Leto (II., štev. 23S
tzhaja ob 4 zlutra).
Stane mesečno 10"— Din ra inozemstvo 20*— 9
Oglasi po tarifu.
V LJubljani, sreda dne 4. oktoora 1922
Poštnina parlaTtr^^s.
Posamezna Stev. stane 1 Oln
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L
Tolofnn s* 10
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlfttve:
Ljubljana, Prešernov« nI. št. 54. Telet it 88
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulica
št 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. eesta.
Račun pri pošto, čekov ravodn štev. 11.842.
Ljubljana, 3. oktobra.
Med Turki in Grki je sklenjeno premirje, turške čete se umikajo iz nevtralne cone ob Dardanelah in prihodnje dni se pod srečnimi avspicijami se-stanejo v Mudaniji ob Marmarskem morju generali obeh sovražnikov in Velike antante, da dogovorijo provizo-rij, ki naj omogoči nemoteno delo ori-jentske konference. Na to konferenco, [d bo uredila vprašanje zopetnega po-vratka Turčije v Evropo, je povabljena tudi Jugoslavija.
Za našo državo je postala orijentska krfea čas težke živčne preizkušnje. Že smo bili v vojni nevarnosti in naši beograjski pesimisti so se že resno pripravljali. da pojdejo pod orožje. Na irugi strani so hujskači zlorabili razburjenost enega dela naše javnosti za iemagoško gonjo, ki seveda ni imela aobenesa sledu onega pacifizma na sebi, ki ga naš celokupni narod odo-orava. Nihče v Jugoslaviji ne želi vojne, vsak jo preklinja in obsoja. Takrat pa. kadar gre za življenjske interese naše države, je narod složen v obrambi. Na bližnjem vzhodu bi se bile mogle stvari tako zasukati, da bi bil poziv na orožje neizogiben. Globoko smo uverjeni, da bi se bili temu pozivu odzvali vsi, ki so dolžni s puško v roki služiti domovini.
Opasnost je minula. Vsi tisti _ notranji in zunanji modrijani, ld naši državi in vladi pripisujejo nepotrebno boje-vitost, so ae kruto varali. Jugoslavija se je ne le za sebe odločila za mir. □jena mirotvorna politika je bila tudi od velikega pomena, da je vprašanje bližnjega Vzhoda krenilo na pot nekrvave likvidacije. V tem oziru je naša politika dosegia nesporno velik uspeh, kateresra sadovi se bodo še pokazali.
Rivaliteta med Anglijo in Francijo v orijentu ima svoje gosoodarske in svetovnopolitične vzroke. Da se je tokrat tako ostro pokazala, je pripisovati pač dejstvu, da je hotel gospod Poincare dati revanš gosp. Llovdu Georgeu za njegovo pomoč nemškim izbezgavanjem glede vojn« odškodnine. "Revanš je usnel in priznati se mora, da se je Anglija umaknila s turnirja kar preko noči. Na tem nič ne morejo pomagati ne hvale ne čestitke angleškim " diplomatom. Francozi so Angleže hudo izplačali. In to v korist — Turčiji. Anglija je poskušala zadržati Turčijo najprej s silnimi grožnjami v Aziji. Pri tem je iskala zaveznikov. Rumuai so obetali, a kmalu so se počeli izgovarjati na boljševiško opasnost. Ostala je Jugoslavija, Tu je treba poudariti, da so časi minuli, da opravljajo Jugoslovani službe za druge. Naša država je morala izreči jasno besedo, da ne želi vojnih zapletkov. In s tem je odvrnila vso nevarnost.
Nihče nam ne more zameriti te odločitve. Ali se je antanta kaj potrudila, da pomasra urediti naše zunanje razmere? Ali je urejeno reško vprašanje? Vsakemu se je dejalo prav, samo nam ne. Celo Madžari so uživali podporo Angležev. Še nismo pozabili, kako so Angleži ob plebiscitu podprli vse, kar je ielela Avstrija. Tudi Madžari so čisto resno zahtevali Dolnjo Lendavo in 14 občin in mesto da bi jih odločno zavrnili, so Angleži pomagali. Tudi na Pečuj ni lahko "pozabiti. Dokler imamo po krivdi antante sami s seboj dovolj posla, naj se nas ne nadleguje z ekspe-dicijami. ki nikomur niso simpatične.
Pa tudi iz načelnih razlogov se je Jugoslavija odločila, da odklanja vsako oboroženo akcijo.
S tem je bila odprta pot k poravnavi. Naše stališče je bilo merodajno za sresojo izgledov eventualnega oboroženega konflikta. Zato je bilo naše posredovanje uspešno.
Sedaj se treba pripraviti na orijent-?ko konferenco, da se zavzame odloč-ao stališče, ki pa ima biti narekovano sdino in izključno le po interesih naše domovine.
PAŠIČEV REFERAT V MIN. SVETU. - ODLOČITEV NA SEJI RADI-KALSKE IN DEMOKRATSKE STRANKE.
SOVRAŽNOSTI V NEDELJO USTAVLJENE.
Beograd, 3- oktobra. (Izv.) Demisija vlade le odgodena. Danes dopoldne se ie vršila seja ministrskega sveta na kateri je razvil ministrski predsednik Pašič svoje mišljenje o notranjepolitičnem položaju. Povdarjal je, da so sc oni, ki so pri volitvah propadli, zbrali najprej v Sarajevu, potem pa še v Zagrebu, kamor se jim je posrečilo izvabiti predsednika Demokratske stranke in predsednika skupščine. Vsled tega je položaj tak, kakor da velik del demokratske stranke obsoja svoje lastno delo. Vlada brez zaupanja svojih strank ne more obstojati. Zato je postalo vprašanje ostavke aktualno. Pašič meni, da je treba predvsem čuti mnenje obeh velikih klubov, radikal-skega in demokratskega.
Ker je demokratski glavni odbor že sklican za 10. t. m., bo tudi radikalna stranka čim preje storila svoje sklepe, naj se končna odločitev o demisiji odgo-di. Pašič smatra, da z ozirom na zunanjepolitično situacijo in na velike ter nujne upravne in zakonodajne naloge se-
naj ni časa za eksperimente. On je tudi odločno proti razpustu parlamenta in razpisu volitev v sedanjem trenutku
London, 3. oktobra. (Izv.) Iz Cari-ldaj oddaljene več milj_ od anglegtah Brada javljajo: Med grškimi in turški- čet. Grki zbirajo ob črti pn Cataldzi mi četami se je sklenilo premirje, ki je i vse razpoložljive oete in pripravljajo pričelo v nedeljo. Angorska narodna! vse potrebno za obrambo te črte. ro-Pašičev predlog, da se vprašanje de- skupščina je pooblastila Kemal pašo,; zornost turških krogov je obn^a misije odgodi do odločile v demokrat- naj ustavi na vseh frontah sovražnosti., predvsem na dogodke v Trac-i^_Kemal
skc'" ino:^Ze,SlaXnem °db0TU- P^ 3. oktobra. (I-) Za4nje fcffi&^^M^IS S 'elTpZ do demisije, se bo skup- Carigrada	^JSSJ^ ™
ščina sestala še le v ustavno določenem roku t. j. 20. oktobra.
Odgoditev demisije se v političnih krogih živahno komentira. Na eni strani se govori, da jo je pripisovati vpliva krone zlasti še z ozirom na zunanji položaja na drugi strani pa se trdi, da hoče Pašič s to gesto končno pozvati na mejdan svoja glavna nasprotnika Protiča in Velj-koviča. Med tem se pripravlja Demokratska stranka za odločilno sejo svojega glavnega odbora. Ni dvoma, da se bo glavni odbor z ogromno večino izjavil ter odklonil nove ustavne borbe pa tudi sodelovanje s strankami, ki so proti ustavi.
mizem. ki vlada v uradnih krogih. Po teh vesteh so Turki izpraznili ozemlje pri Čanaku tako da turške čete ne stojijo več nasproti angleškim četam. Mustafa Kemal paša je dobil pooblastilo. naj ustavi vse vojaške operacije.
»Matin* javlja, da so se turške čete pri Čanaku toliko umaknile, da so se-
Italijanski nacifonalisli besne proti šolski konvenciji
UŽALJENA SUVERENOST ITALIJE.
nalistično časopisje. Listi protestirajo, češ, da so Slovenci v Italiji italijanski državljani, italijanski državljani pa so tudi učenci in učitelji v dalmatinskih italijanskih šolah po izjemni določbi rapallske pogodbe. Vsakršen junetim med dalmatinskimi in primorskimi šolami torej krši italijansko suverenost (?). Fašisti napovedujejo zato najhujši boj proti temu dogovoru.
Rim, 3. oktobra. (Izv.) V Rimu se je te dni razvedelo, da je jugoslovanski zunanji minister Ninčič v Ženevi sklenil z italijanskim delegatom Tostijem in zunanjim ministrom Schanzerjem dogovor, po katerem se bodo italijanski učitelji nastavljali na italijanskih šolah v Dalmaciji po istih načelih, kakor slovenski učitelji na slovenskih šolah v Julijski Benečiji. Proti temu dogovoru besni vse fašistovsko, in nacijo-
Fašisfovska strahovlada v Bolcaitu
OKROG TISOČ FAŠISTOV ZASEDLO MESTO. - ODSTAVLJEN KOMISAR. - FAŠISTI GROZE S POHODOM NA INOMOST.
Bolcan, 3. oktobra. (Izv.) Včeraj je prispelo 600 fašistov v Bolcan. Vodil jih je prosluli tržaški Giunta* Zasedli so najpreje nemško šolo in razobesili na njej italijansko trikoloro, potem so se v šoli preoblekli v svoje črne srajce. Vojaštvo pa je zasedlo uredništvo nemškega klerikalnega lista »Der Tiroler*, da...
aruje ta list pred eventualnim fašistov-skim nasiljem. Obenem s tem fašistov-skim strahovanjem, ki je naperjeno to pot proti tirolskim Nemcem v anektira«-ni Južni Tirolski, je pa italijanski konzul v Innsbrucku - protestiral pri tirol skem deželnem glavarju zaradi incidenta, ki se je pripetil pred nekaj dnevi v neki insbruški kavarni, ko so burši pretepli nekaj izzivajočih fašistov in jih vrgli na cesto. Dunajska vlada je izrazila zaradi incidenta 6voje obžalovanje.
Inomost, 3. oktobra. (Izv.) »Innsbru-cker Nachrichten* javljajo iz Bolcana: Civilni komisariat v Bolcanu je v nedeljo zvečer poslal svoji nadrejeni oblasti nastopno poročilo: Nocoj je dospelo po železnici, avtomobilih itd. približno tisoč fašistov. Okoli osme ure zvečer so zajedli nemško Elizabetno šolo. Oddelek karabinjerjev in vojaštva, ki je bil v bližini, ni mogel preprečiti invazije ter se je moral umakniti premoči fašistov,
POVOLJEN BOLGARSKI _ ODGOVOR GLEDE KOMITASEV.
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Danes ie dobila naša vlada odgovor Bolgarije na noto glede vpadov komitašev na naše ozemlje. Nota odgovarja povoljno.
DOGOVOR O NADALJNI DOBAVI NEMŠKIH VAGONOV.
Berlin, Oktobra. (Izv.) »Berliner Tageblatt* iavlja iz Beograda, da se Je med jugoslovanskim prometnim ministrstvom in delegati zveze nemških indu-strijcev sklenil dogovor, da bo Nemčija za skupno vsoto, ki gre Jugoslaviji iz reparacijskega fonda za prihodnja leta, dobavljala jugoslovanskemu prometnemu ministrstvu ozkotirne :n normalne osebne in tovorne vagone. Zapisnik o tem iozovoru le bil včerai oodmsatv
da se izogne neljubim incidentom. Ves dati so prihajali v mesto oddelki faši» stov. Popoldne se je sestal občinski svet ki je sklenil sprejeti vse v spomenici fašistov naštete zahteve, prosil pa je. naj se zasedena šola vrne občini, ki bi se obvezala čimprej staviti na razpolago drugo večje šolsko poslopje. Nadalje je občinski svet izrazil svoje obžalovanje zaradi protiitalijanskih demonstracijah v Inomostu. Ves dan so t.ajala pogajanja obeh strank s civilnim komisarjem. Dosedaj ni prišlo do incidentov.
Dunaj, 3. oktobra. (Izv.) K vpadu fašistov v Bolcan poročajo iz Inomosta: Fašisti so zasedli iz maščevanja za znane dogodke v Inomostu magistrat ter prisilili občinski svet, da je moral spre-ieti vse njihove zahteve. Izjavili so se proti vsaki avtonomiji Južne Tirolske ter zahtevali odstop civilnega komisarja, ki se je po njihovem mnenju pokazal za nesposobnega. V svojem glasilu so podali fašisti izjavo, da bodo poslali kazensko ekspedicijo v Inomost samo, da kaznujejo burše, ki so napadli fašiste.
Rim, 3. oktobra. (Izv.) Italijanska vlada je poverila upravo Bolcana vladnemu komisarju, ki je takoj nastopil svoje mesto. Fašisti so v Elizabetni šoli pričeli italijanski pouk.
London, 3. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je pričela konferenca v Mudaniji Kakor se govori, se prično prava posvetovanja šele jutri, in sicer med angleškim generalom Harringtonom in Turki.
L!oyd George je še vedno na deželi, vendar pa je pripravljen za takojšnji po-vratek v London, da skliče kabinet, ko dospejo vesti iz Mudanije.
Pariz, 3. oktobra. (Tzv.) Na uradnih francoskih mestih do nocoj še niso dobili nobene vesti o konferenci v Mudaniji. Vendar pa menijo, da se je konferenca, kakor je bilo določeno, pričela danes dopoldne. Po vesti iz Carigrada se udeležuje konference tudi Franklin Bouillon. Quai d'0rsav dosedaj še ni dobil potrdila te vesti, vendar pa jo označuje kot verjetno. Potrjuje se, da je provizorna vlada v Atenah poslala v Mudanijo dva generala. Udeležba grških delegatov pri konferenci se smatra tukaj kot ugodno znamenje. Iz tega sklepajo, da si Anglija želi mimo rešitev vprašanja Tracije.	_
Glede vprašanja nevtralne cone pri Ca naku iavlja brzojavka Reuterjevega urada iz Carigrada dobesedno: Ker je vprašanje nevtralne cone po umiku franco-
Sestanek med Bene« šesn in Schanzeriem
Praga, 3. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beneš odpotuje koncem tega tedna v Benetke, kjer se dne 9. oktobra sestane z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem. Kakor se govori, se je dr. Beneš še pred svojim odhodom iz Ženeve sporazumel glede tega sestanka s Schanzerjem. Glavni predmet tega posvetovanja bo tvorilo avstrijsko vprašanje, vendar pa bosta razpravljala tudi o drugih vprašanjih srednjoevropske politike. Z ozirom na odhod dr. Beneša iz Prage se pričakuje demisija češkoslovaške vlade še danes ali jutri. Vendar se objavi sestava nove vlade šele koncem tedna.
CERKVENOPOLITIČNA POGAJANJA Z RUMUNIJO.
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je bila prva seja delegatov za cerkvenoprosvetna vprašanja med našo kraljevino in Rumunijo. Konferenci Je predsedoval metropolit Radonič. Na tej seji so se delegati med seboj informirali v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnega dela. Nadalievanie seie bo iotri ob 10.
Poloiaj v Bolsariii
Sofija, 3. oktobra. (Izv.) Glavni odbori demokratske, narodno-napredne in radikalne stranke, ki so se zedinile v ustavni blok, «o dne 28. septembra izdali manifest, v katerem obsojajo nasilje vladajočih strank, teror in vandalizem, ki vlada v državi. Zahtevajo, da se razbojniški režim v državi neha. in da se vzpostavi vlada, ki bo mogla vživati ugled v inozemstvu. Manifest končuje z besedami: »Doli s krvavim režimom!*
Povratek Stambolijskega se pričakuje za 10. okt. Stambolijski je izjavil, da se na potu iz Ženeve do Sofije ne bo nikjer ustavil.
RATHENAUOV MORILEC V
OSIJEKU. ^ Osijek, 3. oktobra. (Izv.) «Jug» poroča: Tukaj se je zadnje čase držal neki inženjer, ki je bil pod imenom Konrad Block v službi pri tukajšnji tvrdki «Le-andra». Pred par dnevi pa sta ga obiskala dva Nemca, ki sta mu dala veliko denarja, nakar Je Block takoj izginil. Za petami so mu bili nemški detektivi. Mož je bil tretji morilec bivšega nemškega zunanjega ministra Rathenaua in Je bfi svoie čase aneleški linliski častnik
končani še pred pričetkom zime?.
»Petit Parisien* iavlja iz Londona: Pred Canak je dospelo več angleških dreadncrughtov in dva nova brodovja rašilcev, ki spadajo delomr. k atlantskemu brodovju. V nevtralni coni vlada popoln mir. Kemalisti ne kažejc nobenih napadalnih namenov.
Začetek mirovnih pogajanj v Mudaniji
OPTIMISTIČNO PRESOJANJE V LONDONU.
skih in italijanskih čet postalo več ali manj izključno angleško vprašanje, se je pri včerajšnjem sestanku zavezniških komisarjev načelo vprašanje, ali naj se francoski in italijanski general udeležita pogajanj v Mudaniji. General Harrington je "odgovoril, da mu bo njuno sodelovanje dobrodošlo. Dostavil je, da mu je obljuba njune podpore zelo dragocena.
ANGLIJA ZA PRITEGNITEV RUSIJE. London, 3. oktobra. (Izv.) V poučenih
krogih se izraža mnenje, da ima Rusija pravico udeležiti se pogajanj glede morskih ožin in da se mora dovoliti tudi Bolgariji izraziti svoje mišljenje. NEVTRALNOST AMERIKE. Washington, 3. oktobra. (Izv.) Ren-terjev urad .javlja: Večkrat se je, čeprav brezuspešno poskusilo, da se doseže vojaška intervencija Zedinjenih držav v orientu. Visoka oseba pa izjavlja, da j6 moralični vpliv najboljše sredstvo Amerike za sodelovanje pri dosegi mirne rešitve. Ameriški narod bi obsodil vlado, ako bi dovolila, da se odpošljejo ameriške čete pred Carigrad. Amerika se bo zadovoljila s tem, da ščiti svoie interese.
Evropske države priznavaio novega grškega kralja
TEŽKA LIKVIDACIJA REVOLUCIJE.
•ega režima. Vladne posle upravlja sedaj še vedno revolucijski komite.
VENIZELOS V I DONU. London, 3. oktobra. (Izv.) Veni zelo« bi se bil moral danes vrniti v Pariz, s
Pariz, 3. oktobra. (Izv.) Kakor javlja agentura Radio iz Aten, sta belgijski in angleški opravnik poslov včeraj odšla v kraljevo palačo, da se vpišeta v listo obiskov. To pomeni oficielno priznanje < novegi kralja po Belgiji in Angliji. Fran
—	odhod iz Londona za nedoločen
coski poslanik dosedaj se m napravi oh- g^^DaL se je posvetoval da, delnega otoška, ker se mdobd t ozadev- £	» Cu^om l^.
časopisje piše o Venizelosu m sploh skUn zastopniki nekaterih manjših vlad. novih gršk.h razmerah zelo hladno m TEŽKOČE NOVE VLADE.	nezaupljivo.
Atene. 3. oktobra. <hr.) Nova vlada RAZKRALJ KONSTANTIN DOSPEL V
še vedno ni definitivno sestavljena, ker se Zaimis brani prevzeti predsedstvo. Ni izključeno, da se bo designirana ministrska lista v toliko spremenila, da bo predstavljala širšo koalicijsko vlado, v kateri bi bili zastopani celo pristaši sta-
PALERMO.
Pariz, 3. oktobra. (Izv.) Havas javlja iz Palerma: Kralj Konstantin je s svojo rodbino in spremstvom dospel semkaj na krovu grške vojne ladje «Patris», ki jO spremlja fcorpedcrrka «Pergamc*».
Ministrski svet
Afera princa Jurija. — Proslava ku-manovske bitke. — Udeležba na češki osvobodilni svečanosti.
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je danes razpravljal o zadevi princa Jurija. Vlada je naprosila kralja kot starešino kraljevskega doma, da skliče čim preje kronski svet Na kronski svet pošlje vlada materijal o raznih prestopkih princa Jurija. Preiskavo vodi minister notranjih zadev.
Kar ee tiče proslave zmage pri Ku-manovem. odpotujejo k slavnostim kralj, vlada-, dalje člani skupščine in drugi visoki dostojanstveniki. V Ku-manovem se bo vršil velik nastop vojske. Kralj in vlada potujeta tudi na Kosovo ter se udeležita v Peči vstoli-čenja prvega patrijarha izza Čarnoje-viča.
K proslavi češkoslovaškega _ osvobo-jenja- potujejo v Prago ministri Kumanudi, Omerovič, Miladinovid in Pucelj ter 150 članov skupščine.
Ministrski svet je končno podpisal rešenje, s katerim se kompetenca glede dovoljevanja podpor uradniškim vdovam in sirotam prenese od finančnega ministrstva na ministrstvo za so-cijalno politiko.
Uradniška pragmatika
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Ministrski svet se je danes pečal z nekaterimi členi uradniške pragmatike, posebno onimi, ki se tičejo političnega udejstvovanja uredništva. Izvolil se je posebni odsek, ki bo stiliziral točke, v katerih se bo preciziralo, da uradniki ki se udeležujejo propagande za nasilno spremembo državnega reda, ne morejo ostati v državni službi — ter da se nekatere kategorije uradnikov ne bodo smele udejstvovati na političnih shodih ali jim predsedovati
Beograd, 8. oktobra. (Izv.) Pododbor zakonodajnega odbora je danes razpravljal o čl. 91 do 100 pragmatike. V vla-dini redakciji so bili sprejeti ČL 93 do 96 ter 99. Ostali so bili ali točneje stili-zirani ali pa neznatno spremenjeni ali k popolnjenl,
SEJE SV. SINODE.
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Včeraj je došel semkaj patrijarh Dimitrije s svetim sinodom, ki bo imel v Beogradu svoie seje.
IZ MONOPOLSKE UPRAVE.
Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Za načelnika administrativnega oddelka uprave državnih monopolov Je imenovan Ste-vo Todorovič, dosedanji sapnik pri-zrenskega okrožja.
Odločilni trenutki
Odločilni trenutki potekajo. Morda se že v par dneh ali v par urah spopadejo kemalistične in angleške čete. Na čegavo stran se bomo postavili s svojimi simpatijami, ako pride res do vojne med Turčijo in Anglijo?
Nekateri listi se pri nas z vso vnemo Zavzemajo za turško stališče zoper Anglijo, trdeč da je to hkrati rusko-sovjet-sko ter slovansko stališče. Mi smo že naglašali, da Carigrada ni smatrati kot mesto, pripadajoče po prometnih, gospodarskih, trgovskih nujnostih k Mali Aziji, slično Smirni, marveč da pripada Carigrad z ožinami pravzaprav državam, ki leže ob Črnem morju, pred vsem Rusiji. Zato je v načelu najpravilnejša formula, da naj upravljajo mesto ter ožine iste države. To bi bilo vse lepo v redu, ako bi bila stvar tako enostavna. Res da bi v tem slučaju imel slovanski svet odločilno besedo v Carigradu, saj zahtevajo Rusi zastopstvo tudi za iederirano Ukrajino ter za Gruzijo. Toda pogreška je v tem, da se popolnoma po krivem identificira taka idealna zahteva s sedanjim turškim stremljenjem, priti neposredno, brez odloga v posest ožin. Turčija nikakor ne forsira svojega pohoda čez Bo-spor in Dardanele zato, da bi se nato domenila o gospodstvu nad njim z ostalimi črnomorskimi državami. Nasprotno; ona bo prav tako malo rada videla sodelovanje Rusije v Carigradu, kakor ji danes ne teknejo angleški bataljoni in vojne ladje ob Zlatem rogu. Ona se poslužuje Rusije, da izrine nevarnejšega tekmeca s pozorišča, sama pa hoče ostati tertius gaudens. 2e sedaj odklanja predlog demilitarizacije Dardanel; ona hoče obdržati svoje najtežje topove na Dardanelah, postaviti pa jih hoče vnovič tudi ob Bosporu. V taki poziciji lahko Turčija riskira v današnjem položaju marsikaj, saj se še ni pozabil ponesrečen poskus iz leta 1915, izsiliti angleško-ru-sko komunikacijo skozi Dardanele.
Mi tedaj v trajnost rusko-turške zveze ne verujemo, ali precizneje: nam se zde eventualni turški uspehi na ožinah le — turški, ne pa ruski. Ne bodimo naivni: Turčija, ki je izgubila v zadnjih desetih letih nad štiri petine svojega imperija, še ni na koncu svojih ciljev. Da te tem lažje doseže, hoče ravno ostati neomejen gospodar nad ožinami, danes pač res pred vsem na angleško škodo, toda morda že v najbližji bodočnosti v slovansko škodo.
Priznavamo seveda, da nam Anglež! na ožinah niso prav nič simpatični. Ne želimo si novega Gibraltarja v svoji bližini, toda še manj si želimo preko njih do Marice restavrirano Turčijo. Mi moramo kritična vprašanja bližnjega vzhoda premotrivati predvsem s svojega jugoslovanskega stališča. V našem interesu pa ne more biti, da se znova etablira Turčija kot balkanska država, ki bi si kot soseda oslabljene Grčije ter enako slabe in nezanesljive Bolgarije brez dvoma hotela lastiti precejšnjo besedo v balkanski politiki. Ne pozabimo, da je v za-padni Traciji muslimanski element jako močan, da imamo za hrbtom pretežno muslimansko Albanijo, in da je Mustafa Kemal rodom iz — Soluna. Ako nam tedaj ne more druga sila zadržati Turkov na azijatski strani, nego angleška intervencija, si ne bomo pomišljali, stati s svojimi simpatijami na njeni strani.
Zapisali smo tudi že, da bi bilo najprimernejše gospostvo nad vzhodno Tracijo deliti in Bolgariji na pr. prisoditi Je-drene. Taka možnost danes sploh ne prihaja v poštev, zato ni vredno besed izgubljati o njei. Naglasimo naj le, da se nam zdi najprevidnejša smer naše egej-ske politike, ako zahtevamo, da se istočasno z usodo zapadne Tracije odloči tudi usoda — solunske južne Makedonije. Bolgarom istočasno Dedeagač in Ka-valo, ko nam Solun, sicer zaidemo v neljubo poglavje rekompenzacijskih zahtev in prepirov. Kakor rečeno, to so danes šele teoretična naglašanja, ki danes sicer niso aktualna.
Ako so Francozi drugačnega nazira-fija v sporu za Carigrad, jih vodijo pri tem prav tako samo lastni interesi, kakor Angleže ali kakor Turke. Naše stališče pa more biti prav tako samo ono, ki ga nam diktira skrb za lastne interese, lastno varnost in korist.
Metode faSizma
Gorica, i. oktobra. Pri nas je začel fašizem dvigati srvo-jo glavo. Kakor je nesramen, tako je postal v svojem postopanju tudi smešen, naravnost zabaven, če bi ne bilo mnogo grenkosti primešane tej zabavi. Karkoli se zgodi, so krivi Slovenci. No, to bi še ne bilo čudno, če obdolžijo Slovenco s poškodovanjem spomenika ali zastave ter kaj podobnega, dasi to tudi ni na mestu, dokler ne do-žene preiskava, kdo je dotično dejanje izvršil. Zgodijo pa se tudi čisto drugačni slučaji,'* ki smo ga imeli ravno te dni v Standrežu pri Gorici. Neki ka-mijon je šel iz Gorice proti Mirnu. Na cesti, na mostu, ki spada še pod štan-drežko županstvo, jo kamijon obstal in ni mogel dalje. Zapeljali so ga na neki prostor in odšli. Ko se vrnejo, so videli, da je kamijon taca« nekdo zanetil, da je gorel. To bi še ne bilo nič hudega, saj po Italiji mnogo gori in še dragocenejših reči, kot jo bil ravno ta kamijon, toda bil je last nekega inženirja fašista. Halo, zdaj je pa jasno, kdo je ogenj napravil. No kak zločinec, ne kak komunist, ne morda kaka nalašč v to podkupljena propalica, ampak Slovenci. Štandreska občina, v kateri se je to zgodilo, je odgovorna. Hitro je prišla na županstvo deputacija fašistov, ki je zahtevala, da naj da župan 5000 lir, da se izogne posledic. Župan je dejal, da skliče sejo. Ta je res določila 3000 lir in jih je županstvo tudi plačalo. Inženir je bil potem tako dobrosrčen, tako neznansko lju-beznjiv obenem, da je daroval od 3000 lir, 600 lir za občinsko reveže. Ali ni to šarlatanstvo prve vrste. Na protizakonit način oropaš človeka in mu milostno daruješ nekaj, recimo: za njegovo ubogo staro mater.
Pri nas je tedaj položaj tak': Fašistu se zgodi nesreča v hlače, alo na bližnje županstvo, ki naj mu hlače plača. Pogine ti konj na cesti, pojdi na ondotno županstvo, reci, da si fašist, pa ti bodo plačali konja. Res smo v lepi državi, kjer slovenska županstva plačajo vse, še celo vzdrževanje miru in reda. ki ga pa ni.
Iz Trsta izvemo za drug slučaj nasilja: V kavarni sede naši ljudje in se mirno pogovarjajo. Pride smrkavec — pardon! — fašist, mlečnozob še, pa začne izzivati. Nihče se ne zmeni. Izziva dalje. Nihče se ne zmeni. Trga cvetice iz gumbnic, tu nekdo položi roko na gumbnico in jo zakrije. Dobi zato zaušnice. Že je tu skvadra fašistov, ki mlati po mladih fantih.
Taka je varnost v Trstu. Pa se čudijo, da ni prometa. Tržačan pogleda začuden, če kdo govori tuj jezik v njegovi bližini. Dokler so tujec ne bo čutil domačega v Trstu, Se ga bo ogibal. Trst pa naj čaka, da se Evropa ftalija-nizira do Baltiškega morja, ali pa naj postane pameten in naj požene mladiče, ki diskreditirajo mesto, tja. kamor spadajo.
To je samo par ilustracij k poglavju dvigajočega se fašizma, ki pelje v katastrofo.
Visokošotci,
Danes, v dobi brezglavosti širokih mas in dobrega dela naše inteligence, danes, ko separatizem in protidržavni elementi slave orgije, mora naša narodna Omladi-na pojmiti svoj posebni položaj v današnji družbi, mora pravilno pojmiti svojo misijo in jo z uspehom dovršiti.
Omladina je bila, ki je pred našim narodnim osvobojenjem in ujedinjenjem nosila luč narodnega edinstva odkrito in smelo skozi vse zapreke. Omladina je bila, ki je prelivala svojo kri po poljanah Evrope.
Plod teh naporov, plod te krvi je bilo osvobojenje in ujedinjenje našega edinstvenega naroda brez razlike imena in vere. Plod te krvi je bilo formiranje ene edinstvene države ter vidovdanska ustava, ki je konštatacija dejanskega stana.
Zdelo se je, da je Omladina izvršila svojo dolžnost in da se lahko posveti sama sebi. A temu ni tako. Tujsko seme, posejano od tujca, je vzklilo v srcih nekaterih slabih sinov tega naroda. Ti pokvarjenci so začeli delovati proti naše-
mu narodu, proti naši edinstveni drŽavi najprej tajno, potem pa — izrabljajoč
svobodo, dano vsakemu državljanu z osvobojenjem in vidovdansko ustavo vedno bolj odkrito in drzno, ne strašeč se pri tem tudi najgnusnejših sredstev in metod, da zrušijo, kar je ustvarjeno s tolikimi žrtvami.
Na to Omladina ne more in ne sme ostati indiferentna. Omladina se mora zavedati sebe in časa, ker ie Omladina nosilec narodne usode in bodočnosti.
Omladina mora danes aktivno stopiti v borbo, da se zasigura, kar je priborje-no z žrtvami naših najboljših ljudi. Vsaka indiferentnost, vsaka pasivnost dandanes pomeni slabllenle narodnih sil, pomeni direktno podpiranje neprijateljev državnega in narodnega edinstva.
Demoktratska studentska Omladina v Zagrebu, kot naslednica predvojne srb-sko-hrvatske nacijonalistične Omladine, ima to pred očmi in se je združila v demokratski studentski klub »Jugoslavija* ter nadaljuje svoje delo v svobodni svoji državi. Demokratska Omladina v Zagrebu je že skozi štiri leta po prevratu vršila svojo nalogo, kolikor najbolj vestno mogoče. Dijaki demokrati, zvesti veliki jugoslovanski ideji, so napovedali separatistom boj c!o uničenja. Skozi štiri leta drže demokrati — študentje zastavo narodnega in državnega edinstva — visoko in smelo — neomadeževano.
Demokratska Omladina, organizirana v Demokratskem stud. klubu «Jugoslavija» v Zagrebu, zbrana iz vseh delov naše velike domovine, se bori kot en človek, kot ena duša proti bojevnikom tujske misi. Dem. stud. klub cJugosla-vija* si je nadel nalogo zbirati mlade generacije v eno kolo, pripravljajoč jih za bodočnost z utrjevanjem v borbi za ideale, da bodo vredni sinovi velikega naroda.
Pozivamo zato vsakega Omladinca-demokrata, ki pride na študije v Zagreb, da pride v naše vrste, da okrepi naše falange, da dela in po svojih močeh izvrši nalogo, ki jo stavlja nanj naš ujedi-njeni narod in naša edinstvena država. Za Demokratski studentski klub «Jugoslavija» v Zagrebu cand. med. Vladimir Frankovič, predsed., stud. iur. Jovan Mirkovič, tajnik.
svojiB načrtih, kako R vtaknili Ljubljano v svojo mavho.
-f Klerikalno Brno. Brno je drugo davno mesto češkoslovaške republike. Do prevrata je bilo nemško, a še danes imajo Nemci v njem vplivno besedo. Najbolj zanima tujce dejstvo, da ima Brno danes klerikalni značaj. Skoro ni delavnika, da ne rečemo nedelje in praznika, da bi ne hodila po brnskih ulicah pisana moravska procesija, ki prepeva, da odmeva po ulicah in trgih, zadržuje promet, ustavlja cestno železnico in vozove, dokler polagoma ne izgine v kako izmed mnogoštevilnih brnenskih cerkev. Te cerkve so ves dan na stežaj odprte, v njih kleče tisoči in pojo, pojo ... Po ulicah vidiš lahko skupino napasenih, obritih duhovnov in menihov, ljudstvo pa se jim globoko klanja. Duhovniki so videti zelo zadovoljni in trosijo okoli sebe drastične, kmetižke dovtipe, kar je menda najboljše agitacijsko _ sredstvo za vzdrževanje moravskega ljudstva v duševni temi. Tako piše službeno glasilo češke socijaldemokratske stranke »Pravo Lidu», ki nato pravi: »vse kaže, da se protiklerikalni boj v Brnu ne vede s potrebno vehemenco. V Brnu ni dovolj požrtvovalnosti meščanske inteligence, delavski krogi, dasi radikalni in revolučni. pa so na duši zvezani s klerikalizmom, tako da se v Brnu komaj da govoriti o svobodomk-elcih. Klerikalci ee seveda tega vesele ter orjejo na globoko črne brazde svoje države, saj imajo dosti prostora. Br-nenski klerikalci so silno bogati in sposobni, če bo treba, prispevati za katoliško agitacijo po vsej republiki. Moravsko ljudstvo moralne in duševne nevarnosti doslej ni še spregledalo. O ločitvi cerkve in države noče niti slišati. Izvrstno ga znajo obdelavati klerikalni propagatorji. Zato je brnenski klerikalizem velika opasnost za re-publiko. Saj leži v njeni sredini.> — Naši »socijalisti* pa pravijo, da je klerikalizem le bav bav, ki se ga boje k večjemu še — demokrati._
Politične iieležhe
*-f- Klerikalne želje ln informacije.
»Slovenec* poroča, da se še vedno vršijo pogajanja med konservativci in narodnimi socijalci. »Starini razvijajo živahno delavnost. Še vedno so predmet njihove nežne skrbi narodni socijalci. ki so v nedeljo imeli o tem za-upniško zborovanje, ne da bi prišli do končnega sklepa. Dve 6truji se med njimi borita za premoč. Iz krogov sta-rinov se čuje, da hi bili pripravljeni tudi nekaj klerikalcev vzeti na svojo listo. Kakšne klerikalce mislijo, ne vemo. Somišljenikov SLS ne bo med temi klerikalci. Sicer je pa položaj tak, da režimska gospoda ne more računati na zmago proti enotni fronti ljudstva, vsled česar so zelo verjetne govorice, da bo režim (!) volitve zopet odgodil.* »Slovenčeva* notica je vsekakor interesantna. Prav zanimivo je tudi. kako konštrukcijo so si izmislili klerikalci za obnovitev bloka. Formula je »enotna fronta delavnega ljudstva, duševnih in ročnih delavcev, malih obrtniških in uradniških proletar-cev proti buržuaziji. nositeljici kapitalistične diktature v Ljubljani, v Sloveniji in v državi.* To je lim, ki so ga pripravili klerikalni prelati, tovarnarji in bankirji socijalistom vseh barv. Članek je predvsem namenjen narodnim socijalcem. ki so še vedno neodločni. Proti zvezi s »starimi« je odpor v njihovih vrstah vedno jačji, češ. da se nahajajo v tej grupi predstavniki baš tistih »velepridobitnih* slojev, proti katerim bi se morala NSS najbolj boriti, proti sporazumu s klerikalci se upira zdravi'instinkt širših vrst pripadnikov stranke. Klerikalci so pridno na delu, da vendarle pridobijo NSS za »fronto delavnega ljudstva*, ali iih vsaj naženejo v koalicijo s konservativnimi krogi, katera naj bi negativno pripomogla do njihove zmage. Cim bližje prihaja dan definitivr.e razpolo-žitve volilnega imenika, tem nervoz-| nejši postajajo politični špekulanti v
Po
—	Učiteljski štrajk. Solnograški učitelji so stopili pretekli teden v stavko, ker se jim doklade niso izplačale. Šole so zaprte.
—	Poroka bivšega cesarja Viljema se bo vršila kakor smo že poročali, dne 5. novembra t. L Poroka bo v Doornu in bo čisto preprosta. Nevesta Schdnaich-Carolath bo odpotovala začetkom novembra iz Saabora v Šleziji v Doorn. Po poroki odpotuje par obiskat grob bivše cesarice.
—	Štrajk hišnih posestnikov na Dunaiu. Dunajski hišni posestniki so izročili vladi ultimatum, v katerem zahte-vaio, da se jim nemudoma dovoli zvišanje najemnine na 1900 kratni predvojni znesek. Kdor je na primer pred vojno plačal letnih 1000 K najemnine naj sedaj plačuje 1,900.000 K. Ako vlada do 3. oktobra zvečer ne pristane na to zahtevo, bodo dunajski hišni posestniki pričeli stavkati ter pozvali hišne posestnike tudi v vseh avstrijskih deželah, da se jim pridružijo. Štrajk bo obstojal v tem, da bodo hišni posestniki odklonili vsako najemnino, ustavili v svojih hišah vodovod, razsvetljavo na hodnikih in stopnicah, zaprejo hišna vrata ob 6. zvečer, ne dajo ničesar popraviti, ne plačajo nobenega davka in nebene pristojbine, odpovedo sodnijskim potom vse javne prometne naprave na hišah (telefonske, brzojavne, poštne skrinjice, žice za cestno železnico itd.). Hišniki so se izjavili solidarne s hišnimi gospodarji. Kakor znano obstojajo na Dunaiu še predvojne najemnine. Trinadstopna hiša nese lastniku na leto približno toliko, da si lahko kupi — liter vina. Razburjenje dunajskih hišnih posestnikov ie torej precej razumljivo.
Ponedefiek, 9. oktobra? »Hlapet*. D, Torek, 10. oktobra: Zaprto.
Začetek vselej ob osmi url zvečer *
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 5. oktobra: »Satan v ženski.. Izv.
Celjsko mestno gledališče.
Četrtek, 5.: »Legijonarji*.
Sobota, 7.: «Legijonarii». Izven Obakrat
začetek ob pol 8. uri. Nedelja, popoldne, 8.: <Legi}onarjb. Pc znižani ceni. Začetek ob 5. uri.
Premiera senzacionalne drame R.U.R.
se vrši danes v sredo dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer. Drama, ki je opremljena s. popolnoma originalnimi kulisami in pohištvom ter zasedena z najboljšimi dram skimi močmi, se dogaja v daljnji bodočnosti — v zavodu, kjer iidelujejo žive ljudi. Dejanje je vseskozi napeto, neru^ vadno in učinkovito.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljs.b-ljani. Danes v sredo dne 4. oktobra skup na pevska vaja za koncertni nastop »dne 16. oktobra 1922. Vsi in polno števtfno' — Odbor.
Javna produkcija pevske šole ipror. dr. Pavla Kozine. Prihodnji petek dne 6. oktobra priredi prof. dr. Kozina javno produkcijo svojih zrelejših učenoav v dvorani filharmonienega društva. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Instrumentalni pouk na kon9ervato-riju Glasbene Matice v Ljubljani se prične v četrtek dne 5. oktobra ob 2. uri popoldne. Poučevali se bodo sledeči inštru menti: Flavta, klarinet, pozavna, rog, trobenta. Gojenci naj se zbero točno cb 2. uri popoldne v sobi št 6 v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. I. nadstropje. Za omenjene inštmmente se lahko priglasijo še nevi gojenci — Rav-nateljstvo.
Valeria Kratinova, profesorica plesne umetnosti v zavodu Ja^uesa Dalcro-ze v Helleronu pri Draždanih, priredi, kakor smo že poročali, v soboto dne 7. oktobra ob 20. uri v dvorani Filharmo-nične družbe »Večer dramatičnih plesov» Valeria Kratinova, ki je pred kratkim absolvirala veliko turnejo po Švedski in Norveški s sijajnim uspehom in popolnim priznanjem.' je umetnica svetovnega slovesa in v svoji stroki prava kapaciteta. Turnejo po Jugoslaviji priredi na prošnjo svojih učencev iz Jugoslavije, ki obiskujejo Helleransld zavod. Omenjena prireditev bo za ljubljansko publiko popolna noviteta in posebnost ker Valeria Kratinova, ki je revolucionarja na polju plesne umetnosti izvaja tudi plese brez glasbe. Opozarjamo občinstvo na to redko umetniško prireditev. Vstopnice so v predprodaji v poslopju Filharmonic-
ne družbe.
Tolstoj na Dunaju. Nemško ljudsko gledališče je uprizorilo L. N. Tolstega dramo »In'luč sveti v temi» z velikim usoehom. Glavno ulogo je igral mojstrsko Moissi. »najmočnejši igralec Tolstega dram na nemških odrih-, kakor ga označuje dunajsko novinstvo.
Sokolstvo
Jezdni odsek Sokola Ljubljana javlja bratom, ki se žele učiti jahanja, oziroma izpopolniti, da se VTŠi prva vaja v sredo dne 4. oktobra Zbirališče bratov točno ob 5.45 v maneži Nušakove vojašnice (Trnovo). Oprema škornje ali ga-maše, brez palic in ostrog. Zdravo!
Sisor t
Prosveia
Ljubljanska drama.
Sreda, 4. oktobra: R. U. R. Izv. Četrtek, 5. oktobra: R. U. R. B. Petek, b. oktobra: ^Romantične duše*. Izv.
Sobota, 7. okt. *Romantičiic- duše*. C. Nedelja, 8. oktobra: »R. U. R-* Izv.
Nova poklici
(Migljaji starišem in mladini.)
Potujem poslednja tri leta po novi naši državi, zlasti po bogati Vojvodini, konštatiral sem, da je za naše mlade fante izredno veliko in dobrega kruha, samo treba da ga poiščejo in s— zaslužijo. »S trebuhom za kruhom*, to staro geslo velja še zmeraj. Za vse. Seveda poreko naši «avtonomisti»: kajpak, kdo bo pa doma avtonomijo varoval?! Ta ugovor je sicer lep in ugoden za uho, ali žalibog ne drži, ker naš mali slovenski rod producira več ljudi, nego jih more dobro in uspešno prerediti naša zemlja. Naše avtonomi-ste pobije tudi takoj pogled v našo prošlost: rudarji iz Trbovelj in iz Savinjske doline so odhajali v KSflach, v Leoben, na Westfalsko, od tam v Ameriko, odkoder jih ni več nazaj. Iz Janezka je postal Janez — iz Johan-na — John in — sinovi njegovi se samo še iz pripovedovanja očetovega in materinega spominjajo na Kravjo doliao in na 't. Florijana — na Skofjo Loko in Kranj . . . Kovinarji z Jesenic in Ljubljane so odhajali v Gradec in na Dunai. s JViener a Neu&tadt in
Steyr ... še danes jih je mnogo tam. Kruh je kruh. Slamnikarice iz Domžal so prepevale po vlažnih hišah dunajskega predmestja lepe slovenske pesmi in plele slamnate kite . . . Kamnar-ji iz Krasa- kje jih nisi videl! Rudar, kovinar, slamnikarica, kamnar_ — to so naši znanci, ki smo jih v tujini sre-čavali povsod. Bili so takozvani Mas-senartikel, ki se jih je uporabljaj kot cenejši materijal in za ona dela, ki jih doma drugi niso hoteli delati.
Če sem zapisal staro geslo »S trebuhom za kruhom*, pa nisem mislil na stare poklice — na rudarje, na kam: narje itd. — ne, ampak na poklice, ki so našemu človeku doslej bili nepri-stopni in neznani. Mislim v prvi vrsti na delo v sladkornih tvornic?h, in to na delo, ki 6e imenitno plača.
V pni vrsti opozarjam na službe strojnikov in osobja pri strojih sploh. Doslej sem v vssh tvornicah sladkorja videl Čehe in Madžare. Plačani so zelo dobro. Nad8trojnik v Vrbasu (sladkorna tovarna) ima mesečne plače 7000 kron, deputat in stanovanje ter letno nagrado v velikem znesku. Mesečno znašajo njegovi prejemki, ako bi jih v gotovini izračunal, mnogo nad 15.000 kroru Sulohi ie yso atroino osobie
(strojniki in kurjači) dobro plačano. Istotako električarji, kovinarji in podobne stroke! Razume se, da morajo liti izurjeni v sladkornih tovarnah. Po vsaki kampanji se morajo namreč vsi stroji demontirati, očistiti in pregledati. kar ni dobro, temeljito popraviti. In to delo se dobro plača.
Dober zaslužek imajo kuharji sladkorja. Za kuhanje sladkorja se po navadi izvežbajo rokodelci, ki v tovarnah v času. ko ni kampanje, izvršujejo drusra dela, n. pr. mizarska, kleparska, livarska itd. Ta dela opravljajo skoro izključno Čehi in Slovaki.
Zelo dobro so plačani skladiščniki, manipulanti. prostorni mojstri po slad-' -rnih tovarnah. Od njih se zahteva seve veliko; v prvi vrsti natančno delo, red in točnost sploh. Pijančki, raztresenci in zaspanci za taka me6ta
niso.
Lepo plačo in dijete imajo takozvani inšpektorji za sladkorno repo. Vsaka tovarna jih ima po 6 do 10 —; njih naloga je, da obiskujejo kmete in kon-trahirajo za svojo tovarno polja, na kojih ee sejo sladkorna repa; — ko so to dovršili, razdajajo seme za sladkorno repo in sladkor kmetom ter pozneje prečkduieio renna Dolia. Od. obde-
lovanja odvisen je uspeh. Čim bolj se pleve, presaduje in čisti, tem boljša je repa. Inšpektorji za repo dajejo navodila, ako producent ne zna obdelovati — opozarjajo ga na na:mke, ki jih vidijo pri obdelovanju, sploh so stalna vez med producentom repe in slad-ikorno tovarno.	. .
I Inšpektorji repe se rekrutirajo iz vrst uradnikov v sladkornih tovarnah. Računski uradniki, dopisniški. manipulativni in podobni uradniki se izvežbajo za ta posel, ker jim po navadi več nosi. Dobro, oziroma bolje je. če se temu poslu privadijo absolventi nižjih poljedelskih šol.
Želo ugodne in dobre službe so uradniško službe v sladkornih tovarnah _ v prvi vrsti seve službe kemikov Med 50 kemičarji v sladkornih tovarnah je 99 % Čehov, kakor so Čehi vobče dominantni v vseh strokah dela sladkornih tovarn.
Službe v sladkornih tovarnah tvorijo za Slovence nove poklice, ki naj se jih naša mladina poprime. Naj stanši razmišljajo o tem in mnogo nh na>?e dober kruh. Sladkornih tovaren je 3, in sicer: v Beozradu. Čupriji. Bečke-reku, Novem Vrbasu. Červenki, Brnje-yaru. Ofiiiekti in S Fsori,
Nedeljski prvenstveni tekmi v Zagrebu sta imeli nastopni rezultat: Unitas : | Olimpija 4 : 2, Zmaj : Amaterji 3 : 2
Sturm 14, (Dunaj) : lliriia. V nede-! ij0 S t m. se vrši po dolgem presledku 'kot druga mednarodna tekma jesenske ! nogometne sezone tekma med SK. Sturm 14 z Dunaja in Ilirijo. Sturm 14 spada v isto skupino dunajskih klubov kot Gersthofer SV., ki je gostoval v Ljubljani 2. in 3. septembra. Gostoval je v ru-lliju v Mariboru, kjer je porazil Rapida s 14 : 1- Med zadnjimi prvenstvenimi rezultati je omenjati tekme Sturm : Gersthoi 3 : 1, Sturm : Nussdorf 3 : 0, Sturm : Donaustaat 3:1.
Sestanek sekcije sodnikov LNP. se vrši v četrtek, 5. t. m. ob 20. uri v sobi Športne zveze, Narodni dom. Vabijo se k zanesljivi udeležbi tudi vsi gg„ ki imajo začasni podsavezni izpit oz. ki so izvrševali doslej sodniško iunkcijo.
Švedska : Norveška 5 : 0 (4 : 0). Zadnie dni se je vršila v Kristianin nogometna tekma med reprezentancama imenovanih držav, ki je končala z veliko zmago Švedov. S to tekmo se je praznovala 25. obletnica obstoja norveške no-gcmetne zveze.
* Sinočnja predstava telepata g. Sven-galija v Narodnem domu, prirejena v ko-irist Kola jugoslov. sester, je vnovič, če-' prav je bila že menda šesta, do zadnjega j kotička napolnila veliko dvorano, tako da so rediteljice komaj vzdržale red. G. Svengali se je včeraj izredno potrudi in pokazal tako iz telepatije kakor iz sugestije nekaj res klasičnih primerov, obenem pa oba U čudna, a vendar na-, ravna pojava tudi razložil, tako da je • imel cel večer več ali manj znastveno-poučni značaj. Publika se mu je zahvaljevala s ponovnimi aplavzi. Danes zvečer priredi g. Svengali v Narodnem domu svojo nepreklicno zadnjo produkcijo. Vstopnice so r N&r. domu V Dredprodau 1 že
Domače vesfi
*	Kraljica Marija na potu v domovino. Danes zjutraj se vozi skozi Ljubljano kraljica Marija, na potu iz Pariza v Beograd, kamor dospe zvečer. Do granice ji je prišel nasproti njen osebni adjutant pukovnik Juro Jelkovič. Kralj bo kraljico sprejel na beograjskem kolodvoru.
*	Predsednik skupščine dr. Ribar je včeraj donoldne dospel v Beograd.
*	Prošnja <-Družbe sv. Cirila in Metoda«. Našim šolam v obmejnih krajih, zlasti na severni meji, primanjkuje šo-larskih in učiteljskih knjižnic. Znano je, da so za časa Avstrije po teh krajih pritiskale na naše šolstvo vse mogoče sile, da bi čim preje potujčile naš rod. Na te kraje so se nameščali nern-čurski učitelji, ki niso že po svoji morali prav ničesar storili v prid slovenski stvari. Zato tudi ne najdemo na vseh teh šolah skoraj prav nikakih slovenskih knjig bodisi za učence, kakor tudi za učitelje. Še bolj žalostno pa je v tem oziru v Prekmurju. Na družbo prihajajo dan za dnevom prošnje za slovenske knjige. Družba je ustregla kolikor je mogla, pošla jije zaloga knjig. Vse rodoljubno občinstvo prosimo: Poglejte doma po svojih omarah, v podstrešju in vsepovsod, kjer imate kaj knjig, ki .jih ne rabite, zberite jih in pošljite jih na pisarno Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Da se na poštnini prihrani, skušajte jih oddati o priliki osebno ali po kakem znancu. Če pa to ni mogoče, pošljite jih po pošti. Tozadevni stroški se vam na željo povrnejo. V imenu naše mladine vas prosimo, uvažujte našo prošnjo.
*	Papežev nuncij se je vrnil v Beo- ma spomin grad. Papežev nuncij monsig. Pellegri-netti se je po tridnevnem bivanju v Ljubljani prošlo nedeljo zopet vrnil Beograd. V Ljubljani si je nuncij v spremstvu knezoškofa Jegliča ogledal razne cerkvene in karitativne zavode, posetil je predsednika pokrajinske uprave in poveljnika dravske divizije. V nedeljo opoldne je bil nuncij na ljubljanskem Gradu, da vidi lego našega mef.;ta in njega okolico. Nuncij PellegriDetti je zmožen tudi slovenskega in poljskega jezika.
*	Matija Jama zopet v domovini. Beležimo z veseljem vest, da se je po dolgih letih vrnil v Slovenijo znani in priljubljeni slikar Matija Jama. Bival je zadaja leta v Haagu. Jamo pozna kljub dolgi odsotnosti po njegovih de-lih gobovo vsak Slovenec, ki se zani ma za slikarsko umetnost. Nekaj njegovih slik visi tudi v Narodni araleriji v Ljubljani. Želimo našemu slikarju-lirikn, da se uživi čim preje v naš skromni slovenski milieu, četudi niso pri nas umetnikom tla z rožicami po-sejama.
*	Selo svojim Junakom. Selo Parca-m v beograjskem okraju je postavilo svtijim junakom, padlim v borbah za svobodo in ujedinjenje v 1.1912—1918, lep spomenik. V nedeljo se je vršilo odkritje, združeno z žalobno sveča-n ostjo za padle junake.
*	«Helvetia» v Beogradu. Pod tem naslovom se je v Beogradu osnovalo švicarsko društvo, ki hoče pospeševati čim intimnejše medsebojne zveze Švicarjev, ki prebivajo v naši kraljevini. Društvo osnavlja tudi fond za podpiranje svojih siromašnejših članov.
*	Invalidski kongres v Beogradu. Dne 6. oktobra se vrši v Beogradu plenarna seja Osrednjega odbora invalidskega udraženja, da izdela detajlni program za invalidski kongres, ki se bo vršil dne 26. oktobra v" Beogradu.
*	Beg obsojenega veleizdajalca. Dr. Velgy, ki je bil v nedavno dovršenem veleizdajniškem procesu v Subo-tici obsojen na pet let ječe, je pobegnil. Radi slabega zdravja mu je bilo dovoljeno, da do končne pravom očno-sti obsodbe ostane na svojem stanovanju pod nadzorstvom. Pobegnil je v noči. Ko se je v jutru raznesla vest, da je Velgy "pobegnil na Madžarsko, je po mestu zavladalo silno ogorčenje, ker je beg bil najbrže spretno pripravljen.
nosti (tar. post. 10 točka S lit', a in b taksne tarife); Taksa za pregled in preizkus parnih kotlov (tar. post. 306) od 20 oziroma 40 Din na 100 do 1500 Din progresivno po velikosti kurilne površine in vrsti preiskave. Za pritožbe na Upravno sodišče se plača ista taksa, kakor za pritožbe na državni svet. Za pritožbe pro ti volitvam se plača, taksa v vsakem slu čaju samo enkrat ne glede na to, koliko oseb je podpisalo pritožbo. V primerih, v katerih se komisijsko ugotovi, da je prijavljena ob priliki kupa ali prodaje nepremičnin manjša vrednost, nego ona. ki je bila v onem času, pa je ta razlika večja cd 25 odst., se kaznuje kupec in prodajalec — poleg kazni po zakonu o taksah tudi z globo od 1000 do 50.000 Din. V ostalem ostane zakon o taksah in pristojbinah z njegovimi izpremembami in dopolnitvami v veljavi.
*	Lekarne in drogerije. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo naredbo. s katero se določajo posli, ki spadajo v delokrog lekarn in drogerij. Lekarne bodo kakor doslej, izdajale zdravila na recepte in ovojni material, drogerije pa se de le v medicinske in tehnične; prve bodo prodajale samo medicinski material in to samo na debelo, druge pa potrebščine za domačo uporabo.
*	Novo gasilno društvo se je prošlo
leeono strokovno to parlamentarno komisijo. O namenu te komisije in dosedanjih rezultatih nam sedaj piše g. poslanec F. KurbegoviČ (musl.) sledeče: »Iniciator te komisije sem bil iaz. Kot član parlamentarnega kontrolnega odbora sem se prepričal, da »o diference med upravo Belja in direkcijo drž. posestev v finančnem ministrstvu čisto administrativnega značaja in da izvirajo v glavnem iz različnega pojmovanja kom-potence in neenakega tolmačenja zakona in pravilnika o upravi Belja. Da se stvar uredi sem zaprosil fin. ministra, da se v samo Belje skliče konferenca ekspertov in članov parlamentarnega odbora. Ta konferenca se je vršila od 22. do 25. septembra v navzočnosti g. fin. ministra in v prisotnosti g. Kristana ter njegovih referentov. Mnoga vprašanja so razčiščena, kar je ostalo še neobdelanega, se bo rešilo na 2. konferenci dne 10. oktobra v Beogradu. G. minister financ je pri tej priliki izjavil g. Kristanu svoje popolno zaupanje in vsi člani konference konstatirali so, da je državno posestvo Belje pod Kristanovo upravo v vsakem oziru odlično napredovalo. Kar se tiče bilance za 1921 so jo že preje pregledali posebni strokovnjaki in predstavnik glavne kontrole. Vse ostalo, kar se iznaša o tej konferenci, je gola izmišljotina*.
4 Nesklepčnost občinskega zastopa celj ske okoliške občine. Vsled skrajno
Gospodarstvo
— 1500, rž 1350 — 1450, le&Ben fl pivovarne 1600, ta krmo 1350 — 1450, oves
1200 — 1250, pisani fižol 1500, beli 1550, moka št. 0 2500 - 2600, št. 2 2400 -2500, št. 6 2200 — 2300, za krmo 1000, otrobi 800 — 850. Tendenca nespremenjena. Promet slab. Nekoliko povpraševanja po koruzi in ovsu.
nedeljo ustanovilo na Barju pri Ljubljani strankarskega postopanja socialdemokrat - -	~ -*-«•- —*— -—'-ke relativne večine v obč odboru, ki
* Smrtna kosa. V nedeljo zvečer je v Ljubljani po dolgotrajni bolezni i'-* kanonik dr. Josip Gruden v starosti . let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let t na. literarno delaven in so zlasti njegovi spisi o domači zgodovini trajno znanstvena vrednost. — Na Vrhniki je umrla gospa Ana Jurca v starosti 71 let. — Blag ji-t
*	Nakup uradnih hiš v Mariboru. »Slovenski Narod* in »Straža* sta svojčas d i rektno in indirektno sumničila drja. Ku-kovca in ministra Žerjava, da sta vmešana v nakup treh Kokoschinegovih hiš v Mariboru, ki jih je nabavilo notranje, odn. finančno ministrstvo. V odgovoru na prikrita natolcevanja smo na podlagi avtentičnih informacij pojasnili, kako je prišel dr. Žerjavov podpis na akt finančnega ministra. Ugotavljamo, da tudi poslanec dr. Kukovee niti kateri drugi član mariborske organizacije JDS ni nič vedel o tem nakupu, dokler ni bila stvar objavjena v »Jutru*. Mi smo dobili informacijo od svojega beogradskega dopis nika. Kakor smo sedaj izvedeli, se ie nakup izvršil po privatni iniciativi iz Ljubljane preko nekega beograjskega posrednika, Dr. Kukovee je pisal »Slov. Narodu* pismo, v katerem poudarja, da bi bilo treba enkrat načeto zadevo v javnem interesu do kraja dognati. »Straža* in »Slov. Narod* imata torej besedo.
*	Zahteve gospodinj. Dne 19. septembra smo imeli v Ljubljani shod gospodinj proti draginji, dne 26. septembra so ga imele gospodinje v Berlinu. V Ljubljani so bile govornice same ženske, v Berlinu sami moški. Le predsedovala je predsednica centrale berlin. gospodinjskih društev ga. Miihsamova. Obč. svetovalec Klinkhardt. je dokazoval, da se odpravi draginja le tedaj, če se vrne vsak Nemec k nem. marki in ako bo najstrožje kaznovan, kdorkoli bi trgoval s tujo valuto. Edini izhod iz vseh težav pa se »lasi: Več delati! Drugi govornik je bil berlinski odvetnik Roth. ki je predlagal: Ustanovi naj se v zvezi z gospodinjskimi društvi posebna organizacija, v kateri bo odvetnik vsak dan sprejemal ovad be proti oderuhom in pretiranim cenam. Enkrat na teden naj bi se vse ovadbe proučile in utemeljene odstopale državnemu pravniku. Sprejeta resolucija zahteva: Vlada nastopi proti verižništvu in naj najstrožje kaznuje prikrivalce blaga in špekulante z devizami. Blago in devize naj .se zaplenijo. Cene naj se navajajo doma izključno v markah. Nove koncesije za zabavišča in lrrčme naj se ne izdajajo. Izzivajoč luksus naj se kaznuje. Oderuhi in naviialci cen naj se imenoma izroče javnemu zaničevanju. Na vsako ovadbo naj se uradu je nemudoma še isto uro. Za vsa živila naj se zniža tovornina in na pošti naj se zniža pošt nina za zavoje z živili. Preskrbe naj se takoj vagoni in vozovi za prevoz krom-
Himen. V Tržišču na Dolenjskem se I pirja. sadja in kuriva. Tovarne za slad-
ke prošli pondeljek tamkajšnji trgovec gospod Joško Prijatelj poročil z gospodično Marijo Lindičevo iz Tržišča. Bilo srečno!
* Imenovanja v državni službi. Pri pokrajinski monopolski upravi za Slovenijo so za inšpektorje imenovani naslednji višji kontrolorji: Tome Ivo, Segvič Peter Fortunič Štefan. Hladkv Karol: za višje kontrolorje kontrolori: Babnik Ivan. Golob Franc. Aleš Franc, Grčar Pavel in Zelenik Franc; za kontrolorja oficial: Jelčič Cvetko; za oficiale: asistenti: Lojk Bernard. Logar Viktor, Petrovčič Anton, ^elkavrh Stanko, Lindtner Pavel, Vizjak Srečko; za asistente: praktikanti Zalar Franc, Beltram Hugo, Merše Franc, Rav-nihar Anton. Dalje je imenovan za ofi-ciala strokovni mojster Debeljak Jakob in za asistenta Zagradnik Ivan ter za ofi-ciala uradni sluga Kržan Josip. V višjo stopnjo so pomaknjeni oficiali: Lojk Josip, Zalesjak Henrik in Žlajpah Anton.
* Nove odredbe o taksah. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Finančni zakon za leto 1922/23, ki izide v »Uradnem listu*, vsebuje tudi nekatere nove odredbe o taksah. Zvišana je: taksa za družbene delnice ali akcije, ako se glase na ime ali firme, od 2 na 3 odst., ako se pa glase na prinosnika od i na 6 odst. od nominalne vred-
kor naj dobe nemudoma premoga, koksa in apnenca
* Kako se pri nas ustvarjajo «alere», Kakor znano je bil lani imenovan za upravitelja velikega državnega posestva Belje, nekdaj last Friderika Habsburga, bivši minister Anton Kristan. Imenovan nje je dvignilo mnogo političnega prahu, ker je bil g. Kristan eden izmed ustano viteljev in voditeljev soc. dem. stranke, V .stvarnem oziru se je pokazalo, da je finančni minister z imenovanjem g. Kristana zadel temo. Nesposobni upravitelji so preje v Belju tako gospodarili, da je bilo posestvo pasivno, in da so ga skoraj npropastili. G. Kristan ie v Belju vpe ljal red in vzorno gospodarstvo s pomoč jo cele vrste strokovnjakov, med katerimi zavzemajo Slovenci prvo mesto Za časa njegovega upraviteljstva se je prejšnji deficit spremenil v velik profi-cit, ki znaša nad 60 milijonov Din. Med upravo Belja in finančnim ministrstvom je prišlo opetovano do diferenc administrativnega značaja. Reducirati se »dajo ti spori na formulo: boj med birokratiz-mom in načeli gospodarske smotrenosti. Iz teh diferenc se je razvila »afera*, ki je bila v gotovih listih prikazana tako, kakoi da gre za razčiščenje slabega go-
ima tudi svojega župana ter zaradi važ-lih gospodarskih vprašanj, so izostali že od dveh odborovih sej klerikalni odbori niki, katerim so se pridružili tudi odborniki JDS. NSS in SKSstranke. Ker imajo socialdemokrati od 32 odbomiških mest le 14, je sklepčnost pri odsotnosti ostalih trajno onemogočena. Okoliški občini preti gerentstvo. Vsekakor bo treba trezno preudarni, ali kaže pri tako veliki občini, ki mora v kratkem času izvršiti celo vrsto važnih kulturnih (okol. šola) in socialnih nalog, dati vajeti iz rok in se zadovoljiti z gerentstvom, ki more reševati le tekoče zadere.
*	Protestni shod zaradi nevzdržnih razmer na železnicah se vrši v petek dne 6. oktobra 1922 ob 10.15 dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Shod sklicuje Zveza industrijcev v sporazumu z ostalimi gospodarskimi organizacijami, da pojasni javnosti silno nevar nost, v kateri se nahajamo zaradi grozeče prometne katastrofe. Glavni refe-
bo imel generalni tajnik Zveze industrijcev g. inž. Šuklje.
*	PovodenJ v Celju. Vsled velikih nalivov od petka na soboto so Savinja in njeni stranski dotoki celjske kotline tako silno narastli, da so preplavili celo predmestje ob Ljubljanski cesti in v Gaberju. Šole so morale predčasno pustiti mladino domov, ker je obstojala velika nevarnost za preplavljenje. Voda je zahtevala tudi mnogo gmotnih in r neposredni bližini mesta človeško žrtev. V potoku Koprivnici je utonil železniški delavec Fazarina. Utopljenca so našli pri Maksimilijanski eerkvi, kjer so ga potesrnili na suho. Savinja ie odnesla mno go lesa, utico in tudi utopljeno kravo je nosila voda. V Voglajni je pa plaval prašič in čebelnjak. Cez 24 ur je voda sicer vidno padla- a videla so se na raz nih krajih še cela jezera.
*	Grozna nesreča. Iz Bovca poročajo o grozni nesreči, ki se ie pripetila pri raz-streljevanju municije. Fantje, ki so ime-
nalog razstreljevati municijo v Plani. Dupli in okolišu, «o znosili skupaj 120 komadov municije v 20 metrov dolgo »kaverno*. Skrili so se v neko barako. Ko je municija eksplodirala, je raznesla »kavemo* in del hriba, ki se je vsul na barako. Dva fanta sta bila do smrti zmeč kana, trije pa težko poškodovani.
*	Svojo ženo umoril. Peter Saehemigg najemnik iz Kaplje v Dravski dolini je naznanil orožniški postaji, da mu je nekdo, med tem ko je bil v cerkvi, umoril ženo in mu ukradc-l 8000 kron denarja, nove čevlje in veliko usnja. Sachernigg je trdil, da je morilec najbrž« isti, ki je hotel prejšnjo noč vlomiti pri sosedu Čumanu. In res se je izkazalo da je bil isti — namreč Sachemiffg sam. Sachernigg pri orožnikih nikoli ni bil dobro za pisan, posebno še. ko je leta 1919 vlomil v domačo orožniško postajo in nato pobegnil v Avstrijo. Orožniki so pregledali njegovo stanovanje in našli pod streho v žitu oprane hlače, ki pa so bile še vedno okrvavljene, v kupu žita so bili čevlji in usnje ter drog * katerim je bilo vlomljeno pri sosedu Čumanu. Sachernigg je bil izročen maribor. sodišču.
*	Neuspela konjska tatvina. Posestniku Matiji Kodela v Glincah je hotel ne znan človek odvesti konja, toda pravo časno ga je v hlevu zasačil domači hlapec Jernej Pušanc. Neznancu je vendar uspelo, da se je izvil iz hlapčevega objema. a. Pušanc mn ie otel delavsko knii-žico, glasečo se na ime Ivan Gričar. Doslej sra še niso iztaknili.
*	Žepni tatovi so zopet na poslu. Fn tak prijatelj globokih žepov je ukradel delavcu Martinu Kužmu listnico s 1400 kron. Delavcu Francu Purharju na je v gostilni Petkovšek zmanjkala listnica t 800 kron.
*	Drobne vesti. V Grobelnem v celjskem okraju se je neznan uzmovič vtihotapil v stanovanje gostilničarja Josipa Kimlja ter ukradel zlato uro t ovrat no verižico, zlat prstan in zlato drobno verižico. Kimelj ima 15.000 kron škode. —Trgovcu Antonu Cerarju je bila v vlaku ukradena listnica, v kateri Je imel 4400 Din in ček ljubljanske kmečke po-
G. PL\VŠIČ O NAŠEM IZVOZU IN UVOZU.
Pomočnik fin. ministra g. Dušan Plavšič je imel v nedeljo v Zagrebu. v pondeljek v Ljubljani konference z zastopniki gospodarskih krogov ter je pri tej priliki Izvajal med drugim tudi to-le: Današnje nastojanje za zboljšanje dinarja je dobro zamišljeno in bo imelo trajne uspehe. Od prvega obroka Blerovega posojila, ki je znašal 30 milijonov se je uporabil del za oskrbo uvoznikov s tujimi devizami. Tako se bo postopalo tudi z ostalim delom dolarskega posojila, ki ga bo treba pretvoriti v dinarje, kar se bo vršilo sukcesivno na naših borzah, da bi se tako dajal našim pridobitnikom ves primanjkljaj deviz za izvoz. Na ta način smo za več mesecev preskrbljeni s potrebnimi devizami. Akcija, ki se danes vrši, gre za tem, da bi se videlo kako se gospodari z dinarjem, kako se drži napram njemu inozemstvo, in zakaj je bil dinar do nedavno še tako malo vreden. Dinar je padal poprej edino za to, ker se ni nihče brigal zanj. Vsled napačnega tolmačenja neke točke Pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami so odbori pri Narodni banki bili pravzaprav sami iabrikanti uvoznih dovoljeni, s čemer se je omogočilo kupičenje in podraževanje blaga. Nasprotno so mnogi izvozniki, ki bi nam morali kriti potrebo deviz za uvoz, manipulirali s ponarejenimi fakturami, samo da bi se izognili oddajanju deviz. Dokazano je tudi, da so nekatere velike tvrdke kupičile velike količine plačilnih sredstev v inozemstvu. vsled česar so državo dvojno oškodovale: pri carini in pri oddajanju deviz. Pri tem igra veliko vlogo tudi slab, neurejen promet. Tudi to se .ie zelo izkoriščalo v škodo dinarja. Orehi izvoznikov in uvoznikov težijo tudi banke, ki se dostikrat niso brigale za nič drugega, kakor za to, kako bi čim bolj izkoristile nastalo koniunkturalno situacijo. V devizni politiki je vladala prava zmešnjava in je bilo treba napraviti red Dajanje dinarjev v inozemstvo za potrebe našega uvoza je bilo treba začasno ustaviti. Ogromno izdajanje uvoznih dovoljenj je uničevalo našo trgovinsko bilanco. Zato so se takoj ustavila jamstvena dovoljenja ter se sestavlja statistika, koliko rabi naš legalni uvoz inozemskih plačilnih sredstev in koliko ie potrebno uvoza, vse v svrho da se dobi prava slika o gospodarskih potrebah. Tako se nahajamo v prvi etapi urejevanja naše de vizne politike.
V kratkem se bo tak pravilnik izdal, da se v deviznem prometu doseže potrebna jasnost. V kolikor se more doslej iz podatkov ugotoviti, ie potrebno, da za daljši Č2S omejimo naš uvoz, ter da storimo vse potrebno, da se zviša izvoz in poveča produkcija. Imamo majhno, toda zelo izrazito industrijo, Velika sejma v Zagrebu in v Ljubljani sta nam pokazala mnogo, o čemer niti vedeli nismo, da sami imamo in produciramo. Zato je neobhodno potrebno, da našo industrijo podpiramo in da se oskrbujemo doma. Uvozniki naj dajo podatke o svojih potrebah, kar naj store tudi produ-centi. Omejevanje uvoza se ne nanaša na sirovine ali polfabrikate, ki so potrebni naši industriji, toda pri izdajanju deviz za uvoz moramo v prvi vrsti kriti potrebe naše produkcije. Pri izvozu prihaja v poštev 5 — 8 panog. Ce jim olajšamo izvoz, bi nam mogle te panoge osi-gurati plačilna sredstva in izravnati trgovinsko bilanco. Z zastopniki vseh teh panog bo Plavšič, kakor je izjavil, stopil v kontakt. Uspehi naše žetve so po zanesljivih podatkih poljedeljskega ministrstva mnogo boljši, kakor se je sprva mislilo. Za izvoz se bo moglo dati na razpolago kakih 150 — 200 tisoč vagonov in to takoj, čim se oskrbe pasivni kraji s hrano. Češpelj bomo mogli izvoziti okoli 6000 vagonov pod ugodnimi pogoji. ker so češplje v Kaliforniji, Franciji in Rusiji slabo rodile.
Nadalje je predlagal Plavšič komiieju ministrov, naj se ustanovi medministrski gospodarski odbor, katerega bi izpolnili zastopniki vseh strank. Ta odbor bi vsako leto poročal narodni skupščini o gospodarskem stanju v državi.
Kar se tiče dinarja, je izjavil g. Plavšič, moremo na ta način pričakovati stal no
narja odgovarja približno njegovi notranji efektivni vrednosti. Kadar bomo dinar dvignili na 8 in pol švicarskega
= Sadna razstava v Celju, ki je bila
določena za 8. do 15. oktobra, se zaradi prekratkega roka odloži za 14 dni. Otvoritev razstave bo nepreklicno v soboto dne 21. oktobra trajala bo pa 4 dni, torej do vštetega 24. oktobra. Prijave za razstavo se sprejemajo še nadalje in sicer do dne 15. oktobra. Sadje m drugi predmeti, ki so namenjeni za razstavo, morajo biti v Celju najkasneje do dne 18. oktobra zvečer. Prijave in sadje za razstavo naj ?e pošilja na naslov: »Ožji odbor za sadno razstavo v Celju*, Opozarjamo sadjarje, da se v čim obilnejšem številu udeleže razstave, ki naj pokaže svetu, kaj premore Slovenija zlasti z ozirom na lepo in trpežno zimsko sadje. Posebnega pomena bo razstava za večje sadne producente. ki imajo zlasti leto*s veliko sadja na prodaj. Razstavni odbor bo ukrenil vse potrebno, da privabi na razstavo tudi zunanje sadne trgovce in jim nudi priliko, da si ogledajo kakšno sadje lahko dobe pri nas, v kolikih množinah in da se prepričajo, kako ga znamo pripraviti za izvoz. Kdor količkaj more. naj pošlje na razstavo sadje, vloženo v predpisano posodo, kakor bi bilo pripravljeno za odpošiljanje. Sicer pa opozarjamo vse razstavljale, da se kolikor mogoče ravnajo po programu, ki je bil objavljen v »Slovenskem sadjarju* št. 7—8 in po drugih časopisih.
= Licenciranje bikov. V zm. zak. o pov. zdigi reje goveje živine vabijo se oni posestniki, ki rede bike za plemstvo tujih krav in telic, da jih naznanijo mestnemu magistratu (Gospodarski urad) do dne 5. oktobra 1922. Naznanjeni biki, katerih posestniki bivajo v mestnem okolišu ljubljanskem, se bodo na njihovem dvoru pregledavali dne 28. oktobra leta 1922 ter obdarovali oni. katerih biki bodo najboljši. K temu se pripominja, da se nelicencevani biki ne -sinejo spuscati za plemenitev tujih krav in telic m ee bo vsak prestopek strogo kaznoval.	.
= Devize in valute za uvoz. Generalni ni inšpektorat ministrstva financ je brzojavno obvestil devizne odbore pn Narodni banki, da izide novi pravilnik za promet z devizami in valutami v nekaj dneh. Dotlej smejo devizni odbori izdajati odobrenja edino le za dokazana dospela plačila robe, naročene pred drugim »eptembrom. Devize za pozneje naročeno blago se ne morejo nikomur dovoliti, samo'primere neodložne potrebe-indu«nje za vzdrževanje dela bodo odbori odstopali v reševanje generalnemu inšpektoric Zabrana izvoza papirja iz Češkoslovaške. Češkoslovaška vlada je b 1. okt. zabranila izvoz papirja.	__
Borza
Zaereb devize: Dunaj 0.0845 — 0.0895, Berlin 3.51 - 3.81, Budimpešta ->45 — 2.75, Bukarešta 42.25 — 43. is, Milan 271 - 275, London 27&90 --283.90, Ne\vyork 63.50 - 64.n0, Pariz 487 50 _ 487.50, Praga 196-50 — 199.50, Švica 1190 — 1200, VaTŠava 0.90 — 1, valute: dolarji 62, avstr. krone 0.0815 -0 0915, češke krone 193.50 - 196.50 funti 275.40, franc. franki 477.50 - 482.50, madž. krone 0.275, nemške marke 3.75, leji 39.50 — 42.50, lire 267 — 271. Banka za trgovino in obrt 60 — 62. Brodska banka 63 — 66. Hrvatska eskomptna banka 158 — lol. Jadranska banka 400. Ljubljanska kreditna banka 210. Slavenska banka 102.50 — 106 Praštediona 1080 — 1090. Rečka pučka banka 105. Slovenska eskomptna banka 176.25. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 120 — 125. Narodna šumska industrija 86 — 90. Našička industrija drva 110 — *15. Gutman 342.50 — 345. Slavonija 115.
moremo na ta način pričakovati stal- j ^"efika premog, družba 285 - 300. naraščanje. Vrednost današnjega di-J praga devize: Berlin 161 — 181, Curih 588.50 — 591.50, Milan 133.75 — 135.25, Pariz 238.75 — 240.25, London 138.50 — 140, Newyork 31.10 — 31.50,
santima, bomo nekaj časa držali ta po-; • . 43 43 50> Sofija 19j)5 _
InSnl lrnv Ki n<«n>1n nnrir^lMiA rrfO '»O!/"» i	®	_ _ _____m 4 o tf__;____
ložaj, ker bi naglo naraščanje ogrožalo
interese naših pridobitnikov.
G. Plavšič je zaključil svoj eksjjoze z osvrtom na politični in gospodarski položaj v Mali antanti in sploh v Evropi.
spodarstva v Belju. Pred nekaj dnevi je
bil s Beliu sam finančni minister c oa- iioalnice xa 150.000 kron-
HMELJ.
Češkoslovaški hmeljskl trg. Iz Zat-ca poročajo: Pretečeni mesec je bilo ži-, vahno nakupovanje hmelja na deželi. Največ so nakupovali trgovci iz Nemčije in švicarske pivovarne. Producenti so prodali po neki cenitvi že 15.000 starih stotov (po 50 kg) letošnjega hmelja. Zadnje dni se je tržil hmelj po 400 do 550 Kč za 50 kg po kakovosti. Lanski hmeli se plačuje po 250 Kč za 50 kg. Cene so tekom meseca septembra precej nazadovale, največ seveda vsled visokega stanja češkoslovaške valute in pa vsled povoljne hmeljske letine.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški žitni trg. Dne 2. t. m. so
aetirali v kronah za 100 kg postavno baška odnosno vojvodinska postaja: pšenica 1500 — 1600. rumena koruza 1400
' 19 45 Dunaj 0.0412 — 0.0512. Varšava 1 o.31 ^ 0.41. Budimpešta 1.2250 - 1.3250, valute: nemška marka 1.6750 — 1.8750, švic. franki 586.50 — 589.50, lire 132.75 _ 134.25. franc. franki 234.75 — 239.25, funti 137.50 — 139, dolarji 31.30 — 31.70, dinarji 42.25 - 42.75, levi 19.05 - 19.45. avstr. krone 0.0412 — 0.0512, poljske marke 0.31 — 0.41, madž. krone 1.2250
—	1.3250.
Curih: Berlin 0.29. Newyork 536, London 23.56, Pariz 40.60, Milan 22.85, Praga 16.80, Budimpešta 0.2150, Zagreb 1.8250, Bukarešta 3.15, Varšava 0.06, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.007„.
Berlin: Italija 8039.90 - 8060.10, London 8269.65 — 8290.35. Newyork 1885.14
—	1889.86. Pariz 14.307.05 — 14.342.95, Švica 35.215.90 - 35.304.10, Dunaj ■> 6"50 — 2.6450, Praga 594.255 — 595.745. Budimpešta 73.90 — 74.10, Sofija 1123.55 — 1126.45, Bukarešta 1100, Zagreb 2550.	_
Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Lastnik hi Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Liubllanl.
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman.
xxm.
Dolg, neznaten ovitek s skrbno pisanim naslovom. Anonimno pismo! Specijaliteta zakopanska.
,Dobrohoten prijatelj', je svaril mater pred umazanim razmerjem sina, ki je ,zašel v mrežo pustolovk«'. Ta dama se ,ne ženira vpričo svojega otroka razkazovati svojo sramoto in prirejati nočne izprehode ob luninem svitu in štariindvajseturne izlete . • •'
Gospa Poržicka ni verjela anonimnemu psmu. Toda poznala je svojega tina, vedela, da je živa slika svojega očeta. Vedela, je, kakšen čar in koliko milino ima v sebi ta vrsta moških. S kakšno otroško prisrčnostjo in ljubeznjivostjo zna obdati žensko, ki jo je — četudi morda samo mimogrede in hipno vzljubil , . . Vedela je, da- je ta vrsta moških najopasnejša otrplim sr-eem, kakršno je srce Tuske.
«Ta človek ne more niti trenotek ostati sam brez drugega srca, ki ga mora ogreti zase, četudi le z bliskovito iskrico ... Ali ni to tudi moja krivda?* ...
Odprle so se duri in v sobo je planil Poržicki, ves obložen s paketi. Prinesel je fenacetina iz lekarne, šunke in različne malenkosti.
»Evo, to je vse, kar ima Zakopane!* je vzkliknil in položil materi na kolena rdeč zavitek. Pogledal je Por-žicko in v tem hipu je vedel, da se je «nekaj» zgodilo.
Dala mo je anonimno pismoj »Kaj se godi?* je vprašal, ko je pre-Sital pismo. »Nikdar nisi z menoj govorila o takih stvareh. Čemu je moja starica sedaj premenila 6vojo taktiko?* Poržicka je povesila oči. »Sama ne vem. čemu delam sedaj to izjemo . . . Hotela bi, da pismo laže.* Poržicki se je obrnil k mizi. Razvil je pakete, ki jih je prinesel s seboj. Ni pogledal materi v oči.
»Pismo laže:* je dejal končno in lahno skomizgnil z rameni. »Laže?*
»Seveda. Med menoj in gospo Že-brovsko ni ničesar, razim prijateljstva. Ta glupa klepetulja se hoče maščevati na ta način.*
Toda gospe Poržicke se je mahoma polotila bojazen za to ženo in tega otroka, ki sta bila v nevarnosti. Dvignila je svoj splašeni pogled k sinu: »Lulu!»
»Kaj je, mamka?* »Ali W ne bilo dobro, da odpotu-ješ?» «Jaz? Čemu?* »Bojim se!» «Zame?»
»Ne! O, ne! Za Tusko — in Pito!* »Ali ne boj se, mamica! Sicer pa odpotujeta te dni.* «Hvala- Bogu!* se je oddahnila. »A sedaj vzemi fenacetin in lezi malo. Meni pa daj pismo! Vrnem ga go-spej Warchlakowski. Treba dati Cezarju, kar je Cezarjevega.*
«Bclje bi bilo, da ne storiš tega. Nadaljevala bo svojo osveto.* »Kaj me briga!»
»Mogio bi postati Tuski in njenemu možu neprijetno.*
»Njenemu možu? Ako je Častit človek, se ne bo menil za tako opravljanje.*
Njegov rias je bil nekam negotov. Čutiti j« bilo, da sam prav ne veruje tega, kar govori. Hodil je še nekaj časa po sobi semintja, potem je sedel na kolo in se odpeljal v mesto . ; .
Proti večeru je slišala gospa Poržicka, kako hodita Tuska in njen sin po cesti in se šepetaje razgovarjata. Besed ni razumela, ali sam zvok jo je vznemirjal. Urno je vstala in je šia pred hišo. Toda oddaljila sta se. Izginila sta. med bruni, ki so bili naloženi za stavbo nove koče. Smejala sta se in govorila, potem je zopet vse utihnilo. Oči gospe Poržicke so se navadile teme. Zagledala je sina in Tusko. naslonjena na tram: skoraj tesno drug ob drugemu sta šepetala.
»Mati božja, varuj ju!* . .
Na nebu so ee vžgale zvezde. Od sveže pokošene trate je zadišalo po mrvi.
Poržicki so padle roke ob bok. Žalostna je stala v temi. »Kaj početi?* . . . Nagio jej je segla drobna ročica pod roko. Mala postavica se je pri vil a plaho k njej, kakor cvetka, ki jo je prignala vihra.
»Ali vas nič več ne boli glava, gospa?* je vprašala Pita.
Poržicko je prevzela velika tuga. Objela ie deklico in jo ogrnila s polovico svoje pelerine.
»Ne, Pituška . . . glava me ne boli. Ali ; i .»
Zdrznila se je . j -. Cemu bi mučila otroka? —
Toda Pita je izpod ogrinjala dvignila k njej svoj bledi angelski obrazek: »Žalostni ste?* je 'vprašala. »Da, Pita, žalostna sem!* Dekletce se je tesneje privilo k svoji novi prijateljici in je začelo ljubez-njivo kramljati:
»Ali naj vam pokažem Veliki voz na nebu? One tri zvezde, to je oje ... in tukaj so kolesa . . . prosim, poglejte!* Gledali sta v nebo, in zdele se je. kakor da se blesk nebeških luči zrcali v njunih čistih očeh.
XXIV.
Bivanje gospe Poržicke v Zakopanem je vplivalo kakor srebrn, osvežujoč vrelec. Zlasti Pita se je dobro počutila v njeni bližini. Nekako odpočila se je pri tej blagi ženi: biti je smela otrok, malo dekletce, ki je rado sedlo v naročaj in poljubljalo roko. ki je gladila njene zlate laske. Od izleta k Morskemu očesu je bila- Pita kakor izpremenjena. Iz njenih modrih oči je gledala globoka melanholija. Čutila se je osamljeno in izobčeno iz zveze, ki je obstojala med Poržickim in materjo. In to jo ie žalostilo. Zato je vsa njena duša hitela h gospej Poržicki. katere topla, iz srca prihajajoča nežnost je tako pomirjevalno vplivala nanjo . . .
Gospa Poržicka se je odpravljala na pot. Zbrali so se poslednjikrat na verandi pri Tuski.
»Jutri odhajate že. gospa? Me s Pito pa morda pojutranjem, kdo ve?* je dejala Tuska neprisiljeno.
Poržicki se jej je za zrl gloDoko v oči. Ni mogla vzdržati njegovega pogleda. Srce se jej je stiskalo v misli, da bode morda v resnici morala odpotovati.
»Oh! Ostati! Ostati za vsako ceno'.* je vzdihnila sama pri sebi.
Vedela je, da jej gmotni položaj ne dopušča tega. Ko bi ne bilo Pite, bi živela od žemelj in mleka-, samo da bi mogla čim dalje ostati tu. In nekako jezna se je ozrla po deklici, ki je sedela zlovoljna. zgrbljena in takisto otožna.
»Pita, gotovo se veseliš, da vidiš kmalu svojega papacka?* je vprašala gospa Poržicka.
Pita je zardela, pogledala mater in molčala. Kadarkoli je omenila Poržicka »papačka*, je bilo vse tiho, kakor bi angel molka letel preko njih.
Vendar je čutila gospa Poržicka. da je ta odsotni soprog glavna oseba drame, ki se odigrava tu. Sinovo vedenje io jo vedno bolj vznemirjalo. Lulu je izgubil humor in domišljijo; postajal jo zamišljen in je neprenehoma krožil okoli Tuske.
»Ubogi gospod Žebrowski!» je vzdi-hala Poržicka, »uboga Pita!*
Od polja sem so prihajali zmešani glasovi. Solnce je naglo zahajalo. Še enkrat se je srebrno zasvetilo v valovih. potem je izginilo. Gore so se pokrile z megleno tančico. V daljavi je bilo čutiti dež. Po poti iz mesta je prihajal pismonoša h koči Obidotvske.
»Brzojavka!* _ ^Za koga?*
(Dalje prihodnjič.)
Objave
*	Napredno gospodarsko in politično društvo za vodmatski okraj v Ljubljani priredi v nedeljo zvečer, dne 8. t. m., vinsko trgatev v korist svoje javne knjižnice. Za zabavo in telesne potrebe bode v največji meri skrbljeno. Napredne Ljubljančane uljudno vabimo na poset. Odbor.
*	Družba sv. Cirila in Metoda svojim podružnicam. Prejeli smo: Veliko je še Ciril-Metodovih podružnic, od katerih še do danes nismo prejeli ne izkazov odborov, niti računa. Vse tiste prosimo in opominjamo, da skličejo občne zbore, izvolijo odbore in poberejo še pred zaključkom leta članarino. Poučene so po večini vse naše podružnice o velikem pomenu, ki ga ima naša družba, ter tudi o ogromnem delu, ki ga vrši. Zato pričakujemo z vso zanesljivostjo, da bodo podružnice zopet pričele plodonosno delovati ir korist in blaginjo našega celokupnega naroda. Družba apelira na narodno zavest in rodoljubno požrtvovalnost vsega narodnega občinstva. Dela je mnogo, delavci kje ste?
*	J. N. A. D. vjadran* v Ljubljani javlja . svojim članom, da bo gospodarska zadruga J. N. A. D. «Jadrana» otvorila menzo v Akademskem kolegiju v Ljubljani okoli 20. oktobra. Vsak tovariš mora plačati celo hrano, ki bo stala okrog 38 K dnevno. Rok za vlaganje prošenj za sprejem v Akademski kolegij je določen do 10. oktobra. Glede vlaganja prošenj za štipendije univerza še nima nobenega navodila, upamo pa, da se v najkrajšem času zgodi. Višina štipendij je normirana na 200 Din mesečno, višina podpor je še negotova. Štipendijo in podporo dobijo dijaki, katerih roditelji ne plačajo več nego 30 Din neposrednega davka ter ustrežejo študijskim zahtevam. Vse potrebne listine za priloge naj prinesejo tovariši s seboj, k inskripciji. Glede vseh natanjkosti se obrnite direktno na »Jadran*, Tomanova ulica 3.
*	Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 3. novembra 1922 ob osmih zjutraj. Prošnje, ki naj bodo pisane na celi poli, naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra y Tokah izpraševalne komisije. Odgovor na prošnjo dobe le oni kandidatje in kan-didatinje, ki k Izpitu ne bodo pripuščeni.
*	Cirkus Henry v Ljubljani nam sporoča, da je zastopnik uprave cirkusa odpotoval v Berlin po nove atrakcije, kakršnih se v Ljubljani še ni videlo. Publika lahko pričakuje najlepši uspeh. Program se naknadno objavi. Največja senzacija v Evropi!
*	Sokolsko društvo v Vojnika priredi V nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. v posojil-nični dvorani v Vojniku vinsko trgatev z uprizoritvijo burke v 2. dejanjih s petjem »Pogodba*. Prosta zabava, volitev krasotic, amerlkanska ženitev, šaljiva pošta in ples. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ne v Ameriko
Po vojni se je ponovilo izseljevanje v Ameriko, zlasti v Zjedinjene države ter se stopnjevalo tako, da so začel«, mnoge ameriške obrtne in delavske organizacije svariti in omejevati pritok priseljencev. Danes se natančno določa, koliko priseljencev na leto odpade na posamezno državo. Število je torej omejeno. Nadalje se morajo sorodniki ali znanci v Ameriki pred ameriškim notarjem zavezati, da bodo skrbeli za obstanek novega priseljenca. Enako mora priseljenec svoji pro-Ttji priložiti notarsko potrdilo, da je pri-»ljer.ee neoporečen (nekaznovan), da ja zagotovljeno eksistenco v Ameriki J da novi domovini ne bo v breme. Šele nato dobi izseljenec vizum na potni list 'i ameriškem konzulatu. Število izse-
ljencev se sme za vsako državo pomnožiti le za 3 odst. na leto. Tako n. pr. se sme letos iz Avstrije izseliti v Ameriko le 7451 oseb; več kot polovica jih je že prosilo za dovoljenje izselitve.
Leta 1922 se je izselilo v Ameriko največ oseb iz Britanske, t. j. 77.342 oseb: iz Nemčije 67.607, iz Italije 42.057, iz evropske in azijske Rusije 21.613, iz Poljske 21.076, iz Švedije 20.042, iz Češkoslovaške 14.357, iz Norvegije 12.202, iz Rumunije 7419, iz Jugoslavije 6426, Francije 5729, Ogrske 5638, Švice 3752, Grčije 3294, Portugalske 2465, Belgije 1563 in Španije 912.
Danes je težko dobiti zaslužek v Ameriki. Poprečno zasluži delavec, ki mora trdo delati, po 35 dolarjev na teden. Prehrana ga stane poprečno 20 dolarjev na teden. 15 dolarjev mu ostane za stanovanje, obleko, obutev, luč, kurjavo, vožnje in drugo. Če strada lahko prihrani, a se s tem uničuje, da tem preje umrje. Ako bi ljudje doma več delali in skromneje živeli, bi imeli lahko iste prihranke, a bi dalje živeli. V Ameriki morajo delati naši ljudje najtežja, najgrša in najbolj nevarna dela; doma si delo izbirajo. V Ameriki so stavke in izpori na dnevnem redu in takrat se pristradani in s težko muko pridobljeni prihranki naglo porabijo. Marsikdo pisari domov vesela in bahaška pisma, pošilja denar in vabi še svojce k sebi. A kmalu se kolo obrne in iz glorije postane tragedija. Kdor hoče marljivo delati, kdor ne pijančuje in zapravlja, izhaja doma najbolje. Zato: ne v Ameriko.
Stavbeni prostor
večji, ob Dunajski cesti, blizu železniškega tira, pripraven za tvornice, skladišča ali draga industrijska podjetja, se proda. Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 3.	3386
Darujte za Ciril-Metodovo družbo!
Pletene jopice
rokavice, nogavice
po najnižjih cenah
w	pri
A. Sinkevic nssl. K. SOSS «/n
Ljubljana, Mestni trg 19.
ataaaj« 4» CO ba«adl Oln. 3*—, r»klh aadaljnjlh S boiedl 1 Din. — Trgov«« oglaal, dopisov««!* «»• praml6nln« do 20 besadl o Oln, vaaklh BidjII^Ih S bo«odi S Din. — PlaJa •• «apr«l. (Lahko tudi * cnamkah.) Na vpraianj« aa odgovarja le, ako la vpraianju prlloiana tnamka za odgovor. ——
Železniški uradnik,
samec, išče mesečno sobo. Dotični bi mogel preskrbeti premog in drva. Ponudbe na upravo - Jutra ^ pod »Miren stanovalec«. 3405
Šofer-mehanik 3379
z dobrimi izpričevali, išče mesto. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod <A. L.» na upravo »Jutra*.
Sobarico
3389
Mirna, tiha, starejša zakonca brez otrok iščeta mesta hišnega oskrbnika s sta novanjem v Ljubljani ali v bližini mesta. Ponudba na upravništvo »Jntra« pod »Hišnica*.	3409
Sukno
za protnenadne in športne obleke
v bogati izbiri 84/n
a.SE.ShobernLSo
STAMPinr ANT.ČERNEm
LJUBLJANA
vratnike,
zapestnice, srajce, baiist-bluze
kakor druge pralne obleke pere in svetlolika tovarna
Jos.Reich, Ljubljana
Sprejemališče:
Selenburgova ulica št. 4.
Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje,
liovo mesto.	3
in gospodično k dvema otro-j koma (4 in 9 let) se sprejme. Vegova ul. 2/L, levo.
Odvetnik dr. Alojz Goričan
je otvoril v Celju odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni g. dr. Karla Laznika v Prešernovi ulici štev. 3. 3403
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preskrbna mati
Marija Gostiša
posestnica na Kalclh
dane6, dne 3. oktobra ob 10. uri dopoldne po kratki, a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb zemskih ostankov predrage nam rajnke se rrši v četrtek, dne 5. oktobra ob 4. nrl popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatec.
Nepozabno rajnko priporočamo v blag spomin in molitev.
Kalce, dne 3. oktobra 1922.
Gospodična, 3397
vešča strojepisja, stenografije, knjigovodstva in korespondence, išče službe. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj*.
Pisalni stroj 3400
• Remington*, model 10, s slovensko abecedo, nov, še ne rabljen, se proda. Cena po dogovoru. Ponudbe pod «Re-mington* na upravo »Jutra«.
Bukova drva 3393
prodaja po ceni K 110'— za 100 kg franko vagon na Šent-janžki železnici. Franc Knez, pošta Tržišče, Dolenjsko.
Gramofon,
prvovrstni, z 42 ploščami (opera, opereta, ples, kuplč) prav ceno prodam. Naslov t upravi »Jutra*. 3398
25 delnlo
Slov. trg. deln. družbe prodam. Ponudbe pod »Delnice* na upravo »Jutra*. 3399
Lovskega psa 3375
(tičarja), poldruga leto starega, čistokrvnega, prodam po nizki ceni. Naslov pore uprava »Jutra*. 3375
Zamenjam stanovanje
z dvema sobama, v sredini mesta s sličnim ali z jedno sobo v bližini središča mesta. Naslov pove uprava »Jutra*.
3385
Soba s hrano
se odda takoj enemu, oziroma dvema gospodoma ali gospodičnama. (Poseben vhod, električna luč.) Naslov pove uprava <Jutra». 3401
Državni uradnik
išče meblirano sobo v sredini mesta s 1. novembrom. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »990». 3402
Ha hrano ln stanovanje
se sprejmeta dve boljši gospodični. Poljanska cesta 13, II. nadgtr., desno. 3406
Soba
3408
se išče za gospoda proti dobremu plačilu. Ponudbe je nasloviti na poštni predal št. 102.
Ena do dve sobi,
prazni ali met liram (z dvema posteljama), tudi na periferiji,
se iščeta. Ponudbe pod <Čebo-slavija* na upravo »Jutra*,
Trgovski lokal
se takoj vzame v najem, če mogoče opremljeno, eventu-elno se prevzame tudi srednja zaloga. Naslov pove uprava »Jutra*. 3385
Velika hiša, 3388
pripravna za večjo trgovino ali kako podjetje, z obsežnim dvoriščem v Ljubljani, v sredini mesta, se proda. Poslopje je v dobrem stanju, ne dolgo kar zidano. Cena dva milijona dinarjev. Kupec naj pošlje svoj naslov na upravo »Jutra* pod »Velika hiša*.
Lepo posestvo,
ki leži v Št. Juriju ob južm železnici, par minut od postaje, je naprodaj. Vse njiv« in travniki so tik ob trgu, ob cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo zidana ter obstoji iz dteh sob, kuhinje, pritikline ter kleti. Zraven zidan hlev z velikimi prostori, poljedelski stroji itd. Nadalje lep sadonosnik z različnimi vrstami sadja. Takoj za domom se razprostira krasen gozd z samim debelim lesom, smrekami, hrasti, bukvami itd. Posestva je okoli 16 oraloT. Kedi se lahko 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da si ogledajo po- estvo tekom 14 dni. Cena eden milijon 600.000 K. Franjo Štante. Nova vas, St. Jurij ob južni železnici. 3299
l| bjuuljiinu,
ob Dolenjski cesti
izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: koranitom, eternitom, škalco. opeko, lepenko, lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila raznih starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. — Delo preizkušeno, solidno ter po najnižjih dnevnih cenah.	3237
ms ■ ■ -v—g—g—g b Bilm ■ a a ■ a a sa
■ "BHBBMBSBBBaBaaBBaBEBBHMBMBMSBMBBBieSOEBBBBaing^
h FRAN RAVNIKAR j
SLi	_T .	-» .____.______i:__ne
_ e
f® Uubijana, Linhartova ulica 25. e §®| Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno g®i mizarstvo, parna žaga in lesna indnstrija.
|	Telefon št 415. Poštni čekovni zavod št 11.428.	_-
BI
H
35
Ivan, Karel, Josip,
sinovi.
Štefan, Ante Vukovio,
zeta.
Vnuki ln vnukinje.
Sragloa, Lojzka, Boži,
hčere.
Vllioa dr. Gostiša,
snaha.
3410
» Parna in električna gonilna sila.
Prevzamem pa danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole, oerkvana ostrešja, balkone,
vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnioe, dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd. Izdelovanje ln polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane ln razstavne zgradbe opozarjam po mojem sistemu zgrajene mrežaste nosilnioe za večje razpetinc od 12 do 40 m.	69
a »» 8®
a ss
<s
s?
'aaBsnaHBaBBBBSBBBBeBBBBesaBBasBBReasEesaEBsaEaBEa
pi
H R
si
u
s