43 fteviM LlBMhuiL V SRft 22. KMutIb XUV. len. .Slovenski Narod* velja: v Ljobljani na dom dostavljen v upravništvu prejemaš: celo leto......K 24'— celo leto......K 22 — pol leta........12 — i pol leta........lice« leta.......„ 6— / četrt leta........550 na mesec.......2*— na mesec......»1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cretfslštvos Erallcva ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34. Iikaja vsak aaa zvečer isviaasJi nedeh> tn inseratj veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vinu, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ■- Posamezna številka vtU|a 10 vtmmriev. —- Iva pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira; Narodna tiskarna telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo? celo teto.......K 25 — poi leta.......«13* četrt leta........6 50 na mesec ....... . 2"30 celo leto.......K ' za Ameriko ia vse drage dežele-celo leto.......K 30*—' Vprašanjem glede taseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka l pravni*'.vo: Hnaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), teletan iU & Klerihelci m Bseuflllfld V soboto so klerikalci v deželnem /bom pred vsem svetom priznali, da je njihova gospodarska organizacija docela bankerotna in da se nahaja na robu gmotnega propada. Vse to, kar trdimo že leta in leta, da se klerikalna gospodarska organizacija nevzdržeina blizi splošnemu polomu, in kar so klerikalci skušali doslej utajiti, vse to je sedaj priznal — seveda previdno in prikriti v sobotni >eji i lezel nega zbora \odja klerikalne stranke dr. Šuster-šič sam. Solidni, cvetoči zavodi gotovo ne potrebujejo gmotnih podpor. In če se iim dovoli že kaka podpora, je ta vselej neznatna in služi zgolj v to, da se akšne zavode moralno podpre in da si jim pred javnostjo izreče priznanje. Sicer pa bi bilo tudi brezvestno i a neodgovorno, ako bi se trosil javni denar za zavode, ki imajo že sami svojih gmotnih sredstev dovolj na ■ azpolago in ki lahko uspevajo iz svojih lastnih mori brez tuje pomoči. * A 750.000 kron in vrbu tega še ieželna garancija v znesku 2 milijonov kron, vse to pa gotovo niso tako neznatne svote, ki se jib daje cvetočim, uspevajoči m zavodom zero!j kot moralno podporo! To dejstvo jasno in nepobito do-EUJe, da se nahaja klerikalna »Za-lružna Zveza« in ž njo vsa klerikalna gospodarska organizacija v tako obupnem položaju, da jo more poloma re-iiti samo ogromno deželno posojilo In milijonsko deželno jamstvo. To je kakor n.i dlani in uvideti nora to vsakdo, ki ima oči, da vidi, n ušesa, da sliši. Klerikalci so sprevideli, da se jabajajo neposredno pred svojim go-podarskim polomom, ako se v zad-ijem momentu spretno ne izkopljejo z zagate. Državo so že dovolj obrnazili, saj io ji šele pred kratkim izprašali 500.000 K za potapljajočo se »Gosposko Zvezo«, zato se pač niso ves gli nadejati, da bi jim tudi to pot rlada segla pod pazduho. In tako &o lbrnili svoje poglede na deželo kot jo edino rešiteljico Toda tudi deželno gospodarstvo ne nahaja baš v najugodnejšem 'oložaju. Dežela sicer dobi posojilo v znosen 10 milijonov, toda od tega posoji-a je že 6 milijonov tako rekoč porab-jenih, 4 milijoni pa so določeni za take investicije, ki se jih absolutno ne more preklicati. Kje torej dobiti denar: Znano je, da je poteklo že skoro dve leti, odkar je bil sprejet zakon o deželnemu posojilu. Ker zakon ni bil potrjen, je bil klerikalni deželni odbor v silnih gmotnih neprilikah. Zate je jemal denar, kjer ga je dobil. Tako je porabi] tudi vseučiliški zaklad v znesku 750.000 K. Tu zuesek bi bilo treba sedaj, ko bo deželno posojilo dobilo najvišje odobrenje, vrniti. Ker pa so klerikalci z deželnim -.vjiloiu že razjx>lagali, a je bilo vendarle treba resiti poloma njihovo zadružno organizacijo, so napravili kratek proces ter enostaA-no sklenili: Mi ne vrnemo dolga svojemu upniku-vseučiliškemu zakladu, marveč podarimo dolžnih 750.000 kron enostavno »Zadružni Zvezi«. In tako je bil volk sit in koza cela! Ce pa so bili klerikalci upravičeni h takšnemu sklepu, o tem pa bomo spregovorili drugo pot. Ije Pasivni! Kzistenw. Dunaj, 21. tebi. V Trstu postaja situacija Čim da-resnejša. Pasivna resistenca dr- žavnih uradnikov zlasti na pošti, v luki in pri carinskih uradih traja že pet dni in škoda, ki jo trpi tržaška trgovina in importni ter ekspresni promet, je neizmerna. Ne le trenutna škoda je to, temveč za posamezne kupcijske stroke obstoja nevarnost, da izgnbe Trst kot trgov, torišče popolnoma ter si poiščejo druge poti in druga mesta. V trgovskih krogih je spoznanje vseh teh nevarnosti rodilo uradni-štvu jako neprijazno razpoloženje. Poroča se, da se pripravlja med tr-govstvom pravcato hoj kotno gibanje proti uradništvu: tržaški trgovci hočejo uradnikom odpovedati kredit ter jim v bodoče prodajati živila in druge potrebščine le proti gotovini. Na posameznih uradih je prišlo že do ostrih konfliktov med občinstvom in poslujočimi uradniki. Vedno nuj-nejse se zahteva od vlade, naj odredi energične korake, da se zopet vrne mir in red. Bati se je, da posta) cela vrsta sposobnih in pridnih uradnikov nesrečna, ker obljubu je jo me-rodajni krogi suspenzije, kazenska premeščeuja, disciplinarne kazni — ako u radništvo v zadnjem hipu ne K>bi. LISTEK. Flcbov frak. KratkoČasna zgodba. Spisal Blaž Pohlin. (Konec.) X. V tem je zapel zvonec v pred- Fieek je takoj skočil k vratom in lih odprl. Pred njim je stal njegov •trie, Fikužev Matevž iz Zaplotja. Ko ga je Ficek zagledal, zavri-;kal je kot blazen: »Izvrstno, izvrstno, izborno, da . prišli, stric. Pojdite brž noter, da iam rezrešite čudno uganko!« in /lekel je kmeta za roko, da je ta kar ijal začudenja in da bi bil skoraj >adel, ker ni bil vajen tolike hitrosti. Gospa Pavla je znova prebleae-a, ko je čula, kdo je obiskovalec, videla je, da je prišel trenutek, ko >o treba razjasniti vse po pravici. Najrajši bi se bila skrila ali pa ušla nožu izpred oči. A to zdaj ni bilo nogoče. Ko je Ficek privlekel Matevža kuhinjo, zgrabil je svoj stari frak, mu ga pomolil pred oči in dejal skoraj svečano: »Ta le frak ste zadnjič dobili pr; nas, kaj ne?« Matevž je gledal debelo. 2e prej je mislil, da njegov nečak ni pri pravi pameti, ker je tako planil po njem, zdaj mn pa moli stare zanikarne cape pod nos. Vendar na resno vprašanje je dal resen odgovor, ko je rekel: »Tega pa že ne, Tine, ampak te-ga-le sem dobil, vidiš, tega-le, ki ga imam na sebi in ki je zdaj po krščansko predelan, da se mi vsi ljudje ne smejejo.« Kakšen je bil učinek Fikuževih besedi, si je lahko misliti. Ficek je prijel Matevža za roko in ga zasukal kot otroka proti oknu. Tu je dognal, da govori njegov stric resnico, ker suknjič, v katerem je bil ta, je bil v svojem spodnjem delu res tako ljubeznivo sestavljen iz raznih koncev, da se je koj opazilo, da je bil njegov oče frak. To je konstatirai Ficek in da Matevž ni lagal, ko je trdil da je njegov suknjič napravljen iz traka, ki ga je dobil pri njem, na to bi bil vzel strup, magan samo hudičevo olje iz svoje omare. Zdaj se je pa porodilo v njem drugo vprašanje: Cegav je frak, v katerem je obhajal ženitovanje prijatelja Pevca, odneha. Kakor Damokiejev meč visi nesreča nad uradništvom in občinstvom — še par dni resistenee in razmere se lahko razvijejo v gospodarsko katastrofo. Na principi jalno vprašanje ali je uradništvo upravičeno povabiti v svojem eksistenčnem boju vsa ona sredstva, ki jih brez ugovora priznavamo privatnim nastavljencem, je težko najti odgovor. Uradnik ima zasigurano eksistenco, napreduje v svoji plači brez onega strogega tehtanja dela in mezde, ki je v zasebnem gospodarstvu za materijalni }xdožaj posameznika odločilno, država skrbi zanj v slučaju bolezni, onemoglosti in starosti, ne zapusti njegove vdove in njegovih sirot. Vse to doseže zasebni nas ta v-Ijeuec le v izjemnih slučajih in še takrat morda ne v tako obsežni meri. Z vstopom v uradniško razmerje se posameznik podvrže državni oblasti, ki od njega zahteva, da sam varuje v njeni službi javni interes: poštni in železnični uradnik prometne interese, Sodni in policijski javno varstvene, carinski finance itd. Interese torej celote, ki je organizirana v državi, katera zopet uradnika plačuje in vzdržuje. Sme li uradnik te javne interese napraviti tako rekoč za torišče svojega soci jal nega boja, sme v dosego svojih ciljev oškodovati obrtništvo in trgovstvo, kupčijo in promet, od katerih procvita je baš odvisno tudi njegovo socijalno napredovanje? Tržaški trgovci in obrtniki pravijo, da ne. Oporekajo uradnikom, ki se pri svoji pasivni resistenci le strogo, v marsikaterem slučaju morda pretirano strogo drži formalizma svojih, dostikrat zastarelih službenih predpisov, ter poudarjajo: V asa služba je javna, vaši predpisi so navodila, ki nimajo namena nam škodovati na naših upravičenih interesih in stremljenjih, če jib torej izrabljate proti nam, nam delate krivico, bojujete se s faktorjem, ki ni vaš sovražnik, ampak vaš prijatelj, slabite sami vir lastnega blagostanja.. Vsakdo ve, da uradništvo s popolno upravičenostjo stremi po zboljšanju svojega materijal nega blagostanja, produktivni stanovi v državi so prijatelji zboljšanja uradniških plač — če uradniki navzlic temu niti časov, avanzmaja ne morejo doseči, je to edinole krivda vlade, ki se izgovarja, da nima potrebnega denarja. Tudi v uradniškem vprašanju pridemo do onega, tolikrat že ponovljenega eeterumcenseo: za orožje vse, za krnh nič — ki je postal v naži politiki usodepoln princip. Boj urad- ništva za lastne gospodarske nujnosti ne more biti zmagovit — ako oškoduje gospodarske potrebe davko-plačevalstva, boj obeh, složni in vstrajni boj bi dosegel uspehov. omaki no Daljnem Ujltodu. Dunaj, 21. februarja. Iz Petrograda prihajajo poročila, da mebilizuje Rusija svoje vojaštvo proti Kitajski. Oficijelno se poudarja, da so merodajni krogi pripravljeni tudi k najresnejšini korakom proti vzhodnemu sosedu, ki se odteguje svojim pogodbenim dolžnost i m ter na vse mogoče načine ovira in otežkoeiije rusko trgovino in ruske gospodarske inteiese na Daljnem Vzhodu. Med Rusijo in Kitajsko je bila I. 1881. sklenjena, trgovinska pogodba, ki priznava Rusijo v takozvanom rimsko - kitajskem obmejnem rajonu, katerega širina se je določila s 50 vrstami, prosto, carini in drugim o viru m nepodlegajočo trgovino, priznava nadalje ruskim podanikom na Kitajskem, ki so pred vsem trgovci, v administrativnem in sodnem oziru važno pravo eksteritoriaiitete in pravico, da tudi njihove procese s kitajskimi podaniki presojajo takozvana mešana sodišča, šesto ječa iz kitajskih sodnikov in uradnikov ruskih konzulatov; pogodba iz L 1881. daje nada-Je Rusiji pravico v nekaterih za rusko trgovino važnih severno kitajskih mestih ustanoviti po potrebi ruske konzulate. Teh obveznosti se Kitajska ni držala. V Manžuriji in pa daleč notri v Mongolijo se vedno bolj križajo ^•nski in kitajski importni oziroma ksportni interesi in Kitajci so skuhali podpirati svojo trgovino na ta način, da so z vsem možnimi sredstvi ovirali rusko, temelječo in razvijajočo se ua podlagi zgoraj omenjene pogodbe. Rusija, za katero je Daljni Vzhod -neizmerna dežela gospodarske ekspanzije, je bila končno — ko vsi prijateljski opomini niso ničesar izdali — primorana nastopiti z resnimi sredstvi. Podala je kitajski vladi v diplomatično resni formi zadnji opomin, v katerem odločno zahteva, da Kitajska poprati svoje postopanje in odkrito obljubi v bodoče respektirati obveznosti trgovinske pogodbe iz leta 1881. sicer bi morala trpeti vse po mednarodnem pravu dovoljene kon-sekvence. Ta ruski opomin, kateremu di-plomatieni svet le radi tega ne da imena ultimatum, ker ne določuje ro- ka, do katerega zahteva Rusija re/me-duro, je napravil na Kitajskem globok vtis. Vznemiril pa je tudi vso in-ternacijonalno javnost in pričelo se je zatrjevati, da je za Rusijo znova napočila doba prisvojevalne politiko na Daljnem Vzhodu. Iz Londona in Pariza so prihajala poročila, da je celo postopanje Rusije na Daljnem Vzhodu bilo pri postupimski entrevue z Nemčijo dogovorjeno, da. je vsled novih prijateljskih vezi med tema državama ruska zahodna meja varna in ruske roke torej proste za energično akcijo v Manžuriji in Mongoliji. Vse to so pretirana domnevanja. Raznim dementijem, da v Postupimu o ruski akciji ni bilo govora sicer nihče ne verjame, toda še manj verjetno je, da 'bi Rusija v času, ko je opažati zopetno naraščanje notranjih bojev in homatij, mogla misliti na tako dalekosežne korake v svoji zunanji politiki, kakor bi jih zahtevali veliki prisvojevalni načrti. Bili so časi, ko so ruski oficijelni krogi pričakovali od velike vojske proti Japoncem polom ruske revolucije. Ravno nasprotno se je zgodilo — lerto 1005. je pričelo z dijaškimi nemiri in predno je zatonilo, je plamen upora zavil celo državo v krvavi plašč. Tudi letos je pričelo dijaško gibanje z novo silo in knez Menšikov že proro kuje v »Nov. Vremju« novo dobo ru ske revolucije. Pravijo, da se moti -toda nikakor ni zanikati, da z mečem, puško in izgnanstvom vpepeljena re-vclncija tli kakor tiha iskra. Velika vojska razžari jo v novi plamen — saj netiva je nagrromadila reakciJonama sila zopet dovolj. Treba si ta dejstva i>oklicati v spomin in lakoj postane jasno, da bi mogel le prav izreden vzrok povzročiti novo rusko vojsko. Za enkrat gre le zato, da Rusija postavi primerno strah ova In o armado ob svoje vzhodne meje, ter s tem poslednim moralič-nim sredstvom pritisne na Kitajsko, ki sicer ve, da se z vojaško silo Rusije ne more meriti, pa vendar skuša z dilatoričnc. zavlačeval no taktiko ce-lo sporno zadevo odlagati. Morda se v zadnjem hipu še premisli, prodno prično korakati ruski polki proti meji, morda ji bo treba pokazati vojaško silo ter ji zagroziti z nabito puško in golo sabljo, predno se uda. Sebe in celo Azijo pa bi izročila tisočerim nevarnostim, ako ostane trda in vztrajna v kršenju svojih dolžnosti. Japonska sama, ki gotove* ni prijateljica napredujočega ruskega gospodarstva na Vzhodu, ji svetuje, naj izpolni jasne določbe pogodbe. V malo dneh pade odločitev. Ni dvo- čegav je frak, ki ga je tako ponesua-žil in čegav je frak, ki ga je danes zjutraj s kruto roko uničili Cegav je ta frak? Pogled mu je padel na ženo. Ta je gledala v tla. Zdaj ni bila več bleda, ampak vsa kri ji je bušila v glavo. »Pavla!« rekel je Ficek z glasom, v katerem je bil precejšen del ostrosti, ki se uporablja, kadar hoče mož svoji ženi izprašati vest, »Pavla, čegav je frak v moji sobi? Na to hočem odgovor.« Milo ga je pogledala kot obstre-ljena ptica. »Zdravko, vse ti povem po resnici in pravici, samo par minut mi daj časa, da si opomorem,« rekla je in solze so ji kapale iz oči, tako debele, odkritosrčne solze, kot dveletnemu otroku, ki se joka, ko vidi palico, da bi omečil strogo mater, da bi mu jih preveč ne nametala. Rekši je Pavla odšla trudnih korakov v sobo ter zaprla vrat* za seboj. Ko sta bila Ficek in njegov stric sama, menil je Matevž: »Kakšne komedije pa imaš s temi fraki t Pa zakaj si tak z ženo, ki je še mlada in lepa T Kako boš še režal nad njo, ko bo stara in grda in vsa škrbasta in bo imela samo dolg jezik kot vse stare babnice? Pa kaj sem ji hotel reci? Da, da, kakšne preglavice je meni delal tat le frak. Le poslušaj me! Ko sem ga takrat spomladi prinesel domov in sem ga natanko ogledoval, videl sem, da je še čisto lep in da bo še prav dober za mašno obleko. Pa sem šel prihodnjo nedeljo v njem k masi. Kakšen vrag je bil! Tak smeh je bil pred cerkvijo, da bi se kmalu pritrkavanje ne slišalo, ko sem pa prišel v cerkev, režali so se vsi, dedci in babe, na vse pretege, kot bi bili vsi znoreli. Fajmošter niso mogli brati maše, ko so pa prišli na prižni-co in se je vse kar krohota!o, odšli so jezno doli in poklicali žandar je, ki so me odgnali v ječo, češ da sem vero motil. Jaz sem se izgovarjal in povedal vse kaj in kako, nazadnje sem pa dobil 24 ur. Ko sera prišel iz zapora, poklicali so me fajmoster k sebi, ki so zvedeli, kako sem prišel do fraka, in mi naročili, naj si dam škrice odrezati in napraviti suknjič, kot ga nosi vsak pošten človek. Naredil sem tako in nič več nisem bil nevaren veri. Zdaj sem pa prišel tebe obiskat in sem ti tn prinesel jajc in jabolk, če jih maraŠ.« Ficka jo Matevievo pripovedovanje očividno ganilo. Čajno z jajci in jabolki je postavil v kot, dal Fikn- žu krono za kosilo in mu velel, naj se vrne popoldne, zdaj pa da ima on (Valentin Ficek) zelo važne opravke. Matevž je poredno pomežiknil z levim očesom, pokazal s prstom proti sobi in odšel. XI. Konec te zgodbe je kratek. Pavla se je svojemu možu odkritosrčno izpovedala svojih težkih grehov. Krojač Lulek je dobil naročilo, naj napravi za Fieka dva fraka: ene-jra po vzorcu tistega, v katerem je bil Picek na ženitovanju, enega pa nekoliko prostornejšega (na ženitovanju je Ficka nekam tiščalo čez pleča in hrbet); enega bo imel lastnik za poletje, enega pa za zimo, ko je človek bolj debele kože. Nerodna, trapasta dekla, ki je zakrivila, da je stari Fi-kuž dobil novi Fickov frak in ne starega ponošenega, je morala takoj iz službe, Matevžu je pa Ficek popoldne, ko je prišel po prazno čajno, podaril še stari frak. Ficek in Pavla sta danes najsrečnejši zakonski par v našem mestu. Ker je žena napram možu odkritosrčna in ker upošteva oblast, ki jo ima on po božjih in svetnih postavah nad njo, ne pride nikdar do nobenega nesoglasja med njima* Valentin Ficek sicer trikrat, to je vsake ma, da Kitajsko v resnem konfliktu podleže — toda tndi za Kosijo samo je tak konflikt, ki bi vezal velik del armade na Vzhodu skrajno nevaren v notranje - političnem oziru. Interes obeh držav mora iz glav hladnih politikov pregnati razburjenja in ogorčenja ter jih privesti do mirnega sporazuma. Oblaki na Daljnem Vzhodu ne smejo okrvaveti v odsevu bojišč — v interesu svetovnega miru, evropskega ravnotežja in mirnega razvoja rnske države. Polnilna kroniko. Finančni odsek avstrijske delegacije je imel včeraj pod predsedstvom del. Zazvorke sejo, katere sta se tudi udeležila skupni finančni minister baron B u r i a n in predsednik skupnega najvišjega računskega dvora baron P 1 e n e r. Na dnevnem redu jo bil proračun skupnega najvišjega dvox*a in zaključni T-ačuni. Končno so po daljši debati sprejeli proračun skupnega finančnega ministrstva, kakor tudi proračun skupnega najvišjega računskega dvora. Podods»ek državnozborskega odseka za državne uradnike se je začel včeraj posvetovati o službeni prag-matiki. Poslanec dr. S t 6 1 z e 1 je prosil vlado, naj se pri vsakem paragrafu izjavi, če soglaša s predlogi ali ne. Sprejeli so 1. do 4. Pri § 3. so črtali določilo, po katerem naj tudi sodni uradniki spadajo pod ta zakon. Pri 5., ki določa, kaj naj se zgodi s tistim, ki je dobil s ponarejenimi do kumenti kako državno službo, je oododsek sklenil, naj se dotičnik po končani disciplinarni preiskavi odpusti iz službe. ^ 6 in 7 sta bila ne-izpremenjena sprejeta. § S. določa, da aaj uradnik ne nastopi takoj svoje službe, temveč šele 14 dni potem, ko je dobil dekret. Sprejeli so tudi §$11 do 14. Vendar so pa § 14. v toliko iz-premenili, da ima vsakdo, ki provizo-rično nastopi službo, enomesečno od povodno dobo. ^ 15. so pustili in su->penso. Pri ^ 17. so sprejeli dosta vek, po katerem ima uradnik vedno pravico vpogledati v stanovski izkaz. -< Turčija ima v Jemnu in v Albaniji mnogo opravila. Londonski listi prinašajo poročila o novih nemirih v Albaniji. Že več mesecev imajo v Londonu posebno pisarno, ki nabira prostovoljce za Albanijo. — Kakor poročajo iz Carigrada, so turške ladje pri Hodeidi konfiscirale pet jadreuic, ki so bile obložene z orožjem. Konflikt med Busijo in Kitajsko postaja resen. V Petrogradn so precej razburjeni. Uradno se sicer položaj tako popisuje, da hoče Rusija le preprečiti odpoved petrograške pogodbe z dne 25. avgusta 1881., za kar ima v tem letu Kitajska pravico. Obenem se pa priznava, da Rusija kon-»^ntrira vojaštvo na kitajski meji. Berolinski »Lokalanzeiger<- poroča iz Petrograda: V zunanjem ministrstvu se potrjuje, da je Kitajska v nedeljo izročila ruskemu poslaniku v Pekingu odgovor, ki je prispel včeraj v Petrograd. Nota je sestavljena v popolnoma prijateljskem in mirnem tonu. Vidi se, da je kitajski vladi prišel ruski ultimatum nepričakovano. Kitajska je pripravljena priznati ruske zahteve ter jih kolikor mogoče upoštevati. — Londonska r^Morning Post« poroča iz Sanghaja: General Tuan Si Jui, ki je bil imenovan za vojaškega guvernerja v ilijskem di-striktu, je bil poklican v Peking. — Podkralj v Sečuanu poroča brzo- velike praznike nekoliko pokroka ter rešuje vprašanje, če je res Valentin Ficek, po domače Fikužev iz Zaplotja hišna številka šest, pošta Hudidol na Kranjskem. Tega vprašanja doslej še ni povoljno rešil, vendar na oblast še ni šel zahtevat, da mu dokažejo, da je on res Valentin Ficek itd. Pa menda tudi ne pojde, ker se mu že vselej izkadi prebujna fantazija do takrat, ko se nameni udejstviti ta korak. Ako prideš z njim in ujegovo ženo v dotiko, prav lahko shajaš z njima, samo o fraku ne smeš ziniti besede. Pisec teh vrst se je nekoč spozabil, pa je podražil gospoda Fieka s križi in težavami, opisanimi v tej zgodbi. Gospa Pavla, ki je bila pri tistem draženju navzoča, je bila zelo razžaljena veled netaktnosti gostove, temu se je pa dalo precej jasno razumeti, da je njegova družba cenjeni rodbini Fickovi odslej vse prej kot ljuba. Gost se z ozirom na takt ni prav nič usiljeval, bil je pa zdaj toliko netakten, da je vso afero 6pravil na papir in med ljudi. Iz samega maščevanja je storil to. Zakaj so mu pa pokazali Fickova vrata t N Sicer je pa Valentin Ficek vesel, srečen in zdrav in je dobil zadnjič tristo kron draginjske doki ade, ker ima tri otroke. Posnemanja vredno prvo in drugo. javno, da so make Me vdrle ▼ TlfccL Kitajski rezident v Lhassi poroča brzojavno, da so tndi angleške Me sa-čele prodirati v tibetako ozemlje. Ia Junnana poroča ondotni podkralj, da so Plena Ma na birmanski meji zasedli Angleži in da birmanska vlada zahteva del kitajskega ozemlja. Da bo pa tudi še Francija dobila kos pečenke, se is Sanghaja poroča, da so francoske čete vdrle v Junnan pod pretvezo, da hočejo ščistiti železnico. * Vstaja v Mehiki še ni zadušena. aKolnische Zeitung« poroča is New Yorka, da so se mehikanski oporniki zopet začeli gibati in da so se zopet vrSili boji. Meksikanske čete so imele sto mrtvih in mnogo ranjencev. Izgube revolucijouarjev so neznatne. Kakor se iz glavnega mesta poroča, se bo vlada temeljito iz^remenila. Štajersko. u Občinske volitve v Laškem trga. Včeraj so se vršile občinske volitve v J^iskera trgu. V voeu treh razredih so zmagali Nemci in neničurji. Slovenci se volitev sploh niso udeležili. Umrl je v Brežicah posestnik in lesotržec Miha Balon. Pokojnik je bil zaveden narodnjak. Bodi mu zemljica lahka! Električno razsvetljavo dobi tekom letošnjega ali gotovo že prihodnje leto trg Žalec. Gg. župan Sirca, drž. poni« Koblek in drugi tržani se marljivo ukvarjajajo s tozadevnimi nacrti. Trg bo z električno MNBSVOtIja-vo gotovo veliko pridobil. Iz Šmartua ob Paki. Za Ciril-Me-todovo družbo se je nabralo v gostilni Steblovnikovi o priliki poroke gospodi« rte Lojzke 10 K. Iskrena hvala! Poročila sta se danes v Svitinjah g. Franjo Stanke, trzan v Ljutomeru in gospodična Anka Peto var iz lvanjkovee. Vrlemu narodnemu paru iskrene čast i tke! Velik gozdni požar je divjal v petek pri Stribingri nad Gradcem. Vsled isker iz lokomotive se je vžgal gozd grofa Palffj ja ter ga je zgorelo 7 hektarjev. Ogenj se je posrečilo omejiti šele s pomočjo vrlih bosanskih vojakov, ki so v Gradcu v posadki. Skoda se še ni ocenila. Gozd je bil zasajen prrd 15 leti na takozva-nein > Piaffenkoglu«. Razstavo fotografij pod naslovom: »štajerska dežela in njeni prebivalci« misli prirediti klub ama-tcur - fotografov v Gradcu 1. 1912. Razstavile se bodo fotografije -vseh lepših pokrajin in mest, dalje narod-ne nose itd. Protektorat razstavi je prevzel staj. - namestnik grof C!ary and Aldringeu, predsedstvo Častnega odbora pa dež. glavar grot Attems. Iz Ptuja. Pred 14 dnevi smo imeli Ptirjčani krasno zabavo, čitalniški ples. Vsem je Še v prav dobrem spominu, kako izborno se je ta prireditev obnesla. Ni biio menda udeleženca, ki bi ne sklenil, da se pri prvi priliki zopet udeleži ptujskih zabav. Takrat nastopi r>Ptujski Sokol« in kakor kažejo priprave, hoče isti s svojo prireditvijo Čitalnico nadkriliti. Ta prireditev se vrsi pod geslom >/Sesta-ntk na Bledu«. — Občudovati hočemo divno Blejsko jezero, pozdraviti starino Triglava in ogledati si zdrav, čvrst, nepokvarjen rod, ki biva ob tein naravnem ondesn. — Proizvajala se bode vseskozi mična in zelo ugašajoča trodejanka »Pri Belem konjičku«. Pridite vsi oni, ki ste že biM zadnjič tukaj, pridite pa tudi oni. katerim zadnjič, ni bilo mogoče. G stilni-čarka »Pri Belem konjičku« Meta — vas vabi vse, takrat vas hoče pogostiti vse, kakor sicer le dr. Kovača. Po predstavi je plesni venček. Kostumi dobro došli. Začetek ob polu 8. zvečer. Pozor, kmetovalci v Savinjski dolini! Opetovano opozarjamo na predavanje g. Julija 01seho\vyja o Rajanju sladkorne pese. katero se bo vršilo v nedeljo, dne 26. svečana L t. ob 2. uri popoldan v gostilni Hatrsen-hichler v Za len. Drobne novice. »Slov. t r g o v-s k o in obrtno društvo v Mariboru« priredi na pustno nedeljo 26. februarja v veliki dvorani mariborskega »Narodnega doma« plesni \enček. Svira godba glasbenega društva. Kostumi dobro došli! Začetek ob 8. uri zvečer. — Poročil se je pri Sv. Bol fa n k u nad Središčem g. Robert Žgauee. pos. sin, z gospodično Ivanko Canjkovo istotam. Bila srečna ! — Silen vihar j*j divjal zarili je dni prošlega tedna po celem Sp. štajerskem. Zgodilo se je več nesreč in nezgod. Med drugim je prevrnil vihar posestniku Planklu v Konjiški okolici kozolec in mu napravil škode nad 1000 K. — Prestavljen je poštni asistent Fodor v Ptuju na lastno prošnjo v Maribor. — V P t o j n so zaprli čevljarskega pomočnika Kozoderca, ker je svojega očeta do krvavega pretepel. Sin ni hotel delati temveč je raje popival in se potepal. Oče ga je v nedeljo segnal, na kar ga je si« pretepel. — Pokradel je neznan uzmovič trafikantinji Mažera pri Sv. Jerneja med tem, ko je bila ženska v cerkvi, več denarja hi atar. — Ponoercftil se J« rudar Franc Godec v Trbovljam. Zmečkalo mn je pri premikanju hun-tov v zvon desno nogo. Vpokojenema tajniku celjske »Posojilnice« g. Frana Lončarju, ki se nahaja v deženi bolnici v Ljubljani, se je zdravje po izvršeni operaciji, znatno obrnilo na bolje, kar beležimo v pomirjenje številnih njegovih prijateljev in znancev. Nov kolodvor z vsemi potrebnimi ekspedicijakimi prostori sezida Južna železnica v Zg. Radgoni. Okrajni zastop je prevzel jamstvo za vsoto 28 tisoč krom, katera se porabi za gradnjo. Los — von — Rom gibanj« na Štajerskem. Protestantski časopis »VVartburg« javlja, da je prestopilo 1. 1910 k protestanski veri na Štajerskem 610 oseb, za 23 več ko lani. V Mariboru je prestopilo 192, v Celju 9 in v Ptuju 14 oseb. — Od 1. 1898 je prestopilo na Štajerskem skupno k protestantizmn 7476 oseb; na Maribor odpade 1457, na Celje 336 in na Ptuj 147 prestopov. Celjski mestni urad in slovensko uradovaaje. Na neko tozadevno vprašanje odgovarjamo, da je vlada že pred mnogo leti za ukazala celjskemu mestnemu uradu, da mora sprejema, ti in reševati tndi slovenske vloge. Ta odlok je seveda še vedno v veljavi. Saj se ga z veliko otcžuostjo spominja celo »glasoviti« zgodovinar Gubo v svoji zgodovini mesta Celja. Iz Rus. (Dijamantna poroka.) Redko slavje obhajata na pustno nedeljo zakonska Peter in Marjeta Re-bernik, goslača v naši fari, namreč dijamantno poroko. Poročila bta se 2. marca 1851 in je star sedaj mož 88, žena pa 86 let. Rodilo se jima je 12 otrok, od katerih jih je še živih 6; % je o žen jeni h, eden pa neoženjen. Starčka imata že 6 vnukov. Iz Petrovč. Ciril - Metodova podružnica je priredila dne 19. svečana v gostilni g. Ježovnik veselico z gledališko predstavo »Trije tički«, katera je v vsakem oziru izborno uspela. Naši vrli diletanti so pod vodstvom g. nad učitelja Slanca rešili svojo vloge tako imenitno, da se je v prostorni dvorani natlačeno občinstvo venomer treslo samega smeha. Povse izborno je igral krojač Nace Iglač, piskrovez Jožko Štrbencl, sodnik, krčmar in njegova žena Špela, sploh vsi brez izjeme so vredni pohvale. — Domači mešani pevski zbor, ki si je priboril pod spretnim vodstvom g. učitelja Pre^relja že lansko leto s svojim izbornim petjem obilo lavorik, »e vse navzoče naravnost očaral. — Pesem o »Lanskem fant i čt i. ki pozabljen še ni« se je morala menda petkrat ponavljati. Po predstavi se je med veselim petjem razvila tako lepa domača zabava, da se je vsakemu udeležene h čitalo z obraba veselje in zadovoljnost nad tako dobro uspelim zabavnim večerom. Vsa čast in zahvala gre našim vrlim igralcem, pevcem in vsem tistim, ki so imeli s to prireditvi jo trud in skrb, istotako vsem dragim domačim in tujim gostem, ki so na« počastili s svojim prihodom in tako pripomogli, d'i smo preživeli par veselih ur v krogu ljubih prijateljev in znancev, za našo dično družbo pa pridobili spet nekaj svetlih kronic. Na vsestransko Šeljo se bo ta prireditev po veliki noči v prid »požarne hrambe v A rji vasi« p°novila« Iz Lem ban a pri Mariboru. Zahvala. Gospod Ludovik Rotner, c. kr. poštar in posestnik v Bistrici, je priredil 12.t. m. v svoji gostilni kmetski ples in da-roval ves čisti. dobiček v znesku 7.°» K tukajšnji ljudski šoli za uboge učence. Zato izreka podpisano šolske vodstvo blagemu gospodu prireditelju, njegovi hčerki gospi-ci Pavli, ki je največ pripomogla k lepemu gmotnemu uspehu ter vseni darovalcem najprisrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo v Lembahu, 14. dne svečana 1911. Šimen Vodenik, šolski voditelj. fctfci* shode in sitnosti pri svojih odjemalcih. MMrjfc Koroiko. Led na Vrbskeni jezeru. Drsališče na Vrbskem jezeru jo okrajno erlavarstvo dalo v ponedeljek zapreti. S tem jo najforžc za letos končana zimska sezija. Najbrže zapro te dni tudi drsališče v prekopu. Od beljaških električnih naprav. Ko so spustili pred kratkim vodo v zgornji kanal, so se pokazali zelo vznemirljivi pojavi. Ko se je voda odtekla, se je pokazalo, da je bila betonirana stena zgornjega kanala na več krajih počila in puščala voda. Poleg tega na je bilo opaziti tndi v spodnjem deln in na dnu več zelo opasnih razpok lin. Vzrok pripisujejo zelo slabim talnim razmeram. Velika nevarnost pa obstoji tndi še v tem, da se struga napolni s peskom, ker je že po tem kratkem poskusu bila vsa strutra zapeščena. Če se je to zgodilo pri najnižje stoječi vodi, se bo to zgodilo v še veliko večji meri, 6e voda naraste. Najbrže bo moralo mesto po-skrbeti za to, da dobi poleg to elek- J trične napravo tndi še nadomestno napravo, če ne bo hotelo imeti ob- Pasivna reslstonea državnih uradnikov In uslužbencev v Trstu traja dalje. Iz Trsta se nam piše 21. t. m. Položaj je tudi danes nespremenjen. Pasivni odpor se nadaljnje, da si je dobilo nradništvo razne »reser-vatne« ukaze, kako ima vršiti službo. Za zvečer je sklical državni ijoslanec Spadaro sestanek uradniških odposlancev vseh kategorij. — Ker se je vse uraduištvo — v katerem ima ravno italijanska liberalna stranka veliko zaslombo, ker namreč odločuje v II. razredu za mestni svet — dvignilo proti »Piccolu« radi njegove nasprotne pisave, se jo isti prestrašil in popolnoma kapituliral. — Glede sprejemanja blaga na državni železnici je popraviti dotično vest v toliko, da je izdala južna železnioa razglas, v katerem izjavlja, da za časa pasivne re-sistenee nc sprejema tovornega blaga od državno železnice niti ne prehodnega blaga in posiljatev, ki bi imele sicer iti po državni železnici. Ta razglas jo bil izdan za to, da ne bi imeli južni želf zničaji vzroka pričeti s pasivno resistenco. — Sod delodajalcev, sklican za snoei, je bil na migljaj »od zgoraj« odpovedan, češ, naj se počaka, da se bo videlo uspeh posredovanja trgovske in obrtne zbornice pri vladi. — Kakor se brzo javlja z Dunaja, se je danes ha vil s tržaško pasivno resistenco ministrski svet. Res, čas bi bil, da vlada zadosti opravičenim zahtevam državnih uradnikov in uslužbencev, ker položaj je za vse prebivalstvo v Trstu postal naravnost mučen. Vlom pri tvrdki Troplani. Kakor smo poročali že svoj ča», so prijeli enega glavnih krivcev pri vlomu tvrdke Tropiani na Borznem trgu. Troplani ima škode nad 4000 K. Oni vlomilec pa, ki so ga prvega prijeli, je neki Marin Rudenizza. Sedaj so izsledili še več sumljivih oseb in jih aretirali in sicer: 291 etnega nakla-dalca Ludvika Fomasaro Lz Pirana, stanujočega v ulici della Scuole iz-raclitiche št. 2., 281etnega mehanika Rudolfa BeviIaeo.ua iz Trsta, stanu-jočega v ulici del Salice št. 8. in 30-letno Angelo Stradiot. istanujočo v Androni degli Orti št. 4. Pri Bevi-lacquu so našli blaga za kakih 400 K, o katerih pa trdi. da jih je dobil od Angele Stradiot. Do sedaj niso mogli dobiti 12 kosov svile in ševijota in ženski kožtih, vreden kakih 400 K. Iz poštne službe. Računski ofici-jal Albert L e e b je imenovan za računskega revidenta pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Iz redarstvene službe. Imenovana sta policijska komisarja dr. Emil Z e c c b i n i in Alojzij G u s t i n za višja policijska komisarja. Pouiiloščenje. Med 48 obsojenci, katerim je cesar odpustil kazen, sta tudi dva v kaznilnici v GradiŠCTi« in trije v kaznilnici v Kopru. Težko ranil. V prosti luk i so v ponedeljek popoldan razkladali z grškega parnika »Jonio« V sodih vino iz Santa M aura v hangar št. 17. Kakor po navadi pri takih prilikah, so bili fakini več ali manj pijani, vsled česar je nmljivo, da je po kratkem prepiru fakin Ivau Fabris z nožem smrtno nevarno ranil paznika Antona Steinbergerja. Zabodel ga je v desne ledvice in potem pobegnil. Steinbergerja pa so prepeljali v bolnišnico. Dete umorila. Kakor smo že poročali so našli v nedeljo zjutraj na stopnišču hiše št. 2. v ulici St. Ana-stnsio v Trstu mrtvo dete. Po policijskih poizvedovanjih se je že posrečilo morilko prijeti. Je to 221etna, do sobote pri neki rodbini v ulici Nicolo Machiavclli št. 7. III. zaposlena .Josi-pina Baje iz Podkraja pri Logatcu, katero so izsledili v nekem zavetišču za brezposelne v ulici Fameto št. 18. KI juh vsem okolnostim, ki so govorili za njeno krivdo, je tajila in tudi ni hotela dopustiti, da bi jo preiskala babica ali zdravnik. Po zaslišanju so Jo prepeljali z vozom v porodnišnico v bolnišnici. Na poti pa je priznala policijskima ageutoma, ki sta jo spremljala, da je v soboto v skladišču svojih zadnjih delodajalcev porodila in otroka, ki je prišel mrtev na svet, zanesla po noči na okno omenjene hiše. Rekla jc, da je oče neki pisar iz Italije, kateremu pa. ne ve imena razeu krstnega imena Franc in za katerega tudi ne ve kje stanuje sedaj. Avtomobil v kanalu. Šofer Albin Jakobi, ki je v preiskovalnem zaporu, sedaj pa v bolnišnici, je izpovedal pri svojem zaslišanju, da je bila nesreča samo posledica nesrečnega naključja On ni bil pijan in je mislil, ko se je vozil skozi Dunajsko cesto, ker je bila gosta mogla, da se vozi po ulici Caserma, Par metrov pred kanalom je sicer spoznal svojo zmoto, vendar pa je bilo že prepozno. Onesvestil se je in je r»riš>l Šele v bolnišnici zopet k zavesti. V ponedeljek popoldne so zaslišali v tej zadevi še vec osek Aretacija. 281etni uslužbenec stavbnega podjetja Martellanc & Co. v Barkovljah Anton Calcich, stanujoč v Trstu v ulici Barriera št. 10 je bil policiji ovaden, da jo g. Antonu Martellanc n dejansko grozil, ker ga je bil leta zaradi poneverbe 417 K odpustil. Calcicha so aretirali in oddali deželnemu sodišču. Tatvine. V noči od sobote na nedeljo so obiskali neznani posestniki g pomočjo ponarejenih ključev v Trstu c. kr. pomorski observatorij v ulici S. Michele ter vlomili vrata v estano-vanjc- sluge Antona Perica, kjer so odnesli iz vseh omar 4 obleke, površnik, zimsko suknjo, čepico, dva para čevljev, deset srajc, 4 spodnjo srajce in S s-podnjih hlač v skupni vrednosti 510 K. — V noči od petka na soboto je presenetil nastavljene« tržaškega društva za zaklepanje pod Servolo tri ljudi, ki so ravno razdeljevali bakrene crvi. Ko so paznika zapazili, so pobegnili in zapustili svoj plen, katerega so bili ukradli iz nekega zaprtega železniškega voza. Tatovi so bili razrezali že 24 m bakrenih cevi, da jih ložje odnesejo. Agent za citre aretiran. Na ovadbo tehničnega uradnika g. Frana Ja-gorskega so aretirali predvčerajšnjem v Trstu zastopnika neke tovarne za citre v Khiigenthalu z imenom David Senk iz Kromeriža. Ker je bil Schenk šele malo časa v Trstu, se jo dal voditi od omenjenega uradni-k?x. Pravil je, da je on sam lastnik tovarne in si je dal izplačati pri vsakem naročilu 10%. Na ta način se mn je posrečilo dobiti že večjo vsoto, dokler ga ni Jagorsky ovadil, da ne pride sam v sum, da 'bi mu bil pomagal pri goljufijah. Aretirani Schenk zanika, da bi bil imel namen koga ogoljufati in trdi, da je nameraval »lagorski s svojo ovadbo samo njega kot konkurenta storiti neškodljivega. Parnik v nevarnosti. Pamik »Tonci« paroplovne družbe Maria Jelič v Dubrovniku, ki je bil z 20.000 meterskiini stoti premoga na poti iz Trsta v Dubrovnik je naletel v>led goste megle na plitvino Valnera pri otoku Brionu in bo moral izkrcati svojo vsebino. Iz Trsta je odplul na kraj nesreče remorker ->Titam«. Ljudsko Štetje. Občina Doberdob šteje 143 hiš in 671 prebivalcev, v županiji Tomaj ima Toma.j 613, Križ 289. Filipčje Brdo 35, Šepulje 196, Dobravlje 146, Utovlje 127 in Grahovo Brdo 53 prebivalcev. V Ćepovanu so našteli 1223 prebivalcev, začasno odsotnih je bilo 130, po občevalnem jeziku je 5 Čehov, 1 Malorus in 1 Nemec, vsi drugi so Slovenci, v Krminu so na.pravili 405 Slovencev, 6042 La4-hov in 43 Nemcev. Dutovlje šteje v 129 hišah 793 prebivalcev. Sežana pa ima 1433 prebivalcev, rned njimi 247 r.iož vojaštva, Dane imajo 212 prebivalcev, v Orteku prebiva 272 v Šmarju pa 149 ljudL Županstvo Avče ima 609 prebivalcev, med njimi 3 Nemce. Grgar šteje 1127. Ravnica 422, občina Lokavee pa 1144 oseb, od katerih je prignalo nemški občcvalni jezik 8 oseb. V Dornber^u je navzočih 2152. odsotnih pa 191 ljudi, Štanjel pa šteje 1194 prebivalcev, med temi 13 Nemcev in 1 Lah, drugi so Slovenci. Vogrsko ima 950 prebivalcev. {Napredno politično in gospodarske društvo za poljanski okraj /. priredi volilcev in volilk v četrtek, dne 23. t m, ob poln 8. vri zvečer v gostilni ,p i Turku1 v Streliški ulici štev. 20. Somišljeniki in somišijenice, udeležite se shoda zanesljivo polnoštevilno, da izveste resnico in da spoznate hi-nav>čino in zahrbtnost nasprotnikov v svetli luči. Dnevne vesti. Za 10 milijonov bo plačati 29 milijonov. Slovenski klerikalci so i dunajskem državnem zboru izdali in prodali slovensko vseučilišče, v drle gaciji pa so se zavezali glasovati z? vsa ogromna bremena, ki jih hoče vlada navaliti prebivalstvu. Ko* plačilo za to so dobili dovoljenje* najeti 10 milijonov dolga. Ta dolg bo obrestovati s \l/2%. Kdor zna račn-nati, najde hitro, da ho dežela za teb 10 milijonov morala plačati na ohre stih od obresti vsega skupaj 29 mil? jonov, beri: devetindvajset milijonov. Skoro trikrat toliko bo morala dati, kakor pa bo prejela. Za 10 milijonov — 29 milijonov! To je nekaj grozovitega, nekaj tako strašnega, da svet kaj takega še ni videl. Dežela Kranjska je imela že doslej 8 milijonov dolga, ki ga je komaj, komaj obrestovala in vrače vala, sedaj pa še ta nesreča, da bo za posojenih d set milijonov morala vrniti 20 milijonov! Za 10 milijonov 29 milijonov! Kdor ne sprevidi, kaj to pomeni za kranjsko deželo, temu ni pomagati -f- že celih deset let poka v klerikalnih zadrugah in so polomi na dnevnem redu. Posebno vlogo igrajo pri teh polomih klerikalni revizorji Kako je klerikalec Jost spravil »Glavno posojilnico« na kant, to se bo Še pojasnilo pred sodiščem in svet bo tedaj zopet strmel nad klerikalno brez vest nos t jo, kakor je strmel že večkrat. Saj so bile že večkrat obra v nave, pri katerih se je pokazalo, kako znajo klerikalci slepa riti in bile so tudi že obravnave, pri katerih se je pokazalo, kako klerikalni revizorj* falsificirajo knjige in bilance, in to celo na ukaz političnih voditeljev klerikalne stranke. Pa ne samo oblastnije varajo klerikalci, tudi svoje lastne člane, ki se v zaupanju do duhovnikov dajo vjeti v klerikalne mreže. Vzemimo samo »Mlekarsko zvezo« v Ljubljani. Ta je svoje članico vsak mesec ogoljufala za okroglo 2000 kron. Čisto preudarno in sistematično se je to vršilo in W8 čudo je, da državno pravdništvo se ni teh ljudi prijelo za vrat in jih vtaknilo v preiskovalni zapor! Tekom zadnjih •ieaet. let je propadlo nad sto klerikalnih zadrug in na tucate nedolžnih žrtev klerikalne gospodarske »podjetnosti« je prišlo že v ječe in ob svoje imetje, a pri klerikalcih niso bili tega krivi posamičniki, ampak cela stranka, ki je ljudi še učila goljufati! 4- Še ni dovolj! Klerikalci so ukradli vseučiliški zaklad. 750.000 K so odnesli, da rešijo svojo zadružno organizacijo, pri kateri SO blagoslovljeni in neblu£Ošluvljeui dolgoprst-nezi napravili take luknje, da jih ni mogoče zamašiti 750.000 kron so še leni denarei, a vendar je pomagano ž njimi le za; največjo silo. Le malo naj pritisnejo vložniki, pa l>o zopet Vlo pokati na vseh koncih in krajih. Samo o »Gospodarski zvezi« pra-ijo, da ima čez en milijon izgube, a kje so še drage zadruge in koliko manjka tam! Ni čuda, da klerikalci ze dlje časa premišljajo, kje in kako naj dobi dežela denar, da bi še dalje reševala klerika 1 no zadružništvo. Klerikalci namreč stoje na stališču, da ima dežela denar za to. da ga klerikalci pobašejrt. V klubu klerikalnih poslancev so imeli veliko posvetovanje o tej stvari. Bistroumni dr. Zsje je predlagal, naj dežela sama bankovce dela, Jarc je bil za to, naj se s posebnim zakonom da svetineani denarna vrednost in naj dežela svoje izdatke plačuje s sv.linearni, da bo pravi denar ostal za klerikalne bisaga. Demšar je zastopal stališče, da ;e vse to nepotrebno. Dežela lahko dobi denarja, kolikor ga hoče, dokler je dovolj liberalcev v deželi, ki morajo davke plačevati. Glavno je, da pride ljudstvo lahko in hitro do denarja in da ni treba vselej čakati novega zasedanja deželnega zbora in se potem vojskovati. Predlagal je. naj se -klene bombardiranje Škapulirjev eri deželni blagajni. Krek je bil drugačnega mnenja. Proglasil je. da spadajo predgovorniki v zoologijo in pozval dr. Zajca, naj zapise Jakliču in Uren take medicine, da bodeta eeki-u delala; ker sta že. dokazala, da znata hlače napolniti, naj še deželno blagajno napolnita — potem se bodo že dobila pota. da preide to premoženje v klerikalne roke. + Deset milijonov — to ni nič! Dne 17. t. m. se je klerikalni poslunec Perhavc iz Vipave odpravljal v Ljubljano. Rekel jo: »Grem v Ljubljano, pridem pa že jutri ali pojutrem nazaj, imamo eno majhno stvar rediti, da bo sla barka naprej.« Deset milijonov posojila najeti, in 750.000 kron pobasati v klerikalne žepe — to je majhna stvar. Da, da, ti klerikalni poslanci so jako vestni ljudje in imajo odlične pojme o poslanskih nalogah. — Eden, ki mu Perhav-č e v politični p e t j o t ne d iš i. 4- Zanimiv iutermezzo se je primeril v zadnji seji deželnega zbora. Govoril je groi' Barbo in sicer o nemški gparkasi in o vojski napred-njakov, ki ju iz tega zavoda odnesla 20 milijonov. Milo je zastokal grof Barbo, da delajo naprednjak! kranjsko Šparkaso za vse odgovorno. Dr. T r i 11 e r mu je za klical: Revan che pour Sadova! Tedaj pa se je razburil grof Barbo in za klical je dr. Trillerju, d;, njegov medklic ni umo--ten, čes, nemška šparkasa ni doživela nobene Sadove, marveč je izšla iz boja kot sijajua zmagovalka. — Dr. Triiler pa je hitro zaklical grofu Barbu: »Še dve taki zmagi, pa kranjske hranilnice več ne bo!« In zdaj ni ,^rof Barbo nič več ogovarjal, ker je, pač sam izprevidel, da mora nemška šparkasa za sušico izdihniti, če dos ze tri take »sijajne zmago«, pri katerih izgubi vselej 20 milijonov. + Glavna in Ljudska. Največji dolžniki propadle »Glavne posojil niče« so: dr. Hudnik, Meglic in Pav-^lar. Klerikalci odpirajo s daj svoji nsta na stežaj in kriče tudi zaradi ponesrečene spekulacije dr. Hudnika z grajščino Thal pri Gradcu. Ne h di nam na misel, da bi branili dr. Hudnika Njegovo postopanje je bilo ne-odpnstljivo. Eno pa moramo pribiti: dr. Hudnik ni v bistvu postopal glede grajščino Thal nič drugače, kakor dr. Šusteršič glede grajščino Šoštanj. Dr. Hudnik si je pri »Glava!« izposodil čez en milijon kron, dasi osebno po svojem imetju se četrtine tega kredita ni zaslužil, dr. Šusteršič pa si je pri »Ljudski« tudi izposodil okroglo en milijon za boštanj-sko grajščino, dasi tudi on niti četrtine tega kredita ne zasluži, saj priča volilni imenik, da plačuje dr. Šusteršič toliko davka, kakor kak'boljši branjevec. Naj bodo torej klerikalci kar lepo previdni! -f- Zopet eden na vrsti. V kroniko od zbesnelih popov preganjanega učireljstva bo kmalu treba zabeležiti novega mučenika v osebi dragatuš-kega nadučitelja K. Mož je v očeh maščevalnih političuih nasprotnikov storil neodpustljivi greh, da je o priliki državnozborskih volitev upal nastopiti za kandidata Gangla. Zato ga je treba uničiti. Inkvizitorski posel je vršil duhoviti pedagog eks-nadzornik Simon vsled ovadbe župnika N. Pri tem nečednem poslu igrajo pasjeponižno vlogo razni laži-mora-listi in gospodarski pseudereforma-torji, o čemur se bo se obširneje govorilo. Apelu jemo na one člane deželnega šolskega sveta, ki cenijo učitelja po njegovem delu v šoli in na kulturnem polju, da preprečijo udojstvovanje tega nameravanega najnovejšega političnega uboja. + Klerikalcu shod, ki se ni mo-trel vršiti. Suoči so nameravali klerikalci prirediti shod pri Jurju na Poljanski cesti. Razposlali so cel knp vabi! in uvedli tudi intenzivno osebno agitacijo. Shod bi se imel vršiti ob 8. zvečer. Na shod je prišlo 12 na-prednjakov in uiti enega klerikalca ni bilo. Prireditelji zborovanja so se pravočasno informirali o položaju in sploh niso prišli na shod, da si s tem prihranijo še večjo blamažo. Stvar sama na sebi je hrezpomemlina, vendar pa dokazuje, »lit so s° ljubljanskemu prebivalstvu jele odpirati oči iti da se vedno manjša krog tistih, ki so še nedavno tega slepo drli za klerikalci. -f- Tndi \einei se že gibljejo. V ponedeljek zvečer so imeli Nemei in nemčurji shod v kazini, da se pogovore o volilni agitaciji in se posvetujejo o kandidaturah. Shoda so se "deležni skoro sami obrtniki in delavci, kakih 1*0 po številu. Mnogo se je opažalo, d*t ni bilo blizu nobenega trgovca, vsled tesrv je. padi* marsikatera pikra beseda na naslov nemških trsroveev. Shod se je končal ob 10. zvečer. Ko so se udeleženci shoda, kakor rečeno, sami delavci in obrtniki, vračali domov skozi »Zvezdo«, so glasno zabavljali na nemške trgovce, češ, da se 1^-ti mimo drže v zatišju, reveže obrtnike pa pošilja io z**-se po kostanj v žerjavico. Eden izmed obrtnikov se je rotil, da se iv* bo udeležil nobenega nemškega shoda več in da tndi ne bo volil z Nemei, ker se nerc dati izrabljati gotovim gospodom, ki sede na toplem in niso odvisni od delavcev. Obrtnik pa je, četudi M ga nodnirali Nemei, kakor se snodoh?, vendarle kolikor toliko navezan na slovenske naročnik^ in o^im odseva na en: strani vsa bađobttoM in moralna nok^ arj*»nosi idrijskih klerikalnih voditeljev, na d ruci strani pa moremo sklcnati na straš" i duševno revščino njihove sicer maloštevilne mase, da je voljna sprejemati tako duševno hrano. Ima io pa dvoje vrst poročil, boljša — če se srdoh dajo tako imenovati — so v y,S!ovenČevih« sobotnih idrijskih novicah, svoje slabše duševne produkte pa odlagajo v »Naši Moei^ ter »Domoljubu« in s tem ravno dokazujejo, kako nisko cenijo tistih svojih par privržencev, ki jih še imajo med idrijskim delavstvom ter IcoIJkn jim je. na tem. da bi to delavstvo duše v nO dvignili. V tem se posebno odlikuje »Naša Moč"! Takega plašila bi se morala sramovati vsaka stranka, ki količkaj hoče varovati svoj ugled. Dopisi »Med brati in sestremi« so skrpucala Dajobskuiuejie vrste. Poleg največjih neumnosti priobčniejo odstavke, ki so docela nerazumljivi. Da bi se glavni idrijski dopisniki vsaj toliko potruditi, da bi popravili svojim pisačem pisanje, da bi bilo saj to smiselno. Toda dekan Arko, kakor je videti, prav malo pregled«, kaj mu napišeta Nazerle, Brns, Kanduč in drugi klerikalni kompanjoni. Gost inčar pa ima kot poslanec preveč drugega posla, da bi se ha vil z i dri i-skimi dopisi. On pač ne mara svojih izrednih zmožnosti porabljati za tako malenkostne stvari. Urednik »Naše Koči« je le zategadel, da s svojo po-slaniško imuniteto ščiti lumnarije klerikalnih dopisnikov. Radi bi ponatisnili doslovno par dopisov iz Idrije v »Naši Moči«, da bi tudi oni, ki ne dobivajo tega obskurnega klerikalnega glasila v roke, moirli spoznati vso inferijornost idrijskih klerikalcev, vendar nam je žal za prostor, ki bi ga zavzemale idrijske klerikalne prismodarije, nad katerimi more imeti svoje dopodenje edino še kak Janez Kavčič v svoji preveliki klerikalni gorečnosti. Sicer pa, ka-koršni ljudje v stranki, taka so njihova glasila + Napredno gospodarsko in politično društvo za poljanski okraj priredi v četrtek 23. t. m. ob pol 8. zvečer shed v Torkovi gostilni v Streliški ulici. Volilci in volilke, udeležite se shoda polnostevilno, pridite na shod zanesljivo, da čujete na lastna ušesa o grdih nakanah nasprotnikov in da uvidite nevarnost, ki vam preti. Torej, vsi na shod! + Iz justične službe. Dodatno k naši včerajšnji brzojavki izvemo, da sta bila imenovana za deželnosodna svetnika in okrajna sodna predstojnika okrajna sodnika in sodna predstojnika dr. Josip Gruber v Dobrli-vesi in Fran Rekar v Tržiču. — Odlikovanje. Poslovodja »Kranjske stavbinske družbe« Josip C 1 e m e n z v Ljubljani je dobil ČMSt-no svetinjo za štiridesetletno službovanje. Aretacija. 271etni delavec Ivan Mrak iz Cepovana na Primorskem je dne 18. februarja slučajno bil navzoč, ko je orožniška patrulja v Zeleni jami neko žensko aretirala. Začel so vmešavali in je rekel k ženski: »Kako si nenmna, da se jim daš!« Na ponovni poziv orožnikov se ni hotel odstraniti in tudi ni hotel povedati svojiga imena, zato ga je zadela ista usoda, kakor žensko. Z lopato. Tovarniški delavec Jožef Bencina se je duo 17. februarja !->prl med delom v papirnici v Vevčah I voznikom Ivanom Gradom. Med prepirom je udaril Grada z lopato za premoč v obraz in mu prebil spodnjo ustnico. Tatvine. V noči na 5. februarji* se je splavi! neznan tat v spalnico Antona Markiča v Kranju ter izmaknil iz neke škatlje srebrno uro, dva zlata prstana, pozlačeno zapestnico, 1 zlato in 4 navadne igle. — Neznan tat je ukradel uradniku južne železnice Andreju Keršmancu v Spodnji Šiški i?: nezaklenjene predsobe temnomo-dro zimsko vri-dtji. Za ndmariii na CV«?»riee Kl izađete ženski bolnici v Novem mesta je imenovan dr. Josip 8 t r S i e k, ki ^e bil več lel zaeno z dr. Defran^caehSjem zdravnik nn bolnici usmiljenih bratov v Kandiii. Premešana sta v Novo mesto podni kaneelist .Tos»n Drašler iz Kranjske gore in Rudolf Kovač, <=odni sloga iz Krškega. TVašVr pH-de na mesto sodnega ofie\iala Franceta Zupančiča, k? jo šel radi Iv »1 ozn i v pofcoj. Na zabavno potovanje sta Šla Jože P a s a r i č in Ivan Ivanetie iz Krvaveevecra vrba pri Metliki. Nista sicer čitala iudijanerc in kriminalnih romanov, toda innh"s*i nrednnst in bližajoča se spomlad jn je dvignila. Ivanetič ima precej strogo mater, ki sinu ne dopušča vscgi in ki ni t? daie vedno lene nauke. Sin !>a je imel teb lepih naukov tako polna ušesa, da 1e oklenil odtegniM 6e iim. To je storil tem rajše, ker bi moral iti letos spomladi na nabor v Metliko. Dne 11. t. m. se j« domenil s sosedovim sinom Ivanom Ivaneti-čem, da gresta malo po svetu pogledat in smukneta potem, kadar in kjer iim a bo prilika ugodna, čez moio *n bajd v Ameriko, kier se več zasluži nego na voiaškib slamnieab. Pa«5*»rič ie vzel svoiemu očetn hranilno knii-žico za 2400 K in je dvignil pri »Dolenjski posoiilnici« v Metliki nekaj čez 900 K denaria, Ivan°tič si je tudi vedel priskrbeti potnino. Tako sta jo mahnila dne 11. februarja t. 1. čez Gorjance v Novo mesto in od tod v širni, krasni svet. Hitro st« potovala, toda brzojav ie i* hitreiši in ro'a nravice je presnelo dolg^ in d^e 14. t. m. ju je 7p«rabila na kolodvoru v Beljaku t«*r jima prekinila drn^o potovanje. Bo p*č vendarle treba na nabor in mord« tndi k vojakom% kjer cesar da pol hleba in kar je treba. Kralj nI hotel bltf pastir. 1W 13. t, m. sta pila v Lesjakovi gostilni v Glogovci pri Rodohovi vasi delavca Ivan Kralj in Alojzij Ostanek iz Doba. Alojzij Puš iz Št. Vida je rekel Kralju, da je še pastir. To je pa tako Kralja razkačilo, da je začel skakati v Pusa. Gostilničar Lesjak je prišd mirit in zagledal v notranjem žepu suknjiča pri Kralju kriv nož vin jek ter mu ga vzel. Toda Kralj je imel odprt tudi že svoj lastni žepni nož. Lesjak je zagrabil Kralja in ga tiral v vežo, toda spotoma je Kralj večkrat zamahnil z odprtim nožem po PuŠu, pa tudi po Ivanu Glohokarju iz Glagovice, ki je stal ondi blizu. Lesjak nikakor ni mogel preprečiti, da je oba tako nevarno ranil, da so ju morali oddati v Kandijo v bolnico usmiljenih bratov. To je zdaj prav v kratkem že drugi pretep v tej okolici. Preprečena pot. Včeraj je na južnem kolodvoru prijel službujoči stražnik Josipa Hrvatina roj. 1893 v Jablanci okr. Postojna, ker se je nameraval izseliti v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti. Oddali so ga deželnemu sodišču. Aretirala je včeraj mestna policija služkinjo Matildo Preložnik, rojeno v Rottemanu, pristojno v Konjice, katero zasleduje v policijski tiralici deželno sodišče v Celovcu zaradi hudodelstva tatvine. Izročili 60 jo v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. Ponočnjaki. Na Marija Terezijo cesti št. 26 so okrog polnoči neznani ponočnjaki vrgli skozi okna v stanovanje železniškega strojevodje Gustava Lusnerja dva kamna, ubili 4 šipe in napravili 3 K škode. V sobi ni nihče spal, pač pa so se hišni stanovalci močno prestrašili. Izgubljeno. Šolska učenka Marija Peteriinova je izgubila rdečo ns-njato denarnico z manjšo vsoto denarja. Kuharica Helena Nakrstova je izgubila črno usnjato denarnico s M K in nekaj drobiža. — Posestnica Viljemina Škoficeva je izgubila Črno usnjato ročno torbico, v kateri je imela 5 K denarja in dva rožna venca. — Nadrevident južne železnice Ivan Petek je izgnbil legitimacijo za vožnjo I. razreda s sliko. — Neka erospa je izgubila modrozeleno nom-paduro, v kateri je imela risalno orodje, vredno 7 K. — Izgubljena je tudi usnjata zapestnica z vdelano žensko tulo - uro, vredno 10 K. — Neka zasebnica je izgubila zastavni listek, na katerem je zastavljen gramofon, vreden 400 K. Popravek. V včerajšnji članek: »Klerikalci zoper Ljubljano in slovensko vseučilišče« se je vrinilo več tiskovnih napak. V drugi koloni v 26. vrsti od zdolaj se mora mesto televizija«, glasiti »deviza«, v 27. vrsti mesto »gospodarstvo« — »gospodstvo«; v tretji koloni v 12. vrsti od zgoraj mesto »le« — »se«, v 38. vrsti mesto »ljudske sleparije« ~ »ljudske sleparje«, v 39. vrsti pa mesto »ene« — »one«. Napredno politično iu gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpe-terski okraj se je 17. t. m. v svoji prvi redni seji po obenem zboru konstituiral sledeče: Predsemiik: Bončar Anton: podpredsednika: Rohrman Viktor in Poljšak Fran: tajnika: dr. Až-man Josip in Počivalnik Josip; blagajnika: Lenček Alojzij in Aecetto Ferdo: odborniki: Skubie Ivan, Adamič Ivan. Planinšek Frau; namestniki: Jakopič Ivan, Mornar Josip, Gor-ši:- Ivan, Škafar Fran: pregledniki računov: Podkrajšek Fran, Zupančič Ivan. Vrstovšek Ivan; namestnik pa Skerjane Andrej. »Emona — Ljubljana«. Predpro-dajo vstopnic za maskarado »Ljubljanskega Sokola«, ki se vrši na pustni torek, prevzeli ste iz prijaznosti trgovini: Giičnr & Mejač v Prešernovi ulici in Milko Krapež na Jurči cevem trgu. Da se prepreči na večer prireditve veliki naval pri btagajni, nrosi se slavno občinstvo, da si izvoli vstopnice že preje preskrbeti. M^iska-™dna vabila so se danes razposlala. Ker se je pa vzlie največji pazljivosti lahko pripetilo, da je bil kdo potu otom a izmiščen, kar se pri tolikem št r vilu vabil ni pri številnem premeščanju gg. uradnikov lahko pripeti, nrosi se blagohotnega oproščen ja. Vsakdo, ki je bil neljnboma izpuščen, izvoli naj se oglasiti pri bratu Levu Frnnketu v upravništvu »Narodne tiskarne«. Slavčeva maska rada. Veliki pustni korzo je pred durmi in na pustno nedeljo se odpro vrata velike Unionove dvorane razkošnemu in veselemu vrvenju. Tam na velikem, sijajno okrašenem trgu se zbero ta dan častilci veselega princa karnevala. Prisotni bodo najrazličnejši odposlanci po svojih zastopnikih ter narodi v raznobojnih svojih narodnih nošah, tudi kranjski salonski iri-orerli odpošljejo veliko deputacijo. Tamburaški orkester ii Bahinevrede, pod vodstvom kapelnika g. Fičiflč-kiriia prispe v nedeljo v Ljubljano in ako vse strune ne popokajo bodo od mitnice skozi mesto do korznega trga prav veselo svirali. Ciganska godba pride že v soboto in se odpelje iz kolodvora s posebnim vozom naravnost v Union. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je odbor »Slavca« tudi letos opustil osebno vabljenje, kakor to izvečine tudi druga društva opuščajo. Društva zdravnikov na Kranj« skeui izvanredni občni zbor se vrši v petek, dne 24. februarja Ob 7. zvečer v boLolu Tratnik. Dnevni red: Naznanila predsednika. Podelitev podpor iz dr. Loschncr-Maderjeve ustanove. vSamostojni predlogi dru-štvenikov. Muzejbko društvo za Kranjsko. V muzejski predavalnici je imelo snoči muzejsko društvo za Kranjsko svoj letošnji občni zbor. O napredovanju društva jo poročal deželni šolski svetnik Leveč. Zahvalil se je nadalje c. kr. naučni upravi in kranjskemu deželnemu odboru za subvencije, muzejskemu ravnatelju pa za ljubeznivo podporo. Spomnil se je umrlih članov prof. Josipa Apiha in župnika I. Ažmana. V znak žalosti so se dvignili zborovalci s sedežev. Iz poročila tajnika g. prof. Cerka posnamemo, da ima društvo od 1. marca naprej dvakrat na teden v muzeju odprto čitalnico. Društvo šteje 305 rednih članov, 3 častne in 2 dopisujoča člana. V redakcijskem odseku za glasilo so trije člani. Sledi poročilo tajnika prof. Milana Pajka nakar dobi ves odbor na predlog pregledo-vaJca g. Podkrajška absolutorij. Kot pregledovalca računov se izvolita za letos gg. Podkrajšek in Vrhovnik. Xa predlog prof. dr. Sajovica je bil nato izvoljen v priznanje njegovih zaslug za častnega člana g. šolski svetnik prof. Alfons Pavlin. Pri slučajnostih vpraša oficijal južne železnice g. Podkrajšek, v katerem stadiju stoji vprašanje spominske plošče na rojstni hiši Valvazorja. Odgovarja mu predsednik naglašajoč, da so aedaj društvena denarna sredstva za t > premajhna. G. Podkrajšek se zavzema nato še za popravo razpadajočega nagrobnika domačega pisatelja in zgodovinarja Linharta. Društvo srebrnega križa, podružnica »Ljubljana«. Ustanovni '^bor podružnice se 'bo vršil v ponedeljek, dne 27. februarja ob 4. popoldne v knjižnični dvorani c. kr. deželne vlade, palača c. kr. deželne vlade, dohod iz Simon Gregorčičevo ulice št. 18, II. nadstr. na desnem, duri št. 21. Cenjeni člani in vsi, ki z ozi-rom na tako človekoljubno nalogo podružnice, namreč deželanom, ki se no končani triletni vojaški službi, po končanih vojaških vajah ali po končani mobilizaciji vračajo od vojakov, preskrbeti dela ali je na kakršenkoli drugačen način podpirati, še žele podružnici pristopiti, se uljudno vabijo, da se polnostevilno zborovanja udeleže. Pripravljalni odbor. Strelski klub »Bur« v gostilni Drašček naznanja svojim članom, da se zaključi sezija v soboto 25. t. m, z zabavnim večerom. Začetek točno ob 8. zvečer. V četrtek 23. t. m. je brateki pogovor. Pridite polnostevilno. Zadruga incKJistinj v Ljubljani je sklenila opozoriti vse one, ki se brez obrtnega lista bavijo z nakite-njom klobukov in slamnikov, kakor tudi trgrovce in trgovke s klobuki, ki se brez dokaza sposobnosti bavijo z obrtom modistinj, da bode v bodoče vsakega naznani ki obrtni oblasti radi kršenja obrtnega reda. Ker je zadrugi znano več takih oseb, ki se neopravičeno bavijo z obrtom modistinj, bode zadruga strogo pazila na nje. Zadruga modistinj v Ljubljani opozarja vse svoje članice, da nemudoma naznanijo vse vajenke in pomočnice z delavsko knjižico pri zadružni načelnici gospe Idi Škof-\Vanek. Iz Novega mesta. Dne 18. t. in. v soboto zvečer je priredila novomeška Čitalnica v svojih prostorih v »Narodnem domu« predpustno veselico. Program je bil sorazmerno z vstopnino jako bogat. Ta večer nas je iznenadila s s\ ojim nastopom g- dr. Hra-šovčeva, ki je za umetniško dovršene alt - solo speve žela burno pohvalo. Njen alt. ki prikipeva s silo v jasni forte, trepeta v pritajeni tišini lahno kakor pomladni dih. Tercet (g. dr. Hrasovčeva, gdč. A. Turkova in g. dr. Strašek) je bil nekaj novega na uašem odru. Zvonki sopran gdč. Tur-kove smo slišali že pri raznih prireditvah, a to pot nam je posebno ugajal. G. dr. Straškov bariton, močan iu obsežen, ki plane z orjaško silo na dan, je mil in bajno lop v skrivnostni tišini. Naš oder je lahko ponosen na moč, ki bi delala čast vsakemu ve-likemn odru. Po tercetu se je vprizo-rila za predpust primerna burka, enodejanka »Umor na ljubljanski cesti«, iz francoskega prevedel jur. Ivo Legat in jo prikrojil novomeškim tlom. Imeli smo pred seboj stare, skoraj bi rekel stalne diletante našega odra. Gdč. Mici Šegulova, ki je imela ie večkrat priliko pokazati svoj igralski talent, je nepričakovano ugodno izpeljala svojo vlogo. Gor« njač (komik Feri MikoU« Je vzbu- s svojim nastopom v uru*m isuna-dolnika (jur. Sehweiger) obilo zadovoljnega smeha. V mojstrskih rokah so bile vloge Plojnika (g. Dr. Tnrk) in sluge Jakoba (jur. Ivo Legat). Vrzeli med posameznimi točkami je izpopolnil vrli salonski orkester z umetniškimi komadi. Pri plesu je sviraj oddelek meščanske uniformirane godbe pod sprtnim vodstvom kapelnika g. Hdfnerja, ki je svoje godce izvežbal tako dobro, da pri sličnih prireditvah ne bo več treba naročati dragih tujih godb. Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi. Društveni prostori slov. akad. društva »Adrijaled Vega, ker vsebuje odlične lastnosti, katere morajo dičiti vsako subreto. Predvsem poudarjamo, da ne moremo primerjati njene elegantne, gracijozne in umerjene igre z igro nobene tuje subrete. kar smo jih ime-priiiko slišati in videti na našem odru. Toda ne samo to, da je njeua igra krasna, tudi izvrstna pevka je; ^icer se ne more ponašati z močnim, milnim glasom, pač pa z njegovo milino in blagozvočnostjo. Vokalizacija .je istotako v petju, kot v govoru, jas-aa in točna. Njena elegantna postava daje nek poseben blesk njeni igri in človek je nehote prevzet od dobrega 1 ;izpoloženja, ko vidi s kako lahkoto In mirnostjo proizvaja uajgracijoz-tjejše plese. Ravnateljstvu svetujemo, ■Kij se potrudi pridobiti to izvrstno moč našemu gledališču. Gostu je bil izročen k-*;jDziennika Kijowskega« v Kijevu je bil obsojen v globo 300 rabljev, ker je priobčil v svojem listu članek: Cehi o Rusiji in Poljski.« — Češka razstava v Sofiji, o kateri smo že pisali v našem listu, se otvori dne 23. julija t. 1. in bo odprta do 23. avgusta. Protektorat te razstave sta prevzeli trgovski zbornici v Pragi in Sofiji. V Sofiji se je osnul poseben, iz Bolgarov in Cehov obstoječ odbor, ki je prevzel nalogo, izvršiti vse za razstavo potrebne predpriprave. _ Kongres hrvaške in srbske mladine v Belgradu, Začetkom meseca septembra tekočega leta bodo v Belgradu praznovali lOOletnico smrti znamenitega srbskega književnika Dositija Obradoviča. Zastopniki srbskih in hrvaških akademikov, ki so imeli te dni v Belgradu konferenco, ao sklenili, da prirede pri tej priliki kongres srbske in hrvaške akademič- ne miamne v migradu. Kongres no trajal tri dni. Glavna točka lega kongresa bo rasprava o hrvaško - črnskem narodnem edinstvu in o vprašanju, kako hi se dalo to edinstvo Mm najbolj pospešiti. Na kongresu bodo med drugim podani U - le referati: »O narodnem odporu v Istri«, »O kulturnem in naeijonalnem položaju naroda v Bosni in Hercegovini«, »O narodni borbi v Hrvaški in Slavoniji« in o »Kulturnem in narodnem položaju srbskega plemena v Stari Srbiji in Makedoniji.« — Belgradaka »Tribuna«. Glavni urednik tega lista, znani srbski pisatelj Branislav Nušič, je odložil to mesto za čas, dokler ne dovrši neka svoja književna dela. Uredništvo »Tribune« je za ta čas prevzel Naum Dim i tri je vic. Smer lista seveda ostane tudi v bodoče ista. — V seso kolski zlet v Pragi? »Slavisches Tagblatt« javlja, da se vrši VI. vsesokolski zlet dne 29. in 30. junija ter 1. julija v Pragi. Ker je že napovedan slovanski vsesokolski zlet dne 13., 14. iu 15. avgusta v Zagrebu, se bosta potem takem leto« vršila dva vsesokolska zleta, kar je gotovo ceplenje sokolskih sil in vsled tega sokolski stvari škodljivo. Ali se je morda sokolski zlet v Zagrebu odpovedal? Nam o tem ni ničesar znanega. — Sokoli — telovadni učitelji v Srbiji. Svoječasno smo že poročali, da je srbska naučna uprava sklenila, poklicati 12 čeških Sokolov, da prevzamejo telovadni pouk na srbskih srednjih šolah. Doslej so bili imenovani ti - le češki Sokoli za telovadne učitelje: Vaclav Tiehy za Belgrad, dan Svoboda za Kragujevac, Anton Jedlička za Pžice in Vaclav Proeha-ska za Požarevac. izpred soditfa. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Zopet hitra vožnja. Na tukajš-no okrajno sodišče je prišla ovadba, da je prevozniški hlapec Avgust Bir-ttč tako naglo drvil po Marijinem trgu, da bi kmalu zadel v nasproti prihajajoči voz električne železnice, ka-rerega je voznik komaj pravočasno ustavil, da se ni zgodila kaka nesreča. Pri sodni ji se je izkazalo, da Bir-tiča ne zadene ni kaka krivda, ker je on ravno ravil okoli ogla, ko je pri-dirjal mimo električni voz. Tudi Bir-tič ni vozil v diru, temveč v navadnem trabu. Obtoženec je bil vsled tega oproščen. Maščevati se je hotel. 11. t. m. se je vršila v Šinartnem pod Šmarno ge jezni razšli. Eden izmed njih, Lovrenc Nahtigal pa se ni mogel kar tako pomiriti, temveč je šel pred ženi-novo hišo ter tam zazgal kup slame, tako da je bila velika nevarnost, da se poslopje vname. Obtoženec pravi, da je bil tako pijan, da se popolnoma nič ne spominja na dogodek. Za-slišati S€ bodo morale vsled tega priče, ki bodo potrdile, da je res Nahtigal zažgal slamo. Razprava ^c preloži. * * Izpred novomeškega poroto* š& MN isca. Dne -0. t. ni. se je zagovarjala pred tukajšnjimi porotniki Marija Mežnar radi hudodelstva detomora. Sodni dvor je. sestavljen tako-le: Predsednik dež. sod. svetnik Vajkart Gandini, vetanta sodna svetnika Julij Bučar in Jakob Jare, zapisnikar avskultant Golja; javno obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Pogina, zagovornik je bil dr. Globevnik. Marija Mežnar je 20 let stara, v Zdevnem rojena in v Št. Janž pristojna. Služila je no svetu kot dekla in sicer nazadnje pri Antonu Wetzu v Podkraju pri Radečah. Ljudje so že dolgo govorili, da je v drugem stanu, vendar je še vedno mislila, da se ji bp posrečilo prikriti sramoto. Dne 13. novembra lani je začutila, da se bliža težka ura. Nekaj časa je mirno trpela bolečine in delala naprej. Ko je pa čutila, da ne more več delati, .ie šla na stranišče, kjer se je izvršil porod. Brž ko je mogla, je šla okoli hiše in potegnila otroka iz greznice, ni ga pa zavila v plenice ali nesla na gorko, marveč držeč ga za noge je par-krat udarila z otrokovo glavico ob zid, da je bila glava vsa razmesarjena, potem pa ga je vrgla na kup smeti. Marijo Mežnar pravi, da je bila vsa zmešana in da ni vedela, kaj da dela, vendar pa pravi, da dobro ve, da se je otrok, padši v greznico, zavalil na eno stran in na katero; — do-hro je vedela, kaj se je zgodilo, ker je šla otroka iz greznice pobrat, tudi ve, da ga je treščila parkrat z glavo ob zid, da ga jo vrgla na kup smeti in da ga je šele zvečer bolj skrila. Trdi, da jo je poroto pNuftm in oa ji je cee popolnoma neman, ker je postala mati enkrat v popolni pijanosti. Izvedenca dr. Vavpotič in dr. Strašek izjavita, da je prišel otrok živ in goden na svet in da je umrl nasilne smrti i. s. vsled otrpnenja možganov, nastopivšega vsled tega, ker mu je bila glava razbita. Ker so odgovorili porotniki na stavljeno jim vprašanje, če je Marija Mežnar kriva, da je svojega otroka ob porodu usmrtila z vsemi glasovi da, je izreklo sodišče sodbo, da se obsodi Marija Mežnar na štiri leta ječe poostrene vsako leto s postom in temnico. Dne 20. februarja t. 1. popoldne so imeli soditi porotniki detomorilko Ano Žugelj iz Dobravice pri Podzemlju. Dne 20. decembra lani po kosilu je šla Antonija Bezek v Rajmerjev vodnjak po vodo in je zagledala v vodi nekaj v cunje zavitega. Ker si ni upala samu tega ven potegniti, sta prišla zraven Janez Skof in Jožef Zalokar, ki sta izvlekla ta zavoj iz vode in razgrnila cunje. Zapazili so novorojeno dete ženskega spola, ki je imelo okoji vratu privezan kos blaga in |k>d njim gumasti trak tako močno zadrgnjen, du je zažel tako globoko v meso, da traku skoraj ni bilo videti. Raztelesenje je dognalo, da je bil otrok živ prišel na svet, da pa je umrl vsled zadušenja, to se pravi, da je bil zadavljen. Dolgo niso mogli dobiti storilke. Vedno bolj glasno je pa označeval ljudski glas Ano Žugelj kot storilko; vsaj ženske, ki so prale pri potoku Obrhu, so bile soglasno mnenja, da zamore biti volčja mati le Žugelj. Ko je to izvedel njen gospodai- Rajmer jo je stavil na odgovor. Žugelj pa je jezno odgovorila, da bi šla takoj tožit, če bi vedela, kilo jo je osumil. Ko jo je pa dalo sodišče po zdravniku preiskati in se je dognalo, da jc pred kratkim porodila, je pa priznala svoj zločin in naslikala svoje življenje. Ana Žugelj je bila rojena leta 1891. v Dobrave i pri Podzemlju. Šolo je obiskovala v Podzemlju. Ko je bila stara 16 let, je stopila v Marijino družbo pod vodstvom župnika Rometa. V začetku avgusta 1909 je šla služit za deklo k nekemu >osedu M. M., ki jo je pa začel, dasi šek dve leti oženjen, zalezovati, vsled česar je ostala sicer še Mariju a devica, toda brez devištva. Postala je pa tudi mati. V začetku septembra 1910 je šla za deklo k trgovcu Raj-merju, kjer je bila zelo pametna, pridna in poštena. Dne 2. decembra lani po kosilu je začutila, da se ji bliža težka ura, vendar jc delala še vse popoldne. Zvečer pa ni mogla več presta jat i. Šla jc v klet in se vsedla na zgoraj odprti zaboj, na kar se je zgodilo, kar se je zgoditi moralo. Slišala jc, da je otrok javkal in v silnem strahu, da bi ga kdo ne slišal, mu je zadrgnila vrat, ga položila na cunje in odšla zopet večerjat. Dotem pa na delo. Drugi dan je vse lepo podilazila in y>obrisala, zavila otroka, ki je bil pa že mrtev in mrzel, v nek predpasnik in ga nesla v domač vodnjak, iz katerega pa jemljejo vodo le za pranje in ne za kuho ali pijačo. ' Sodni dvor je sestoja! iz gg. sod. svetnikov Vajkarta Gaudinija, Julija Bučarja in Jakoba Jarca kot sodnikov ter avskultanta Golija kot zapisnikarja. Javno obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Rogina, zagovornik je bil dr. Slane, prvomest-nik porotnikov g. Piletič, pečar in posestnik v Gradacu v Beli Krajini. Porotniki so zanikali prvo glavno vprašanje s 6 glasovi, drugo glavno vprašanje pa potrdili soglasno, vsled česar je bila Žugelj obsojena po § 340 kaz. z. na dva meseca hudega zapora. Ista porota je dopoldne radi detomora obsodila Marijo Mežnar. To je čudno, pa razveseljivo dejstvo, ker kaže, da se jc tudi na Dolenjskem prebil socijalni led. Povsod se skoraj vse detomorilke redno oproščajo, uh Dolenjskeni pa so bile vse brez izjeme obsojene, kakor da so manj vredne nejro druge hčere. Relativna oravica je šiloma izbruhnila tudi na Dolenjskem na dan, kar kaže, da so porotniki zavednejši in inteligentnejši in da imajo pogled tudi no širnem svetu. Opisana porotna sodna je za Dolenjsko zgodovinskega pomena. Uboj. Na zatožni klopi sedi Dalmatince srednje rasti, že večkrat radi različnih prestopkov in hudodelstev kaznovani Juro Badža, ki je delal pri gradnji ceste v Statvah pri Dolu v Beli Krajini. Juro Badža je bojevita in vročekrvna natura in je že dlje časa iskal prepira med mirnimi delavci. V nedeljo popoldne, dne 16. okt. m. I. so prišli iz Dola delavci bratje Anton, Franc in Ferdinand Kregar, Stanislav Kinkl iu Anton Ponpov. vsi iz Ljubljane doma, v Statve, kjer so videli, kako je Juro Badža brez vsakega vzroka mikastil Alojzija Šepica. Anton Kregar, ki je M v barako večerjat, je zaklical Badži, naj pusti Kranjce pri miru, ker mu nič nočejo, nakar je planil Juro Badža z odprtim nožem v hara- lo, napadel Kregarja te mn atfdal v trebuh in rebra tri amrtonoane rane, prodno se je mogel Anton Kregar postaviti v hran. Anton Kregar je pozneje umrl v ljubljanski bolnici na vnetju trebušne mrene. Zunaj je Juro Badža zadal še Francu Kregar ju več poškodb a palico in pobegnil v Reko, kjer je dobil od nekega neznanca za liter vina tujo delavsko knjižico, s katero je slepil policijo in druge na barki, kjer je delal. Hotel je pobegniti v Ameriko, a ga je slednjič le izsledila policija. Juro Badža, ki si v prvem in sedanjem zagovoru nasprotuje, pravi, da je nedolžen in da je imel nož zaprt v žepu. Juro Badža je obtožen in po krivdoreku porotnikov krivim spoznan hudodelstva uboja § 140, prestopka zoper telesno varnost § 411, prestopka po § 431. in prestopka zoper javne naprave in naredbe § 320. Sodni dvor ga obsodi po § 142. I. na 3 leta težke ječe, poostrene vsak tretji mesec s postom. Rožne stvori. * Ljubezen in beda. V Petrogra-du so se zastrupile v nedeljo štiri deklice v starosti 15 in 20 let. Dve d' klici sta šli v smrt zaradi nesrečne ljubezni, dve pa vsled bede. * Zblaznela. Žena zaradi umora mladega Buturlina na dosmrtno prisilno delo obsojenega Obrien de Las-sy je zblaznela. Dva dni in dve noči je tavala po petrogradskib ulicah in iskala svojega moža, slednjič so jo vso onemoglo našli ležati na cesti in so jo prepeljali v blaznico. * Proti vojaški službi. Na južnem Ogrskem so zasledili velik kon-sorcij ljudi, ki so se že osem let pečali s tem, da so odtegali kmete vojaški službi. Več sto vojaškim obve-zancem so bili prevrtali ušesno mreno. * Volkovi. V bližini Lvova je napadla tropa volkov gozdarja Le-wickega. Gozdar je ustrelil dva volka, na kar so drugi pobegnili. Tudi v vasi Kudrvnecu so napadli volkovi finančnega stražnika, ki je enega volka ubil, enega pa ranil, nakar so tudi tu ostali volkovi pobegnili. * Sufragetke. V Londonu so organizirale sufragetke kampanjo, da se na vse možne načine bojujejo proti od vlade sklenjenemu ljudskemu štetju. V nekem manifestu poživljajo žene, da naj bojkotirajo ljudsko štetje in zabran i jo plačevanje davkov, dokler žene ne dobe svojih pravic. * Zločin nezvestega moža. Strašen zločin je izvršil v Readingu v Ameriki trgovec Vanaman. Imel je razmerje s svojo deklo in da bi se mogel ž njo poročiti, je zaprl svojo ženo in svojega otroka v sobo ter hišo zažgal. Sosedom pa se je posrečilo že ožgano ženo in otroka rešiti in pripeljati v bolnišnico, kjer sta kmalu nato umrla. Vanamana so zaprli. * Rimske starine. Pri delu za razširjenje ulice Flaninia v Rimu so odkrili včeraj star rimski grob izza časa rimskih cesarjev. Posebno zanimiva je najdba, ker je to grob slovitega voznika. Raziskovalcu se je posrečilo na podlagi znanega kodeksa za starine, dognati identiteto groba. Marucchi se zavzema za to, da bi ta grob rekonstruirali. * Plaz. V dolini rečice Hollers-bach, južno od Muttersila se je utrgal plaz in zasul cesarskega gozdarja Selingerja ter ga nesel Več kot 100 m v globino. Sneg jc gozdarja zadušil, pa tudi njegov lovski pes je dobil težke poškodbe, vendar pa se mu je posrečilo, da se je izkopal iz snega in prišel domov. Ker je prišel pes brez gospodarja domov, so domači takoj sumili, da se je zgodila nesreča. Šli so iskat gozdarja in so ga našli mrtvega v snežnem plazu. * Kuga v Aziji. 350 italijanskih zdravnikov je prosilo svojo vlado, da jih pošlje v Mandžurijo proučit kugo. V okužeue kraje jc odposlala tudi italijanska družba rdečega križa vec zdravnikov. — Kakor poroča guverner v Kiaučavu je prenehala kuga zadnje dni prodirati. Nemško varstveno ozemlje je sedaj popolnoma zdravo. — Iz Charbina poročajo, da kuga pojema. — Pomorska oblast v Trstu jc odredila za vse blago in vse potnike iz Kitajskega in Mandžurije najobsežnejše sanitarne odredbe. * Samomor morile«. Morilca lintehinsona, ki jc pri srebrni poroki svojih staršev primešal v kavo mišico in s tem provzročil smrt svojega očeta in enega gosta ter storil, da je nevarno zbolela njegova mati in več dam, so zasledili v nekem pen-zijonatu na otoku Guerslv. Ko je stopil policist pred njega in rekel: »Vi ste Hutchinson!« je odgovoril: »Pišem se Harrieon« In nato stekel po stopnicah v svojo sobo, kjer je izpil stekleničico pruske kisline. Umrl je v malo minutah. Telefonsko h teoironu porotno. Pasivna reaistenea v Trstu. Dunaj, 22. februarja. Sklep včerajšnjega ministrskega sveta, da naj začno oblasti z ostrim nastopom proti pasivni resistenci, je v tržaških Uradniških krogih napravil sUer-vtisk. Danes pa je zastavila pasivna resistenca še z veliko večjo močjo iu zavzela celo večje dimenzije. Trst, 22- februarja. Pojavljajo se tu prvi ostrejši koraki vlade proti pasivni resistenci enega dela uradnikov. V Trst so poslali 20 uradnikov iz Ljubljane na tržaški državni ko lodvor, da nadzorujejo delo drugih uradnikov. V prosti luki nadzorujejo nižje uradnike višji uradniki. Vlada hoče premestiti tudi še mnogo urad nikov iz Gorice, Istre in z Dunaja v Trst ter si obeta od teh korakov, da pospeši s tem uradno poslovanje. Če pa bi tudi to ne imelo zaželjenega uspeha, potem hoče vlada nastopiti proti uradnikom disciplinarnim potom in začeti uradnike premeščat1 in suspendirati. Zu sedaj se je odredilo, da morajo delati uradniki v uradih tudi čez uradne ure. Trst, 22. februarja. Ko so delali prometni uradniki včeraj čez 6. uro zvečer v svojih uradih, so se zbrali delavski sloji pred uradnimi prostori in zahtevali, da uradniki zapuste svoje prostore. Ker pa so se uradniki temu upirali, so vdrli delavci v urad ne prostore in prisilili uradnike, da so jih zapustili. Trst, 22. februarja. Tu se je vršilo zborovanje slovenskih socijali -stov, na katerem so se izrekli vsi proti pasivni resistenci uradnikov. Službena pragmatika državnih nastavljencev. Dunaj, 22. februarja. Subkomit* odseka za državne nastavljence je imel danes sejo, v kateri se je govori lo o novi službeni pragmatiki. L do 7. se bili v tej seji sprejeti. Tiskovni odsek. Dunaj, 22. februarja. Tiskovni odsek ne more jutri zborovati, ker je glavni referent poslanec SkedJ zadr žan. Avstro - ogrska banka. Dunaj, 22. februarja. Generalni zastop avstro - ogrske banke je sklenil v svoji današnji seji, znižati obrestno mero za pol odstotka. Obrest na mera za eskompt menic, za varan-te in efekte od jutri naprej znašr 4%. Ogrska zbornica. Budimpešta, 22. februarja. Da nes jc Košutova stranka sklepala o formalnih predlogah, ki jih bo stavila v jutrišnji seji v ogrski državni zbornici. Sklepala bo tudi o obstruk ciji, ali naj začne i njo v jutrišnji se ji. Košut svari svojo stranko pred tem najskrajnejšim sredstvom. Bosanski odsek je začel danes s speci jalno debato. Prijavljenih je mnogi* govornikov. Delegacije, Budimpešta, 22. febr. Danes so se začele plenarne seje avstrijskih delegacij, ki bodo trajale nepreneho na do 3. marca. Danes še pride n« vrsto proračun zunanjega ministrstva. Kot eden prvih govornikov je priglašen prof. Masarvk, ki se bo v svojem govoru bavi I zopet z Vaši čem. Bolezen kralja Nikite. Cetinje, 22. februarja. Zdravstveno stanje črnogorskega kralja Nikite se je danes tekom noči zelo poslabšalo. Poklicali so brzojavni« prestolonaslednika, ki se mudi sedaj na Francoskem. Kralja je zadela kap. Reakcijonarno gibanje na Portugalskem. Berolin, 22. februarja. »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Portugalskega, da se je začelo na severu države že zopet živahno reakcijonarno giba nje. Ljudstvo so je oborožilo proti liberalnim pristašem republike in nastopa proti vojaštvu. Konservativni duhovniki vodijo vse gibanje. Rusko - kitajski spor. Peking, 22. februarja. Kitajski odgovor na rusko noto je sestavljen v najbolj popustljivih besedah. Oči-vidno si prizadeva kitajska vlada, napraviti kar najugodnejši vtisk u a javnost ter računa s tem, da bodo intervenirale druge države. Petrograd, 22. februar. Vesti iz Šangaja, da so ruski voji udrli v Mongolijo in Mandžurijo, označuje petrograd8ka brzojavna agencija kot popolnoma izmišljeno. Po informacijah na kompetentnem mestu tudi v vojnem ministrstvu in v ministrstvu zunanjih del ne vedo prav ničesar o kaki eventualni operaciji, naperjeni proti Kitajski. Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek. Vzemite si. ako imat« nahod in ste hripavi, zttleieni tgr tefko dihate, Feltlrje* fluid i znamko »EUaiuid«. Mi sami smo se preprIMi pri botečln«h ▼ prtih, vratu itd o njegovem zdravilnem, kašelj blalečem, osvežujočem učinku. Tucat na nolikniajo 6 kron, 2 megla g kron 60 vinarjev franko. Iadeluje ga samo lekarnar E. V. Felkrv Stubici, EUin trg 238 na Hrvaškem. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. februarja: Fran j a Bu-fovnik, žena krojaškega mojstra, poljanska cesta 51. — Alojzij Fristo vec, sin delavca tobačne tovarne, i mesecev, Cerkvena ulica 21. — Fran Breskvar, sin ključarskega nojstra, 1 leto, Sv. Petra cesta 52. Ferdinand Josip Maschke, sin tovar-liškega-uradnika, 11 dni, Sv. Jako-\s trg 2. Dne 21. februarja: Josip Vincen-•lj Subanek, rejenec, 4 mesece. Strelska ulica 15. — Josip Fritz, vpoko-ieni mestni stražnik, 61 let, Fran Josipa cesta 14. Dne 22. februarja: Marija Lju-■ic, olviuska u^vg.}. s? let, Kadecke-ra cesta 11. Slovenska tm\n ilelaisie v UdOnL tL 103. (Nepar). Brv-.*, predst. 2107. V četrtek, 25, rt&ruarja 1911. Opera* Tretjič v sezoni * Opera! (Življenje nmeicikov - bohemev.) Prizori iz romana Henrv Murgera nVie de SohetM" v štirih slikah. Besedilo spesnila p. Giacosa in L. lllic^. Uglasbil uiacomo Fsccini. Kapelnik prof. Frid. Reiner. Režiser Hinko Nučič. Blagajnica se uiipre ob 7. uri. tacetek ob !28. uri. Konec ob 10. Piofinja predstava So i Miril, 25. fdnatia. Za prebivrlec mest, uradnike itd. :;- tež kočam preba\ jtnja in vsem nasledkom nnogega sedenja In napornega duševnega dela e uprav neobhodno poirebno domače zdravilo iristni „Moll-ov ščidiitz prašek." ker vpliva a prebavi janje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in točilen včinek. Skatljica velja S Bt Po poštnem povzetij razpošilja to zdravilo cizn lekarnar A. i.l&lLl*, c. .n kr. dvorni sJagatelj na DUNAJU, Tnehteuben 9. V lekarna n na dežea jc izrecno zahtevat; Moll-ov jreparat, zaznamovan z varnostno znamko io jodmsom. 3 'S Me maramo imet! glavobola, bo- eein v križu, yobobola, trganja \T idih. zbadanja, revmatičnih bolečin i hrbtu in mišicah. Rabimo Fellerje* luid z znamka »£Isafluld«. Tucar =2 poskušnjo stane samo 5 K franko. ^ellerjeve odvajalne ra bar barove vroffliee z namko »EUsapillen« krepe elodec, posprkujejo prebavo in oživ-jajo slast ter ublaže krč in pospesu-ejo izločanje. 6 škatljiv franko 4 K. >obe se pri E. V. Fellerju v Stubici tizin trs. št. 238 (Hrvaško). 1 SBOnall^fifs es*ŽJ5S slovanska Doti Le samo pri tvrdki Ljubljana H ?pffnpT Ljubljana Mestoi m U. mM Sv. PsiT5 testa ■ C 1 r 11 ^ i # ga ni S Po njem ti jed diši, Želodec rte boleha In glava ne boli S ZalMti izrecno jubot! Žarele mM . ljudska fcakovost^ Kabinetna kakovost fiter K 2-40. w - 4'80. Naslov u naročila: „rTORlAN", Ljobijana. postavno varovano, terolln, Paril, Riniti BajMiJitoni. tulilo U 4^ hkiijt: o. um flritirjm rt« 7. Kemik dr. ina. Hirsch, Oiomnc. Ke- niično-tehnična preiskava je izpričala, da ej jfSevdlln" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Borzna poročila. fcj«bl|an*ka „Kreditna banka v Ljubljani*. Ursdsi karti daiijste trcm 22. februarja 1911 ■Aloifce&l aaalrll* 4" ■,, majeva renta . . . 4*2C j srtcrna renta .... 4% avi kronska reaia . . 4*/9 ogr. „ . . 4°/9 kranjsko deželno posojilo 4°;, k. o. čelke dež. banke . Sr&3ke. Srećke U L 1860 •, ... vi ti n ivO^ • . • • • „ uske...... „ icffldjskc 1. izd< . cgrske m*irtitfm . . n d!in. k^munahse „ avstr. kredam . . . „ ijabljanslie .... „ avstr. rdeč. kriza • ■ u ogr. u m ., bfi.^l!i:a..... „ tsiike ..... O«lnlo». Ljuh!JAu*ke kreditne banke Avst?. krsdilne iš6 mcrjcis * Stanje «^ ■ tth bare- SS ^ I metra s? Nebo V BUM i s- * 21 2. pop. 735 9 —7 1 _ 9.ZV. 7.9 1 —2-1 sr szah. del. oblač. ir. svzh. jasno 22. 7. zj. 74« 5 i 'j si. svzh poi oblač. srednja včerajBkja temperatura 2 O3, norm. —0*4*. Padavina v 24 urah 00 mm Proda se dva do tri vagone dobre, trde (prve košnje) 643 mrve (sena). Cena po dogovoru. — Naslov pove upravaistvo »Slovenskega Naroda«. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, gg. tovarišem in tova-riiieam, prijateljem in znancem žalostno vest, da j£ gospod Ivan Nep. Pokorn ■adačitelj v pokaja, liaejitelj kolajne za 40 letna zvesto službovanje danes 22. svečana 1911 po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 63 letu starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 24. svečana 1911 ob 10. uri dopoldne \z šolskega poslopja v Horjulu na tukajšnje pokopilišče Sv. maše zadušnice so bodo brale v tukajSnji župni cerkvi. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. 079 Horjul, 22. svečana mi. Šolsko vodstvo v Horjulu. Zahvala. Žalujoča rodbina Kcrenova si dovoljuje izreči i.vojo najtoplejšo zahvalo najprej vsem domačim, ki so na kakršnikoli način pripomogli lajšati nam našo pregloboko žalost med boleznijo, zlasti pa ob smrti našega srčno ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata 6 47 Jožefa Korena lijaka I razreda II državne gimnazije v| Ljubljani. ! Posebno se zahvaljujemo preč. g. 1 župniku F. Grozniku ira premnoge I obisko in tolažila, g. nadučitelju R. Horvutu in gg. pevcem za v srce segajočo žalostinko, visokospeš obitelji I. Tomšičevi v II. fiistrici za I prekrasni venec, visokorodnemu g ravnatelju dr Bezjaku m skrb ter gospodu profesorju Skrlju in sošolcem rajnega za udeležbo pri pogrebu in za darovani* venec Bog povrni tisočero vsem! 1 V Zagorju na Notranjskem, dne 21. f< bruarja 1 11. Vabilo Kmečke posojilnice in hramlnice v Šmartnem pri litiji registr. sadraga z neomejeno zaveso. Id se vrsi 14. marca 1911 ob 3 popoldne v družbeni pisarni v Šniartnem. DNEVNI RED: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Branje revizijskega poročila o izvršeni reviziji. 4. Poročilo računskih pregledovaleev. 5. Potrditev računskega zaključka. 6. Premernba pravil. 677 7. Raznoterosti. Ako b; ne bil občni zbor ob 3 uri sklepčen vrši se drogi občni zbor ob *L 4 ki je sklepčen ob vsakem Številu navzočih članov. Načelsivo. Za preeiuo^c dokaze Ijnbtznjivega sočutja ob bridki izgub?, iti nas jc zadela ob prezgodnji ločitvi našega dobrega, ubogega dalje za časteče, Izredno amogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo iskreno zabvalo. — Zlasti se presrčno ,:abvaljujenni cenj. prijateljem pokojnikovim za lepo ganljivo petje, dalje vsem onim, ki so s cvetjem ferasilr prezgodaj umrlega grob. Naj bi nam bilo daao, da bi Beoadooestno izgabo nosili a toliko močjo, kakor je blagi pofccjnft težko pezo življenja prenašal z redko duševno močjo. Žalujoča rodbina Nagy. 17 "^i 2 manjši, f rečjo in 1 vilo z vrtom v Ljubljanskem predmestja :: oziroma mestu s se zelo cen pniajo. Pogoji za plačevanje /. zelo ugodni. .*. Naslov: „Ugodna prilika", poštno leteće v Ljubljani. _675 Jutri 23. februarja 1911 na debeli četrtek v restavraciji ,pri levu* Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 50 v. Pristna pijači in dobra kuhinja bode na razpolago. Za obilen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem 678 Beti Pilko-Kos. Ps*oda se pod zelo ugodnim pogojem pol ure od poljčanskega kol« dvora, blizu okr. ceste ležeče 072 obstoječe iz okoli 25 oralov zemlje, gospodarskega m viničarsk^ga stanovanja, travnikov, njiv, gozda in vinograda. Posestvo je prav dobro aron- dirano in rodovitno. Osebna ali pismena tozadevna pojasnila daje prostovoljno Karel Sima> trgovec v Poljčasiah. Trgovec siar let, z dobro upeijano boljšo trgovino, zelo podjeten, se želi radt pomanjkanja znanja seznaniti z gospodično v starosti od 30 do 30 let, nekoliko izobraženo ter s premoženjem vsaj 10.000 K. Vdove brez oirok niso izkljcčene. Samo resne ponudbe s sliko do 5. snšca u I. pod ,Trgovec 10.0CG* na upravnišivo „SI. Naroda". S&ke se rcaiajs — tajne?! EjaroteM. Ženitna Donudba j Ženitna Iponudba veščega slovenskega in nemškega jezika ali pa 655 dve stenografiji ki ste obenem dakt>lograiinje. Vstop 1. marca t. L Plača po dogovoru. St. 5326. 661 Ustanova za gimnazijalce. Pri mestnem magistratu ljubljanskem sta od prvega semestra tekočega Šolskega leta izpraznjeni 2 mesti J- rnej Sallocherjevih dijaških ustanov po 100 kroo na leto. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blagonravni učenci,ljubljanskih gimnazij Prošnje za podelitev t« h ustanov morajo biti op-emljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s Šolskim spri čevalom zadnjega semestra in j»h je vlagati do 15. marca t. 1. pri pristojnem eolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 13. februarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laachan 1. r. Gospodična, izve?bana v fcrjtt, gostVM ti trgovini, lice irednto ali aule gostilno na račun v prometnem, živahnem kraju v bližini ko* lodvora in farne cerkve. — Ponudbe pod ffMaJ" na upravništvo »Slov. Naroda« do 18. marca. 669 Dve sobi v pritličja za društvo ali pisarno se oddasta takoj. 660 Več v upravntštvu »Slov. Naroda«. lEpisiiii manufakturne stroke se išče« Ponudbe pod „Stalno" na upravništvo »Slov Naroda«. 670 V najem se da eventuelno proda dobro ićoča 612 j£* v- ttaho-vi in za&nc cvetficc I m vseh dežela izposluje inženir 35 SLJ«#9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju VI., ftlarlahiKerstrasse 37. čem a izacfev/f\ 9*» v. * • 583 Najbolj pripravne in varne trzopsrilnlke /a krme, slamoreznice, preše in stiskalnice za sadje in grozdje, rebljače, reporeznice, motorje, ielez. blagajne, nagrobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo ieieznino se dobiva najcenejše in najboljše pri znani 2015 veletrgovini z železrJno in poljedelskimi stroji FR. STUPICA v Ljubljani žV1ar»ije Terezije cesta št. 1. Zahtevajte ponudbe! Cene nizke! > A 1 š 1 S 4 S 4 e k •s > K. czi c S S O t c3 (A X/5 «1 o o H © »N »o d. © © '•^ (9 *• e o ei e >o e (3 i. o fi. 1 Linkiini S». Petra testa 18. Priporoča po najnižjih cenah trebušne, mesečne pasove s ravno-tiriarse, gumijaste nogavice, povoje, aparate za klistirati, sox!et aparate za štiri lažiranje mleka, aesalke, steklenice, platno za v postelje, kakor raznovrstne priprave za porodnice in novorojenčke , „Isuna Tetra" plenice in vse potrebščine za babice. ocian Lfubllana S». Petra cesta 18. Prodaja najmodernejših sol dno izdelanih vsakovrstnih po meri narejenih steznikov za dame in deklice, kakor tndi držci za prsi in kolke tndi za izraščene dekli ce. — Istotam se prevzame tudi popravljanje in snaženje steznikov. — Posebna soba za pomerjanje. Zunanja naročila - se izvriujejo -točno in cene. £2 Prva kranjska 1.305 a r o c i I a spreje izvozna pivovarna in sladarna na Vrhniki priporoča svoje izborne izdelke. a tudi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Č?an dunajskih io berolinskib prevoznikov pohištva. — Spj ejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifi h. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo. nm m Javarski Dvor. Ustanovljeno leta 1908. Javarski dvor. Ustanovljeno leta 1908 Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in cista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawi, špediter, Dunaj I. Schulhof 6. i x m x Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X tšl X Ljubljana Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okrasu itd. Lutala, 1. tfafc »Naroda* 23 L0B 1456