se krije potom progresivne oddaje imetja. Obenem z njimi naj se razlastijo na enak LEO BILY: VLADAR. i. V neki deželi ;e gnil naroid. Brez vse volje jc bil: ovenel je bil kakor ovene listje v jesenskem času. Življenje se je ločilo liki kolesu in nikomur ni prišlo na misel bežati od tod. Ljudstvo je 'bilo zadovoljno v dremajočem preživljanju svojih dni. Nemirov ni bilo, in strahu pred jutrišnjim dnem tudi ne! Tako velika je 7e bila ovenelost volje v tej deželi, da tujci že kar nič več niso mogli gledati tega bednega ljudstva in njegovega živo:.a-j renja. To je bila nekaka čudna bolezen, do-klej svetu neznana. Tuji opazovalci, ako so sploh mogli kaj časa med tem ljudstvom živeti, so dejali, da mu je usojeno izumreti. Učeni raziskovalci so pisali o tem narodu debele knjige z enim in istim prerokovanjem: »izginil bo!« in tuji zasmehovale} so lepili v njegovi sredi po njegovih mestih Dostnehovalne lepake o njem samem. Veseli izleti so se Prirejali v to deželo, katerih udeležniki so razbijali i, .čin vsa lesna industrijska podjetja, ki p tadajo lastnikom veleposestev. ,, h tega sveta naj se sestavijo po zem-l.i j, pih in gospodarskih merah gozdni 0 . \ , katerih neposredno upravo naj vo-d- . ok ajni upravitelji pod nadzorstvom in r; navodilih upravnih odborov, ki naj i- ."j sestavljeni iz zastopnikov društva »jzdnih delavcev, zadrug za vnovčeva-nje lesa in okrožnega agrarnega odbora. 1 a upravni odbor naj nastavlja tudi okrajnega upravitelja, ki naj bo za svoje področje upravni vodja. * Oni gozdni kompleksi, ki jih uporabljajo lastniki samo za zabavišče in lov, naj sc razlastijo brez ozira na obseg. Vsem družinam', ki stanujejo kot najemnini v hišah, postavljenih na teh gozdnih posestvih, naj se zagotovi dedno najemno pravo. PoUedclska veleposestva naj se spremene v poljedelske zadruge, katerih upravo vodijo upravitelji pod nadzorstvom upravnih odborov, sestavljenih na podo-. ben način, kakor pri gozdnih okrajih. Vse hišne najemninske pravice na ozemlju teh obratov naj se izpremenijo v dedne na-' jemninske pravice. . Razdela naj, se samo vinogradi, ki naj se prepuste viničarjem po dednem najemnem pravu.. Enako se prcurede v dedno najemno pravo vse viničarske pravice tam, kjer obdelujejo vinograde izključno viničarji. Za posamezne občine naj se ustanove viničarske zadruge, na katere naj preide vrhovna uprava teh vinogradov in ki naj bodo organizirani na način, kakor zadruge poljedeljskih obratov. palice ob hrbtih 'gnijočega ljudstva, žene so bile onečeščevane. imetje uničevano — ali prebivalci te čudne dežele se niso branili, le pokorno so se ogibali in pozdravljali tujce s pomnoženo spoštljivostjo. Ni'-, hove mučitelje je žc vse omrzelo. Zgt;u-silo sc jim ie to bedno ljudstvo brez sle-t herne volje, dovolj so imel že te zabave. Izogibati so se ga začeli kot nekakega močvirja duš, boječ sc, da se sami rei okužijo. Le tam na visoki, gori je živel starce poslednji ostanek slavnejše narodove dot be. Edino ta starec je imel še voljo, reaki ostanek minulih Časov, ali njegovo telo je bilo izmozgano in tako^ ie bila tudi njeec* va volja neplodovita. Strašne muke je >r« pel, ker je ni mogel pokazati ob zatonu življenja. .Cele dneve in noči je stal na svoji gori, gledajoč na nebeški svod; ugasle oči so na molile, da.bi vendar Bog pomagal in pretresel ta narod ter mu vrr.il voljo, srce pa ie žc dolgo prenehalo verovati v spolnite v te molitve. TI. In nekega dne-je prišel koristolovec, pojavil se- je v glavnem mestu tega nar> Za vsako občino naj sc ustanove gospodarski sveti. Gospodarski sveti posameznih občin pa naj izvolijo iz svoje srede oblastne gospodarske svete. Ti sveti naj bi bili samoupravni in naj bi imeli pravico izdajati obvezna navodila glede vrste in načina produkcije in po potrebi tudi glede cen. Sklepam. Naša stranka je že dokazala, da so interesi industrijskega delavstva prav tisti kakor interesi malega posestnika. Veseli me, da jc danes tu navzočih toliko zastopnikov Delavsko-Kinetske_zveze. To je znamenje za boljšo bodočnost. Med delavskim in kmetskim proletariatom je premagano uasprotstvo, ki so ga umetno jrodžigali naši sovražniki. Odslej se bomo borili za pravice združeno vsr; delavci iz tovarne in s polja, izkoriščan iz mest, trgov in vasi. Boj draginji! y Ljubljani sta se podražita krdK iti? meso; Maribor, doslej menda naicenejšc slovensko mesto, se ue mere niti v tem; oziru več ponašati pred drugimi-mesti: iz? ostaie Slovenije nam dohajajo slične pritožbe; drugod po kraljevini je še slabše... Ljudstvo omaguje pod težo razmer, njegovi rablji pa se mu smejejo fn s cinično hladnokrvnostjo in brez načrta, hlepeč samo pa surovem dobičku, spravljajo domače dobrine preko meje, da narn že splošno primanjkuje najpotrebnejšega za življenje in še tistemu, kar imamo, navijajo da brez volje, naoadel je starega slabo; umnega kralja in se polastil vlade. Strah Ui groza jc preletela vso deželo. Nihče pa se ui upal niti ganiti proti temu strahovitemu dogodku. In ko ie novi kralj zagrozil s smrtjo vsakemu brez razlike, kdva bi le zinil besedo proti njemu, so tak ni drugi dan vsi časopisi v deželi priobri? najudanejše in ltajnavdušnejše uvodnike o novem vladarju. .11 stari kralj je bil pozabljen. Nekoliko časa sc je kralj zabaval. Zavest, da ima on edini v celi šinii dežel! voljo, napolnjevala je njegova utsa s ponosom, kakršnega še ui poznal do tedaj, Ali kmalu ie čutil, da upada tudi njegova: volja zaradi pomanjkanja vsakega odpora drugih. Njegova duša sc je’ napolnila 2 gnusom proti teinu ovenelemu, bednem;.* ljudstvu, z gnusa se je razvil srd. ki ie rasel v krvoločno sovraštvo. Tako se mu ie vgnusila čeda njegovih podanikov, da ie .neprestano premišljal, kako bi najlcmicjšc izkušal njihovo potrpljenje. Povišaj jc davke, tako da se je moralo iiitdstvo notici do krvi. Zdihovali* so, bridko iokali, delali noč in dan in — plačevali, plačevati... Gledališča so se £ vsakim dnem cene v neskončnost. To -so žalostne stvari. Pravijo, da so draginji krive vedno večje mezdne zahteve delovni’! moči, a tu so prazne marnje, ker resnica je ta, da dobičkarstvo še nikdar ni tako polnilo ■svojih malh, ko .se mora deloven človek vzdrževati povečini z isto plačo, kakor jo je podedoval iz prvih dveh let po prevrata. Neverjeten škandal je to. da morajo pri nas ceno po nasprotni poti kot po drugih državah. Ko opazujemo drugod, da se življenje vsaj polagoma pocenjuje, vidimo pri nas, da gredo cene neprestano v. drznit ni skoki navzgor. Možje pa, ki so poklicani, da napravijo takim razmeram konec, možje v vladi, nimajo za to nobenega pravega načrta in namen le v toliko, da izvedejo od vsake svoje nove »ideje?; samo nje senčno stran. To ni iz rokava potegnjena trditev, saj vendar veste, kako vam hočejo znižavati plače (ker visoka gospoda smatra kot začetek vsake pocenitve znižanje zaslužka), kako so odvzeli občinam edino orožje, ki bi vsaj nekoliko koristilo proti špekulativnosti — občinska sodišča in kako ovirajo ljudstvo v boju proti svojim izkoriščevalcem, dasi je to ljudstvo danes še tako nezavedno, da se brani edinole s kričanjem. Merodajni krogi so očividno pozabili, da utegnejo s svojo politiko zapeljati državni voz temeljito v jarek, da so bile nevzdržljive živ-ijenske razmere in predvsem prehranjevalne skoro vedno tiste, ki so države razbijale. Dokler bodo v državnem vodstvu Ifttdje in stranke, ki imajo korist od tega, če pehajo množico vedno bolj v skrajno bedo, dokler ne bo množica sama vzela velike metle v svojo roko, ni upati bolj-šega.Zaenkrat pa bi bilo nujno potrebno, da se omejimo čimbolj v svojih izdatkih, I odrečemo torej kapitalističnemu Žaklju čezmerni dobiček; na drugi strani pa bi morala biti za sedaj glavna skrb opozicio-nalnih strank, da prisilijo vlado k ukinitvi izvoznega nereda. Pa z meščansko opozicijo je križ, ko nima nobenih jasnih ciljev in nobenega stvarnega programa in ji zato možgani vedno odrečejo, kadar se pred njo pojavi kak nov zapletijaj. Tukaj bi bilo zato dobro, če bi vsak zaveden človek dal ljudstvu spoznati, kaj predstavljalo za njega volitve in kako dobro strašilno sredstvo so volitve proti tistim strankam, zaprla, igre v cirkuzih prepovedale, na trgu sp bili razbiti in sežgani vsi godben5, instrumenti vse dežele, da ne bo niti ži-rek umetniškega čuta razsvital bodočih temnih dni. Na to ie razposlal do deželi svoje biriče, da bi vohali, kdo zine besedo proti njegovim poveljem. Biriči so se vrnili brez slehernega uspeha. Ta neču-vena boječnost je >; divjim srdom nap'V nila kralja. In v nočeh, navdušen po za-vžitem vinu, si je izmišljal še nesmiss!-nejše in boli divje zakone. Izdal ie zakon, da bo jahat po mestu na konju v rde 5! obleki. Kdor se zakasni na ulici in razžali rdečo obleko kraiicvo,, bo na »ajbližisn svetilniku, brez so ibe. obešen. In kraV. jaha, škrlat ga oviia, za njim se podi ia ognjevitih konjih (ruma biričev in rabljev. Celo mesto nrejaita, jezen, nevoljen se vrne v svoje palači Celo njesto — kak jr bi izumrlo. Prebtv^ci so se poshrili, ki-rnor se je le kdo mogel, v kleti, v luknie, le da ne bi razžaliti najvišjega gospodi s nečistim svoiim pogledom. IH. In kralj s-e ie neznansko razsrdil :ri prisegel: ^Uničim ves narod, to svojat ki se sicer opirajo na ljudske gTftsove, ar nimajo namena, da bi za splošnost kai on-da delovale. Klic po volitvah bo tehtno orožje v boju zoper podlo individualistično izkoriščevanje in navijanje cen! Organizacijski pravilnik. Socialistične stranke Jugoslavije, veljaven za slovensko ozemlje za čas do skupnega strankinega kongresa. (Sklep pokr. strankinega zbora v Trbovljah 26. in 27. decembra 1921.). (Nadaljevanje.) § 35. Pokrajinski strankin svet tvorijo: pokrajinski odbor in zastopniki ter znalci vseh organizacij t,er institucij socialističnega stremljenja: strokovnih, go-snodarskili ter kulturnih. Pokrajinski strankin svet ne odločuje. Pokrajinsko načelstvo ga sklicuje vselej, kadar ima sklenati pokrajinski odbor kake važne, dalekosežne sklepe. Pokrajinski strankin svet ima skrbeti, da se socialističnajdeja ne izgubi niti v malenkostih vsakdanjega boja niti v meglenih željah po nemogočem. Praktiki in teoretiki naj se izpopolnjujejo drug drugega, skupno naj pa s pojasnitvijo vseh panog socialističnega udejstvovanja ter njih medsebojnega vplivanja podajo članom pokrajinskega odbora tisto globoko razumevanje položaja, ki je potrebno za pravilno odločitev v važnih vprašanjih. § 36. Stroške vseh delegacij poravnajo na polovico organizacije, ki pošiljajo delegate, na polovico pa tiste, ki sklicujejo delegacije. § 37. Za organizirana okrožja plačuje strankina pokrajinska centrala polovico delegacijskih stroškov za dva okrožna zbora na leto, če ne presega skupna vsota 5% od davka, ki ga ie prejela pokrajinska centrala iz dotičnega okrožja v preteklem letu. Previšek. kakor tudi polovico stroškov konferenc, ki jih sklicujejo organizacije predno so organizirane v okrožja, izplačuje pokrajinska centrala iz davka, ki ga na željo tistega okrožja ali skupine organizacij predpiše posameznim organizacijam dotičnega ozemlja. Predpisuje se najmanj enomesečni znesek progresivnega davka, ki se steka v tem slučaju ves v rokrajinsko centralo, ostane pa dotičnemu okrožju na razpolago. Več nego trimeseč- brez volje, k? ni vredna, da živi rod tem solncem.« In ta misel ga je omamila kakor naj-silnejša pijača. On. nekdaj kor^tolovec brez strehe — in danes hoče uničiti ves narod! Imenitna misel: ko bi ta svojat iirela eno samo glavo! Z enim mahom bi bilo po nji! Vladar misli, misli, napihne sc raste sam pred seboj, in naposled v.d’ popolnoma jasno: »Jaz sem useda te?3 liudstva. Jaz sem bog teh ljudi! Jaz sem njihov vsemogočni malik!« Vladarju se začenja v glavi vrteti, ko kriči te besede poln vina. In takoj še v ti-st: noči izda proglas po vsem k. -Ijestv-*. Sebe postavi za malika, določi češčenie in to krvave ljudske dari. Žrtev ne primanjkuje, vedno več jih je. Otroke trgajo materam iz narečij in i!h — žrtvujejo; ženam odvajajo može da uh —■ žrtvujejo; stare roditelje srebrnih ias love, pred očmi otrok jih vodijo vklenjen* v verige in jih — žrtvujejo. IV. Nihče se ni upal spregovonti nili5c oošepniti. Dežela ie trepetala gioze, ra trpela. Le enkrat je bilo: iz gora ie priše; ni znesek progresivnega davka ne sme skleniti nobeno okrožje v letu, priporočati pa je, da imej vsako okrožje v centralni Magajni za vsak slučaj primerno gotovino v rezervi. § 38. Na isti način se plačujejo tudi potni stroški za shode in ie organiziranim okrožjem tudi tu odločeno 5% davka vplačanega pokrajinski centrali. S 39. Krajevni občni zbori morajo bi* ti sklicani najmanj teden dni, okrožni zbori 14 dni, pokrajinski zbor pa najmanj me-, sec dni pred vršitvijo. Sklicani morajo biti vsaj najmanj enkrat na leto. § 40. V slučaju nujne potrebe se skličejo lahko izredni zbori. Ti se lahko skličejo nanagloma, vendar pa nora med sklicanjem in vršitvijo preteči vsaj polovica zgoraj označenih dob. ! § 41. Izredni zbori se morajo sklicati vselej, kadar to zahteva tretjina članov doiičnih organizacij. Sklepati smejo pa samo o tistih predmetih, zaradi katerih so bili sklicani. § 42. Vse volitve, pri katerih se volijo vsaj 3 funkcionarji, se morajo na zal. ;e-vo ene petine volilnih upravičencev voliti tajno in proporcionalno. § 43. Kompetenca (to je pristojnost in upravičenost odločevanja) vsakega zbora je omejena krajevno po krajevnih mejah, stvarno pa po statutu. Izvzeti so pa iz kompetence zborov nižje vrste vse tiste zadeve, o katerih je že odločil pristojni višji zbor ali odbor. I § 44. Spore osebnega značaja razsoja razsodišče. Vsaka sporna stranka voli po dva zastopnika, vsi štirje skupaj pa si izvolijo predsednika, ki mora biti izvoljen soglasno. Spore o sprejemu ali izključitvi članov in o vseh taktičnih ali orogramatičniir vprašanjih odločujejo politični Strankini' odbori, v najvišji instanci glavni strankin odbor. § 45. Vsak član je dolžan po svojih zmožnostih podpirati strankin tisk in ga čimbolj razširjati. Dnevnik »Naprej« je uradno glasilo pokrajinske organizacije SSJ in KDZ na Slovenskem. Vsaka organizacija mora biti kot taka nanj naročena, ga mora spravljati in ob letu vezati v knjigo. Posebno kar je tiskano pod naslovom: »Iz stranke«, mora biti znano vsem odbornikom. (Dalje prihodnjič.) visok starec, stoletni, lasje in braoa so mtf bili beli ko sneg, oči skoro ugasit od sprosti. Postavil se je pri vhodu kraljeve oalače: prišel ie orosit za bedne svoH’ ljudstvo, ker mu drugače ni mog\J pomoči. Njegova stara duša je trpela, imel »e še veliko actzrab!:ene volje, toda mišue niegove so že ovenele, starost ie niegs/e sile izsušila za vedno. Vladar le pravkar jahal k obredom, zapovedanim v iešČeni« najvišjega in edinega malika v kraljestvu vladaria samega. Stoletni starec gleda z ugaslimi o^t?: vladarja, naravnost gleda v strašne oči krvavega malika, 'iekaj čisto drugega vU di stole_tni mož. kaiti oči, ki so preživet? celo stoletje, vidijo vse nekaj drugega kot oči ostalih ljudi. In starec gleda, gleda 'n se zgraža. Nadeja se nekaj velikega, toli namesto ;la bi stor,il pred kralja, skleni je roke in orosil milosti za to be ino ljudstvo, za konec žrtev, pade stoletm' starec naenkrat na koleni, s čslom se dotika tal it! šepeče: »Naš dobrotnik! Veliki naš dobrotnik!« Mislili so, da je starček zblaznel. Ponesli so palice . 80 krat več. Ce bi potreboval veleposestnik za svoje potrebščine 80 krat več nego or*d voino ter bi tudi vsi stroški posestva produkcije, bili 80 krat večji, bi bilo z a Tj razmerje tisto, kakor je bilo pred vojni A temu ni tako. Res so se nekateri prei meti podražUi še nad 80 krat. a drugi zopet za manj. Danes trdijo, da je oovpreč-na podražitev 50—60 kratna. Priznati moramo pa, da ie težko to pravično ugotoviti; morali bi upoštevati vse vrste konsumnih vrednot, kar je pač težko, al-pa bi morali upoštevati korisum vsakega posameznika, vsake družine. To ie še tež-ie. Približno bi dobili še najbolj pravične ugotovitev, čc oi ugotavljali podražitev po — sloiili — po ljudskih razredih. Ve mo, da žive nekateri ljudje samo od koruznega soka. drugi povečini od krompirja, tretji od mesa in pšenice, četrti od1 kaviiarja in podobnih reči, da so eni oblečeni v bombaž, drugi v volno, tretji v svilo in kožuhe itd. Vsak »razred« ’ma tako svoj omeien konsum, seveda so tul* mešani razredi, nekakšni zvezni tipi, ki konzumiraio vrednote višjega in nižiega tipa. Dokazati hočem s tem samo. da je o splošni toliko in tolikokratni podraži iv5 težko govoriti. O tem bomo govorili §3 v drugem poglavju. Tu nas zanima pred vsem veleposestnik. Recimo, da se je njegovo življenje podražilo 80 krat. kakor -- tu ie kraljevi ottgovor na Tvojo pasjo pokorščino!« In izda! ie zapoved, da se žrtve po* rnnože. V. V deželi je zadušljivo, nepopisna tihota vlada povsod. Celo pogled’ molče Oči se v sramoti ogibajo očem. Proti nebu se pa vali dim z oltarjev Krvave.> n.alika — vladar i.adaljuje svoj,; grobne* delo. Svoio vodo je postavil proti vsemu narodu. Med bom dejanja poseg s Naenkrat mu orineso ogleduhi vest: Zmučeno 'n žalostno ljudstvo hodi tajn-. v nočeh, v neke gozde, kjer se klmja sta remu maliku, mu žrtvuje n ga prosi tolažbe v trpljenju. Najpoprej se ;c vladar zasmejal bo jnemu orotivmku. Kaj! Iztesana klada iz kamena - pa on živi človek krute s’H. vtelešena živa usocta, živeči mal:k! V*'1'1-dar se je nepričakovano razžali til. Ta klada, četudi kanvta, vendar ic nasprotnica njegjve vsemogočne voljo — n-* z; osno! se fe podražilo v našem primeru pšenici ’ Nikakor se pa niso podražili zanj 80 krat tudi produkcijski stroški. Ali nlača SO krat toliko davka < Ali plača, predvsem 80 krat toliko svojim delavcem? Ta izdatek jc na veleposestvu gotovo največji In če prihrani veleposestnik pri svoj!b delavcih le par odstotkov, se to v uspehu obrata pri dobičku ogromno pozna. Ker vemo, da so veleposestniški dela /c-skrajno slabo plačani, moremo zato trdi.i da je dohodek iz veleposestva danes raz memo dokaj večji nego je bil pred vojno. Veleposestniku gre izborno, njemu se n: bati bodočnosti: dobro ve, da bo žito ai; les obdržal svojo vrednost v vseh slučajih, ni se mu bati padca cen, dolga nima plačal je vsega že zdavnaj. Ce potrebuje denarja za lastne potrebe za kritje produkcijskih stroškov, proda nekai svoj.h pridelkov, proda predvsem tiste, ki se ne dajo shraniti, sicer na jih ima ieno spravljene, ker ve, da na vrednosti nc izgube denar pa, ki bi ga dobil zanje, se bi pa »stopil«. Le če imajo priliko uporabiti denar na drug še bolj plodonosni način, se odloči za prodajo večjih partij svojih pridelkov. Alj niso res gospodje? Vi, vsi pa. ki ste. si toliko obetali ic med vojno, da bo po vojni prosta konkurenca vrgla c.ene zopet navzdol, sedaj menda žq razumete, zakai so žitnice v Banatu polne in zakaj vkljub temu raste še cena žitu! Položaj malega kmeta. Kar velja za veleposestnika, za malega kmeta nikakor ne velja. Slišal s;;n že kmeta, da se je veselil, ko je čul, kako raste cena žitu, živini. Nesrečne.ž! V kakšni zmoti živi! Ne ve. da bo to vesi-lje še prav drago načal. Poglejmo si njegov položaj! Na svoji zemlji pridela predvsem lastno prehrano (popolnoma vse ne: n. pr. kolonijalno blago) in mogoče nekaj obleke. So predmeti, ki j;h mora kupiti, dalje ima gotove oroduk;;i-ske stroške, ki jih mora plačati, kratko imeti mora nekai denarja. Ce pridela na svoji zemlji toliko, da lahko vsaj tol‘ko odproda, da ima denar za vse druge pa trebščine in mu mogoče še kaj ostane za rezervo' ob slabi letini, potem pravimo da ie »trden kmet,« blagor mn. najsreč nejši jc na svetu! A koliko oa ie tak!!i? Lahko trdimo, da so pri nas, kjer ie gr čerih koščkih, brez konca in mož: i os ti ga vjeti in ubiti. Tako* drugi dan, p'tem ko ie samo Veličanstvo z lastno roko slavnosten način v zbilo malika, je odne-s'o ljudstvo vse, tudi najmanjše koščke njegove. Najmanjši košček sc je sm-tiral k<;i redki amulet, medragocena tolažba v topljenju in žabstl. i indic so se začeli tar o shajati k če Srem n teh koščkov, zapiral' so duri za seboj kot puntarji, molili s;> razgovarjali se. tajno se posvetov ali. Vladarjevi svetovalci so m,u hitro svetova'1 da je treba noseči vmes energične, z Sc' lezno roko. Biriči in bobnarji so najpopr^je oznanili po vsej dežeii. naj vsakdo prostovoljno odda ostanke razbitega malika kraljevskim uslužbencem in slavnim uradom, drugače zapade smrti. Pa. glejte! Nihče se ni pojavil! Ta splošni molk, ta trdc- pridela na 'svoji zemlji mani negi* potre-' buje za kritje vseh potrebščin. Pred vn-no je bilo naše malo posestvo vse zadolženo. Amerika ic rešila veliko posestev pred bobnom. Vojna je šele pokazala čl o-* veku. koliko ic vreden kruli, in doholk? kmetij so so naenkrat podvojili.' potrojili. Kmet jc dobival več denarja, začel jo odplačevati svoje dolgove in jili tudi pc* večini — plačal, tem lažje, ker ie omejil; svoj koristim (h. pr. pri kolonijalnem bi,a-> gu. obleki). Nekaj časa le vezana trgovina .Šes pritiskala na cene. ko pa jc po končan* vojni prenehal ta pritisk ter je začelo rasti vse blago v cenah, je bil tudi krnet prisiljen, da kupuje. Obleka sc ori d eh* hitro trga, m ker m sproti obrabljene r< -domeščal, ie doživel trenutek, ko je \ i-del, da obleke več ni, da io mora — kupiti. Gnal ie par volov na sejni z namenom. da bo kupil obleke za ceio družino. Res je dobil na sejmu lepe denarje za vola. Boga ic hvalil, da je živina tako div-ga in preračunal je. da .bo še veliko ostalo, če kupi vsega za celo družino.. Pa gorje, v trgovini so se mu začeli ježiti lasje: ko ie. šel domov, je pač imel obleko za svojo ženo in otroke, za sebe is /a m mogel kupiti, denarja bi sicer zmanjkalo za davke. In tako ie šlo navzdol. — Naš kmet proda v obče malo pridelkov. Nekaj krompirja v mesto, nekai žita sedu, drugo ni vredno omembe in še io zaleže komaj za tluhi videli nekaj, čc-sar se niso nikdar nadejali. namreč: v državi se jc pojavila volja. Vladar ,e zbesnel. Zapovedal je natančno preiskati vse frtše in stanovanj* Sodni sluge in bit ;či so pregledovali postelje, vzdigovali deske sobnih tal. tu prt tam so našli košček malika, zaplenili vse in kradli, kar se je dalo. Prišli so pa pov* sod na kruti, obuord odpor ljudstva. Liudje so beža:i v gore, puščajoč v s?* biričem v nlen. S seboj so pa ne^Ii na pt* sih dragocene koščke bivšega ničvred112-ga kamnitega mal.ka; očetje so Jih dajal* otrokom kot najdi ažjo dedščino. V življenjskih nevarnost:!! so jih nosili beguni za mejo države. V svrho prikritja teK ostankov malika so postavljali velikau- kupi veliko dražje. Pomisliti je treba, 'da mora vsakdo poizkusiti prevaliti vsako podraženje na druge rame. Pri tem se oa cene dvigajo ne samo za prvotno povišanje, temveč skoto vedno vsaj za malenkost več. Ce mora mesar plačati lv ?i;f-tn za vola recimo 40 par več, bo meso gotovo 50 par dražje, bo tudi koža dražja. usnje dražje, delo dražje, obleka draž ja. in kmet, ki proda na leto par volov, pa dobi mogoče 1000 Din več. bo kmalu spoznal, da, ni od teh 1000 Din nič na boljšem, ker mora dati vse za obleko, za popravila orodja itd. in še premalo je. Treba te poklicali na pomoč prihranke* če jih je še kai. treba se je zateči k zadnjem sredstvu, da proda nekaj lesa, ali četudi tega ni. oz. če ga je škoda, da vzame — posojilo. Tako vidimo, da naš mat. kmet. ki se ie med vojno res nekam »opomogel«. sedaj mogoče še živi od pr ilirsko v, če pa teh več ni, pa se začenja zatekati v posojilnico. Ve seveda dobro, da ie posojilnica nevarna reč: danes dobi tam denar, ki ni dosti vreden, če se zadolži, bo moral Plačevati obresti, sedaj naj s.e pa prevrže vrednost denarja, pa bo moral plačevati obresti v boljšem denarju. to bi ga naravnost ubilo. Zato sc z vsemi močmi brani posojila ter se raiši zavija doma v cunie. A kako dolgo bo to mogoče? Naj pride nesreča! Položaj rna-tega limeta je, zato že čisto drugačen »qgio si ga predstavljajo oni. ki so hodili Tned vojno z nahrbtniki na deželo po živi-k Mali kmet trpi. njegovo premoženje ae manjša od dne do dne. Jemljejo ga oni, ki iz strahu ored bodočnostjo ali pa ':ie dobičkaželinosci silijo na velike doblč-jjae v industriji m trgovini. (Glej odstavek jjJCitea v industriji« in »Položaj trgovca«) !'Qdpravtti ie treba tisti strah pred bodoč-jaostjo. u postavki možnost zanesli/ve ikalktdacijc in tudi za malega kmeta bo iipolotžaj jasnejši. Tekom te razprave bomo govorili tudi o sredstvih, kako se bo iialo odstraniti ta temeljni vzrok vsega, iJa. Poprej moramo pa še presoditi polo-ižaj nekaterih drugih važnih stanov. Tedenski pregled. >l Ljubljana, dne 23. jan. 1922. Ker vzpostavitev evropskega gospo darskega življenja nikamor ne pride ter' se tudi politične razmere nočejo konsoli- ske, nedobitne kleti in sklicevali tajw shode. V deželi je vrelo in bilo je gibanic, kakor že davno ne,. V tem kraju je kdo ubil kraljevskega biriča, tam so ga kralju poslali nazaj, potem ko so mu posmešuo obrHi pol glave. Nihče se ni nadejal, bi puntarji so prišli, nihče se ni nadejal, J n puntarji so izginili... Tu pa tam so se po javili čudni ljudje ter začeli na trgih in n-hribih govoriti ljudstvu, ki je bilo kot v platnenih blaznosti. Neke noči na ie bil razbit državni malik — kraljeva podoba! Vladar se je razkačil in ie Prisegel, da potepta to ljudstvo kot črve. Vsi tesarji v deželi so bili poklicani, da postavijo vešala, in mizarjem je bilo napovedano delat: rakve. zanikrna mrhovina bodo telesa obešen-cev razmetana pa ulicah in gnijo naj tam dokler ogabni duh nc pogubi zadnje žive duše. V lastnem smradu svoje gnilobe naj izgine celi narod, bedna ta svotnt brez volje. Vešala pa so bila čez noč razbila, hi drugo noč zopet. In kralj, besneč jeza. gre na čelu jezdne vojske proti opornemu ljudstvu, pvakraf se vržejo okteoniki na Jindstvo, biioč var.) s sabljami. Ljudstvo Vdirati, je postala 'Amerika navzlic izja -vam svoje naklonjenosti previdna in ne-zaupna. Senat Zedinjenih držav arneri-^ škili je sklenil naročiti državnemu tajniku* Hughesu, naj se za Evropo malo pozanima in naj poroča, kako kaj stoji z gosp -darstvom evropskih držav, ki so pri njej zadolžene. Zlasti naj natančno preišče, kako je z njihovim oboroževanjem in koliko obresti še dolgujejo Zedinjenim državam. Celo vprašanje odnošajev med Ameriko in Evropo je tedaj stopilo v-čr-sto drugo luč in kdo ve. do kakšnih z.i-pletljajev še pride. Strah pred razširjajočo in ojačujočo se Japonsko je privedel entento tako daleč, da je pozabila vse lepe sklepe wa-sh ing tonske razorožitvene konference ter hoče dovoliti Kitajski, da zviša svojo armado. To se čudno sliši neposredno po konferenci za razorožitev, pa strah ima velike oči. Zavezniki bi hoteli imeti na vzhodu silo. ki bi vezala Japonsko s svojimi armadami v slučaju oboroženega spopada. Angleški prestolonaslednik še nadalje izzivlje Indijce s svojim potovanjem. Angleži posvopajp z uporniki brezobzirno. Zaprli so tudi sina voditelja indijskih vstašev, s čimer so posegli v sršenovo gnezdo. Zapirajo tudi one ljudi, ki bojkotirajo angleško blago. Uporniki so se že dobro organizirali ter zahtevajo, da za-, puste angleške čete Indijo in Egipt, a francoske Sirijo. * * Zaščitna pogodba med Angiijo m Francijo je bila v načrtu že gotova. Rad> odstopa francoskega ministrskega pred« predsednika Brianda se je stvar podrla, a so se potom zopet nadaljevala pogajanja med Llovd Georgeom in novim francoskim ministrskim predsednikom. Te cini bo Poincare. novi francoski ministrski predsednik, angleški vladi pismeno sporočil stališče francoske vlade ter pogoje, pod katerimi bo mogoča taka zveza. Zahteval bo predvsem popolno ravnopra«*-nost ter baje tudi to. da se sklene zveza za petnajst, ne za deset let. Odločilna konferenca se bo začela začetkom pri« hodnjega tedna v Londonu. Pred gospodarsko konferenco v Ge-! novi se bo vršila še ožja konferenca male entente, ki bo določila ob tej priliki svoje načelno stališče ter izdelala tudi natan- se ne umakne. Vladar zapove še večjemu mnoštvu jezdecev, naj vse poteptajo. tud* sam zajaha na divjem konju v mase ljudstva. Glej! Neki uiičnilc vrže s pračo kamen. Kamen zadene kralja v glavo. Zvrne se, postane mu tema, celo telo trepeta bolesti. Ker leži vladar, ga opušča vojska, brati se z ljudstvom. Z znugosla-M nim petjem se vrača ljudstvo v svoje domove. Vladar pa. smatran za mrtvega, le« ži v omedlevici na praznem trgu do noči. zapuščen kakor pes. VI. Temna noč. In v ti noči skozi Vodne megle pluje po reki ladjica dalje in dalje Na ladjici leži v polusanjah človek, slečen je, le malomarno pokrit s plaščem. Poleg njega pa sedi častitljiv starec, lasje in brada kakor mleko. Veličastvena prikazen. Ugasle stoletne oči gledajo v obraz spečega. Zdaj se prebudi speči človek iz pol-spanja in prestrašene oči spoznajo starčka. čen program vsefi gbS|i(xlarsko-pofitičn'!t vprašanj Srednje Evrope, s katerimi se bo bavila konferenca v Genovi. Kar se tiče genovske konference, so Angleži predlagali Italiji, da bi jo preložila v Rim. Italija se glede tega še ni odločila. V Rimu je ururl dne 22. t. m. rimskokatoliški papež Benedikt XV. Bivša cesarica Žita je zopet poskušala. če bi se dalo le kako priti nazaj na Madžarsko v toplo gnezdece. Napotila se je v Švico, kjer je posedla svojega sina. k; je bit operiran. Potem jo je bilo križ spraviti ven. Ker pa je sedaj tudi velika enterrta nastopila odločno, se je udala i.v odkimala nazaj na Madeiro. Sedaj je r.u dnevnem redu zopet vprašanje, kdo bo plačeval ogromne stroške za oskrbovanja teh cesarskih zajedalcev. Velika ententa meni, da naj plačujejo te stroške države ki so nastale na razvalinah bivše Avstro-OgrsJce. A v tem se prav gotovo moti, ker te niso toliko nespametne, da bi pipi vale v lastno skledo. Graška prometna konferenca je bila zaključena. Kaže. da. bo le nekaj uspeha s tem. da se znižajo visoke pristojbine 'n da se olajša izdajanje potnih listov, kar js bilo doslej glavna ovira ugodnega potovanja. Sestavljena je nova rumtmska vlada, k: jo je sestavil znani romunski politik Bratianu. Med Jugoslavijo in Rumunijo je bila sklenjena vojaška konvencija. V Albanijj vlada zopet anarhija: nobena vlada se ne vzdrži več nego par dri. Lakota v Rusiji postaja vedno grozovitejša. Po listih citatno neverjetne vesti. da jedo ljudje po nekaterih krajih že kar meso človeških trupel. * Naša skupščina zopet deluje, to Sw nravi, poslanci vlečejo dnevnice in se prepirajo, ako so slučajno navzočni p: ', sejah. Pri poslovanju posameznih odse kov je nastal zastoj ter ne pridejo nikamor naprej. 'Javno življenje stoji neprestano pod vtiski neštevilnih korupcijskih’ in drugih čednih afer. Ako ne »delajo« ministri in druge visoke osebnosti, pa kradejo in, goljufajo železniški in poštni uradniki. Živimo prav v zlati dobi! V skupščini je nastopil soc. dem. po slanec Divac zoper nepotrebno nadlegovanje civilnega prebivalstva s strani vo »Kje sem, starček? Kam greva?« Starček ne odgovarja, te stoletne gledajo, gledajo. »Tebi sem enkrat pljunil na glavo, alf se spominjaš?« Starček ne odgovarja, molči, na le žecega gleda. »Nagradim Te kraljevsko, starček’ Ti si moj rešnik! Vladar sem v ti dežeK Usoda sem tega ljudstva, njegova usoda njegov malik, njegov Bog!« Starček ne odgovarja, Ie dalje vesla ladjica pa teče po tihih valčkih dalje m dalje... »Usoda? Bog? Malik?« razmišlja starček. »Naš dobrotnik pač!« misli stoletni mož. »Tebe smo potrebovali, storil si nam mnogo dobrega. Brez tebe bi pregrdi!! Teptal si nas, in glej! Vstali smo? Pobijal si nas. in glej! Rasli smo dan na dan. Domišljal si se, da nas uničiš, ali tvoja naloga ie bila nas preroditi! Prerodil si nas, ker si nam vrnil voljo! Bodi blagoslovljen!« Ponatis iz »Naših Zapiskov« 1. 1902, ‘jašldli oblasti. Koliko bo 'dosegel, se še nž ve, ker militarizem ni dostopen pametnim besedam in človekoljubju. Med srbijanskimi in bosanskimi radi kalci je prišlo do razdora, ker se bosanski radikalci upirajo zoper to, da bi dal.* vlada muslimanom preveč koncesij. Govore celo, da ustanove v tein slučaju novo stranko. Vse stranke pa so si v laseh glede ustanovitve posebnega zunanjega odbori, ki bi imel nadzorovati zunajo politiko Ut poročati o njej. Takisto je prišlo do razkola med slovenskimi samostojnimi kmeti, od katerih so nekateri orestopili k zemljoradn’-* kom. Socialistično delavsko in kmetsko nrebivalstvo bo iz tega izvajalo posledice in se še tesneje združilo. V Ljubljani jc začela poslovati Delavska zbornica. Politične vesti. ZNAČILNO ZA KLERIKALNO ŽURNA-L1STIČNO MORALO! Cenjeni sodrug urednik, dostikrat sem že bral v »Napreju«, da so klerikalci naj večji lažnjivci in nesramni obrekoval.: s svojimi listi: »Straža«, :>Novi čas« itd.. zlasti pa z »Novim Časom«. Ljudje, ki :a list izdajajo, res nimajo nobene žurnal.i-stične poštenosti, ko pišejo, da je ta list »delavski«. V nainoveišem času pa presegajo s svojo pisavo vse meje poštenosti. Res dober želodec imajo ljudje novoča-sarskega kova. da so si zbrali kot glasbo žurnal. ki ie triumf demagoštva in obrekovanja! Nedavno je priobčil članek, v katerem je obrekoval nekega našega s druga, da je pijanec. Omenjeni sodrug je poslal popravek po čl. 19. tisk. zakona. Sedaj pa člankar molči kot grob in »Novi Čas« popravka noče objaviti! To Domeni sramoto za novinarsko udruženje. ker se s tem neha vse zaupanje do žurnalistične poštenosti. Ljudi, ki iz političnih strasti kradejo čast poštenemu človeku, naj bi iz novinarske organizacije izključili. Alojzij Leskošek, strokovni tajnik v Celju in član Delavske zbornice. Vsak naj sam sodi. Komentarjev k .takemu nečuvanemu postopanju novoča-sarske družbe nam ni treba pisati. Nas ;e zan,k> sram. Ured. * -r »Novi Čas« se je že zopet zlagat. '.Včerajšnji »Novi čas« poroča o strankinem zboru neodvisnih socialistov v Lip-skem, kjer so razpravljali o predlogu berlinskega odseka, da naj pri volitvah pridejo v poštev kot kandidati samo oni so-drugi, ki ne pripadajo nobeni veri. »Novi Case de tako.i . oreiskavo in krivce najstrožje kaznuje. Za vzgojo učiteljskega naraščala potrebujemo mislečih vzgojiteljev! Dnevne vesli. Pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar vsled obolelosti ta teden ne sprejema strank. Petrček in Tonček. Gospod O. Župančič jc noslal listom svoje mnenje h kritiki Golievih »Petrčkovih poslednjih sanj«, ki jo je napisal g. Fr. Rojec za zadnjo številko »Ljudskega Glasu«. Tega mnenja radi pomanjkanja prostora ne moremo objavjti. Zdi se nam rudi nepotrebno, ker g. Župančiča s tisto kritiko pravzaprav nismo nič izzivali, ne? In ker ne skuša niti z enim stavkom ovreči trditev našega podlistkarja glede hib, ki onemogočajo »Petrčkove sanje« kot mnetniško delo. G. Župančiču gre glavno za tem, da opere g. Golio očitka, da je svoje delo zajel iz že netiskanih »Tončkovih sanj« drugega slovenskega pisatelja. Če je to delo kai vredno, o tem se ne bomo prepirali. Mogoče je res, da g. Golia »Tončkovih sanj« še videl ni — o tem naj se sam izjavi in mi mu bomo verjeli. Zlasti še> verjeli. če dokaže pred nalašč sklicanim umetniškim razsodiščem svojo nedolžnost. Za špas naj bi tako umetniško razsodišče izreklo tudi sodbo na sploh in po-sebe o Golievi igri. Nam se samo žalostno zdi, da je stopil g. Župančič — ki je res velik človek — ki je doslej pri vseh naših umetnostnih pokoljih igral pravilno ulogo Olimpijca, kateremu ne seže ničesar na ta način človeškega niti do pasu, da jo torej g. Župančič menda prvič stopil na literarni mejdan in še ta prvič slučajno v takih okoliščinah, da letijo njegovi lanci za stvar, ki jih po našem mnenju res ne zasluži. Ostanimo prijatelji in ne razburjajmo Slovencev! Celje. Na naslov stanovanjske komisije. Na Bregu pri Celju je deložiral gosp. Pograjc ubogo rodbino, stanovanje pa ie preuredil v skladišče, ker mu več nese. kakor se je sam izrazil. Verjamemo. S pšenico, katero ste vskladiščili boste špekulirali. Ali pravi krščanski nauk: odira* svojega bližnjega? Premislili niste, v kak* šno bedo ste pognali stranko, samo za to* da boste sami nasičeni. Stanovanjska komisija in narodni socialist Žabkar, kjO ste? Ali narodno-socialistični projrram pravi: odiraj?! Lep socializem! Celjani zapomnite si ga, pri volitvah pa obračunajte! Mi vse vidimo, četudi se dela po-: noči. ČLANI STRANKINEGA VODSTVA, IZVOLJENI NA ZADNJEM POKRAJIN* SKEM ZBORU. Ker objavimo nadaljevanje poroč.U r o strankinem zboru šele v prihodnjem tedniku »Napreja« (v »Ljudskem Glasu. ) objavljamo uosebe imena izvoljenih članov strankinega vodstva: Načelstvo: Postrak. Koren, Bern>t. Krušič, Svetek; namestniki: Baraga, F-singer. Klenovšek. Pokrajinski odbor: Leskovšek. derndorfer. Staudinger. Rinaldo, Lajovic: namestniki; Čebular, Malovrh. Fising;-. Nadzorstvo: Čobal. Mlinar, Holzi1- ger. V glavni odbor so, izvoljeni za slo'-venski del stranke: Ftbin Kristan, dr. Ko. run, Golouh. Kopač, Kaiser: namestnik';; Čobal. Kisovar. Finančna kontrola: Koren, Bošnjak; namestnik: Golmajer. NalnoveJše. IZ SOCIALISTIČNEGA KONGRESA V RIMU. LDU. Rim, 23. januarja. Socialistični občni kongres je v svoji zaključni seji sprejel sklec, ki nastopa zoper preganla-nje italijanskih delavcev v Švici. Dalje se jc izrekel kongres za socializacijo zemlje, za žensko volilno pravico, za krajevno avtonomijo, za decentralizacijo, kakor tudi za ohranitev preizkušene politične i:i šolske avtonomije starega režima v tu.-vih pokrajinah. ODREDBE LAŠKE VLADE POVODOM PAPEŽEVE SMRTI. LDU. Rim, 23. jan. Vlada je odredila, da se povodom papeževe smrti po vse? Italiji razobesijo po javnih poslopjih žalili zastave in da sc zapro šole. Pečatnik-»r. minister Rodino, ie oficielno izročil Vatikanu sožalje vlade. Vlada jamči za po< polno svobodo konklava. NA RUSKEM UMIRA OKOLI 30 MILIJONOV LJUDI ZA LAKOTO. LDU. Moskva. 23. jan. . Kmečki list »Bedtiota« poroča iz Samare, da so gla-« dujoči v vaseh te pokrajine jeli jesti meso mrličev. Mnogo takih slučajev so ugo« tovili tudi zastopniki mednarodnih po« možnih akcij. OSTRE ODREDBE KAPITALISTIČNE ANGLIJE. LDU. Kairo, 23. jan. Oblasti so odre* dile aretacijo onih oseb, ki so podpisale manifest, kjer se pozivljejo Egipčani, naj pričnejo proti Angleški politiko bojkota in nesodelovanja. Iz strok, gibanja. Seja centralnega odbora kovinarjev: se bo vršila danes, v četrtek, 26. t. m. o!> IS. zvečer. — Načelstvo O. D. K. Vestnik Svobode. Seja centralnega • odbora »Svobode « se bo vršila v četrtek 27. januarja ob 20. v tajništvu »Svobode« v Židovski ulici 1', !. nadstropje s sledečim dnevnim redom. Branje zapisnika, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, slučajnosti. Vič-Glince. V nedeljo 22. t. m. je priredila dramska sekcija - Svobode« na Viču v Sokolskem domu igrokaz »Lovvood-ska sirota«. Moralni uspeh je bil nad vse pričakovanje dober, kajti igralci so skušali doseči, kar in kolikor se je dalo. Seveda so si vzeli v marsičem za zgled ljubljansko narodno dramo in to ni bilo dobro, ker so nastajale na ta način izumetničene ulogc. Sicer pa so požrtvovalni igralci naravnost presenečali občinstvo po svoji naravnosti. Nepotrebni dolgi odmori bi seveda lahko izostali in klepetanje in kričanje med njimi tudi. Zakaj odmore je izpolnjeval tamburaški zbor pod vodstvom neumornega sodruga Lehpamerja s tako dovršenostjo, da je zaslužil veliko večjo pozornost in odobravanje. »Lo-\voodska sirota« pomeni za dramsko sek cijo »Svobode« na Viču lep napredek in je želeti, da nas še večkrat preseneti s kulturnimi prireditvami. Vič-Glince. V soboto. 29. januarja ob 20. bo nadaljeval univ. prof. g. dr. Veber svoje predavanje o kritiki razvojne teorije Predavanje se bo vršilo v društveni sobi. V pondeljek, 31. januarja pa ima p;, dr. Veber zaključno predavanje o kritiki razvojne teorije istoiam in ob 20. Sodrug', delavci, udeležite se predavanj in prlveT-le tudi svoie prijatelje in znance s seboj. Zagorje-Hrastnik. Dramatični odsek Del. izobraževalnega društva »Svoboda« podružnica Zagorje ob Savi. uprizori v nedeljo, 29. jan. 1922 ob 4. popoldne v dvorani »Konsumnega društya« v Hrastniku Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Med odmori sodeluje godbeni odsek »Svobode« Zagorje. — Vstopnina: I. prostor 3 Din., 11. prostor 2 Din., stojiš'? 1.50 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za Cankarjev spomenik, vabi najvljudneje odbor »Svobode« k obilni udeležit. Po svetu. — Zakaj so umori na dnevnem redu? V New Yorku so mnori na dnevnem redu. Posebno ženske so se lotile v precejšnjem obsegu tega krvavega rokodelstva. Malo radi želje, da bi prišla njihova slika v velike newyorške dnevnike, malo radi zavesti, da je ženska ponavadi oproščena, največ pa radi morale, ki spremlja tako-zvano »boljšo« družbo kot senca človeka. — Avtomatično letalo. V Franciji so v poslednjih dneh preiskušali nove iznajdbe za letala. Ena vrsta novih letal jc avtomatičnih, ki se dvignejo sama v zrak in sama znova pristanejo na zemlji. Ta niso posebno važna, važnejša so letala, ki se dajo voditi z zemlje, s pomočjo brezžičnih naprav. Aeroplan, katerega vedijo potom brezžičnih naprav, je posebno mnogo obetajoč. Poslal se bo lahko sam v zrak brez pilota in letel bo tje, kamor mu bo ukazano ter se od tam znova povrnil nazaj. Sedanji poskusi so se izvršili tako, da je na njem bil sicer pilot, toda je sedel na miru in pustil letalu svobodno voljo, ki je seveda prihajala z bližnje postaje z brezžičnimi napravami. Letalo jc vse pokorno ubogalo in le tedaj, ko se je obrnilo proti zemlji, da pristane, je letalec vzel komando nad njim. — Novo sredstvo proti sifilisu. V francoski akademiji znanosti je dr. Roux predaval o znamenitem francoskem izumu, ki se tiče zdravljenja sifilitičnih, □re za medmišično izjekcijo bizmutovih soli. Kakor je poročal dr. Roux, je ozdra- velo na stotine bolnikov, katere so lečili s tem zdravilom. Popisi. Gorje nri biedu. Goso. župnik in kaplan se že dalje časa spodtikata nad našimi listi. Pravita, da pišeio proti veri. O. župnik, čemu vedoma lažete v hramu božjem? Saj vendar veste, da zahtevamo le ločitev cerkve od države, ker smo za svobodo vesti. Ne pišemo proti cerkvi. Spoštujemo nauke Kristusove, ker so ie-pi: bojujemo sc pa proti onim. ki jih zavijajo in izrabliajo. Se-ii bojite resnice, hinavci? Kristus ie z bičem izgnal sejmarje iz tempba.' Gospod župnik, povede raje narodu resnico. Povejte, da je^ v enem letu nad pol miliarde kron zapil. C >< mu nočete? Ker vam je ljubše slaboten pijanec, da ga naučite hlapčevati! Opa-cia kapitalizma ni nikdar delal proti kapitalizmu. Radeče pri Zidanem mostu. V nedeljo 15. t. m. se je vršil shod SSJ in KDZ v gostilni Cajner. Shod je bil radi slabega vremena tudi slabo obiskan, a zares slabo vreme ie vplivalo tudi na kmete, da niso prišli v istem številu k maši, kakor ponavadi. Sodrug Pičinin je otvoril shod z naznanitvijo proletarskega zedinjenja v Jugoslaviji; nato je poda! besedo navzočemu sodrugu Kopaču, ki je v eno in polurnem govoru orisal položaj delavca - trpina. Povedal je tudi, da morata kmet in delavec skupno nastopiti zoper zedinjeni kapitalizem, če si hočeta priboriti več pravic. Razložil je delovanje socialističnega parlamentarnega kluba in kako ubija 11% jugoslovanskih kapitalistov svobodo in pravice 89% jugoslovanskih proletarcev. Orožje proti temu je v skupni fronti kmeta in delavca, dobro orožje je tudi naš list. ki bi ne smel manjkati v nobeni proletarski družini. Po njegovem govoru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Medvešek Martin; namestnik Sotlar Jožef; blagajnik Rožič Martin, Simončič Ivan; nadzorstvo Mandelc Ivan, Šun.ta Franc. Predsednik se zalivali za zaupanie in prosi za pomoč pri delu, ki nas pričakuje. To priporoča tudi s. Pičinin s sklepčno besedo. Na delo torej! Zabukovca ori Grižah. Ne oglašam se rad po časopisih. Pa me le primorajo, da dam kakšen glas od sebe. Kajti to velio napadanje od strani »Novega časa« n »Delavskih Novic«, razburi tudi najmir-nejšemu človeku kri. Ne tožim rad, pa moram, da bo ljudstvo vedelo, kdo ie tisti. ki ztnirom ruje in huiska delavsfvo zoper zaupnike in socialistično stranko v Zabukovci. Torej, ta izdajalec socialisfč-ne stranke po imenu Uranjek Jakob, se je za časa volitev krinkal in hi nil za najhujšega socialista, tako da je preslepil vc-liicc. da so ga z volili za občinskega odbornika. Kot takšen je ua zmeraj delal na dve strani. Kav je sklenil socialistom kiub občinskih odbornikov v predseii, le brž javil g. župniku, ki ie tudi v občanskem odboru. Ta mu jc dajal krščanske nasvete, kako bi naj na katerikoli načn pregovarjal ljudi in odvaial od naše stranke. A Jaka sc ie opekel, kajti vsak naš sodrug ga ie odvrnil: le bodi rajši sam ti ori klerikalcih, ko že spadaš tja. ker si še precej debel. Pa tega mu ne zamerimo toliko, kajti Jaka ie imel le dober nam m. Bil ie socialist zato. dajri imel večji vp’iv pri ljudeh, ker ie zelo čast;hlepen. Z župnikom sc ic ua družil, ker bi bile drugače uri spovedi prevelike pokore. Potem mu ie tudi g. župnik pomagal njegovega pr- vorojenega sinčka spravljati v višje Šole. da bi postal kdaj kakšen fajmošter. A sinček pa le kljub vsemu prizadevanju ni zmožen. Ko so ga iz Celia in potem še ’z Maribora spodili, mu je kupil skrbni Jaka . očala, češ, sedaj te pošljem v Ljubljano v neki meniški zavod. In glej hudirja, tukaj ie pa že tekom dveh mesecev vse znal. Očala, očala, to pa pomaga, da ga še pc spodijo! — Pa, delavci, pozor! Uranjek, kakršnega poznate, ie tudi nadzornik bei-nikov. kot tak je pa tako previden, da pri vsakem bolniku, oredno vstopi, dobro pregleda, če ie vseh šest nabojev v samokresu v redu. Torej še bolnika, ki je že itak oslabljen po bolezni, pregleduje s samokresom v Ženu. Ima li tak človek čisto vest? Pa če bi bilo samo to! A o2 tudi vsako stvarico. ki jo izusti kak delavec po neprevidnem, brž in pravočasno iavi gosp. obratovodiu. ki vabi pot m; dotične na raport. Delavci, obračuna te s tako pijavko in izdaueo!! Od kar ga je socialistična organizacija v Zabukovci !.?•< ldjučila. da ne more več vohuniti, si hoče naš brihtni Jaka zasnovati organizaepo bolj na krščanski podlagi. Pa. Jakec, tu ti pa že vnaprej povemo, da se boš zelo oMnešil. kajti delavci, organizirani socialistično, se ne daio zapeljati po odpadnikih, posebno pa klerikalcev. Toliko za danes, če na nas v bodoče ne boš pustil pri miru, hočemo povedati še druge tvoje grehe. Se še gotovo spominjaš, kaj vse si nam pravil in kaj si nam navajal? — Tvoj zasledovalec. Rogoza. 6. januarja t. I. smo imeli redni občni zbor krajevne organizacije KDZ, katerega so se člani polnoštevilno udeležili. Po izvolitvi novega odbora nam ie jako izčrpno orisal poslanec s. Kisovar politični položaj in delo našega kluba v parlamentu. Navzoči so vzeli poročilo z zadovoljstvom na znanje in dali popolno zaupnico našim zastopnikom v narodni skupščini. Zavedamo se svoje težke naloge, zavedamo se pa tudi tega, da je edina rešitev trpečega ljudstva v združitvi v organizacije pod rdečo zastavo socializma. KarČevina uri Mariboru. Veliko smo že pisali o ooložaiu viničarjev. Srečal sem viničarja, ki ie^ bil zaveden socialist. Vprašam ga: »Oče. ali ste prepričamo spremenili? Zakai niste več naročfuk .Liudskega 0!asu‘?« — »O. ne.« mi odgovori, »vsak dan sem bolj prepričan, da Je edino Kmetsko-delavska zveza prava stranka za liudstvo. vse druge nas imajo pa samo za norca. »Ljudski Glas« bi ca silno rad bral, a si ga ne morem naroči;, ker me g. kanonik M. še vedno tako p! :n čuieio, kakor so me pred dvema letoma Sedem nas ie in kravica v hlevu: kako bomo živeli s tremi kronami dnevno'*«. Naš gospod pravijo, da ni mogoče več dati, ker nimajo nič dohodkov. Bog ve, kam so dali onih 32 polovniakov rujnega vinca. katerega smo letos pridelali.« Poslovila sva se. In ko sem pozneje srečal gospoda kanonika, se mi ie nričelo studiti. Pljunil sem ob tla. Gospodje, ali je Kri-« stus rekel: odirajte? Hinavci! Današnji številki prilagamo položnice. Kdor ie imel naročnin«) že poravnano, nai io odda svoiemu znacu, da si naroči »Nanrej« ali »Ljudski Glas«. Ostale pa prosimo, da zapadlo uaročnino čimpreje poravnajo. DELAVEC BREZ DELAVSKEGA ČASOPISA JE KAKOR VOJAK BREZ. PUŠKE. ii stranfte; Spodnja Šiška. ZaupniŠki sestanek pristašev SSJ se bo vršil danes, v sredo ob pol 8. zvečer v navadnih prostorih. Vič-Glince. Diskusijski večer se ne vrši v četrtek, dne 26. t. in., kakor smo poročali, ampak že v sredo dne 25. t. m. ob pol 20. uri v »Delavskem domu«. Brežice ob Savi. Krajevna organizacija KDZ vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo. d-,c S. februarja ob 9. uri v Grobuškovj gostilni. Dnevni red: 1. Poročilo dosednaie-5?a odbora. 2. Načrt z;i hadaljno delova-nie. 3. Razno. 4. Volitve novega odbora. Dolžnost vsakega člana ie. da se občne v a zbora točno udeleži. — Odbor. Gorje rri Bledu. Poživljamo vse ono sodruge, ki še niso za letos poravnali članarine, da to storijo najkasneje do 1. februarja t. 1.. in to za tri mesece naprej, ker sicer smo nrisiljeni ustaviti list. Žepni koledarji. Vse organizacije, t i iim je ostalo še kai koledarjev, prosimo, naj nam jih takoi vrnejo, da jih razo >> liemo onim. ki iih še niso Drejeli in dragim naročnikom. — Kniigoveško tvrdko A. B a b k a bomo morali namreč s tožbo prisiliti, da obdrži pogodbo, med tem bodo Da koledarji že zastareli. Seveda bo Plačala tvrdka tudi odškodnino, če muli, da sme izkoriščali svoje neorganizirane nastavljence. ne bo izkoriščala stranke, k: ie zdaj — nrav dobro organizirana. — Kaj pravi statistika. Ameriškemu delavcu se god? radi krize v industriji in brezposelnosti prav slabo. Da je pa našim ljudem, ki tam žive še vedno mogoče pošiljati dolarje v Jugoslavijo, je znak, da žive jako preprosto in da opravljajo težka, dvanajst- in večurna dela v jamah. — Dolarske pošiljatve so pa radi slabih gospodarskih razmer, ki vladajo v Ameriki, postale precej manjše. Po zadnji številki >Federal Reserve Bulletin« se zneski ta- f kih pošiljatev iz različnih držav jako manj- | šajo. Izkazujejo se sledeči skupni zneski: Leta 1910 600 milijonov dolarjev, leta ' 1920 (visoka konjunktura) 700 milijonov dolarjev, v prvih devetih mesecih leta 1921 pa vsled gospodarske krize 300 milijonov dolarjev. i V toku časa. Neki švicarski Konzorcij namerava kupiti dunajski dvor in ga-preurediti v moderni hotel. Pametna naredba. Državni predsednik Eibert je v celi Prusiji prepovedal vse javne maškarade. Železniški vagoni iz betona! Pred kratkim so v Nemčiji izgotovili prvi vagon iz betona. Pri poskusu se je izborno obnesel. Ima večjo odporno moč proti sunkom in ga kisline in žlindra ne objeio toliko, kakor železnega. Poleg tega pa ie mnogo cenejši in samo za 1 tono težji. Vodne sile v Švici. O Švicarjih je znano, da znajo najboljše izrabiti vodno silo. Pred vojno so cenili izrabljivo vodno moč nad 4 milijone konjskih sit. Izrabljene pa so imeli samo 12 in pol. Vendar je že ta vodna sila zadoščala za vso potrebo električne sile. Bilo je 6810 naprav v obratu. Od teh je imelo 160 nad 500 konjskih sil in 10 nad 20.000. Leta 1920 pa je bilo že 178 obratov z nad 500 konjskih sil. Švicarska železniška uprava uporablja 5 velikih obratov za gonilno moč ua /ielezni-cah. • Kulturni vestnik. Repertoar narod, gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda 25. jan. Predstava za ubožne otroke popoldne ob 3. Peterčkove poslednje sanje. Izven. Četrtek 26. jan. V korist udruženju gledaliških igralcev Hamlet. Izven. Petek 27. jan. Gardist. F. Sobota 28. jan. Hamlet. D. Nedelja 29. jan. Popoldne ob 3. uri Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja 29. jan. Zvečer ob 8. uri. Gardist. Izven. Ponedeljek 30. jan. Hamlet. A. Torek 31. jan. Predstava za ubožne otroke popoldne ob 3. Peterčkove poslednje sanje. Izven. Opera: Sreda 25. jan. Werther. L>. Četrtek 26. jan. Faust. B. Petek 27. jan. Labodje jezero. C. Sobota 28. jan. Evangeljmk. F. Nedelja 29. jan. Boris Godunov. Izv Ponedeljek 30. jan. Zaprto. Torek 31. jan. Faust. C. SODRUGIf Ako hočete biti boije poučeni o kulturnih, gospodarskih in političnih zadevah slovenskega delavstva naročite „NAŠE ZAPISKE" List stane letno 100 K in sp naroča pri upravi Slovenske Socialne Matice, Ljubljana poštni predal 13. Izdajatelj: Zvonimir Beriiot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Sveiek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. BBimiiiaHSs« mmm Tisoče ljudi v vseh deželah s ve'a uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-iev „EIsaf uid“ kot KOSMETIKUM za nego 2ib, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antisoptič. in čistečega osvežujočega delovala najbolj-šepta učinka. Kavno iako je pri-ljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drsenenš« hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoč nego Francosko Sganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoča priznanja! Z za-ruotom in poStniuo za vsakoga: 3 dvejnate ali t Speejaina steklenica ..... 48 b' Za prodajalce: 12 dvojn. ali -1 spec. steklenico 24 , 30 . . .168 k 8 , „ . 280IC 12 „ , ....... 394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar nap oj pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obPž za kurja očesa 5 K in 7-oOK; Elsa meni A 1VTTT ATT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge rtriAlMJUlNl fj0 ^ne dviga po 41|a°!o, večje vloge proti polletni od- povedi po 5 io. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I„ Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes — nad 3 milijone kron..............................................■-...........................................- —===== Pristopnina K 10’—. Clan društva postane lahko vsak! ' Delež K 200, Pristopati se mmoro v vseb gori imenovanih podružnieah. ! 1 IIZ LJUBLJANA, PreSernova ulica st. 50, v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Telefon it. 40 in 457. Obrestovanje vlog, uakup I in prodaja vsakovrstnih g vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe* deposits itd.