^T/and
f-viošuce-.*
NO. 233
šm Brnmitm

hJ-S-l'"*?'*"
•fr/o^> ' 6otr
r0°klyn °°^	° ^NGUAG€ ONIY
J
' 7/^
^/Vra R ■ €/%i%»"HHOfVlE

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCN1AN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 6, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Egipt mMm umik , Novi grobovi
_____	i	John Jaklič
Zunanji minister Egipta je v i j	starosti
iTnaf TnX	^	™ “
umiku l arabskeg^sveta^ “
•** Iti« 11 lj	— —»«»	t _
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — rojen v Rašici pri Velikih La-Pretekli petek se je v glavni ščah, Slovenija. V Ameriko je skupščini ZN začela razprava o j prišel leta 1950 iz taborišča Spit-
1 tal na Dravi, Avstrija. Do svoje bolezni je bil zaposlen pri Rischer Co. Bil je član Društva št. 226 KSKJ, društva SPB Tabor, društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida in Slovenske pristave. Zapustil je ženo Rose, roj. Meglič, pastorka Stanka Megliča z . družino v Greenvillu, So. Carolina, sestro Ano Petrič v Clevelandu, brata Rada, sestre Mici, Rozi in Albino, vse v Sloveniji; brat Karol in sestra Justina pa sta bila žrtvi zadnje vojne. Pogreb je danes ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida s pogrebno
položaju na Srednjem vzhodu. Egiptski zunanji minister Mahmud Riad je pozval glavno skupščino, naj podvzame korake, ki bodo Izrael prisilili k umiku z zasedenega arabskega ozemlja.
Egipčan je trdil, da Izrael krši listino ZN, ker odklanja umik z arabskega sveta kljub resoluciji ZN od novembra 1967. Opozoril je glavno skupščino na gospodarske in celo vojaške ukrepe, ki jih za tak slučaj predvideva Ustava ZN v odstavku VIL
Povedal je jasno, da more priti do novih posrednih razgovorov med Egiptom in Izraelom preko G. Jarringa le,!Če se Izra-el obveže, da se bo umakni z zasedenega arabskega ozemlja. Izrael je podobno zahtevo v letoš-ujem februarju odklonil in izjavlja, da ne pristaja na nobene pogoje za začetek kakih razgovorov. Razgovori so zato, da se tam pogovori o pogojih in okoliščinah, ki naj urejajo odnose med obema državama.
Sodijo, da bi Egipt skupaj z o-stalinii arabskimi državami dosegel rad novo trdo resolucijo proti Izraelu, če le mogoče združeno s sankcijami.
Sjior! o finaiisiessi
Umju 0!@¥@Sanda
CLEVELAND, O. — Za navadne ljudi velja pravilo, da je treba v javnih proračunih smatrati to, kar bi moralo biti plačano do 31. decembra, pa ni bi-
radi pomanjkanja sredstev, za Proračunski primanjkljaj. To stališče je potrebno, da se prepreči p r e n a šanje posameznih Proračunskih postavk ali pa vsaj belov teh postavk na novi pro-ručun, kar seveda popači pravil-110 sliko proračunskega stanja.
Naše me s t n o knjigovodstvo ■irua o tem svoje pojme, zato lah-naračuna tudi manjši proračunski primanjkljaj, ako je to Politična potreba. Kritiki seveda s takimi metodami niso zado-v°ljni in zopet po svoje računajo. koliko naj bi bil primanjkljaj. Tako imamo sedaj celo Vrsto “primanjkljajev” od $27 bilijonov navzdol do $2 milijonov.
Eo je nepotrebno beganje Vseh davkoplačevalcev v našem ^ostu. Praviloma se namreč Primanjkljaj sploh ne da izra-cUnati pred 31. decembrom. Vse Proračunske akrobacije pred lom datumom so navadne ocene. So lahko pravilne ali pa tudi ne. ^ravi pogled v mestne finance Omo mogli dobiti šele v začetk-
ku
liko
Januarja, ko bo znano, ko-računov je že zapadlih, pa
“O ne plačanih.
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
Rain
Vremensh
prerok
pravi:
yocinoma oblačno, deževno in ^ulo. Najvišja temperatura
mašo ob 9. uri, nato na pokopališče Vernih duš.
Rose Ryavec
Umrla je Rose Ryavec, roj. Plesničar, 327 E. 12 St., Danta Monica, Calif., preje 15007 Lake Shore Blvd., Cleveland, žena Louisa, mati Ernesta A., Louisa A. Alberta P. in Karla W., 9-krat stara mati, 3-krat prastara mati. Pokojna je bila rojena v vasi Voglarji v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, v Clevelandu je živela do pred par ngeseci, ko se je preselila v Kalifornijo. Bila je članica ADZ št. 17. Pogreb bo iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 156 St. jutri zjutraj s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za Slovenski starostni dom na Neff Rd.
Esther J. Jelenič
V	University Hospital je umrla po dolgi bolezni 48 let stara Esther J. Jelenič, 432 E. 114, samska hči pok. Antona in poK. Josephine, roj. Torjan, sestra Mary Alich, Anthonyja in'Ed-vvarda. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in zaposlena v Cleveland Twist Drill podjetju nad 20 let kot delavka na stroju, dokler ni pred 4 leti zbolela. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena jutri zvečer ob 7.
Antonia Simunich
V	Richmond Heights General bolnišnici je umrla 76 let stara Antonia (Tona) Simunich, roj Vilinec, 7988 Munson Rd., Mentor, Ohio, vdova po 1. 1951 umrlem možu Johnu, mati Edwarda, Jennie Wolf, Johna in pok. Mary, stara mati pok. Edwarda Jr. in Roberta, 8-krat prastara mati, sestra Amy Carlson, Anthonyja Vulinec, pok. Caroline Živko, pok. Mary Goretta, pok. Emila in pok. Alberta. Pokojna je bila rojena na Hrvaškem in je prišla v ZDA 1. 1915. Bila je članica HBZ št. 47. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob enih popoldne na Hillcrest pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Brezposelnost vetja
Pretekli mesec je brezposelnost spet porastla na 6%. med tem ko je preje par mesecev za nekaj malega padla.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je pretekli petek objavilo, da je povprečna brezposelnost po vsej deželi pretekli mesec porastla za dve desetinki odstotka in ponovno dosegla 6%. Na splošno je število brezposelnih v glavnem ostalo skoraj ves čas od lani na isti ravni, le v septembru in v oktobru je za nekaj malega padlo, pa se v novembru zopet dvignilo na 6%.
Zanimivo pri tem je dejstvo, da je število zaposlenih porastlo in prvič doseglo in preseglo 80 milijonov. Vzrok porastu brezposelnih ni upadanje gospodarske dejavnosti, ampak hitrejši porast mlade delovne sile.
Cene na debelo so porastle za eno desetinko odstotka, v glavnem živila, ki ne spadajo pod nadzor. Industrijsko blago je o-hranilo cene, kot že ves čas zamrznitve.
Skupno je brezposelnih 4,815,-000, od tega okoli 1.3 milijona takih, ki so brez posla že 15 tednov in več.
Indija priznala neodvisno Bengalijo
Iz slov. naselbin
Johanna Shuster,
ST. MARYS, Pa. — V nedeljo zjutraj je preminila v McGregor okrevališču v Punxsutawney, Pa., 85 let stara Johana Shuster, rojena Sternberg er, doma iz Jablanice pri Ilirski Bistrici, od koder je prišla v Ameriko pred več kot 60 leti. Družina je veliko let bivala v Pennsylvaniji, kjer je pokojnica imela s svojini pokojnim možem gozdarsko kem-po. Zatem je prišla družina v Cleveland, Ohio, kjer je več let bivala na Norwood Rd., nakar se je zopet preselila okrog leta 1923 v Pennsylvanijo. Med drugo svetovno vojno se je zopet preselila za nekaj let v Cleveland, Ohio, na zapadno stran mesta, pred kakimi 14 leti v St. Marys, Pa. Bila je članica društva št. 581 SNPJ. Njen soprog Matija je umrl pred 10 leti, pastorka Mrs. Rose Brgoč v Clevelandu, O., pa pred 8. leti.
V St. Marys, Pa., zapušča hčer Mrs. Steffie Fritz, v Reu, Pa., hčer Mrs. Lilian Wehler, v Rock-port, Illinois, hčer Mrs. Helene Weis, v Clevelandu, Ohio, hčer in sina (dvojčka) Mrs. Pauline Močnik in Franka Shuster ter pastorko Mrs. Mary Zust, 16 vnukov in 12 pravnukov. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 11.15 uri iz Lynch pogrebnega zavoda na No. Michael St., v St. Marys, Pa., v cerkev Sacred Heart in nato na ondotno pokopališče.
indija je danes priznala neodvisnost Vzhodnega Pakistana kot Bangla Desh„ Nova država bo uradno imenovana Ljudska republika Bengalija in bo “temeljila na načelih demokracije in socializma”, kot je dejala Indira Gandhi v indijskem parlamentu. Na bojiščih še ni odločitve, v ZN je sovjetski veto onemogočil resolucijo s pozivom h končanju sovražnosti.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vojna med Indijo in in Pakistanom, ki je v petek butnila na dan s splošno silo, zavzema vedno večji obseg. Indija se na meji z Zahodnim Pakistanom pretežno brani, pritiska pa od vseh strani na Vzhodni Pakistan (glej zemljevid), ki bi ga rada čim preje strla, ker je danes že priznala vlado bengalskih gverilcev za uradno vlado nove Ljudske republike Bengalije ;Bangla Desh). Boji se vrše na kopnem, na morju in v zraku. Indija je na splošno v premoči, vendar ji doslej še ui uspelo te uveljaviti drugod kot v Vzhodnem Pakistanu in delno na morju, kjer so indijske vojne ladje potopile pred Karaeijem dva pakistanska rušilca in obstreljevale mesto, ter v Bengalskem zalivu, kjer so baje potopile eno pakistansko podmornico in streljale na neko ameriško to-tovorno ladjo, drugo pa zasegle in odpeljale v neko indii-sko pristanišče.
Lahko odklonijo povišanje najemnin
WASHINGTON, D.C. — Po uradni izjavi imajo pravico najemniki odkloniti povišanje stanovanjskih najemnin, če jim gospodar ne predloži za povišanje potrebne utemeljitve in pojasnila.
Na Mekongu v Laosu zgradili prvo elektrarno
VIENTIANE, Laos. — Poseben konzorcij osmih velikih držav in malih azijskih je pred 10 leti začel dedati načrt, kako bi izrabil vse vodne sile reke Mekong za elektrifikacijo. Sedaj je dovršil prvo fazo: končano je delo na 30,000 kilovatni elektrarni. Njeno zmogljivost se da povečati na 135,000 kilovatov. Za to e-lektrarno so zainteresirani tudi komunisti, zato jo niso nikoli bombardirali, akoravno bi jo lahko. Elektrarna bo služila tudi za namakanje Laosa in Kambodže.
Indija je številčno močnejša tako v armadi kot v letastvu in vojni mornarici. Podpira jo Sovjetska zveza, s katero je 9. avgusta letos sklenila pogodbo o sodelovanju in prijateljstvu. Pakistan ima zaveznika v L. R. Kitajski, ki je Indiji pokazala svojo vojaško moč jeseni 1962, ko je udarila preko Himalajskih grebenov in prodrla v indijsko ravnino. ZDA so zaveznik Pakistana v SEATO, vender niso obvezane iti Pakistanu na pomoč z oboroženo silo, vsaj tako trdijo v državnem tajništvu.
Sovjetski veto v ZN
Združene države so javno obdolžile Indijo, da je kriva vojne in da je to Pakistanu dejansko vsilila. Zato so tudi predložile v Varnostnem svetu, ki se je v soboto sestal na njihovo zahtevo, takojšnjo ustavitev vseh sovražnosti in umik oboroženih sil obeh držav na lastne meje. Resolucija je dobila potrebno večino, toda je propadla, ker je Sovjetska zveza uporabila proti njej svojo veto pravico. S Sovjetsko zvezo je v Varnostnem svetu glasovala edino Poljska, med tem ko sta se Francija in Velika Britanija glasovanja previdno vzdržali. Na seji Varnostnega sveta sta si hudo skočili druga drugi v lase Sovjetska zveza in Kitajska.
Sovjetska zveza se je očitno postavila na stran Indije, ki da podpira osvobodilni boj Bengal-
težko prehodna. Do časa, ko bi mogla Kitajska odločilno poseči v boj, je Indija prepričana, da bo vojna že končana.
Iz Clevelanda in okolice
Seje—
Podr. št. 32 SŽZ ima sejo jutri, v torek, ob 7. zvečer v dvorani sv. Kristine. Po seji bo božičnica z izmenjavo dvadolar-skih daril.
Podr. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob dveh popoldne glavno letno sejo v SDD na Waterloo Rd.
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji božičnica!
Božičnica v SDD na Prince Avenue—
Gospodinjski klub na Jutro-vem ima božičnico in kosilo v j sredo, 8. decembra, ob enih popoldne v SDD na Prince Avenue. Zamenjava daril po $3!
Velik dar Domu ostarelih—
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu je na svoji letni seji sklenil darovati Slovenskemu starostnemu domu na Neff Road $1,000. Člani kluba, ki jih je bilo na seji 374, so pa še posebej zbrali v isti namen $300.
Koncert uspel—
Koncert Slovana v SDD na
Indija je porabila razmere v j Recher Avenue včeraj popoldne Vzhodnem Pakistanu, kjer je j je lepo uspel. Posebno je nav-prišlo z njeno tiho podporo do I dušil občinstvo, ki je napolnilo močnega separatističnega giba-1 dvorano, ženski oktet. Zboru in nja, ki ga pakistanski predsednik j njegovim gostom k lepemu us-Yahya Khan, ni znal pomiriti in j pehu iskrene čestitke, zadovoljiti, ampak ga je skušal I ,
t	’	j 6 J	Thomas Burke umrl—
streti s silo, za dosego svojegai '	,7.	.
’	,	° , , i Včeraj je umrl v St. Vincent
starega cilja, Pakistan oslabiti s i ..
°	■> ’	I Cnarity bolnišnici bivši župan
tem, da ga razbije v dve neod- Clevelanda Thomas Burke, p0
vism državi. Sedaj upa to <-io-! kalerem je dobilo SVOje ime
seči in prevladati s svojim vpli- letališče ob je2em Burke je bil
vom na novo Ljudsko republiko |	. direktor župana p j
cev. Predložila je, da se zastopnike Bangla Desh povabi na sejo Varnostnega sveta. Kitajski zastopnik je to odločno odklonil in zatrjeval, da je Indija napadalec, da je indijski imperializem kriv vojne. Sovjetsko zvezo je obdolžil, da je to vojno omogočila s podpiranjem Indije in njenega stališča.
Sinoči je Varnostni svet znova zasedal in Sovjetska zveza je znova vetirala resolucijo, ki je zahtevala konec bojevanja. Nova seja Varnostnega sveta je sklicana za danes.
Vojna se nadaljuje
Ko se Varnostni svet prepira, se vojna nadaljuje in na obeh straneh padajo stotine mrtvih in ranjenih, sto tisoči pa zapuščajo v strahu za življenje svoja bivališča.
Sv. oče je včeraj v Rimu pozval Indijo in Pakistan, naj prenehata z bojevanjem. To se utegne razširiti še na druge države, če ga ne bo naglo konec.
Sovjetska zveza je posvarila vse države, naj se ne mešajo v indijsko-pakistansko vojno in se očitno postavila na stran Indije. Kitajska je prav tako odločno na strani Pakistana, ni pa še povedala, kaj misli njemu v pomoč ukreniti. Očitno je, da je vsaka neposredna vojaška pomoč v tem letnem času za Kitajce težavna naloga. Zato je Indija tudi vojno začela pozimi, ko so pota med Kitajsko ter Indijo kot Kitajsko in Pakistanom
Bengalijo. Ta bo uradno neodvisna, toda dejansko bo popolnoma zavisela od Indije, kateri bo morala biti “hvaležna” za svojo državno neodvisnost.
Pakistanska vlada je kriva vojne v toliko, ker je dopustila tak razvoj v Vzhodnem Pakistanu in s svojem trdim vojaškim nastopom pognala iz Vz- _ v	.
hodnega Pakistana do 10 milijo-! BfUSlfVfl — [JOZOfa
Lauscheta in je prevzel župansko mesto, ko je bil F. J. Lau-sche izvoljen 1945 za guvernerja Ohia. Nato je bil T. Burke štirikrat zapored izvoljen za župana Clevelanda. Županoval je našemu mestu dalj kot kdorkoli drugi.
nov Bengalcev, pretežno hindov, ki z islamsko večino prebivalstva Vzhodnega Pakistana niso nikdar dobro shajali. Pakistan jih je smatral za “indijsko peto kolono”.
Zadnje vesti
BELFAST, S. Ir. — V soboto je eksplodirala v neki gostilni katoliškega dela mesta bomba in ubila 16 oseb, 13 pa jih ranila. Kdo je bombo položil, ni dognano, IRA odklanja za to dejanje vsako odgovornost.
SEOUL, J. Kor. — Predsednik republike Park je oklical iz-
Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo.
Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože pismu nakaznico za $15.00 kot plačilo za letni oglas.
Večina za mlečne izdelke
Okoli 70% vsega mleka v naši deželi porabijo za mlečne izdelke, ostalega pa porabimo v na-redno stanjo z izjavo, da se ravni obliki. Poraba mleka je v
Severna Koreja pripravlja z vso silo na napad na Južno Korejo.
SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske sile so udarile še pretekli teden v Kambodžo tudi po cesti št. 1, ki veže Saigon s Phnom Penhom. Rdeči pritiskajo še vedno z vso silo proti Plinom Penhu s severovzhoda, kjer so se morale vladne čete znova umakniti.
WASHINGTON, D.C. — Danes pride v ZDA na uradni obisk predsednik Brazilije gen. Medici.
KOPENHAGEN, Dan. — Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin je po 4 dneh odpotoval iz Danske na uradni obisk na Norveško. Pred odhodom je
zadnjih letih na splošno padla za preko 10%.
izjavil, da je vojne z Indijo kriv Pakistan in da ZSSR podpira zato Indijo.
VARŠAVA, Polj. — Sem je prišel glavni sovjetski partijski vodnik L. Breinjev na kongres Komunistične partije Poljske.
WASHINGTON, D.C. — Kanadski predsednik vlade P. E. Trudeau pride danes v ZDA in se bo popoldne razgovarjal s predsednikom Nixonom v Beli hiši. Dober del razgovorov bo posvečen gospodarskim vprašanjem, posebno 10-od-stotni dodatni carini, ki naj bi bila Kanado močno prizadela.
p® Ameriška mmmiim
miM

v—»»»> x
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«^.83
No. 233 Monday, Dec. 6, 1971
Gradivo za politično bilanco ZDA
Novo leto se bliža. Treba bo delati bilance, ne samo gospodarske, ampak tudi politične itd., za našo deželo. Letos bo poleg gospodarske zanimiva tudi politična, saj živimo na prelomu naše zunanje politike. Še lani smo upali, da bomo lahko igrali vodilno vlogo v svobodnem svetu, kot smo jo zasnovali v naših željah, pa se je kmalu pokazalo, da to ne gre, da taka politika presega naše zmogljivosti, da je treba vpoštevati tudi stvarnost, za kar nam najnovejša zgodovina da dosti gradiva.
Tako gradivo se je grmadilo tudi letos, zato ga je treba prerešetati, še preje pa pregledati pravočasno, da nas ne bi čas prisilil, da ga na hitro roko opravimo v začetku prihodnjega leta. Poleg tega nam bo nabrano gradivo dalo tudi možnost, da brez vsake zadrege ocenimo vse, kar je v njem dobrega za našo politiko. Gradiva se je nabralo že toliko, da lahko omenimo le najvažnejše materiale iz njega. ■
Najbolj opazno je, da ni več nobena sramota in noben škandal, ako kdo javno govori, da smo v preteklosti pre-napeli naše sile, da smo se lotili nalog, ki jih ne moremo o-praviti v določenem času.
L. 1945 smo pustili nekaj naših divizij v Nemčiji v upanju, da jih bomo umaknili od tam, kakor hitro bo sklenjen mir z Nemčijo. Zmotili smo se v naših predvidevanjih, pa radi tega nismo nikoli resno mislili na postopen umik naših čet iz Nemčije, akoravno je bilo po Stalinovi smrti jasno, da nam ni treba pričakovati nove svetovne vojne. Sedaj bi to radi storili, pa nas je sram naše lastne zavožene tradicije. To bega Evropo, da se ne more odločiti, koliko naj še vtakne v svojo lastno narodno obrambo, kar seveda sprošča v Evropi dvome v našo politiko do nje.
Želeli smo ohraniti naše politične položaje v vzhodni Aziji. V Koreji se nam je to posrečilo bolj radi sreče in Stalinovih napak kot radi našega planiranja, povsod drugod v vzhodni Aziji pa spravljamo našo politiko v sklad z Nixo-novo doktrino, ki je pa do sedaj rodila le dvome v vrednost naše besede. Najnovejši dokaz o takem dvomu nudi sprememba zunanje politike v Tajski, kar bodo posnemale tudi sosede Tajske, kakor hitro bodo videle, da se je Tajski posrečil njen poskus.
Preobrat naše politike do Kitajske je večina naše javnosti sprejela kot nekaj dobrega. Odprl je namreč vrata za možnost, da nam bodo naši neposredni stiki s Peipingom omogočili boljše perspektive za mir na Tihem oceanu. Tako upanje ni ravno plod domišljije ali pobožnih želj; deloma se bo uresničilo, ker je trenutno tudi Kitajska zainteresirana v miru na Tihem oceanu. Vendar bomo preobrat naše politike morali dražje plačati, kot smo mislili. Vse azijske države mislijo namreč, da bo Amerika morala Kitajski plačati vsak delen sporazum posebej. Kdo more pričakovati, da bo Washington tupatam prisiljen, da v tako plačilo vključi tudi košček interesov te ali one azijske države. Začetek v medsebojne stike med Washingtonom in Peipingom gre v precejšnji meri na račun Čangkajškove Formo-ze. Nixon sicer pošilja svoje zaupnike do vseh voditeljev azijskih držav, da bi pomiril razburjene duhove, toda ni še prišlo na dan, da so se ti poskusi popolnoma obnesli. Peiping ima namreč izredno močne kitajske ekonomske emigracije v vseh azijskih državah in te se bodo od sedaj še bolj nagibale na Maovo stran, kot se doslej.
Do spremembe bo prišlo — kolikor že ni — v naših odnosih do Moskve. Naša diplomacija se sicer trudi, da bi prepričala Kremelj, da bo varovala nevtralno stališče v sporu med Peipingom in Kremljem, toda v Moskvi ne bodo vsi verjeli v ameriške obljube; vsaj tisti ne, ki poznajo tradicionalno rusko nezaupanje do vsega, kar je “za mejo”. A-merika je zainteresirana na medsebojnem zaupanju s Kremljem radi pogajanj SALT. Bo torej zmeraj v zadregi, kadar bo hotela na novo dokazati v Kremlju svojo nevtralnost. Vsa naša politika do Evrope bo tako postala delno odvisna od naše želje, da pokažemo Moskvi, kako nevtralni smo v vseh evropskih problemih in kako tam iščemo le mir in nič drugega.
Naša diplomatska bolečina so postali tudi Združeni narodi. Naš vpliv v njih je padel tako nizko, kot še nikoli preje, in si bo težko opomogel. Do sedaj smo tam morali tekmovati s Sovjetsko zvezo, sedaj se bo naša tekma sama po sebi raztegnila tudi na Kitajsko. Peiping je svojo bojevitost žte napovedal. Dokler ga ni bilo v ZN, je govoril o diktaturi “dveh velesi! v ZN”, sedaj je zadevo zasukal, govori le še o diktaturi “ene od obeh velesil v ZN”. To se pravi, vsakdo si lahko predstavlja, kar hoče, da je “ena med o~ bema velesilama” Amerika ali pa Sovjetska zveza. To bo spravilo debate v ZN v pravi cirkus, ameriškemu ugledu pa le škodovalo.
Naša zunanja politika se bo morala tudi zmeraj bolj ozirati na stanje našega gospodarstva. Dokler smo v taki
BESEDA IZ NARODA
gospodarski krizi kot sedaj, bo naše gospodarstvo zmeraj bolj poudarjalo potrebo, da se zunanja politika ravna po naši gospodarski zmogljivost. Dokler naše gospodarstvo ne more ali pa noče plačevati več davkov, ne bomo mogli s pomočjo dolarja delati toliko politike, kot smo jo do sedaj.
To so nekatere postavke v gradivu za bilanco naše zunanje politike. Vse postavke ciljajo na preoceno naše zunanje politike. Zato bodo pri spremembi smeri naše zunanje politike z drugimi vred igrale pomembnejšo vlogo, kot si navadno predstavljamo.
m
I
I
se dogodi danes nekje, se jutri že drugod, največkrat v pomnoženih količinah in številih. Neverjetno, pa je tako.
Raznih političnih napovedi je vse polno, takih in takih. Posebno še obljub. In obljube, kakšne so? Objavljajo jih lepo zavite v lepe fraze itd. Znotraj so pa prazne in votle. Zakaj? Zato, ker tako jih pripravijo tisti, ki jih objavljajo in nam servirajo. To pomeni, da politikarji znajo obljube dati v lepe okvire, zadaj za njimi pa je praznota in nič. Zato za političnimi obljubami politikarjev ni nikdar kaj sladkih jagod za javnost in preproste ljudi, ki vse vzdržujejo. Ampak kopriv in osati pa vedno, to v vedno višjih in višjih davkih in drugih obligacijah, ki jih politikarji obešajo na naše hrbte.
Kakor drugod tako tudi okrog našega Jolieta imajo razna predmestja vse razne sitnosti in težave. Te zemljiške okolice je tu in tam celo mesto vzelo v neke oskrbe. To so kanalizacije, pota, ceste in dosti drugega. Naselbine, ki so začele rasti šele pred par leti, pa nimajo dovolj finančnih sredstev za vzdrževanje vsega. Vsled tega padajo te odgovornosti nekaj na okraj, občine in na mesto. Avtomobilov in vseh vrst tovornjakov je na cestah vsak dan več, zato je treba tudi več cest, ne samo navadnih, ampak dvakrat in celo štirikrat širše, kakor so bile in so še nekatere zdaj. Gradnje vsega tega stane milijone in milijone. Tako tudi druge potrebščine. Od sedaj naprej bodo začeli tudi omejevati na razne načine vse vrste polucije po suhem in vodnih to kovih s posebnimi napravami, tako napovedujejo. Postaviti bo treba več naprav, ki bodo služile tem namenom. Industrijske družbe bodo obvezne za del tega v svojih okolicahh. Drugod, kjer ni korporacij, trpe kraji tudi od raznega onesnaževanja, pa bodo nosili odgovornost mesta, okraji in država. To bo pa padalo na ramena davkoplačevalcev. Pa govore, da bodo davki nižji! Saj bodo — le čakajmo! Tako je, sitnosti in težav ne bo zmanjkalo, tega se ni treba bati.
* DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, št. 29 KSKJ, je v nedeljo, 31. okt., proslavljalo svojo 75. obletnico obstanka, Slavnost se je začela s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa ob 11. uri dopoldne. Po maši pa so imeli slavnostni spored v dvorani sv. Jožefa na North Chicago cesti. Glavni tajnik g. Louis Železnikar je razdelil častne certifikate članom, ki so pri Jednoti že 50 let. Društvo vodijo sedaj agilni uradniki: Art Hrvatin kot predsednik, Tony Škul kot podpredsednik, Edward Ancel kot tajnik; Frank Chinderle kot blagajnik. Društveni duhovni vodja je č. g. msgr. M. J. Butala, župnik cerkve sv. Jožefa. Sedanji uradniki so skoro vsi že tu rojeni. Slavnost je izpadla prav lepo.
Društvo sv. Frančiška Sal. ima zelo pestro zgodovino. Velike dobrega in koristnega je napravilo za svoje člane, za župnijo sv. Jožefa in vso našo naselbino. Čast in priznanje društvu in vsem, ki so se udejstvovali za njegove uspehe in napredek!
— Za danes naj bo dovolj, pa drugič o drugih zadevah, ki smo jih doživljali v preteklosti in jih doživljamo še zdaj naprej in naprej.
Joilet, 111. — Ko srečam tu in tam v teh novemberskih dnevih kakega prijatelja in znanca, je njegovo prvo vprašanje po pozdravu, ko me sreča, da naj povem, kako naša trojica, to je Jure, Nick in jaz, to je, kako smo se kaj pripravili in založili z dobro vinsko kapljico za letošnjo zimo. Rojakinja, ki sem jo srečal pred par dnevi, mi je med drugim rekla:
“Tone, zima se bliža, za nas stare čas, ko se bomo stiskali o-krog peči, ali kakor zdaj pravijo po novem, okrog gorkih grelcev, h katerim sedamo s svojimi starimi kostmi, da se ogrevajo in da nas tako ne ščipljejo z v njh vkoreninjenimi revmatičnimi ščipalniki, s katerimi radi ščipljejo stare ljudi .po njihovih kosteh.”
Potem je pa še kar resno dodala:
“Tone,, vem, da ti naročamo s tem vse preveč. A vendar, naredi, kar moreš. Stari še vedno radi čitamo kaj o nas Belokranjcih. Ne pozabi kaj napisati o naši lepi Bel okraj ini. Ce ste ti, Nick in Jure kaj pripravili z dobrimi kapljicami za zimske dneve in kadar boste kaj Židane volje, pa povejte kaj o starih in novih časih in v katerih se je vam kaj bolj dopadlo.”
Hm.. . Kar precej vprašanj in prošenj mi je naložila rojakinja. Pa ker so zanimiva in za nas stare in tudi precej za mlade, jih je treba vpoštevati.
Glede vinske kapljice naj odgovorim, da se je Jure nekoliko založil. Preveč pa ne, ker grozdje je bilo in je še letos precej drago. Če se vpošteva delo in drugo, ter da ga gre precej v nič tudi, ko se mošt kisa in čisti in potem, kar gre v drož, je zdaj doma narejeno vino precej dražje, kakor če se ga kupi že narejenega v prodajalnah. Seveda, mnogi menijo, da doma narejeno vino je mnogo bolj zdravo kakor pa ono v prodajalnah. To seveda je vprašanje, če je res tako, ali če ne daje to misliti na ponos, da kar človek doma napravi in naredi, je nekaj boljšega. Naj bo kakor že, nekaj se prekucava in kuha v Juretovi kleti. Kako in kaj ibo, bom povedal, ko ga bomo pokušali in o-cenjevali, ko se bo v sodih očistil in ublažil.
To, kar sem omenil, so seveda le spomini na lepe jesenske dni, ko smo jih stari preživljali tam v lepi stari domovini za morjem. Tu zdaj smo pa seveda v drugih časih, v katerih obsevajo sonce, luna in zvezde naš svet vse drugače kakor nekoč. To je gospodarsko, kulturno, politično in socialno in še drugače, katerim dosedanja znanost še ni dala j pravih oficielnih imen. Jih bo že našla in jih objavila, saj jadramo po novih potih za njimi. | * IN KAJ POVEDO POGLEDI na druge zadeve pri nas in tod okrog? Dosti. Dogodki, ki se j dogajajo, so podobni drug dru-| gemu zadnje čase. Zgleda, da jih posnemajo razni kraji po vsej deželi drug za drugim. Kar
Pozdrav vsem čitateljem, zdravi bodite in dobro se imejte!
Tone s hriba
ZA SMEH
Živinozdravnik: “Če Vašemu psu odrežem rep, ne ho več lep. Zakaj na vsak način hočete, da to storim?”
Lastnik psa:	“Čisto med na-
ma povedano, prihodnji teden nah obišče tašča, pa bi preje rad odstranil vsak vidni znak veselega pozdravljanja!”
*
“Kako to, da si se oženil?”
“Jedi v gostilni mi niso bile všeč.”
“No, in sedaj?”
“Sedaj so mi pa spet!”
❖
Avto šoferske šole se je ustavil pri gasolinski črpalki. Uslužbenec je opazil, da se avto še vedno trese.
“Miss, ustavite motor,” je dejal voznici.
“Saj sem ga,” je odgovorila ta. “Le učitelj se še vedno trese!”
*
‘Ali se ti ne zdi, da ima Tone večjo plešo kot John?”
‘Po mojem sta oba popolnoma plešasta, brez vsakega lasu.”
“Že, že, a Tone ima večjo glavo!”
*
“Ja, Urška, kako to, da te ni nikdar več videti s Petrom?”
“Drugo si je izbral, sem ga pa pustila!”
Lafsia seja in božišaka dr. Sv. Vida IS. 25 SCSI J
CLEVELAND, O. — Članstvu tem potom sporočam, da bo v nedeljo, 12. decembra, društvena letna seja, po seji pa božičnica za vse člane in članice m 1 a d i n s kega oddelka našega društva.
V imenu celotnega odbora prijazno vabim vse člane in članice, da se vsaj letne seje udeležite, ko .med letom v tako ma-
pari naših zlatoporočencev so še zdravi in krepki. Zato jim želimo dočakati biserno poroko.
Glavna letna seja je važna zaradi volitev odbora za leto 1972. Izvolite, kar vidite, da je najboljše za napredek kluba. Ker potrebujemo novih članov in članic.
Vstopnice za našo večerjo in ples, ki bo 6. febr. 1972, bodo šle v prodajo. Članstvo je prošeno, da pomaga prodati 500 vstopnic po $2.50.
Po seji bo božično veselje in ohcet za zlatoporočence. Kokošja pečenka in pijača prosto za vse, staro in novo članstvo. Pridite vsi na to sejo, da bo udeležba polnoštevilna! Nobenega ne sme manjkati. Vabi vse članstvo
John Trček, tajnik
lasisaške cfrofslimc®
KANSAS CITY, Kans. — Kar ena za drugo se sedaj vrste pri nas srebrne poroke. 21. nov. sta se slovesno zahvalila Bogu za vse blagoslove svojega 25-let-nega življenja zakonca Bernice in Mike Resovich. Imata dvoje otrok, ki obiskujeta Ward High. Dobra, katoliška družina! Naše čestitke!
28. nov. je pa zopet uživala Viščekova mama srečo, da je smela prisostvovati srebrni poroki svoje druge hčerke Ann. poročene Horan. Svatje, brati in sestre srebrnih slavljencev in ves njihov drobiž, ki ga je toliko, da ga skoro ne moreš prešteti, so zopet tvorili naj večji del občestva pri zahvalni sv. maši ob lOh. Č. g. župnik Mejak je bil celebrant. Don Lipovac je pritiskal na orgle, da je bilo veselje. In vsa ta Viščekova množica je prejela sv. obhajilo za slavljenca! Kako posnemanja vredno!
Ann in Jack Horan nimata lastnih otrok. Usmilila sta se dveh sirotic, ki sta bili še v povojih. Z veliko ljubeznijo ju
lenkostnem številu prihajate k rednim mesečnim sejam. S sejo vzgajata. Obe sta že graduirali
- iz naše šole in sedaj obiskujeta Ward High. Sta že kar veliki gospodični, pridni, v čast staršem. Mr. Horan je poklicni fotograf. Ann je izvrstna šivilja. Vso svojo obleko in svojih hčerk sama sešije. Bog naj še nadalje siplje svoj blagoslov na srebrna slav-lenca in naj ju že v tem življenju poplača za njuno delo usmiljenja. Čestitke plemeniti družini.
Dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti. ..
bomo pričeli točno ob 1.30 (pol dveh) popoldne. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki jih moremo rešiti le na letni seji in seveda najvažnejša točka pa je gotovo volitev odbora za prihodnje poslovno leto. Po seji bomo imeli, kot vsako leto, tiste “nedokončane zadeve” v obliki kranjskih klobas in ruj ne kapljice od vinske trte ...
Kot sem že omenil, s sejo bomo pričeli točno ob 1.30 popoldne, da bomo ob času zgotovili, kajti takoj po seji, ko bomo pospravili kobase in drugo, bo prišel Santa, ki bo obdaroval vse člane in članice mladinskega oddelka, ki bodo prišli v dvorano. Santa nam je tudi sporočil, da bo najkasneje ob pol štirih že čakal v dvorani. Zato opozarjam vse starše, ki imate otroke v našem društvu, da jih pripeljete pravočasno v dvorano, kajti Santa ne bo čakal.
Torej, seja ob pol dveh in božičnica ob pol štirih v družabni sobi (Social room) nove dvorane Sv. Vida. V upanju, da se boste odzvali temu vabilu v res velikem številu, vas vse bratsko pozdravljam in vam kličem na veselo svidenje v nedeljo, 12. decembra, pri seji.
Frank A. Turek, preds.
m Holmas imajo fetiša seja
CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes A ve. ima glavno letno sejo v sredo, 8. dec. t.L, ob 1.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes A ve. To bo ena najbolj veličastnih sej, kar jih je bilo.
Na njej bomo počastili tri pare zlatoporočencev: Ivan in Ivanka Kapelj, Anton Škapin in žena Kristina, Frank in Mary Dre-mel. Petdeset let je dolga doba, v 50 letih zakona se marsikaj | žalje doživi, slabo in dobro. Vsi trije
je dejal pesnik. Pri nas smo to resnico dobesedno doživeli. Dne 28. nov. smo se veselili s srebr-noporočencema, danes, 29. nov., pa žalujemo z družino Schwab. John P. Schwab, 53 let star, je pri delu umrl. Bil je električni inženir. Popravljal je v tovarni stroj, ki stiska in reže papir. Bil je v stroju, da ga tovariš ni mogel videti. Zaklical mu je, naj požene stroj. Ker ni bilo glasu iz stroja, ga je tovariš ustavil. Pogledal je vanj — in John je bil že mrtev. Stroj ga je stisnil. Kako je prišlo do tega, ne morejo dognati.
John zapušča ženo Heleno in hčerko, poročeno Mrs. Paula Mikesič. John je bil naj mlajši od Schwabove družine. Mati mu je umrla, ko je bil še dete. Vzgajale so ga naše sestre v St. John sirotišnici. N j e g o v naj starejši brat Mike ga je vzel domov m je nadomestoval otrokom očeta in mater. Njegov brat Matt in Agnes sta tudi že v večnosti. Ena sestra v Sloveniji in ena v A-meriki in brat Jožef žalujejo za J ohnom.
Pokopali so ga danes na Calvary pokopališču. Pogrebcev je imel izredno veliko. Mnogo faranov se je udeležilo sv. maše zadušnice. Težko prizadeto družina naj potolaži Bog — mi moremo samo moliti za rajnega in izreči vsem prizadetim naše so-
Vsako leto, ko se bliža praznik Marije Brezmadežne, 8. dec., se nehote spomnim naše rajne sestre Klotilde, pionirke. Petdesetletnico prihoda šolskih sester je še učakala. Kmalu potem je odšla po plačilo. Ta sestra je gojila veliko pobožnost do Brezmadežne. Ko se je bližal Njen najlepši praznik, nas je, mlade sestre, večkrat opomnila, naj pripravimo Mariji kako darilo. Ona Ji je spletla vsako leto 1000 Zdravih Marij — in to poleg dnevnega rožnega venca. Me smo si delo skrajšale, češ, Marija, Brezmadežno Spočeta, prosi za nas, ki se k Tebi zatekamo.” Ona je končala svoj dar pravočasno, že pred večerom praznika. Nas je pa včasih “lovilo” in treba je bilo zmoliti še nekaj stotin po večerni molitvi. Upamo, da se že dolgo veseli pri Brezmadežni in ji spleta vence ljubezni...
S. M. Lavoslava
IZ NAŠIH VRŠI

Cleveland, O. — Cenjeno u-'edništvo in upravništvo! Letoš-ijega oktobra je minilo 50 let, sdkar sem bil deležen prve u-sluge Ameriške Domovine.
Tedaj je bila velika depresija 'n za novonaseljence je bilo tež-'vo. Po poklicu sem foil mizar. Te obrti sem se izučil v Gradcu la Gornjem Štajerskem. Iz rod-oe domovine sem prinesel le par lolarjev in priobčil sem oglas v Ameriški Domovini, da iščem delo. Ko je tedanji urednik, pokojni Louis Pirc videl, v kakšnem stanju se nahajam, mi je iakole rekel, ko sem hotel pla-5ati oglas: “Z ozirom na to, ker ste pravkar prišli iz stare domovine, vam bom priobčil oglas za iskanje dela ne dvakrat, kot ste prosili, ampak trikrat in to brezplačno!”
Te njegove dobrote nisem nikoli pozabil in ibila sva vedno prijatelja. Ko sem se malo opomogel, sem se seveda takoj na-'očil na Ameriško Domovino, katere zvesti naročnik sem še danes. Od tedaj je poteklo mno-10 vode in veliko dobrega in slabega se je v tem času zgodilo v naši novi domovini.
Ker še vedno delujem pri raz-aih slovenskih društvih in ustanovah, sem deležen Vaših uslug priobčevanja mojih dopisov. Hvala Vam!
Priložena je naročnina za eno leto, kar pa je več, naj bo v podporo listu z željo, da bi izhajal še mnogo, mnogo let!
Pozdrav vsem pri Ameriški Domovini in vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto!
Joseph Trebeč *
Cleveland, O. — Spoštovani! Priložena je naročnina za Vaš cenjeni dnevnik za mojo mamo Ano Hren, Spittal, Avstrija.
Razumem potrebo po povišanju naročnine in prepričan sem, da bodo to razumeli vsi naročniki Ameriške Domovine.
Iskren pozdrav vsem pri listu!
France Hren
*
Fort Erie, Canada. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za nadaljno naročnino, previšek pa za tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Kakor več drugih naročnikov, sem tudi jaz nezadovoljna s poštno dostavo. Ne samo, da list dolgo hodi, tudi izostane večkrat. Ali res nimate kakšne velike metle, da bi smeti pometli čez prag? Za Vas in za mnoge naročnike bi bilo to v veliko zadovoljstvo.
Vsem, ki se trudite pri Ameriški Domovini, želim blagoslovljene božične praznike ter veliko novih naročnikov v novem letu 1972!
Vas naj lepše pozdravlja
Mary Bracnik
iimmmimmmimimmmimimmmimiiiiimmmmimmmmmmimimiiiimiM F. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
immiimiiimmimiiiimmimmimiimimiiimimiiimiimMimimiiiiiiHiiiimmiii
“Vsi se bodo prebudili in sramota bo zame in zanjo. — Toda kakor nalašč je nocoj — in žalostna je — saj sem jo videl, kako si podpira glavo. — Naj se zgodi kar koli —”
Potegnil je za seboj nogo s praga, stopil dvakrat in v temno vežo je šinila luč iz hiše.
“Dober večer!”
Ančka je vztrepetala in vzkliknila, toda hitro je pritisnila roko na usta, da je zatopila glas.
“Kako sem se te prestrašila! Kaj se je zgodilo? Pri živini kaj? Ali naj pokličem?”
“Nič se ni zgodilo in nič ne kliči! K tebi sem prišel, ko sem te videl, da si sama in da ti je nemara dolgčas.”
“Ali ni bilo zaklenjeno?”
“Ni bilo, hvala Bogu.”
Janez se je zasmejal. Ančka mu je z očmi požugala: “Janez, ti, ti!”
“Ugani, kje sem bil sedajle?” “Ne vem. Fantje imate posebna pota ponoči!”
Ančka se je nasmehnila in ga pogledala iznad leče, ki jo je izbirala dalje.
“Res, posebna pot je bila. Mokarjevo kajžo sem ogledoval.” “Ponoči?”
“Podnevi ne utegnem in nočem.”
“Ali si kupec nanjo?”
“Kupec, če greš z mano gor na hribec.”
Janez je tako naglo izgovoril, da ga je komaj razumela. Nato je sedel k njej in jo prijel za roko ter ji ustavil drobne prste, ki so lovili grašico in plevel ter ju ločili od leče.
“Kajne, da pojdeš? Ančka, jaz te imam tako rad! Ne veš kako.” Ančkina roka se je vsa skrila v žuljavi Janezovi in trepetala kakor ujeta ptička.
“Janez, čemu ti bom, ko nič nimam. Ne kupuj zaradi mene kaj že! Priženiš se na grunt, ko imaš denar.”
“Tudi na dva grunta se ne bom, če ne boš ti na njih. Nikoli, Ančka!”
Ančka ga je pogledala in srečala z očmi njegove, ki so gorele v hrepenečem ognju, da jim je umaknila pogled. Janez ji je položil roko krog pasu.
“Nikar, če kdo pride. Lepo te prosim, pojdi!”
Ančka je vstala. Janez je pa obsedel, roke so mu omahnile, gledal je za njo, ki je stala pri vratih svoje kamrice in se igral'a s trakom predpasnika. Nič ni izpregovoril. Zdelo se mu je, da je grozno truden in da se je lotil dela, ki ga ne zmore. Z rokami se je oprl ob stol in se počasi dvignil.
“Lahko noč! Prav imaš, nič ne bom kupoval. V Ameriko jo potegnem.”
“Počakaj,” je šepetaje prosila Ančka in izginila v kamrico.
“Na, Janez, in nič nikar ne hodi v Ameriko!” V vsak žep suknjiča, ki ga je imel prek ramen, mu je stisnila štrukelj ček. Janez je ujel njene roke. “Lahko noč! Pojdi — saj te imam rada!”
Ančka mu je izmaknila roke in odšla z lučjo. Janez se je ok-renil na pragu in prav nič se ni zmenil, ker so glasno zadrsala vežna vrata, ko jih je zapiral. Tako mu je bilo, da bi se bil z vsakomer stepel od samega veselja.
VIII
Ko je drugo jutro prišla gospodinja v kuhinjo, je Ančka pela veselo pesem.
“Včeraj žalost, danes veselje. Oj, otroci!”
Mokarica je mešala z žličko kavo in gledala Ančko, ki je sredi pesmi umolknila. Mokari-čine oči so ji govorile: “Nič mi Jie utajiš. Vse vem, otrok moj!” “Mama, žalosti se človek naveliča.”
Ančka se ni obrnila od gospodinje kakor včeraj, ko je skri-
vala solze. Naslonila se je ob ognjišče in z nogo trkala takt pesmi, ki je ni dokončala. Mama je srebrnila nekajkrat kavo. “Ali te je vprašal?”
Ančka je ustavila takt in povesila oči.
“Jaz sem mu včeraj kar naravnost povedala. Kaj bo golo-mišil! Natančno sem vedela, da te ima rad in da sta rojena drug za drugega. Ampak Janez si ni upal in ni vedel, kako bi. Vidiš, Ančka, tak je pošten fant. Moj mož me je leto dni ljubil in me ni vprašal. A oba sva vedela, kako je.”
“Za naju se nič ne ve. Janez si še premisli!”
“Ne bo si. Predobro ga poznam.”
“Ko bom imela tako majhno doto, komaj za balo.”
“Kaj dota! Dota se izmota—” “In premlada sem, se mi nič ne mudi.”
“Ne mudi! Saj nihče ne pravi: Koj jutri! Je popolnoma prav, da se naučiš pri nas gospodinjstva.”
Ančka ni ugovarjala gospodinji.
Zanjo in za Janeza se je začel čas, ki je bil eno samo nepretrgano hrepenenje, sama radost in sonce.
Janez je kupil Ančki srček na zlati verižici. Ančka mu je vrnila s skopim prihrankom kupljen prstan. Janez je trošil celo za njeno obleko in užival sladko slast, ko jo je nosila. Kadar je imel kaj denarja, je dal denarnico Ančki:
“Zakleni v skrinjo! V hlevu ni nič kaj varno.”
Če je šla Ančka z gospodinjo v mesto, ji je dal hranilno knjižico, da vloži kar je privarčeval.
Kadar je naneslo, da sta bila kaj časa sama pri delu, sta se pogovarjala in gospodinjila, kakor bi bila že na hribcu. Celo v kajžo jo je peljal neke nedelje popoldne, da sta skupno vse ogledala in določila, kaj bo stalo tu, kaj se bo hranilo tam. Janez si je nakupil desk ter jih skril za kozolcem, kjer so čakale dneva, da pride ponje mizar in se loti bale.
Prišel je šmaren, Ančka je vstala ob štirih in se napravila v cerkev k izpovedi, članica Marijine družbe je bila in ta dan so imele skupno sveto obhajilo.
Lahkih nog in lahke vesti je Ančka hodila vsak mesec k izpovedi. To pot jo je težilo. Prav blizu cerkve jo je nenadoma zbodla vest in ji rekla:
“Dekle, ti imaš fanta! To, to!” Bridkosti jo je obšla. V cerkvi je odprla molitvenik in se pridružila tovarišicam, ki so se vrstile krog spovednice. Pričela je brati. Ni mogla. Tisti glas ji je neprestano zvenel:
“Dekle, ti imaš fanta!”
V tla je gledala vsa zamišljena in jagode na molku, ki je bil ovit krog roke, so postale potne. Ančka jih je pogledala in se domislila, da ji je prinesel molek z božje poti za odpustek Janez. Res je bil lep, ali zaželela si je tistega materinega, lesenega, in hudo ji je bilo, da se ni doma tega domislila.
Vrsta ob izpovednici se je krajšala, družice so veselo odhajale pred ovenčan kip Marije kronane višnjevi trakovi so se svetili izpod belih rut. Ančko je čedalje bolj skrbelo. Vse prehitro je tekla danes izpoved, kakor ji je druge krati tekla prepočasi.
Vzdihnila je, ko je pokleknila. Linica je zaškrtala, Ančka se je vsa stresla. Ob linici se je dvignila roka: Gospod naj je v tvojem srcu, da se vredno izpoveš ...
Ančka je povedala zbegana nekaj vsakdanjih slabosti. Nato je umolknila.
(Dalje prihodnjič)
Kako sem pripravljal atentat na Tita
VIL
PATERSON, N.J. — Nekega jutra pa pride k meni mlad fant iz taborišča v Fraschettiju s prošnjo, če bi mu pomagal, da bi pobegnil v Francijo. Znal je francosko, zato je želel iti tja. “Edino, kar Ti lahko pomagam, je, da Ti plačam vožnjo,” sem dejal, "ne morem Ti pa dati nobenega nasveta, kako priti čez mejo, ker je ne poznam.” Zdelo se mi je pametno, naj bi se z vlakom peljal samo do Savone, tam pa rajši vzel avtobus do Ventimiglie, ker na mednarodnih vlakih že pred mejo pregledujejo potne liste. Nesreča pa je hotela, da so nekje tisti avtobus ustavili, ker so iskali nekega tatu, in vsem potnikom pregledali dokumente. Pričakoval sem od fanta kakšno kartico iz Francije, pa je prišlo pismo iz ječe v taborišču Fraschette.
Še bolj pa sem se začudil, ko je čez nekaj dni fant osebno prišel v Rim, rekoč, da je iz ječe ušel, in da bi rad v drugič poskusil srečo. Dal sem mu za vožnjo in v par dneh že dobil kartico iz Mentona v Franciji, na kateri mi je ves srečen sporočil, da je brez težav prišel tja in da je zdaj v zbirnem taborišču.
Čez teden dni je pa sledilo pismo, ki je pravilo, da so ga vzeli iz taborišča, češ da ne spada v Francijo, marveč v Italijo. Vse njegovo prigovarjanje in dokazovanje ni nič zaleglo, vklenjenega so ga peljali na italijansko stran. Ko so ga tam postavili prav pred tistega mejnega komisarja, ki ga je bil pred dvema tednoma poslal v ječo v Fraschette, mu je splahnelo še poslednje upanje. Kakšno pa je bilo njegovo začudenje, ko mu je komisar rekel: “Saj Vi niste nikoli živeli v Italiji, kajne da ne? Samo potovali ste skozi. Ni res?” “Seveda je tako,” je rekel, pa Francozom to dopovedujem, a mi nočejo verjeti.” “Vi spadate v Francijo, ne k nam.” Nato je rekel Francozom: “Odpeljite ga nazaj! Mi nimamo nič z njim.” Zdaj je v Kanadi.
Avstrijci postali pozorni.
Tudi pri Trbižu ni šlo vedno po sreči. Avstrijci so sčasoma postali pozorni, ker je število beguncev, ki je prihajalo iz Italije, vedno bolj rastlo.
Mlad fant iz Frascettija se je že pripeljal do Beljaka, kjer je moral prestopiti na vlak za Celovec. Kupil je par razglednic in znamk ter pisal prijateljem in meni, da je srečno prispel. Ko je vrgel razglednice v nabiralnik, ga je prijel orožnik in zahteval osebno izkaznico. Rekel mu je, da je begunec iz Jugoslavije, ki pravkar prihaja od tam, mu pokazal Slovenskega poročevalka in škatljico jugosl. cigaret. Orožnik je pa zagrabil za ovratnik njegove srajce in mu rekel: “Ne boš me pregoljufal. Tole srajco si pa kupil v Italiji, od tam prihajaš.” Vendar ga ni gnal nazaj, marveč peljal v Ce-
lovec, kjer je presedel 10 dni v jezuitski kasarni kot vsi drugi, potem bil pa prost in je zdaj v Kanadi.
Kočljiva zadeva z otrokom.
Nekoč pride k meni mlad mož iz taborišča v Farfi Sabini s prošnjo, naj bi mu pomagal, da bi se z ženo in otrokom preselil v Avstrijo. Imel sem pomisleke glede otroka: “Pa naj začne jokati prav kje tam, ko boste na skrivaj šli čez mejo?” Dejal je, da je njegova sestra poročena v Avstriji in da ima potni list. Lahko bi prišla po otroka v Trbiž in ga vzela k sebi na vlak. Pristal sem.
Tista skupina je pa kar preveč narastla, ker se je priglasilo še več drugih, povrhu smo v Trbižu padli Italijanom v oči zaradi hrupnega pozdravljanja s sestro, ki nas je čakala. Šli smo na kosilo v restavracijo, nato jo pa u-darili po cesti proti meji kot navadno, le da nismo hodili vsi skupaj, marveč po dva in dva v primerni razdalji, dočim je sestra na postaji čakala na mene, da se vrnem od meje in povem, če je vse šlo po sreči.
Okrog štirih sem bil nazaj. Moj vlak je prišel malo prej ko njen; poslovila sva se in odpeljal sem se, hvaleč Boga, da se je vse tako lepo izteklo. Na videmski postaji pa je moje veselje zmotil uradnik, ki me je prišel klicat, češ da hoče policijski komisar iz Trbiža govoriti z menoj po telefonu. “Kaj je s tem otrokom, ki ste ga Vi prinesli iž Rima in ga tukaj pustili?” me je kar nahrulil. Res sem bil v zadregi. “Njegova teta ga je prevzela,” sem odgovoril. “Kaj se človeško blago kar tako pošilja čez mejo kot kakšna žival?” se mi je zadrl nazaj, “dajte mi narednika!”
Ko sta nekaj govorila, mi narednik reče, da moram na kvesturo (policijsko ravnateljstvo). Vzel sem kovček z vlaka in odpeljal me je. Tam sem prišel pred referenta za tujce, kateremu sem vse po pravici povedal. Na vprašanje, če so me ti ljudje prosili, naj bi jim pomagal čez mejo, ali sem se jim sam ponudil, sem dejal, da sem jih jaz nagovarjal na to, ker iz Italije ne morejo nikamor, pa hkrati povedal, da sem jih že več srečno prepeljal, katerih nekateri so že v USA ali v Kanadi.
K sreči sta oče in mati tistega otroka prekoračila mejo v videmskem okraju in referent je hitro, našel zapisnika njunega
zaslišanja. “Ko sta prišla sem, sta bila še samska,” mi reče. “Da, a jaz sem ju poročil v Vatikanu.” Hotel je vedeti še podatke o moževi sestri in njen na-J slov v Avstriji, je vse to zapisal, j nato pa papirje odnesel in me pustil nekaj časa samega. Vrnil se je brez tistih spiskov. Prijetno sva potem kramljala in še s črno kavo mi je postregel, jaz sem bi pa kot na trnju, ker sem se bal, da bom zamudil zadnji nočni vlak za v Rim.
Okrog osme je prišel sam kve-stor in mi dejal: “Čestitam Vam za Vaše človekoljubno delo, ko svojim ljudem pomagate, da morejo v emigracijo. Mi nimamo nič proti, če gredo ilegalno od nas, saj so tako tudi prišli. Prosil bi Vas pa, da nas prihodnjič obvestite, ko boste imeli koga. Bomo mi pomagali, da Vam ne bo treba hoditi iz Rima. Tako se bomo izognili tudi nerodnim položajem, kot je bil današnji. Prvo poročilo našega komisarja iz Trbiža se je namreč glasilo, da je neki duhovnik iz Vatikana prinesel nekega otroka do Trbiža in se ga tu znebil na ta način, da ga je prepustil neki Avstrijki. Da se izognemo takim nevšečnostim, obvestite nas prej in bomo Vašim ljudem radi pomagali. Vprašali smo vse mejne straže tam ob meji, če so kaj videli Vaše ljudi, pa nič ne vedo o njih. Imamo to za znamenje, da so srečno prišli na avstrijsko stran, zato sem dal nalog, naj tudi otroka s teto pustijo čez.”
Na žalost pa njihove uslužno-sti nisem mogel izkoriščati, ker sem kmalu moral zapustiti Rim.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Turška vlada odstopila
ANKARA, Tur. — Predsednik vlade Nihat Erim je odstopil, ko mu je 14 ministrov izjavilo, da stopajo iz vlade, ker je ta prenehala izvajati napovedane reforme. Odstopili niso politiki, am-pka strokovnjaki, ki jih je vzel v vlado Erim,"da bi pripravili in izvedli potrebne reforme.
Sedanja vladna kriza je prav nasprotna oni v oktobru, ko je Erim odstopil zaradi spora s Stranko pravice, ki ima večino v parlamentu. Tedaj ga je predsednik republike Cevdet Sunay skupaj z vojaškimi vodniki dežele pregovoril, da je ostal na svojem mestu.
Nihat Erim je prevzel oblast v Turčiji v letošnjem marcu, ko je vojska odstavila vlado S. Demi-rela, katerega ugled je zaradi korupcije in nereda v javnosti močno padel.
VOŠČITE PRAZNIKE
v božični številki Ameriške Domovine dne 17. decembra 1971!
Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance.
Kličite 431-0628 ali pridite v urad.
Vesoljski dogovor ZSSR in ZDA zrel za podpis
WASHINGTON D. C. — Iz vladnih krogov prihajajo vesti, da je sporazum med ZDA in ZSSR o sodelovanju v vesolju dosežen in pripravljen že tudi za podpis. Sodijo, da bo do podpisa prišlo v 2 mesecih. Dogovor bo omogočil skupne nastope in celo skupne ameriško-sovjetske polete v vesolje.
Ameriško poslaništvo v Moskvi, kjer se razgovori med sovjetskimi in ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki_ vrše, je dejalo, da je sporazum o razvoju in prikrojitvi tehnike približevanja in povezovanje vesoljskih vozil že skoraj v celoti pripravljen.
Z dosego takega sporazuma bo možna pomoč pri reševanju ponesrečencev v vesolju, pa morda tudi kaka skupna naloga, če se bosta seveda obe strani mogli o njej prej dogovoriti.
Konferenca Bele hiše za ostarele ni rodila uspeha
WASHINGTON, D. C. — S konferencami za ostarele državljane nimajo naše federalne administracije nobene posebne sreče. Skoraj vsak predsednik skuša pomagati tej najbolj sami sebi prepuščeni plasti, ki pa tvori 10% vsega prebivalstva, pa se mu ne posreči.
Tudi Nixon je letos začel reševati problem s sklicevanjem velike konference v blagor ostarelim, ki je trajala tri dni v preteklem tednu, pa ni razen resolucij rodila nobenega uspeha. O-stareli želijo namreč predvsem zboljšanje njihovega gmotnega stanja, boljše zdravstvene službe in boljši prevozni sistem.
Nixon je rekel, da se administracija teh nalog zaveda, da bo sestavila program, da bo načrte objavila, ko bodo besedila izdelana. Na konferenci je prevladoval več kot uradni optimizem.
Teroristi pobegnili iz ječe v Carigradu
CARIGRAD, Tur. — Petim teroristom, med njimi enemu, ki je obtožen ugrabitve in umora izraelskega konzula Ephrai-ma Elroma lani v maju, se je posrečilo uiti iz ječe po kanalskih ceveh.
Med pobeglimi je Mahir Ca-yan, ki je obtožen ugrabitve in umora E. Elroma in je čakal na sodno razpravo. Napovedovali so mu smrtno obsodbo. Je znan levičar in član mestne gverilske skupine “Turška ljudska osvobodilna vojska”.
POZDRAV DOBRI ZEMJI OČETOV — Skupina Judov, ki je priletela iz Georgije v Sovjetski zvezi za stalno v Izrael, pozdravlja na letališču Lod “zemljo očetov” z dotikom rok. Judje smatrajo Palestino za zemljo, ki jo je sam Bog podelil njihovemu očetu Abrahamu.
Stans se je ustavil tudi v Varšavi
WASHINGTON, D.C. — Trgovinski tajnik Stans se je mudil 11 dni v Moskvi, pa se mu še ni mudilo domov. Ker je v Moskvi proti pričakovanju dobro opravil, se je na poti domov ustavil tudi v Varšavi, da poizve, kakšno je razpoloženje v poljskem glavnem mestu za poslovanje z Ameriko.
2e na letališču v Varšavi je zvedel, da so Poljaki vsi navdušeni za nove pogodbe z Ameriko. Ne želijo samo kupovati investicijskega blaga v New Yorku, še celo na to mislijo, da bi skupaj z Amerikanci ustanovili nova podjetja za proizvodnjo potrošnega blaga. Kapital za vse te načrte bi seveda morala preskrbeti Amerika.
Stans je odnesel tudi iz Varšave samo naj lepše vtise in spomine. Kdaj bo prišlo do konkretnih pogajanj, se bo pa šele odločilo, ko bo poljska vlada sestavila program svojih želja.
Mills predložil svoj načrt o podpiranju ubožnih slojev
WASHINGTON, D.C. — Znani kongresnik W. Mills se ne strinja z Nixonovo idejo, kake deliti dohodnino med federacije in lokalne javne uprave. Sedaj je sestavil lasten načrt. V glavnem naj bi po njegovem federacija dala lokalnim javnim u-pravam $5.3 bilijona, državam pa $1.8 bilijona v iste namene.
V podrobnostih daje W. Mills glavno besedo debati zainteresiranih, ki naj se sedaj začne razvijati in ki naj traja daleč v prihodnje leto. šele potem, ko bo debata pokazala, kaj javnost misli o Millsovih idejah, se bo kongresnik spustil v obdelavo podrobnosti. Zakonodajni postopek bi torej trajal dobro leto, morda pa tudi več.
Zastave “črne moči” hodo visele po šolah?
NEWARK, N.J. — Cmi mestni župan Kenneth A. Gibson je obsodil sklep šolskega odbora, naj vise po vseh mestnih šolah, kjer je več kot pol črnih šolarjev, zastave “Črne moči” kot simbol črne osvoboditve. Župan je dejal, da je zastava simbol, ki vzgoji in pouku ne more prav nič koristiti.
Šolski odbor je sprejel sklep o zastavi s 4 črnimi glasovi in enim portoriškim, potem ko so trije člani odbora sejo zapustili, eden pa se jo sploh ni udeležil.
Beli član odbora John Ger-vase je označil sklep o razo-bešanjih črnske zastave kot dokaz “očitne neodgovornosti” šolskega odbora.
V stanju počitka
Srce 70 let starega človeka je prebilo okoli 40 let v “stanju počitka”.
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko za čiščenje lepega doma v Pepper Pike blizu Rapid postaje, 2 ali 3 dni. Dobra plača. 461-4241.
—(237)
Delo za žensko
Bolehna ženska bi rada dc bila družabnico, da bi ji kuhal in drugo. Dobi stanovanje i plačo. Kličite 481-6795.
(234
Meški dobijo delo
^	Finisher
For fiber glass musical instruments. Must be handy with hands-	731-2082
(235)
MALI OGLAS!
V najem
Dvoje stanovanj, vsako po sobe, se odda v najem bliz cerkve Marije Vnebovzete n 15257 Saranac Road. Oglejte : osebno.
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša v dobren stanju, klet, garaža, na E. 12; St., blizu Buckeye Ave. $14 50C Kličite
METZ REALTY
225-3737
(234)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalr zgoraj, plinski furnez, na Bonna Ave. Vprašajte na E. 60 St.
Dve hiši naprodaj V fari sv. Vida blizu St. Clair Avenue sta naprodaj dve hiši. Ena ima dve stanovanji, 4 in 3 sobe, druga je za eno družino, ima 6 sob. Vse v dobrem stanju. Kličite po 6. zvečer EX 1-1845.
(233)
HIŠNA POPRAVILA
Za vsa hišna popravila, od kleti do strehe, vodne napeljave, opaže (paneling) kličite z zaupanjem 432-0219.
—(237)
PrijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ ** 68Ui St ; 361-4112

ALEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
“To ni on,” zamrmra Valentina.
In prepričana, da sanja, čaka, da ta mož izgine ali se izpremeni v drugo postavo, kakor se ji je to navadno dogajalo v sanjah.
Čutila je, da ji žila bije silno; in spomni se, da je najboljše sredstvo, s katerim lahko prežene te nadležne prikazni, pijača; hlad te pijače, ki je bila sestavljena v ta namen, da pomiri razburjenje, o katerem je Valentina tožila zdravniku, je s tem, da je pomirila groznico, osvežila možgane; kadar jo je pila, je bila mirnejša vsaj za trenotek.
Valentina torej iztegne roko. da bi segla po kristalnem kozarcu, v katerem je imela to pijačo; toda ko se približa njena trepetajoča roka kozarcu, stopi prikazen mnogo hitrejše kakor sicer še dva koraka proti postelji in pride tako blizu, da deklica začuti njeno dihanje in se ji zdi, kako jo prime njena roka za njeno.
To pot je sen, oziroma resničnost presegala vse, kar je doživela Valentina. Prične se zavedati, da je pri popolni zavesti, in zgrozi se.
Roka, ki je prijela Valentino, ji zabrani vzeti kozarec.
Valentina lahko odtegne svojo roko.
Nato vzame ta postava, od katere deklica ne more obrniti svojega pogleda in ki se ji zdi pravzaprav bolj naklonjena kakor strašna, kozarec, in se približa svetilki, kakor da se hoče prepričati o jasnosti in prozornosti te pijače.
Toda' ta prva poskušnja mu ne zadostuje.
Ta mož, oziroma pravzaprav fantom, kajti stopal je tako tiho, da njegovih korakov na preprogi ni bilo slišati, ta mož vzame iz kozarca žličico pijače in jo pokusi. Valentina gleda to, kar se godi pred njenimi očmi, z velikim strahom.
Vendar misli, da ta prikazen kmalu izgine, da naredi prostor drugi. Toda mesto da bi izginil kakor senca, se ji ta mož približa, ji poda kozarec in pravi: “Zdaj pijte! . ..”
Valentina vstrepeta.
To je bilo prvič, da je ena izmed prikaznij govorila s človeškim glasom.
Deklica odpre usta, da bi kriknila.
Mož položi prst na ustnice. “Gospod grof Monte-Cristo!” zamrmra Valentina.
Na strahu, ki se je izražal v očeh mlade deklice, na trepetanju njenih rok in na hitrosti, s katero se je skrila pod odejo, je bilo spoznati poslednji boj med dvomom in prepričanjem. Vendar sta se zdela prisotnost grofa Monte Crista ob tej uri in njegov skrivnostni prihod skozi zid neomahljivemu Valentininemu razumu nemogoča.
“Ne vsklikajte, ne bojte se,” pravi grof; “preženite iz svojega srca vsak strah in vsako senco nemira. Človek, ki ga vidite pred seboj, — kajti to pot vidite prav, Valentina, in to ni samo sen — torej človek, ki ga vidite pred seboj, goji do vas naj iskrenejšo očetovsko ljubezen in je vaš najodkritosrčnejši prijatelj.” Valentina ne more najti nika-kega odgovora. Tako zelo se je bala tega glasu, ki ji je dokazoval resnično prisotnost govorečega, da je trepetala pred svojim lastnim glasom. Toda njene prestrašene oči so govorile: “Če so vaši nameni čisti, zakaj ste tukaj?”
S svojo izvrstno bistrovidno-
te K
v srcu deklice.
“Poslušajte me,” pravi, “ali boljše, poglejte me; poglejte moje rdeče oči in moj obraz, ki je še bledejši nego običajno; to je posledica tega, da štiri noči niti za trenotek nisem zatisnil očesa, da štiri noči bdim nad vami in vas čuvam, da vas ohranim najinemu prijatelju Maksimilijanu.”
Živa rdečica veselja oblije bolničina lica, kajti ime, katero je pravkar izgovoril grof, prežene zadnjo nezaupljivost, ki jo je še gojila.
“Maksimilijanu! ..ponovi Valentina, ki se ji je zdelo sladko izgovarjati to ime. “Maksimilijanu! Torej vam je vse povedal?
“Vse. Povedal mi je, da je vaše življenje pogoj njegovega življenja, in jaz sem obljubil, da ne umrjete.”
“Obljubili ste mu, da ne umr-jem?”
“Da.”
“Res, gospod, pravkar ste rekli, da ste bdeli in čuli nad menoj. Ali ste morda zdravnik?”
“Da, in lahko mi verujete, da bi vam ta hip nebo ne bilo moglo poslati boljšega.”
“Pravite, da ste bdeli?” vpraša Valentina nemirno. “Toda kje, ko vas nisem nikdar videla?”
Grof pokaže z roko proti knjižnici.
“Bil sem skrit za temi vrati,” pravi. “Ta vrata vodijo v sosedno hišo, katero sem si najel.”
Valentina sramežljivo obrne od njega svoje oči in pravi plaho:
“To, kar ste storili, gospod, je nezaslišana blaznost, in to vaše varstvo, katero sem uživala, se mi zdi žaljivo.”
“Valentina,” pravi grof, “tekom dolgega bdenja sem pazil samo na osebe, ki so prišle k vam, in na zdravila, katera so vam prinašali; če se mi je zdela ta pijača nevarna, sem vstopil, izlil to, kar je bilo v kozarcu, in vam dal mesto smrtonosnega strupa dobrodejno pijačo, ki je zlivala v vaše žile novo življenje,”
deli nalijati v moj kozarec strup, ali niste videli njega, ki ga je nalijal?”
“Da.”
Valentina se dvigne in hitro zakrije svoje prsi, bolj bele nego batist. Stresala jo je groznica, in otrpnila je strahu.
“Vi ste ga videli?” pravi.
“Da.”
“To, kar mi pravite, je strašno in grozno, gospod. Kako? V hiši mojega očeta, v moji lastni sobi, na moji postelji me nekdo še vedno poskuša umoriti? O, pojdite, gospod, vi skušate mojo vest, vi se rogate božji dobrotljivost. To je nemogoče!”
“Ali ste vi prva žrtev, ki jo zahteva ta roka, Valentina? Ali niste videli, kako so padli gospod de Saint-Meran, gospa de Saint-Meran in Barrois? Ali ne veste, da bi bil že davno umrl
tudi gospod Noirtier, da ga ni strup, na katerega se je tekom treh let polagoma navadil, čuval pred strupom, ki ga je imel umoriti?”
“O moj Bog,” pravi Valentina, “zato je torej dobri ded hotel, da sem zadnji čas pila vse njegove pijače.”
“In te pijače,” nadaljuje Monte Cristb, “so grenke kakor na pol posušena oranžna koža, ali ni res?”
“Da, moj Bog, da.”
“O, zdaj mi je jasno vse,” pravi Monte Cristo, “tudi on ve, da tukaj nekdo zastruplja, in morda tudi, kdo je to. In on je vas, svoje ljubljeno dete, zavaroval proti smrtonosni substanci, ki je na ta način izgubila svojo moč. Na ta način torej še živite, kar mi je bilo nerazumljivo, ko sem videl, da ste pred štirimi dnevi
DEC! W	EMBER mm
	S19»
121113 [141 DSoli mmm	is® M 'Mmmm »Ml

KOLEDAR
društvenih
prireditev
vžila strup, ki navadno ne zgreši svojega cilja.”
“Toda kdo je ta morilec?”
“A jaz bi vprašal vas: Ali niste nikdar ponoči videli, da bi prišel kdo v vašo sobo?”
“Da. Mnogokrat se mi je zdelo, da vidim v sobi sence, ki so se mi bližale, se oddaljevale in izginjale. Toda smatrala sem jih za posledico svoje greznice, kakor sem tudi zdaj, ko ste vstopili vi, še dolgo mislila, da sanjam.”
“Torej ne poznate osebe, ki vam streže po življenju?”
“Ne,” pravi Valentina. “Zakaj naj bi si kdo želel mojo smrt?” “Takoj spoznate dotičnika,” pravi Monte Cristo, napenjajo ušesa.
“Kako?” vpraša Valentina in se prestrašeno ozre okoli sebe.
“Ker nocoj nimate groznice, ker čujete in ker bije ura polnoči, čas morilcev.”
“Moj Bog, moj Bog!” pravi Valentina in si obriše z roko pot š čela.
Res je ura bila polnoči, počasi
in žalostno; skoro bi bilo mogoče reči, da vsak udarec bronastega kladiva smrtno zadene srce mlade deklice.
“Valentina,” nadaljuje grof, “zberite vse svoje moči, vdušite krik v grlu, delajte se, kakor da
“Zdi se mi, da slišim šum,” pravi. “Pojdite!”
“Z Bogom, oziroma na svidenje!” odvrne grof.
Nato se ozre na mlado deklico s tako žalostnim in očetovskim smehljajem, da se njeno’ srce
trdno spite, in videli bodete, vi- napolni s hvaležnostjo, ter po deli bodete.”	prstih odhiti proti mali knjiž-
Valentina prime grofa za niči. roko.	(Dalje prihodnjič)
“Strup! Smrt!” vsklikne Valentina, znova misleč, da jo obdaja grezničen sen. “Kaj vendar pravite, gospod?”
“Pst, dete moje!” pravi Monte Cristo in zopet položi prst na usta. “Da, govoril sem o strupu in o smrti in vam to še enkrat ponavljam; toda pijte najprej to.” Grof potegne iz svojega žepa stekleničico, napolneno z rudečo. tekočino, in vlije nekaj kapljic v kozarec. “In ko izpi-jete to, ne pijte to noč ničesar več.”
Valentina iztegne svojo roko, toda komaj se dotakne kozarca, jo prav tako hitro zopet umakne.
Monte Cristo vzame kozarec, polovico izpije in ga nato poda Valentini, ki smehljaje povžije, kar je še v njem.
“O da,” pravi, “to je okus moje nočne pijače, te vode, ki je osveževala moje prsi in pomirjala moje možgane. Hvala, gospod, hvala!”
“Na ta način ste živeli štiri noči, Valentina,” pravi grof. “Toda kako sem živel jaz? O krutih ur, katere ste mi provz-ročili! O teh strašnih muk, ki so mi trgale srce, če sem videl vlivati v vaš kozarec smrtonosen strup in sem mislil, da lahko pijete prej, nego bom imel čas, izliti pijačo v peč!”
“Vi pravite, gospod,” odvrne Valentina, otrpla vsled strahu, “da ste prestali tisoč muk, vide, da je v moj kozarec nalita smr-stjo ugane grof vse, kar se godi’tonosna pijača? Toda ko ste vi-
DECEMBER
11.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico za svoje mladinsko članstvo ob 2.30 popoldne v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
12.	— Društvtov sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave.
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih,
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci.
JANUAR 8. — Slovenska telovadna zveza, Cleveland, priredi Telovadno akademijo s plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Igra ansambel Van-drovci.
15. — Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
6. — Klub slov. upokojencev za
Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12. — Društvo Lilija priredi “Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes
Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.”
20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani.
26 — Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
MAREC
5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
MAREC
18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd.
APRIL
29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m I a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
23,24,25. — Svetovidski poletni
karneval.
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
THE SPREAD’S THE THEME—A floral-printed cotton spread in yellow, blue, and orange sets the color scheme for a teen-ager’s bed-sitting room. An orange window shade with matching valance fits Into built-in shelves, while chairs and rug incorporate the blue of the spread. The old-fashioned washstand is painted orange red, and Mexican wicker baskets are splashed with yellow for accent-
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu S15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
ZA NAGLO PREMOSTITEV — Za razrva-no površino puščavskega sveta Srednjega vzhoda, kjer je nešteto globokih zemeljskih razpok in sotesk, je prevozni most na tanku izredno pripraven. Na sliki na levi vidimo tank, ko most razpenja, na desni zgoraj tank z
S	ZlOZOnim mOStOlll in VJ.l
»	: desni spodaj postavljen
most, preko katerega vozi varno težek tank. Prevozni most je izdelek Izraela.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
^.Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
____KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ...............
cesta .......................
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............