PRIMORSKI DNEVNIK
Poitnina plačana v gotovini	i»
Abb. postale I gruppo - 06113 4U IIP
Leto XX. Št. 110 (5793)
V ZVEZI S SPORAZUMOM O POVIŠANJU DRUŽINSKIH DOKTAD
Vlada je razpravljala o sistemu prispevkov za družinske doklade
Prihodnji teden bodo razpravljali o tem s predstavniki sindikalnih organizacij delavcev in delodajalcev - Zaključek predvolilne kampanje v Furlaniji-Julijski krajini - Togliattijev članek v «Rinascita»
RIM, 8. — Predsednik vlade Moro je Sklical sestanek, katerega so se udeležili podpredsednik vlade Nenni, ministri Gio-litti, Colombo, Tremelloni, Medici, Ferrari Aggradi in Bosco ter guverner državne banke Carli; razpravljali so o vprašanju najvišje stopnje prispevkov socialno zavarovanje na področju družinskih doklad, ki bi morala biti odpravljena s 1. julijem letos. Do sedaj so podjetja plačevala prispevek za družinske doklade le na tisti del mezde, ki ni presegel v industriji 2500 lir dnevnega zaslužka, v obrtništvu in trgovini pa 2000 lir dnevnega zaslužka; za tisti del mezde, ki je presegal t’ stopnje dnevnega zaslužka pa niso plačevali nobenega prispevka za družinske doklade. Sedaj gre za to, ali naj se odpravi ta sistem in naj se zniža plačevanje prispevka v odstotku na mezde (17.5 odst.), ali Pa naj se obdrži sedanji sistem šn za nekaj časa. O tem bodo razpravljali s predstavniki sindikalnih organizacij; ta sestanek bo verjetno prihodnji teden. Po besedah ministra za dejo Bosca, bodo to vprašanje rešili z zakonskim osnutkom.
Danes je zadnji dan predvolilne kampanje v Furlaniji-Julijski krajini in vanjo so posegli najvidnejši predstavniki strank in vlade: v Vidmu je govoril predsednik vlade Moro, zunanji minister Sa-ragat pa je govoril v Pordenonu; notranji minister Taviani je nastopil v Gorici, minister za državne soudeležbe pa v Pordenonu Longo v Tržiču. V Trstu so nastopili: La Malta za PRI; Amendola za KPI; TolIoy za PSI; Libertini za PSIUP; Durand de la Penne za PLI in Mi-chelini za MSI.
Volilna kampanja se zaključi danes o polnoči; jutri je prepovedana vsakršna javna ustna propaganda, v nedeljo in v ponedeljek do M. ure pa bodo volivci oddali svoj glas za izvolitev prvega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V poznih nočnih urah v Ponedeljek bodo znani prvi, nepopolni izzidi volitev.
. Tednik KPI «Rinascita» objavlja članek Togliattija, v katerem zatrjuje med drugim, da socialisti menijo, da KPI še ni razumela Povezanosti med vprašanjem o-olasti in vprašanjem svobode, in da od tod izhaja «običajna obtožba, ki temelji na samovoljnih do-djnevah glede prihodnosti«, ne da p° upoštevali tudi slovesne izjave ker «se v splošnem meni, da je njihov smoter v tem, da se drugi prevarajo«. Togliatti nato na.
'niiiniiiii,,,,
števa različne okoliščine, v katerih sta prišli do izraza avtonomija in demokratičnost KPI, ki pa da ji niso nikoli upoštevali. Posledica takega zadržanja, ki je v tem, da se «sila komunistične stranke črta iz območja politične akcije«, izhaja po njegovem mnenju tudi iz Nennijevih besed, ko je v svojih govorih v Furlaniji-Julijski krajini priznal z obžalovanjem, da levi center «ni odprl razdobja globokih političnih in socialnih reform«.
Tajnik KPI odreka vsakršno ve-
ljavnost tudi Nennijevi tezi, da le politika levega centra ustreza v današnjih razmerah napredku in demokraciji, in da bi vsaka drugačna politika stvarno koristila le desnici, ker ne obstajajo pogoji za naprednejšo politiko, kakor jo zahte vajo komunisti. Togliatti nato poudarja, da vsako popuščanje desnici poveča njeno zahtevnost, kakor dokazuje tudi italijanska izkušnja: konservativni politični krogi se krepijo, kar dokazujejo tudi «stališča, ki jih je zavzel prav tisti Fanfani, ki je bil najvidnejši predstavnik
premika v levo«.
Potem ko je zatrdil, da je «poli-tika socialistične desnice premaknila ves položaj v desno, ne pa v levo«, Togliatti pripominja, da se vendarle «nekaj premika« v odnosih med PSI in KPI, hkrati pa zaključuje, da je treba diskusijo med PSI in KPI nadalje razvijati, ker je stanje delavskega razreda v Italiji zelo resno; takega stanja pa ni moč izboljšati, če ne «odpravimo stereotipnih ocen, ki jih je socialistični stranki vsililo njeno desno krilo«.
Jutri volitve za deželni svet Furlanije -Julijske krajine
Zemljevid ozemlja dežele Furlanije - Julijske krajine
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiniiiiiuiiTiiJiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Močno napredovanje laburistov pri občinskih volitvah v Angliji
Občutne zgube konservativcev in liberalcev - Če se bo sedanja tendenca pokazala tudi na parlamentarnih volitvah, bodo imeli laburisti močno večino
LONDON, 8. — Danes so objavili podatke o občinskih volit-»ah za 358 občinskih svetov in za skupno 3084 svetovalcev. Podatki kažejo veliko napredovanje laburistov, če bi tako labu-risti napredovali tudi na političnih volitvah, bi si zagotovili občutno večino v spodnji zbornici. Konservativci in liberalci Pa so zgubili precejšnje število sedežev.
Laburisti so dobili 1496 sede- ----------------
™* * * * v- Pridobili so jih 311, zgubili Pa 59, tako da imajo sedaj 252 sedežev več kakor prej. Konservativci so dobili 965 sedežev, pobili so jih 127, zgubili pa tako da imajo sedaj 143 se-uezev manj. Tudi liberalci so zgubili veliko število sedežev.
^omumisti pa so pridobili en sedež.
Laburisti so prevzeli nadzorstvo bad številnimi mesti; med temi Portsmouth, Readiing, St. Albama,
^amsgate in Darlington. Pri vo-ij®vah za londonske občine se je Ponovilo stanje kakor prejšnji esec pri volitvah za občinski Uk .velikega Londona, kjer so očisti dobili 64 sedežev proti t ‘ so hh dobili konservativci.
W.Uristi. 80 dobili večino v 17 “donskih občinah, konservativ-Va v šestih.
1 ” konservativnih vrstah so ze-d» raz,°^arani, čeprav poudarjajo, nri/°u fe “dobro borili« in da so i.j .bili sedeže na nekaterih «te-*®Ymb» . področjih. Vendar pa u-| tavljajo, da je šest mesecev, ki - bianjka do političnih volitev,
Premalo, da bi mogli zadržati ten.
■.iT,1?00' '“i se je pokazala na občin, volitvah. Tudi liberalci so razočarani. Njinovo strem-
skih
želo
Je-nd
retj,
e, da bi
hj-t u« ui se uveljavili kot evja stranka, je propadlo, ker dosegli zelo skromne rezultant doživeli precejšnje poraze.
Kardelj pri Novotnem
PRAGA, 8. — Češkoslovaški pred-7? dni k republike in prvi tajnik CK i J Češkoslovaške Novotny je spre-181 danes dopoldne delegacijo zvez-oe skupščine Jugoslavije pod vodstvom Edvarda Kardelja, ki si je P° obisku Plzna vrnila v Prago.
V prisrčnem in prijateljskem razgovoru je Novotny s Kardeljem in z ostalimi člani delegacije izmenjal misli o obojestranskih izkušnjah v graditvi socializma in o vprašanjih sodelovanja med obema državama.
Popoldne Je delegacijo zvezne skupščine Jugoslavije sprejel predsednik mestnega odbora Prage Svoboda. V svojem pozdravnem govoru je Svoboda Izrazil željo, naj bi se delegacija počutila kot doma, rekoč, da Jugoslovani vedno veljajo za najbližje goste. V odgovoru na pozdrav je Kardelj poudaril, da se Jugoslavanom ni težko počutiti v Pragi kot doma, ker so se v Pragi desetletja šolali številni jugoslovanski javni delavci, medtem ko je številnim jugoslovanskim umetnikom Praga dala mnogo spodbud za njihova ustvarjalna dela.
Danes so v Beogradu uradno sporočili, da bo delegacija zvezne skupščine Jugoslavije po obisku na Češkoslovaškem od 13. do 20. maja uradno obiskala Demokratično republiko Nemčijo. S svojim obiskom bo delegacija zvezne skupščine Jugoslavije vrnila obisk ljudski skupščini Vzhodne Nemčije, katere delegacija je lani obiskala Jugoslavijo.
Moskovska «Pravda» o obisku Hruščova v ZAH
KAIRO, 8. — Kairski radio je objavil danes program za prvi dan bivanja Hruščova v ZAR. Parnik »Armenija«, s katerim potuje Hrumov, bo prišel v Aleksandrijo jutri zjutraj ob 7, uri, Na moji teri-
torialnih voda bodo ladjo sprejele enote mornarice ZAR- Tu bo prišel na ladjo »Armenijo« prvi podpredsednik ZAR maršal Amer skupno s člani častne delegacije, ki bo spremljala Hruščova med njegovim bivanjem v ZAR.
Predsednik Naser in žena bosta sprejela Hruščova ob njegovem prihodu v pristanišče in ga bosta spremljala do postaje, od koder bodo odpotovali s posebnim vlakom v Kairo, kjer jih bodo pozdravili podpredsedniki vlade, ministri, in člani sovjetskega poslaništva v Kairu ter druge vladne osebnosti.
Zatem bo šel sprevod po kairskih ulicah do predsedniške palače, kjer bosta Hruščov in njegova žena stanovala med svojim bivanjem v ZAR. Zvečer bo Naser priredil večerjo na čast gostu, kateremu bo izročil odlikovanje »Nilovega traku«. Kairski radio je potrdil, da bo uraden obisk Hruščova v ZAR trajal šestnajst dni.
Moskovska »Pravda« objavlja da. nes uvodnik, v katerem pravi, da je dejstvo, da se bodo Hruščov, Naser in Ben Bela udeležili proslav ob otvoritvi Asuanskega jezu, »očiten dokaz solidarnosti narodov Sovjetske zveze in afriško azijskih narodov v njihovi borbi za skupen ideal, za odpravo kolonializma, za uveljavitev miru in napredka, za svetlo prihodnost narodov, ki so odvrgli jarem tujega zatiranja.« «Vsak dan, piše list, i-mamo nove dokaze, kako važno je za narode Azije, Afrike, Latinske Amerike, svobodne države in za tiste, ki se še dalje borijo zn svojo svobodo, okrepitev solidarnosti s Sovjetsko zvezo v njihovi borbi proti imperializmu.
Obsojanja vredno je dejstvo, da Kitajci skušajo izolirati od socialistične skupnosti borbo narodov Azije in Afrike, streti enotno pro-tiimperialistično fronto, postaviti kitajski zid med belimi narodi na eni strani ter rumenimi in črnimi na drugi strani po rasističnih kriterjjih. Te spletke kitajskih razbijačev je sovjetska vlada odločno obsodila v svoji izjavi v zvezi s pripravami druge konference afrt-ških in azijskih držav.ij
Nov napad južnih Vietnamcev na kamboško vas
PNOM PENH, 8. — Vojaške o-blasti v Kambodži so javile, da je včeraj odred 13 južnovietnamskih oklepnih vozil napadel neko kamboško obmejno vas. Ubili so poveljnika krajevne pokrajinske straže in pet prebivalcev.
Kamboška vlada je povabila danes člane mednarodne nadzorstvene komisije in časnikarje, naj obiščejo napadeno vas.
Adula
drugi teden na obisku v Rimu
RIM, 8. — Predsednik kongoške vlade in zumamlji minister Ciril Adula bo 11. in 12. maja na u-radnem obisku v Rimu, Spremljali ga bodo njegova žena, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu in drugi kongoški voditelji. Adula bo prišel jutri privatno na rimsko letališče Fiumicino, v nedeljo bo obiskal Firence. Y Rim bo u-radno prišel v ponedeljek ob 11. uri, tkljer ga bodo sprejeli predsednik vlade Moro in njegova žena ter druge osebnosti. Naslednjega dne ga bo sprejel predsednik Segni. V sredo 13. maja bo odpotoval privatno v Atene.
Konferenca
afriško-azijske
solidarnosti
MOSKVA, 8. —■ Danes se je začela druga sovjetska konferenca afriškoazijske solidarnosti s sovjetskimi republikami v Aziji. Konferenca zaseda v azerdbejžanski prestolnici Bakuju.
Predsednik sovjetskega odbora za afriško azijsko solidarnost je v svojem govoru poudaril potrebo enotnosti vseh protiimperialističnih sil.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Solidarnost jugoslovanskih sindikatov z borbo španskih rudarjev
Francoski senator o napredku gospodarstva v SFRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — V sporočilu, ki ga je objavil danes osrednji svet Zveze sindikatov Jugoslavije o stavki rudarjev in kovinarjev A-sturije, se ugotavlja, da delavski razred Jugoslavije z veliko pozornostjo in občutkom solidarnosti spremlja borbo rudarjev in kovinarjev Španije za boljše življenje delavskega razreda in za uresničenje njegovih demokratičnih pravic in svoboščin. Dosledna svojim tradicijam Zveza sindikatov Jugoslavije izraža tudi tokrat svojo najtoplejšo solidarnost z delavskim razredom Španije v njegovi junaški borbi za boljše življenje delavcev in ljudskih množic in za dokončno osvoboditev španskega ljudstva izpod frankistiene fašistične diktature.
Predsednik odbora za napredek gospodarskih odnosov Francije z vzhodnonemškimi državami senator Max Fleche je danes pred odhodom iz Beograda, kjer je bil štiri dni gost zvezne gospodarske zbornice, izjavil, da je" bilo v razgovorih z jugoslovanskimi gospodarskimi in državnimi funkcionarji ugotovljeno, da ni več administrativnih ovir za razvoj ju goslov anSko-f rancoske bla go vn e izmenjave, im je poudaril, da odhaja z vtisom, da je jugoslovanska industrija dosegla važen napredek tako v pogledu kakovosti blaga, kot v pogledu tehnike. Francoski senator je izrazil upanje, da bo francoski industriji o-mogočeno, da s svojimi dobavami sodeluje v uresničenju desetletnega gospodarskega načrta Jugoslavije, in izijavil, da bodo napori komiteja za francosko-vzhod. noevropsko sodelovanje usmerjeni za uresničenje te možnosti.
Nocoj je prispel na privaten o-bisk v Jugoslavijo predsednik KP Avstrije Johan Koplenik, ki bo 15 dni na počitnicah v Jugoslaviji-
Zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovi<j je sprejel danes na protokolarni obisk novega italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija.
B. B.
_______________________________TRST, sobota 9. maja 1964
NADALJUJE SE SOVJETSKO.KITAJSKA POLEMIKA
Peking: Poteči mora pet let ali več za primerno pripravo konference
V Pekingu so objavili dopisovanje med obema partijama - Številne obtožbe proti sovjetskim voditeljem in oporekanje veljavnosti pogodb o kitajsko-sovjetskih mejah
PEKING, 8. — Centralni komite KP Kitajske ne sprejema za sedaj sestanka med centralnima komitejema KP SZ in Kitajske in zahteva, naj se sestanek odloži na maj 1965. Dalje pravi KP Kitajske, da svetovna konferenca komunističnih strank ne bo mogoča pred potekom štirih ali petih let, «in morda tudi več«, če se hoče, da se primerno pripravi.
Kitajsko stališče je obrazloženo v pismu, ki so ga poslali KP SZ
kot odgovor na pismo sovjetske partije od 7. marca. Tedaj je KP SZ predlagala: maja letos, naj bo nov kitajsko-sovjetski sestanek; junija ali julija naj se sestanejo predstavniki sedemnajstih komuni, stičnih strank, ki so bili v uredniškem odboru izjave odobrene na moskoVski konferenci leta 1961; oktobra naj bi bila tretja svetovna konferenca komunističnih in delavskih strank.
V svojem odgovoru, katerega vsebino so objavili v Pekingu skupno z drugimi šestimi pismimi, ki sta si jih KP Kitajske in KP SZ izmenjali od 28. novembra dalje, Kitajska komunistična stranka predlaga dvostranski sestanek med KP SZ in KP Kitajske za maj prihodnjega leta. Pozneje bi se sestali predstavniki sedemnajstih komunističnih strank, da pripravijo mednarodno konferenco. «Spričo sedanjih okoliščin, je rečeno v kitajskem odgovoru, bi bila potrebna štiri leta ali morda tudi pet let in tudi več, da se končajo priprave za sestanek predstavnikov vseh komunističnih in delavskih strank, če se hoče, da bo to sestanek za utrditev enotnosti in ne sestanek za uresničenje razkola.«
Vsa pisma je danes objavil »Zen-minžibao«. Rečeno je, da so sklenili' objaviti dopisovanje, »da se razjasni položaj in poda jasna slika, ker so sovjeti od novembra 1963 potvarjali dejstva v poskusu, da varajo člane Kp SZ, sovjetsko ljudstvo in narode, ki jim ni znano točno dejansko stanje.«
Kakor poroča agencija Nova Kitajska, se omenjena pisma tičejo petih glavnih točk kitajsko-sovjet-skega spora: »vprašanje meje med Kitajsko in Sovjetsko zvezo«: »vprašanje pomoči«; «vprašanje
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiniiiimmiiiniimiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimi
«Izredno zanimiv» razgovor Makariosa s poslanikom SZ
Poziv EDA grški vladi, naj zahteva odhod ameriškega ladjevja iz grških voda - Demonstracije v Pireju
NIKOZIJA, 8. — Ciprski predsednik Makarios je včeraj popoldne po dvodnevnem obisku na področju Limasola in Pafo-sa, kjer so ga pozdravili tudi turški predstavniki, sprejel sovjetskega poslanika, s katerim je imel dolg razgovor. Predstavnik ciprskega predsedništva je izjavil, da je bil razgovor «izredno zanimiv«.
Hruščov je poslal včeraj z ladje »Armenije« brzojavko Makario-su kot odgovor na čestitke, ki mu jih je Makarios poslal ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Hruščov pravi v svojem odgovoru med drugim:	»Želim vam popoln u-
speh pri stvari, ki jo branite, za okrepitev neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Cipra.«
Atenski list «Imera» objavlja izjave generala Grivasa, ki pravi, da se je umaknil iz javnega življenja in da spremlja ciprsko vprašanje kot vsak drug državljan. Pripomnil je, da je sedaj na Cipru odgovorna vlada, ki se zanima za to vprašanje. S tem je Grirvas zanikal govorice, da bo odšel na Ciper, da prevzame poveljstvo nad ciprskimi oboroženimi silami.
Isti list objavlja intervju ciprskega notranjega ministra, ki je
tudi minister za obrambo in ki je prišel včeraj v Atene. Minister je izjavil, da ni nobenega nesoglasja. med grško in ciprsko vlade in da ciprska vlada ne misli zaostriti stališča do turških ekstremistov na Cipru.
Demokratična zveza levice (E-DA) je pozivala danes grško vlado, naj zahteva takojšnji umik ameriškega šestega brodovja, ki je včeraj priplulo v bližino prestolnice. Poziv pravi, da prihod tega ladjevja pomeni ogrožanje in izzivanje. Dalje zahteva EDA, naj vlada odkloni vsako diskusijo o Cipru na zasedanju sveta ministrov NATO v Haagu.
Včeraj je več tisoč študentov demonstrirajo po glavnih ulicah Pireja. Nekateri so nosili table z napisi: »Proč ameriško brodov-je iz naših voda«, im »Nobene razdelitve Cipra«.
sovjetskih izvedencev«; «vprašanje kitajsko-sovjetske trgovine«; »vprašanje prenehanja javne polemike«.
Po mnenju Kitajcev bi se morali pripravljalne konference sedemnajstih strank udeležiti predstavniki naslednjih držav: Albanije, Bolgarije, Kitajske, Kube, CSSR, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Severne Koreje, Mongolije, Poljske, Romunije, SZ, Severnega Vietnama, Indonezije, Japonske, Italije in Francije.
Kitajska stranka sporoča Moskvi, da ne nasprotuje sovjetskemu predlogu, da se število udeležencev pripravljalne konference zviša na 26. Vendar pa ugotavljajo, da je v nekaterih komunističnih strankah nastal razkol, kakor n. pr. v brazilski in indonezijski. Voditelji kitajske komunistične stranke trdijo, da sovjetski predlogi «ne težijo po odpravi nesoglasij :n tudi ne po okrepitvi enotnosti, temveč predstavljajo ukrep za pospešitev odkritega razkola v svetovnem komunističnem gibanju«.
Kitajsko pismo od 7. maja ostro kritizira stališče voditeljev Kp SZ. Se posebej ugotavlja, da je centralni komite KP SZ 12. februarja poslal tajno pismo vsem komunističnim strankam sveta, v katerem obtožuje kitajske voditelje in stališče KP Kitajske. «To pismo, poudarjajo Kitajci, pa ni bilo poslano kitajski komunistični stranki, kateri se je prikrivalo.«
Zatem pravi KP Kitajske, da je dvakrat brez rezultata zahtevala v Moskvi prepis pisma, ter obtožuje sovjetske voditelje, da uporabljajo »taktiko dvojne igre«, ter ponavlja zahtevo, naj se ji da prepis pisma, poudarjajoč da, če bodo sovjetski voditelji zavračali to zahtevo, se bo ta ponavljala «deset tisoč let«.
Sklicujoč se na sovjetsko politiko in sovjetske predloge, kitajski voditelji obtožujejo sovjetske voditelje, da hočejo sklicati v največji naglici svetovno konferenco komunističnih strank v poskusu, da pride do «javnega razkola«.
»Zgrešeno in nedopustno bi bilo, pravijo kitajski voditelji, če bi ena stranka alj več strank enostransko sklenilo sklicati sestanek predstavnikov vseh komunističnih in delavskih strank s kršitvijo načel o posvetovanju in enotnosti med bratskimi strankami.«
»Ce bj Sovjetska zveza v naglici sklicala tak sestanek in zbrala tiste stranke, ki podpirajo njeno zgrešeno, revizionistično in razbi-jaško politiko, bi KP SZ razpršila
v štiri vetrove razstavo enotnosti, o kateri trdi, da jo brani, in bi morala nositi odgovornost za raz? kol.«
V	nekem drugem pismu primerjajo kitajski voditelji Sovjetsko zvezo «tigru iz lepenke«. Kp Kitajske zavrača poleg tega poziv Hruščova, naj se prekine javna polemika. «Nismo niti začeli svojega odgovora«, pišejo kitajski voditelji.
Poleg številnih obtožb ideološkega značaja, obtožujejo Kitajci sovjetske voditelje «številnih kršitev dejanskega stanja na meji, zased-be kitajskega ozemlja, izzivanja-obmejnih incidentov« in «obšime prevratne dejavnosti« na kitajskih obmejnih področjih.
V	pismu, ki so ga kitajski voditelji poslali v Moskvo 29. februarja, trdijo da so pogodbe, ki določajo kitajsko-sovjetsko mejo »neenako«. Pismo poudarja, da je kitajska vlada pripravljena sprejeti te pogodbe kot podlago za »razumno rešitev obmejnega vprašanja«. Kitajski voditelji izrekajo dalje pripravljenost nadaljevati pogajanja, ki so se začela 25. februarja, «na podlagi enakopravnosti s po-
svetovanji dn vzajemnimi koncesijami«.
Kitajci izredno ostro obtožujejo sovjetske voditelje, da so «uvedli zakon džungle kapitalističnega sve. ta v odnosih med socialističnimi državami«, in znova predlagajo spremembo sveta za vzjameno pomoč, «ki ga sedaj nadzorujejo samo sovjetski voditelji«, v organi; zacijo, »ki naj sloni na dejanski enakopravnosti in vzajemni koristi«.
V pismu od 29. februarja pravijo dalje kitajski voditelji, da Sovjetska zveza ni nikoli nič darovala Kitajski, ker je ta vedno vse plačala z blagom, zlatom in s tujimi valutami. Pismo dodaja, da so nekateri proizvodi, ki so jih dobavili Sovjetski zvezi, stali več kakor na mednarodnih . trgih, in poudarja, da so morali plačati tudi orožje, ki ga je Sovjetska zveza dobavila Kitajski za vojno na Koreji.
Na drugi strani pa je tudi Kitajska nudila Sovjetski zvezi pomoč, ki ni »nepomembna«, Pismo pravi, da- je Kitajska do konca leta 1962 izvozila v Sovjetsko zvezo živila in strateške rude (litij, berilij, bremenjah, tungsten itd.) v skupni vrednosti nad dve milijard rubljev: «Mnogi od teh proizvodov so surovine, ki so nujno potrebne za razvoj najnaprednejših sektorjev znanosti ter za izdelovanje izstrelkov in jedrskega o* rožja.«
Iz pisem, ki so jih danes objavili v Pekingu, izhaja, da so sovjetski voditelji nedavno predlagali prihod drugih sovjetskih izvedencev na Kitajsko. Kitajski voditelji pa so odgovorili: «Ce hočemo biti iskreni, vam naše ljudstvo ne more zaupati, ker so se komaj zaulile rane, ki jih je povzročil vaš sklep o umiku vaših izvedencev.# Kitajski odgovor dodaja sarkastično:	»Zelo smo za-
skrbljeni zaradi sedanjega gospodarskega položaja v Sovjetski zvezi. Ce se vam zdi potrebno, bi bili zelo zadovoljni poslati vam kitajske izvedence.«
Predsednik Segni na občini v Achenu,. kjer so mu podelili nagrado »Karla Velikega«. Desno achenski
župan Hermann Heuscti
Predvolilna kampanja za prve volitve 61 deželnih svetovalcev za prvi deželni svet avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine ae je sinoči ob 24. končala in jutri ter pojutrišnjem bodo imeli besedo volivci. Volilna kampanja je predvsem pokazala, zlasti z udeležbo vseh voditeljev političnih strank, številnih ministrov in parlamentarcev kakor tudi z govori samega predsednika vlade, da so jutrišnje volitve predvsem prvi važnejši preiskusni kamen za drugo vlado levega centra. V drugi vrsti pa je treba ugotoviti, da so zlasti proti koncu kampanje glavni voditelji obeh desničarskih strank prekoračili mejo dovoljene kritike in začeli ostudno hujskati poslušalce proti Slovencem v Italiji, kar jim, na žalost odgovorne oblasti niti v enem primeru niso preprečile.
S svoje strani pa ob tej priliki ponovno opozarjamo vse slovenske volivce in volivke, da je za našo narodno skupnost v Italiji predvsem važno, da izvolijo čim večje število slovenskih kandidatov v deželni svet ter da v nobenem primeru ne oddajo svojih glasov tistim strankam, ki našega obstoja ne priznavajo, ali tistim, ki nam ne priznajo naših narodnostnih pravic in ki niso imele za potrebno, da bi med svoje kandidate uvrstile tudi kakega slovenskega kandidata.
Med včerajšnjimi mednarodnimi političnimi dogodki naj omenimo v prvi vrsti napredovanje laburistov na občinskih volitvah za 358 občinskih svetov, med katerimi so številna važna mesta kot Portsmouth, Reading, Darlington itd. ter 17 londonskih občin. Konservativci so zelo razočarani in ugotavljajo, da je šest mesecev do političnih volitev premalo, da bi preusmerili tendenco napredovanja laburistov, ki se je pokazala na občinskih volitvah.
V Bakuju se je začela druga sovjetska konferenca afriškoazijske solidarnosti s sovjetskimi republikami v Aziji. Hruščov bo danes na ladji »Armenija«, s katere je poslal zahvalno brzojavko Makariosu v odgovor na čestitke za 70 rojstni dan, prispel v Aleksandrijo, kjer je predviden izredno svečan sprejem. Hkrati pa moskovska »Pravda« poudarja, da bo sestanek med Hruščovom, Naserjem in Ben Belo ob otvoritvi asuanskega jezu očiten dokaz solidarnosti SZ z afriško-azijskimi narodi v njihovi borbi za odpravo kolonializma in za utrditev miru in napredka.
Nekaj novega se je zgodilo tudi v nadaljnjem razvoju sovjet-sko-kitajskega spora. V Pekingu so namreč objavili kitajski odgo-vor na sovjetski predlog, naj bi bil v letošnjem maju kitajsko-sovjetski sestanek, v juniju pa sestanek delegatov 17 komunističnih strank. Kitajski odgovor pravi, naj se sestanek odloži na maj prihodnjega leta, pozneje pa naj bi se sestali predstavniki 17 komunističnih strank in pripravili mednarodno konferenco, za katero bi bila potrebna štiri leta ali morda tudi pet let ali pa še več. V Pekingu so objavili tudi dopisovanje med SZ in Kitajsko, ki se tiče petih točk spora: meja med Kitajsko In SZ, pomoč, sovjetski izvedenci, trgovina in prenehanje javne polemike.
Zahodnonemška «vzJio(lna» politika
I' ;■ g ;	*
Več Izjav in potez v zadnjih dneh r zvezi z zunanjo politiko zahodno-nemške vlade spodbuja k razmišljanju o zaskrbljujočem vidiku od-nošajev med Vzhodom in Zahodom. Poudarjena je bila tako imenovana »vzhodna politika« Bonna, eden izmed tistih elementov evropske politične stvarnosti, ki se je morda najmanj spremenil od časov, ko je bila hladna vojna na vrhuncu.
Izjava ameriškega predsednika Johnsona in govor zahodnonemške-ga kanclerja Erharda nista le osvetlila nesoglasij med obema zaveznikoma v zahodnem bloku o tako pomembnem vprašanju, kakor so odnošaji s Sovjetsko zvezo, temveč tudi po svoje odkrila vznemirjenost Združenih držav zaradi načina, kako izvaja bonska vlada »skupno linijo do Vzhoda«. Po izvlečkih, ki so Jih časnikarske agencije povzele iz nekega intervjuja Johnsona zahod-nonemški reviji «Quick», je ameriški predsednik pozval vlado Zvezne republike, naj upošteva potrebo po zboljšanju svojih odnošajev s Sovjetsko zvezo, ker tudi Združene države raziskujejo možnosti za zmanjšanje napetosti med obema svetovnima blokoma in za izoblikovanje skupnih rešitev v nekaterih temeljnih nesoglasjih.
Sovjetski in ameriški tisk sta — vsak po svoje — posvetila pozornost tem izvajanjem in jih odobrila, Bonn pa je reagiral s presenečenjem — in molčanjem, šele po nekaj dneh je kancler Erhard — kako naj bi sicer drugače bilo — v nekem govoru izrazil »pripravljenost vlade za sporazumevanje s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami na podlagi vzajemnega razumevanja in upoštevanja«. Dodal je celo (ker je Johnson odkrito opozoril Zvezne republiko na obstoj globokega nezaupanja v Vzhodni Evropi do Nemcev, na podlagi grenkega spomina na «sramotna dejanja nacistov v minuli vojni«), da »Nemčija ni pozabila na strahote, ki so se dogajale pod nacizmom« in da «mora obstajati pot, da se doseže sporazum tudi z vzhodnoevropskimi državami«.
Erhardova izjava (ne prva te vrste) ima tudi svojo zgodovino, ki jo velja za trenutek obnoviti. Ko je Johnson proti koncu decembra leni pod svežim vtisom atentata na predsednika Kennedyja in v skrbi, da zagotovi kontinuiteto zunanje politike sedanje administracije v Washingtonu, je povabil Erharda na pogovor na svojo farmo v Teksasu, je bila to za številne nenadejana poteza pozornosti in upoštevanja. Uradno sporočilo, izdano o tem srečanju, je govorilo o politiki Atlantske zveze, o krepitvi gospodarskega sodelovanja, o
......................
Obsodbe zaradi apologije fašizma
ameriških vojaških pošiljkah Zvezni republiki in, bolj zakrito, o od-nošajih Vzhod-Zahod. Toda tisto, ,kar se je po pomembnosti in neposredni aktualnosti ločevalo od drugih tem in zavzemalo precejšen del «pogovorov ob kaminu«, je bilo zamolčano ali namignjeno.
Eden izmed povodov za ta nenadni sestanek je bila — kakor je to danes že znano — vznemirjenost Združenih držav zaradi večnega mrmranja, vzdržanosti in razdražljivega sumničenja, s katerim je Bonn reagiral že ob začetnih korakih zbliževanja med Vzhodom in Zahodom. Ta odpor ni postal le či-nitelj negotovosti v ameriškem političnem planiranju, temveč tudi obremenitev, ponekod celo tudi zavora za izvajanje smeri, ki jo je zdaj Johnson prikazal kot namen Združenih držav, da «bodo šle Sovjetski zvezi nasproti na pol poti, če ne še dlje, če gre za interese miru«.
Johnson je v svojih pogovorih z «liberalnim» Erhardom storil prav tisto, kar je njegov predhodnik Kennedy prej nekajkrat poskušal v srečanju z nezaupljivim Adenauerjem; prepričeval je kanclerja, da toga, za vsako ceno nepopustljiva politika do Vzhoda nima želje-r.ega učinka in da je končno nevarna tudi za Zahod sam. Z razvojem Jedrskih vojaških potencialov na obeh straneh je nastal položaj, ko morata Vzhod in Zahod iskati pot sporazumevanja za odstranitev nevarnosti, ki bi lahko ogrozila obstanek vseh. Združene države žele zato raziskati možnosti, ki bi peljale k možnemu sporazumevanju ob ohhranitvi lastnih interesov. Zvezna republika bi morala s svoje strani »aktivno prispevati« k takšnim težnjam s tem, da bi zboljšala svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo in z Vzhodom sploh.
Zahodnonemška »vzhodna politika« — v besedah vedno usmerjena k »sporazumevanju — ni kljub tem (masvetom« niti dcslej prišla iz okvirov, postavljenih že za časa «Ade-tauerjeve dobe«. Ostala je pri svo-1 smeri izkoriščanja »specifičnega položaja Zvezne republike kot najbolj izpostavljene utrdbe Zahoda proti Vzhodu«, inspirirana s tradicionalnim protikomunizmom .družbenih sil, ki so njeni nosilci, prežeta z vplivom organizacij nemških beguncev iz vzhodnoevropskih držam, z vsemi elementi revanšizma in nespravljivosti, k: jih negujejo v njihovih vrstah.
Edina — devetnajst let po koncu vojne preveč skromna — sprememba na tem področju se razvija do zadnjih dni Adenauerjeve vladavine do zdaj s tem, da je Bonn začel pogajanja s številnimi vzhodnoevropskimi vladami o ureditvi ekonomskih odnošajev in v več primerih o ustanovitvi starih trgovinskih misij. Ta doslej edina pozitivna postavka v tako negativni
bilaiici zahodnonemške «vzhodne PAVIA, 8. — V hitrem procesu Je J politike« je bila dosežena šele pobil obsojen na štiri mesece^apora	j^o so obvladali vplivne in zelo
aktivne desničarske skupine v vla-
in na petletno prepoved javnih služb ter še na 40.000 lir globe zaradi apologije fašizma 50-letni Franco Banchieri. Napovedal je namreč religiozno slovesnost v spomin Mussolinija s plakatom, katerega besedilo je sodna oblast ocenila tako, da je bilo treba proti Banchieriju nastopiti.
di in Bundestagu.
Več kakor to je bilo doslej storjeno le z besedami — «s pripravljenostjo za zboljšanje ozračja« in neobveznim napovedovanjem, da se bodo ti «prvi koraki nekoč nadalje-
vali«. Hkrati pa se je v Bonnu izoblikovala zakulisna opozicija v samih vrstah glavne vladine stranke — Demokrščanske unije — ki se zdaj ob vsestranski podpori begunskih organizacij in politično zainteresiranih krogov v državnem aparatu in na drugih mestih, trudi, da bi bili praktični rezultati sporazumov z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami kar najmanjši in da bi preprečili vsako nadaljnje «libe-raliziranje vzhodne politike«, da je kljub takšnim prizadevanjem čedalje očitneje, da prihaja čas, ko se bodo morale besede o sodelovanju spremeniti v dejanja, o čemer priča tudi to, da so morali biti storjeni «prvi koraki« Kakor je videti, začenjajo to spoznavati tudi nekateri politiki v Bonnu.
BRANKO ŠKRINJAR («Komunist»)
Takšne razbitine so ostale od letala, ki se je na progi Reno■ San Francisco v Kaliforniji zaletelo neki grič. Nič čudnega, če nobena od 44 oseb na letalu ni ostala živa
........................................................................iiuitiiiiiiiuu..uiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiMiiiiiiiliiiiiniillli»niiiiiiililillimmillliiiniillliliimiliiiiiiliiilniinn.niiiiiiiiiiiiii..................iimiiimmmtimiimi..............................................mi
Itnjhjp ^ g/pf/n/f.5re
S
tjlrtbku
V Cannesu Bulajičev film «Skopje 1963»
CANNES, 8. -r Filmski festival je imel danes prost dan: na sporedu ni bilo nobenega filma v konkurenci. Pač pa so dopoldne prikazali jugoslovanski film Veljka Bulaiiča «Skopje 1963». Snemanje tega filma se je začelo takoj po potresu in je trajalo tri mesece. Nastal je tako dolgometraini dokumentarni film. Popoldne je bil na sporedu sestavljen film «Po-svetilo Cocteauju», zvečer pa so bili za 400-letnico Shakespeara na sporedu odlomki iz filmov po Shakespearovih. delih.
Genovsko gledališče je nastopilo v Moskvi
MOSKVA, 8. — V Vahtangovem teatru v Moskvi je genovsko Stalno gledališče nastopilo z Goldonijevima «Beneškima dvojčkoma«. Predstava je doživela velik uspeh.
Na desetine mrtvih pri eksploziji v Manili
Manila, 8. —■ Eksplozija, ki ji je potem sledil še požar, je danes v Manili razrušila neko šestnadstrop-no hišo. V trenutku eksplozije je bilo v hiši 120 oseb. Do večera so iz ruševin že potegnili 28 trupel, v bolnišnici pa je 27 oseb. Bati se je, da bo število smrtnih žrtev še naraslo.
Vzrok eksplozije za sedaj še ni znan. Poškodovanih pa je bilo še šest sosednih hiš.' škode je za okrog 400 milijonov lir.
S FRANKFURTSKEGA PROCESA
Bolničar Klehr je moril z injekcijami v srce
Ko ni bilo esesovskega zdravnika za odbiranje žrtev, si jih je šel nabrat sam
FRANKFTjRT, 8. — Bivši jetnik iz naložil pisati predstojnikom tabori-Auschrvitza, poljski zdravnik doktor šča zahteve za denar.
TO POT SE JE ZGODILO V CREMI
Rop v zlatarni ob belem dnevu
Roparja sta se pripeljala m pobegnila z avtomobilom
CREMA (Cremona), 8. — Niso tervencije zaenkrat zastrupljenim ne
Thadeusz Paczula, je danes na procesu v Frankfurtu kot priča povedal, da je esesovski bolničar Joseph Klehr, eden izrVied 22 obtožencev, prejemal kot nagrado žganje, cigarete, živila m denar, kadar je moril jetnike.
Dr. Paczula je imel nalogo, da vodi račun o jetnikih, ki jih je Klahr pomoril z injiciranjem strupenih snovi. Po vsaki »seansi« mu je Klehr
Da bi se promet v središču Londona hitreje odvijal, delajo poskuse z uvedbo motorjev namesto taksijev. Pri nekem takem poskusu vozita dve dekleti moto-taksi. Potnik na levi je že zajahal sedlo na motorju, drugi pa nekako skeptično premišlja...
.................................mi,......
Ali je prikupni «fiat 850» rešilni avto za italijansko avtomobilsko industrijo?
Te dni se pogovori avtomobilistov i Evropskem skupnem trgu je zapo-lčasu investirala Fiat skupaj z OM,
- slenih v avtomobilski industriji ne- ki pa vendar izdelujeta najmanj kaj čez 700.000 delavcev, iz tovarn | dvakrat toliko avtomobilov kakor
in ne samo avtomobilistov v Italiji in tudi drugod po Evropi sukajo okoli novega modela «Fiat 850». S tehnične plati so strokovnjaki že povedali svoje mnenje, zdaj je treba samo še počakati nekaj mesecev, da se bo vedelo, ali so se zmotili ali ne. Glede novega modela, ki bo brez dvoma naletel na široko odobravanje, saj v resnici ni napačen in tudi ni po svoji ceni nedosegljiv, pa bi se človek skoraj vprašal, z našim Prešernom: «A1’ je tebe treba bilo...«. Med starim modelom «600» in častitljivim «1100» se je že pred nekaj leti vrinil »Fiat 750». Kaj je torej dovedlo turinsko tovarno do tega, da je vrgla na trg novo vmesno vozilo?
Ce si nekoliko ogledamo sedanji položaj na evropskem avtomobilskem tržišču, bi rekli, da je bila Fiat k temu skoraj primorana. Res Je sicer, da tudi avtomobilske tovarne izkoriščajo staro modrost, ki pravi, da raznolikost ugaja, ali po latinsko »variatio delectat«. Z gospodarskega vidika pa je prav tako res, da »repetita juvant«, v tem smislu, da bi fiatov! modeli lahko dosegli občutno nižjo prodajno ceno, ko bi tovarna podaljšala serijsko proizvodnjo starih modelov v neskončnost, kot to dela na primor nemška Volksvvagen.
Vsi se strinjamo s tem, da je avtomobilska industrija ena med najbolj dinamičnimi industrijskimi ve
EGS pa je prišlo lani čez 5 milijonov novih vozil. Pred nekaj leti, ko nas še ni osrečil gospodarski čudež, so evropski tovarnarji v skrbeh za svoje industrile začeli misliti na prodor na ameriški trg. Ekonomični avtomobilčki Fiat, Renault, Citroen, Volksvvagen (po srednjeevropski in še toliko bolj po ameriški miselnosti so tudi vozila s 1200 kub. cm cilindraže še vedno ekonomični) so si kmalu našli pot v Severno Ameriko Konjunktura se je vidno boljšala, ko so ekonomska vozila prišla v modo pri milijonih Američanov. Tega so se seveda najbolj bali domači velikani a la Ford, General Motors, Chrysler itd., ki so kmalu ' šli v protinapad z novim orožjem, ki so ga imenovali »compact car«. Vi nam, mi vam, so si gotovo mislili ameriški tovarnarji, ko so za-
to varne General Motors v Evropi. Ogromne investicije, ki so omogočile občutno znižanje proizvodnih stroškov, so močno ojačile konkurenčno sposobnost ameriških modelov v srditi tekmi za tržišče. Američani si lahko to dovoljujejo, saj znaša na primer samo čisti dobiček podjetja Ford v Ameriki dvakrat več kakor znaša letni brutoprodukt francoske firme Renault.
Evropski tovarnarji imajo danes veliko skrb: kako doseči dovolj široko prodajo, da bi proizvodnja, domačih avtomobilov postala in ostala rentabilna. Strokovnjaki so izračunali, da serija ni rentabilna, če ne presega 500.000 enot Pa poglejmo, kako je s tem problemom v Evropi. Volksvvagen izčeluje na leto (podatki so iz leta 1962) 1.120.000 vozil, Fiat 810.000. B.M.C (Velika Brita-
tovarne so vse »pod normo«. Tako izdeluje na leto angleški Ford le 460.000 vozil, Citroen-Panhard 430 tisoč, Opel (General Motors ♦ Za-
čeli ponujati svoje nove izdelke na ni ja) 650.000, Renault 550.000. Druge evropskem trgu. Toda v svoji vnemi so šli Američani še dlje kot Evropejci, ki jih je pri tem zadrževalo kronično pomanjkanje denarja, m so začeli izdelovati nove modele i hodni Nemčiji) 303 000, zahodnonem-kar na evropskih tleh Temu bi Gr- j ški Ford 280.000 in Peugeot (Franki rekli «trojanski konj«, politiki cija) prav tako 260.000. Iz tega sle-«peta kolona«, itd. Dejstvo je, da' di, da bi morala biti proizvodnja so kmalu začeli Evropejci kupovati, j ameriških compact car v Evropi ne-
Ao/lalio	mnHalnv Taiinnc 19 m ■	V	ni t.AkO. ker
čedalje več modelov Taunus 12 m Opel Cadett, Cortina, Anglia itd. A-meričani so doslej Investirali v avtomobilski industriji v Evropi čez 2
jami v Evropi, a v Ameriki daje ta i milijardi dolarjev. V zadnjih treh industrija ton celctnemu gospodar- pletih Je samo General Motors inve skemu življenju. Od leta 1953 do >eta 1963 se je proizvodnja avtomobilov v Evropi podvojila. V samem
rentabilna. V resnici pa m tako, ker je, kakor smo že ugotovili njihov proizvodni proces tehnično tako izpopolnjen, da omogoča serijsko proizvodnjo z razmeroma nizkimi stroški, poleg tega na imajo te «filia'e» stirala v Zahodni Nem 'iji in v šn v Evropi za vsak primer močno za-gliji nekaj čez 300 milijonov dolar- slombo v Ameriki, jev, to je več kakor sta v istem j V omenjeni tekmi, da bi dosegle
čim daljšo serijsko proizvodnjo svojih modelov, pridejo včasih tovarne do trenutka, ko določenih serij ni mogoče več podaljšati, ali pa se to več ne izplača, ker so zmogljivosti tovarne popolnoma zasedene. Fiat pa menda zdaj ni prišla še do takega trenutka, nedvomno pa je, da je začela že pred časom čutiti močan odpor na tržišču. Italijani čedalje rajši kupujejo tuje avtomobile: na vsakih 10 kupcev se gotovo dva odločita za avtomobil tuje proizvodnje. V samem januarju letošnjega leta so italijanski avtomobilisti kupili 16.000 tujih modelov, medtem ko so jih v lanskem januarju kupili le 14.000. Ta proces se je nadaljeval in se stopnjeval tudi v naslednjih mesecih. Se bolj zgovorne so številke o izvozu avtomobilov na tuja tržišča. V lanskem januarju so iz Italije izvozili 28.799 vozil, v letošnjem pa 22 odst. manj, to |e samo 22.565 Pred letom 1958 so avtomobilske tovarne, ki delujejo v okviru Evropske gospodarske skupnosti, prodajale na tretja tržišča mnogo več vozil kakor danes. Poleg tega so najvažnejši evropski modeli v zadnjih mesecih zabeležili manjše zanimanje pri ameriških kupcih. Vse to je verjetno privedlo Fiatovo tovarno do tega, da je še enkrat izbrala politiko diverzifikacije svojih tipov da bi ohranila pozicije na domačem in na tujih tržiščih. Najnovejši model Fiat 850 ima gotovo kot svojo prvenstveno nalogo, da obvaruje stabilnost italijanske avtomobilske industrije v hudem konkurenčnem boju, ki je značilen za današnjo konjunkturo.
E. F.
Zdravnik je pred sodiščem tudi opisal, kako so potekale Klehrove »seanse«. «Klehr je bil oblečen v velik rdeč predpasnik in pričakoval je svoje žrtve v neki sobi ambulante. Kadil je pipo, rokave je imel zavihane, v rokah pa je držal veliko siringo«. Jetnika so držali trdno na stolu, medtem ko mu je Klehr zasadil siringo naravnost v srce. «Dva češka Žida, je povedal zdravnik, sta imela nalogo, da sta jetnika odpeljala do vrat. Večina žrtev je namreč še lahko napravila po injekciji kak korak, preden se je zgrudila na tla. žrtve so potem pobrali drugi jetniki, ki so prenašali trupla v neki bližnji prostor«.
Paczula je Se omenil, da nekoč esesovski zdravnik ni utegnil napraviti običajnega obhoda, da bi izbral stare in bolne, ki naj bi bili umorjeni z injekcijo. Tedaj je Klehr kar sam oblekel belo haljo ter odšel v bolnišnico in izbral žrtve. Za božič 1942 si je hotel očitno prirediti še posebno vesel dan. Kot je povedal priča, je Klehr tega dne odbral 200 jetnikov, da jih je potem pomoril z injekcijami karbolne kisline.
BONN, 8. — Današnja «Abend-post« piše: Ce bi bil publicist in pisatelj Winfried Martini zvezni pravosodni minister, potem bi nekaj stotin nacističnih biričev lahko ostalo brez kazni. Martini se je namreč izrekel v neki televizijski oddaji ža popolno amnistijo zločinov izza časa nacionalsocialističnega režima.
List dodaja: Martini ne govori samo po televiziji, ne piše samo knjig, temveč hodi tudi od kasarne do kasarne ter ima za mlade častnike bundeswehra cikluse predavanj. Sprašujemo torej zvezno obrambno ministrstvo: ali je zagovornik amnestije res najbolj primeren človek, da našim vojakom razlaga etiko in demokracijo?
Minister Bucher, liberalec, je Martiniju odgovoril, da bi bilo absurdno imeti v ječah krivce posameznih navadnih umorov ter izpustiti na svobodo tiste, ki so krivi za genocide. Pač po njegovem mnenju ne kaže še podaljšati rok dvajsetih let, določenih po kazenskem zakoniku za preganjanje nacističnih zločinov. (V kratkem času bi se torej lahko tudi najhujši zločinci spet vrnili...)
Ustreljen pilot letala s proge Reno-San Francisco?
NEW YORK, 8. — Navajajoč »verodostojne vire« v Washingtonu zatrjuje radiofonska mreža NBC, da je bil pilot letala družbe «Pacific Airlines«, ki je včeraj strmoglavilo (pri čemer je bilo 44 mrtvih), ustreljen. Radio je povedal, da so na traku, ki so ga našli med razbitinami, registrirane besede: «Moj bog, ustrelili so me«. Nato sledi krik. Radio zatrjuje, da so agentje zvezne policije prepričani, da je letalska nesreča direktna posledica tega atentata na pilota. V Washingtonu FBI ter zvezna ustanova za letalstvo nista hotela dajati komentarjev. Obenem pravi radio, da navedeni viri v Washin'gtonu še ne vedo, če je bil tudi drugi pilot ubit; Uporabljeno orožje naj bi bil revolver znamke «Smith Wesson» kal. 357, ki so ga našli med razbitinami. Revolver so poslali laboratorijem FBI z analizo.
se še polegli glasovi o drznem ropu v zlatarno na Ul. Montenapoleo-ne v Milanu, že se je danes v Cre-mi ponovil rop, ki precej spominja na milanskega.
Nekaj minut pred 14. uro se je pred zlatarno May na najbolj osred-
grozi smrtna nevarnost. Točno število obolelih se še ni moglo ugotoviti, ker so mnogi prebivalci okol-nih vasi, ki so prišli včeraj na sejem v Travnik in jedli sladoled v slaščičarni Sagdatja Rameza, odšli domov, preden so nastopili znaki za-
nji Ul. Mazzini ustavil moder «1100».; strupljenja. Dopisnik «Večemih novosti« iz TravniKa javlja, da so
Iz njega je stopil neki mladenič, stopil do izložbe zlatarne in jo razbil, nato pa pobral dragocene predmete, ki so bili razstavljeni. Ljudje v bližini so se preplašeni razbežali, mladenič pa je zopet sedel v avto, v katerem je njegov tovariš čakal ob volanu s prižganim motorjem. Takoj sta odbrzela, pri čemer se niti nista zmenila za rdečo luč na semaforju.
Kot se dogaja pri dogodkih, pri katerih je bilo mnogo prič, takp je bilo tudi v tem primeru: skoraj vsi, ki so dajali informacije, so zatrjevali, da je ropar s streli razbil šipo, toda policija ni nikjer našla znakov streljanja, pač pš je nedaleč od mesta zločina našla «crick», s katerim je ropar gotovo razbil Izložbeno šipo.
Ob žvenketanju razbite šipe se je na oknu nad trgovino pojavila 21-let-na zlatarjeva nčerKa Eva May, ki je proti avtomobilu zagnala težak kovinski pepelnik. Hotela je mogoče zadeti sprednjo šipo, pa ni ni uspelo. Vse skupaj je trajalo največ tri minute. Policija je po poizvedovanju ugotovila, da je bil ropar, ki je razbil izložbo, plavolas in star kakih 20 let, medtem ko je bil tisti, ki je ostal v avtomobilu, star kakih 25 let.
Zvečer so našli modri avto roparjev na periferiji Milana. Naprej sta se roparja gotovo odpeljala z dru gim avtomobilom, potem ko sta iz prvega odstranila vse, kar bi policiji olajšalo zasledovanje.
Danes objava sklepov sindikata železničarjev
RIM, 8. — Tajništvo sindikata italijanskih železničarjev CGIL se je sestalo danes popoldne, da prouči položaj po zadnji uspeli stavki in da razmisli o nadaljnji ak-oiji. Uradno sporočilo pravi, da bodo sprejete sklepe objavili jutri.
MILAN, 8. — Skoda zaradi požara v Pirellijevi tovarni v Set-timo Torinese znaša okrog 300 milijonov lir.
Okrog tisoč oseb zastrupljenih s sladoledom
BEOGRAD, 8. —■ S pokvarjenim sladoledom se je včeraj v Travniku v Bosni zastrupilo okrog 1000 ljudi. Po vesteh Tanjuga je okrog sto težko obolelih v travniški bolnišnici in v internatu industrijske šole, ker v bolnišnici ni bilo več prostora za bolnike. Zaradi hitre zdravniške in-
zdravniki sinoči do 21. ure uspešno intervenirali v skoro 500 primerih zastrupljenja.
V zaporu v Kongu se je zadušilo 17 zapornikov
LEOPOLDVILLE, 8. — Listi v Kongu pišejo, da je v neki ječi umrlo 17 oseb od 22 zaprtih. Vrata zapora brez oken v mestecu Mwene-ditu v pokrajini Kasai so bila na vadno odprta — tako navaja poročilo notranjega ministrstva — toda zaradi bega dveh zapornikov je policija vrata zaprla in zabarikadirala.
Ko'je zapornikom pričelo zmanjkovati zraka, so začeli klicati paznike in zahtevati, naj vrata odpro, toda bilo je zaman. Kriki so se slišali skoraj do polneči, potem pa je vse utihnilo Pazniki so mislili, da so zaporniki končno utrujeni zaspali. Ko pa so zjutraj odprli vrata, se je pokazal grozen prizor: 17 zapornikov je bilo mrtvih.
Smrt v hribih
.SALUžZO, 8. - Ko se je 18-letni Lorenzo Pianton že vračal s svojim tovarišem z vrha Torre Reale (2877 m), so se mu nenadoma tla splazila in padel je precej globoko. Njegov tovariš je takoj stekel iskati pomoč. Ko je prišla reševalna skupina, je bil Pianton še žiz, toda umrl je med prenosom v bolnišnico.
ŽENEVA, 8. — Vlak «Lombar-dia-express», ki je včeraj zvečer odpeljal iz Pariza proti Milanu, ja dospel z znatno zamudo, ker se je na postaji Vallorbe zaletel vanj vagon med manevriranjem. Trčenje je povzročilo smrt nekega italijanskega potnika, štiri o-sebe pa so odpeljali v bolnišnico.
Angleška plesalca Maher Laird in Lnrraine ReynoIds na plesišču v Berlinu, kjer sta se spet uveljavila kot prvaka v latinsko- ameriškem plesu
jd
AlihalrAton
Udeležili so se je namestnik zunanjega ministra Zorin, druge visoke osebnosti iz ministrstva za kulturo ter štemlni predstavniki diplomatskega zbora. Italijanska skupina je v SZ od 27. aprila. Njena turneja se je pričela v Minsku: bilo je prvič, da je tam nastopila kaka italijanska skupina. Dajali so tudi Pirandellovo delo «Vsak po svoje«. V Moskvo je skupina prispela 6. maja ter se sovjetskemu in mednarodnemu tisku predstavila na tiskovni konferenci dan pred nastopom.
Wolfgang VVeber:
Pustolovščine a petih celin
Knjiga nemškega novinarja, fotoreporterja in svetovnega popotnika Wolfganga Webra »Pustolovščine s petih celin«, je i*-šla v zbirki potopisnih knjig, ki jih pod naslovom »Križem sveta« izdaja založba Obzorja. To je menda edina slovenska založba, ki sistematično izdaja podobno potopisno literaturo in zadovoljuje široik krog bralcev. Zbirka izhaja drugo leto in obeta za letos nespremenjen koncept izdaj. Napovedanih je še-stero knjig, pet prevodov in eno domače delo. Za vse te izdaje pa je osnovna značilnost poleg povprečne kvalitete tudi sodobna, politična aktualnost, kar je seveda nujno za to, da imajo te knjige svoj pravi smisel.
Za Webrovo knjigo prav gotovo velja, da je sodobna, močno aktualna, predvsem pa zanimiva. Res da je avtor v tej knjigi objavil lahko samo majhen del tega, kar je kot svetovni popotnik doživel po vseh kontinentih. Vendar pa mu je v knjig* uspelo prikazati vse pestro, skorajda kalejdoskopsko zmešnjavo sveta, v katerem živimo, ostra nasprotja med ljudmi in načinom življenja na raznih delih sveta. Čeprav morda pisatelj ne odgovarja na vsa vprašanja, ki se pojavljajo, čeprav morda njegove pripombe tudi vsem niso všeč in čeprav morda zahtevnejših bralcev delo ne bo povsem zadovoljilo, pa sodi vendar ta knjiga med najboljše potopisne knjige zadnjega časa. Tistemu povprečnemu, največjeinu številu bralcev in prijateljev potopisne literature bo zato prav gotovo ugajala.
Seveda je treba povedati najprej besedo ali dve, o čem pisatelj pripoveduje v svoji knjigi-Wolfgang Weber je nedvomno izkušen novinar, zato je za svojo knjigo izbral same res zanimiv« in nenavadne tekste. To, da izbira nenavadne motive in posebna doživetja, to je vsekakor prva značilnost te knjige. Pripo-ved o srečanju z ekvadorskimi Indijanci in o tem, kako pripravljajo mumije ubitih sovražnikov, je prav gotovo posebnost, o kateri je malokdo slišal. Prav tako pripoved o izumirajočem, mestu sredi južnoameriških pragozdov, kjer stoji prazna velika operna hiša, v kateri že desetletja ni bilo nobenih predstav, ki pa jo bo kmalu uničil prodirajoči pragozd. Spet svojevrsten j* opis doživetij na Kitajskem, kamor se je avtorju posrečilo priti za tri dni na velesejem v Kantonu. Obsodba nemogoč-h razmer rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji je dovolj ostra, da Prl’ kaže za naše pojme naravnost nemogoče razmere. Spet svojevrsten je opis doživetij med A-rabci in na Japonskem. Pisatelj del svoie pripovedi posveča tudi Indiji, bil pa je gost tudi pr* kralju Ibn Saudu na njegovem dvoru, pri lovcih na glave in puščavskih zdravnikih. Svojevrstna je primerjava življenja v Moskvi in New Yorku. Čeprav gr« za dvoje prestolnic dveh razil nih svetov, sta si obe mesti v bistvu močno, močno podobn ■ In tako se pred bralcem zvrste nenavadna avtorjeva doživet po raznih delih našega sveta, predvsem taka, ki pomenijo za evropske ljudi nekaj nenava nega.
Skladna z vsebino je tudi »y torjeva pripoved. Pisatelj izbira nenavadne motive in te sku.a seveda prikazati na čimbolj originalen način. Morda osta’a marsikje vse preveč na površju i° se ne poglablja v problematiko življenja, ki ga prikazuje, ali v problematiko pojavov, ki jih J* spoznal. Morda mu gre marš kdaj zgolj za to, da prikaže nekaj nenavadnega, eksotičnega, pa pri tem pozablja na vzroke, ki vendarle niso tako preprosti, da bi jih lahko mimogrede o®' delal. Skratka:	njegovi opis*
vzbu’ajo marsikdai vtis or>vr»nn-sti, cenene aktualnosti in zanimivosti. Toda kljub temu knjig* vendarle veliko pove vsakomur-V njej ne manjka tudi neka) stvarne kritike, nekaj življenjskih resnic, nekaj humorja, pa vse skupaj daje poleg izredne zanimivosti pravo vrednost tej knjigi.
Posebna zanimivost te kbjige so tudi fotografije, ki jih je avtor posnel sam in ki niso knjig* samo v okras, temveč predstavljajo bistveno dopolnitev teksta, saj slikovno ilustrirajo dogajanj#.
Prva knjiga letošnje serije v zbirki Križem sveta je torej pr#v zanimiva, pestra in ivojevrstna potopisna knjiga. Čeprav ne obravnava problemov globlje, J* vendar zaradi žive zanimivosti vredna branja.
Sl. Ru.
.....	. : V::,:* ..
Šolsko leto se bliža koncu. Na vrsti so že šolske prireditve, na
katerih učenci pokažejo, kaj so jih lepega naučili učitelji čez leto. Na šolski prireditvi v Križu je bila na programu tudi igrica »Princeska in pastirček* (gornja slika), v šempolaju pa je med ostalim nastopil šolski zbor, katerega člani so nastopili tudi v drugih točkah programa (spodnja slika)

3 zaradi tega, ker po-posvečajp potrebne po-gospodarski utemeljeho-ga načrta, kar privede
»v proti temu je bila reor-
acija načrtovanja industrij-objektov in v mnogih pa-t industrije se sedaj grad-
M BI V SOVJETSKI ZVEZI DOHITELI ZAMUJENO
Industrijska gradnja daje prve rezultate
Milijoni novih stanovanj - Montažni deli kar s tovornjakov na stavbo - Vladni ukrepi za večjo vnemo in večjo gospodarnost
MOSKVA, maja. — Po sovjetskih uradnih statistikah se sedaj v Sovjetski zvezi v enem tednu izvrši več gradbenih del, kot je znašal gradbeni program za vso Prvo in drugo petletko. Po obse-SU gradbene dejavnosti zavzema Sovjetska zveza danes prvo mesto na svetu. Doseženi uspehi so rezultat zelo naglega razvoja industrijskega načina gradnje, ki s« posebno uspešno uveljavlja ih izvaja v gradnji stanovanj.
Po načrtih bo v dobi od 1961. do 1980. leta treba v nove objekte investirati šestkrat več kot je bilo vloženega v vsej dotedanji dobi sovjetske oblasti. Samo doslej je bilo v okviru tega progama postavljenih in izročenih obratovanju okoli 3000 novih velikih industrijskih podjetij, v-prvih štirih letih tega programa Pa je bilo v mestih in naseljih agrajenih nad 7 milijonov stanovanj.
Organizacija gradbenih kombinatov, ki se izvaja v stanovanjski gradnji v Moskvi in v mnogih drugih mestih, je tako izpopolnjena, da se posamezne stanovanjske zgradbe »sestavijo« tako rekoč neposredno s tovornjakov, s katerimi dovažajo sestav-n* dele, betonske plošče in drug niontažno gradbeni material.
Na mnogih novih gradnjah v stanovanjskih predelih Moskve ni videti nobenega skladišča grad-benega materiala. Takšen način dela omogoča zelo naglo gradijo. Na gradbišču novega stanovanjskega predela v jugozahod-nent delu Moskve na primer je bilo 40 velikih stanovanjskih hiš 1 nad 2500 stanovanji dokončanih 2a vselitev v samih osmih mesecih.
V letošnjem letu, ki po obsegu gradbenih del prekaša vsa dosedanja leta, sta sovjetska partija il vlada obrnila pozornost na tri osnovne probleme gradbeništva 'o sicer na načrtovanje, na izrodile zgradb v izkoriščanje ter na zagotovitev gradnje priori-ietnih gospodarskih objektov.
Projektantske organizacije se kritizirajo gosto ng 4°rnosti
st‘ svojega načrta, kar d° resnih materialnih problemov Pri določanju proračunske vrednosti obipktn IZnt »rien izmed
nia novih podjetij odobrava le v Primerih, ko gre za tipske na-£rte, ki razpolagajo s solidno e-konomsko analizo.
Osnovni pokazatelj produktiv-nosti in pčoizvodnje v sovjetskem gradbeništvu je bil do pred ne-avnim obseg izvršenih gradbe-no-montažnih del. Naročnik je Podjetju, ki je objekt gradilo, iz-P ačeval stroške v etapah, ne gle-* na rok izročitve objekta v “Porabo. Zaradi tega je prišlo do oanožičrih pojavov, da ro gradbena podjetja začela že ? novimi gradnjami, ne da bi prej “končala že prej začeta dela. rvi resni poskusi, da se takšen
način obračunavanja v gradbeništvu spremeni, s° se pokazali za koristne. Sedanji sistem omejenega sklada za zaslužke v gradbeništvu pa ne daje pobude, da bi se določen objekt pravočasno
končal. Zgodijo se primeri, da se gradbene organizacije, ki dobro delajo in v roku izročajo objekte v uporabo, nahajajo v težjem finančnem položaju kot ona, ki «se jim mudi« pri odpiranju novih gradbišč.
Da bi se te in druge napake odpravile, so najvišji organi sovjetske vlade in partije sklenili začeti z vrsto ukrepov. Tako na primer graabena podjetja ne bodo več pod neposrednim vodstvom sovnarhoza. V republikah in v močnih gospodarskih rajo nih se ustanavljajo samostojne gradbene organizacije ali združe-
nja, sovnarhozi pa bodo samo naročniki del.
Na mnogih gradbiščih se je začelo tudi z akordnim sistemom dela. Prve analize učinka akordnega sistema so pokazale, da 'se je učinek dela povečal za 15 do 20 odst. ob istočasnem povečanju zaslužkov delavcev za 10 do 15 odst.
Zvezni ;n republiški organi so izvršili tudi določene popravke v seznamih objektov, ki imajo prednost pred drugimi. To je bilo storjeno tudi na podeželju in ne le v mestih Vsaki republiki pa je bilo naloženo, naj izvede ukrepe, ki bodo zagotovili, da se v celoti izvede načrt gradnje onih objektov, ki v kmetijski proizvodnji jamčijo uporabo sodobnih koncepcij.
SAVA MIJALKOVIČ
Dalmatinski otok Korčula že zvablja svoje goste
NA CEJLONU IMA ASTROLOG VEČ BESEDE KOT ASTRONOM
Običaji v deželi, kjer se za Novo leto
vsakomur in vse odpusti
Letos so slavili prehod v novo leto sredi aprila Astrolog določa trenutek prehoda, a tudi kdaj smeš sesti k mizi in kdaj se prvič okopati
Pri nas imamo Novo leto v zimskem času in večina naših vo-ščilnih kart nosi tudi pečat tega letnega časa. Kako bi si le mogli zamisliti razglednico za novoletna voščila, ki bi n.pr. prikazovala šop cvetja, livado v cvetju ali kaj podobnega. Za nas je Novo leto malone sinonim mraza, pri nas je po navadi burja, le nekaj kilometrov stran pa sneg. Ponekod drugod po sve-n.pr. v Avstraliji in Južni
tu.
med osta-tudi v drugih
,""!iiii,i„l,lll||||||||M||||||mi|||||||||||||||||||||||||||....
Veliko bolj kot morska voda škoduje karoseriji «smog»
r<>k v naših mestih, še po-
,v industrijskih centrih po-'«ja iz leta v leto slabši. Poseb-Bi_ V*1!« to v zimskih ih v me-
nisi1) . dneh Dimniki hiš, tovar-
niiu	uuninusi ms, to
dimniki in izpušne cevi omobuov pobijajo v zrak na Dri p ‘nov in drobnih delcev, ki ta*k n®koliko večji vlagi tvorijo Dn ?, “nenovani »smog«. Ker so gre« n° pn novejših načinih o-rih tnja stanovanj ter v nekatc-
udo tovarnah v rabi naprave, m tnaorabljaj0 ražna gorilna in naf-PlenVa’ lti vsebujejo veliko žve-iti ,,sestavin, razne sestavine n, *P°j>ne pri slabem izgoreva-zr .. “bajajo in zastrupljajo o-je v.** ki ga dihamo. Glede tega s*-.?1’0 še mnogo napisanega in 7°vnjakt so že dvignili alarm Mila*10 v vel‘kih mestih kot so I®ni Turin, da ne govorimo o nuonu Q porenju ltlj Trenutkih P* se n® bomo ustavili pa haln Posledicah »smoga« na di-hrup orBane. pač pa pri nekem stri e01 kvarnem vplivu lndu aiizacije in motorizacije. r.;ij m°8» hudo škoduje kurose-J avtomobila in sicer tako bar.
svtomobila. kot raznim kro-odbi m- delom kot na pr. kljukam, PfiJ^ccm itd. Predolgo bi bilo ra zv*Zatl kemični proces, ki -.e m.],*?*, ko na barvane dele ka PatfriJe 'n kromane priključke vla* il *saic», ki jih opažamo v *anih dneh povsod. Toda Ke.
Proces nas dejansko niti ne inanm8, 0eJstvo Jc da na kro-n .n‘h delih avtomobila opažamo , Jprej na robovih nekako mre-rim ze'ene soli. Ce to zanema-tbomo kmalu opuzili žarišča ,„eCe a'i bile rje. Barva rja " odvisna od tega, ali je orne-,j®?‘ del iz neke železne ali ' nk<>ve litine.
Včasih oo lastnik avtomobila opazil na avtomobilu, posebno če je svetlejše barve, kolobarje rje. Ustrašil se bo, ker bo mislil, is
rja izhaja izpod barve, da torej rjavi kovina pod barvo. Ce bo pa rjo pobrisal, bo opazil, da dejan sko ne rjavi avtomobil, pač pa da je rja padla »z neba«. Posebno pogosto se to pojavlja pri onih. ki parkirajo svoje vozilo v bližini velikih železarn.
Sicer pa je znakov škodljivega vpliva ostnoga« na karoserijo in avtomobil na sploh več, toda kdo bi jih vse naštel, ker se pojavljajo v ' najrazličnejših oblikah. Nekoč se je zdelo, da je za karoserijo najbolj nevaren obmorski zrak, to je zrak, ki je nasičen s soljo. Nekoč so za to preizkušali odpornost posameznih ,ele mentov v teko imenovani «slam megli« Brž ko je neki element pri »slani megli* in tropični temperatur; ztjrža}, le .bi! primeren
n tc jjush u.ic	utiom
avtomobilska podjetja, č vedela, da je glavni
za rabo. In te poskuse so delala vsa velika ker so pač sovražnik zunanjih delov avtomobila prav s soljo nasičen zrak ob morskih obalah
Sedaj ia so opazili, da je »smog« mnogo hujši sovražnik za cunanji del avtomobila To so strokovnjaki tudi dokazali. V laboratorijih velikih avtomobilskih podjetjih so ustvarili »vzdušje smoga« in v tem okolju preizkušajo posamezne elemente, ki oo-do pozneje pod stalnim vplivom «smoga». Brž ko je neki element — kovina ali barva — bolj odporen proti vplivu »smoga«, tem primernejši je za rabo. Zaradi tega le bilo treba začeti v raznih podjetjih z novimi procesi v metalurgiji, z novimi litinami tudi nerjavečega jekla, z novimi načini barve itd.
Toda to lastniku avtomobila
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ameriki pa slavijo Novo leto v začetku poletja in torej ne ob peči, pač pa na morskih plažah, kajti pri njih so letni časi drugače razvrščeni kot pri nas.
Toda to velja za one, ki se držijo našega kdledarja. So pa tudi narodi, ki imajo naš in tudi svoj koledar^ svoja leta, svoje praznike, torej tudi svoje Novo leto.
Eden teh so tudi Cejlonci, ki svojo deželo — Cejlon — uradno imenujejo «Sri Lanka«, kar bi mogli posloveniti z — blagoslovljeno deželo. Cejlonci slavijo svoje Novo leto sredi aprila. Njihovo slavljenje Novega leta je za naše pojme nekaj nenavadnega. Sicer pa se za trenutek preselimo kar na Cejlon.
Po astroloških teorijah, lri na Cejlonu uživajo velik ugled, gre Sonce v enem letu skozi vseh dvanajst znamenj zodiaka. Trenutek, ko Sonce preide v znamenje ovna, se obeležuje kot začetek novega ciklusa, to je kot začetek novega leta. Ker merijo leta na ta način, je povsem ra-, zumljivo, da je astrolog in ne astronom odločujoča avtoriteta in tudi glavna osebnost same proslave Novega leta, ki se ne more začeti prej, preden on ne določi dan, uro in minuto tega prehoda Sonca v znamenje ovna.
Sploh pa ima astrolog tu polne roke dela. On izdeluje tudi horoskope za neveste in ženine in ni redek primer, da že določeno poroko ne pokvari nič kaj »primeren« horoskop. Redko kateri zakon se namreč sklene, če oba partnerja ali vsaj nevesta ne prinese prej zaročencu na vpogled svoj horoskop, kot bi prinesla nekakšno zdravniško spričevalo o svojem zdravstvenem stanju ali pa potrdilo o svoji doti. Toda -strolog svetuje tudi trgovcem, kdaj, v katerih dneh naj sklepajo pogodbe. Glavna naloga astrologa pa je, da izdela načrt za proslavo btovega leta.
Letošnji načrt ali nekakšen »ukaz« astrologa je ugotovil, da se »Hulat hurula«, to se pravi Novo leto rodi 13. aprila ob 11.

OVEN (od 21.3. do 20.4.1 Danes boste premagali vrsto težav, ki so zavirale vaše poslovno delovanje. V družbi ki vas obkroža, nekaj ni v redu
BIK (od 21.4. do 21.5.) Ne vztra jejte na poti. ki ne vodi nikamor. Z odkritoirčnostjo se bo izgladilo trenutno nbsoglas e.
DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Prevelik optimizem ni na mestu, vendar pa tudi ne maloduš e V aš osebni prestiž se bo še dvignil*
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odločit boste morali o nečem, kar vas v poslovnih zadevah moti. Zvečer boste mirili neko razprtijo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dolgo skupno delovanje bi, s? znalo da nes razbiti zaradi nesporazuma.
HOROSKOP
Nekdo vas skuša opravljati.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša iniciativa bo žela vse priznanje Večji gmotni uspehi. Odločilen trenutek za globlja prijateljstva.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite bolj podjetni, kajti takšnih priložnosti ni veliko. V družini oo nekaj narobe, toda vse se bo prav končalo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Trenutno se ne smete usvariati z velikopoteznimi načrt:, kt jih pre pustite drugim. Vaša ljubosumnost
je pretirana.
STRELEC (od 23.11. do 20.12 ) Zelo primeren dan za določitev poslovnih stikov. Ce hočete biti objektivni, se ne zanašajte le na domače osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Delo bo zelo zapleteno, vendar ga boste izpeljali. V domačem krogu ne smete vsiljevati samo svojega mnenja
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ma lodušje, ki vas navdaja, ni na me stu. Le krepko po stari poti. Zabaven večer, v katerem se boste razvedrili.
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Zanesite se izHiučno na svojo sposobnost. Drugi bodo iskali pri vas razumevanje.	v
uri 27 minut. Tradicionalno prižiganje ognja pa se začne ob 11. uri 45 minut. Prvo svečano kosilo v Novem letu je treba začeti — še vedno ukazuje astrolog — ob 13. uri 30 minut in z obrazom obrnjenim proti vzhodu.
Del Novega leta, ki mu pravijo «Nonagata» in ki je namenjen molitvi, se začenja 14. aprila ob 5.03 in traja do 17.51. Mazanje glave z oljem in prvo kopanje v novem letu pa se izvede 15. aprila ob 7. uri 56 minut in tudi tokrat morajo biti vsi obrnjeni proti vzhodu. Prvi ščip v novem letu se sme pogledati šele 16. aprila. Tako je veljalo letos, kajti tega dne je bil na Cejlonu ščip. Prvi primeren trenutek za začetek dela pa je letos na Cejlonu nastopil šele 22. aprila ob 6. uri 6 minut. Da bi končali z «ukazom» astrologa, bomo povedali, da je za njega barva leta letos — bela barva.
Za razliko od našega Novega leta, ki je več ali manj koledarski dogodek, cejlonsko Novo leto označuje tudi konec ene izmed dveh letnih žetev riža, glavne hrane cejlonskega ljudstva.
Na cejlonskem o(oku se od davnih časov prirejajo žetvene svečanosti, v glavnem na čast ,«Su-ria devi« — boga Sonca. Kmetje se zbirajo na poljih, da tu zaužijejo svoj obed, ki mu pravijo «Alut sehalbata«. In to svečanost spremenijo v «čakan]e» Novega leta.
Tudi letos je bilo na Cejlonu vse pripravljeno za Novo leto in obe etnični skupini, ki se sicer tudi v navadah nekoliko ločita druga od druge, sta Novo leto enako dočakali. Novoletno pecivo — specialiteta iz kokosa in riža — pripravijo že dan prej, toda skrijejo ga na varno — pred otroki. Listje rastline betel, ki služi kot nekakšna vrsta žvečilne gume, že dan prej zložijo v kupčke, da bi jih na Novo leto ponudili starejšim ljudem v znak spoštovanja.
Ker se Novo leto ne more niti zamisliti brez nove ofcdeke, si je vsak posameznik — in starši za otroke — po dolgem in mučnem čakanju v vrstah pred trgovinami kupil svoj novi »sarong*. Kljub temu, da se na Cejlonu opaža pomanjkanje tekstila, je bilo samo za Novo leto prodanih 27 milijonov metrov tanke bombažne tkanine bele barve, ki si jo v kosih po pet metrov in po! vsakdo ovije na svoj način okoli telesa. Za Novo leto pa si mladež kupi tudi «žabice» in »rakete«, ki s svojim pokanjem naznanijo po mestih in naseljih prihod novega leta. Vsi problemi, vse težave se ta dan pozabijo.
Toda najpomembnejša značilnost Novega leta na Cejlonu je naslednja:	Novo leto je dan
splošne sprave, splošnega odpu ščanja in splošnega zbiranja vseh članov družine v domačem krogu. Naj bo kdo od družine še tako daleč ali naj bo z drugimi člani družine sprt, bo ta dan prišel domov in bo v znak sprave vsem ponudil pešči-
co »betela«. Mlajši celo pokleknejo in prosijo starejše naj jim oprostijo. V znak prošnje in iskrenosti ponudijo starejšim peščico »betela«, starejši pa jih blagoslovijo, s čimer jim pokažejo, da so jim odpustili.
Posebno mesto na seznamu običajev zavzema tradicionalno kuhanje riža v mleku na odprtem ognjišču. Mleko mora prekipeti, ker je to znak blaginje. Toda važno je, na katero stran posode bo mleko prekipelo, kajti to je znamenje, kakšno bo leto, ali se bo dekle omožilo, ali bo letina dobra. Toda človek si zna pomagati in zato Cejlonec posebno podneti ogenj pod tistim delom posode, kjer naj mleko prekipi in tako je zagotovljena dobra letina ali možitev, pa čeprav bo dekle moralo prihodnjič še enkrat, morda še večkrat pod netiti, preden bo njena želja uresničena.
Tudi Cejlon se modernizira Na vaseh se novoletna proslava spreminja že v nekakšen festi val, na katerem imajo vlogo godcev ženske. Ženske namreč bijejo na boben — «raban», medtem ko mladeniči tekmujejo v plezanju na z lojem namazan lesen steber, ali pa volijo «miss« vasi. Seveda sledi temu ples ob godbi »rabana« in ob kozarčkih «arata», žganja iz palmovega kokosa, ki ga pijejo skrivaj. Ker smo na jugu, ni redko, da se kako takšno slavje proti jutru ne spremeni tudi v splošen pretep, pa čeprav astrolog tega ni niti napovedal niti »ukazal«.
B. K.
Dvajset let od ustanovitve Društva novinarjev Slovenije
V «Ljubljanskem, dnevniku» je v članku «Dvajset let našega novinarstva» Dušan £eijeznot> objavil svoj intervju s pisateljem Ivanom Potrčem o prvem zboru slov. novinarjev že v partizanih in o tem, kako so novinarji tedaj' delali- Poleg tega zvemo še o pripravah za razstavo slovenskega časopisnega tiska. Zeljeznov piše:
Petega m šestega maja 1944. le-, svet ali informacijo. Zato bi rad
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Potovanje po Italiji; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi za tercete; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste;
15.30	«Utva», drama v 4 dejanjih; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 »Prebujenje Koroške: Ožbalt Guti-man«; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Jazz; 19.00 Maria Pariš in Tony Renis: 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Pevci, kitare in ritmi; 20 00 Športna tribuna;
20.30	Teden v Italiji; 20.45 «Vinko Vodopivec«; 21,00 Lahka glasba;
21.30	Vabilo na ples; 22.S0 Simf. glasba; 22.55 Orkester Davis.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 V diskoteki; 14.00 D. M. Tu-roldo: «Zlata mladost«; 14.10 Vi-snovitzove skladbe; 14.35 Skladbe tržaških avtoriev; 14.45 Dantejev «Raj«.	•
ta je bilo v gozdu pri Metliki prvo posvetovanje slovenskih novinarjev, na katerem so tudi ustanovili Društvo novinarjev Slovenije. Tako praznujejo te dni slovenski novinarji 20-letnico svoje novinarske organizacije. Ob t;j priložnosti smo obiskali književnika in glavnega urednika »Mladinske knjige« Ivana Potrča, ki so ga slovenski novinarji na tem zborovanju pri Metliki izvolili za svojega prvega predsednika, da bi nam kaj več povedal o tem, zdaj že zgodovinskem dogodku za naš tisk
»Predsednik pripravljalnega od. bora za zbor novinarjev pri Metliki pred 20 leti je bil pisatelj France Bevk. Ob začetku le*a 1944 se je namreč partizanski tisk tako razmahnil, da je tudi novinarstvo terjalo delovni karakter in širši razmah ter seveda tudi svojo trdnejšo organizacijo. Jaz sem bil izvoljen za predsednika novinarskega društva na osvobojenem ozemlju, medtem ko je po. stala tov. Marija Vilfanova pod-predsednica, za tajnika smo izvolili Cvetka Zagorskega, za blagajnika pa Radka Poliča. Ta odbor je vodil društvo vse do novih volitev, ki so bile že v osvobojeni Ljnbljani in je predsedstvo takrat za mano prevzel Ivan Bratko kot takratni glavni urednik Ljudske pravice Ko se spominjam tistih majskih dni 1944. leta, naj najprej povem, da s° pri Slovenskem poročevalcu ;n Ljudski pravici delali kot novinarji naši politični delavci. Vendar pa se je delo takrat že začelo tako širiti in razmahovati, oba osrednja lista sta namreč dobila nove kadre, ustanovila pa se je tudi cela vrsta novih časopisov — skratka v novinarske vrste so začeli prihajati novi ljudje in vse to je bilo treba organizirati in tako dati našemu partizanskemu novinarstvu sistematično in načrtno obliko,, saj je splošno znano, da si brez tiska naše borbe sploh ni mogoče zamišljati. Vse to so bili vzrok’, da je prišlo do prve konference pri Metliki. V spominu mi je ostal kot najtehtnejši nastop pokojnega Borisa Kidriča, ki nam je takrat zelo vehementno govoril o revolucionarnem liku novinarja in o vsem, kaj naj naši novinarji pišejo. Jaz sem takrat napisal za to priložnost svoj članek o ieportaži kot novinarski zvrsti. Svoj zbor smo začeli najprej v neki šoli, potem pa so napovedali letalski napad n vsi smo se preselili v neko goščo pri Metliki. Zbora s o se udeležili tudi številni dopisniki bngadnih in terenskih listov in sedma sila je takrat prvič pokazala vso svojo moč in pomen. Vsi smo vzeli to posvetovanje zelo resno in na zborovanju so govorili naši politični voditelji kot Vida Tomšičeva, dr. Marijan Brecelj in drugi. Tako smo ustanovili novinarsko društvo ter dobili celo novinarske legitimacije.
Partizansko obdobje našega novinarstva bi lahko označil za «zlato dobdo« našega novinarstva sploh, ker so takrat članke Dišali naši politični voditelji zato, ker so čutili potrebo po pisanju. Naj omenim, da so takrat prispe vali članke tudi drugi politični voditelji kot Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Tone Fajfar. Vsi so z veseljem pisali članke, nam sproti in neprestano dajali nasvete in tako je bilo uresničeno morda idealno demokratično načelo našega novinarja — dnevni stiki novinarjev z najvišjimi politiki, Tako ni bilo med tiskom in vodstvom naše revolucije nobenih transmisij, novinar je zvedel iz prvih ust vse potrebno :n nikdar ni naletel na gluha ušesa pri naših voditeljih, če je potreboval od njih kak $lanek, na-
SOBOTA. 9. MAJA 1964 Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani‘iz albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O-perna antologija: 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Simf. glasba: 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti: 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Schubertove skladbe; 20.25 Malo grško mesto: 21.30 Pesmi in melodije; 22.00 Zgodovina Ital’’*: 22.23 Plesna glatb*.
še enkrat ob koncu poudaril, da je bila to res zlata doba našega socialističnega novinarstva, da pa danes tisk, žal, včasih uporabljamo za poneumljanje množic, zaradi česar je nam, starim novi. narjem, kar težko pri srcu,« je zaključil svoje spomine na začetke slovenskega partizanskega novinarstva prvi predsednik slovenskih novinarjev, pisatelj in dramatik Ivan Potrč.
RAZSTAVA OB JUBILEJU
Spričo ;ako pomembnega praznika, kot je dvajsetletnica sloven. skega novinarskega-društva, je tu. di Muzej revolucije v Ljubljani začel pripravljati razstavo ob tein pomembnem zgodovinskem jubileju. Tako namerava Muzej revolucije v Ljubljani odpreti 15. maja razstavo partizanskega tiska, ki jo bodo priredili na stalili razstavi v muzeju samem. Ra* stava bo spremljala naš tisk kronološko, uo posameznih obdobjih. Najprej bo predstavljen skromnejši izbor predvojnega naprednega tiska, ker ima muzej pa4 tega gradiva zelo malo. Preostali del razstave bo posvečen medvojnemu partizanskemu tisku .n razsta,va se bo zaključila z osvoboditvijo, oziroma s prvimi natisnjenimi Poročevalci in Pravicami v osvobojeni Ljubljani. Vs« gradivo bo prispeval muzej sam, kajti muzej namreč hrani prav s tega področja precej materiala. Ob tej priložnosti namerava muzej pripraviti za ogled tudi rekonstrukcije različnih partizan, skih tehnik, ki so v gozdu za Cekinovim gradom, kjer trna mu. zej svoje prostore.
//. program
Koper
6.15 Jutrania glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah: 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke;
14.30	Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske; 15.30 Mali koncert; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Album klasikov; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Neil Sedaka:
19.30	Prenos RL; 22.15 Ples.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Algae Maier v «Občinski»
V Občinski galeriji ima Algae Maierova razstavo olj in risb, ka. terih prodajni izkupiček je v celoti namenila v prid občinskim siromakom in pomoči potrebnim meščanom. Slikarka je namreč hčerka inženirja arhitekta Gei. ringerja, ki je zgradil progo o-penskega tramvaja, sebi pa znani grad nad njo, V mladosti se >e Algae učila risanja pri Bariso-nu, pozneje pa slikanja pri enako znamenitem Pariniju,
Pri vhodu razstavi jene risbe ritnskih beračev in mnogi primeri slikovito razgibanih dreves ter južnih rastlin s Kanarskih otokov sicer niso tehnično zahtevne, toda iz njih pronica oster smisel za točnost in lepoto oblike. Vse to pa bi lahko dovedlo Maierova do izdatnejše grafične v išine, a ko je ne bi strastneje privlačevala barvna občutja, ki jih v njej sproSča Široki razgled v prosto naravo in v človeiki obraz. Zalo se tu pred nami vrste pokrajine, morja, podobe naselij in doprsnih. stik mladenk, žena, mož ;n starcev, v katerih slikarka preizkuša snoje znanje v večinoma dobro uspelih tonskih sestavah barv.
Z redkimi izjemami se torej njene slike dobro predstavljajo. Na znatni umetniški ravni pa st nji zlasti pet olj ob oknu. V vseh so ponazoreni gozdnati razgledi ob različnih letnih časih na platane, borotice m drugo drevje. Tem se pridružujejo še tri manjša olja z enako tematiko d katerih je zgoščeno skoro več slikarskih odlik kot pri prvih. Razmeščanje vejevja dreves je ravno ono, v čemer se sprošča slu karkina domišljija, ki jo mora brzdati o snojih portretih. A tudi v teh Maierova v splošnem zadovoljuje, Posebno govoreče naslikani sta podobi mladeniča « klobukom in moža z brčicami. Dva akta pa, bi dejali, da nas ne, navdušujeta tako, kot poleg viseči sliki hiš starega dela Save-ma.	MILKO BAMBIČ
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Tonina TorrieUi; 9.15 Ritmi- 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček: 15.15 Najnovelše plošče: 15.35 Koncert; 16.15 Rapsodija: 17,05 in 17.40 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanie loterije; 18.00 Italija-Anglija (II. polčas); 18.45 Vaši izbranci; 19.50 Lahka glasba; 20.35 Filmske novosti; 20.55 Rossini:	«Vilhelm
Tell«.
III. program
18.30 Angleška kultura; 18.45 Liebermannove skladbe; 19.00 Prejeli smo; 19.30 Vsakovečerni koncert: 20.30 Revijski program; 20.40 Gluckova suita; 21.20 Angleški pesn1'ri: 2130 Koncert.
Slovenijo
8.05 yedre melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Matic in Alen-
ka v diskoteki; 9.49 Caterina Valente; 10.15 Domače viže; 10.35 Črnske duhovne pesmi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Za prijetno opoldne; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Zbor in orkester «Zarja»; 16.00 Vsak dan; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi jug. narodov; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Tenorist Richard Tauber; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majski preludij; 20.20 Misailovič: »Sanje v izsanjanem mestecu«.; 21.00 Ples; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Ital. televizijo
8.30 Sola; 16.30 Prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce: 19.45 Na meji resničnosti; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik: 21.00 Milanske popevke; 22.10 Hiša v Italiji; 23.15 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Upor v traktu 12; 22.10 Registriran športni dogodek.
Jug. televizija
18.00	Poročila; 18.05 Mladinska igra «Vrnitev«; 19.00 TV Obzornik; 19.20 Potopisna reportaža; 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik; 20.45 »Nekoč v mestu kdo ve katerem«; 21.45 «Mozaik» — zgodba; 22.35 Poročila.
Vreme	včeraj: najvišja lenuperatu-
ra 22,	najmžja 15, ob 19. uri 19;
zračni	ttaiic 1018.6 stanoviiten. vla-
ge 43	od:st., veter severozanodnik
4 km.	nebo 3 desetine poohlsfteiio.
morje	skoraj mirno, temperatura
morja	17.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 9. maja
Gregor
Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.41. Luna vzide ob 3.46 in zatone ob 16.17
Jutri, NEDELJA, 10. maja
Izidor
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM VOLITVE V PRVI DEŽELNI SVET
Za KPI in PSI sta sinoči zaključila volilno kampanjo Amendola in Tollov
Hujskanje proti Slovencem na zaključnih zborovanjih obeh desničarskih strank - Zaključna zborovanja PSIUP in LSS
Opolnod se je zaključila volilna kampanja, ki je dosegla višek zve čer, saj so imele takrat vse stranke zaključna zborovanja.
Medtem pa so skoraj na vseh voliščih dokončali pripravljalna dela. Danes ob 16. uri bodo na voliščih umestili predsednike, tajnike in skrutinatorje. Ponoči so na županstvu pripravili vse zavoje z raznim materialom, ki je potreben za volitve. V porotni dvorani sodišča pa je kasacijski svetnik Ge-ri orisal predsednikom in tajnikom volišč glavne volilne norme.
Volitve se pričnejo jutri ob 6. uri in se končajo v ponedeljek ob 14. uri; pričakuje se, da bodo prvi rezutlati znani že v ponedeljek pozno zvečer. Skupno je v vsej deželi 888.244 volivcev od 1.204.298 prebivalcev. V tržaškem okrožju jih je 233.284, v goriškem 100.788, v videmskem 296.255, v tol-meškem 79.864 in v pordenonskem 171.071. Volišč pa je skupno 1.621.
Za KPI je zaključil snoči volilno kampanjo član vodstva Amendola, ki je skupaj s tajnikom tržaške federacije Semom in z dolinskim županom Lovriho imel svoj govor na Trgu Perugino. Po uvodnih besedah Seme je spregovoril Lovri-ha v slovenščini in poudaril, da bodo z ustanovitvijo dežele sedaj Slovenci v Italiji pod skupno streho in se bodo lahko njih vprašanja reševala v krajevnem okviru. To je tudi bistveno vprašanje za Slovence ob ustanovitvi dežele.
Poslanec Amendola je v svojem govoru obravnaval sedanjo gospodarsko krizo in njene vzroke, zavrnil alternativo med sedanjo vlado ali ostro preokrenitvijo na desno in poudaril, da se mora zopet vzpo. staviti enotnost med socialisti in lovnih ljudstvom, kar naj bi bil komunisti in s tem med vsem de-najtrdnejši jez proti nazadnjaštvu in fašizmu. Na koncu je poudaril borbo za mir in za mirno sožitje ter vzkliknil italijansko - slovenskemu bratstvu.
V	začetku je Amendola dejal, da sedaj Vsi voditelji strank poudarjajo resni gospodarski položaj, da pa ni nihče povedal vzrokov zanj. Se za zadnjih volitev lani so demokristjanski govorniki na široko govorili o gospodarskem čudežu, čeprav se je že takrat krhalo; sedaj pa zahtevajo od volivcev, in prebivalstva sploh, žrtev, da se premostijo hude težave. Komunisti pa so že ob lanskih volitvah pokazali na resnično lice «čudeža» ter jasno povedali, kdo je plačal zanj in kdo je imel od njega koristi. Sedaj pa demokristjani in njihovi zavezniki pravijo, da so zgrešili svojo oceno položaja. Toda kdor greši, mora za to t'udi plačati in dolžnost tistih, ki so zakrivili napake, je da odstopijo, ne pa da še dalje varajo ljudstvo.
V	zadnjih dveh letih so se zvišali življenjski stroški za 20 odstotkov in se je zato poslabšala življenjska raven delovnih ljudi. Da pojdejo stvari po tej poti, je že bilo razvidno pred dvema letoma. In že takrat bi morali sprejeti
Žalna seja odbora p. d. Barkovlje
DANES POGREB LUČA ŽNIDERŠIČA
'™; h ~ | >j,T
Sinoči oib 21. uri se je na svojem sedežu sestal širši odbor prosvetnega društva Barkovlje na izredni žalni seji za pokojnim pred. sednikom Lučom Žnideršičem. Se. je so se udeležili v velikem številu tudi člani društva. Vsi so molče in s solzami v očeh poslušali besede enega izmed diruš-tvenih odbornikov, s katerimi je orisal lik in delo pokojnega Lu-ča za poživitev in napredek prosvetnega življenja v Barkovljah, lik zavednega, predanega in požrtvovalnega javnega delavca in dobrega družinskega očeta. Po žalnem govoru so vsi prisotni po. častili pokojnikov spomin z enominutnim molkom.
Nato so se člani odbora pogovorili o pripravah za pogreb, ki bo danes ob 18. uri. Krsto s truplom pokojnega Luča bodo okrog 13. ure prepeljali v Barkovlje in jo položili na mrtvaški oder na sedežu prosvetnega društva v Ul. Cerreto, kjer se bodo lahko od pokojnika poslovili BaricovJjani in vsi, ki se bodo prišli poslednjič in za vedno poslovit od njega. Ob krsti bodo od 15. ure do začetka pogrebnih svečanosti imeli častno stražo člani bark ovij an-skega prosvetnega društva, pripadniki Mladinske iniciative, člani orkestra «Miramar», predstavniki Prosvetne zveze in SKGZ ter pokojnikovi delovni tovariši. Iz prosvetnega društva bo žalni sprevod krenil v barkovljanstko cerkev, od tam pa na domače pokopališče, kjer bodo nesrečnega Luča položili v domačo zemljo.
razne ukrepe, da bi se položaj ne poslabšal, pa so raje vse prikrili. Zato sta dve leti izgubljeni in smo pred inflacijo ter gospodarskim zastojem hkrati.
Govornik je nato omenil veliko notranje preseljevanje v državi, saj se je preselilo z Juga na Sever okrog 2 milijona ljudi, kar je ustvarilo težke probleme za in ogromne izdatke njihovo namestitev in uvrstitev v proizvodnjo. Sedaj pa krčijo investicije in povzročajo brezposelnost, toda brezposelni se ne bodo vrnili v svoje rojstne kraje. Za rešitev krize zahtevajo komunisti nadzorstvo nad cenami in nad uvozom, borbo protj monopolom in takojšnji začetek gospodarskega načrtovanja. Amendola je polemiziral s teorijo tako imenovanih dveh rokov, to je, da je treba najprej normalizirati gospodarski položaj in šele nato začeti z načrtovanjem. To stališče pa prikriva poskuse, da bi se vse zavleklo, saj je že sedaj demokristjan Sullo zahteval, naj se odloži začetek načrtovanja na leto 1966.
Ko je govoril o Nennijevi alternativi v zvezi z vlado levega centra, je Amendola dejal, da je trditev, da ni med sedanjo vlado in polzenjem v desničarsko diktaturo nobene druge izbire, popolnoma neutemeljena. Seveda ni moč zanikati fašistične in desničarske nevarnosti, toda tu so sile s KPI na čelu, ki ne bodo nikoli dopustile desničarskih pustolovščin. Kdor pa ne vidi druge izbire kot sedanjo vlado, pelje dejansko vodo na mlin demokristjanom in se popolnoma prepušča njihovemu izsiljevanju. Amendola je tudi poudaril važnost borbe za mir, saj je le v miru možno napredovanje v socializem.
Zborovanje je zaključil rajnik Šema, ki je pozval volivce, naj oddajo svoj glas KPI.
Zla socialiste je imel včeraj zaključni predvolilni govor na Trgu sv, Antona senator Giusto Tolloy. Qovornik je predvsem opisal splošni politični položaj v Italiji in je poudaril, da je možna in lahko uspešna le politika levega centra. Navedel je nato dosedanje delo in uspehe vlade levega centra tako glede notranje kot zunanje politike. Dejal je, da socialisti niso z vsem zadovoljni in da zahtevajo nove ukrepe za izboljšanje razmer, za uresničitev načel ustave m utrditev politike miru med narodi. Polemiziral je s KPI, češ da so njeni očitki proti PSI neutemeljeni. Nato je na kratko opisjl sedanje .AP.spodargko’ stanje v Italiji ter zavrnil očitke, zakaj je prav v takem položaju vodstvo PSI sprejelo odgovornost v vladi. Pri tem je kot opozorilo omenil primer zadnjih političnih dogodkov v Braziliji in razmere v Španiji ter na Portugalskem.
Qb zaključku svojega govora je navedel važne probleme Trsta in dežele ter poudaril, da je sedaj od volivcev odvisno, kako se bodo ti problemi reševali. Zato je pozval volivce, naj glasujejo za socialiste.
ZA PSIUP je na Šentjakobskem trgu zaključil kampanjo Lucio Li-bertini, ki se je dotaknil zadnjih polemik v zvezi s socialistično napovedjo o prerešetavanju dela vladne koalicije v juniju. Libertini je pripisal to potezo PSI pritisku, ki jo izvaja nanjo PSIUP, ter dejal da si desničarji v PSI s tem pripravljajo pot za umik. Govornik je izrazil upanje, da bodo tudi deželne volitve pripomogle k likvidaciji vlade, da se odpre pot bolj levi vladi.
Usta slovenske skupnosti je imela včeraj dopoldne zborovanje na Ponterošu ter na trgih Goldoni, Oberdan, Perugino in Liberta. Leteča zborovanja so bila v Skednju, na Kolonkovcu, v Rocolu in pri Sv. Ivanu. Tudi popoldne je bila vrsta letečih zborovanj na Krasu, v Bregu in v miljski občini. Govorniki so poudarjali dolžnost o-srednjih državnih oblasti, da izdajo zakon o zaščiti slovenske manjšine. V ta namen je svet SSL poslal pred dnevi ministrskemu predsedniku Mora brzojavno pismo, v katerem je utemeljil nujnost tega zakona. IBS je vse zadnje shode zaključila s slovensko himno.
PSDI je zaključila volilno kampanjo z govori Cesara na Trgu Goldoni, poslanca Averardija pri Sv. Soboti In dragih. Socialdemokratski govorniki so poudarili, da so proti vladi levega centra hkrati liberalci to komunisti, kar je po njihovem mnenju zelo značilno. Dejali so tudi, da bo mogoče le z njihovo pomočjo usmeriti državo, deželo to Trst na pot gospodarskega to socialnega napredka.
Za republikance je sinoči zaklju-
čil volilno kampanjo znani vsedržavni predstavnik stranke Ugo La Malfa, ki je imel volilno zborovanje na trgu pri Sv. Jakobu. Govoril je o pomenu stranke, ki sicer ni številna, ki pa je glede raznih vprašanj odločilno posegla v italijansko javno življenje. Osrednji del svojega govora je posvetil gospodarskim vprašanjem in zlasti gospodarskemu programiranju, brez katerega ni mogoča trajna rešitev sedanjih težav.
Na Trgu sv. Antona je za liberalce zaključil volilno kampanjo poslanec — «komandant)) Durand de la Penne, ki je ves zasopljen zlival svoj žolč zlasti proti Slovencem in dejal, da bodo s pomočjo dežele nadaljevali svoje »prodiranje in pronicanje«. Tako strupen ni bil niti tajnik MSI Michelini, ki je govoril ob 22. uri na Trgu Goldoni in se seveda zaganjal proti Slovencem z znanim oguljenim besediščem.
Poziv krvodajalcem
Združenje krvodajalcev v Trstu poziva osebe krvne skupine «0 Rh» negativen, naj dajo svojo kri centru za transfuzijo v Ul. Pieta 2/3, ker jo nujno potrebujejo za operacijo nekaterih bolnikov.
Poskus fašističnega izzivanja
Po sinočnjem zborovanju misov-cev na Goldonijevem trgu je skupina organiziranih fašističnih pre. napetežev skušala prirediti povorko ' po osrednjih mestnih ulicah. Me-d kričanjem fašističnih gesel (slišali so se tudi vzkliki »duce! duce!») so se razgrajači napotili po Ul. Carducci proti križišču «Portici di Ghiozza«. Pri «Pon,te della fabbra« so jih policisti in karabinjerji skušali ustaviti, toda brez uspeha. Takoj nato so posegli vmes policisti na džipih, katerim pa sploh ni bilo treba stopiti z vozil. Med žvižganjem in bučnim kričanjem stotine pobali-nov so se ljudje razšli in tako se je fašistično izzivanje končalo v bistvu na zelo klavrn način.
Na delu v tovarni Sille v industrijskem pristanišču se je sinoči ponesrečila 20-letna Silvana Romano iz Ul. Sv. Frančiška 34. Čistila je stroj, pri katerem je zaposlena, pa se je močno udarila v glavo,' zaradi česar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na neurokirurgični oddelek. Zdraviti se bo morala 10 dni.
Glasbena Matica v Trstu
Danes 9. maja bo v Avditoriju
koncert solistov
GLASBENE ŠOLE IZ DUBROVNIKA
Pričetek ob 21. uri
Program obsega skladbe Haend-la, Mozarta, Kunca, Rodeja, Lhotke-Kalinskega, Graefeja, Go. darda, Brahmsa, Tajčeviča, Vi-valdija-Respighija, Paganinija, Bacha in delFAbaca.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Na sporedu so: recitacije, prizori, petje in narodni plesi. Ljubitelji mladine vljudno vabljeni. — Sindikat slovenske šole r Trstu.
Gledališča
VERDI
Današnji simfonični koncert bo posvečen Rihardu Straussu ob 100-let-nici njegovega rojstva. Dirigiral bo Herbert Albert, rog-solo Domenico Ceocarossi. Na programu so skladbe: «Don Giovanni — simfonična pesnitev op. 20; koncert št. 1 za rog in orkester op. 11 (novo za Trst); Smrt in pretvorba — simfonična pesnitev op. 24; «Till Eulenspiegeh) — simfonična pesnitev op. 28.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Ljudska prosveta
Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo pevska vaja v ponedeljek v Ul. R. Manna 29 (na sedežu Glasbene Matice) namesto v Gregorčičevi dvorani v Ul Geppa 9.
Danes 9. t. m. ob 20. uri v Kranju;
v nedeljo, 10. t. m. ob 20. uri v Postojni
Dario Fo:
Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
ŠOLSKE PRIREDITVE
Osnovne šole v Trstu prirede v nedeljo 17. maja ob 16. uri v dvora. ni Avditorija skupno šolsko priredi- 1SI- namen daruje Marija Brus 500 tev.	lir. V počastitev spomina pok. Lu-
Razna obvestila
SPDT priredi v ponedeljek 11. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr, Rafko Dolhar o skandinavskih deželah.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir* sporoča vsem svojim članom, da organizira Filat. klub Ljubljana s sodelovanjem FZS dne 17. t.m. v prostorih hotela «Lev» v Ljubljani: I republiško filatelistično srečanje s pričetkom ob 9. uri. Organizatorja vabita vse člane našega kluba na srečanje s sledečim p-rogramom: Sprejem udeležencev, pozdravni govor, zamenjava znamk med čiani z razgovori in ob zaključku nagradno žrebanje.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina nepozabnega Luča Žnideršiča daruje Friderik Žnidaršič 2000 lir za Dijaško Matico. V
...................................................mirnimi
0BRA1 NARAŠČANJA TURISTIČNIH DEJAVNOSTI
V apriln 831.216 mejnih prehodov s potnimi listi in propustnicami
S potnimi listi je prešla tržaške bloke 211.001 oseba, z obmejnimi propustnicami pa 620.21S oseb
Promet skozi tržaške obmejne prehode je v aprilu zabeležil ponoven rekord tako glede prehodov s potnimi listi kot s propustnicami. K temu so prispevale u-godne vremenske razmere, istočasno pa tudi naraščanje turističnih dejavnosti.
S potnimi listi je letošnjega aprila prešlo mejo 211.001 potnik, lani pa 173.209 potnikov. Od tega odpade na italijanske državljane 115 tisoč 983 prehodov (lani 76.459), na tuje pa 95.018 prehodov (lani 96.750). Zanimivo je rahlo znižanje prehodov tujih državljanov, kar gre predvsem na račun nižjega dotoka avstrijskih turistov, medtem ko se je število prehodov jugoslovanskih državljanov znatno zvišalo.
Pri mednarodnem potniškem prometu so bili namreč jugoslovanski državljani krepko na prvem mestu s 47.600 prehodi, slede Nemci s 7.600 prehodi, Avstrijci s 6.100, Grki s 4.000, Francozi s 3.900, Angleži s 3.900 prehodi in drugi.
Prav tako se je znatno zvišalo število prehodov s propustnicami, saj je z dokumenti, izdanimi na osnovi videmskega sporazuma, prešlo aprila mejo 620.215 oseb, medtem ko je lani v istem mesecu prešlo mejo le 555.953 oseb. Prebivalci italijanskega področja so prešli s propustnicami mejo 349.754-krat (lani 297.192-krat); prebivalci jugoslovanskega področja pa 270.461-krat (lani 258.761-krat).
Med obmejnimi bloki je po številu prehodov na prvem mestu — kot vedno — blok Škofije s 322 tisoč 300 prehodi. Sledi mednarodni blok pri Fernetičih (160,200) in na Pesku (41.300) ter ostali lokalni bloki: Lipica (25.900), Re-pentabor (15.300), Sv. Jernej (12 tisoč 200), Prečniik (10.500), Ce-reji (6.400), Sv. Barbara 5.800) in Campore (5.200).
8. kongres kinematografske in televizijske reklame
Ob navzočnosti mestnih oblasti im kakih 100 udeležencev se je včeraj na trgovinski zbornici pričel osmi kongres kinematografske in televizijske reklame, ki ga je na pobudo ANICA, FIP in UPA priredila ustanova tržaškega velesejma. Ob otvoritvi kongresa so na kratko spregovorili predsednik velesejma Suttora, župan dr. Franzi!, predstavniki italijanske zveze za reklamo in UPA ter predsed-
IIIUIIMIIIIIIIIIIimilllllllllimilllllllinlllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIItlllllltllllllllllllllllllltllllllHIIIIIIlMIIIIIIIII
DANES OTVORITEV SEJMA < ALPE ADRIA >
Odhod tržaške delegacije na otvoritev v Ljubljano
Vodita jo dr. Maurel in dr. Vatta - 29 podjetij iz Trsta - V Kopru sestanek gospodarstvenikov iz Ljubljane, Zagreba, Kopra, Pulja in Trsta
Danes ob 11. uri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani svečano otvorill tretji mednarodni sejem blagovne Izmenjave »Alpe— Adria«. Sejem bo odprt do 17. maja.
Na sejmu Alpe Adria sodelujejo podjetja s področja dežele Furlanije—Julijske krajine, iz južnega dela Avstrije to lz Slovenije. Sejem je posvečen predvsem Izmenjavi predmetov široke potrošnje to Je v njegovem okvira predvidena Izmenjava med Italijanskim to jugoslovanskim obmejnim področjem v višini dveh milijard lir.
Na sejmu bo letos sodelovalo 29 tvrdk lz Trsta, številne pa bodo tudi iz gor iške to videmske pokraji-
ne. Tržaško del3gacijo na otvoritvi sejma bosta vodila šef urada trgovinske zbornice za zunanjo trgovino Maurel in član vodstvenega odbora zbornice dr. Vatta.
V Kopru so se včeraj sestali zastopniki gospodarskih zbornic iz Ljubljane, Zagreba, Kopra to Pulja z delegacijo pokrajinske trgovinske zbornice in zbornice za Jugoslovan-sko-italijansko sodelovanje iz Trsta. V razgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozračju, so proučili nekatera vprašanja trgovinsko izmenjave mea Jugoslavijo in Italijo s posebnim pogledom na praktično izvajanje nekaterih novin regionalnih sporazumov med obmejnima področjema.
mik centra za gospodarski razvoj tam, Padoa,
Glavno poročilo je imel odvetnik Eited Monaco, predsednik A-NICA, ki je govoril o temi »kinematografska industrija na področju reklame«. Pri tem je pripomnil, da se po dolgi krizi italijanske kinematografije zaradi konkurence televizije in zaradi krepitve motorizacije sedaj kažejo prvi znaki izboljšanja. Dejal je tudi, da kažejo podatki važnost proizvodnje kinematografskih in televizijskih reklamnih filmov ter je na koncu izrazil željo, da bi dobili proizvajalci reklamnih filmov čimveč podpore, da bi laže reševali svoja gospodarska vprašanja.
Kongres se je nadaljeval popoldne. Dr. Carlo Massa Galianti je govoril o mednarodnih etičnih normah, ki veljajo za kinematografsko in televizijsko reklamo. Gianni Baroncelli pa je govoril o tehničnih plateh filmske reklame.
Pri izstopu iz fiiobusa jo je podrl avto
Ko je sinoči 37-letna Filomena Codogno iz Ul. Pondares 5 na Trgu Stare mitnice stopila iz fiiobusa
št. 20, jo je z avtom podrla 34-letna Anna Clarich iz Istrske ulice št. 64, ki je bila namenjena na Trg Garibaldi. Filomena se je pri padcu pobila in ranila po levi nogi in v dimlje. Z rešilnim avtom So jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala dva tedna.
V nedeljo, 24. t.m. priredi SPDT Izlet na Učko. Prijave v dnevnih lirah v Ul. Geppa 9.
KINO ŠKEDENJ
predvaja danes 9. t. m. ob 16. uri prekrasen barvni film:
IL PICCOLO C0L0NNELL0
(Mali polkovnik)
Igra JOSELITO
ča Žnideršiča daruje Zorka Danieli 500 lir za Športno združenje Bor.
NaziOnale 14.00 17.45 21.30 »Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Tajrlor, Richard Burton.
Arcobaleno 16.00 »Gli animali« Dokumentarni film.
Ercelsior 15.30 «Quella nostra esta-te» Technicolor. Henry Fonda, Mau-reen 0’Hara.
Fenice 15.30 «Ohi giace nella mia bara« Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Le 5 mogli dello sc apolon Technicolor. Dean Martin in 5 krasnih žensk.
Supercinema 16.00 »Omikron« Znanstveno fantastični film.
Alabarda 15.30 »Far West» Color-scope. Troy Donaihue.
Filodrammatico 16.00 «1 diavoli di Spartivento« Colorscope. Saiila Ga-bel.
Aurora 16.30 »Uma doiheniica a New York».
Cristano 16.30 «Intrigo a Stoccolma« Technicolor. Paul Nevvmann.
Capifol 16.00 »Amore im 4 dimensio-ni» Silva Koscina. Prepovedano mladini, v -• ’ •
Garibaldi 16.00 »Colazione da Tifa-ny» Teohmčolor. Audrey Hepburn. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 «Jeff Gordan il diabo. lico debecbive« Eddie Constantine.
Impero 16.30 «lj disprezzo« Prepovedano mladiinii
Moderno 15.30 »Internationad hotel« Technicolor. Elizabeth Tayior, Richard Burton.
Astra 16.30 21.45 »Irma la dolce* — Prepovedano mladini.
Astoria 17.00 «11 promontorio della paura« Gregory Pečk. Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 15.30 »La pantera ro. sa» Technicolor. David Niven, Ca-pucine.
Abbazia 16.00 »Hud il selvaggio« — Paul Newman, Patricia Neai.
Ideale 16.00 «Ohe fine ha fatto Ba-by Jane« Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «Quel certo non so ohe« Technicolor. Doris Day, James Garner.
Skedenj 16.00 «11 plccolo colonello« Technicolor. JoseMto.
VČERAJ DVE SMRTNI PROMETNI NESREČI NA TRŽAŠKIH CESTAH
Edu nriei in Mie rameni pri žauiiab Mig smrtni nouozii no u in. m
Pri trčenju avta v drevo med Žavljami in Škofijami je izgubil življenje 27-letni študent Sergio Tolmar, njegova mati pa je v smrtni nevarnosti
Nekaj pred 14.30 je prišlo med Žaivljami in Škofijami, blizu cestnega kamina km 8,950 do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 27-letni študent Sergio Tolmar i>z Uil. Timeus 1. Pri nesreči so se poškodovali tudi njegova mati, brat in sestra.
Ob tisti uri se je Sergio Tolmar peljal proti Škofijam z avtom fiat 600 TS 4188(2. V vozilu so bili tudi njegova mati 55-letna Maria Mansetti vd. Tolmar, njegov 21-letni brat Fabio Tolmar, električar po pokilicu, in sestra Luisa Tolmar, stara 19 let, dijakinja.
Iz neznanih razlogov je Sergio Tolmar na blagem ovinku izgubil oblast nad vozilom ter zavozil popolnoma na levo. Avto je zdrknil s ceste ter se zaletel s precejšnjo brzino v drevo. Vsi štirje potniki so se precej hudo poškodovali, a najteže prav Sergio.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli karabinjerji s postaje na I-strsfci cesti in rešilni avto RK. Ranjence so prepeljali v bolnišnico, kjer so Sergia Tolmarja sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hude rane na čelu, zloma na zatilniku ter raznih drugih poškodb po prsih. Nesrečni mladenič je izdihnil dobri dve uri pozneje.
Njegova mati Maria je tudi v življenjski nevarnosti, ker se je hudo pobila po čelu, po levem očesu, po trebuhu (možne so tudi notranje poškodbe) ter si verjetno zlomila levo ramo. Sprejeli so jo na 2. kirurški oddelek s pridržano prognozo.
B'abia Tolmarja so sprejeli tudi na 2. kirurški oddelek, toda mladenič je imel precej sreče, ker se bo moral zdraviti le 15 dnd. Pti trčenju se je pobil le po 1 čelu in se ranil po ustnicah, Pri
pregledu so mu zdravniki ugotovili tudi močan živčni šok.
Luisa Tolmar se bo morala zdra. viti okoli 2Q dni zaradi globoke rane na bradi, pretresa možganov, delne izgube spomina, raznih zlomov na zobovju ter hude podplutbe po desnem stegnu.
Nekoliko pozneje, ko so ranjence že odpeljali v bolnišnico, je prišlo na istem mestu do ponovne nezgode, čeprav to pot precej lažje. Ko je tovornik z žerjavom dvigal na cesto ponesrečeno vozilo, je privozil od zadaj avto fiat 600, ki ga je upravljal 26-letni Antonio Rosa iz Ul. Loren-zetti 54, kii je bil namenjen v mesto. Šofer je nekoliko zavrl svoje vozilo, kar pa ni opazil 68-letni Antonio Viviani iz Ul. del Rivo 9, ki se je peljal za njim z lahkim motorjem «guzzino». Vi-viani je trčil v fiat 600 ter se pobil po desni rami (možne so tudi kostne poškodbe) in po desni roki. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 20 do 50 dni.
Tudi v Ul. Rossettl se je včeraj zgodila prometna nesreča, pri kateri je zgubila življenje 67-letna Er-minija Bratina iz Ul. Mazzini št. 12. Zenska je okrog 21 ure šla čez cesto v bližini hišne št. 85, ln to na prostoru, ki je določen za pešce. Ko je bila že sredi cestišča je privozil z avtom 41-letni Giuseppe Bu-las iz Ul. S. Nicolč 20, ki je bil namenjen v središče mesta. Morda ni pravočasno zapazil ženske, ali ni dovolj zavrl, tako da je vanjo treščil in jo podrl.
Nesrečno žensko so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, a je umrla zaradi hudih poškodb že v sprejemnem oddelku
ušes, verjetno sl je prebila lobanjo in si je zlomila desno roko. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdo je kriv hude nesreče.
Padel je v luknjo na Montebellu
Sinoči so sprejeli na nevrokirurški oddelek 66-letnega Bartolo-mea Predonzana iz Miramarskega drevoreda 17, ki se bo moral zdraviti dober teden zaradi udarcev m ran po glavi, desni nogi in levi roki. Agenti policije so ga našli v luknji za konjušnico na Montebellu vsega potolčenega, a jim ni vedel povedati, kaj in kako se mu je zgodilo, ker je tudi zgubil spomin.
Včeraj-danes
Dne 7. in 8. maja 1964 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Roberto Laz-zarinii, 62-letna Maria Omann por. Glavičih, 68-letna Gahriella Marango-
AMEHIČANKE, Italoameričanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile. Pisati »Eureka« — Casella Posule 5013 — Roma.
AMERIČANE, Italoamerlcane, Austra. liane, Francesi, villeggiantl in Halla, sposerebbero rapidamente. Scrivere »Eureka« casella 5013. Roma.
ni por. Lenandon, 66-letna Romana Cvitanovich por. Ficek, 68-Iebna Ida Sačvadori vd. Leperer, 67-Iet-na Carla Hofler vd. Bernardin^ 58-letni Na-tale Crevatin, 54-letni Ferdinande Zajec, 55-letmi Angelo Montini, 32-letni Karlo Znidaršič-Sartori, 2 dni sit-ara Lucia Prenuschi, 70-letna Gio-vanna CJuoco, 58-l,etna Angela Zerbo por. Sugan, 81-letmi Francesco Be-kar, 66-letni Giovanni Palma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (4.5. — 16.5.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul S. Cilino 36, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanFAnna, Strada di Friull 63; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, Al LIoyd, Ul. Orologio 6; Sponza Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (4.5. — 16.5.)
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina AL 1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sirio 9 (Rojan).
SOŽALJA
Ob tragični smrti luča Žnideršiča izrekajo njegovi družini in prosvetnemu društvu Barkovlje svoje sožalje:
Prosvetno društvo «škamperle» • Sv. Ivan
Prosvetno društvo Skedenj
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« Sv. Jakob
Prosvetno društvo «Lipa» Bazovica
Glasbena Matica
Športno združenje «Bor»
Prosvetno društvo «S1. Škamperle« . Sv. Ivan izreka ob smrti Fer-dija Zajca, sožalje družini Švab in bratu Ludviku.
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
Ferdi Zajec
Pogreb bo danes ob 14.30 1* mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči soproga, hčerka * možem in vnukom, sestra, bratje in ostalo sorodstvo Trst, 9.V.1964.
Nesreča na delu
Šestdesetletni Giuseppe Rabar lz Drevoreda 20. septembra 98 se je včeraj okoli 17. ure ponesrečil pri nakladanju desk na tovorni vagon v novi prosti luki. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, se bo moral zdraviti zaradi poškodb na sredincu leve roke okoli 20 dni.
Z rešilnim avtom RK so včeraj ob 18,40 prepeljali v splošno bolnišnico 76-letnega Ferruccia Cap-pella iz Ul. Udine 10. Priletni moški je v bližini domače. hiše (baje zato ker je bil vinjen) izgubil ravnotežje, padel ter zadel z glavo ob motor, ki je prav tedaj privozil mimo in ki ga je upravljal 41-
_________ letni Italo Guzzon iz Marana La-
Imela je namreč veliko in globoko 1 gunare. Cappelli se bo moral zdra-rano na čelu, močno je krvavela iz; viti v bolnišnici 15 dni.
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš ljubljeni
LUČO ŽNIDERŠIČ - SARTORI
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 18. uri s sedeža prosvetnega društva Barkovlje v Ul. Cerreto na domače pokopališče.
Žalujoči žena MIRJANA, sin HERMES, hčerka NIKA, oče in ostali sorodniki Barkovlje, 9. maja 1964.
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma tragično preminil naš predsednik
LUČO ŽNIDERŠIČ - SARTORI
V prerani grob ga bomo položili danes ob 18. url na pokopališču v Barkovljah.
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE
Barkovlje, 9. maja 1964.
Kruta usoda nam je Iztrgala iz našega delovnega kolektiva nepozabnega tovariša
LUČA ŽNIDERŠIČA - SARTORIJA
Na zadnji poti ga bomo spremili danes ob 18. uri s sedeža prosvetnega društva Barkovlje v Ul. Cerreto na domače pokopališče.
Ravnateljstvo in nameščenci ZTT ter uredništvo in uprava Primorskega dnevnika
Trst, 9. maja 1964.
Tragično nas je zapustil sredi požrtvovalnega dela v korist naše slovenske skupnosti
LUČO ŽNIDERŠIČ - SARTORI
član izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Pogreb bo danes ob 18. uri s sedeža prosvetnega društva Barkovlje v Ul. Cerreto na domače pokopališče.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
Trst, Gorica, Čedad, 9. maja 1964.
Nepričakovano nas Je zapustil vzorni prosvetni delavec
LUČO ŽNIDERŠIČ
Njegovemu spominu se klanja
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Trst, Gorica, Čedad, 9. maja 1964.
Tragično je preminil naš ustanovni član In dolgoletni mladinski delavec
LUČO ŽNIDERŠIČ
Ohranili ga bomo vedno v najlepšem spominu.
MLADINSKA INICIATIVA
Trst, 9. maja 1964.
Sprejem dubrovniških gostov na tržaški železniški postaji
in še besedo o dirigentu Antu. | stralni dirigent je dirigiral v raz-nu Nanutu. Ze samo ime pove, n ih jugoslovanskih mestih in tu-da je Nanut naš primorski rojak. 1 di . inozemstvu na Dunaju, na
POVRAČILO ZA OBISK NAŠE GLASBENE MATICE V DUBROVNIKU
Glasbena šola iz Dubrovnika priredi drevi.koncert v Avditoriju
Nastopilo bo 13 najboljših gojencev s solo točkami in v dveh komornih zasedbah - Razgovor s ravnateljem šole in dirigentom Antonom Nanutom
Včeraj pozno popoldne so piispe-U v naše mesto z vlakom iz Reke gojenci srednje glasbene šole iz Dubrovnika, ki bodo danes nastopili na koncertu v Avditoriju. Gojence i spremljata dva člana projesorskega zbora, vodi pa jih ravnatelj dubrovniške glasbene šole in stalni diri-' gent dubrovniškega filharmoničnega ; orkestra Anton Nanut. Gostje iz Dubrovnika vračajo s svojim nocojšnjim nastopom nedavni obisk solistov in orkestra glasbene šole naše Glasbene Matice, ki so z velikim uspehom nastopili v Dubroornku.
Na tržaški železniški postaji so mlade godbenike iz dalmatinskega juga ti- njihove profesorje sprejeli lavna-telj glasbene sole GM dr. Gojmir ■Demšar, dirigent Oskar Kjuder,
Predsednik GM Dušan Hreščak in večje število gojencev naše glasbene | sole. Snidenje je bilo prisrčno in iskreno, kot je lahko samo med glasbeniki, ki iih druži enoten iez'k |
' Ravnatelja glasbene šole in dirigenta dubrovniškega filharmoničnega orkestra Antona Nanuta smo naprosili za kratek razgovor z name tlom, da naši javnosti vsaj v glavnih. obrisih predstavimo naše dre višnje goste in piovemo nekaj o dubrovniškem glasbenem življenju.
Dubrovniška glasbena šola, Ki je bila ustanovljena teta 1944, ko je bil Dubrovnik osvobojen, šteje skupno v nižjem in srednjem oddelku 230 gojencev, od katerih jih bomo nocoj slišali v Avditoriju 13, ki sodijo med najboljše m ki obiskujejo r£zne razrede srednje šole. Nekateri med njimi so ze pravi um.etm-J*. kot na primer violinist Kobencl m pianistka Vesna Miletič, ki so z velikim uspehom nastopili po raznih glasbenih središčih Jugoslavije in odnesli več nagrad na raznih in-štrumentalnih tekmovanjih v Zagrebu in drugod.
Na šoli poučujejo vse inštrumente in tudi petje. Najmočneje so zastopani violinisti in pianisti, v okviru reforme učnih programov na jugoslovanskih glasbenih šolah pa so začeli v zadnjem letu intenzivneje Poučevati tudi narodne oz. ljudske inštrumente kot so harmonika, ki-tara itd. kriterij šolanja je zelo strog, kar pa tudi zelo dviga kvalitetno raven sole, iz katere ie n letih izšla že cela vrsta Odličnih muzikantov, ki nastopajo K°t poklicni godbeniki v najugled-jugoslovanskih orkestrih, dva Po celo v svetovno znanem Jani-Vrovem komprnem orkestru v Zagrebu.
S°!a ima tudi svoj orkester in va seveda pevski zbor. Tako s Posameznimi gojenci kot s svojimi komornimi ansambli je dubrovniška glasbena šola gostovala *« Po raznih jugoslovanskih metih redno pa seveda nastopa v ubrovniku samem. Njen profe-orski kader je zelo visoko kvali-liciran in je pretežno domač — dubrovniški, kjer ima glasbeno ,lvydnje že zelo staro in bogato edicijo in kjer je tudi publika selo zahtevna
Goriško-beiteškI dnevnik
OPOLNOČI SE JE ZAKLJUČILA VOLILNA KAMPANJA
Slovenska kandidata Waltritsch in Predan o prizadevanjih PSI in KPI za naše pravice
Prvi je govoril v krajih na Goriškem, drugi pa v vaseh Beneške Slovenije
Po rodu je iz Kanala ob Soči. Glasbo je študiral v Ljubljani in je. postal dirigent-asistent ljubljanske filharmonije. Ustanovil je in dalj časa tudi vodil pevski zbor primorskih akademikov ((Vinko Vodopivec)) v Ljubljani, s katerim je dosegel velike uspehe ne same doma, temveč tudi v inozemstvu in posebno še na tradicionalnem tekmovanji} pevskih , zborov v A-rezzu v Italiji, kjer' je leta 1958 zavzel nič manj kot prvo mesto. Na povratku iz Arezza je zbor «Vodopivec» nastopil tudi na nepozabnem Koncertu v Trstu. Takoj nato je Nanut odšel V Dubrovnik. kjer je najprej prevzel vodstvo filharmoničnega orkestra, leto kasneje, to. je 1959 pa tudi vodstvo Glasbene šole. Kot orke-
Poljskem, na Ceškoslova kem in v Grčiji, letos v jeseni pa bo spet odpotoval na Poljsko in v CSSR in na povratku še v Romunijo ter morda tudi v Italijo.
Po vsem tem kar smo izvedeli iz razgovora z Antonom Nanutom, je očitno, da se bomo drevi sre. čali v Avditoriju z mladimi a močnimi glasbenimi osebnostmi in da nas bo tudi program, ki je sestavljen tako, da bodo izvajalci lahko pokazali res vse svoje sposobnosti in vrline, nedvomno zadovoljil. Našim dragim gostom pa želimo ob njihovem prvem obisku v Trstu, da bi se med nami dobro počutili in da bi odnesli iz našega mesta in s stika z našim življem kar najlepše vtise.
• ' -	' '	’ *' ■	j,- k.
.......................
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČ«
Šest mesecev zapora obtožencu zaradi sramotitve redarjev
Obtoženec je tudi udaril redarja, ki pa ga ni za to prijavil
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Del Conte, tožilec Baliari-ni, zapisnikar De Paoli, obramba Padovani) se je moral zagovarjali 41-letni Smundini Antonio iz Ul. Vidali 2, Ki je bil obtožen vrste prekrškov zaradi nekega prepira z mestnim redarjem Angelom Ber. nazzo, do katerega je prišlo 7. a-prila letos
Bilo je nekaj pred 19. uro orne. njenega dne, ko . je redar Berpaz-za šel po Verdijevem trgu. Ne-°draz te sila bogate dfdRMi? '^oma je opazil nekega moškega, ~J ■	- -	-	— rki je pravkar zavil v pasažo »Ter-
gesteo«. Ker se mu je zdelo, da je neznanec opletal na desno .n na levo, not da bi bil pijan, ga je zasledoval. In res se mu je zdelo, da je bil moški vinjen, posebno še, ker je slišal, da kolne,
*radici]e je tudi dubrovniški fil hurmgnični orkester, ki je bil u-st<tnovljen takoj po prvi svetovni V°lni in ki se je leta 1945 pre-riorai v Grajski orkestar. Ne-časa po vojni ga je vodil tr-z,ski slovenski rojak Klaro Mi-
sedaj pa ga že peto leto gernazza ga je ustavil (šlo .e ,.Anton Nanut. Orkester se-1 prav za Smundinija) ter ga po-stavlja okrog 40 članov, v glav-nem profesorjev glasbe in poji Pfedkl asično, klasično in moder-n° Glasbo. Redno nastopa pred-“»etn v poletni sezoni in na vseh “Ubrooniških glasbenih festivalih “•ko pod taktirko Antona Nanutu j?* tudi drugih znanih evropskih Ulrigento«.
Marko Waltritsch, ki kandidira v goriškem volilnem okrožju pod preferenčno številko 5 na listi PSI, je imel v teh dneh več sestankov in zborovanj po slovenskih vaseh na Goriškem, na katerih je govoril o novo nastajajoči deželi Furla-mja-Julijska krajina. Dejal je, da bo dežela koristna ustanova za našo manjšino, v kateri se bo moč laže boriti za naše pravice. Ustanovitev dežele je bila mogoča zaradi programskega sodelovanja PSI v osrednji vladi. Takšno sodelovanje je že in bo v še večji meri omogočilo slovenski manjšini, slovenskim občinam, slovenskim kulturnim, prosvetnim in gospodarskim organizacijam pot k dejanski enakopravnosti s sličnimi italijanskimi ustanovami v dVžavi. Po zaslugi socialističnega sodelovanja v vladi levega centra so se prenehale diskrim nacije in vlada ne gleda več na delavce s Sc.elbovega policijskega vidika. Po zaslugi socialistov so bili prvič storjeni koraki v korist slovenske manjšine. S tem v zvezi je govornik navedel pobiranje trošarine v sovodenjski občini; socialistični podtajnik v vladi je ugodno posredoval, da je bila mogoča v Stever-janu gospodarska prireditev. Prvič po vojni je predstavnik osrednje vlade, socialist Corona obljubil, da bo prihodnji mesec na seji posebne komisije sprejeta pozitivna odločitev o podelitvi finančne pomoči Slovenskemu gledališču v Trstu. Prvič je predstavnik italijanske vlade podtajnik socialist Bensi bil na prijateljskem obisku v slovenski vasi, v Sovodnjah, kjer bodo z njegovim posredovanjem čimprej ugodno rešili vprašanje gradnje in modernizacije sloven-
svoj poprejšnji vpliv na ljudi, ven- j venske manjšine v deželi v intere dar kljub temu ne mirujejo, kadar 1 su bratskega sožitja v okviru itali-
gre za nastop proti naši manjšini. To dokazuje hrup, ki so ga zagnali ob otvoritvi sedeža «Ivan Trinkon v Čedadu, in pisanje provokacijskih gesel po mestu. Navzlic temu gre razvoj svojo zgodovinsko pot in demokracija si končno začenja utrjevati pot tudi v naših krajih. To pa je osnovni pogoj za vsestranski družbeni napredek v naših krajih. Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina bi morala ta proces samo pospešiti.
S iein v zvezi je Predan izrecno poudaril, da so v resoluciji druge konference KPI v Čedadu »komunisti protestirali proti notranjim in
DVE BRZOJAVKI IZ RIMA
5,6 milijona lir prispevka za cesto Rubije-Vrh
Podminisler PSI Bensi se bo pozanimal tudi za prispevek za sole v občini
janske države kot to določa ustava, nastala v odporništvu«.
Krščanska demokracija je sinoči zaključila svojo volilno kampanjo z zborovanjem v kinodvorani Verdi. Po govorih kandidata Cocianija in Tripanija, ki sta govorila predvsem o pomenu deželnega sveta, je notranji minister Taviani uvodoma polemiziral z desničarji, ki so nasprotovali deželi zaradi domnevnega razkola, ki naj bi ga vnesla v nacionalno enotnost, kakor tudi s komunisti, proti katerim je Krščanska demokracija najodločnejša protikomunistična sila. Taviani je nadalje govoril o gospodarskih težavah ter
Sovodenjski župan je včeraj dobil dve brzojavki v zvezi s popravilom ceste Rubije Vrh. Prvo od socialističnega ministra za finance Bensija, v kateri je rečeno da je, po svojem obisku v Sovodnjah pretekli teden, kjer mu je župan prikazal zadevo o popravilu ceste Vrh
ce Bensi je včeraj nadalje sporočil sovodenjskemu županu Ceščutu, da se je pozanimal pri pristojnih ministrskih uradih, da bi čimprej podelili državni prispevek za gradnjo nove šole v Sovodnjah in za popravila in modernizacijo šolskih poslopij na Vrhu, v Gabrjah in v Hupi.
Rubije, ki jo uporabljajo pretežno Tudi te zadeve so mu so vodeni siri vojaška vozila, posredoval pri so- občinski upravitelji predočili ob pri-cialističnem podmmistru za obram j liki njegovega ooiska v Sovodnjah bo, da bi ta povečal že nakazani pri- pretekli teden, spevek 2.100.000 lir. Drugega s stra-
Pri delu v predilnici ji je postalo slabo
zunanjim desničarskim silam krščan-1 omenil znake, ki že kažejo na pre-
ske demokracije, ki se še vedno upirajo ustanovitvi dežele ter obsojajo šovinistično gonjo fašistične desnice, ki naj bi skalila vodo in zakrinkala privilegije posameznikov
magovanje sedanje krize. Zavrnil je zaskrbljenost, da se bo Gorica znašla v precepu med Vidmom in Trstom, ter izjavil, da bo ravno dežela najbolje prisluhnila našim, potre-
ter preprečila izvajanje pravic slo- tam.
.......mn.m...mirnim.miiiiiiiii........imimiiim.i.mimim..
ZANIMIVA DEBATA O GOSPODARSTVU V UGG
Poslanci strank KPI, PSI, KD in PLI o sedanji konjunkturi in njenih posledicah
Gospodarski čudež» sloni na prenizkih mezdah - Potrebna je Izvedba gospodarskega načrta levega centra v dogovorjenih rokih
ni samega socialističnega podmini-stra za obrambo Marina Guadalupi-ja, kjer U zagotavlja, da se bo pozanimal čim se vrne v Rim (Guada-
lupi je sedaj v videmski pokrajini), | Včeraj zjutraj nekaj po 8 uri je da se že nakazani prispevek vojaških nenadoma postalo slaDo pri delu v oblasti v gradbenem materialu dvtg- podgorski predilnici 52-letnt Olgi ne za nadaljnje tri milijone lir Z , Markovič, ki stanuje v šlovrencu, nad petimi milijoni, prispevkom pol | ul. Degli Orti 2. Poklicali so av-milijona od prefekture in s tem kar to Zelenega krca, ki je ženo od-bi prispevala občina bo mogoče, peljal v civilno bolnišnico, kjer so čim prispe potreben material, <le- I jj nudili prvo pomoč in ko ji je jansko obnoviti cesto, ki veže Vrh . odleglo so jo odpustili, preko Rubij s sedežem občine, i Socialistični podminister za finan-
zval. naj se vrne na Verdijev trg. Ta poziv pa je naletel na nepričakovano Smundijev odpor. Moški je vzkipel ter udaril redarja po obrazu. Pri tem je dobro ozmerjal njega in nekega dru. gega redarja, ki je prisostvoval dogodku. Nazadnje je krepko za-
kino p k o s k k -kontov k i.
predvaja danes v soboto, dne 8. t. m. z začetkom ob 19.30 uri:
OMOKMUREITIIS
BAKABBA
kHTHONV OUINN ” SILVANA MANGANfl VITT0I1I0 GASSMAN JACK PALANCt »KIHU« KENNEDV NORMAN NOOLAND VALENTINA CORTESE KATY IURAD0 RARRtAMRENS ARNOIDP fDf ERNEsfilORGNINE
BI
—i oJ-jsasTA.-«,
rcCHmcaoM - tecunikama*
belil vse psovke z grožnjo: »Pobil vas bom. podleži!«
Takoj po tem izbruhu jeze je je Smundini pomiril. Prosil je redarja, naj mu oprostita ker sploh ni vedel, naj dela. Moža postave pa sta medtem že poklicala a-gente javne varnosti ki so Smundinija prepeljali v splošno bolnišnico ,kjer ga je pregledal zdravnik. Diagnoza glede pijanosti pa ni bila povsem gotova. Zdravnik je namreč ugotovil, da Smundini ni bil sicer popolnoma priseben ter da je rahlo zavdajal po alkoholu, toda njegovo statično ravnotežje je bilo razmeroma dobro.
Vse to ni seveda rešilo Smundinija pred prijavo sodnijskim ob. lastem. Javni tožilec ga je obtožil pijanosti, preklinjanja, upora pro ti javnemu funkcionarju, telesnih poškodb v škpdo redarja Bernaz-ze (udaril ga je bil v oko, zaradi česar se je moral ta zdraviti nekaj dni) ter sramotitve dveh redarjev
Na obravnavi pred kazenskim sodiščem je redar Bernazza ponov. no opisal dogodek Pripomnil pa je, da se mu je zdelo, da ni bil Smundini popolnom,. priseben, toda ne morda zarad, vinjenosti, temveč zaradi nenadnega živčnega napada. Čudno se mu je namreč zdelo, da ga je obtoženec nenadoma napadel in takoj nato prosil za odpuščanje Smundini sam pa je izjavil, da večkrat preživlja podobni: krize ter da je tudi neki njegov sorodnik prebil nekaj časa v umobolnici pri Sv. Ivanu
Javni tožilec Je zahteval, naj sodniki spoznajo Smundinija za krivega ter naj ga obsodijo na 6 mesecev zapora ter na 16.000 ur denarne kazni	s
SndiSče ga je spoznatb za krivega ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora ter 5.000 lir denarne kazni. Med drugim ga je oprostilo obtožbe pijanosti zaradi pomanjkanja dokazov Obsodilo pa ga je v pogledu druge tretje in pete obtožbe Zadnji dve obtožbi je sicer rptriciralo pod enotno obtožbo zasramovanja z obtežil-nimi okoliščinami. Končno je sklenilo, da ustavi kazenski postopek v zvezi s telesnimi poškodbami, ker »e prizadeti ni pritožil.
V četrtek zvečer z začetkom ob viru načrtovanja. Tu gre predvsem 21. uri je akademski krožek CUG za kmetijstvo, deželno decentrali-graonje in muucinižav.je siuvtn-, pl0rici organiziral v ni?!i d m- zacijo itd. Do gospodarskega čude-skih šol v sovodenjski občini. Po Lan. UGG zanim;v0 debato o se-J ža je prišlo zaradi prenizkih mezd, zaslugi socialističnega podtajnika	d	-.	gospodarskj konjunkturi in ki so v Italiji najnižje na področju
Guadalupija je obrambno ministr-1 q	•	nih posledicah. Kot poreče- SET. Do primanjkljaja	v plačilni
stvo nakazalo sredstva za popra-	Valce	je poVab:l par amentarce šti-1 bilanci je prišlo zaradi	povečane-
rih	strank, ki so zaposleni z vo-! ga uvoza živil, kar je	posledica
hi In o kampanjo pri deželnih v9- j knze y kmetijstvo. V debati s Pi-1itvah	I stehijem pa.je Uuidi dejal, da --e
vilo razritih vaških cest, konkretneje za cesto Vrh-Rubije. Zaradi pomoči socialističnega ministra za javna dela Pieraccinija bo moč asfaltirati ceste na Vrhu, v Hupi
VERDI. 17.15: »Gioml caldi a Palm spring«, Y. Donahue in C Ste-vens; cinemascope v barvah. CORSO. 17.15: «11 tulipano nero«, A. Delon, V. Lisi, D. Adams. Cinemascope v barvah; italijanski film
VITTORIA. 17.30: «Le motorizzate«, W. Chiari, R Vianello in Toth. Cmobeli italijanski cinemascope. Zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 16.30: «La piu allegra avventura«, T. Randall in B. Ives. Ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od-
ter s tem v zvezi dobil soglasje	________
ne samo predstavnika KPI ampak Prta v Gorici lekarna CRISTOFO-
in na Peči kakor tudi v doberdob- >	poslanec .e	,	| gadna
ski občini. Govornik je poudaril, |	tr*t. Kot zadnji jei govoril predstav-
nik KD posl. Pistelli, ki je precej
da so konkretni uspehi večjega no-' 0rtu *lan vodstva stranke, tret-da so konkretni uspem večjega po.,	poslanec KPI Guidi, podmena kot izključno deklaracijski'	* 0“ £	i____L.ft. v par-
mena koi izkijuciiu ueMaiaujsiu 1 •»*	*	,	,	. ••
nastopi. «Slovenci, ki sodelujemo predsednik so ne om.s e
lamentu in kot zadnji je govoril
tudi PSI, ki je poudaril, da je treba izvesti politiko levega centra v rokih, ki so bili sporazumno določeni.
Pred zaključkom sta posegla v debato še odv. Vo li iz Trsta in inž. Fornasir iz Gorice, ki sta iznesla svoje stališče v zvezi s pro-gmmacijo. Udeležba občinstva je b*1a precejšnja in vsi so z zanimanjem sledili debati, ki se je sicer nanašala na gospodarstvo v državnem merilu, ki pa je nadvse
realistični in napredno prikazal , važna tudi za našo deželo zlasti
cor.anip erain nipunvp V7rnkf* ' V SPdanii ZaČ6t
LETTI na Travniku št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-viJjo dnevno temperaturo 24,3 stopinje ob 13.50 in najnpjo 10,5 stopinje ob 3.10 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 45 odst.
ŠIRITE
DNEVNIK
v socialistični stranki, imamo na naši strani močno politično nrga- 78
s tedn,ka^,
če' bo PSt prejela dbVcrtj glasov,' Posl. Lezzi je poudaril, da so da bo postala odločilnega pomena sedanje težave posledica desetlct-tudi za levi center v naših kra- ne politike centra, ki je bila ne-jih.»	.	gativna predvsem v kmetijstvu.
Nadalje je kandidat VValtntsch \ Omenil je nadalje nepravilno raz-poudaril, da Slovenci v tem zgo- del tev dohodkov, ter njihovo po-dovinskem trenutku ne smemo iz- večanje leta 1963, kar je b lo vzrok gubiti prilike, ki se nam ponuja večji potrošnji živil in avtomob.-
sedanie sran;e in njegove vzroke ' v sedanji začetni fazi.
KD Pistelli ravnatelj .evo ’„n,iiiiiiiniiiiiiniiiiiiniiiiiTiuiMiiMiimiiiiiiiMinjtiiiniiiin*mimiioiMiiiiiiii,",i"iiiii,|*'»'ii,,|IIM,tiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
UČILA SC JE SC10IIA POLETNIH PRIREDITEV
KD »Poti-
da rešimo v najkrajšem času vse probleme, ki so se za našo manjšino nakopičili vsa povojna leta in ki so nas napravili za drugovrstne državljane.«
lov. To je povzročilo povečan uvoz in povečan primanjkljaj v trgovini z inozemstvom. PST zagovarja napredek proizvodnje, obrambo zaposlitve in sodelovanje z vlado
Tudi Izidor Predan, ki kandidi- sind'kat°v in gospodarskih opera-ra na listi KPI v videmskem o- teriev- Pnporoca tudi večja šted-kro ju je imel v teh dneh več vo-
njo z zmanjšanjem manj potreb-
Izreden uspeh tridnevnega slavja p. d. «Briški grič» v Steverjanu
Velik uspeh furlanske folklorne skupine iz Loinika - V briškoli je tekmovalo 64 parov ■ Prvo mesto sta zasedla dva Doberdobca
V Steverjanu i'e fce vedno veliko Takšne prireditve bodo nedvoin- Golobar 50 in Alp-hotel 80 ter Še lilnlh zhnrnvani med dvotirni ožli- ne potrošnje ter investicijo tako govori o ietošn em prv n.iajskem no pridobile slovjs briškim vinom, 60 postelj pri zasebnikih; Trenta:
pridobljenih sredstev za pasivna prazniku, ki ga ie priredHo prosvet-1 sloves pa pomeni rudi višje cene in Hotel Planinski Orel 75 in pri za-
m! lovorih	n Predan ^(riasnleval Področja in za javna dela. Potreb-1 no društvo »Briški grič«. Or gum zn-1 končno zaslužek za vinogradnike,
ljudem pomen deželnih volitev tu I ni so ,udl primerni ukrepi za po- | torji so izredno zadovoljni z uspe- kar je edini nam<tn prirejanja vin-napredek slovenskih beneških vasi | večanje izvoza ter izvajanje 5-let-; hom prireditve, ki je bila izredno skih razstav.
in njegova predavanja so privabila i n»Ra vladnega načrta po dogovor- , obsežna ter izpolnjena s številnimi |	---------
veliko število ljudi. Predan je meč ■ienil' smernicah.	| točkami. O samem poteku prvega j
drugim poudaril, da je KPI sesta- ■■ Predstavnik liberalcev je priznal ‘ maja smo že poročali Toda tudi v vila svoj program, ki ga je pred ! sedanje kritično gospodarsko sta- nedel jo 3 maja je bilo na Dvoru j ložila zborovalcem na drugi dežel ! nje, vendar je vzroke zanj tolma- ogromno ljudi. Kmalu popoldne se
ni konferenci komunistov v Čedadu septembra 1963, v katerem so nakazane smernice za gospodarski
čil popolnoma drugače ter jih pripisal dvigu delavskih mezd in določenim vladnim ukVepom v gospo-dvig ter za priznanje pravic nate darstvu Po njegovem naj bi po-
ni anlšine
Izidor Predan je dejal, da je prt znanje narodnih pravic Slovencev na Videmskem v tesni zvezi s procesom uveljavljanja demokratičnih odnosov v vsej državi. in še prav posebno v teh krajih Ne sme se pozabiti, da so še pred nekaj leti oborožene tolpe ustrahovale naše ljudi po vaseh.
Z ustrahovanjem pa se ne ustvar-jajo pogoji za demokratični razvoj. Voditelj) skrajne desnice so izgubili
cenili proizvodnjo predvsem na škodo mezd, ne pa z racionalnimi tehničnimi izboljšanji industrijskih napravi
Predstavnik KPI je poudaril potrebo po reformah strukture, ki bi jih bilo treba takoj izvesti v ok-
PRISPEV/lJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ftiitc na

predvaja danes 9. t. m. ob 1*. url Columbia Panavision film:
«Tempcsta su Washington»
(Nevihta nad VVashingtonom)
Igrajo: PAUL MCGRAT, EDWARD ANDREWS, WILL GEER, BETTY WHITE in drugi
KIMO .IIIIS. 1» IKON K14
Predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v cinemascope:
«EL CID»
Film, ki opisuje krasno ljubezensko zgodbo! Igrata: CHARLTON HESTON — SOPHIA LOREN
SMRTNA NESREČA V KRMINU PRED SODIŠČEM
Obsojen avtomobilist Leatti ki je zakrivil ženino smrt
Izsiljeval je prednost, ki je pripadala tovornjaka ter povzroči! trčenje
Včeraj dopoldne so na goriškem vozom v bolnišnico izdihnila, moža | in ki je v začetku procesa skušal sodišču proučili smrtno prometno pa ao sprejeli na zdravljenje s pri- i nastopiti celo kot civilna stranka, nesrečo, ki se je 11. novembra lani držano prognozo. Povsem nepoško- j (Sodniki so njegovo zahtevo zavr-pripetila v Krmiiiu in v kateri Je dovan Je pri nesreči ostal šofer to- nili. i Odvetnik Testa Je zagovarjal
izgubila življenje Elda Pece, žena vomika.
39-letnega Giovannija Leottija, pred-1 Na včerajšnji razpravi Je državni ■'dnika Aero Cluba iz Gorice, ki ■ pravdnik, ko je zahteval kazen za stanuje v stolpnici v Ul. Vittorio. obtoženega Leottija, obrnjen proti Veneto.	j sodnemu senatu, dejal:
Ieotti se ,je z avtomobilom BMW |	^ M bm RngleSki sodnlki, W
700 pe jal iz riuoide v Gorico. (Ib j predlagal, da potrdite krivdo njem Je sedela zena Elda £o se | obtoženca, ampak da ga ne obsodi-e pripeljal na križišče UL Gorizia	da ^ razsodbo, da
in Drevoreda Roma je naštelo trte- b„a najb£ljSa kazen to> da Je nje s tovornim avtomobilom OM	ne Ker
»Lupetto«, ki ga je vozil Giuseppe sr^ v IUUJ, ,n ker Je brez sle.
£°nrZ?JZ	Z1	dvoma odgovoren, moram
je pripeljal z desne strani In bi mu	M
moral Leottt dati prednost. To pa ^tevatl njegovo obsodbo«.
še ni zgodilo in zaradi tega je na- Obtoženega Leottija sta branila stalo silovito trčenje, po katerem I odvetnika Testa in Iacuzzi Prvi le Je tovornik Se kakšnih 20 metrov i dejal, da v prometnih nesrečah r.i
koli ni kriva samo ena oseba Zavr-
je prijavilo za tekmovanje v briškoli kar 64 parov, polovica Slovencev
Začetek lova na ruševca
Razpot pri gozdnem gospodarstvu v Tolminu. Pristojbina za tako dovoljenje znaša po 25 ameriških dolarjev na osebo, in jo je treba plačati v tuji valuti.
Goriška turistična zveza iz Nove Gorice nam je poslala tudi poročilo o razpoložljivih sobah-ležiščih, ,ki je bilo včeraj 8. t. m. naslednje:
V Bovcu: hotel Kanin 25 postelj.
sebnikih 20; Hotel Soča V Soči 30 in 10 pri zasebnikih; Log pod Mangartom: hotel Mangart 10 in 25 pri zasebnikih; Hotel Soča v Kanalu 21; v Novi Gorici: Park hotel 35, Sabotin 30, Kekec 16, Skal-niča 12; Hotel Poldanovec na Lokvah 60 in Hotel Km v Tolminu pa 20 postelj.
da se mu Leotti n) mogel izogniti Sodišče, kateremu je predsedoval Cenlsi s stranskima sodnikom« Ar-culeom in Mancusom, je po krajšem posvetovanju ugotovil leoiti-jevo krivdo, katerega Je ob iposte-vanju splošnih olaiševalnih okolno-sti obsodilo na 4 mesece zapora in plačilo 7 (MK) lir globe (globo ao mu prisodili zaradi krt M ve določi) zakona o cestnem po metu) Kazeo ie suspendirana in negojna Sodišče je tudi odločilo, da st I^otiiju odvza-nil je utemeljenost izjav šoferja me šoferska knjižica za dobo šestih
stu, ki so ga vodili fantje iz Gorice in vseh okoliških slovenskih va-
tezo Goceancigove sokrivde medtem	bilo^ocenje-
ko je odvetnik iacuzzi dejal, da je yanje nepristramko in prvo mesto edini krivec šofer tovornika in da'	deljen0 zares najbog*mu paru.
obžaluje, ker niso tudi njega posta-1 po obJektivnl sodbi vseh prlsol. vih na zatožno klop ker je vozil | nJh sta ti za na]boij4o plesn0 teh prenaglo in na sredini ceste, tako nik0 zasiužua prv0 mest0 Ladislava
nQ ca »vili T notf4 ni mnnal lifirviitH
,	.	________ Te dni so odprli v Gornjem Po-
in skoraj polovica Itel ja »	sočju in sicer na lovišču Soškega
veliko je bilo Fur an vč	gospodarstva, lov na petelina (ru-
organizacijo so pod vodstvom Save	Lovska dovoljenja za ino-
rila Rožiča poskrbeli Ivan Humar,	.	.A . _
Drago Gravnar in Miljan Maraž Mi- “mce izdaja inž Mikuletič ta Ivan
ze so zvrstili na plesišču, kjer so v največjem redu potekale zanimive izločilne tekme. Po večurnih borbah je komisija razglasila zmagovalce.
Prvo mesto sta zasedla Aldo Jarc in Mario Ferletič, oba iz Doberdoba, ki sta dobila nad 10 kg težak «pršut« ta dve salami. Drugo mesto sta zasedla Franc Komavli In Giordano Bensi iz Podturna, tretje Vončina in Zulinger iz Gorice, četrto pa Kodermac ta Mavrič iz Pevme.
Izredno zanimanje je vladalo za nastop folklorne skupine iz Ločni-ka, ki Je privabil neverjetno veliko število meščanov in prebivalcev bližnjih furlanskih vasi. Ločniški folkloristi so v turlanskih narodnih nošah ta ob spremljavi godcev zaplesali večje število starih furlanskih plesov Poleg osmih odraslih parov sta bila tudi deček ta deklica. Pod kostanji je bilo vse polno gledalcev, ki so z iskrenim ploskanjem dali priznanje zares sposobnim plesalcem iz Ločnika.
,	. , Na običajni tedenski seji pokra-
Zvečer je bilo tekmovanje v j jmskega upravnega odbora pre-
Dve nezgodi na delu
Včeraj okrog 13.45 so nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 23-letnemu Marcelu Sirku ii Fare, ki se je pri delu v podjetju IPL v Gorici ranil na sredincu desne roke. Okreval bo v osmih dneh.
Ob 17.35 pa so nudili prvo pomoč 26-letnamu Umbartu Tamiju iz Gorice, Ul. D’Annunzio 8. Pri delu v žganj ami Candoltai se Je laže ranil na prstih leve ta na hrbtu desne roke. Okreval bo v šestih dneh.
iiiiiini»iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiimMiii*iiiiiHii»*iniiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»<i“iiwtiii
SKLEPI POKRAJINSKEGA ODBORA
Na medpokrajinski konferenci razprava o sleparijah z živili
Finančna sredstva za ureditev sovodenjske ceste 3,5 milijona za popravilo palače Attems
pehal osebni voz pred seboj Oba zakonca so raniena izvlekli iz razbitega avtomobila. Zena Je med rre- tovornika, ki Je nastopil kot priča i mesecev.
Pahor iz Sovodenj, ki pa stanuje v Gorici, ter Joško Krašček iz Sovodenj. Za nagrado so plesalki podelili šatuljo.
V soboto ta v nedeljo so za ples igrali godci Galeba, v ponedeljek zvečer pa so se zavrteli v glavnem samo organizatorji ob zvokih gramofona. Vinska razstava, ki |e bila odprta štiri dneve, je dosegla pooom uspeh. Vinogradniki so stočili nič koliko »flaškonov« Vsi so pohvalili dobro briško kapljico, kar je najboljša reklama za pridelek.
tekli torek je predsednik dr. Chientarolli sporočil, da bo prisotni urad proučil možnost podaljška plovnega kanala od reke Pad do Tržiča. Poročal je tudi o doseženem sporazumu glede osnutka statuta za konzorcij .industrijske cone v Krminu, ki jo nameravajo ustanoviti.
Odbor se sprejel povabilo tržaške pokrajine za udeležbo na medpokrajinski konferenci, n» kateri bodo razpravljali o ponarejanju živil in o sleparijah z njimi ter s tem v zvezi o načinu, kako jih preprečiti in zadevno spremembo obstoječe zakonodaje na tem področju.
Na seji so sprejeli vrsto ukrepov v korist nezakonskih otrok, umobnnih in glede javnih del.
| Kar se teh tiče so na dražbi od-
dali dela za popravilo palače Attems na Komu, za kar je določenih 3.5 milijona lir, s popustom od 7.65 odst.
Na koncu je odbor odobril finančne ukrepe, s katerimi bo o-mogočeno takoj začeti z. urejevanjem bivših občinskih cest Gorica-Sovodnje-Zagraj in Angoris-Medea Versa, v skupni dolžini 26.4 km. Tehnični načrti za ti dve deli so pripravljeni že dalj časa njihovo izvedbo pa bi morali odložiti še za več let, če bi čakali na prispevek iz Rima, na osnovi zakona št. 181 iz leta 1962. Ker pa gre za nujna dela je pokrajinska uprava poiskala potrebna finančna sredstva, čeprav ta predstavljajo znatno obremenitev pasivnega pokrajinskega proračuna. Cim bodo zadevni načrti odobreni od strani pristojnih organov v Rimu, bodo lahko takoj oddali na dražbo dela na teh cestah.
MEDNARODNA REGATA ZA POKAL T. NORDIO
Crocejeva Umberta prva na cilju
Zelo slaba uvrstitev Jugoslovanov
Današnja regata za pokal Tito Nordio, je precej spremenila vrh lestvice. Posadke, ki so v prvih dneh pripeljale svoje jadrnice razreda Star med prvimi skozi cilj, so tokrat izostale, da so si verjetno zapravile vsakršno možnost uspeha. Rečemo verjetno, ker je bilo včeraj precej pritožb, ki so priklenile žirijo do pozne noči za mizo. To pomeni, da je bilo tudi delo za sestavo lestvice zelo otež-
kočeno.
Včeraj je zmagala Crocejeva Umberta V., medtem ko je Splietho-va Bellatrix, ki je bila v drugi regati prva, pristala na 18. mestu. Sploh so včeraj odpovedale najboljše nemške posadke v korist italijanskih.
Tudi Jugoslovani so precej zaostali. Najbolje se je uvrstila spllt-ka Goranka, ki pa je dosegla le 26. mesto. Marušičeva Podgorka, ki se je v prejšnjih regatah držala precej v ospredju, se je morala zadovoljiti s 35. mestom. Se slabša uvrstitev je veljala za koprsko Čokovo Cha Cha III. (38.), medtem ko je najbolj razočaral Fafangel, ki se nikakor ne znajde z novo jadrnico Koper. Zal je tokrat še nazadoval in pristal na 42. mestu, samo štiri pred zadnjo Vego iz Pulja. Fafangel letos nima sreče in tako ga v končni razpredelnici ne bomo videli, kot v prejšnjih izvedbah te regate, na prednjih položajih.
Tudi včeraj veter ni bil preveč ugoden za jadranje.. Zato je bil start trikrat odložen in še kadar je bil dan znak za začetek tekmovanja, so jadralci dolgo iskali pravo smer. Ker se je veterna struja nepričakovano spremenila, je zmedla številne posadke, ki se niso znašle in so tako precej zaostale Morda preveč, da bi še lahko mislile na končno zmago.
Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1.	UMBERTA V. (Croce . Sai-delli) Italija)
2.	Ali Baba (Bryner - Bucher)
Švica
3.	Merkur (Schlenzka ■ Weissel) Nemčija
4.	Raju III. (Pieschel • Dieok-mann) Nemčija
5.	Muck (Link . Grosser) Nemčija
6.	Blott VII. (Wennerstroem - Ly-beck) švedska
7.	Palitz II. (von Flotow - Run-ge) Nemčija
8.	Posillipo (Cosentino - Floren-zano) Italija
9.	Desiree V. (Marino - Panico) Italija
10.	Caprice II. (Rolandi - Marino) Italija itd.
Stanje po tretji regati:
1.	Ali Baba IX — Švica
2.	Raju III — Nemčija
3.	Umberta V — Italija
4.	Desiree — Italija
5.	Puck VI — Nemčija
6.	Caprice II — Italija
7.	Posillipo IV — Italija
TELOVADBA
KIJEV, 8. — Sovjetski orodni telovadci so premagali italijanske tekmece s 571,45 točke proti 565,50. Med posamezniki je Titov zasedel s 116 točkami prvo mesto, medtem ko je bil Menichelli s 115,55 drugi.
mnenja, da bo Sobotka poslal na
GORIŠKI NOGOMET
Zmaga Sovodenjcev doma in neodločeno v Štandrežu
V predzadnji tekmi v letošnjem tekmovanju je ekipa iz Sovodenj imela v četrtek v gosteh ekipo iiz Slovrenca im si pridobila obe točki z rezultatom 2:1 (1:0). Domačini se pri igri niso preveč naprezali, ker so morda nasprotnika nekoliko podcenjevali in se v takih primerih kaj .rado zgodi, da pride do presenečenja. Seveda pa je treba upoštevati tudi,
MEDNARODNI PRIJATELJSKI NOGOMET
Švicarji in Italijani za nedeljsko tekmo
Plavi» odpotovali v Vevey
ŽENEVA, 8. — Oseminštirideset ur manjka do mednarodne nogometne tekme, ki bo v Lausannu med Švico in Italijo. Trener Sobotka še ni 's tehnično komisijo sestavil reprezentance, ker pričakuje povratek igralcev Zuericha' iz Madrida. Trener se bo verjetno poslužil kakega igralca, pod pogojem seveda, da izbrani niso preveč utrujeni. Poznavalci razmer v. --___
švicarskih nogometnih krogih so | ^išče proti Italijanom naslednjo
da so igrale nekatere rezerve. Jutri bo v Sovodrnjaih še zadnja tekma, pri kateri se bodo domačini pomerili z Audaxom iz Gorice. S to ekipo imaijo Sovodemjci še odprte račune, saj so pri zadnjem srečanju v Gorici izgubili s precej visokim rezultatom. Jutri bodo skušati ta madež izbrisati.
Juventlna se je v četrtek pomerila z ekipo iz Dolegnana. Rezul-
tat, neodločeno 1:1 (0:0), v glavnem odgovarja poteku igre. Treba je namreč priznati, da so se gostje potrudili in tudi prvi dosegli gol. Za domačine je zabil gol Zežlin z glavo. Juventlna je igrala s številnimi rezervami.
Pri zadnji tekmi jutri bo Ju-ventina igrala doma proti ekipi Libertas iz Caprive in skušala zaključiti tekmovanje še z eno zmago, ki sicer za razpored na lestvici ne bo odločilna.
iiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiitniiiinHiiiiiMiiitiimiiiiiiMiiiomiiiimiiiii»iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiinHiioiMiiiiiniiiii«iiiiiimuiiuioiiiiiiiuMiiiiiimiHimmiiiniiiiiiiuiin
postavo: Elsener, Grobetty, Schnei-ter, Tacchela, Maffiolo, Durr ali Kuhn, Eschmann, Desbiolles, Hosp ali Bosson, Pottier in Schindelholz.
Praktično gre za moštvo, ki je 15. aprila premagalo Belgijo 2:0 in ki je za las klonilo s 3:2 Portugalski. Edina novost naj bi bila v
uporabi Pottierja.
* * * * v *
VARESE, 8. — Italijanska reprezentanca, ki bo nastopila v nedeljo proti Švici je danes odpotovala v Vevey, kjer se bo zadržala do tekme. Pred odhodom je tehnični komisar Fabbri potrdil postavo, ki jo je že najavil včeraj s pripombo, da bosta Lodetti in Corso igrala na krilih, vendar z vlogo, da bosta varovala srednji del igrišča.
Reprezentanca bo torej nastopila kakor sledi:
Negri, Robotti, Facchetti, Trapat-toni, Salvadore, Fogli, Lodetti, Maz-zola, Milani, Rlvera in Corso.
Vsi Italijani se dobro počutijo in so tudi optimistično razpoloženi. Tudi Milani, ki bo prvič oblekel državni dres, je bil vesel in je izjavil, da bo skušal v tej tekmi, ki je najvažnejša v njegovi karieri, napraviti vse, da ne bo razočaral Fabbrija.
OB ZAČETKU SEZONE
Trije novi svetovni rekordi iz Amerike
Dallas Long, Al Oerter, Bob Hayes
Izreden je tudi svetovni rekord Oerterja v disku, ki prav tako računa na zlato kolajno, že tretjo zaporedoma. Oerter je v disk je pred kratkim pristal pri 62.94 m in čeprav je znamko skoraj neverjetna, bo do olimpijskih iger morda še izboljšana. Za Oerterjem se kar gnete vrsta odličnih atletov. Najbolj nevarna sta seveda Sylvester, ki je že dosegel rezultat blizu starega rekorda 62.62 in predstavnik Češkoslovaške Danek, katerega prvi cilj je letos evropski rekord 61.64 sovjeta Trusenijeva.
Med tekači so bili do sedaj najuspešnejši sprinterji: svetovni rekord Avstralca Clarka na 10.000 m namreč uvrščamo v minulo sezono, čeprav je bil dosežen v začetku 1964. S svetovnim rekordom se lahko pohvali Henry Carr, izredno močan
Atletska sezona je komaj začela in že je tudi površen poznavalec tega športa občutil, da smo v olimpijskem letu. Dosedanja bilanca so kar trije novi svetovni rekordi, in vrsta odličnih rezultatov, od katerih bi nekateri že zadostovali za olimpijske kolajne. Prvi, ki je prišel do rekordne znamke je ameriški metalec krogle Dallas Long, ki je po daljšem odmoru zanj povprečnih rezultatov, nepričakovano dosegel 20.10 m, tri cm več od prejšnjega rekorda, ki je bil tudi njegova last. Z novim svetovnim rekordom si Long še ni pridobil zlate kolajne, ker ml je rojak Gubner potencialno enakovreden in tudi boljši, manjše spodrsljaje pa bi utegnili izkoristiti tudi metalci iz Evrope, ki so v zadnjih 2 letih veliko napredovali in tudi stari lisjak 0'Brien, ki resno računa z uspešnim nastopom na svojih četrtih olimpijskih igrah.
ameriški črnec, ki se odlikuje v celi vrsti atletskih panog, je pa specialist na 200 m s svežim svetovnim rekordom 20”2. Moč Carra je taka, da bi atlet lahko računal na zlato kolajno tudi v teku na 400 m, kjer bo po mnenju strokovnjakov kmalu tekel zelo blizu 44”. Odlične rezultate moramo za sedaj iskati skoraj samo v ZDA, ker so tam atleti v skoraj polni sezoni, medtem ko v Evropi še niso začela velika mednarodna tekmovanja. Ker že iščemo kandidate za olimpijske kolajne, naj se spomnimo ameriškega srednje-progaša 0’Haro, ki je že lani v Evropi pretekel 1500 m pod 3’40”. Znani so rezultati 0’Hare iz zimske sezone v dvoranah in tl ne govorijo v prid Novozelandcu Snellu ln Francozu Jazyju-, ki računata na prva mesta v teku na 1500 m v Tokiu. V teku na eni miliji (v Ameriki se na 1500 m ne tekmuje) v dvorani, torej na tekališču z izredno ostrimi krivinami in kratkimi ravninami je 0’Hara dosegel take rezultate: v februarju 3’59”5, 3’56”6,	3’59”2 in
3'58”5, v marcu pa 3’56”4! Zelo verjetno bo 0’Hara sedaj nekoliko počival, pred olimplado in med igrami samimi pa svetovna rekorda Snella na miliji (3’54”4) in Eliotta na 1500 m (3’35 ’6) zanj ne bodo nepremagljive ovire. Kandidaturo za zlato
kolajno je postavil tudi Bob Hayes na 100 m. Po vrsti izrednih dosežkov na kratkih progah v dvoranah, strokovnjaki pričakujejo od njega končno pravi 9”9 na 100 m. Omeniti moramo, da je Hayes lani v teku na 100 jardov (91 m) že dosegel rezultat, ki odgovarja času pod 10 sekundami na 100 m. Do velikega dvoboja med Američani bo na olimpijskih igrah prišlo tudi na visokih zaprekah. Hayes Jones je v ZDA že dolgo nepremagan, 22-letni Hicks pa je pred kratkim zabeležil 13”4; svetovni rekord 13”2 Nemca Lauerja je torej v veliki nevarnosti.
Poleg atletov, ki smo jih do sedaj omenili, imajo Američani še nekaj odličnih talentov, zrelih za najvišje dosežke. Predvsem nas bodo kmalu verjetno prijetno presenetili srednjeprogaš Crothers na 800 m in pa zaprekaš Cawley, ki bo letos skušal odvzeti svetovnemu rekordu 49”2 na 400 m nekaj desetink sekunde.
V Evropi, kot smo že omenili, letos še rit bilo večjih tekmovanj, zato moramo računati le z izidi iz dvoran med zimo. Nekaj podatkov imamo iz Sovjetske Zveze. Lipsnis je kroglo vrgel 19.20 m, Bliznecov pa ie s palico skočil 4.81. Oba rezultata sta boljša id dosedanjih državnih rekordov. Brumel, ter Oanesian, Vaupsas in Bulišev med zimo niso nastopali, ker se pripravljajo samo na olimpiado. V začetku sezone je v Evropi odličen rezultat dosegel še avstrijski metalec kladiva Thun, popolna tišina pa za sedaj iz Finske, Anglije, Nemčije in Poljske.
BRUNO KRIŽMAN
Nobenih amfetaminienih snovi v seči igralcev
Bologni bodo morali vrniti tri točke?
Odkrit zdravnik, ki naj bi dodal seči nedovoljene snovi
FIRENCE, 8. — V tukajšnjih krogih športnega zdravstvenega centra nočejo ničesar govoriti o izsledkih državnega pravdništva v zvezi z analizo urina petih igralcev Bologne, ki so jih obtožili, da so pred tekmo s Torinom zaužili bodrilna sredstva. Medtem ko je italijansko nogometno razsodišče kaznovalo na podlagi ugotovitve «dopinga» Bologno z dodelitvijo zmage Torinu in z odvzemom ene točke, so baje izsledki izvedencev, ki jih je določilo sodišče, popolnoma nasprotni. Ko
se je to zvedelo je CONI zaprosil državno pravdništvo za izvode izsledkov analize, ki naj bi služila disciplinskim organom zveze za ugotovitev resnice.
V zvezi s tem se že govori, da je nekdo namenoma potvoril seč, tako da so med prvo analizo v športnem zdravstvenem centru u-gotovili sledove nedovoljenih bodrilnih sredstev. Tega človeka za sedaj vsi časopisi imenujejo «Bor-
gia» in verjetno gre za nekega florentinskega zdravnika. Če to drži ali ne bodo ugotovili sodni preiskovalni organi.
Danes zjutraj je namestnik državnega pravdništva v Bologni dr. Jannaccone odredil oddajo kopije analiz zveznim prizivnim organom nogometne zveze. Bolonjski državni pravdnik ni hotel v zvezi s tem ničesar izdati, vendar
PLAVANJE
MILAN, 8. — V nadaljevanju italijanskega spomladanskega plavalnega prvenstva so v posameznih panogah zmagali naslednji tekmovalci in tekmovalke:
MOŠKI
400 m prosto: Orlando (Neapelj), 4. Spangaro (Edera).
400 m v štirih slogih: Pagnini (Neapelj).
200 m hrbtno: Della Savla (Fiat Turin).
štafeta 4x100 m prosto: CS Fiat Turin.
ŽENSKE
100 m hrbtno: Saini (Lazio).
100 m prsno:	Schierazzi (Fiat
Turin).
400 m v štirih slogih: Martinoli (Doria).
štafeta 4x100 m: Lazio, 6 Edera (Trst).
KOLESARSTVO
SAN SEBASTIANO, 8. — Spanec Otano je zmagal v deveti etapi dirke po Španiji Pamplona - San Se-bastiano (196 km) In je prevzel vodstvo v splošni lestvici.
• • ♦
DUNKERQUE, 8. — Belgijec Hae-seldonekx je zmagal v tretji etapi štiridnevne dirke po Dunkerqueu. Njegov rojak Gilbert Desmet je prvi v lestvici.
• * *
LAUSANNE, 8. — Italijan Marino Vigna je zmagal v drugi etapi po švicarski Romandi, Holandec Zilverberg pa se je uvrstil na prvo mesto lestvice.
ZA DANAŠNJO TEKMO V MILANU
Angleži najavili reprezentanco
Do dvoboja z Italijo, bodo ostali v Comu
MILAN, 8 — Danes je prispela na letališče v Linate 32-članska skupine, angleških nogometašev in spremljevalcev. Angleži bodo jutri nastopili na stadionu S. Siro proti italijanski ligaški reprezentanci.
Trener angleške reprezentance A. ----
E. Ramsey je ob prihodu v Milan j izjavil, da bodo imeli Angleži tež- j ko delo, ker se bodo znašli pred
ODBOJKA
izredno močno enajstorico.
Angleški nogometaši so se takoj zanimali za postavo italijanskega moštva. Gostom so podarili brošuro, ki jih je v ta namen pripravilo vodstvo italijanske nogometne zveze. Angleži so si jo takoj ogledali in razpravljali med seboj o igralcih, ki bodo nastopili v italijanskih vrstah. Najbolj sta presenetila imena Hallerja in Angelil-la, ki ju Angleži že poznajo zaradi nastopa na prejšnjih medligaških tekmah Italije in Anglije. Prav zaradi tega so Angleži mnenja, da bo dvoboj precej težak za njihove barve.
Z letališča so angleške goste odpeljali v Como, kjer so se nastanili v hotelu.
Ramsey je najavil za tekmo proti italijanski ligaški enajstorici naslednjo postavo:
VVaiters, Cohen, Thomson, Mul-lerey, Norman, Flowers, Paine, Hunt, Pickering, Byme in Tomp-
NOGOMET
LIMA, 8. — V prvi tekmi predolimpijskega turnirja južnoameriške cone je Peru igral neodločeno 1:1 (1:0) z Ekvadorjem.
Švica - Italija	X 2	1.	prvi	1		
Brescia - Prato	1		drugi	2		
Cagliari . Potenza	1	2.	prvi	1	X	
Cosenza • Catanzaro	1		drugi	X	1	
Foggia Incedit - Triestina 1		3.	prvi	1		
Lecco - Varese	X 1 2		drugi	X		
Napol! . Palermo	I	A		1	1	
Parma - Simmenthal M.	1	‘S,	prvi drugi	X ■v	A o	
Pro Patria - Alessandrla	1			A	A	2
Udlnese - Padova	X 2	5.	prvi	1	X	
Venezia - Verona H.	X 2 1		drugi	X	1	X
Arezzo - Forli	IX	6.	prvi	1	1	
Taranto - Sambenedettese 1 X			drugi	2	X	
Jutri v Gorici začetek
propagandnega
turnirja
V nedeljo, 10. t. m. se bo v Gorici začelo propagandno tekmovanje v odbojki. Na turnirju bodo nastopile ekipa Doma, AGI, Olimpije in Audaxa iz Gorice ter CSI iz videmske pokrajine.
Predvidevajo, da bodo vse tekme ostre in napete. Moštva se namreč že dlje časa vneto pripravljajo, ker bo zmagovalec dobil pravico vstopa v C ligo.
Tudi šestorka športnega združenja Dom spada med tiste, ki se že dolgo pripravljajo za ta zahteven nastop. Vsi se namreč zavedajo, da ne bo šlo tako gladko m da bodo morali za dosego zmag igrati zelo požrtvovalno, odločno in brez štednja sil.
Vodstvo Doma vabi igralce kluba, da se zbero okoli 8. ure na sedežu AGI — Largo Culiat št. 2 — kjer bo uvodni zavrtljaj prvenstvenega turnirja in istočasno vabi vse simpatizerje na tekmo, ker so do-movci za dosego povoljnega rezultata brez dvoma potrebni tudi navijanja in moralne podpore.
P. L.
je pripomnil, aa je med prvo analizo izvedeno v športnih krogih in drugo, ki jo je odredilo sodišče, izredna razlika, zaradi česar se je položaj tako spremenil, da ga ni mogoče ignorirati. Isti predstavnik sodnih organov je tudi pripomnil, da v epruvetah s sečjo petih bolonjskih igralcev ni niti najmanjšega sledu znakov bodrilnih sredstev. Ti novi elementi bodo prav gotovo prisilili zvezno prizivno razsodišče, da na novo proučijo položaj, ki je nastal po obsodbi kluba, trenerja in tudi zdravnika Bologne.
že iz teh vesti je jasno, da bodo morali športni preiskovalni or-gani uvesti nov postopek in ni izključeno, da bodo morali Boiogno rehabilitirati. Štirje znanstveniki so namreč po nalogu sodišča analizirali tako prve kot rezervne epruvete s sečjo bolonjskih igralcev. Po njihovem mnenju ni v rezervnih epruvetah, ki služijo za morebitno ponovno analizo, niti sledu amfetaminičnih snovi, medtem ko so te v prvih epruvetah v tako močnih dozah, da bi lahko «ubile konja«. To pomeni, da te snovi niso šle skozi telo.
Jasno 'je, da je s tem brez ovir povedano, da je nekdo te snovi dodal kasneje. V športnih krogih se tudi govori, da je to potvorbo izvedel neki zdravnik in sicer po naročilu nekega kluba iz severne Italije.
Če je tako, ostane vprašanje, kdo bo povrnil Bologni vso povzročeno škodo. Športni organi bodo verjetno Bolonjčanom vrnili vse tri odvzete točke, vendar ne bodo mogli nikoli več popraviti moralne škode, ki so jo povzročili klubu v trenutku, ko je bil ta na najboljši poti, da si zagotovi letošnji naslov prvaka.
BOKS
MIAMI BEACH, 8.	— Svetov-
na prvaka welter junior kategorije Eddieja Perkinsa je World Boxing Association izbral za najboljšega boksarja aprila meseca.
Na svetovnih lestvicah so samo štirje Italijani- Benvenuti šesti v srednji, Mazzinghi kot prvak srednje junior, Lopopolo četrti v wel-ter junior in Burruni prvi v mušji kategoriji.
• * •
BERLIN, 8. — Nemec Willy Qua-tor je v 14. rundi premagal s k. o. Italijana Michela Gullottija In si osvojil naslov evropskega prvaka lahke kategorije.
Veliko bolj kot morska voda
(Nadaljevanje s 3. strani)
konkretno ne koristi. Bolj važno je zanj, da ve, kako naj se
v konkretnem primeru ravna. Konkretni primer pa je vsakdanje ravnanje z avtomobilom, ker je avtomobil posebno v vlažnih dneh stalno pod vplivom ((smoga«. Da bi «smog» čim manj škodoval karoseriji, se moramo raV; nati po sledečih pravilih: nikoli ne smemo brisati ali čistiti avtomobila «na suho« Prah «smoga». ki se nabira na avtomobilu, se pri suhem čiščenju karoserije zaje v barvo. Ne smemo karoserije čistiti niti s pernatimi metlicami. Celo to je škodljivo. Najboljši način, kako bi karoserijo obvarovali pred škodljivim vplivom »smoga«, je čimpogostejše pranje avtomobila. Kar se tiče uporabe raznih »shamponov«, P* četudi najbolj blagih, se ti dopuščajo le v primerih, če je na karoseriji kak oljnat madež. Sicer pa je najboljša sama čista voda-Motijo se tisti, ki menijo, da je deževnica karoseriji škodljiv*. Nasprotno, zaveznik je karoserij.* proti (csmogu«. Za kromane dele in priključke pa strokovnjaki priporočajo, naj jih zavarujemo jred »smogom« tako, da jih na ahko prevlečemo s čisto vazelino.
ir.
lii

JOŽA HOR V A r*
c
u
«:
56,
Čemu bi zdaj pripovedoval temu motu o kakšnih malih človeških željah, o kakšnem malem nepomembnem maščevanju, o kakšnih domobranskih satnikih, čemu bi pripovedoval on, Kapara, črv?
— Torej?
— Nimam kaj reči, tovariš komandant, vse si ti povedal. Zaspal, zaspal... Povej mi samo to, kaj bi s tistim pismom, s katerim me pošiljaš na štab zagrebškega oddelka. Imam ga v torbici. Komu naj ga predam?
Ni odgovoril. Blagoje Kušlec Je še zmeraj streljal z očmi in Kaparo drobil na kose.
— Odpravil sem se na štab divizije... vnaprej me obliva rdečica od sramu, vem, kako me bo komandant sprejel. On ti je še davi izkazal pozdrav z divizijo, lopov ti! Tebi?!
Zdaj se je Kapara že sprostil, se zbral in kot borec na fronti uredil položaj, organiziral obrambo:
— Pa kaj je na tem, tovariš komandant? Tri brigade vsak dan pozdravljajo komandanta divizije, pa lahko tudi on kakšnega jutra pozdravi navadnega vojaka borca.
— Borca že, a ne zaspanca!
In tu razgovor zastane, Od zunaj prodre topot korakov, glasovi, vrvež. V sobo prileti ves zmeden Vodenjak in raportira: — Tovariš komandant, sovražnik nastopa! — Ko to izgovori,
v teku zapusti sobo. Nekdo Je na cesti že vpil: — Prva deset, nija, ribor. Na položaj...!
Komandant se še ni ganil. Spustil je roke na tok za pištolo in opazoval svojega mačka. V tem komandantovem pogledu zdaj ni bilo več tiste ostrine in v njem sta se vračala on in Kapara nekam v preteklost, ne v tako davno preteklost, ka sta bila s tem vojakom povezana s tisoč nevidnimi in nepretrg-ljlvtmi vezmi. A zdaj... Kaj zdaj?
— Slišal si... sovražnik nastopa. Imaš še kaj povedati? Povej...! Dolgo si bil moj maček in tega ne morem pozabiti.
še tretjič tega dne Kapari pritečejo solze. Zdaj se jih ni sramoval in jih ni skrival. Spregovoril je brez vsakega olepševanja: — Da, tovariš komandant, klical sem te... prosil sem, da prideš... da te še enkrat vidim... Ko sem danes sedel pod hruško zvezan, osramočen, brez moči... sem se spomnil tistega dne, ko sem se prvič srečal s partizani. Se spominjaš, tam na Kalniku, na Kozjem hibtu...? živ dan me ni kdo tako pretepel, osramotil in ponižal kakor tisti Bužan, domobranski satnik z gostimi ščetinaetimi brki. Do gat me je slekel, do krvi me je zdelal, vzel mi je obleko, preoblekel se je, povlekel je mene in vas. Potem je ta pes ušel! Od tedaj sem želel, da bi ga kje srečal... Kakor vidiš, mi ni bilo usojeno... Zato prosim tebe, svojega komandanta, poišči ga, plačaj mu v mojem imenu, plačaj mu, če prej ne, pa vsaj po osvoboditvi, izvleci ga ij mišje luknje in ga kaznuj! Daj mu jih za vse moje trpljenji na Kozjem hrbtu! To te prosim... in nič drugega.
Molk. Pod oknom tema, na koncu vasi prvi streli.
— Kaj te ni sram, Kapara, da se mi tu spoveduješ kakor stara baba? Sem mar jaz pop? In bom mar jaz poravnal tvoje račune z domobrani?
Vzdihnil je brez moči in zdvojeno:
— Grem pred sodišče, tovariš komandant!
— Greš pred sodišče, seveda greš pred sodišče, a pred tem pojdeš v Zagreb. Menda nisi mislil, da pojdem zdaj jaz na-
mesto tebe po domobrane in po topove? G-lej ga! Nemara si pa zato zaspal na 'položaju, da se izmažeš... Pa se ne boš! Najprej pojdeš v Zagreb, potem pa pred sodišče. Da veš, nameraval sem izdati dnevno povelje in brigadi objaviti, da te pošiljam v Zagreb v znak priznanja za tvojo borbeno sposobnost, za dokazano hrabrost in iznajdljivost v borbi... da, to sem mislil... Zdaj pa bom vsem objavil, da nisi več moj maček in da te na pot pošiljam za kazen. Slišiš... za kazen!
Premolknil je. Obstal je trenutek v molku, prisluhnil streljanju, nato se je obrnil in naglih korakov zapustil sobo. Kapara je zatrdno mislil,., da tega človeka ne bo nikoli več videl. To je čutil in vedel. In medtem ko je v sobo prihajal le še odmev njegovih korakov, je Kapara vzdignil roko v zadnji po-zdrav komandantu, katerega je imel rajši kot vsakega drugega predstojnika, tovariša, katerega si je za zmeraj vsadil v srce.
Nenadoma se zopet zaslišijo koraki. Nekdo surovo in nasilno odpre vrata... Sirača Lazo pomoli skozi nje svoj čop las, ga ošine z očmi in strogo zaukaže: — Da se mi ne premakneš!
Noč Je vse globlje poganjala korenine, streljanje pa ni ponehavalo. Redko kdaj je sovražnik napadal ponoči. Kapara ni bil ravno zaskrbljen, da borba traja, sam pa sedi tu brez orožja, tako sam. Pričakoval je, da se bo sovražnik vsak čas umaknil, da bo zavzel ugodne položaje okoli brigade in da bo čakal jutra. Da, Kapara je mislil, da bo orožje kmalu utihnilo. A rafali lahkih strojnic so postajali vse daljši, tu in tam je preletel temo svetleči se izstrelek, bliskne v zraku raketa, zalajajo težke strojnice. Bitka se Je razvnemala. Nedaleč od hiše udari mina težkega metalca. Eksplozija potrese vse okoli Kapare in medtem ko se je okoli njega usipal prah in omet, je pritekel v sobo gospodar in kot da je ob pamet zavpije: — Vsi bomo šli! Kdo bo ostal... Kdo bo ostal živ...!? — Droban zgrbančen starček, povsem plešast, v beli kmečki srajci in v dolgih belih hlačah je stal sredi temne sobe kot nekakšno nadzemeljsko
bitje, privid, prikazen, pošast! Najbrž so mu popustili živci, od strahu so se mu razprle oči, od obupa je poblaznel v obraz-Od zgodnjega jutra gre vojska skozi njegovo vas, ves dan s * lomijo eksplozije, tolčejo avioni, bobnijo rafali avtomatičnega orožja, mine in granate pretresajo hiše, poslušal je javkanj« ranjencev, gledal je, kako se vije dim po sadovnjakih, plamen pa liže podstrešja in plapola proti nebu. Se Je približal koneč sveta? Ob koncu tega blaznega dne so zdaj zaprasketale puške in spet grmijo eksplozije okoli njega in pripravlja se grozovit® noč. Kapara ga gleda in ne ve, kaj bi mu odgovoril. Tudi njega se počasi loteva strah. Vidi, da je mož na smrt prestrašen, d* bi mu bilo treba reči dobro, tolažilno besedo, a Kapara j« nikakor ne najde, ko Je pa sam poln skrbi in negotovosti. S ko starec s še bolj razburjenim glasom zavpije: — Kdo b0 ostal... kdo bo ostal živ?! — Kapara malo nevoljno in neg®-tovo reče:	•
— Ljudje!
— Ljudje?! — presenečeno zazija starec, Ilija pa je ie P0, polnoma prepričan o resničnosti svojih besed in odločno P0" trdi: — Da, ljudje! Ljudje bodo ostali, psi bodo pa pocrkalh
Eksplozija v neposredni bližini jima prereže besedo in vrže na tla. Razletijo se šipe. vse se zamaje, potrese, vsa soba se napolni z dimom, z okruški, kamenjem, zemljo, ometom---Medtem ko je starec nepremično obležal sredi sobe — živ 81 mrtev — je Kapara kot zver šinil skozi okno, se razgledal na dvorišču, na vrtu, v sadovnjaku... Mesec je na nebu in zvezde že sijejo, o desetniji pa niti sledu! Od partizanov nikjer žive duše! Po zamolklem pokanju Kapara spozna na vrhu va*1 rafal Martinove strojnice. Umaknili so se! Obstane kot vkop»n: Presune ga strašno spoznanje: zanuščen, zavržen! V bližini zasliši nerazumljive besede in povelja v pasjem jeziku. V o9 svitu mesečine zagleda šleme in mračne sence. Nemci...!
(Nadaljevanje dedU
UL. SV. FRANČIŠKA št 20 -» Telefon 87-338
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6 H. TELEFON 93-H08 in 94-«:« - Poštni preda, 559	^flSfožSštS iZg ‘SS*	"dS, “kTBUS
letna 2.250 Ur. polletna 4 400 lir celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska, posamezna 40 din, letno 1920 din, P "° trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mal) oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške in gorlSke pokrajin« 88 Stari trg J/l, telefon, 22-207. tekoči račun pri Narodni bank, « Ljubljani 600-14-603-86 - (M LASI: Gene>	J"*	».	c*SniSSmkT STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	^	*	P
naročajo pri upravi. —• Iz vseh drugih pokrajin Italijo pri «Societa Pubbllcita Itallanan. — Odgo«omi ur	________________________________ ...	.	—_	_ ....