Gospodarshe zanimifosfl. Občnl zbori treh posojilnic. Danes priobčujemo poročila z obenih zborov treh posojilnic: Sppdnještajerske v Mariboru, Ljudske v Celju in Kmetske v Ptuju. Ob tej priliki moramo povdariti sledeče: Vse posojiilniice kljubujeio danes največjim težavam. Oni, katerim so služile in še služijo, to so vlagatelji in posojilojemalci, so jim manj prijateljsko naklonjeni. Vlagatelji ho-čejo vse ven, posojilojemalci nočejo oziroma ne morejo vračati posojil. & gtntfl fetml gfe If «Ł qpi Eta$s|& sS. In tako ljudje raje zaupajo denar bogve komu, ker ne poznajo razmer, samo svojemu domačemu zavodu ne. Kljub tej splošndi nezaupnosti pa vendar cmenjeni trije zavodi uživajo še stalno zaupanje javnosti. To zaupanje ima podlago v ter_i, ker ljudje sami vidijo, kako modro in prevdarno se vodijo ti zavodi. To zaupanje bo pa ohranilo te zavode, da bodo ostali svobodni vsega zunanjega vpliva ter bodo ohranili svojo moč in. vršili tudi v bodoče veliko svoje delo, ki je bilo preizkušeno že nekoč v naradnostnih an gospodarskih bojih. Ljudje božji, to so vaši zavodi, čuvajte jih kot svojo lastno hišo! Iz poročil boste videli, da ti zavodi to zaslužijo, Spodnještajerska ljudska posojilnica v Hariboru. Že 26 let deluje Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru. Na tisoče ima vlagateljev, članov pa ima 4675. Kljub- yelikemu pomanjkanju gotovine je splošno znano/ da je v Mariboru ena najtrdnejših. To se pozna tudi iz tega, da njene hranilne knjižice nihče ne prodaja, ampak vsak za njo zahteva vseh 100'ž. vrednosti. Ako bi ljudje mogli vfaeati posojila, bi Spodnještajerska izplačevala vse vloge v celoti. Vse nove vloge pa nalaga tako,1 da jih ima takoj razpoložljive in ljudje so začeli že vlagati, tako da ima zavod teh noviti vlog že nad 1,500.000 Din. Teh vlog seveda ne' sme uporabiti za izplačilo starih vlog, zato more stare vloge izplačevati le v toliko, ko-J Hkor odplačujejo stara posojila. Nove vloge pa kot rečeno vsak dan vse v celoti izpla.uj*..1 V stanju posojiil in hranilnih vlog v prete-: klem letu ni bilo velikih izprememb. Posojila &o se zvišala za 3,156.209.95 Din, vloge so se znižale za 3,156.454.09 Din. Ves denar ima' Spodnještajerska dobro naložen in ne bo ime-' la zarad-i svojih naložb pri drugih denarnih zavodih, ki jih je 15 po številu, nikake občut^ ne škode. Tudi posojila so vsa popolnoma zavarovana. Za kako malenkostno izgubo, ki bii }o morda čas seboj prinesel, ima Spodnještajerska svoje lastne rezerve v vrednosti več milijonov. Vse vloge so poleg tega zavarovale še z vsem premičnim in nepremičntm prenoženjem vseh 4675 članov, kar znaša nad 600 milijonov, kar je gotovo dovolj veliko jara Btvo za svoto vlog v znesku 54,756.190.18 Din. Ljudska posojilnica v Celju. Iz letnega poročila in poroeila načelnika Ljudske posojilnice v Celju na občnem zbo.ru z dne 13. aprila t. 1. posnamemo sledeče: Število zadružnikov je znašalo koncem leta 1933 >— 5722; hranilne vloge so se v letu 1933 znižale za Din 7,436.328.55 in so znašale koncem leta 1933 — 85,517.226.74 Din; posojila so padla v minulem letu za Din 8,604.733.61 na Din 67,243.380.49, in sicer je znašalo stanje posojil na hipoteke Din 37,372.755.03, poroš.venih posojil je Din 5,282.770.46 in v tekočem računu Din 24,587.855. Čistega dobička je posojilnica izkazala Din 207.011.23, ki se v celoti pripiše rezervnemu skladu. Stanje rezervnih skladov je znašalo koncem leta 1933 Din 2,290.759.34; pri tej svoti še ni vpoštevan dobiček zadnjega poslovnega leta. Poslovanje zavoda se je v letu 1933 precej zbcljšalo vsled ugodne hmeljske sezone. Ako bodemo še imeli eno ali dve tako ugodni letini pri hmelju, bo mogla Ljudska posojilnica v Celju svoje poslovanje po večini normalizirati. Nove vloge polagoma zopet dotekajo, kar je znak, da se zaupanje zopet počasl vrača. Nove vloge zavod točno v celoti izplačuje. KmetskS JjffiliilnicS in posojilnica v Pt«i« je imela dne 12, aprila svoj 24. reu__: občni zbor, katerega se je udeležil tudi nadrevizor g. Pušenjak. Občni zbor se je vršil v znamenju rekonstrukcije in obnove, kajti štirje zasluženi člani načelstva so izstopili iz odbara in sicer: dosedajni načelnik g. Jurij Kuhar radi starosti, odborniki g. župnik Ferdo Pšunder iz Ruš radi oddaljenos.i, g. Ferdo Fras radi tajništva dn g. Martin Toplak vsled bolezni. Odstopivši načelnik g. Jurij Kuhar, ki je dolgih 24 let skrbno in vestuo vodil posojilnico, je bil soglasno 'izvoljen za častnega načelnika. Dobri Bog ga ohrani Se mnogo let. Za novega načelnika je bil izvoljen g. Martin Vrabl, trgovec in posestimfe v Ptuju, rodom kmetski sin iz Mestnega vrha, katerega oče Ivan je bil tudi več let član načelstva in soustanovitelj posojilnice. Za odbornike v načelstvo so bili izvoljeni gg.: prošt dr. Ivan Žagar iz Ptuja, župnik Štefan Belšak iz Vičave, posestnik Simon Kuhar iz Zabovc, posestnik Jožef Pihler iz Velovleka, posestnik »n župan Franc Rašl iz Rogoznice in posestnik in kolar Janez Simonič iz Brstja. V nadzorstvo pa gg.: profesor Franjo Stiplovšek iz Ptuja, posestnik Jurij Čeh iz Podvinc, posestnik Janez Prosenjak iz Spuhlja, posestnik in župan Franc Svenšek iz Grajene in posestnik ter gostilničar Anion Vilčnik iz Mezgovec. Bilanca izkazuje ob koncu 1. 1933: članov 1655, hranilnih vlog 11,839.725 Din, posojil 7,478.779 Din, rezervnega zaklada, 827.526 Din. Kmetovalci in taksiranje računov. Finančno ministrstvo je pojasnilo, da kmetovalcem, ki prodajajo blago neposredno kupcem, ni treba .zdajati računov in ne plačevati novih taks. Ce proda.jajo potom svojih zadrug, morajo te iakse plačati. Tudi zadruge morajo te takse plačevati. Nove takse na račune. Računi do 20 Din so 'takse prosti, računi od 20 do 100 Din morajo frrti .aksirani po 50 par, Ta.uni nad 100 Din po 1 Din. Če tudi kdo za gotovino kupuje, mu trgovec mora dati taksiran račun, sicer je kaznovan. Trgovci so sklenili, da bodo te takse pobirali od kupovalcev. Bolje je, da jih kupovalci res plačujejo, sicer bodo trgovci povišali cene blagu, kar bi bilo za kupovalce še slabše. Kdor ima 100 taksiranih računov, !!jih naj nese na davkarijo, dobi 25% denarja nazaj! Denarni trg. Avstrijski šiling se je podražil in moramo danes plačati za 1 šiling po Din 9.35—9.40. Ostali denar je ostal neizpremenjen v vrednosti napram dinarju. Kakor poročajo časopisi, bodo na denarnem trgu nastale knialu izpremenabe in sicer v zadevi nemške mar- ;; ke an italijanske lire. jj Kako posojuje Obrtna banka kraljevine Jugoslavije denar? Iz poročila, ki smo ga pre- ii jeli, vidimo, da je ta državna banka posodila ||v celoti 101,757.203.50 Din. Od te svote v Beo- jjgradu 73.43%, v Zagrebu 15.89%, y Ljubljani ''6.31%, v Sarajevu 4.31%. Občina Zagreb si je pomagala ter je z dovoljenjem vlade izdala za 50 milijonov Din blagajniških bonov, s katerimi bo odplačala svoj dolg pri zagrebški mestni hranilnici, ki bo na ta način priSla do denarja. Italija je zaprla lesno trgovino z naml s tem, da je tako povišala carino, da moramo dobaviti les — zastonj, ako hočemo z drugiflni konkurirati. Veselje v Romuniji. V Romuniji so te dni sprejeH zakon, da se kmetski dolgovi ne bodo več zaščitili, ampak za kmeta izplačali, da bo kmet le državi dolžen. Po vsej Romuniji se prirejajo veliJs.t shodli v znak veselja. Vesel! -pa rriHu .toliko kmetje, Y\ i>odo tudi v ?°doče dolžni, ampak oni, ti bodo prejeli denar, ki je bil sedaj v kmečkih dolgovih — zmrznjen. Jugoslovansko-nemška trgovinska pogajanja. O teh pogajanjih se je v začetku pisalo veliko, kar smo omenili tedaj, se je zgodilo. Sedaj nihče nič ne piše več o tem.