URKDNIATTO Of UPRAVU LJUBLJAHA. fUUOHUlVA OUQ4 *. -OLBUlIt 11 M, **-M» 81-84» «1-» !■ 8a-M. — Izhaja ml da» opoldaa Mi firm naročnina — U MOMHtVM 16J0 U zastopstvo aa o^I&m M Kraljevino Banje m liniMiilim tal OONCESSIONARLA ESCLLTSTVA pcr te pubblictta di provenlenza ttailana ed UNION E PUBBLJCITA ITAIIANA & A-, MILANO astera: CNIONB PUBBTJCITA ITAIJANA & A_ Mil ANO fliijieJke čete u Sinsapuru so brezposolno Kapitulirale Po brezupnem odporu je včeraj poveljnik angleške posadke ponudil kapitulacijo — Sovražnosti so bile snoči ustavljene je orisal v radijskem govoru strateške posledice padca SLngapura in predvsem podčrtaj kako kapitulacija tega važnega oporišča razširja akcijsko področje Japonskih oboroženih aH v južnem odseku. Polkovnik Ohira je poudaril, da pomen: SLngapur v japonsk. posesti resno ogrožanje pomorskih zvez zaveznikov med Pacifikom in Ind j-skim Ooceanom in izredno hud udarec tudi za Cururkrngr, ki so mu s tem odvzete pomoči Anglosasov in bo moral zaradi tega spremeniti svojo politiko do teh. Polkovnik Ohira se je zahvalil v imenu države oboroženim silam in i«javil, da padec Singa-pura zaključuje prvo fazo vojne v Vzhodni Aziji, in sicer vojne, ki jo bo Japonska vadila do končne zmage. Zgodovinski pohod na Singapnr Rim, 16. febr. s. Predaja SLngapura se je dogod:ia natančno teden dni po pr.četku japoifkega napcda na veliko anj eško trdnjavo in 60 dni po pri četku vojne na Pacifiku proti obema plutokracijama. V 55 dneh so prodrle japonske sile operira-joče na Malaji od mej Tajske do glavnega mesta sultana tabore, Johore Bahrua, Korakale so povprečno 10 milj dnevni, 600 milj preko najtežavnejšega ozemlja na svetu zaradi skoraj neprodirnih džungel, ki se tod razprostirajo. Posebne težave so napredujoče japonske čete moraie prema-magati v severnem delu Malajstce^a polotoka, kjer je džungla strašno go^ti, skoraj neprehodna -n jo križajo številni v<.d-ni tokovi. Napor japonskih čet je bil tembolj pomemben zaradi tega. ker _e*e niso bile vajene takega terena. Po prvih veli-k.h uspehih, ki so imele svoj vrhunec s potopitvijo angleških oklopnic »Prince of Walles« in »Repulse«, so pričeli Japonc' sistematično bombardirati angleška oporišča na Malajskem polotoku in s prvimi iz: krcan j i ob zori dne 8. decembra so pričeli zgodovinski pohod na S.ng»ipur. Temu trenutku je sledila vrsta zmag nad angleškim; silami, ki so se v neredu umikale proti svojemu velikemu opor šču. Dne 10. decembra je pndel Kota Bahru, dne 26. decembra je bi»a jiakoračena reka Perak in dva dni nato je padlo glavno mesto države Perak. Dne 11. januarja je padlo glavno mesto malajskih zveznih držav Kuala Lam pur in lil. januarja tudi glavno mesto zadnje države v južni smeri proti Singapuru. to je Johore Bahru. Splošni napad na Gibraltar vzhodne Az-je se je pričel 3. februarja, potem ko je angleško vrhovno poveljništvo zavrnilo japonsko zahtevo po brezpogojni prednji trdnjave. Po štiridnevnem peklenskem bombard;jranju so se japonske čete izkrcale nn otoku Sin-gapuru v noči dne 8. t. m. Dogodki v zadnjih 7 dneh, ko je divjala divja borba v srcu trdnjave, pr 7-adajo zdaj že zgodovini. Vojna na Mala i i se je tako triumfalno zaključila za hrabre čete Terma. šele po dveh tednih napovedal tak uspeh. Njih izgube so približno iste kot jih je napovedalo japonsko vrhovno poveljništvo. Morda so bile lastne izgube Dr:zn?ine zaradi tega. da bi ameriški uspeh nad japonskimi silami bil bolj verjeten. So pa še drugi činitelji, ki pričalo o neverjetnosti amer ških poročil. Ce bi se taka akcija resnično zgodila s tolikimi izgubami za Japonce, bi bilo to usodno za Marshar.ske otoke. Zakaj ni ameriška mornarica izkoristila uspehe tega smrtnega udarca in nadaljevala z napadi na druge otoke ter razdejala celotno otočje? Američani so v resnici izvedli samo en napad na otoke in so v naglici izginili, ko jih je pri če1 a japonska mornarica zasledovati. Izredno lahka stvar bi bilo uničenje vojnih naprav na teh majhnih otokih za Američane, ki trde, da so tako močni v zraku in na morju. Ce bi ta napad bil res izveden, bi ameriški državljani lahko obtožili svojo mornarico zaradi nesposobnosti, ker ni znala izkoristiti pričetega uspeha. Angloameriška propaganda namiffule tudi. da je japonska vojska izgubila nad 20.000 vojakov in več kot 30 transportnih ladii ob napadu na japonski konvoj v Ma-kassarski ožini. Ce bi Japonci resnično utrpeli take izgube, ne bi bilo mogoče, da bi japonske sile zasedle drugo za drugo številne strateške točke na tem področju kakor Kelvieng. Eabaul. Kendarij in Balik Papangu. V resnici so bile v Balik Pa-pangu potopljene samo štiri japonske transportne ladje. Po anglosaških poročilih so v akciji sodelovale 4 ameriške križarke in so potopile mnoge japonske transportne ladje. Potem bi sledilo, da je večino japonskih adij potopia nizozemska mornarica in ni-ladij potopila nizozemska mornarica in ni-cbstoja iz nekaj podmornic in letalstvo, ki je zelo maloštevilno. Očitno je nemogoče, da bi podmornice in slabotne letalske sile potopile 30 transportnih ladij. Londonski listi so pred dnavi poudarili, da so angleške sile na malajski fronti imele velik uspeh in da so japonske čete. letala in ladje utrpele izredno hude izgube, dočim so bile izgube Angležev neznatne Po londonskih listih se je zdelo, da bodo japonske sile unčene. Japonske čete pa so sistematično marširale naprej na vsej fronti v Malaji in padec ne-zavzetne trdnjave Singapura je danes dovršeno dejstvo. Komandant Mirunobu je zaključil, da je zadovoljen s to lažno anglosaško propagando, ker odkriva težak položaj, v katerem se nahajata angleška in ameriška vlada, ki morata kovati izmišljene vesti in kar najbolj prikrivati resnico in tolažiti sami sebe in svoje narode zaradi izgube Singapura. Nedogledne posledice Ves mednarodni tisk podcrtava važnost padca Singapura in nedogledne posledice za britanski imperij Ouattro na vi nemlche affozcte Attri piroscaH centrali da bombe e siluri — Reparti avversari in ripiego ad oriente di Mechili Tokio, 16. febr. s. Agencija Dom H doznava iz SLngapura: Ob 14.30 krajevnega rasa so angle*ke tete v Singapuru obvestile japonski glavni stan, da *o pripravljene na predajo. Rim. 16 febr. s. Snoči je bila v Londonu uradno objavljena kapitulacija Singapura. Tokio, 16. febr. s. Včeraj je cesar »prejel iefa gla\n»^:i Mana cene rala Subijamo, ki Je cesarju poročal o padcu S n^apura. Tokio, 16. febr. s. Kapitulacija Singapura Je bila posledica zloma odpornosti angleških čet. Mesto je bilo popolnoma obkoljeno s kopne strani in izposta\ 1 feno nasprotnikovi artileriji. -Fapomi so se polastili tudi vseh treh letališč na otoku ter vseh glavnih utrdb. Podpis kapitulacije Tokio, 16. febr. s. Cesarjev glavni stan poroča, da so se angh-ske sile t Singapura brexpogojno vdale. Tako Je padlo zadnje tn najmogočnejše od treli velikih zavezniških oporišč v vzhodni Aziji. General Tom o ju ki Jama-slta, vrhovni poveljnik zmagovitih japonskih čet na Malaji in general PerHval, vrhovni poveljnik poraženih angleških sil, sta podpisala dokumente, s katerimi se zaključuje faza vojne v Pacifiku, ki je potekla na Malajskem polotoku. S tem m bile sovražnosti na vsej malajski fronti ob 22. uri krajevnega časa ostavljene. Podpis angleške predaje se je dogodil kar najbolj enostavno pred neko na pol porušeno avtomobilsko tovarno ob vznožju znanega griča Buktt "H m ah. ki je Ml tolikokrat omenjen v teku hodih borb v preteklih dneh. Angleško poreljniAtvo se je odločilo prositi za mir ob 14.50 krajevnega časa, ko se Je zavedlo, da nobena sila na svetu ne hI mogla rešiti pred uničenjem angleških slu Id so bile popolnoma obkoljene v mesta Singapuru. Razen tega Je orkan japonskih bomb In izstrelkov onemogočil preostalim silam v najstrožjem središču trdnjave nadaljnji odpor. Misija za predajo, kl Je šesto jala Iz štirih anerleških oficirjev pod vodstvom majorja W11da, se Je bližala japonskemu generalnemu štabu s tradicionalno belo zastavo. Takoj nato je bil Izročen šefu misije dokument s pogoji Japoncev. Majhna skupina Je odšla iz japonskega poveljnl-štva ob 16.15. potem ko je določila uro za sestanek med poveljnikoma obeh vojsk, med zmagovalcem in premagancem, za formalno predajo angleških sil. Silni požari Tokio, 16. febr. s. Poročajo, da se s pogorišč v Singapuru dvigajo v tropsko nebo do 6.000 m visok} dimnasti stebri ki so vidni od Gemasa na Malaji. to je iz raz-dalie 250 km. Dež. ki pada na področju Kl na n ga, ima popolnoma črne kapljice. Potopljen angleški transporta i k Ban g Ko k, 16. febr a Doznava se iz Bata vi je, da je bomba zadela in zažgala 11 km od Singapura neko angleško 20.000 tonsko transportno ladjo. Veka avstralska ladja je rešila 1.554 vojakov. Potopil ene in poškodovane angleške ladje Tokio. 16 febr. s Med ladjami, ki jih je japonska mornarica potopila v vodah Singapura od 10. do 14. t m., so 1 lahka križarka vrste Aretursa s 5220 tonami, ena pomožna kri^rka, ena pod rn orni ca in 2 topničarki Med hudo poškodovanimi ladjami so en raSilec. 1 torpedovka in ena nizozemska križarka. 3* parnikov potopljenih pred Singapurom Tokio, 16. febr. s. Japonski glavni stan poroča, da je japonska mornarica napadla sovražne konvoje blizu Singapura. Poškodovanih ali potopljenih je bilo 32 parnikov. Zaključek prvega razdobja volne na Daljnem vzhodu Tokio, 16. febr a Polkovnik Hldeo Obira, šef tbricovnega urada japonske vojaka, Ankara, 16. febr. s. Listi poudarjajo resnost posledic izgube Singapura za Anglosase. List >Ulah« piše v uvodniku, da izguba Singapura zaprepašča ves angleški imperij, ki izgublja ne samo pristanišče, kjer je pristajalo letno okrog 20.000 ladij, temveč tudi edini prehod med Indijskim Oceanom In Kitajskim morjem ter glavno pomorske oporišče, ki bi se lahko upora -bito v akcijah proti Japonski. Bomo videli, zaključuje list, kako dolgo se bo lahko upirala Java. List >Ikdam« zatrjuje j. da je padec Ste. gapura zrušM prestiž Anglije predvsem v Birman'ji in potem v bližnjem in srednjem Vzhodu do Egipta-tndija je pričela to vojno ftanghaj, 15. febr. đ. Iz Bata vi je poročajo, da so včeraj japonski padalci pristali v bližini prestolnice otoka Sumatre, Palem-banga. Izkrcevalni manever, v katerem je sodelovalo nad sto japonskih letal ob močni zaščiti lovsih oddelkov, je bil izvršen v soboto v zgodnjih jutranjih arah. Števila japonskih padalcev poročilo is Bat av i je ue navaja, kakor tod! ne ni kakih podrobnosti o nadaljnjih operacijah japonskih čet pri Paiemhangu. Tokio, 16. febr. s. Poročajo, da so predvčerajšnjim japonski padalci zasedli letalsko oporišče PaJembanga na otoku Sumatri Tokio, 16. febr. s. Palembang, ki so ga z drzno akc:jo zasedli japonski padalci, je najvažnejše petrolejsko središče na otoku Sumatri, ki prozvaja več kot eno tretjino od 6 milijonov in 200 tisoč ton petroleja kar je celotna produkcija proizvodnje petroleja v Nizozemski Indiji. Palembang je bilo tudi glavno obrambno oporJce otoka in od tod gre najkrajša pot med Singapurom in Bata vi jo. Zasedba tega oporišča predstavlja med drugim tudi ogražanje glavnega mesta Nizozemske Indije, ki je bilo med tem z japonskimi bombami porušeno, ter ogražanje letalskih oporišč na otoku Banki. Bata vi ja je od PaJembanga oddaljena samo 450 km v zračni črti. Tokio, 16. febr. a Glede zasedbe Palem-banga z japonskimi padalci je poudaril general LX>jiharaf inspektor japonskega letalstva, da so se oddelki pa 1 al cev več let vezna-11 in da pa i alci, ki so se spustili na Pa- m sovražnim zadržanjem do Anglije, padec Singapura bo imel najtežje posledice na vsem Indijskem Oceanu. List >Tasviri Ekarc piše. da se s padcem Singapura pričenja nova doba osvoboditve azijskih narodov in sicer po večini muslimanov, ki s^ pod jarmom Angležev in Nizozemcev. List >Tan« piše, da je s padcem Singapura Kitajsl^ morje zaprto za Anglijo, dočim se za Japonsko odpira Indijski Ocean. Ivst >Kumhuriet< zatrjuje, da se kažejo na Daljnem vzhodu katastrofalne posledice angleške politike >en Rorak naprej in enega nazaj«. lembang, niso mogli računati na pomoč od nikogar in so izvedli svojo akcijo brez uporabe drugih oboroženih sil. Tokio, 16. febr. s. 6ef glavnega stana japonske vojske, general Sugijasan, je poslal brzojavne čestitke poveljniku padalskih oddelkov, ki so zasedli Palembang. Tokio, 16. febr. s. Po vesteh agencije Domej so letala japonske mornarice sestrelila 10 bombnikov vrste I^ccheat v teku napada na otok Banko, južno vzhodno od Sumatre. Izkrcanja na Am bolno Tokio, 16. febr. s. Iz Amboina poročajo, da so japonske čete po izkrcanju dne 31. januarja razširile zasedbeno področje. V kratkem bo ves otok zaseden. Od 14. februarja je sovražnik imel 300 mrtvih in je izgubil 2.600 ujetnikov. Zajetih ali uničenih je bilo tudi 7 težkih topov, 9 protiletalskih topov, 214 strojnih pušk, ter dva tanka in številna motorna voz:lat puške in streliva Rim, 16 febr. s. Uradno poročilo, objav. Ijeno v Bataviji Javlja, da so Japonci zasedli otoke Anambas vzhodno od Mala je. Japonski poveljnik na južnem bojišču Tokio, 16. febr. s. Imperialni glavni stan poroča da je bil general grof Juki Tera-ukl imenovan za vrhovnega poveljnika Ja. ponekih sdl na južnem bojišču General Osamu Cukada je bil imenovan za šefa generalnega štaba japonskih sil na istem bojišču. II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 15 /Vb bralo 11 segnente boJettino di groerra n. 624: N ostri elementi motocorazzati, i neon tratiš l con reparti esplorantl avversari ad oriente di Mechili, U obbllgavano a ripie-gare dop0 breve combattimento. fe continuata intensa e proficua, 1'atri-vita delle avi&zioni ltallana e tedesca sulle retrovie nemiche. Sono stati Donibardati gli impianti portuali di Tobruk, dispersi ammassamenti di truppe e di automezzL Caeciatori germaniei han no distmtto, in dnelli aered, 5 Curtiss. In azioni d lurne e nottnme formazionl tedesehe hanno battuto senza tregua basi navali ed aeree di Malta con ossorvati nnmerosi e violenti Incendl. Convogli navali neniici sono stati rlpe- Glavnl stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 15. februarja naslednje 624. vojno poročilo: Naši motorizirani oklopni oddelki so prisilili vzhodno od Mekilija nasprotnikove patrolne oddelke po kratki borbi k umika. Italijanska ln nemška letala so nadaljevala Intenzivne In uspešne napade na sovražnikovo zaledje. Bombardirane so bile pristaniške naprave v Tobrukn In razpršene zbirališča čet in motoriziranih vozil. Nemški lovci so v spopadih v zraka uničili 5 letal tipa »Curtiss«. Nemška letala so brez prestanka dan ln noč bombardirala pomorska ln letalska oporišča na Malti. Opaženi so bili mnogi siloviti požari. Večkrat po vrsti so letalske sile ▼ vzhodnem dela Sredozemlja napadle sovražnlko- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. fsbr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske jO objavilo včera; naslednje vojno poročilo: V raznih odsekih vzhodne fronte je na dal je v al sovražnik svoje brezuspešne napade. Ti napadi so se zrušili s posebno bc. dimi izgubami zanj. Samo v odseku ene fv armadnega zbora je izgubil nasprotnik okrog 2000 padlih. V mnogih lastnih napadalnih podjetjih so bile sovražne sile vržene nazaj, več obkoljenih skupin sovražnica stisnjenih skupaj in od svojih zvez odrezani deli nasprotnika uničeni ali pa ujeti. Močne sile letalstva so razpršile sovražnikova zbirališča in oskrbovalne kolone ter so z dobrim učinkom napadale sovjetske poljske postojanke, kakor tudi železniške dlje. Na murmanski fronti so uničili lovski oddelki sovražna taborišča. Izgube sovjetskih letalskih sil so znašale včeraj 50 letal. V teku bitke ob vzhodnem Izhoda lz Bo kavskega preliva dne 12. februarja so na -padli nemški rušile i in brzi čolni anglešl« brze čolne, Izmed katerih so dva potopih Neki mino lovec je rešil 85 mož posadi:«, potopljenega stražnega čolna, ki predstar. tja edino nemško ladijsko izgubo v teh bo |fh. Podmornice so potopile pri napada na konvoje aa Atlantika eno korveto in 8 so. vralne trgovske ladje ■ skupno 24*500 ta*. tu tam en te attaecati da forze aeree nel Mediterraneo ori en tale: N ostri ae ros U ubrani hanno colato a pieco un grosso mer-ran lil p avversario, daneggiantlonc grave-mente un secondo, apparecehi germaniei hanno m os so a segno bombe del maggiori calibri su nnmerosi piroscafi di grande e medlo tonnelaggio affondnndom* suocrssl* vamente tre. Navi di seorta sono state pure efficacemente colpite. Un nostro rl-eognltore, impegnato in aspra lotta da quattr0 caccia inglesl, ne abbatteva uno e rientrava dopo aver adempiuto la sua mis-slone. Anche questa notte alcune bombe sono state sganciate da apparecehi avversari su Catania, senza provocarc alcun dan no. Un vellvolo partecipante all'incurslone, ragglunto dal tlro del bi dlfesa contraerca, e prt c 1 pitat o in f Lam me nel mare. ve pomorske konvoje. Italijanska torpedna letala so v strmoglavnem poletu potopila veliko sovražno trgovsko ladjo ln neko drugo hudo poškodovala. Nemška letala so napadla številne par ni-ke velike in srednje tonaže, ki so bili zadeti z bombami velikega kollbra. Tri ladje so bile z gotovostjo potopljene. Uspešno so bilo zadete tudi spremljevalne ladje. Eno našo Izvldniško letalo, ki so ga hudo napadli štirje angleški lovci, Je enega Izmed njih sestrelilo ln se vrnilo po izpolnitvi svojo naloge. Tudi to noč so sovražna letala vrgla nekaj bomb na Kat 2 ni jo, ne da bi povzročila škodo. Eno pri napadu sodelujoče letalo se Je zadeto od Izstrelkov protiletalskega topništva v plamenih zrušilo v morje. reg. tonami, med njimi veliko motorno petrolejsko ladjo. Štiri nadaljne ladje so bilo s torpedi močno poškodovane. Na morju severno od Tobruka so nemška bojna letala zadela dve vojni ln dve trgo/. skl ladji v močno zavarovanem konvoja. Računa se s potopitvijo enega ruži 1 ca im transportne ladje z 10.000 br. reg. tonami. Bazen tega Je bil v tohruškem pristanišču močno poškodovan manjši tovorni parnik. V zapadni Marmariki so uničila nemška bojna letala več angleških oklopnih ln tovornih vozil. Spremljajoči lovci so sestrelili 5 sovražnih lovskih letal. Na otoku Malti so zažgala bojna hi str-moglavna letala skladišča vojnih potreb, ščm In pogonskega goriva v pristanišča La Vallette. Angleški bombniki so napadli v pretekli noči nekatere kraje v zapadni Nemčiji, prt čemer So zadeli z bombami mod drugim neko otroško bolnišnico v Essen u Olvilno prebivalstvo je Imelo izgube, mrtve ln ranjene Prt teh napadih sta bila sestreljena t sovražna bombnika, S na dal j. nja sovražna letala pa je uničila lovska in protiletalska obramba na obali zaaedens* rs zapadnega ozemlja laseriraj v „Slov. Naroda*4 Resnica o napada i Rim, 16. febr. a Poveljnik Tojo Micu-nobu, mornariški ataše pri japonskem poslaništvu v Rimu, je sledeče izjavil agen-ciji Štefani kot demanti lažnih zatrdil anglosaške propagande glede velikegs ameriškega napada na Marshalske otoke in glede letalskega napada ameriških in nizozemskih sil na japonski konvoj v Ma-kassarski rutini: Angloameriška propaganda trdi. da je bilo prt napadih angloemerisTcih pomorskih sil na Marshalske otoke pred dvema tednoma uničenih na štirih japonskih letališčih 38 bombnikov, 4 hidropani tn 16 iadšj s skupno looooo tonami. Med po- a Marshallske otoke topljenimi ladjami je baje bila neka 17-tisočtonska, ena križarka, 2 podmornici, štev ine pomožne ladje, neka stara križarka ter nadaljnje 4 pomo'ie ladje in 3 podmornice. Angloameriška propaganda poroča, da je do spopada prišlo pri Marshallskih otokih. Ta splošna označba je že sama na sebi značilna in sumljiva Mislim, da je ta vojna akcija potekla in le Istovetna z napadom na otoke Votje in MeTeolof. ki pripadajo Msrshall*kim otokom. Ta napad je bil dne 1- februarja. Ce bi bil fz-veden v tako velikem slogu in s takimi vspnbi, te zdi čudno, da so Američani Izkrcanje na Sumatri Japonski padalci so zasedli Palembang, najvažnejše petrolejsko središče, od koder ogražajo prestolnico Nizozemske Indije Stri sovražne lade potODleire Nadaljnji parniki zadeti z bombami in torpedi — Sovražni oddelki na umiku vzhodno od Mekilija Nemško vojno poročilo Stran 2 >SLOVENSKl N AROD«,P^^ljek. 16. februarja 1942-XX. Kako je z asanacijo v Ljubljani Snaga in zdravstvene razmere v Ljubljani — Kaj M bilo treba te ukreniti v zaščite zdravja meščanov Ljubljana, 16. februarja Radi se ponašamo da je Ljubljana Zdravo mesto. To z zadoščenjem ugotavljajo leto za letom tudi poročila mestnega fizika, t a o zdravstvenih razmerah v Ljubljani. Kot dokaz, da je nase mesto zdravo, navajajo razmeroma visoke Številke o umrljivosti za ostarel ostjo. Na zdravstvene razmere mesta vpliva seveda več ćiniteljev. Ni važno le, kako je poskrbljeno za snago, kakšen značaj ima mesto po zazida vi, koliko ima zelene, nezazidane površine, tem već tudi, kakšno Ima podnebje, v kakšnih splošnih socialnih razmerah živi prebivalstvo itd. Nedvomno so splošne higienske razmere in ureditve zelo vpliven činitelj na zdravje prebivalstva. Tako je že izrednega pomena za zdravje prebivalstva pitna voda. Prav tako rij vseeno, kako je s kanalizacijo: mestni okraji s pomanjkljivo kanalizacijo nedvomno niso tako zdravi kakor drugi, ki so kanal;z:rani. Manj ugodni zdravstveni pogoji so v okrajih, kjer kvari zrak industrija. Za splošne zdravstvene razmere kraja so velikega pomena že tla; hise na močvirnih tleh so navadno mnogo bolj vlažne kakor v okrajih, kjer so tla peacena. Vse to je treba upoštevati pri asanaciji mesta. SNAGA NA NA&IH ULICAH Ljubljana velja že od nekdaj za snažno mesto. To priznavajo tudi tujci, ki ob;Sćejo naše mesto. Naše uLce so razmeroma snažne, redno čisto pometane. Velike preglavice nam poleti dela prah. Velika večina ce^t še nj tlakovanih in poleti bi jih morah Te.no škropiti. Vendar tudi še tako pogosto škropljenje ne zaleže dovolj. Preskrbljeno je za redno odvažanje smeU m odpadkov. Mestru fizik a t pa opozarja na predpis, cia bi morali odpadke sežigati, tako da bi smetarji odvažali le anorganske smeti. Pri sežiganju bi uniCili kužne kali, tako da bj jrh kmetarji ne trosili po mestu. Tudi najboljši zaprt, smetarski vozevi niso idealni. Pri nakladanju smeti, predvsem, ko ametar potegne iz voza zaboj, se kolikor toliko prasi in s prahom se dvigajo v zrak kužne Khce. Prejšnje čase. dokler niso imeli zaprtih smetarsk|h voz, je bilo odvažanje smeti predmet upravičene kritike. KANALIZACIJA V svojem letnem poročilu mestni Lzikat posebej naglasa, da je nujno potrebno po* daljšati kanalizacijsko omrežje. končati regulacijo rek, regulirati nekatere ozke ulice, osušiti močvirne predele in predvsem asanirati periferijo, le ima delno še vaški značaj, s kanalizacijo mesta bo lo še vel.ki stroški in delo ne b omogio biti povsem končano tako hitro. Mesto se je zelo razširilo in v mestno občino so bile vključene tud-prave vasi. Na obrobju je mesto še sorazmerno redko naseljeno ,n kanalizacija bi zahtevala preveč stroškov. Razen tega bodo še velike težave s kanalizacijskimi deli zaradi terenskih posebnosti. Zbiralni kanal: se zlivajo v Ljubljan-co, posamezni mestni okraj: so pa zelo oddal jem od Ljubljan.ee Od začetka do i/J iva so nekateri kanali zdaj dolgi že več kilometrov. To velja zlasti za kanal, ki drži jz Rožne doline. Zelo dolg je tudi zbiralnik iz severnega Jela mesta. Ce bi naj še podaljšali nekatere zbiralne kanale, bi cevi bilo treba ob začetku tako dvigniti zaradi potrebnega padca, da bi hišni priključki ne bili več mogoči. Vendar je rešitev kanalizacijskega vprašanja do vsaj do neke mere mogoča, toda le, če bo za ta namen dovolj denarja. Ljubljansko kanalizacijsko omrežje je že nad 100 km dolgo Ob koncu lanskega leta je namreč merilo 101.7 km. Lani so ga podaljašali za 1922 m. Najbolj se je kanalizacijsko omrežje podaljašalo L 1931., in sicer za 7.890 m. Že iz številk o Jolžini ljubljanskih cest lahko spre\ldirno, kako nepopolno je še naše kanalizacijsko omrežje. Ce bi naj bile kanalizirane vse ceste in ulice, bd dolžina kanalov morala znašati nad 410 km. to se pravi, da bi kanali morali biti štirikrat daljši, kakor go bili lani. Mestni fizikat zopet predlaga, naj b, prestavili izlive zbiralnih kanalov izven mestnega ozemlja. To se prav, da bi morali zbiralnike podaljšati vzdolž Ljubljanice. Zdaj se večina zbiralnikov izliva v Ljubljanico pri bolnici. Iz zdravstvenih razlogov bj bilo pa tudi pr poroči ji vo, da b: ob izlivih uredili Čistilne naprave, četudi bi se kanal; iziivalj zunaj gosto naseljene^. ozemlja. Zdaj kanali onesriažajo in okuž -jejo vodo. JAVNA STRANIŠČA Mestni fizikat opozarja posebej, ia bi b-[ lo treba nujno uredit 17 javnih stranišč :n p.soarjev. Ljubljana ima 23 javnih straniš in pisoarjev, od katerih pa je le 6 moderno urejenih. Mnogo je še zastarel.h. Higiensk urejena ^tran^ča. sezidana zadnja leta ustrezajo tudi v esieiskem pogledu. Toda ni jih še dovolj. Nekajkrat smo že pr poročali uresničitev načrta, naj bi uredil podzemeljsko stranišče na Ajdovščini, podobno kak_>r pred glavnim kolodvorom, pod tramvajsko čakaln.co. Tudi na Kongresnem trgu bi bilo potrebno higiensko javno stranišče. Staro stranišče, k. so ga podrli, pa ni ustrezalo v estetskem in ne zdravstve. nem pogledu in ga zato m škoda. STANOVANJSKI PROBLEM Zdravih stanovanj Ljubljana Se vedno nima dovolj. Dokler ne bomo mogli odpraviti zasilnih sianovanj. ki jih je od leta do leta več, dokler bodo služili za stanovanja kletni m podstrešni piosLon. se nam ne bo treba bati. da bo sezidan;h preveč stanovanjskiri hiš. O lanski stavbni sezoni smo poročali v posebnem članku. Razveseljivo je. da je bilo lani pridobljenih le celo nekoliko več stanovanj v Ljubljani kakor predlanskim, skupno v no\\h in starih hišah 547. Stanovanja v novih hAšah se po većini z I rava. Mestni fizikat je v svojih letn.h poročilih prejšnja leta zahteval odpravo zasdnih stanovanj v kieteh in podstrešjih. Razumljivo je, da zasilnih stanova.j ni mogoče odpraviti takoj. Najprej je treba sezidati dovolj zdravih stanovanjskih hiš. Toda stremeti moramo, da bo preurejenih Čim več stanovanj tudi v starih h.šah tako da bodo čim bolj ustrezala zdiavstvenim zahtevam. Predlagati pa bi bilo treba tudi, naj bi lastniki b-š na južni strani mesta skrbeli, da bi bilo čim prej primerno izolirano zidovje prei talno vlago. Izolacijam zidovja bi naj posvečali mnogo večjo skrb v prihodnje že pri zidanju, zlasti v Trnovem, na Barju i n v Rožni dolini, kjer so tudi štev; Une novejše hiše zelo vlažne. Uboj mladega Zaledja 1 LJubljana, 14. februarja V zvezi z lažnn imi govoricami, ki ao jih izmriti komunisti o smrti malega Zatetlja, iedc katerega so trdili, da se jv utopil v Krki, čigar umor pn je b'l že sporočen slo-"tnski javnosti obja\*ljamo pojasnila vsem tistim, ki ima je še nekoliko dobrega srca m člo\reškega čutu. kako se je *tvm v res- ••<.-/ zgodila. I ovskegi, čuvaja Zaietlja iz Podbuko\-ja ,i komunisti gledali po stran\ ker je bil /nan po svojih verskih čustvih in zato na nrotem komunističnim načelom. Dne 22. no vembra 19-11 ztutraf 90 t* i je zločinci, ki so «;» nadeli uniformo bivše jugos lovanske vof je mislila, da se je vrni/ njer. mož. je odprla vrata in zločinci so vstopili ter ta ^oj namerili pištole in puško na ženo ?ena. ki je bila brez orožja. se seveda ni •ogla braniti Zločinci so prei*khli h;šo 'n bi aaa/i po\*od ker pa niso našrr moža. so 7iavih da se bodo \ rnili. kc *e bo vrnil. \ckdo ie celo povabil ženo nar se za'cži ' vodo kaiti kasneje ii ne bo več dovoljeno iditi z doma Ko je žena stopila ir hiše. je ed"n izmed ■ *eh rfočincev deial Zaletijevim otiokom. ki so vsi prestraSeni vrtati in v Mratm pričakovati, kaj se bo zgodilo, da bo eden iz-nied njih umorjen, ako se njih oh* tte bo vrnil. Nekaj minut nato, in sicer ob 630 zjutraj se ie lovski čuva/ Zaletel j vtnii dćartov, toda ob vstopu skozi odprta vrata sir je /■našej pred banditom, ki je nameril p^oti njemu orožje. Lovski čirvaj pa je bit urrrtif- ši in ga je prehitel s s\'OJo lovsko pu&ko;. Zločinec je tedaj napra\i! korak nazaj in se skril. Zaletelj pa je izkoristil ta trenutek za beg. Medtem sta dva starejša Zaletife^'s otroka, in stcer 14letni Anton ir. 9letni Jožef,, izkoristila beg ostalih dveh otrok, ki sta ob ropotu zbežala čez prag in splezala skr.ri okno z namenom, dn bi zbežala, toda bandit, ki je spremljal ženo, ko je šla po vodo. in ki se ie t eda i \*račal. ju ie začet zasledo\'ati. Ko ju je dosegel, je zgrabil malega Jožefa in ga vlekel proti reki, medtem ko se je prestrašeni Anton skril med grmovje. Kmalu nato re slišaJ. kako je mlajh bratec vpil: Oče na pomoč! Potem ni slišat nič več. Zločin ie bil izrvršen. V zaprti in zapuščeni hiši pa oče in mafi 'nolita. da bi žrtev malega nedolžnega otroka ne bila zaman in da bi se doba miru zasmejal a slovenskemu ljudstvu v ok\-iru pri-vičnega miru Italije, ki je mir Rima. Ledeniki na hodnikih Led bi bilo treba odstraniti s hodnikov vsaj preden se začne topiti NEDELJSKI SPORT: Tabletenlški moštveni turnir SK Mladike je prinesel v prvi polovici le marj pomembna tekmovanja Ljubljana, 16. februarja Kakor smo napovedali, se je v soboto začel in včerajšnjo nedeljo nadaljeval tabieteniški moćtveni turnir na Kodelje-vem v priredbi SK Mladike. Turnirja ae lideležuje zaenkrat osem moetev in se bo aakijučil prihodnjo soboto in nedeljo Kot Smo že navajeni zadnje čase. bili tudi včeraj na prizorišču zbrani vsi tableteniski »levi« — z izjemo Marinka. V boj ao poslali Hermezani eno moštvo, K.orot_anci dve, med njima eno juniorsko. Mladika celo štiri, med n^imi eno juniorsko in Slavlja eno. Slavija obeta, da bo* prihodnjič posiala še eno trojico, tako da bi v boj poseglo skupno 27 igralcev. Sobotni in včerajšnji sponah je potekel v znamenju manjpomembne^ih srečanj. Prva moštva vseh teh klubov se štedi jo za prihodnji termin, ko bo padla odločitev. Hermezani so tokrat odpravili tri nasprotnike, in sicer junior je Korotana in Mlađaka po 5:0. Mladiko III pa 5:3. Slednji rezultat je v vsem sporedu doslrj najpomembnejši, saj je za tretjo mštvo Mladik^ časten. Hermes je nastopil v ie napovedani postavi: DjinovSkv. Bogataj. Bor'č. Mladiko ni pa so zastopali Ker-£K Oto in Zvone ter Bajec. Najlepši uspeh je cJeseprel Keržič Zvone, ki je premagal I>jinovskega 2:1! Djinovskv pa je zapravil tokrat Se eno točko, ko je predal igro proti Bajcu 0:2. Za Mladiko je bil končno uspešen še Bajec. ki je premagal Božiča z 2:0. Korotanci ao odigrali tri i|pe. V prvi ao dokaj sigurno premagali Miauiko Ii 3:2, v drugi pa Slavijo 1 5.1. Za Korotan I so nastopili Bradeško, žgajnar m otrojniK Aleš. Junaorji Ko.otana pa so izgubili proti Mladiki I 5:1. Mladikina garda jc odigrala največ dvobojev, zla-st med seboj. Omenili smo že poraza Mladike IH preti Hermesu, Mladike II proti Ko., mu I in zmago Mladike T proti junior jem Korotana. Mladika I. (Mcdveri Krečič in Blažič > je razen tega premair^la te Slavijo 5:1. Mladika II : Mladiko III 5:2, Mladka H : juniorsko Mladiko 5:3. Mladika III : juniorsko Mladiko 5:2 in Korotance junior je 5:1. Slavija je nastopila sam«-, dvakrat. Kakor smo ie omenili, je tako proti Korotan u I kakor proti Mladiki I izgubila 5:1. Po včerajšnjih rezultatih ni mogoče napraviti še nobenih prognoz. Favoriti so še vedno Hermezani. ker smo prepričaid, da je bil včerajšnji poraz Djinovskega, le slučajen. Vendar bo berba med vsemi naj-boliš'imi moetvt ostra in napeta ln ker je tudi tableteniška žogica okrogla, so možna vsakovrstna ljuba in neljuba presenečenja. Organizacija in vodstvo turn'rja sta bila čVrbra. Zanimanje gledalcev srednje, kar pa je predvsem vzrok dolgočasna igra slabših moštev. Nesrečen dan za vodeča moštva V diviziji A je doživel poraz Torino, Roma in Venezia pa sta izgubili po eno točko — V diviziji B je Pisa premagala Bari, Padova pa Alessandrio LJubljana 16. februarja. Po Štirinajstdnevnem odmoru se je včeraj nadaljevalo italijansko nogometno prvenstvo s prvim kolom v povratku. Zanimanje za posamezne tekme je bilo toliko večje, ker so vodeča moStva v diviziji A gostova!a na tujih igriščih. Roma. ki je nastopila v Napoliju. se je morala zadovo!;:ti ? p~»!^vičnim uspehom, kar glede na to. da je bil Napol; v prvi tekmi v Rimu tepen kar 5:1. nedvomno za Romee ni zadovoljivo. Torino je nastopil v Genovi proti Liguriji. Prva tekma se je končala v Torinu s tesno zmago 3 : 2 Torina. Včeraj se je Liguriji posrečilo s tesnim rezultatom odpraviti Torin-oe in odnesti obe točki. Pol točke je utegnila reS'ti Venezia. ki je nastopila v Milanu. Prva tekma v Benetkah se je končala neodločeno z 0 : 0. Tudi sedaj sta se nasprotnika ločila s podobnim uspehom. Atalanta je morala v Livorno. Livarno je zmagal sigurno, tako da se je revanžiral Atalanti za lanski poraz 4 : 0. Najtežji poraz je včeraj doživela Triesti-na. Lazi o ji je nasul v mrežo kar 5 golov, ne da bi se mu Triestina revan ž: ral a n:ti s častnim zgoditkom. Sicer pa je La-nšo ie v Triesru napravil preglavice Tri-estini. ko se je tekma končala brez gola na obeh straneh. Dve točki sta si končno pridobila Se Modena proti Milanu ln Ju-ventus proti Fiorentinl. Neodločena je ostala tekma med Bologno ln Genovo. Podrobni rezultati so naslednji: Napol!: Napeli : Roma 1 : 1. Genova: Ligniia : Torino 1 : t. Roma: T.azio : Triestina 5:0. Milano: Ambrosiana : Venezia 1 : 1. Livorno: Livorno : Atalanta S : 1. Mođena: Mođena : Milano 1 : 0. Torino J a ven tuj : Fioreetlna 4 : 2. Bolngua Bolofiu : Gfnovt t : 1. Stanje pn v^era^n'ih teVmah ie v diviziji A nas?»*ir>ie Roma 2? *očk Torino 21, Venezia 20. Genova 18. Liguria 17, Lazi©, Ambroelana in Ju ven rus 16. Bologna, Atalan+a n Triestina 15. Milano in Livorno 14. Fiorentina 13. Napoli 12 in Modena 11. V diviziji B je najpomembnejši rezultat poraz vodečega Barija, ki je nastopil v Pisi. Druga važna tekma med nevarnejšimi tekmeci za prva mesta med Padovo in Alessandrijo se je končala s sigurno zmago Padove, s čimer so se Padovanci uvrstili tik za vodeč m Barijem v družbi z ostalimi tekmeci. Tretja pomembnega tekma med Brescio in Vicenzo je bila odgođena, ker igrišče za igro ni bilo primerno. Tekme so se končale takole: Spezia: Spezia-I.uechese 2:1. Novara: Novara-Fiumana 2 ■ 2. Brescia: Brescfa-\icenza od?odf>na. Pescara: Pesrara-Pro Fatria 3 : 0, Siena: Siena-rdine 3 : 0, Lodi: Fanfulla-Prato 3 : 1, Pisa: Pisa-Bari 3 : 1. Rpgrlo Emilia: Savotia-Reejiiana 4 : 0. in v Padovi; Padova-Alessanđria 3 : §. Stanje je po včerajšnjih tekmah v tablici divizije B takole: Bari 24 točk. Vicenza, Padova. Alessan-dria 22. Novara 21, Brescia. Pescara tn Fanfulla 19. Udinese 17, Spezia 16. Savo-na 15. Siena 14. Pisa 12. Pro Patria. Reg-giana in Prato 10. Fiumana 9 ln Luc-cheae 3. Mednarodne hokejske in drsalne tekme Milanski hokejski klub AMDG ki se mudi ie od pretekle nedelje na turneji po ivici, kjer je kakor znano odigral tudi t svojstvu Italijanske državne reprezentance mednarodno hokejsko tekmo s švicarskim moOtvom, je v nedeljo nastopil v Lausanni proti domačemu Montcholslju. Zmagal 1e MonteholM 10:3 (2:1. 3:1. 51L V GanrnJscn Partenktrchpnu pa Je nastopu bukArestan^k! Juvcntus protJ nemškemu hokejskemu prvaku SC PJes*erseeju. Pred 10 000 gledalci so rumunski prvaki bili gladko tn visoko poraženi. Rezultai je bil 9:1. V Celovcu pa sta se pomerili drsalni reprezentanci Nemčije in Norveške v hitrostnem drsanju. Zmagali so SKandinavci 99:47. Znani Norvežan Engne-stangen si je priboril štiri individualne zmage. Nemec "gerland pa je zmagal v drsanju na 5000 m. V nekaj vrstah V četrtek je v Miianu gostovalo hokejsko moetvK) Montchoisi HC iz Švice. Nastopilo je proti domačemu AMDG, Bila je to revanina tekma, ker je italijanslca hokejska ekipa na nedavni turneji po Švici na-*J ..la ludi proti Montchcisiju in izgubila 10:3 Milanski ljubitelji hokeja so upali, da jih bodo njihovi zastopniki tokrat na domačem ledu in pred svoj'imi gledalci razveselili z boljšim rezultatom. To se pa ni izpo nilo, ker so Švicarji zmagali visoko 9:0 (3:0, 3.0 3:0). V A si agu so se pretekli teden začele GILove mladinske smučarske tekme. V teku na 12 km je prispelo na cilj 40 tekmovalcev- in so se na prvih 5 mest uvrstili naslednji: 1. Gastone cralle A ve (Vicemza) 37:18.6, 2. Mario Rlgcni (Vicenza) 37:20.4. 3. Giuseppe Bormetti (Sondrio) 37:25.4, 4. Agostino Carrei (Aosta) 38:21.4 ln 5. Lo-renzo Riccetti (Sondrio) 39:25:4. — V smuku je nastopilo 127 teknuovalcev. Pro. ga je bila dolga 2800 m z višinsko razliko 400 m. Zmagal je Cark> Brigado* (Trento) v zelo dobrem času 1:34.1. Drugi je bil Antonio Zanetin iz Belluna v času 1:37.3. — V slalomu je sodelovalo 22 tekmovalcev, ki 90 se kvalificirali v smuku. Zmagal je prav tako Brtgadoi v čaau 1:49.9. E>rugi je bil Albino Alvera iz Belluna v času 1:56.4. Oba sta se uvrstila tudi na pni mesti v skupni orenl za alpsko kombinacijo. — V skokih je zmagal Bruno Bonom©. Ljubljnna. 16. febru^ria Kot prispevek k letošnji bogati zimski kroniki še naslednje Morali se bomo podvizati. Je bomo hoteli povedati vse, kar smo že sicer nekajkrat načeli, kajti sioe? nam bo prej splavalo v Ljubi anico. Preden se bodo namreč začeli taliti naši tedniki na hodnikih in cestah, naj bo dovoljeno, da jih opi.šemo. Saj so vendar posebnost. Ne živimo več v ledni dobi. toda, ne motimo se, živimo v dobi ledenikov. Točno povedano: v dobi ljubljanskih ledenikov. Se točneje: v dobi hodnikih lednikov zasebne lasti. Mestni hodniki, tudi pred hišami, ne ie v parkih ln ob nezazidanih zemljiščih so vsaj včasih služili temu skromnemu nam", nu: da so ljudje hodili po njih Tako ie bilo. v tej zimi pa služijo naši hodniki mro-go bolj vzvišenim ter pomembnim namenom. Glavni namen ni. da hodimo po njih. O ho;i je že težko govoriti, še tem težja je pa hoja sama. če sploh smemo tako imenovati to plesanje, poskakovanje, podrivanje, padanje ter kratka vse te nemogoče gimnastične vaje ali polaganje udov na oltar ledenikov. Da. hodniki niso več — hodniki, spremenili so se v ledenike, tako da lahko opazujemo ter proučujemo ledeno dobo v miniaturi in se čudimo delovanju naravnih sil Tu se lahko mladina ob ta ko nazornih učnih pripomočkih najlažje nauči fizike, geologije, spozna silo erozije, občuduje ledene kristale itd. Tu pa lahko tudi študirate kirurgijo, odnosno zbiranje gradiva za kirurško delo. Vsega se lahko naučite, le navadnega, povsem preprostega dela z lopatami ne morete proučevati. Večkrat ste sicer čitali priporočila in svarila, češ, hodnike je treba čistiti, kidati z njih sneg. posipavati s peskom, pepelom ali žagan em Sneg: je treba spraviti s hodnikov, toda ne v cestne jarke ln na od- Ljubljana TOREK, 17. FEBRUARJA 1942-XX 7.30: poročila v slovenščini. 7.45: Pe3im in melodije, v odmoru napoved časa. S.l">: Poročila v italijanščini 12.15: Tercet sester Stritarjevih. 12.40: Kvintet na harmoniko. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17 Ljubljanski radijaki orkester pod vodstvom D. M. šijanca: operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester pod vodstvom Spaggiaria 14.45: Poročili v slovenščini. 17.15: Operna glasba pod vodstvom MorelHa. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Simfonična glasba. 20: Napoved čnsa — poročila v italijanščini, 2020: Komentir dnevnih dogodkov v slovensc-ni. 20 30: Koncert komornega zbora. 21: Ljubljanski radijski orkester s sodelovanjem basista Friderika Lupse. 21.30: Ljubljanski šramel. 22: Koncert pianistke Mar. te de Conciliis. 22.45: Poročila v italijanščini. SREDA, 18. FEBRIARJA 1S42-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pestra glasba. 8.15: Poročila v italijanič-ni 12.15: Malgajev duo na harmoniko. 12.40: Koncert Lumbarjevega vokalnega kvarteta. 13.- Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba — orkester pod vodstvom Petralia (prvi del). — 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkestralna glasba — orkester rod vodstvom Petralia (drugi del). 14.15: Poročila v italijanščini. 17.15". Koncert pianista Marijana Lipovška. 17.35: Koncert pianista Tomassa Aratia. 19: Tečaj italijanščine — poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v slovenšč ni. :0.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Simfonični koncert pod vodstvom Previ ta lia. 21.40: Koncert organista Pavla Rsnčigaia i? -I malo. ker so prihajali še vedno novi. 2elez-I ni^ka uprava je takoj priklopila vkku še en vagon, ki so ga pa potniki žc med prom:-! kan jem naskočili in napolnili, a runa i jih j jo čakalo še vedno toliko, da ni bilo nobenega upanja, da bi se mogli prerrniti vsaj rta atevpoice. Poleti bi morda še šlo. da bi stali ljudje med vožnjo na stopnicah. 5e-prarv je to proti prometnim predpisom, ker pomeni smrtno nevarnost za potnike, pozimi r« niti misliti tm, da bi mogel potnik vzdržati. četudi samo eno ali dve postaji, zunaj na stcpn:cah. Zato je železniška uprava posila!* na Dolenjsko kmalu za prvim vlakom še en vlak in tako so s*e lahko odpeljali vsi potniki v redu. Ker je bil rudi jurrnJT vlak v soboto močno zaseden je morala /elemi^ka uprava že v sobo ^e Ka?i. da bo vožnja, nazaj v LjiiMjano težka, ker ne bo prostora v vlaku, toda ta bojazen ni bila utemeljena. Včeraj sta namreč rudi nazaj z Dolenjskega vczila r*or»oildne dva vlaka drug za drugim v presledku dohre pol ure. Prvi je prispel na dolenjski V^Vodvor malone točno no voznem redu. pa je moral čakati tam tri četrt Tire. da je lahko prispeti na g!r»vni kolodvor. Mnoj potn;ki, ki bi btli sicer rastopili na »lavnem kolodvoru. *o jo mahnili raj 1 t dolenjskega kar peš na svoje domove. Zato ie fnla običajna gneča pri izhodu na glavnem kolodvoru nekol;ko manjSa. OKa vlaka vta imela toliko vagonov. Sa soj potniki lahko vsaj stali no hodnikih kolikor r*i bilo za vse dovolj sedežev. Včeraj ie mraz nekertiko r*opustil m to se je takoj noznalo v železrti^Tcem prometu. Vlaki niso imeli več tako velikih zamud kakor prejšnje dni. ko so Kile lokomotive cd vrha do tal pokrite z ledom m ko je bilo izključeno, da bi 9c mogli segreti vsi vagoni, sa;" so cevi. po katerih ?re iz lok omot-ve para. kar *n>roti ramrrovale Ce ie bilo kje v vagonu čez noč odprto okno ie rudi zamrznilo tako, da se ni dalo zapreti. Železnico osebje jc imelo polne roke dela t odvtranievanjem ledu z lokomotiv m vagonov S^loh je treba pf'zn.-'ti da je storila železniška uprava v dneh hudega mraza in velike?* navala potnikov vse, kar ie brlo v nJenm močeh da je ustregla po-t-T Wrrmi o£»ein«*-vri. čuJ^e\- ry* srvrda ru- d; rma ne zna dVati in če kie ni b'lo vse flVrt kakor b: /eV,: no*n:ki ;e treba to PfiptqpfJ pač letoTui 'rredno hwH rimi m velikemu porastu *tevRa r<>»rnrimo lastnike hodnikov in ledenikov, da ae led začne taliti ob neki določeni stopinji toplote m da bo ljubljanske ledene dobe prej aH slej konec. Tega bi Se naj gospodje s svojimi hla_ niki vred zavedali, že zaradi tega. Če no če jo, da se Jim bodo kleti spomladi spremenile v bazene. Namreč v bazene, pofrva brozge, že včeraj se je začet vsiljevati *ttg in hkrati se nam je vsiljevala vizija ljubljanskega vesoljnega potopa, ki se nam gk> bliia. meni za žejfezni-ško upravo m želerarSko osebje mnogo več deda. pa tuda večjo od govornost. <3e/ eztfico K O L E D A R Dane«: Ponedeljek. 16. februarja: JuVjm na DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Leteča vraga Kino Sloga: Vesela prikazen Kino L ni on: Lepa hišnikov a hči Kino Moste: Plea slonov Umetnostna razstava bratov VMiumJOf r galeriji Obersnel na GosposvetaJd cesti, odprta od 9. do 16. DEtURNE LEK&BITB Danes: Mr. Leust^k, Resi jeva e. t, Ba- hovec. Kongresni trg 12, Nada Kooao-tar. VIČ — TržaSka cesta. I Fran Dukič Ljubljana, 16. februarja V Ljubljani je umrl dvorni svetnik Ante Dukič, dobro znan med našimd pravnimi krogi. Ante EKikič se je rodil leta 185?5 v vasi Dukiči pri Voloski. Gimnazijo j* absolviral v Kotoru, pravne študije pa n«i graškem vseučilišču, V prakso je vstopi najprej v Triestu, na kar je služboval ko* sodni adjunkt v Casteinuovu, t Istri in v Gorizii* Kot okrajni sodnik je služboval v Sesani, od tam se je pa preselil zopet v Trieste. kjer je služboval kot sodni svetnik. Ii Triesta j« bil premeščen v Ratmo kot precisedjiik ofcrrjžnega sodiSča. Tam je služboval nekaj let, na kar je t>il prideljen vrhovnemu sodišču na rXm-aj, kjer je bil leta 1905. imenovan za svetnika ervorneg^ sodišča. Na Dunaju je služboval do prevrata, potem pa do 1923. v Ljubljani, ko Je bil vpokojen. Pokopali so ga včeraj na potaoperBHS: pr- Sv. Križu- Pokojniku blag spomin, soprogi ki sinu pa nase iskreno sožalje Naše gledališke DR AMA Ponedefljek. 16. febr.: zaprta Tarok. 17. febr.: ob 17.30 Človek. Xi jc videl smrt. Premiera. Rod premierski. StrockL. 18. f©br.: ob 1730 Vod*. Rod Sreda. OPERA Ponedeljek. 16. febr.: zaprto. Jutri vprlzori opera ob 17. >Pustni večer pri grrofu Orlovskemc, na katerem nastopi, jo skoraj vsi člani opernega g-le^lanača- Dva cekina v muhi V neki zadružni delavnici v Halberstad-tu, kjer so bi M predelali ie nad 2000 je* vojake na vzhodnem bojišču podarjeni h mufov, so naili v enem dva cekina, enega za 20. drugega pa za 10 mark Ker se m dalo več ugotoviti, kdo Je daroval ta mat, so izročili cekina državni banki. 8ter. 38 »SLOVENSKI NARODc,P<»^<* ™ februarja 1942-XX. Stran S Zatiranje nalezljivih bolezni Proti davici je bilo cept|ettUi 189o tiiom so zaščitili 1275 odraslih Ljubljana 16. februarja Kratko smo ze poročali, da se je lani število obolenj za nalezljivimi boleznimi v Ljubljani znatno zmanjšalo, malo je nara. alo le število obolenj za tifuznlmi boleznimi Obolenja za nalezljivimi boleznimi uri nas ae nastopajo val že dolgo v ob u ki epidemije, ie številna obolenja za davi-jo so delala prejšn a leta našim zdravstvenim oblastem hude skrbi. Po poročilu mestnega fizik.itu je Število obolenj za davico predlanskim dosegao viSek. Zato je mesta: fiz.kat s pOasoe 0 »dravnikov šolske poliklinike uvedel ,,b vezno cepljenje šolar-rev proti davici. Teko je bilo predlanskim opravljenih 16 >1C cepljenj, kar je v rernici veliko delo Lan so cepljenja Se ponovili in je bilo popol.ic cepljenih s tremi in-akcijami 1361 otrok «k) 4 leta starosti. 37S v starosti od 4. do I leta in 151 starejših Skupno :e bilo cep ijenlh 13?0 otrok Razen tega e bilo "ep ljenih z 'ivema injekcijama 387 otrok. Cepljenja so opro?t;l: r razn h vzrokov €9% otrok V.c*»h cepljen; je bilo lani 6444. PrizaaVvania, da bi zatrli davico. tjso ostala brez uspeha Število obolenj za »o boleznijo je začelo naglo nazadovati Pred lanskim je obolelo za davico 418 otrok, lani pa samo 234 Značilno e. da je V.lo skoraj več obolenj za davico med odrasi'-mi kakor med otroki Posebno važno zdravstveno nalogo Je opravi] mestni fizikat lani. ker je imuru- ziral proti obolenjem za tifuzom števtlnr prebivalce, ki se pečajo s prodajo in razn« sanje m mleka a pranjem perila in postreZ-oo bolnikov S pastiljami »Entorovaccin': mlsto« izdelkom Narodnega »ieroterapev. tičnega zavoda v Napoliju. je bilo Imun. ziranih 34» mo/kih in 726 žensk, ki ima opravka f mlekom. Razen tega ;'e bilo invi niziranih 89 uslužbencev pralnic ln per4< fl2 moških :n 77 žensk) in 426 strežniškega osebja v raznih zavodih < 102 molkih ir D24 ženski Skupno Je bilo imuniziramn proti tifuznim boleznim I27.r> ljudi Mestni fizikat j* seveda tud< lani m-strogo radzorstvo nad bolniki za nale7. IJIvlml boleznimi Odločno je zahteval • vseh pnmerih ko ni bila mogoča popoln*, izolaci a bolnika doma da so ga poslaii > bolnico Organi mestnega ftzlkata ao strogo nadzirali, da so bolniki ostali res t*o!»-rani Sorodniki bolnikov, obolelih za nate«. Ijivirm oolezntmi. so bil! aktivno imunizira-ni. in sicei jih je bilo lmunizlranih proti tifuzu 132 6 proti dizenteriji. 58 proti Mer. latinki in 12 proti morbillom Mestni fizikat opozarja že več let. da M morala oit1 Ljubi ana mnogo bolje priprav :jena za primer večjih »pidemij nalezl'ivi^ bolezni Ljubljana bi zelo potrebovala primerno, dovolj veliko, moderno bolnico *a infekcijske bolezni Infekcijski paviljon splošne bolnic^ v ta namen ne ustreza. ".~a-edba je objavljena v »Službenem lislu« XX. t m. je s ttm dnem stopila v veljavo. Goveja živina se mora odslej ocenjevati po novem ceniku, ne da bi se zaradi tega količkaj spremenile" cene govejega mesa V novem ceniku ao cene določene za posamezne kakovosti živine Za kakovost pa je merocLajna čista teža živine v odstotkih. Pod čisto težo goveje živine I brez sesa-jocih telet) je razumeti odstotno razmerje med mrtvo in živo težo, pri čemer velja kot mrtva ona teža zaklane živali, ki se dobijo potem, ko so ae odvzeli: kri; koža; drob z organi trebušne in prsne dupline (vStevSi ledvice) a pripadajočimi madeob-nlmi deli; nadalje mrežasti del prepone pust vsi pa kite in mesnate njegove dele; glava, odsekana pri prvem vretencu; sprednje noge. odrezane pri pogačičnem členku; zadnje noge. odrezane pri podkolenici; vimena s pripadajočimi maščobniml deTi; zunanja spolovila s pripadajočo mažčobo. Pod čisto težo »esajočih telet je razumeti prav tako odstotno razmerje med mrtvo in živo težo pri čemer velja kot mrtva te&a ona teža zaklane živali ki se dobi potem, ko so se odvzeli: kri; glava, odsekana prt prvem vretencu; noge, odrezane pri pogači čne m členku In podkolenici; drob ln organi trebušne ln prsne dupline, farvzemsi samo ledvice a pripadajočo maščobo, ki spada k mrtvi teži. Tudi koža pri eesfi.octfc teletih k m rt Vi teži Razredi žhrtne Pri neaajočfb teletih pridejo ▼ poseben razred >ek»tra< teleta s čisto lezo nad 68%. v I. razred s čisto težo tt—#S% v II. razred a cisto težo 65 - 60% in v lil razred s čisto težo pod 50« \. Pri odstavljenih teletih, juncih In ju -ettai (kamor spadajo nesk opijen i samci do 1 leta ter skopi jeni samci in sanvce do 4 str, mm sekalcev) ao razredi po cisti teži določeni takole: I.a razjed nad 53%; I.b razred 53 49« „; 17 a raered 48—46*%: Tih razred 45 44 %: ITI razred 43 38* VoH (»kopljem z več ko 4 stalnimi se- kalci; ae deiijj v razrede takole: i.a nad 51%; Lb 51—48*,.; na 47—45^c; n.b 44—43%; III. 42 -38%. Krave i ki so že uneie tele in junce z več ko 4 stalnimi sekalci) se delijo v razrede takole: La nad 48" I.b 45—46%; II.a 45—43%; n.b 42—40%; IU.a 39— 35« IU.b pod 35%. Bi»*ci ln biki (več ko eno leto stari) pa ae delijo takole: I.a na 54'ć; I.b 54—51%: lia 50--48*»; n.b 47—45%; JU. 44— 38%. Cene Cenik navaja: 1) cenilno vrednost za kg žive Leže, 2) državni prispevek in 3) ceno ki se plač«* oddajniku. Za teleta, kjer se ne plačuje državni prispevek, so določene naslednje cene *ekstra« 7.50 Ure; I. 7 lir; II. 6.50 lire; 111 6 lir za kg Žive teže. Za iMlHUivlj.na u-h-i-a junce in junice veljajo tele cene tprva številka je cenilna vrednost za kg žive teže, druga dižavni prispevek, tretja pa označuje ceno. ki se pač,, odd«)jn kii): I.a 6-rl.l5 7-15 liie I.b 4.90^1.15-6.05 Ure; U.a 4.40-^0.90 —5AQ lire, U.b 4 + 090 -4.941 lire; III 3 40 + 0.60=4 lire za kg ž:ve teže. Za vole s j cene naslednje i cenilna vrednost -4- državni prispevek = cen?. ki se piaea oddajniku j La :> >u • U5 ©65 lire; I.b 4.90 + 1.15—6.05 lire; U.a 4 40^0 90 -5^0 Ure; U.b 4 + 0.90^4.90 lire; III. 3.40 -f-0.60—4 lire za kg žive teže Za krave so določene tele cene (cenilna vrednost + drž. prispevek = cena, ki se plača oddajniku): la 5 + 1.15- 6.15 lire; I.b 4.15+1.15 = 5.30 lire: U.a 3 90 + 0.90 —4.80 Ure; U.b 3.70 + 0 90- 4.60 lire; lila 3 05 + 0.60 = 5.65 Ure; IU.b 2.50 + 000= 3.10 lire za kg žive !"eže. Za bike in bikce pa veljajo naslednje cepe (cenilna vrednost + drž priap. — cena ki se plača oddajnku): I.a 5.50-i- I. 15 6.65 lire; I.b 4 55 + 1.15-5.65 lire; II. a 4.10 +0 90=5 Ur; II.b 390 — 0.90 = 4.M 6re: JJJ 3 20^0 60-=S.8O Mre za kg Za živali, ki se priženejo na dogone pre-nakrmljene ali prenapojene. določi cenilna komisija odbitek po svojem nepr'zivnem preudarku. DNEVNE VESTI — Nove omejitve potrošnje papirja. Glede na težave z oskrbo elektrike je Korporacijsko ministrstvo predpisalo nadaljnje omejitve v pro«vodnji papir;a m le-f^ka v nadrobni prodaji je prepovedano zavijat; v papir katerikoli predmet oblačil, usnja, kož si krzna v splošnem, go-spodtrijske potrebščine, stroje, orodja in dele strojev kakor tudi železne izdelke, papirnate m pisarniške izdelke, knjige, revije, časnike in publikacije splošno. Prav tako je prepovedano zavijati živila v posodah, ateklenice in neprodusno zaprte ovoje. Za vse druge živilske predmete je dovoljeno uporabiti samo en kos papirja za savijanje. Blagu 1q kateremu koli predmeta ne ^rrte bati priloženo ndč drugega krx navodilo, veliko največ 18 kv. dm. Vsaka industrijska, trgovska ali bančna reklamna tiskov-na, kakor tudi lepljenje in deljenje tiskovin ljudem je prepovedano. Prepovedano je tiskate agende, koledarje, tudi z mesečnimi listki, bloke za koledarje reklamnega značaja. Enaka prepoved velja za trgovski vodiče, almanahe, letopise, urnike Za tekanje železniških, tramvajskih in avtobusnih voznih redov sta dovoljeni letno samo dve redni izdaji, eventualno dve izredni Prepovedano je tiskat-; vizitke, čestitke, poročna obvestila, obvestila o rojstvu in smrti. Pisemski papir, za zasebne kot za uradne potrebe, bo izdelan samo v treh oblkah in vel.kostih. Enake omejitve so določene za pisemske zavoje. Prepovedana je končno proizvodnja Škatel in eruijev iz papirja ali lepenke za izdelke, k; so že shranjen^ v kakršnikoli posodi, neprodusno ^e zapirajoči. Ta prepoved velja za prodaio na drobno. Izjema velja edino za Jeklene posode. — It. maj — dan tehnike. 2e tretjič bo letos v Italiji 10. maj praznovan kot dan tehnike. T*^:;anski izna1ditelj: bodo pozvani v R m. kjer bodo prejeli od Duceja nagrade ko* priznanje rez ma za njihovo vsestransko delovanie Kakor oba prejšnja natečaia za iznajdbe bo tudi letošnji pokazal pomembno iznaidfteljsko proizvodnjo v državi. — Crnogorski Studenti na italijanskih anfrerzah. Palilanska vlada je dovolila posebne s+od-^k* ^tinerdije za črnogorske Studente Mlad Cr^o^oro bodo *+u-dirali na univerrah v Padov in Peru ali kjer se bo večina posvetila tehničnim, medicinskim, kemičn 'm in agronornskirn ftuchj« — ZelevniSka nesreča. V soboto zjutraj ae je na postaj: Santa Dona' da P^ave zgodila železniška nesreča, k. na ^rečo ni zahtevala človeških žrtev, znatna pa je materialna škoda. Tovorni vlak, ki je ostal rjonoči na slepem tiru. se je zjutraj hotel prestaviti na glavni tir. V tistem trenutku pa je pripeljal brzi vlak, namenjen v Trieste. K sreč: je brzi vlak, ker je vozil mimo postaje, svojo hitrost zelo zmanjšal, tako da je bilo trčenje zek> omiljeno. Nenadna ustavitev je povzročila med potniki bržega vlaka precej zmede, vendar hujših posledic ni bilo. Močno pa je poškodovan stroj in nekaj vagonov bržega vlaka. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, da 'jgotove. kdo je zakrivfl nesrečo. — Kinematografi v THestu se zapiraj« ob 22. Kr. Kvestura v Trie$tu je odredila, da se z današnjim dnem zapirajo kinematografi, gledališča in drugi javni lokal ob 22. — Italijanščina in nemščina na hrvatskih srednjih Šolah. Hrvatsko ministrstvo prosvete je odredilo, da sta od vseh tuiih jezAov. ki se poučujejo na hrvatskih srednjih šolah, obvezni za vse učence samo ital:ian*č:na in nemščina. — Vode je zmanjkalo. V L,jubljam seve-ia ne ln tudi po dolinah, kjer teko rečice in potoki ne. pač pa v hribih, kjer so na. vezani kmetje na kapnice v svojih vodnjakih. ž> dolgo ne pomnimo zime. kj bi bila tako suha in giede mraza stanovitna, kakor je letošnja. Mraz pritiska zdaj bolj zdaj mak> manj že dva meseca brez presledka tn zato ni čuda. da je začelo primanjkovati vode tam. kjer imajo samo kapnice. Ce bi bil zapihal ves ta čas vaai enkrat močan jug. bi se bilo nateklo s streh v vodnjake nekaj vode. tako al pa morajo v mnogih vaseh ljudje pomagati a anesjorn ali pa vozijo vodo iz, doline odnosno Iz oi-daljenih studencev Topiti sneg ni prijetno posebno če je suh, kakor zdaj. ker ga je treba mnogo za malo vode. Zato ljudje raje hodijo po vodo. če le ni predaleč Vozijo jo v sodih na saneh, ponekod jo morajo n« nosit, ktr konji aH voli po strmih poteh ne morejo vozit zaradi sipaste ga snega Redki so kraj: razen onih ob glavni cesti ki bi tmal: zoran sneg po potih med seboj. Ljulje se pač niso nadejali tako visokera snega in ga niso orali, dokler je bil se čas Zdaj bi ea radi. pa ga ne morejo, ker ga je preveč in tudi pregost je. V plus; bi bile LDUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 14.30. ot nedeljah ob 10.30 ln 14.30 KINO M A Tli A • rtLtFON fS-4l STAN LALREL la OLIVE« HAJtOV najpopularnejša kemika f duhoviti moderni burki V o&Ulih vlogah fean Kirker. R>ctnalti Slami italijanski komik Toto ▼ sijajm burki Lepa hiiaikova hči ioto. izborni filmski komik v ukinem Vesela prikazen : riu rr i mavčni Elli P«tto. Luifi Pave^e Pao'o Stoppa_ treba v preći o do 6 parov konj, pa bi ga se težko vleki: Sicer se pa ljudje po vaseh tolažijo, da jim bo kmalu priskočila na pomoć narava sama. da bo zapihal jug in pobral sneg. ki smo ga letos ie vsi do grla s:ti. Da bi se to pričakovanje le kmalu uresn.Cilo! — Ozimlna v nevarnosti? Naai kmetje se boje. da bo letos slaba z ozimmo. Pravijo, da je snega prvec in da bo žito pod njim gn lo. V nevarnosti naj b: bila posebno pšenica, ki jo take zime, kakor je letošnja, rade pokončajo Sicer je snežna odeja naj-:x>ljsa zasćita rastlin, toda sneg mora zapasti na suho, zmrznjeno zemlju, kar se pa to zimo nj zgoiilo. Ječmen ni lako občutljiv kakor pšenica, posebno će je b-1 pozno sejan. Upajmo, da bo tudi bojazen kmetov glede pšenice neutemeljena. Jeseni so posejali znatno več pšenice kakor duruga leta in bi bila Skoda tem večja, če bi zgrnila — Stalna prehodna mesta na nemakeni ozemlju m predpisi /.a prestop meje. Z lemskt strani je sporočeno, da 15. februarja nopijo v veljavo novi predpisi za pre. nod n — Marca bo naprodaj kristalni sladkor. iz Rima poročajo, da je Ministrstvo za kmetijstvo :n gozdove odred 1 o od marca naprej prodajo kristalnega sladkorja mesto prečiščene sladkorne .c;pe. Cena kristalnega sladkorja bo tako v prodaji na debelo kot na drobno za 15 stotink nižja od cene sladkorne sipe. — Tajnik Stranke je sprejel boksarje zmagovalce v Vratislavi. Kakor znano sta na nedavnem evropskem boksarskem prvenstvu v Vratielavi sodeloval: tudi dve italijanski moštvi. Med sodelujočimi tekmovalci enajstih držav so se Italijan; uvrstili na prva me>la. Zmagovalni moštv; je -edaj pod vodstvom predsednika Italijanske boksarske zveze Vittoria Mussolinija sprejel Ta.;n:k Stranke, ki se je prisrčno razgovarjal z voditelji, atleti biskali prostore GILa in tehnične naprave. Odposlanstvo se bo mudilo v Bergamu ve* dni in sd bo ogledalo vse Strankine institucije in krajevne tovarne. — Industrijalec obsojen na 9 mesecev in pol zapora. Finančna straža oddelka davčne policije v Bresciji je ugotovila pri pregledu poslovanja delniške družbe Italijanske manufakturne industrije v Bresciji. da je njen svetnik Federico Savi odtegnil normalni potrošnji 2027 m blaga za plašče in da ni naznanil 690 drugih predmetov. Prav tako je bil obtožen, da je prodal 1100 izdelkov zasebnikom in trgovcem brez fakture in brez oblačilnih odrezkov. Sodišče je Savija obsodilo na 9 mesecev in pol zapora in 10.500 lir denarne kazni. — Pet oseb te Je zastrupilo a mačjim mesom. »Corriere della Sera« poroča iz Novare, da se v tamošnji pokrajini že nekaj B— razvija o tuš tliva trgovina z mačkami. Matice prodajajo zaradi njihovih kož po dokaj visokih cenah. Mačke pogosto umore z nekim strupom. Pred dnevi je neki Anselmo Marchi, kupil pri trgovcu Tardisiu Natal^u beločrnega mačka, želeč uporabiti njegovo kožo za oblačilo svoje hčerke. Ko je mačko odri, pa si dal napraviti tudi njeno meso. ki mu je bilo priporočeno kot zelo okusno. Toda posledice so bile hude. Vsi član; Marchijeve družine so se zastrupili, dva med njimi sta v nevarnem položaju Strup, ki je umoril mačko, je bil Škodljiv tudi ljudem. — Zvezdoalovec diletant Je odkril ie drugi komet. Giovanni Bernaconi iz Ca-gna v Cocnski pokrajin; je vešč z ve z doc lovec, ki se bovi s proučevanjem neba za svojo zabavo. Junija lani je odkril komet »Van Gent«, sedaj pa je objavil, da s*» mu je posrečilo odkritje novega kometa v blizini repo Levjega ozvezdja in sta bil: o njem obveščen; tudi zvezdami v Berlinu in Kopenhagnu. — Nesreče. Cez nedeljo so prepeljali v :bljansko bolnicG nekaj oon«*srrćencev ki so se po večini ponesrečili na rastem. Jože fetajner, 151etni sin posestnika Iz Pe-trusne vasi prt ftt Vidu na Dolenjskem, je odmetaval s strehe sneg omahnil ln si pri padcu zlomil desno nogo. — Ana Turk. 661etna zasebnica iz L.jubliane je padla na poledeneli cesti in si zlomila levico. — Mirko Hočevar, 161etni dijak iz Ljubljane, Je padel pri sankanju ln sr "nočno rard1 *it — t>*-- t^'^i--« '» p«* je ponesrečil Lado žitnik lOletni dijak lz Ljubljane: padel ie In si zlom'1 levico. — Viktor Koman 25-Ietnl šofer prt ^Arbor-tu« je popravila! avtomobil v delavnici Motor le med tem deloval in Koman ae je malo zastrupil z lesnim plinom, kl je uha. jal is motorja. Iz Lfublfane —1J CnmrH so v LJubljani od 6. do 12. t. m. Rezek Juraj. 87 let, učitelj v poaoju, Bahovec Rafaela, rojena Tome (rojena 23 X. 1909). 32 let. žena trg. potnika Schu'z Marija, rojena Peter lin. 65 let. vpoko Jenka tobačne tovarne, Peterca Franc. 78 let. kurjač drl zel. v pok.. Gomilar Jerica, r~j Kosmat in. 79 let, vdova žel. uslužbenca. Vrečar Jožefa. 86 let, zasebnica. Mod»*č Marija, roj. Jerala. zacebnica, 84 let. Dra. gar Marija, roj. Golobar. 90 let, vdova žel uslužb.. Kosčak Uršula. 48 let, zasebnica. Grosuplje Hlebec Matilda, roj. Sušnik, 70 let, vdova posestnika. Kos Marija, roj. Jenko, 70 let. vdova žel. kurjača. V ljubljanski bolni"! so umrli: Bradač Franc. 49 let drž. uradnik v pok.. Grošelj Rudolf, 55 let. gimn. prof v pok., Macarol Lovro. 61 i*"t. Železničar v pok., Mrzlikar Pavel. 57 let. delavec. Horjul. Nikltin Vasilij, 75 let. vsc_ učlliski prof., Vuksinlč Ivan, 11 let, e»n posestnika. Bevk Marija. 84 let, vdova trg zastopnika. Stožice. obč Jezica, Trlep Jožefa. 42 let. Žena posest.. Jelftevec pri Tie belnem. Kobal Andjellna. 29 let. Žena p*--lic. stražnika. Zaplana pri Vrhniki, Ptaftau Alo-zij, 54 let. višji tehnični prometnu*. Strle Dušan. 1 leto. sin hlSarja. Smarata 8, obč Stan trg pri Ložu. Janežič Marija, S6 let. zasebnica. Grosuplje pri Ljubljani, Ma. vec Franc. 7 let. sin cestarja. Kamnik pri Preserju. —lj V pisarniških prostorih Trgovinskega oddelka Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) se vrsi v torek, dne 17. februara 1942 ob 8. url zjutraj občni zbor Sindikata gostinske stroke. Ker so na dnevnem redu volitve novega xibora, vabimo vse gostinske nameščence, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. —lj Gostilna LovMn vam nudi najiz-brane;"sa vina: refoSko. verona, fraskaU, pinot. muškat, rebulo, rizling, cviček itd. Gostilna Lovšin. —lj Naznanite sobe! Ljubljansko mestno poglavarstvo potrebuje za oficirje ln uradnike več opremljenih sob sredi mesta z eno. dvema ali tremi posteljami ter a souporabo kopalnice Prtjave sprejema mestno glavno vložišče na Mestnem tr«ru št. 27.. soba št. 1 v veži na levi strani —lj Soboslikarske, pleskarske In llčar-»ke pomočnike iz Ljubljane vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 18. t. m. ob 14. uri v Pokrajinski delavski zvezi. Miklošičeva cesta 22. I. nadstropje, soba št. 3. Na sestanku se bo poročalo o tekočih zadevah in vprašanjih nase stroke. Vabimo vse tovariše, da se tega sestanka zanesljivo udeleže — Skupina soboslikarskih, pleskarskih \n llčar-Skih pomočnikov pri Pokrajinski delavski zve7.i v Ljubljani. —lj MATER ŠTIRIH OTROK, Id me Je priAla v stiski in bedi prosit za poklonitev stare zimnice, prosim, da mi jo vrne, ker jo stranka, katere last je bila zahteva nazaj, sicer me bo kazensko preganjala zaradi samolastne prisvojitve Ponovno prosim gospo, naj sporoči vsaj svoj naslov. Falatov. tapetnik. Novi trg 4. lj— Razstava bratov Vidmarjev podaljšana. Umetnostna razstava bratov Draga in Nandeta Vidmarja v gornjih prostorih Obersnelove galerije na Gosposvetski cesti, je bila podaJjasana za sedem dni, to je vključno do nedelje 22. t. m. Razstava je bila podaljšana, da bi si jo mogli ogledati vsi ljubitelji likovne umetnosti, ki jim čas doslej ie ni dopustil. Mlada umetnika sta s sedanjo razstavo dosegla viden uspeh. Občinstvo sta prepričevalno seznanila 8 svojim delom poslednjih let in velikim napredkom. Razstavljena olja pa niso vsa njuna dela od poslednje razstave. Razstavila sta predvsem manjša dela. ker je zlaj-anja razstava manjša, intimna razstava Svoje nove umetnine večjega obsega nista postavila na ogled. Brata Vidmarja sta doslej zmerom Skupaj razstavljala, s svojimi deli sta nam podala ljubezen do domače zemlje in človeka kot socialno bitje. Ogled razstava od 9. do 15. —lj V počastitev spomina pokojnega prijatelja med. univ. dr. Maraža Gustelna so darovali socialni akciji na univerzi za podporo potrebnih akademikov njegovi prijatelji > torka rji < L 450.—. NA PUSTNI TOREK ,VESELI TEATER4. —lj Pridite na pustni torek v »Veseli teaterc! Na sporedu imamo vesel program štev. 15. Nasmejali se boste do solz. Na sporedu: veseloigre. kupleti, revijska točka itd. Sodeluje Adamičev jaaL Pred- prodaja vstopnic v torek od 10. do pol 13. in od 18. ure dalje. Iz Spodnje štajerske — Zunanji dolgovi Spodnje Štajerske. , Sef c:vilne uprave na Spodnjem Stajer-I skem opozarja tvrdke in korporacije na j bivšem jugoslovanskem ozemlju, priklju-} čenem k Nemčiji, da morajo prijaviti svtr-je dolgove v inozemstvu do konca februarja. To so dolžne storiti tudi podružnice inozemskih bank in industrijskih podjetij, če znašajo obveznosti skupaj 1000 mara ali več. — Iz ljutomerskega okrožja. V ljutomerskem okrožju sq zadnje čase pogoji za zaposlitev boljši in tudi povpraševanje pa delavcih večje. Zato bo mogoče znižati podporo okroglo 3.000 podpirancem. V januarju Je bilo već javnih zbirk za zimsko pomoč. Vrgle so 39.392.55 mark. — Prva podelitev Imena novorojenčku. Kakor poroča »Marburgerzeitung« je bil te dni izvršen na Spod. Štajerskem prvi civilni obred, pri katerem je bilo podeljeno Ime novorojenčku. ZgodiUo se je to na stanovskem uradu v Šmarju pri Jelšah, šlo pa je za sinčka šolskega upravitelja Antona Latosa. Novorojenček je dobil Ime Heinz Peter. Obred je izvršil smaraki Župan, prisostvovalo mu je razen očeta tudi večje število drugih članov Štajerske domovinske zveze. — V Celju so as poročili Alois Kline Is Celja m Ana Vrečko ls Škofje vasi tor Franc Seldl m Marija Tanjiek lz Carja. — Dan ncuilNa notici jo. Prvič bo prirejen tudi na Spodnjem Štajerskom dan nemške policije. Tega dne stopi vsa nsm-fka policija v službo največje socialne pomožne akcije vseh časov, namreč vojne pomoči nemškega naroda. Za poaV d jo je ta dan še tam večjega pomena, ker ji nudi priliko stopiti propagandno prssj javnost in pokazati kako požrtvovalna aa marljiva zna biti nemška policija. — Prebrana otrok, ki imajo daleč ▼ Oslo. V sporazumu z učiteljstvom je organiziral urad za ljudsko dobrodelnost v Trbovljah v štajerskem Heimatbundu prehrano šolskih otrok, ki morajo hoditi daleč v šolo in sicer do 31. marca. Hrano dobi vsak otrok, ki zaradi dolge poti do doma nima možnosti dobiti sicer toplo kosilo. V trboveljskem okrožju skrbi zanj pet krajevnih skupin za 660 šolskih otrok, daljne skupine pa začno v kratkem skr-kl dobivajo opoldne toplo kosilo. Štiri na-daljne skupine pa začno v kratkem skr-beti za hrano šolskim otrokom. Skoraj povsod so prevzele kuho Šolskih kosil organizirane ženske. Arizacifa Podkarpatske Rusije Madžarska vlada je že lani odredila pregled vseh obrtnih ln trgovskih pravic t Podkarpatski Rusiji Pregledanih je bilo 8457 dovolilnic. 1792 jih Je bilo v rokah kristjanov. 6665 pa v židovskih rokah. Z redkimi Izjemami so kristjani obdržali svoje obrtne in trgovske pravice. Pregled je bil izvršen po splošnih gospodarskih in socialnih vidikih. Izvzeta so bila samo za vojno gospodarstvo važna podjetja, ki v njih žldom ni bilo dovoljeno nadaljnje delovanje. Tako je bilo l77mod 5420 židovskih obrtnih pravic 3830 odvzetih 1590 pa pu-ščenih. V okrajnih mestih židje no smejo več opravljati obrtnih ln trgovskih poslor v glavnih ulicah Lahko pa nadaljujejo svoje delo tam. kjer so bili rdružoni s prejšnjimi aH na novo naseljenimi krščanskimi obrtniki in trgovci. Prnv tako so bile odvzete židovske dovolilnice tam. kjer je njihovo število presegalo dopustni odstotek prebivalstva. Zato Je v mnogih občinah Židom sploh ni bilo več mogoče dati nobenih dovolilnic. Čiščenje Je podvojilo Število krščanskih trgovcev ln obrtnikov. Namestu 3S30 odvzetih židovskih obrtnih in trgovskih pravic so bile izdane nove 3530 krščanskim prosilcem. Zaenkrat se Jih je pa poslužilo le 2475 potom prevzema ali nove ustanovitve. Med novimi trgovci ali obrtniki je pretežna večina domačinov, le 679 jih je iz drugih pokrajin države. Iz Budimpešte so se naselili v Podkarpatski Rusiji 203 obrtniki. V prvih osmih mesecih lanskega leta je dOMlo 405 trgovcev m obrtnikov iz državnega fonda za podpiranje samostojnih eksistenc posojilo v znesku 1,824.000 pengO. Nevsakdanja obtožt Pred mestno prefekturo v Milanu so pravljall konec preteklega tedna naslednjo zadevo. Neki Rlhard je tožil lepo 24-letno Nerino. češ da ga je zapeljala, nato pa zapustila. Kakor pristavlja poročevalec milanskega »Corriere della Sera«, je zadev« bila toliko bolj presenetljiva, ker vsakdanje izkušnje kažejo, da običajno moeki izrabljajo naivnost mladih deklet tn se pola ste njih denarja z obljubo zakona. Rlhard! pa se je z lahkoto vživel v vlogo zapeljanega in zapuščenega, Pri tem je navajal, da ga je dekle, o kateri je ml srn. da je »nedolžno in pripravljeno poročiti gac olajšalo za nekaj tisoč lir. Prijavil in ootoZn je Nerino. ki je bila nato poklicana pred mestnega sodnika. Rihard na razpravo ni prišel. Nerina pa je takole razložila sodniku vzroke, zakaj je šel nameravani zakon po vodi: »Motila sem se, — ko sem verjela resnosti njegovih namer. Izjavljal je. da me hoče poročiti tn zaupljivo sem čakala na dan poroke. Med zaroko mi je res večkrat daroval kaj malega, vendar denarja nikoli rssem dobila in tudi ne zahtevala, kajti živela sem ods vojega dela. Imam pa vzrok biti prepričana, da ni nikoli imel tolike vsote, saj je stanoval v ljudskem hotelu. Zaroki je mesto poroke nato sledila prekinitev vseh odnosov, ker je Rihard hotel, da bi bila z njim bolj ljubezniva. Na to pot mu nisem mogla slediti in tako sva se razšla. Čez nekai časa je ponovno prišel k meni ln hotel znova navezati stike, toda Jaz sem odklonila. Da bi se ml maSčevaL me je naznanil«. Nerina je obrnila sodniku hrbet, da M skrila svoje solze. Vse priče so ji bile naklonjene in tako se je utemeljenost nevsakdanje obtožbe razblinjala. Sodnik je odslovil obtoženko z izjavo, da kako kaznivo dejanje sploh ne obstoja Nov observatorij Na vrhu CoHe Ciana v bližini Astaga je zgradila Kr. univerza v Padovi nov astronomski observatorij, ki je poleg enako velikega na Babelsbergu pri Berlinu največji v Evropi. Novi observatorij bo Izročen svojemu namenu letos v maju. RAZNAŠALCA (kolesarja) za okraje Štepanja vas, Dobrunje, Zadvor — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. Škornje In gojzerice a la >21rovske< ln vse vrste drugih čevljev po naročilu izdeluje in sprejema popravila Mrak, Sv. Petra c. 30. PREMOČ DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bnhorttev* utira f Tefefon 30-» »ALPAc CAJ e dobi t vsaki trgo- NAROCtLA ZA SENO s precejšnjo primesjo detelje in za korenje sprejema med uradnimi urami od 9. dc 15. najdalje do četrtka dne 19. t. m. od članov društva »Mali gospodar« in članov >2ego-ze« poslednjič v tej sezoni »Splošna gospodarska zadruga Železničarjev Ljubljanske pokrajine«, Blei-vveisova 35-n — proti predplačilu. - Seno hi detelja bo v balah od 40—50 kg. OSLOVSKI KAŠELJ pralsusts pri otrocih ce pljo medico. Dajte Jim Ambroževo medi* eo, ki jo dobite le v/ — M1CDARN1, Ljubljana, Židovska unca t« Stran 4 »SLOVENSKI NAR O D«, ponedeljek, 16. februarja 1942-XX. ste*. 3 8 Kako je v Ljubljani poskrbljeno 1 za revne bolnike Blagodejno poslovanje mestnega zdravstvenega arcbulatorija in mestnega fizikata — Bolnišnice, sanatoriji in zavetišča Ljubljana, 16 februarja Vttafca 9 a-godat revnih mest n h prebival cev j c. da se iahko> zatekajo v mestn; a ni bulatorij za r. - - /nc Ta ambulatonj nudi revnim ljuko pomoč. Defaje pod okriijCfli mestneea Ha kata. Dan za dnem ie v o1 k naval v mestni am bu da im.. • it mnogo dela že a ■armmi bo n k:. Znano na je da ie glavna naloga mestnega fizikata zdrawt\e no d~io n ruui/varstvo, ne pa zdravniško dc!o v t /•cm, vri"«:u V Ljubijan: ie za ne-prer^ sorazmerno dobro pre akrh Ijeoo Razen mest negi amhulatTija za nepremr/nc so revni bolniki dclcžm brez plačne zt!ra\-n:ske pomoč« $e v ambulancah splošne in ženske Soin ce ho'nemške oskrbe potrebni pa v bolnicah varnih Lani ie mestni ambulatonj onravil vdiko dc'o. Z —■ r " °ć jc iskalo v njem 762 mr, k h in 1093 feosk PcrrrrmcfA budi da ie bolnic mno*y> već k:ikr:ju 716 ordinacij. Ambulatorlj ^ obiskovalo 42 etičnih moških in 24 žensk Največ bolnikov je iskalo zdravniško pomoč notranjih bolezni. 189 mosk.h ln 672 žensk. Ordinacij je bilo skupno 2r»90 Zaradi kirurških bolezni je iskalo pont--><* 131 moških in 127 žensk, opravljenih je pa bilo 1136 ordinacij. Zaradi kožnih bolezni se je zdravilo v ambulatoriju 46 no. ških in 67 žensk. Za kožnimi boleznimi oboleva torej več žensk kakor moških. Ordinacij je bilo skupno 274. Najmanj je b-.'u bolnikov z veireričnimi boleznimi, in sic*u 13 morVrc h. ženski pa samo 2. Ordinacij y bilo sorazmerno mnogo, 142. Zaradi oc_ lezni nosa. ušes in grla je prišlo 31 moških in 33 žensk. Ordinacij je bilo 105 Od M Je zdravilo 24 moških in 28 žensk. Na raz_ nih di'j::ih botesntt je. obolelo 352 žensk :"n 202 naa ka. Ordinacij je bilo 1818. V ambulatorij priha.ajo tudi od časa do časa ljudje, ki ae čutijo bolne, a zdravnik: ne mor-' a ugotoviti nobene boleznL Lani je bilo preg • Ob (nekateri tudi po večkrat ) S4 m Hrib In 108 žensk, ki jih niso mog!; sprejeti v stalež bolnikov. Teh ordinacij je bilo 507 številni bolniki so bili deležni obsevanja; skupno jv bilo 546 obsevanj. Zdravljenj s >SoUuxornr je bilo 243. galvanizacij in to-niZadj 15. čistilnih kopeli so nakazali 1930. Pripomniti je treba, da so v ambulatoriju pregledali šr 74^ ljudi zaradi določitve de_ lanezmožnosti za pridobitev rednih ali izrednih podpor. Ko govorimo o delu mestnega fizikata. naj povemo Se, koliko osebja zaposluje *a važna zdravstvena ustanova. Preseneti n*!*, da je zaposlenih v primeri z obrežnim in mnogostranskim zdravstvenim delom fizikata le 7 pragmatično nameščenih zdravnikov. Zaposlene so dalje 4 zaščitne «r_ stre. 3 pasarnlike moči. 3 desinfektorji ter po en šofer, služitelj in snažilka Upoštevati moramo, da mestni zdrayniki tudi aktivno sodelujejo pri zdravstveno 'socialnih akcijah in zdravstvenih organizacijah. Leni so organizirali zdravstveno službo ob vso h prilikah. Omeniti moramo tudi, da so mestni zdravniki imeli lani 130 zdravstvenih predavanj po Šolah, razen rc_ ga »o pa predava!; ie v okviru Rdecjga križa 125 ur in vodili praktične vaje. Predavali so tudi pod okriljem gasilskih orga^ nizacij 18 ur in v samarijanskem tečaja poklicnih gasilcev 40 ur. L»;ubljanCani tudi vedo. da imajo mestni zdravniki organizirano dežurno službo, "a_ ko da lahko nudijo bolnikom v nujnih primerih pomoć ob nedeljah in praznikih. Dežurna službe so začne pred praznikom oh 20. in traja do 8 na dan po nedelji ali pravniku. M znajo ceniti požrtvovalnost mestnih zdravnikov Se tem bolj, ker zasebni z/i ravniki doslej šc niso organizirali nedeljske dežurne službe. Ob tej priliki vas bo zanimalo, koliko zdravstvenoga osebja deluje v ljubijanskili zdravstvenih ustanovah. Ljubljana ima 12 zdravstv?n;h ustanov. Najvažnejša je se H l splošna bolnišnica, ki št^je 1034 bol niških postelj). V nji je bilo lani zoposi*-nih 61 zdravnikov z volonterji vred. 13? redovnic. 83 bolničarjev in 148 drugega osebja V bolnišnici za ženske bolezni, ki ima 2^0 bolniških postal;, je bilo zaposlenih 25 uiraviflcov. 4 diplomirane babice, 2 bolničarja in 21 drugesra osebja. Po številu bolniških povelj (728) je med ljubljanskimi zdravstvenimi ustanovami na drugem mestu bolnišnica za duševne boleznL V nji je bilo zaposlenih lani 10 zdravni- kov. 42 redovnic, 73 bolničar ev m drug*»ja p^bja 116 Precej velika ustanova je vrtisce tw. Jožefa; ima' 304 b Iniške postelje. V njem sta bila lani zaposlena 2 zdravnika. 55 redovnic in 106 drug»*,T'j. osebja. Mestno zavetišče za onemogle ^pi. da tudi med zdravstvene ustanove Zdravstveno nadzorstvo v njem .»e poverjeno fi-.zikatu. Zevetišče šteje 260 postelj. Lani -e imelo zaposlenega enega zdravnika. 16 re-;ovnJI| in 10 drugega osebja Mod sanatoriji je narveCj) Slajmerjev dom. ki šteje 11*3 bomiških postelj. V njem deluje 7 zdravnikov. Zaposlenih je 28 redovnic in 12 drugega osebja Leonišče le po številu bolnikih postelj 35 — mnogo manjši sanaton; V nJem jj*» bil lani zaposlen en zdravnik m 13 redovnic Posabno pomemben zdravstveni za vol e pokrajinski institut za raziskovanje in zdravljenje raka in novotvorb. Zavod >?i je pridobil kmalu velik ugled ne le med občinstvom, temveč tudi v znanstvenih kio-gih. Ima skromne in tesne prostore v štiri šentpetrski vojašnici, kjer je prostora le za 29 bolniških postelj. V njem deluje 5 zdravnikov. 8 bolniških sester in 5 bolničar ev. Med sanatoriji je treba še omeniti sanatorij »Emona«, ki Ima 10 bolniških postelj, enega zdravnika in 5 bolniških sester. Pomemben je tudi Zavod za zaščito dece ln mater, ki ima 46 bolniških postelj, 2 zdravnika in 8 babic Med zdravstvene • nove štejejo tudi nezgodno postajo -7^~ voda za socialno zavarovanje Postaja ima 15 bolniških postelj in v nji stalno delujeta zdravnik in bolniška sestra. V naštetih lnib'ianskih zdravstvenih ustanovah ;e zaposlenih 116 zdravnikov. Ce prištejemo še 7 zUiSvnikov mestnega fizikata, delue v naših zdravstvenih ustanovah skupno 223 zdravnikov. Lahkoveren draguljar Premamili so ga z vosčerrmi nogami in ga za pol milijona dolarjev V razkošni trgovini enega najbolj znanih draguljarjev v DetnVtu Henrva Richard-sona se je pred tedni predstavila odlična gospa v družbi neke spremljevalke. Sam lastnik Richardson se je potrudil k sprejemu uglMne tn na videz zelo bogate kupo-valke. Dame mu je izrekla željo, da bi si rada ogledala nekaj dragocenosti, posebno pa še diadem. razstavljen v izložbi Slo je za dragulje v vi ednosti približno 500 00" dolarjev Ker se pa begata gospa ni hoteta dalje časa zadrževati v trgovini, je prosila lastnika, naj pride z dragulji v hotel Loncr Beach. Predstavila se je kot groflra Molnar in Izrazila željo, da bi si dragulje ogledala v popolnem miru tn izbrala tiste, ki bi ji najbolj ugajali Naslednje jutro se je Richardson res podal v označoni hotel ln ko je vprašal za grofico, so ga peljali v njene sobane Spr^-iHa ga je tamkaj dama. ki je bila prejšnji dan z gTofico v njegovi trgovini. Reki?, mu je, da grofice v tem trenutku ne sme motiti, ker je v trmlntni sobi pri običajni vsakdanji masaži. Res je Richardson na lastne oči videl skozi odprtino zavese dve lepo oblikovani nogi Cez nekaj trenutkov ga je grofica iz toal°tne sobe prosila, na i ji predloži v ogled drngotine. čemur se Richardson ni upiral. Izročil jih je gna*l-čfni družabnici. ki jih je odnesla grofici Richardson je pri tem videl za trenutek gospo, ležečo v naslonjaču in pokrito z beio rjuho, ter maserko ki jI j*» polagala na obraz kremo. Sledili so vzkliki občudovanja nad lepoto draguljev in med lepo gospo ter Richardsonom se je razvil pogovor. Richardson le bil v sprejemni sobi gospa pa v toaletni č"ez čas pa |e pogovor nenadoma prekinila maserka, ki je glasno dejala grofici da jo je slišal tudi Richardson: "»-Prosim cospa, bodite nekaj ra-^a čisto mirni in tudi ne govorite, drugače bo lepotna krema proti gubam raz-pokala, kar bo Imelo škodljive posledice.« — t Dobro* — je odpovor'la STofica ^vendar odprite ml vsai radijski aparat, da bom mogla poslu Sat i glasbo«. In po zraku so zapluli sanjavi akordi plesne glasbe. Richardson je med tem, ker je ostala zavesa rahlo odganjena. občudoval pravalni? črte lepih nog svoje klientke. Glasba, liker, ki mu ga je bila ponudila družabnica. preden je odala v sosedno sobo odpret radio, upanje na dobro kupčijo, ki jo bo sklenil — vse to je zavedlo moža. ki ni opazil, kako hitro mineva čas. Potekla je tako skoro cela ura. ko je naenkrat radijski napovedovalec sporočil, da je radljSTci program končan. V sobi je sledil grobni molk. Gospa je bila še vedno na svojem mestu. Richardson je dobro videl njene nepremične noge, napol pokrite z belo rjuho. Nenadoma pa mu Je ta nepremičnost legla na srce kot udarec. Najprej negotovo, nato pa tresoč se, se je približal zavesi, jo narahlo odgrnil in skrivno pogledal v sobo. V tistem hipu se je nesrečni Richardson zavedel spretnega trika, katerega žrtev je postal: noge so bile iz voska, soba prazna in dragulji so Izginili. Ostalo mu ni nič drugega, kakor da je telefoniral policiji In je prijavil sleparstvo. ki ga je olajšalo za skoraj pol milijona dolarjev. Policija je premetene sleparke zastonj Iskala; v hotelu so bile seveda prijavljene z napačnimi imeni. Lale Andersen v filmu Po vs^jj Nemčli, posebno pa še med vojaštvom znano pevko Lale Andersen je pridobil prof Karel Ritter za LTfa libu *GPU« V njem bo igrala vlogo neke švel-sk-e pevke. Japonska preskrbljena z rižem Pred izbruhom vojne na daljnem Vzhodu so v Angliji mnogi opozarjali na to, da je Japonska navezana na uvoženi riž kot svojo glavno hrano. In to naj bi se v primeru voine obrnilo proti Japonski. Toda dejanski položaj je drugačen. Japonska je sicer pred sedanjo vojno uvozila do 2 milijona ton riža letno, toda to dodatno potrebo v rižu je krila malone izkliučno iz svojega gospodarskega prostora. Tako je uvozila 1. 1933 vso količino 18 milijona ton riža iz obeh svojih pokrajin Koreje in Tahvana (Ftor-mosa). Iz inozemstva je ra znašal uvoz samo pol milijona ton. Japonska pa ima zdaj v rokah najvažnejše pokrajine Vzhodne Azije.kjer se prideluje riž. namreč Indokino in Tajsko Zato ji je preskrba z rižem v polni meri zagotovljena. Cisto drugačen je pa položaj glede preskrbe Angleške in Holandske Indije z rižem. Njun letni uvoz znaša do 5 milijonov ton. Pred vojno sta uvažali manjkajoče količine riža iz Indokine, Tajske in Birme. Indokina je izvozila 1. 1939 okrog 1.25 mil. ton riža Tajska 1.86 Birma pa 3.3 mil. Tajska ln Indokina sta že v Japonskih rokah. Birma je pa ogrožena po japonskih č^tah. Riža torej ne bo primanjkovalo med vojno v Vzhodni Ariji Japonski, pač bi ga pa utegnilo Angleški Indiji. Nemški zdravniki po vojni Sef nemškega zdravstva dr Conti je cb_ javil na nemške zdravnike naslednji pio-glas: »Samo ob spbi umevno je. da se bo lahko vsak k vojakom poklicani zdravniK po zmagi vrnil k svoji privatni praksi m da mu bo država nudila vso pomoč pri ureditvi njvgovega zdravniškega poklica. Določbe glede naselitvene svobode ostaneio v veljavi Poskrbljene pa bo. da se v ve'ikih mestih m? bc moglo naseliti preveč zdrav nikov in da na drugi strani ne bodo ostaii prezrti kraj, brez zdravnikov. Pravilna pe razdelitev zdravnikov po vsej državi «e problem, ki ga morava brezpogojno reAHi stranka, država in zdravniki sami. V tem pogledu je odločilnega pomena stanovanjsko vprašanje. Na ureditvi tega važnega vprašanja ae tudi dela. Ameriški državni dolgovi Po podatkih, ki jih objavljajo listi, so znasalj državni dolgovi Zedinjenih držav sredi lanskega leta 45 milijard dolarjev. V teku leta so še naraščali in dosegli znesek, tako da odpade na vsakega prebivalca Zedinjenih držav 500 dolarjev. S tem zneskom je obremenjen vsak novorojenček, ki pri le na svet z dvojnim zneskom. 1000 dolarjev pa vsak zakonski par, ki začne novo življenje. Koliko so ameriški državni dolgovi sedaj, ni mogoče ugotoviti, gotovo pa se od meseca do meseca silno višajo. Jubilej dunajskega gledališča V Nemčiji so praznovali te dni 2001etnico, kar je začelo delati dunajsko dvorno gledališče, znano pod imenom »Burgteater«. Ustanovila ga je cesarica Marija Terezija, ki je prisostvovala otvoritveni predstavi dne 5. februarja 1742. Predvajali so italijansko opero »Amleto« i Hamlet), delo komponista Carcana. Gledališče se je bolj in bolj razvijalo in je doseglo svoj višek v desetletjih pred prvo svetovno vojnot ko je slovelo po vsem svetu. Ker je bila med tem osnovana posebna dvorna opera, se je staro dvorno gledališče omejilo na klas čno dramo, katere gojitev mu je prinesla svetovni sloves- Starost in sport Športni zdravniki po vsem svetu so se že ukvarjali z vprašaniem, kdaj doseže športnik višek svojih moči in sposobnosti. Pri tem so dognali velike razlike za razne panoge sporta. Na nekem mednarodnem zdravniškem kongresu je razglasil neki udeleženec naslednji vrstni red: skakač ie na višku svojih moči s 24. letom, metalec diska s 26., boksar z 21., rokoborec z 22., nogometaš s 23. in teniski prvak z 28 S 30. leti ima športnik v splošnem za seboj že svoje najboljše dni, razen Če je posebno usposobljen za met kladiva r -_—^k. i ■ Impre-^t comtinale pomp* funehn Lnbians Mestni pogrebni uvoKdo je pospravi jal ?c > Jaz, gospod komisar ... davi o poli devetih ... < >Ste opazili kaj posebnega?« >Ne... se pravi. . . evo . . . Gospod Masson ni kadil, a davi sem našla sobo polno dima ... in tale podstavek je bil zvrhoma poln cigaretnih ogorkov.« »Ki ste jih seveda vrgli proč . .. « »Da, vrgla sem jih v vedro z umazano vodo ... in potem sem izlila še tisto .. - « »Nič drugega?« Razen tega se mi je zdelo, da je nekdo pil vino, ker so bili na miznem prtu rdeči krogi . . . Nato sem pospravila .. . čudila sem se le, da ni bilo nikjer ne kozarcev ne steklenic .. . mislila sem. da je gospod Masson sam vse odnesel... « Komisar je vzel s steklenke za vodo kozarec, s katerim je bila pokrita, in ga natančno obduhal. »Ste tudi tega oplaknili?« >Ne, ker je bil Čist___« »Ste našli v sobi velik nered?« »Da, velik nered... še zimnice so bile premaknjene.« »Ali ponoči prekinete električni tok?« »Ne, gospod komisar . .. « »Zakaj je potem gospod Masson čital pri sveči?« »Tudi jaz sem ga nekoč vprašala, pa mi je rekel, da ga od čitanja pri električni luči oči bole...« »Dobro, lahko greste.« »Kadar se vrne Ema, ki je šla z gospo nakupovat, ali jo lahko ... « »Da, da... a zdaj pojdite!« Ko je bil komisar sam, je nekaj časa negibno atal na mestu in gledal okrog sebe, ne da bi se česa dotaknil. Najbolj sta ga zanimala dva raztrgana naslanjača, preproga in miza, na kateri so se proti svetlobi še videle vinske lise, ki jih je bila sobarica omenila. Potem je stopil k oknu in nekaj minut opazoval sneg, ki je gosto padal v nekakšen žalosten svetlobni jašek, po čigar stenah so se nalik rozgam plazili stari električni vodi, obraščeni z belo ples-nobo. Nazadnje se je mahoma zasukal na petah, se vrnil k postelji, vzel medeninasti svečnik, izdrl svečo in s prstom potipal v luknjo, kjer se je že kdo ve koliko časa nabiral stearin in tvoril nekakšen zelen zamašek Ker se mu namen ni obnesel, je vzel iz žepa nožič in jel brskati z njim, dokler ni h krat u z đrobci stearina padla na marmor majhna kroglica, ki je s srebrnim zvokom odskočila od plošče. Richard jo je vzel v svoje debele prste, jo skrbno očistil, podržal proti oknu, da so se brušene ploskvice za iskrile v bledi dnevni svetlobi, in samozadovoljno ramrmral: >Nu, vsaj Concinijev briljant smo našli___To je že nekaj — « S hodnika je prihajal odmev rezkega glasu, ki je vreščal: »Ali je kopel nared ali ni... « Nato je bilo slišati brnenje zvonca in kolajsanje šepaste sobarice, ki se je oddaljevalo po dolgem hodniku. Ko je stopil komisar Richarđ v vratarsko ložo, pred katero je stražil nadzornik Gravenchon, je Mil-ton pravkar oblačil plašč; in v tem, ko je z rokami po vseh žepih brskal za škatlico vžigalic, ne da bi jo mogel najti, so bile njegove oči nepremično uprte v truplo, ki je ležalo na malem divančku iz cvetličnega kretona. Na zidu je visel koledar z reklamo neke zobne kreme, ki so jo označevala velikanska, smehljajoča se usta,« »Nu... kako je?« Doktor a« je obrnil, pogledal policista z izrazom človeka, ki se prebuja iz dolge zamejen osti, in za-mrmral z »Slabo .. . zdaj vemo manj ko prej ... « »Zakaj?« »Zato, ker ta mah ni moči reči, od česa je umrl. Treba bi bilo natančnih analiz... Moramo ga pre- peljati v mrtvašnico, in tam bom dal izvršiti preiskavo ___« »Ali ne bi bilo čas, da razmotava vso reč kar tu, med seboj? Kaj menite?« »Kako?« »Sedite pa se pogovoriva.« Nadzornik Gravenchon, ki je prav tedaj pogledal skozi vrata, je videl zdravnika in komisarja oko-balo na dveh slamnatih stolih, kadeča in kramljajoča kakor dva prijatelja na kavarniški terasi, in dasi je bil že vajen Richardovih posebnosti pri preiskavah, se je vendar zmrdnil, kakor bi hotel reči: »če se tako zložno pripravljata k poslu, bomo do večera šklepetali z zobmi v tej prekleti veži.« Trumi ca radovednežev se je bila razkropila. Pol-dansko zvonjenje se je zamolklo oglašalo skozi snežni dan, in vratari ca je venomer drezala nadzornika: »Kdaj mislite, da bom mogla spet v kuhinjo? Pripraviti moram kosilo za moža, ki se vrne ob eni___« Nadzornik je namesto odgovora še enkrat pogledal skozi vrata, kakor bi ga zabavalo videti starkin poparjeni obraz. »To so redi z onega sveta___menda se razgovar- jata z mrličem ... « Prav tedaj je komisar rekel: »Deniva, da gre za zastrupi jen je... « »Pa deniva,« je odvrnil Mil ton, ki je z zanimanjem znanstvenika za ,lepi slučaj* še vedno visel z očmi na truplu Filiberta Massona, »Toda za kakšno zastrupi jen je? S čim?e Urejuje Joetp ZopanM — Za Narodno tiakarno Fran dal Usta: LJubomir Volčič — Val t LJubljani