Glasilo delavskega kolektiva Tovarne emajlirane posode
Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Colju
LETO VII. — ŠTEV. 17 CELJE, 31. avgusta 1963
Tov.HruščovvVelenju
PRVI SEKRETAR CK KP SZ IN PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA ZSSR NIKITA SERGEJEVlC HRUSCOV SE MUDI V JUGOSLAVIJI NA PRIJATELJSKEM OBISKU NA POVABILO TOVARIŠA TITA. POTEM KO JE OBISKAL BEOGRAD, SKOPJE, DUBROVNIK IN NEKATERE DRUGE KRAJE V SR HRVATSKI IN SR SLOVENIJI, JE VČERAJ PRIŠEL TUDI V VELENJE.
Več sto delavcev iz našega podjetja je v petek odšlo v Velenje, kjer je poizdravilo velikega borca za mir in socializem. Skupno z vsemi delovnimi ljudmi celjskega okraja so s spontanimi aplavzi in vzkliki izražal prjateljska čustva, k jih gojijo do sovjetskega ljudstva.
Predsednik občine pri nas
Pretekli teden se je mudil v našem podjetju predsednik občinske skupščine Celje Marjan Učakar. To je bil njegov prvi obisk pri nas. Obisk je bil namenjen razgovoru o politiki reševanja problemov v našem kolektivu in o povezavi pri reševanju problemov občinskega značaja, ker so naši problemi hkrati skupni. V razgovoru so sodelovali poleg glavnega direktorja še predstavnika samoupravnih organov:
predsednik skupščine in predsednik upravnega odbora ter sekretar tovarniškega komiteja ZKS.
IZDELAN JE ELABORAT ZA ureditev organizacije dela v radia-torskem oddelku. O tem smo delno že poročali v zadnji številki na-
V razgovoru so fc>ila načeta vprašanja perspektivnega razvoja našega podjetja, ker se razvoj tako velikega podjetja ne more reševati le v našem krogu. Prvič smo doživeli, da se je ta, za nas pereč problem, pričel reševati na osnovi sodelovanja občinskih forumov, ker je naposled le vsak tretji Celjan neposredno vezan na uspeh, delo in razvoj našega podjetja. V teh okvirih je bilo vzdušje na sestanku izredno. Predstavniki našega kolektiva so občutili, da, nismo več osamljeni v skrbi za razvoj.
Prvi konkretni problem, ki je bil načet v razgovoru, je bilo lokacija. Na osnovi enotnega stališča, da so pogoji za razvoj orodjarne v celjskem bazenu glede na potrebe in možnosti zelo ugodni, so tovariši prišli do zak-jučka, da je lokacija nove orodjarne na zemljišču pod Golovcem nasproti dosedanjim obratom najprimernejša. V ta namen bo sicer potrebno menjati urbanistični načrt mesta Celja, vendar so argumenti za spremembo tako tehtni, da po mnenju sodelujočih to ne bo problem.
Problem razvoja, ki so ga obravnavali na iniciativo predsednika občinske skupščine, je predvsem obsegal vprašanje sistema. Ugotovili so, da je pot, ki smo jo ubrali s sestavo sedemletnega plana in z detajlno izdelavo elaboratov za rekonstrukcijo radio-torskega oddelka, oddelka za izdelavo odpreskov in z izdelavo tehnološkega elaborata za emaj-limico v sedanjih pogojih najprimernejša, ker bomo le tako učinkovito obračali 'sredstva in si ustvarili pogoje za vedno večji tempo razvoja. Poleg teh dveh osnovnih vprašanj je bilo načeto vprašanje družbenega standarda v celjski občini. Načelno so bili načeti problemi stanovanjske izgradnje, problem družbene prehrane, problem fizične kulture itd. Prisotni so bili mnenja, da je nujno vse te probleme reševati v sodelovanju. V tej zvezi je bil sprejet načelni sklep, da se napravi enotna analiza problema stanovanjske izgradnje, ker je to
že leta akuten problem in ni jasnih izgledov za rešitev.
Sestanek je bil zaključen v vzdušju, ki je v sodelujočih ozbu-dil prepričanje, da bomo marsikateri problem lahko rešili veliko hitreje, brez nepotrebnih komplikacij in sklenili so, da s takimi sestanki nadaljujemo.
mj.
šega časnika. Podatke smo dolžni dopolniti s tem, da je investicijski sektor s pomočjo strokovnih sodelavcev izdelal dokončen elaborat, ki predvideva v končni fazi proizvodnjo 4.200 ton radiatorjev.
Predstavniki našega kolektiva so zastran potrebnih sredstev že imeli sestanke s komunalnimi in republiškimi bankami, ki nam bi naj zagotovili obnovitvena dela in nabavo dodatnih strojnih naprav s kratkoročnimi krediti.
Na sliki: del radiatorskega oddelka.	(Foto: David)
nekateri “l!“,' “ 42 UDU tedllik
Kot smo že poročali, je upravni odbor na eni zadnjih sej dokaj obširno razpravljal o pripravah za skrajšanje delovnega časa. Naše strokovne službe so po razpravi in napotkih upravnega odbora izdelale predloge za prehod na skrajšani delovni čas iz katerih je razvidno, da bi bilo možno preiti na dvainštirideset-urni delovni teden, ne da bi padla proizvodnja in ne da bi se zmanjšali dosedanji zaslužki delavcev. Ti predlogi, o katerih bo upravni odbor še razpravljal, so medsebojno dokaj različni in po svoji vsebini zanimivi. Eden teh je, da naj bi uvedli tri izmene po sedem ur s petnajst minutnim odmorom. Po tem predlogu, ki ga je treba seveda detailnenje obdelati, bi se celo dvignil plan proizvodnje kakor tudi osebni dohodki. Tak predlog je vskla-jen s prednačrtom uredbe o skrajšanem delovnem času, ki predvideva, da s prehodom na skrajšani delovni čas ne smejo biti osebni dohodki manjši, temveč naj bi bili celo večji.
Po drugem predlogu bo možno povečanje proizvodnje in ohranitev te na sedanji višini pri skrajšanem delovnem času z uvajanjem optimalnih serij v proizvodnji, čeprav ne bo mogoče celotno proizvodnjo organizirati tako, temveč le kakih 60%, s tem pa bi bilo prihranjeno nekaj obstoječih strojnih zmogljivosti.
- Po tretjem predlogu bi bilo treba mehanizirati manipulacijo v skladišču pločevine z nabavo
viličarja, ki naj dokončno odpravi ročno delo, ter ročno odvažanje. V skladišču kemikalij bi prav tako uvedli mehanizacijo. Potrebno bo še povečati skladiščne površine, ker sedanji prostori ne omogočajo ureditve transportnih poti, potrebnih za manevriranje viličarja. Prav tako je treba v skladišču gotovih izdelkov racionalizirati manipulacijo, pri čemer naj bi postopno prešli na uporabo kartonskih škatel in bi odpadlo dosedanje zavijanje posode v papir. Vlaganje posode v škatle bi opravljali po sistemu tekočega traku. Tudi pakiranje malolitražne posode naj
Iz smernic za razvoj industrije v prihodnjem obdobju je videti, da je interes komune zlasti krepitev kapacitet železarne Store in Cinkarne v Celju. Tema dvema objektoma so prisodili vso prioriteto, čemur /seve, ni oporekati. Upravni odbor našega podjetja pa sc zaskrbljeno vprašuje, zakaj ni upoštevan razvoj našega podjetja v prihodnjem obdobju, zlasti pa še zato, ker ni v smernicah omenjena gradnja orodjarne. Ta ob-
bi spremenili iz dosedanjega v kartonske škatle. To bi znatno dvignilo produktivnost dela.
Predlagano je tudi, naj bi še nadalje obdržali osemurni delovni čas tako, da bi bila sobota prosta. Ta predlog temelji na dejstvu, da je pri nas zaposlenih mnogo žena in bi jim tak delovni čas glede na njihova družinska opravila najbolj ustrezal.
Vsekakor bo o teh predlogih še mnogo razprav in bodo organi delavskega samoupravljanja prav gotovo našli najboljšo rešitev ob sodelovanju vseh naših delavcev.
EJ
jekt ni le v interesu naše komune, marveč predstavlja precejšen del potreb naše SR Slovenije, ki hi bile z izgradnjo orodjarne potešene. Kako potrebna je gradnja orodjarne pove že dejstvo, da se pri nas dan za dnem oglašajo zainteresirani proizvajalci tudi iz drugih republik, ki bi bili že danes pripravljeni odkupiti del bodoče proizvodnje.
Izhajajoč iz tega, da je gradnja takega objekta v Celju nedvom-
Kaj je z našimi načrti?
Upravni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o smernicah občinske skupščine, katere je posredovala vsem delovnim organizacijam v občini Celje z željo, naj o njih razpravljajo. Upravni odbor je pregledal zlasti napotke za razvoj gospodarstva v naši komuni.
Naš
zakon
Komisija za sestavo statuta je opravila del svoje naloge. Osnutek statuta naše delovne organizacije je izdelan in v teh dneh so o njem razpravljale že vse politične organizacije v podjetju, organi delavskega samoupravljanja in drugi.
V današnjo številko našega časnika smo uvrstili celotno besedilo statuta zategadelj, da s tem omogočimo slehernemu članu kolektiva vpogled v besedilo o-snutka statuta. Če smo uvodoma zapisali, da so o statutu že razpravljali, potlej moramo priznati, da to še niso bile razprave, marveč so člani komisije le tolmačili posamezne razlike med pravili in novim osnutkom. Pričakujemo pa, da se bo že v prihodnjih dneh pričela široka razprava, ki bo v nemajhni meri razčistila posamezne formulacije in določila, ki so večinoma odraz trenutnih razmer v podjetju in ne sproščajo organizacijskih odnosov v prihodnje.
Razprava o statutu bo na jesen morala postati najvažnejša politična naloga vseh organov in organizacij, ki mora zajeti vsakega člana kolektiva. Prav pri tej akciji bo moč ocenjevati delo posameznih političnih organizacij, saj gre za aktivnost, ki je najtesneje povezana z življenjem našega kolektiva v prihodnje.
In še nekaj velja poudariti ob tem! Ko bomo razpravljali o statutu,nam mora biti ves čas v mislih sleherni od petnajstih pravilnikov, ki ga bodo dopoljevali. Zastran tega bi se ne smeli omejevati le na določila statuta, marveč bi morali dopustiti razpravi širši okvir. Z jasnini nadrobnostmi bo tudi načelna formulacija lažja, tehtnejša in natančnejša.
Nedvomno je sindikat forum, ki bo moral postati nosilec vseh razprav v kolektivu, seve ob podpori vseh drugih političnih organizacij in organov delavskega u-pravljanja. Želeti bi bilo, da bi sleherni član kolektiva dodobra poznal besedilo statuta in s pripombami, dopolnili in predlogi prispeavl, da bi postal statut akt, ki bo najbolje usklajeval razmere in odnose v delovni organizaciji, hkrati pa dopuščal širok razvoj v prihodnjih letih.	VI.
no potrebna in pogojena, je upati, da bo to gradnjo podprla tudi občinska skupščina in jo upoštevala v družbenem planu. In ne le to; pričakovati je, da jo bo uvrstila med naloge, katere je treba nemudoma spraviti s slepega tira in jim posvetiti vso pozornost. Le ob popolni podpori komunalnih forumov je pričakovati tudi z naše strani vso prizadevnost, ki jo orodjarna, kakršno si zamišljamo, nedvomno zasluži.	S
e
EÄnajpieo
Lužilnica naj ne bo »pastorek« v proizvodnji
Pod tem naslovom Je prineslo tovarniško glasilo podjetja »Bayer Leverkusen« zanimiv strokovni sestavek, ki ga zaradi izredno močne aktualnosti za naše podjetje posredujemo v prevodu in v skrajšani
obliki.
Sestavek uvodoma analizira prednosti uporabe žveplene kisline v primerjavi s solno kislino pri luženju kovinskih predmetov, namenjenih emajliranju. Pri tem ugotavlja, da ima uporaba žveplene kisline sledeče bistvene prednosti:
•	lažji, zaneslivejši in cenejši © transport v železnih posodah,
•	medtem ko je treba solno ©kislino transportirati v stek-© lu ali kamenini;
© minimalna podvrženost iz-© hlapevanju, zastran česar © tudi pri višjih temperaturah © ne povzroča nevšečnosti za-© poslenim in ne najeda že-© leznih delov;
© luženi deli niso tako podvr-© ženi koroziji kot pri obde-© lavi s solno kislino;
© medtem ko je Iuženje s sol-© no kislino možno samo pri © vsakokratni temperaturi © prostora in zahteva čas lu-© ženja od 20 do 40 minut, je © možno žvepleno kislino upo-© rahljati pri višjih tempera © turah, pri čemer se čas lu-© ženja skrajšuje na 5 do 10 © minut;
© žvepleno kislino je možno © skladiščiti v svinčenih ali © gumiranih jeklenih poso-© dah; solna kislina zahteva © uporabo lesa in kamenine z © znatnimi problemi fugira-© ranja, ki mora biti tudi kis-© lino-obsto j no.
Nakazane lastnosti solne kisline, zlasti še različna dolžina časa luženja (glede na koncentracijo kisline) kot tudi velika korozijska agresivnost, ne dovoljujejo uporabo solne kisline v avtomatiziranih lužilnicah.
Pisec članka nujno priporoča, da luženju predhodi razmaščob-Ijenje in ne žarenje, ki predstavlja danes zastarelo metodo, če ne hkrati slabo metodo. S poudarkom se zavzema, da se material razmačšoblja v dveh zaporednih conah (prva je lahko mr-
zla cona, druga pa z uporabo alkaličnega sredstva pri ca 90° C), ker sledovi mazivnih sredstev povzročajo pri emajliranju največje nevšečnosti. Prav tako priporoča dve coni luženja z žvepleno kislino. Po prvem luženju s 6—8% žvepleno kislino pri 80°
Pravilnik določa, da so stanovanjske površine, ki jih podjetje zgradi ali kupi s svojimi sredstvi in krediti, namenjene do polovice predplačilom na stanovanjsko pravico, druga polovica stanovanj pa članom _ kolektiva po pravilniku o oddajanju stanovanj.
Tega določila doslej v starem pravilniku ni bilo, temveč je sedaj vnešen na zahtevo naših delavcev.
Posebno poglavje tega pravilnika obravnava prodajo stanovanj članom kolektiva. Po določilih tega poglavja podjetje prodaja nova stanovanja, ki jih bo gradilo v blokih ali v manjših stavbah, kakor tudi stanovanja v obstoječih stavbah, ki so pod upravo podjetja, le članom na šega kolektiva.
Stanovanja, ki so v gradnji, so naprodaj vnaprej članom kolektiva na natečaju, ki se razpiše posebej za vsako zgradbo ali skupino stanovanjskih zgradb.
Na natečaju lahko sodeluje vsak član kolektiva ne glede na dobo zaposlitve, če izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v razpisu. Stanovanje pa se proda kupcu, ki se obveže, da bo izpolnjeval pogoje razpisa.
Da bi bilo omogočeno delavcem z nižjimi osebnimi dohodki in predvsem mladini pridobitev potrebnih sredstev z varčevanjem, uvajamo po določilih pra-
C nujno priporoča ponovno lu-ženje z izpiralno tekočino, ki je kisla s 3,5 pH (pri hladni temperaturi) in ne takojšnje izpiranje z vodo, ki povzroča, da se vsedejo bazične železne soli v majhne razpoke in na hrapave površine. In prav te železne soli prinašajo potem v procesu emajliranja toliko nepojasnjenih težav.
Uporabo trikloretilena za raz-maščobljenje zlasti delov, ki so
vilnika posebno službo v podjetju. V zvezi s tem se delavci, ki žele varčevati, lahko obvežejo s posebno izjavo na plačevanje določenih mesečnih zneskov za določen čas. Delavci pa, ki žele varčevati ne da bi se vezali na plačilo določenih zneskov v določenem obdobju, lahko izjavijo, da bodo plačevali poljubne zneske ne glede na določeno dobo. Varčevanje je brezobrestno, tako
v poznejšem procesu podvrženi lakiranju, pisec prav tako odklanja, ker trikloretilen zahteva posebne varstvene ukrepe, ki so hkrati tudi dragi. Razen tega pa tako razmaščobljene dele moramo potem podvreči še alkaličnemu razmaščobljenju, če hočemo biti gotovi, da bo površinska obdelava pločevinastih delov trajna odnosno dovolj trpežna. Na sploh je uporaba trikloretilena tudi v emajlni industriji iz omenjenih vzrokov minimalna.
pridobljena sredstva pa se stekajo v stanovanjski sklad. Kdor želi prenehati z varčevanjem, se mu vrnejo vplačani zneski.
Upravni odbor je po obširni razpravi sklenil, naj strokovna služba ta pravilnik dopolni še z dodatnimi določili glede vzpodbujanja inciative, da si člani kolektiva grade hiše in glede pomoči podjetja pri njihovi gradnji.
Mi nismo prepisali statuta
Gospodarska zbornica okraja Celje je imenovala posebno komisijo z nalogo, da napravi vzorec osnutka statuta za industrijska podjetja in druga podjetja. Tak vzorec naj bi služil kot pripomoček in material podjetjem, katera naj bi na to sestavljala svoje osnutke. Ta komisija je poleg drugih pripomočkov uporabila predvsem osnutek statuta našega podjetja ter po njem izdelala vzorec osnutka statuta. Tako izdelan vzorec statuta, v katerem je v večji meri besedilo našega statuta, je objavila v »Gospodarskem biltenu« štev. 4. Pri objavi tega vzorca statuta ni bilo v »Gospodarskem biltenu« navedeno, da je vzorec statuta izdelan pretežno po našem statutu. Ko so .po Objavi vzorca satu ta v »Gospodarskem biltenu« razni forumi in posamezniki primerjali vzorec statuta z našim osnutkom statuta, se je pojavilo mišljenje, da smo naš osnutek statuta enostavno prepisali po objavljenem vzorcu statuta v »Gospodarskem biltenu« ter ga dopolnili s konkretnimi določili za naše podjetje. Na ta način je nastal videz ter so padali celo očitki, da naše podjetje ni ničesar storilo na izdelavi svojega samostojnega statuta. Da bi odpravili to nejasnost in se ubranili pred očitki nedejavnosti na tem področju, smo zahtevali od Gospodarske zbornice Celje, da sporoči vsem, katerim je bil poslan vzorec statuta in zlasti da objavi v »Gospodarskem biltenu«, da je bil vzorec osnutka statuta napravljen s pomočjo ali v glavnem na .podlag i našega, že prej sestavljenega in obravnavanega osnutka statuta podjetja.
Nov pravilnik o stanovanjih
STROJE POZIVA V OBISTI
POGOVOR S SODELAVCEM
LUDVIKA VERKA SREČAŠ TAMKAJ, KJER JE HRUMENJE STROJEV NAJMOČNEJŠE. HODI MED NJIMI IN TU IN TAM PRISLUHNE NJIHOVEM UTRIPU. KO KAKŠEN ZASTANE, JE VSELEI ON TISTI, KI POSTAVI DIAGNOZO IN NAJVEČKRAT JE TUDI NJIHOV ZDRAVNIK.
Zdaj je poleg mene. Človek, ki je bil pred tremi leti upokojen, a je še vselej podoba najboljšega zdravja*. Prav pri njem imaš občutek da bi bil brez dela uničen; da mu je delo smoter življenja in življenje delo. Nekoč je že hotel napisati roman, četudi se mi to zdi nepotrebno. On ima svoj roman zapisan na obrazu ...
Emajlirec: Rojeni ste bili v Trstu. Vas vežejo nanj lepi spomini?
Ludvik: Vse prej kot lepi. Včasih sem moral vzeti dopust, da sem prišel na Štajersko, odkoder
je bil doma oče. Prinesel sem oblačila in jih zamenjal za vrečo 'koruze. Potlej smo imeli vsaj polento in črno kavo.
Emajlirec: Vas je bilo več v družini?
Ludvik: Pet otrok in starši. Preselili so se leta 1918 na Štajersko, sam pa sem prišel za njimi štiri leta kasneje, ker so me hoteli Italijani med vojake.
Emajlirec: Prva služba v Sloveniji je bila ...
Ludvik:... pri današnji »Savi« v Kranju. Tam sem začel telovaditi in tudi moj prvi nastop v gledališču je bil v Kranju.
Emajlirec: Se ga še spominjate?
Ludvik: Bilo je v Tavčarjevi igri »Otok in struga«. Ko se je dvignila zavesa, sem ostal brez besed...
Emajlirec: Še vedno nastopate?
Ludvik: Lani sem bil pater Gvardijan v »Celjskih grofih«. Nastopal bi več, a kaj ko ni časa. Pa tudi za denar je treba skrbeti.
Emajlirec: Kod vas je vodila pot za zaslužkom?
Ludvik: Kranj, Celje, Prebold.
Ruše, Osijek, Švica, Češka in nazadnje spet Celje.
Emajlirec: In kaj ste počeli povsod?
Ludvik: Montiral sem ali pa skrbel za remont strojev.
Emajlirec: Poznate več vrst strojev?
Ludvik: Pri nas poznam vsakega, kot da bi ga sestavil sam. Poznam pa še tekstilne stroje, stroje za izdelovanje tanina, stroje v kemični industriji, stroje za proizvodnjo vžigalic ...
Emajlirec: Zadošča, dovolj! Govorite kakšen tuj jezik?
Ludvik: Nemško dn italijansko. Malo tudi esperanto ...
Emajlirec: Katerega leta ste se zaposlili pri nas?
Ludvik: 1947. Zaposlili so me kot strojnega ključavničarja in monterja. V mehanični delavnici sem bil do upokojitve. Zdaj sem v ekonomski enoti 1.
Emajlirec: Pravijo, da radi razdrete kakšno veselo.
Ludvik: Slabe volje sem res bolj poredko. Imam debelo kožo. Za vice sem zmerom razpoložen ...
Emajlirec: Kaže, da se nočete postarati!
Ludvik: To pa ne! Zdrav sem, delo imam, kaj več pa ne pričakujem. Pa tudi malo pozno sem se poročil. Zdaj pa moram zato malo nategniti življenje. Imam desetletno hčerko. Delati bo treba še vsaj nekaj let.
Emajlirec: Kaj pa vino? Je bilo včasih boljše?
Ludvik: Gostilničarji ga lomijo. Cisto po nepotrebnem.
Emajlirec: Katerega imate najraje?
Ludvik: Bizeljčana, če je domač.
Emajlirec: Zadnje čase sem vas videl na mopedu!
Ludvik: To je pravšnje vozilo za starejše ljudi. Pravijo, da divjam. Meni se ne zdi. Zadnjič sem prevozil z njim Gorenjsko in Primorsko. Celih 500 kilometrov. Počasi, veliko postaj in včasih kakšen kozarček...
Novembra bo 61 let, kar se je rodil v Trstu Ludvik Verk. Veliko je videl, veliko doživel. Več slabega kot dobrega. Bil je in še je: pevec, -igralec in telovadec. Prav zato je bilo življenje manjše breme. Prav zato je ohranil (juha in telo odporna in prav zategadelj ga leta ne morejo upogniti.
Pred menoj je in se smeje. Pri smehu razkrije vselej svoje zdrave zobe. In tak je cel: • grča, da mu ni para. Preživeti bom moral še enkrat celo dobo — od rojstva do danes — da bom njegovih let. Kdo ve, kakšen bom?! Skorajda gotov pa sem, da bo v meni manj življenja in manj načrtov. Teh ima še Verk za zvrhan koš. Predvsem hoče posredovati izkušnje, hi si jih je pridobil dan za dnem, mlajšim sodelavcem. Vse tista, za kar je potreboval vse življenje, bo vcepil mladičem v letu, dveh...
Vlado Smeh
GLOBUS
Tehnika uporabe mazivnih sredstev pri globokih vlekih prehaja vedno bolj na nove materiale. Angleški institut za vlečenje pločevine priporoča zlasti pri globokih vlekih uporabo meta-krilatnega polimera bodisi v raztopini trikloretilena ali pa v mešanici s sečnino in delom maziv-ncga olja. Preizkusi so nedvoumno dokazali, da uporaba organskih polimerov prinaša celo vrsto prednosti, saj povečuje sposobnost vlečnosti za več kot 15 odstotkov v primerjavi z uporabo dosedanjih standardnih mazivnih olj. Razen tega zagotavljajo ti polimeri večjo čistočo, lažje odstranjevanje ostankov teh mazivnih sredstev pri nadaljni predelavi, večjo korozijsko zaščito ter daljši vek trajanja orodij.
☆
Da bi emajlna industrija Za-padne Evrope povečala svojo proizvodnjo, že nekaj let intenzivno propagira uporabo silikatnih emajlov in njih izdelkov s propagandnimi akcijami v obliki razstav, natečajev in posebnih nalepkov, s katerimi opremljajo posamezne emajlirane izdelke, ki jih predhodno podvržejo kvalitetnim preizkusom. Strokovna združenja emajlne industrije Francije in Zahodne Nemčije vsako drugo leto organizirajo masovne razstave v izložbah trgovin, -kjer v skoraj vseh mestih razstavljajo sodobne emaj-ne izdelke s ciljem povečanja prodaje, pritegovanja potrošnikov, olepšan j a izložbenih prostorov in propagiranja uporabnosti emajla. Ta propagandna akcija se bo tudi letos ponovila v Zahodni Nemčiji in bo trajala teden dni. Posebna strokovna komisija združenja bo najuspešnejše izložbe nagradila z večjimi denarnimi zneski. Zadnje take propagandne akcije se je leta 1959 udeležilo blizu 1000 podjetij, ki so pripravila blizu 1500 razstavnih prostorov z emajliranimi izdelki.
☆
Konkurenčni boj trgovinskih podjetij v zapadnem svetu se je v zadnjih letih tako močno razplamtel, da prehaja danes individualna nabava posameznih podjetij vedno bolj v roke nakupnih združenj, ki z akumuliranjem individualnih manjših potreb v velike potrebe, dosegajo znatno ugodnejše nabavne pogoje, ki so pogoj obstoja trgovinskih individualnih organizacij v boju z velikimi trgovinskimi koncerni in blagovnimi hišami.
☆
Zahodnonemški železarski trust Adolf Thyssen namerava v začetku leta 1964 začeti z obratovanjem nove valjarne tanke pločevine, jci bo omogočala valjanje hladne pločevine do širine 88 palcev, kar znaša 2,23 m. To bo hkrati tudi največja širina pločevine, ki jo je mogoče dobiti r vsej Evropi.
☆
V železarski industriji v svetu zadnje desetletje izredno hitro raste proizvodnja ploščatih materialov, ki jih sestavljajo trakovi, hladno in toplo valjana pločevina do 3 mm. Medtem ko je delež teh ploščatih materialov v ZDA znašal leta 1905 komaj 8,9% celotne proizvodnje, pa zavzemajo danes ti materiali že delež 44,9% celotne železarske in jeklarske proizvodnje.
Smafiha*
OSNUTEK
STATUTA
ko4 vzajemen dogovor vseh delovnih ljudi v Tovarni emajlirane posode, s katerim se v tem podjetju določajo in urejajo:
osnovni podatki o podjetju; organizacija podjetja in notranja razmerja;
pravice in dolžnosti delovnih ljudi;
samoupravljanje, odgovornost samoupravnih organov, poslovanje in vodenje podjetja; delovna razmerja; razmerja do družbeno-politič-nih skupnosti;
združevanja (integracija, kooperacija;
vloga družbenih organizacij; socialna dejavnost; zaščita podjetja; zaščita delovnih ljudi; razna določila; samoupravni akti; sankcije glede kršitev določil statuta;
ostala določila.
I.
OSNOVNA IN SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Ustanovitelj podjetja:
Vlada ljudske republike Slovenije, odločba štev. ,S-Zak., dne 26/10-1946.
2.	člen
Firma — naziv podjetja se glasi: Tovarna emajlirane posode Celje.
Skrajšani naziv odnosno naslov: Emajl Celje.
Sedež podjetja: Celje, Mariborska cesta 86.
3.	člen
Žig podjetja je: izpisano besedilo v dveh vodoravnih linijah s tiskanimi črkami: Tovarna emajlirane posode Celje.
Zaščitni znak podjetja je: Dva leva, ki stojita na emajlirani posodi s prednjima nogama. Na posodi je peterokraka zvezda.
Zaščitni znak opisan v prednjem odstavku je registriran pri Upravi za patente v Beogradu pod reg. štev. 11.749 ter uživa nacionalno zaščito od 15/8-1948 dalje. Isti zaščitni znak je registriran zaradi mednarodne zaščite pri Biroju za zaščito in registracijo industrijske svojine v Bernu v Švici pod štev. 265318.
Podjetje uporablja tudi zaščitni znak dva leva, ki stojita s prednjima nogama na emajlirani posodi, na kateri je označba AW, kateri znak je registriran pod štev. 1890 pri Upravi za patente SFRJ v Beogradu ter uživa nacionalno zaščito od 21/6-1922 dalje in mednarodno zaščito na podlagi registracije pri Mednarodnem biroju za zaščito industrijske svojine v Bernu od 13/5-1948 dalje, kjer je registriran pod štev. 136292.
4.	člen
Podjetje je registrirano pri: Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju v registru gospodarskih organizacij pod štev. Fi 1087/55 Reg. I 109/2 z dne 24/10-1955 za poslovanje na področju SFRJ Jugoslavije ter pri istem registrskem sodišču za poslovanje v zunanji trgovini pod štev. Rg. I 109/5 z dne 22/11-1962.
Podjetje je registrirano za poslovanje na področju SFRJ:
I.	Izdelovanje na industrijski način:
a)	Sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov kot sestavnih delov avtomobilov vključno avtomobilska kolesa ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, pločevinastih radia-
torjev, grelnih teles in kotlov za centralno kurjavo, jeklenk ter drugih izdelkov za strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo.
b)	Higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne ambalaže in pri-
'pomočkov vključno butanke, cestno prometnih znakov, uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric in podobnih predmetov za investicije in investicijska vzdrževanja.
c)	Emajlirane, pocinkane, poko-sitrane, brušene in aluminijaste posode, gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter podobne opreme kovinske in druge stroke.
d)	Raznovrstnega orodja in investicijske opreme za emajlimice in pocinkovalnice ter za drugo kovinsko in predelovalno industrijo.
e)	Kremenčeve in živčeve moke, frit, emajlov ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje.
II.	Izvrševanje uslug v kovinsko emajlirski stroki:
Emajliranje, pocinkanje, pokositranje in strojna obdelava raznih kovinskih predmetov.
Podjetje je registrirano za zunanje trgovinsko poslovanje:
I.	Izvoz:
a)	sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odpadkov, vključno avtomobilska kolesa ter drugih delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektroindustrijo in ostalo kovinsko industrijo;
b)	pločevinastih radiatorjev, grenlih teles in kotlov za centralno kurjavo ter elektroindustrijo;
c)	higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, senčnikov za električno razsvetljavo, kovinske transportne embalaže in pripomočkov vključno butanke, cestno prometnih znakov, .uličnih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih .podobnih predmetov za investicije in investicijsko vzdrževanje;
d)	emajlirane, pocinkane, poko-sitrene, brušene in aluminijaste posode;
e)	gospodinjskih in kuhinjskih predmetov ter opreme kovinske in druge stroke, ki jih podjetje izvaža iz lastnega proizvodnega programa in drugih proizvajalnih podjetij, s katerimi ima tozadevne .pogodbe o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju.
f)	raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajliranje in pocinkovalnice ter za drugo kovinsko in predelovalno industrijo;
g)	kremenčeve in živčeve moke, emajlov in frit ter drugih pomožnih materialov za emajliranje, pocinkanje in pokositranje.
II.	Uvoz:
a)	reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje in po posebnem odobrenju pristojnih organov tudi za potrebe drugih sorodnih proizvajalnih podjetij, s katerimi obstojajo pogodbe o medsebojnem tehnično poslovnem sodelovanju kot tudi sestavnih delov za vgradnjo v lastne proizvode;
b)	opreme in njenih rezervnih delov, ki služijo neposredni proizvodnji tako za potrebe novih investicij kot tudi investicijskega vzdrževanja.
5.	člen
Podjetje je samostojna — samoupravna organizacija.
Podjetje je pravna oseba in nosilec pravnih pooblastil in pravic glede sredstev v družbeni lastnini, ki jih upravlja. Te pravice se podjetju lahko vzamejo ali omejijo le na podlagi zakona, če zahteva to splošna korist, vendar le po postopku, ki ga določata zakon in proti ustrezni odškodnini.
Podjetje je dolžno ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja.
Podjetje more pridobivati imo-vinske pravice in .prevzemati obveznosti ter biti pravdna stranka v pravdnih postopkih ter stranka v pravnih razmerjih.
Podjetje odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, ki jih upravlja.
6.	člen
Podjetje nastopa in predstavlja na zunaj glavni direktor, v njegovi odsotnosti direktor sektorja ekonomike ali od glavnega direktorja posebej za to pooblaščena oseba.
Delovne enote nimajo pravice samostojno nastopati na zunaj ter zastopa njihove interese glavni direktor podjetja.
V	posameznih primerih in določenih pravnih razmerjih lahko zastopajo po posebnem ali splošnem poblastilu direktorja podjetja določene osebe, predvsem iz strokovne službe.
7.	člen
Za podjetje se podpisuje na ta način, da se pod natiskanim ali z žigom odtisnjenim nazivom podjetja lastnoročno .podpiše oseba, ki je poblaščena po zakonitih predpisih ali internih predpisih podjetja odnosno po posebnem pooblastilu podpisati za podjetje.
Za .podjetje podpisuje glavni direktor, v njegovi odsotnosti oseba, ki je po pravilih podjetja pooblaščena za podpisovanje — direktor sektorja ekonomike. Če tega ni, zastopa glavnega direktorja in za njega podpisuje druga od njega posebej pooblaščena oseba.
Za poslovanja v finančnih zadevah z bankami in drugimi denarnimi zavodi podpisuje za podjetje .poleg glavnega direktorja še direktor računovodstva. V odsotnosti nadomešča direktorja računovodstva in sopodpisuje vodja finančnega knjigovodstva. Če tega ni sopodpisuje v finančnih zadevah oseba, ki jo .posebej pooblasti direktor računovodstva.
Vsi navedeni morajo biti registrirani pri Okrožnem gospodarskem sodišču.
V	deviznem in zunanjetrgovinskem poslovanju zastopajo in podpisujejo za podjetje tudi druge osebe .poleg onih, ki so navedene v prejšnjih odstavkih tega člena.
Za zastopanje in opravljanje poslov za podjetje v zunanjetrgovinskem poslovanju so za to posebej pooblaščeni registrirani pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju.
II.
ORGANIZACIJA PODJETJA
IN NOTRANJA RAZMERJA
8.	člen
Notranja organizacija podjetja je izvedena tako, da se omogoča delovnim ljudem svobodno upravljanje dela ter upravljanje in soodločanje pri upravljanju podjetja in da se čimboljše izkoriščanje in uporaba družbenih sredstev zaradi dosege boljšega poslovanja in gospodarskega uspeha podjetja.
Podjetje je v organizacijskem pogledu razdeljeno na enote. Vsa dela se opravljajo v okviru posameznih enot. Enote sestavljajo delovni ljudje, skupine delovnih ljudi, ki opravljajo določena dela.
Razdelitev na enote določa skupščina podjetja s posebno odločbo o organizaciji podjetja. Skupščina podjetja menja odločbo o organizaciji podjetja, kadar se pokaže za to potreba, zlasti ob priliki uvedbe novih tehnoloških procesov, nabavi novih strojev ali postrojenj, uvedbi mehanizacije, avtomatizacije in podobnih primerov kot tudi pri uvedbi novih del ali spremembi obsega .poedi-nih del.
V	postopku pri pripravljanju in sprejemanju lastnih planov podjetja se preizkuša dosedanja organizacija podjetja, če odgovarja potrebam in zahtevam, določenim v novem planu. V kolikor ne odgovarja dosedanja organizacija v podjetju, se ta spremeni z odločbo skupščine.
9.	člen
Odločba o spremembi organizacije podjetja obsega:
—	razdelitev del v podjetju na enote;
—	naziv enot;
—	dela, ki jih opravlja posamez-
na enota;
—	delovna mesta v enoti in dela, ki se opravljajo na delovnem mestu;
—	odredba o tem, ali imajo delavci v enoti pravico upravljanja z enoto in v kakšnem obsegu;
—	odredba, ali ima enota pravico na poseben obračun finančnega rezultata .poslovanja ali na obračun osebnih dohodkov;
—	odredba glede obsega pravic enote na razpolaganje s sredstvi dela;
—	uredba o obsegu pravic enote na lastne sklade.
10.	člen
Podjetje je razdeljeno v organizacijskem pogledu na naslednje vrste enot: ekonomske enote; obračunske enote; organizacijske enote (proizvodne, tehnične, komercialne, računovodsko finančne in administrativne).
Ekonomska enota predstavlja zaokroženi del tehnično ekonomskega procesa (tehnološkega procesa), ki predstavlja hkrati zaključeno ekonomsko celoto, v kateri se opravlja obračun finančnega rezultata ter ima svoje organe samoupravljanja.
Obračunske enote so poslovne organizacijske enote, kjer je možno obračunsko spremljati uspeh njihovega poslovanja ter zlasti obračun osebnih dohodkov, nimajo pa svojih samostojnih samoupravnih organov.
Organizacijske samoupravne enote so poslovne organizacijske enote, ki imajo svoje samoupravne organe z določenimi omejenimi pravicami glede samoupravljanja, ne izvršujejo pa samostojnega obračuna finančnega rezultata poslovanja in obračuna osebnih dohodkov.
V okviru samoupravnih organizacijskih enot je lahko več obračunskih enot, obratno je lahko v okviru ene obračunske enote več samoupravnih organizacijskih enot.
11.	člen
Podjetje upravljajo delovni ljudje člani kolektiva v obliki delavskega samoupravljanja kot posebne vrste družbenega upravljanja.
Upravljanje izvršujejo delovni ljudje neposredno ali preko izvoljenih samoupravnih organov, ki jih izvolijo za podjetje kot celota ter posebej za posamezne enote v skladu s predpisi tega statuta.
Delovni ljudje volijo in odpokličejo organe upravljanja podjetja in njihove člane. Imajo pravico biti voljeni v organe upravljanja in odločati o postavljanju na vodilna mesta v podjetju kot tudi odločati o sprejemanju delavcev v podjetje in o prenehanju njihovega dela v podjetju.
12.	člen
Organi delavskega samoupravljanja so:
a)	za podjetje kot celoto:
—	skupščina podjetja
—	upravni odbor
—	odbori in komisije skupščine
—	arbitražna komisija
—	glavni direktor
b)	v ekonomski enoti:
—	delavski svet
—	odbori in komisije delavskega sveta
c)	v samoupravni organizacijski enoti:
—	zbor proizvajalcev
—	komisije zbora proizvajalcev
13.	člen
Poslovne naloge v okviru plana podjetja, sprejetih sklepov in smernic samoupravnih organov opravljajo organi za vodenje podjetja. Ti organi so izvršilni upravni organi samoupravnih organov ter hkrati koordinatorji dela v podjetju na posameznih .področjih in med posameznimi enotami.
Organi vodenja so vodilni strokovni delavci, ki se postavljajo na določena delovna mesta za opravljanje določenih poslov.
Organi vodenja se postavljajo za podjetje kot celoto ter za delovne enote. V okviru delovnih
-------------------------©
enot so postavljeni nižji organi vodenja glede na organizacijo delovnih skupin, delovnih mest odnosno delovnega procesa.
Organi vodenja odgovarjajo samoupravnim organom podjetja odnosno delovna enoti, v kateri delujejo ter izvršujejo naloge kot izvršilni organi.
Za neposredno strokovno pripravo in opravljanje poslovnih nalog delujejo v .podjetju strokovne službe. Strokovne službe so glede na delokrog organizirane po področjih ter enotno za celo podjetje. Posamezne skupine strokovnih služb vodijo vodje teh služb, ki so tudi .podrejeni glavnemu organu vodenja v podjetju.
Vsaka delovna enota ima lahko tudi svoje strokovne službe, ki delajo samo za naloge te delovne enote. V okviru strokovnih služb so razporejena vodilna strokovna delovna mesta, katerim so podrejena druga strokovna delovna mesta.
Strokovne službe so pomožne službe organov vodenja ter izvršujejo enako kot organi vodenja izvršno upravne naloge v .poslovanju podjetja.
24. člen
Organi vodenja v podjetju so:
a)	za podjetje kot čeloto:
—	glavni direktor
—	vodilni strokovni uslužbenci — direktorji ter vodje strokovnih služb — sektorjev
b)	za delovne enote:
—	vodja delovne enote
—	strokovni uslužbenci — delovodje nižjih enot
15.	člen
Podrobnejša določila glede samoupravnih organov in organov vodenja določajo ustrezna poglavja tega statuta, ki se nanašajo na delokrog, postavljanje in izvolitev teh organov. Vsakokratno organizacijo podjetja, delovnih enot, strokovnih služb ter medsebojne odnose in njihov delokrog ter pogoje za postavljanje vodilnih organov vodenja ter ostalih strokovnih služb, vsebuje poseben pravilnik o organizaciji .podjetja, ki se spreminja z vsakokratnimi spremembami v notranji organizaciji podjetja.
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI
16.	člen
Vsi člani kolektiva so kot .proizvajalci upravljalci podjetja ter hkrati izvrševalci delovnih nalog in sodelujejo pri upravljanju kot posamezni člani delovnega kolektiva s tem, da dajejo predloge, nasvete in podobno, sodelujejo na zborih kjer določene skupine članov kolektiva razpravljajo o poslovanju in vodenju .podjetja ter soodločajo na teh zborih, kadar se sprejemajo sklepi.
Kot člani kolektiva imajo glede na samoupravljanje v podjetju predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
sodelujejo v upravljanju, volijo in so voljeni v vse organe delavskega samoupravljanja;
morajo biti upoznani z uspehi poslovanja podjetja in njihove delovne enote;
imajo pravico izražati svojo voljo v določenih primerih z referendumom;
uveljavljajo lahko vse pravice po zakonih in internih predpisih podjetja, ki urejajo upravljanje podjetij, notranja in delovna razmerja ter pravice na podlagi delovnega razmerja;
imajo pravice do zdravstvene higienske in varnostne zaščite, do zaščite v primeru zmanjšanja delovne zmožnosti, do zaščite, ki jo uživajo po zakonitih predpisih mladina, žene, invalidi;
pravico do pridobivanja strokovnega znanja in usposobljenosti ter razvijanja posebnih sposobnosti ;
imajo pravico do udeležbe v sredstvih skupne potrošnje, ki jih daje na razpolago v okviru svojih možnosti podjetje članom kolektiva;
o
Smajfihe^
predlagajo in odločajo pri spremembi notranje organizacije, piri spremembi internih predpisov kot tudi pri pripravljanju planov ¡podjetja;
imajo pravico pritožbe v osebnih in splošnih zadevah na vse organe v podjetju.
17.	člen
Člani kolektiva kot upravljala imajo predvsem te-le dolžnosti: sprejeti in vestno morajo izvrševati funkcije in naloge, ki jih jim poveri delovni kolektiv;
opravljati morajo zaupano jim delo na delovnem mestu tako, da vlagajo vse svoje umske in fizične sposobnosti za izvršitev zaupanega jim dela ter odgovarjajo za izvršitev dela;
čuvati morajo skrbno družbeno lastnino — sredstva, s katerimi delajo;
ravnati se morajo po delovnih nalogih in organizaciji dela, zakonitih 'predpisih, statutu in drugih internih predpisih podjetja, upoštevati morajo predpise o higiensko tehnični zaščiti in varstvene predpise ter uporabljati zaščitna sredstva;
delo na delovnem mestu morajo opravljati posebno in stalno ter ne smejo izostajati neupravičeno z dela ter s kakršnimikoli dejanji ali opustitvami motiti delo na delovnem mestu in v podjetju;_ podrejati se morajo vsem predpisom glede delovne discipline in izvrševati sklepe organov samoupravljanja - vodstva .podjetja;
skrbeti morajo za dober ugled podjetja, čuvati poslovne tajnosti podjetja ter skrbeti, da ne prizadenejo podjetju škodo s svojim delom in nastopanjem;
razvijati morajo in utrjevati pravilne medsebojne odnose ter ves svoj trud in svoje znanje posvečati napredku podjetja.
Referendum
18.	člen
O vprašanjih posebne važnosti za poslovanje podjetja kot celote ali za poslovanje posameznih enot v podjetju, lahko člani delovnega kolektiva odločajo neposredno z referendumom.
Glede na važnost vprašanja odnosno glede na področje ali organizacijsko enoto, na katero se nanaša (posamezno vprašanje, po katerem je odločiti z referendumom, odloči o razpisu in izvedbi referenduma dotični samoupravni organ.
Razpis in izvedbo referenduma za celo podjetje odredi skupščina podjetja, referendum v delovni enoti — ekonomski enoti odredi delavski svet dotične delovne enote.
19.	člen
Glasovanje pri referendumu je tajno. Referendum se Izvaja po predpisih o volitvah organov delavskega samoupravljanja. Pri re-rerendumu odločajo člani kolektiva o točno določenem vprašanju, katero jim je postavljeno zaradi odločitve.
Predlog, o katerem se glasuje odnosno vprašanje, o .katerem naj se odloči z referendumom, je sprejet, če glasuje zanj vsaj dve tritjini delavcev, ki so glasovali: Pravico glasovati pri referendumu imajo vsi delavci podjetja odnosno organizacijske enote, če imajo pravico voliti upravne organe v podjetju.
20.	člen
Posamezna vprašanja se rešujejo z referendumom:
a)	če zakoniti predpisi to predvidevajo;
b)	če skupščina odnosno delavski svet enote tako sklene;
c)	če to zahteva ena tretjina kolektiva podjetja ali delovne enote,
d)	če skupščina razveljavi kak sklep upravnega odbora;
e)	o združitvi podjetja in o razdružitvi.
Upravni odbor lahko zahteva, da se predloži vprašanje glede katerega je skupščina odločila, da se sklep upravnega odbora razveljavi na referendum. Glasovanje o tem vprašanju se lahko nanaša na odločitev o smotrnosti 'kot tu-
di glede veljavnosti razveljavljenega sklepa.
Odločitev na referendumu je za skupščino odnosno delavski svet delovne enote obvezna.
IV.
SAMOUPRAVLJANJE IN VODENJE PODJETJA
21.	člen
Skupščina podjetja
Skupščina je na j višji predstavniški organ delavskega samoupravljanja v podjetju.
Število članov skupščine določa skupščina sama glede na število zaposlenih v podjetju za vsako leto posebej. V nobenem pri-. .aru ne more biti število članov skupščine manjše kot 50 in ne večje kot 120.
Člani skupščine se volijo na podlagi kandidatnih list postavljenih za vsako ekonomsko enoto posebej. Število članov skupščine, ki se izvolijo v posamezni ekonomski enoti, se določa po številu skupno zaposlenih v podjetju na dan razpisa volitev tako, da se število zaposlenih v podjetju deli s številom članov skupščine, kakor ga je določila skupščina za dotično mandatno dobo in se dobi količnik, s katerim se deli število zaposlenih v ekonomski enoti.
Volitve v vsaki ekonomski enoti izvaja volilna komisija postavljena od delavskega sveta ekonomske enote pod nadzorstvom glavne volilne komisije, katero postavi skupščina podjetja. Glavna volilna komisija na podlagi volilnega materiala in volilnih rezultatov sprejetih od volilnih komisij ekon< iSkih enot ugotovi in objavi končno ’isto izvoljenih članov skupščine.
Volitve v skupščino so tajne ter se izvajajo po predpisih za izvajanje volitev organov delavskega samoupravljanja.
Kandidatne liste za volitve članov skupščine lahko postavi sindikalna podružnica, lahko pa tudi določeno število delavcev v podjetju, ki imajo volilno pravico in sicer najmanj 50, kjer je pa število zaposlenih delavcev manjše od 50, ¡pa najmanj polovica zaposlenih.
Pravice voliti člane skupščine in biti voljen za člana skupščine imajo vsi delavci v podjetju, ki so v stalnem delovnem razmerju.
Te pravice nimajo:
a)	delavci, ki jim do dneva volitev preneha delovno razmerje;
b)	.ki jim je s sodbo izrečena kazen izgube volilne pravice za določeno dobo.
Predsedniki delavskih svetov delovnih — ekonomskih enot postanejo hkrati z izvolitvijo za predsednike teh enot, tudi člani skupščine. Njih število n:i všteto v število članov skupščine, katerega določi skupščina za vsako leto.
Mandatna doba članov znaša dve leti. Vsako leto se izvoli na novo polovica njenih članov. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma voljen za člana skupščine.
22.	člen
Volitve skupščine se vršijo v času, iki ga določi republiški Izvršni svet Soc. republike Slovenije.
Skupščina mora v roku, ki ga določi Izvršni svet SRS razpisati volitve v skupščino odnosno v delavske svete in določiti ¡dan volitev.
O razpisu in dnevu volitev se obvestita pravočasno delovni kolektiv in Občinski ljudski odbor Celje.
Volitve morajo biti razpisane najkasneje 15 ¡dni pred dnevom, ko se bodo vršile.
23.	člen
Imenik volivcev, ki ga sestavi komisija za pripravo imenika volivcev, mora biti na vpogled v vsaki delovni — ekonomski enoti. Imenik volivcev se sestavi po ekonomskih enotah ter mora biti na vpogled razgrnjen tri dni. V tem času ima vsakdo, ki je zaposlen v podjetju pravico podati ugovor na to, ker sam ali kdo drug ni vpisan v seznam ali za to, ker je vpisan, čeprav ne bi smel biti vpisan.
Komisija za sestavo volilnega imenika odloča o ugovorih ter popravi volilni imenik, če je ugovor utemeljen.
24.	člen
Novo izvoljena skupščina se mora sestati najkasneje v 15 dneh po dnevu izvolitve.
Na tem sestanku se ugotovi veljavnost mandatov, izvoli predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane upravnega odbora.
Do izvolitve novega predsednika vodi sestanek najstarejši član skupščine.
25.	člen
Ako se število članov skupščine zmanjša pod dve tretjini skupnega števila, tedaj se razpišejo dopolnilne volitve za člane skupščine.
Člane skupščine lahko odpokliče delovni kolektiv po predpisanem postopku.
26.	člen
Skupščina podjetja — delokrog :
Skrbi za izvršitev nalog prejetih od družbene skupnosti in za izvršitev obvez napram družbi.
razpravlja in odloča o priporočilih in pripombah organov d r užb e n o po li ti enih	sk u pno s t ih
glede na vprašanja poslovanja, ureditev odnosov v podjetju, razdelitvi čistega ¡dohodka in podobno;
odloča o včlanjpnju v zbornice strokovna in poslovna združenja ter odrejuje predstavnike ¡delovnega kolektiva za te organe;
sprejema in potrjuje statut podjetja, pravilnike in poslovnike, ki ,se nanašajo na podjetje kot celoto;
sprejema, potrjuje in vsklaju-je ¡dolgoročne proizvodne, investicijske in druge plane podjetja v skladu z družbenimi plani komune;
sprejema letne gospodarske plane in perspektivne plane gospodarskega razvoja podjetja;
sprejema in potrjuje periodične in letne zaključne račune podjetja ter odloča o razdelitvi doseženega čistega dohodka na osebne dohodke in sklade;
sprejema in potrjuje organizacijsko shemo podjetja;
sprejema in sklepa o najetju investicijskih in obratnih kreditov;
sprejema ¡in sklepa pogodbe in izdaja odločbe o imovinskih zadevah, odpisih in prenosih osnovnih sredstev ter v drugih finančnih zadevah;
razdeljuje čisti dohodek podjetja na sklade ter jih po odbitku deleža za splošne potrebe podjetja in ¡družbe prenaša na delavske svete;
sprejema kalkulativno stopnjo investicijskega vzdrževanja;
razpravlja in odloča o proizvodnosti podjetja, storilnosti, izboljšavi tehnoloških postopkov ter o nagradah za tehnične izume in tehnične izboljšave;
skrbi ¡za ¡izvršitev vseh sprejetih planov podjetja;
vrši ¡nadzor nad nižjimi organi samoupravljanja ter predlaga tem samoupravnim organom razveljavitev ali spremembo njihovih pravilnikov in sklepov, kadar ti nasprotujejo zakonitim predpisom, družbenim planom komune in podjetja ali niso v skladu z internimi predpisi;
odloča o uporabi sredstev skupnega sklada podjetja;
predlaga in daje soglasje za uvedbo disciplinskega postopka zoper glavnega direktorja, člane skupščine in upravnega odbora disciplinskemu sodišču pri Občinskem ljudskem odboru v Celju;
razpravlja in odloča o postavitvi ¡glavnega ¡direktorja v podjetju;
postavlja in določa stalne odbore ter komisije kot pomožne organe skupščine ter določa njih delokrog;
postavlja in imenuje člane komisije in odborov, ki so splošnega značaja za celo podjetje;
razpravlja in odloča o nesoglasjih med samoupravnimi organi ter delovnimi enotami;
daje tolmačenja glede statuta in drugih internih predpisov, veljavnih za celo podjetje;
določa organ odnosno strokovno službo, ki zbira, proučuie in daje predloge za pregon kršitev internih predpisov in delovne discipline proti storilcem ter
stavlja zahtevke za povračilo in izterjavo povzročene škode;
rešuje vse ostale zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine na podlagi zakonitih predpisov in internih predpisov podjetja.
27.	člen
Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine, v odsotnosti ¡njegov namestnik. Seje se vrše po potrebi, vendar vsaj enkrat na tri mesece. Sej se obvezno udeležujejo vsi člani skupščine ter vsi vodje delovnih enot.
Obvezno se morajo udeležiti sej organi vodenja in strokovni delavci, kadar so pozvani na seje zaradi poročanja ali strokovnega tolmačenja v posameznih zadevah.
Seje se sklicujejo in vodijo po predpisih posebnega (poslovnika skupščine.
28.	člen
Zaradi izvrševanja priprav, zbiranja ¡gradiva, ¡strokovne obdelave poedinih zadev s področja poslovanja podjetja ter zaradi izvršitve ¡določenih nalog postavlja skupščina določene pomožne organe — stalne odbore in komisije ter občasne komisije.
Skupščina ima naslednje stalne odbore odnosno komisije:
—	odbor za splošno politiko razdeljevanje osebnih dohodkov;
—	odbor za gospodarstvo;
—	odbor za investicije in osnovna sredstva;
—	odbor za higiensko tehnično varstvo;
—	odbor za požarno varnost;
—	komisija za ¡stanovanjska vprašanja;
—	komisija za tehnične izume in tehnične izboljšave;
—	komisija za osvajanje novih izdelkov;
—	komisija za invalidska vprašanja. za delo žena, mladine;
—	.komisija za družbeni standard (skupna potrošnja);
—	disciplinska komisija s pristojnostjo.
a)	za izvajanje disciplinskih postopkov zoper vse vodilne delavce v podjetju ter za reševanje tistih disciplinskih zadev, ki jih ne obravnavajo nižje ¡disciplinske komisije;
b)	za reševanje pritožb zoper odločbo nižjih disciplinskih komisij ;
—	arbitražna komisija s pristojnostjo
a)	za reševanje nesoglasij in sporov med samoupravnimi organi ali delovnimi in organiza-ci j ski mi e n o tami;
b)	za vsklajevanje notranjih predpisov.
29.	člen
Odbori -imajo pripravljalno svetovalni značaj ter pripravljajo gradivo za skupščino podjetja, o katerem nato skupščina razpravlja in odloči. Hkrati dajejo svoje mišljenje k poedinim zadevam.
Komisije so pripravljalno svetovalne in upravno izvršne.
Pripravljalno svetovalne komisije zbirajo gradivo, pripravljajo poročila za skupščino ter dajejo svoje predloge ¡za rešitev določenih zadev.
Upravno izvršne komisije izdajajo odločbe na podlagi predhodnega postopka, ¡s katerimi odločajo -o določenih pravicah in obveznostih ali pravnih razmerjih ter ,se takšne odločitve smatrajo kot ¡odločbe izdane v upravnem postopku in se zoper nje lahko uporabi odnosno uveljavi le pravno sredstvo na organ v podjetju ali izven podjetja, ki je po predpisih pristojen za reševanje pritožb odnosno pravnih sredstev. Skupščina in drugi samoupravni organi takšnih odločb ne morejo spreminjati izvzemši le na podlagi vloženega pravnega sredstva, če so za to pristojni.
Kot posvetovalno pripravljalne komisije se smatrajo predvsem komisije za osvajanje novih izdelkov, za tehnične izume in izboljšave, medtem ko so komisije za stanovanjska vprašanja, za invalidska vprašanja, za družbeni standard v pretežnem delu upravno izvršne komisije.
Na pravnomočne odločbe upravni izvršni komisiji so vezani samoupravni organi in organi vodenja v podjetju.
50.	člen
Disciplinska komisija deluje v sestavu treh članov, od katerih predsednika in enega člana imenuje skupščina, drugega člana pa sindikalna organizacija v podjetju. Vsak član te komisije ima namestnika, ki je postavljen na isti način kot člani.
51.	člen
Arbitražno komisijo in ¡predsednika imenuje skupščina podjetja. Arbitražna komisija obstoji iz treh članov, od katerih je en član po svojem položaju obvezno vodja pravne službe podjetja. Pri reševanju posameznih sporov ali nesoglasij sporni stranki imenujeta v to komisijo vsaka še po enega člana tako, da komisija odloča s ¡petimi glasovi.
Arbitražna komisija odloča v naslednjih zadevah:
a)	ugotavlja neskladnosti med posameznimi internimi predpisi v podjetju (raznimi pravilniki, poslovniki in statutom podjetja) ter daje predloge skupščini in ostalim nižjim samoupravnim organom, da odpravijo te neskladnosti.
Arbitražna komisija ¡po ugotovitvi neskladnosti da samoupravnim organom rok ¡treh ¡mesecev, da odpravi ugotovljeno ¡neskladnost. V kolikor prizadeti ¡samoupravni organ tega ne stori, se smatra, da je sporni predpis po preteku trimesečnega roka prenehal veljati. Prenehanje veljavnosti predpisa ugotovi arbitraža z odločbo. Vsi organi v podjetju so obvezni spoštovati takšno odločbo ter se po njej ravnati.
ib) Odloča v sporih ¡me,d posameznimi samoupravnimi organi, ekonomskimi enotami in samoupravnimi enotami, zbori proizvajalcev ter pomožnimi organi teli samoupravnih organov in zlasti med strokovnimi službami, organi vodenja in samoupravnimi organi v vseh vprašanjih, kjer pride ¡do nesoglasij ali sporov bodisi da se ti spori nanašajo na nepravilno uporabo internih predpisov ali na samo delo.
32.	člen
Sestav ostalih komisij ter odborov določa poseben pravilnik o delu odborov in komisij ter o načinu poslovanja in vseh vprašanjih postopka. Ta poslovnik določa delokrog (posameznih komisij zlasti ¡glede na značaj njihovih rešitev odnosno sklepov, ki jih sprejemajo (te komisije.
Vse (komisije ¡so postavljene za mandatno dobo, za katero je izvoljena skupščina podjetja.
33.	člen
Skupščina določi s posebnim pooblastilom ¡glavnega direktorja, da lahko postavi določenega vodilnega strokovnega uslužbenca (vodjo kadrovsko socialne službe ali vodjo pravne službe) za organa s posebnimi nalogami pri izvajanju disciplinskih postopkov ter odškodninskih postopkov v podjetju.
V delokrog tega organa spada:
—	zbiranje prijav proti kršilcem odnosno kršitvam delovne discipline ter registriranje vseh prijav in disciplinskih postopkov ;
—	predlaganje disciplinskih postopkov proti poedincem ter odstopanje gradiva disciplinskim komisijam, ki so ¡pristojne za izvedbo disciplinskega postopka, odnosno predlaganje ustavitve;
—	vodenje evidence nad izvršitvijo disciplinskih kazni ter brisanje disciplinskih kazni zaradi preteka zakonitega roka;
—	zbiranje ¡gradiva in zasledovanje storilcev pri povzročenih škodah ter predlaganje pristojnim komisijam odnosno organom v razpravljanje in odločanje;
—	vodenje evidence nad izterjavo škod;
—	¡sodelovanje v kazenskih postopkih pred sodišči glede izter-

jave odškodninskih zahtevkov proti tistim, ki so obsojeni zaradi kaznivega dejanja ter vodenje evidence nad temi škodnimi primeri.
34.	člen
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor je organ delavskega samoupravljanja izvoljen od skupščine kot njegov izvršni organ z nalogo, da skrbi za izvršitev sklepov skupščine ter pripravlja gradivo za zasedanja skupščine, koordinira delo delavskih svetov in delovnih enot med posameznimi zasedanji skupščine ter izvršuje določene samoupravne zadeve v okviru kot določajo zakoniti predpisi ter ta statut in drugi samoupravni predpisi podjetja:
Upravni odbor opravlja zlasti te-le zadeve:
Odgovarja za izvršitev obvez in sklepov skupščine, vrši korekture (popravke) v okviru notranjega plana sprejetega na skupščini.
Sprejema plan stroškov za reklamo, preventivo, potne reprezentančne stroške ter skrbi za ekonomično izkoriščanje gornjih stroškov.
Odloča o oddajanju osnovnih sredstev v najem,
sklepa o uporabljanju sredstev rezervnega sklada,
odloča o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, ki jih do določene višine vrednosti vsako leto prepušča skupščina v pristojnost upravnemu odboru,
rešuje prošnje in pritožbe v vseh zadevah, kjer gredo pritožbe na upravni odbor,
obravnava spremembe glede prodajnih cen,
nastavlja in razrešuje vodje sektorjev, vodje delovnih enot, vodja proizvodnje, vodja tehnične službe, vodja vzdrževalnih obratov, vodja pravne službe,
pripravlja osnutke pravilnikov in poslovnikov, katere sprejema skupščina,
odobrava službena potovanja v inozemstvo,
odloča o višini štipendij in nadomestitvah med počitniškim delom, odloča o nagradah za strokovna dela tujih strokovnjakov,
odloča po pooblastilu skupščine o pristopu v članstvo raznih združenj ter voli predstavnike za sestanke oziroma skupščine za tu in inozemstvo, odloča o vseh drugih vprašanjih, ki jih zakoni in drugi predpisi dajejo v pristojnost upravnega odbora odnosno katere je skupščina prenesla v reševanje upravnega odbora.
35.	člen
Število članov upravnega odbora določa vsako leto skupščina. Upravni odbor je sestavljen iz članov, ki jih izvoli skupščina ter glavnega direktorja, ki je po svojem položaju član upravnega odbora.
Člane upravnega odbora voli skupščina na podlagi predloženih in potrjenih kandidatnih list. Na kandidatnih listah so zastopane vse delovne enote po svojih članih.
Volitve upravnega odbora so tajne ter se izvajajo po predpisih za izvajanje volitev samoupravnih organov.
Upravni odbor se izvoli za eno leto. Novoizvoljeni upravni odbor se mora sestati najkasneje v 8 dneh po izvolitvi ter si na prvi seji izvoli predsednika. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma za člana upravnega odbora.
36.	člen
Seje upravnega odbora sklicuje v skladu s predpisi predsednik upravnega odbora, kateri vodi sejo.
Za poslovanje upravnega odbora si upravni odbor napravi poslovnik.
O sprejetih sklepih upravnega odbora se obveščajo vsi delavski sveti ter predsednik skupščine.
Člani upravnega odbora morajo varovati tajnost glede razpravljanja in glasovanja.
Upravni odbor postavi za reševanje določenih zadev iz svojega področja občasne in stalne komisije.
Član upravnega odbora, ki se ne strinja s sklepom upravnega odbora, sporoči lahko glede tega sklepa svoje mišljenje in pripombe skupščini. To lahko stori le pod pogojem, da je na seji upravnega odbora zahteval izredno, da se vnese v zapisnik njegovo različno mišljenje od večine upravnega odbora in da je svoje mišljenje obrazložil.
37.	člen
GLAVNI DIREKTOR Glavni direktor vodi poslovanje podjetja, izvršuje sklepe skupščine in drugih organov upravljanja ter zastopa podjetje.
Glavni direktor je pri svojem delu samostojen in je osebno odgovoren delovnemu kolektivu in organom u-pravljanja v podjetju. Za zakonitost dela podjetja in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti je odgovoren tudi družbeni skupnosti.
Glavni direktor podjetja ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
—	organizira in neposredno vodi delo in poslovanje podjetja,
—	predstavlja in zastopa podjetje pred državnimi in družbenimi organi in v pravnih razmerjih do pravnih in fizičnih oseb, lahko pa pooblasti kako drugo osebo v podjetju, da zastopa podjetje v določenih zadevah,
—	sklepa pogodbe in razporeja sredstva v okviru gospodarskega plana podjetja in sklepov upravnih organov,
—	sklepa pogodbe in razporeja sredstva v okviru gospodarskega plana podjetja in sklepov upravnih organov,
—	sklepa pogodbe o nakupu, izdelavi, graditvi osnovnih sredstev, kakor tudi o njih prodaji odnosno zamenjavi ali prenosu do vrednosti, katero za vsakokratno pogodbo za vsako leto določi skupščina podjetja, pri čemer ne rabi pri sklepanju vsakokratne pogodbe odobritve samoupravnih organov,
—	izdaja na podlagi predhodnega sklepa komisije za sprejem in odpoved delovnega razmerja odločbe o delovnih razmerjih ter na podlagi sklepa upravnega odbora vodilnim uslužbencem ter vodjem EE ter predlaga upravnemu odboru sprejetje in razrešitev vodilnih uslužbencev ter vodij EE,
—	razporeja vodilne uslužbence in vodje EE na delo ter jim daje smernice za delo ter razporeja druge delavce v podjetju na dela in premešča po delovnih mestih v tistih primerih, ko je ta dolžnost na njega po statutu in pravilnikih podjetja.
—	V primeru nujnosti lahko takoj ukrepa o zvršitvi nalog, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora. O tem mora takoj obvestiti upravni odbor,
—	daje naloge za delo in izvršitev sklepov upravnih organov vodilnim strokovnim uslužbencem ter strokovnim službam ter preko teh ali neposredno vodjem EE,
—	odloča o vseh ostalih zadevah, v katerih je pooblaščen odločati in ukrepati po zakonitih predpisih in določilih statuta ter pravilnikih podjetja ali sklepih samoupravnih organov podjetja.
38.	člen
Glavni direktor je odgovoren za zakonitost dela podjetja kot celote.
Glavni direktor je dolžan ustaviti izvrševanje sklepov samoupravnih organov podjetja, za katere smatra, da nasprotujejo zakonitim predpisom. Ako samoupravni organi vztrajajo kljub tej zahtevi glavnega direktorja pri sprejetih sklepih, tedaj mora ta o tem obvestiti pristojni organ občine Celje.
V	primeru, da delavski svet EE ali zbor proizvajalcev vztrajata pri sprejetem sklepu, glede katerega smatra glavni direktor, da je protizakonit, mora glavni direktor predložiti celo zadevo skupščini podjetja, da ta o njej odloči. Do odločitve skupščine se sporni sklep samoupravnega organa ne sme izvršiti.
Glavni direktor zahteva predho4no strokovno mišljenje od arbitražne komisije glede veljavnosti odnosno protizakonitosti sklepa samoupravnega organa.
(Za primer, da obstoji razsodišče podjetja bi veljalo besedilo: Glavni direktor predloži sporni sklep razsodišču v odločitev).
39.	člen
V	primeru temeljne domneve, da podjetje ne bo moglo izpolniti svojih obveznosti do družbenih skupnosti ali drugih svojih obveznosti, je glavni direktor dolžan to sporočiti pristojnemu družbenemu-državnemu organu pri občini Celje.
Glavni direktor je skupaj z direktorjem računovodstva odgovoren za pravilno poslovanje računsko gospodarske skupščine, ki mora biti v skladu z veljavnimi predpisi o knjigovodstvu gospodarskih organizacij.
40.	člen
Glavni direktor koordinira delo vodilnih strokovnih uslužbencev, strokovnih služb ter vodij ekonomskih enot ter strokovnih služb v ekonomskih enotah ter si prizadeva odstraniti morebitna nastala nesoglasja med temi organi vodenja in samoupravnimi organi.
Glavni direktor nadzira delo vseh organov vodenja v podjetju ter na podlagi te svoje nadzorstvene pravice zahteva poročila o njihovem delu ter o delu delovnih enot, za katere opravljajo delo.
41.	člen
Mesto glavnega direktorja se javno razpiše z natečajem. Razpis izvrši posebna komisija, ki jo sestavlja določeno število predstavnikov podjetja in občine. Na podlagi predloga te razpisne komisije imenuje glavnega direktorja skupščine podjetja.
Odločbo o imenovanju in postavitvi glavnega direktorja izda skupščina podjetja.
Glavni direktor sc imenuje za dobo štirih let — za dobo, ki jo določa zakon. Glavni direktor je po preteku tega roka po istem postopku lahko ponovno imenovan in postavljen za glavnega direktorja.
42.	člen
Glavni direktor se lahko razreši tega delovnega mesta še pred potekom časa, za katerega je imenovan. Odločbo o razrešitvi izda skupščina podjetja. Glavnemu direktorju preneha v tem primeru delovno razmerje s potekom odpovednega roka, ki se računa od dneva vročitve odločbe skupščine podjetja o razrešitvi.
Glavnemu direktorju preneha delovno razmerje pri podjetju po preteku roka, za katerega je bil imenovan in postavljen za glavnega direktorja.
Za glavnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg splošnih še naslednje pogoje:
a)	glede strokovne kvalifikacije: da ima dovršeno visoko, višjo ali
srednjo tehnično ali ekonomsko šolo.
b)	Glede prakse:
da je kot diplomirani inženir odnosno diplomirani ekonomist najmanj
7 let na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu,
kot inženir ali ekonomist z višjo ekonomsko šolo na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu najmanj 10 let,
kot tehnik odnosno ekonomist z dovršeno srednjo tehnično odnosno ekonomsko šolo na vodilnem mestu v gospodarstvu najmanj 15 let.
Postopek za postavljanje in imenovanje glavnega direktorja in pogoje predpisuje zakon. Zakon lahko predpiše in določi drugačen način imenovanja glavnega direktorja ter v tem primeru veljajo za imenovanje glavnega direktorja določila zakona.
Organi samoupravljanja v eno-tah podjetja
43.	člen
Delavski svet ekonomske enote je organ upravljanja v ekonomski enoti.
Delavski svet združuje vse samoupravne organe samoupravnih enot, to je vse zbore proizvajalcev svoje ekonomske enote.
Če je v ekonomski enoti en zbor proizvajalcev, predstavljajo vsi člani zbora proizvajalcev hkrati kolektivni upravni organ te enote (delavski svet EE). Prav-tako predstavljajo odnosno sestavljajo delavski svet EE vsi člani zborov prvizvajalcev v tistih EE, kjer je malo število zborov proizvajalcev in kjer posamezni zbori proizvajalcev nimajo velikega števila članov.
V .ekonomskih enotah, kjer je večje število članov in izvolijo zbori proizvajalcev na vsakih 20 zaposlenih članov po enega predstavnika v delavski svet EE, sestavljajo delavski svet te enote vsi izvoljeni predstavniki zborov proizvajalcev.
Novoizvoljeni delavski svet EE si izvoli na svojem prvem zasedanju predsednika lin namestnika delavskega sveta EE.
44.	člen
Delavski svet ekonomske enote ima predvsem tele pravice:
—	z mesečnimi operativnimi plani zadolžuje posamezne zbore proizvajalcev;
—	razpravlja in daje pripombe k osnutkom vseh planov podjetja;
—	razdeljuje čisti dohodek na osebne dohodke in sklade svoje EE po pravilniku o delitvi čistega dohodka in po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov;
—	vsklajuje in vodi pravilno politiko o razdeljevanju osebnih dohodkov v EE;
—	daje predloge za odpis osnovnih sredstev;
—	razpravlja in sprejema mesečne, periodične in letne obračune uspehov svoje EE ter obravnava s tem v zvezi poročilo vodstva EE, ki zajema celotno poslovanje EE med posameznimi sejami skupščine;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje in vzdrževanje sredstev svoje EE, za dvig produktivnosti, povečanje kapacitet in izboljšanje pogojev dela, kakor tudi za vlaganje v .splošni življenjski standard;
—	skrbi za pravilno planiranje in izpopolnjevanje ter izobraževanje potrebnega kadra;
—	sklepa in odpoveduje delovna razmerja vodilnim delavcem v EE, skupinovodjem, delovodjem in vodjem oddelkov EE ter predlaga UO namestitev ali odstranitev vodje EE;
—	sprejema pravilnike in poslovnike za poslovanje svoie EE v posameznih zadevah (delitev osebnih dohodkov, disciplinski postopek in drugi).
45.	člen
Dolžnosti delavskega sveta so predvsem tele:
—	odgovarja za izvršitev sklepov skupščine;
—	odgovarja za izvršitev vseh sklepov in obvez sprejetih na zasedanju delavskega sveta EE;
—- odgovarja za proces proizvodnje, koordiniranja procesa proizvodnje med posameznimi zbori proizvajalcev (samoupravnimi enotami);
—	odgovarja za polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih kapacitet, za pravilno ekonomično izkoriščanje sredstev za vzdr-
ževanje in investicije;
—	odgovarja za pravilno in načrtno vzdrževanje osnovnih sredstev;
—	vodi pravilno politiko planiranja letnih dopustov zaradi enakomernega doseganja proizvodnje ter izvaja in nadzira izvajanje zakonskih določil o delovnih razmerjih;
—	skrbi za izvajanje načrtnih in ostalih racionalizacij tehnoloških postopkov;
—	skrbi za splošno disciplino v ekonomski enoti ter predlaga disciplinske postopke zoper vodilne delavce v EÉ centralni disciplinski komisiji v podjetju;
—	razpravlja in razsoja v sporih, ki bi nastali med posameznimi zbori proizvajalcev.
4(>. člen
Zaradi izvršitve posameznih nalog delavski «vet postavlja stalne in začasne komisije.
Kot stalne komisije postavlja delavski svet:
a)	komisijo za sprejemanje na delo in odpovedovanje delovnih razmerij za svoje področje, ki rešuje vse zadeve sprejemanja na delo in odpoved delovnih razmerij za vodilne delavce v EE izvzemši vodjo EE ter v tistih primerih, kadar zbori proizvajalcev prenesejo reševanje teh zadev na delavski svet ÉE odnosno -na njegovo komisijo.
b)	disciplinsko komisijo za reševanje vseh disciplinskih zadev v EE razen vodilnih delavcev EE.
Kadar delavski sveti manjših EE odločajo, da tne bodo sami reševali zadev sprejemanja na delo in odpovedovanja delovnih razmerij kot tudi, da ne bodo reševali disciplinskih zadev, lahko izjemoma prenesejo reševanje teh zadev na centralne komisije v podjetju, ki jih postavi skupščina.
47.	člen
Seje delavskega sveta sklicuje in vodi predsednik DS, v njegovi odsotnosti njegov namestnik.
Sejo delavskega sveta mora sklicati predsednik, če to zahteva ena tretjina članov DS.
Sej delavskega sveta se poleg članov obvezno udeležujejo vsi predsedniki zborov proizvajalcev. Na zahtevo predsednika ali DS se po posebnem vabilu udeleže posamične seje DS zaradi obravnavanja določenega vprašanja dnevnega reda vodilni delavci v EE ter drugi strokovni delavci v EE odnosno podjetju.
O vseh sejah se vodi zapisnik ter se po 1 izvod dostavi UO in vodstvu podjetja. Sklepi delavskega sveta se obvezno objavijo vsem delavcem v EE.
48.	člen
Kadar sestavljajo v EE z manjšim številom zaposlenih vsi člani zborov proizvajalcev odnosno vsi proizvajalci enote delavski svet ekonomske enote, si izvoli delavski .svet —- vsi proizvajalci skupnega predsednika DS ter njegovega namestniku.
Volitve predsednika in namestnika so tajne ter se izvajajo po predpisih, ki veljajo za izvajanje volitev organov delavskega samoupravljanja.
49.	člen
Zbori proizvajalcev
Zbor proizvajalcev je kolektivni samoupravni organ delavskega samoupravljanja v samoupravni enoti ter postavlja skupino delavcev s svojimi vodilnimi v določenem zaokroženem delu proizvodnega procesa ali druge organizacijsko zaključene celote dela.
Zbor proizvajalcev sestavljajo in imajo pravico na njem sodelovati ter odločati vsi delavci redno zaposleni v dotičnem delu proizvodnega procesa ali delovne celote, za katero je ustanovljen zbor proizvajalcev.
50.	člen
Zbor proizvajalcev ima predvsem tele pravice:
—	razpravlja ter daje predloge glede organizacije dela, poteka proizvodnje, prihrankov, delovnih pogojev, varnosti dela ter o vseh vprašanjih zboljšanja
©
proizvodnje, vzdrževanja proizvodnje, vzdrževanja proizvajalnih sredstev ter varnosti članov kolektiva pri delu;
—	razpravlja in odloča o posebnih vprašanjih v zvezi z razdeljevanjem osebnega dohodka, v kolikor je predvideno s posebnim pravilnikom EE o razdeljevanju osebnega dohodka, da o takih vprašanjih odločijo zbori proizvajalcev;
—	razpravlja o sklepanju delovnih razmerij in odpovedovanju delovnih razmerij bodisi, da sam to vrši ali pa da izvoli za to komisijo, lahko pa tudi odstopi reševanje teh zadev komisiji DS EE;
—	razpravlja o izvrševanju norm ter predlaga notranjo popravo obstoječih norm v mejah cenika;
—■ razpravlja in daje svoje pripombe k osnutkom letnih proizvodnih planov, mesečnih proizvodnih planov in drugih planov, kot tudi obračunov, ki se sestavljajo v podjetju;
—	daje pripombe in predloge na delo delavskih svetov EE;
—	zahteva lahko v določenih zadevah obvestila, tolmačenja in pojasnila od samoupravnih organov EE in če te ne prejme v določenem roku, se lahko obrne s to zahtevo na višje samoupravne organe;
—	razpravlja o vseh drugih zadevah, kadar je to s statutom ali drugimi predpisi podjetja določeno, da razpravlja zbor proizvajalcev.
51.	člen
Zbor proizvajalcev ima predvsem tele dolžnosti:
—	odgovarja za izvršitev obvez sprejetih z operativnim planom, v kolikor se te nanašajo na njegovo področje;
—	odgovarja za kvalitetno izdelavo svojih proizvodov ter za izdelavne .roke posameznih izdelkov pri normalnih pogojih odnosno za izvršitev dela, ki ga je opraviti v določenem roku v dotični delovni skupini ali oddelku;
—	odgovarja za pravilno koriščenje zaščitnih sredstev in sredstev preventive;
—	skrbi za disciplino članov proizvajalcev ter predlaga disciplinski komisije ekonomske enote uvedbo disciplinskega postopka zoper kršitelje discipline;
—	izvaja sklepe delavskega sveta ekonomske enote in skupščine podjetja;
—	sestaja se po potrebi zlasti zaradi sestavljanja mesečnega operativnega plana ter razdeljevanja doseženega dohodka ekonomske enote.
52.	člen
Zbor proizvajalcev voli predsednika in namestnika zbora proizvajalcev. Volitve so tajne ter se izvajajo po načelih volitev organov delavskega samoupravljanja.
Zbor proizvajalcev voli na vsakih 20 svojih članov po enega predstavnika v delavski svet ekonomske enote. Volitve teh predstavnikov se izvajajo po predpisih za volitve organov delavskega samoupravljanja.
Predsednik in namestnik zbora proizvajalcev ter vsi predstavniki zbora proizvajalcev v delavskem svetu EE se volijo le za eno leto ter ne morejo biti izvoljeni dvakrat zaporedoma.
53.	člen
Zbor proizvajalcev sklicuje in vodi njegove seje predsednik, v njegovi odsotnosti njegov namestnik. Zbor proizvajalcev se mora sklicati, če to .zahteva ena tretjina njegovih članov.
O vseh sejah se vodi zapisnik, od katerega se po en izvod dostavi delavskemu svetu EE in glavnemu direktorju podjetja. Sprejete sklepe na zborih proizvajalcev izvršujejo vodje organizacijskih proizvodnih skupin. ki sestavljajo zbor proizvajalcev. Sej zborov proizvajalcev se obvezno udeležujejo vsi so-
ŽAH&fiiheo
delavci zbora proizvajalcev, lahko se pa povabijo na sejo zbora proizvajalcev .tudi drugi vodilni ljudje izven zbora proizvajalcev ik-o-t tudi strokovnjaki v podjetju, kadar gre za razpravljanje in sklepanje o do loče neto vprašanju in je potrebna prisotnost navedenih.
Na zboru proizvajalcev se glasuje javno ali tajno, kakor odloči zbor proizvajalcev. Sklepi so sprejeti, če je glasovalo za nje najmanj polovica navzočih članov zbora proizvajalcev. Zbor proizvajalcev lahko .sklepa le, če je na seji navzočih vsaj polovica članov zbora proizvajalcev.
54.	člen
Administrativno tehnične posle organov delavskega samoupravljanja opravlja -oddelek službe teh organov, ki ga vodi sekretar.
Sekretar organov delavskega samoupravljanja je funkcionalno in strokovno vezan na vse organe delavskega samoupravljanja, od katerih prejema naloge za delo in je tem organom odgovoren za izvrševanje dela. Vsebina njegovega dela in delokrog se določi v poslovniku, ki iga sprejme skupščina podjetja za delo samoupravnih organov.
Sekretar organov delavskega samoupravljanja je disciplinsko odgovoren gla.v.nemu direktorju.
Vodenje podjetja in izvajanje sklepov organov samoupravljanja
55.	člen
Organi vodenja v podjetju Glavni direktor, ki je hkrati tudi prvi organ vodenja v podjetju, opravlja in organizira poslovanje ter vodenje podjetja in izvajanje sklepov samoupravnih organov preko vodilnih .strokovnih uslužbencev, strokovnih služb s strokovnim kolegijem ter preko vodij ekonomskih enot v skladu s sklepi in smernicami skupščine, upravnega odbora in delavskih svetov ekonomskih enot.
56.	člen
Vodilni strokovni uslužbenci podjetja razporejeni ma vodilnih strokovnih delovnih mestih vodijo strokovne službe podjetja. Glede .opravljanja dela in odgovornosti ,so neposredno podrejeni glavnemu direktorju, od katerega prejemajo naloge 'in smernice za delo.
Vodilna strokovna delovna mesta .so:
direktor sektorja ekonomike, direktor tehničnega sektorja, direktor domače komerciale, direktor izvoza — uvoza, direktor računovodskega sektorja,
vodja investicijskega sektorja, vodja kadrovsko socialnega sektorja,
vodja .pravne .službe.
57.	člen
Strokovne službe so po svojem delokrogu, značaju im vrsti dela združene v organizacijske delovne enote, ki imajo naziv sektorjev ter samostojnih .služb.
Strokovne službe obsegajo manjše delovne enote — oddelke v okviru katerih so posamezni strokovni referenti in delovna mesta.
V podjetju so naslednje strokovne službe:
—	sektor ekonomike.
—	tehnični sektor.
—	domača komerciala.
—	izvoz — uvoz,
—	računovodstvo,
—	investicijski ¡sektor,
—	kadrovsko soc. sektor,
—	pravna služba.
Število in sestav strokovnih
služb se menja glede na organizacijske spremembe v podjetju i.n glede na poslovne in razvojne naloge podjetja. Podrobnejša dp-ločila glede delokroga, števila, sestave in vrste .strokovnih .služb kot .tudi glede postopka in pogojev za nastavljanje vodilnih strokovnih uslužbencev ima pravilnik o organizaciji podjetja.
Organi vodenja v enotah podjetja
58.	člen
Vodja ekonomske enote je izvršni organ delavskega sveta EE. Vodja ekonomske enote organizira proces dela v ekonomski enoti in neposredno vodi poslovanje enote na podlagi planov, sklepov in odredb .samoupravnih organov, nalogov glavnega direktorja ter v .skladu z zakonitimi predpisi, statutom, pravilniki in poslovniki .podjetja preko podrejenih delovodij in strokovnih služb.
Vodja ekonomske enote vzdrževalnih obratov izvršuje prednje naloge preko obratovodiji tem podrejenih delovodij in strokovnih služb.
Vodja ekonomske enote neposredno izvršuje sklepe in odredbe delavskega sveta ter zborov proizvajalcev ekonomske enote.
Vodja ekonomske enote strokovnih in pomožnih služb je izvršni organ delavskega .sveta in zborov proizvajalcev te ekonomske enote, ker organizacijo dela in delovne naloge neposredno izvršujejo v tej ekonomski enoti vodje sektorjev odnosno služb, ki so .neposredno podre jeni glavnemu direktorju.
59.	člen
Vodja ekonomske enote je neposredno odgovoren delavskemu svetu EE za izvršitev sklepov in nalog ter smernic, .ki jih je dal delavski svet ekonomske enote, posredno oa glavnemu direktorju. ki nadzira njegovo delo.
Za izvršitev sklepov skupščine, upravnega odbora v kolikor se nanašajo na njegovo enoto, je vodja ekonomske enote neposredno odgovoren glavnemu direktorju.
Vodja ekonomske enote izvršuje sklepe zborov proizvajalcev ter odgovarja glede teh za .izvršitev zborom proizvajalcev.
V kolikor gre za sklepe zborov proizvajalcev, ki jih morajo izvršiti njemu podrejeni .delovodje v enotah, samoupravnih enotah dotični.h zborov proizvajalcev, vodja ekonomske enote nadzira izvrševanje teh sklepov po delovodji.
60.	člen
Vodja ekonomske enote je odgovoren za zakonitost poslovanja EE, kot tudi za zakonitost poslovanja podrejenih odnosno v sestavu ekonomske enote nahajajočih se samoupravnih nižjih enot.
Vodja ekonomske enote je dolžan ustaviti izvrševanje sklepa delavskega sveta ekonomske enote, zbora proizvajalcev, kadar smatra, da je sklep nezakonit ali proti internim predpisom ali škodljiv ter mora o tem takoj obvestiti glavnega direktor ja ter postopati po njegovem navodilu odnosno odredbi.
61.	člen
Vodja ekonomske enote se postavlja na podlagi javnega razpisa. Razpis odredi in izvede Upravni odbor podjetja, kateri izda odločbo o postavitvi in imenovanju. Postavitev se izvrši za nedoločen čas.
Vodja ekonomske enote strokovnih in pomožnih služb se voli za dobo 4 let. Izvolitev opravi delavski isvet ekonomske enote na svoji prvi seji ter velja ta izvolitev za navedeno dobo tudi za obdobje nadaljnjih delavskih svetov, v kolikor ti ne sklenejo, da se vodja ekonomske enote predčasno razreši.
Razrešitev vodje ekonomske enote se izvede na lastno željo a.li na predlog delavskega sveta EE. Odločbo o razrešitvi izda upravni odbor podjetja. Podrobnejša določila o pogojih in načinu postavljanja vodje EE vsebuje pravilnik o organizaciji podjetja.
62.	člen
Vodje samoupravnih enot.
Vodje nižjih .samoupravnih enot opravljajo delo v skupini, kjer so zaposleni, po navodilih in smernicah zbora proizvajal-
cev ter po navodilih in sklepih višjih organov upravljanja v skladu z internimi predpisi.
Za svoje delo odgovarjajo zboru proizvajalcev, kadar gre za sklepe njihovega zbora proizvajalcev, strokovno pa odgovarjajo za svoje delo vodji ekonomske enote. Vodje teh enot se postavljajo in razrešujejo po predpisih pravilnika o delovnih razmerjih podjetja.
63.	člen
Strokovne službe.
V poslovanju EE .ter nižjih samoupravnih enot sodelujejo pri izvrševanju delovnih nalog ter sklepov samoupravnih organov strokovne službe.
Strokovne službe so lahko samo v ekonomski enoti ali so pa splošne strokovne službe podjetja, ki izvršujejo delovne naloge za EE.
Strokovne .službe so podrejene glede izvrševanja nalog v določeni EE vodji svoje službe ter od njega prejemajo naloge, posredno pa morajo izvrševati tudi naloge vodje EE ter so temu podrejeni. V kolikor nastane nesoglasje med strokovno službo in vodjo EE, rešujeta najprej spor kratkim potom vodja strokovne službe in vodja EE. Če ne pride do soglasja, se predloži .zadeva glavnemu direktorju.
Strokovne službe, ki delujejo samo v EE, so podrejene vodji te EE in od njega prejemajo delovne naloge.
64.	člen
Naloge za delo prejemajo vodilni delavci EE od vodje EE ter te naloge prenašajo na podrejene. Delavci ene EE se lahko premeščajo po delovnih mestih in v okviru svoje .strokovnosti v svoji EE ter v skladu s predpisi pravilnika o delovnih razmerjih podjetja ter tozadevnega pravilnika EE.
Premeščanje ali pritegovanje delavcev iz ene EE v drugo in dajanje delovnih nalogov zadelo delavcem druge EE se lahko izvrši samo sporazumno med vodji EE in prizadetimi delavci. Proti volji prizadetega delavca lahko izvrši premestitev iz ene EE v drugo zaradi nujne potrebe le glavni direktor ali od njega pooblaščena oseba. Te začasne premestitve se morajo izvršiti v ¡skladu ,s predpisi pravilnika o delovnih razmerjih.
Vsi delavci v EE so disciplinsko odgovorni neposredno nadrejenemu. Kadar višji nadrejeni da nalog za delo ali odredi premestitev delavca, kateri mu ni neposredno podrejen, mora o .tem ukrepu obvestiti neposredno nadrejenega, ki bi .sicer bil pristojen izdati tak ukrep.
65.	člen
Izvrševanje .sklepov samoupravnih organov, izvrševanje delovnih nalog se izvaja v strokovnih službah tako, da organ vodenja da odredbe in navodila .strokovnim službam preko njihovih neposrednih vodij, ki te naloge prenašajo na podrejene.
Pri prenašan ju nalog mora .biti vrstni red neposredne podrejenosti odnosno nadrejenosti ohranjen. V primeru sile ali nujnosti izvršitve kakega naloga, se lahko da nalog neposredno tistemu strokovnemu delavcu ali službi, ki ga mora izvršiti, mora se pa o tem obvestiti neposredno .nadrejeni vodja.
Kadar izvršujejo .svoje delovne naloge strokovne službe podjetja v ekonomskih enotah, morajo biti o tem obveščeni vodje ekonomskih enot odnosno podrejenih nižjih samoupravnih enot.
66.	člen
Strokovne službe ter izvrševalci delovnih nalogov so v pogledu strokovne izvršitve svojega dela odgovorni le svojim .nadrejenim strokovnim vodjem, ki nadzirajo njihovo delo.
Samoupravni organi odnosno njihovi predstavniki ali člani ne morejo posegati v izvršitev stro-
kovnih delovnih nalogov ter presojati pravilnost izvedbe ter odrejati karkoli, kar bi bilo v nasprotju z odredbami ali navodili strokovnih vodij. Samoupravni organi in njihovi predstavniki lahko dajejo .svoje pripombe na izvedbo strokovnih del ter na izvedbo delovnih nalogov le na svojih kolektivnih sestankih, sejah. Tako sprejete sklepe odnosno smernice izvršujejo organi vodenja.
V.
POSLOVANJE PODJETJA
67.	člen
Sredstva podjetja
Podjetje uporablja za svoje poslovanje imovinska sredstva.
Vsa imovinska sredstva, s katerimi podjetje posluje — poslovni sklad — so družbena lastnina.
Delovni ljudje — člani kolektiva upravljajo ta delovna sredstva in razpolagajo z njimi v lastnem interesu in interesu družbene skupnosti samostojno in v okviru zakonov ter družbenih planov. Njihova pravica in dolžnost je, da upravljajo ta sredstva ter odločajo o njihovi uporabi in razpolaganju.
Sredstva se morajo uporabljati na ekonomsko najbolj smo-ter-ni način tako, da se z njimi doseže najboljši gospodarski rezultat za podjetje in družbo kot celoto polom razvijanja in povečanja storilnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti z uporabo pridobitev sodobne znanosti in tehnike.
V upravljanju z delovnimi sredstvi so člani kolektiva .podjetja odgovorni drug drugemu ter družbeni skupnosti kot celoti. V to svrho se organizira in vodi nadzor v podjetju nad koriščenjem in uporabo sredstev.
68.	člen
Poslovni sklad sestavljajo osnovna in obratna sredstva.
Osnovna sredstva obstojajo iz:
a)	zgradb, gradbenih objektov, strojev in transportnih naprav, poslovnega, pisarniškega in skladiščnega inventarja, zemljišč, neimovinskih pravic in denarnih sredstev.
b)	Obratna .sredstva obstojajo iz:
sklada obratnih sredstev, najetih dodatnih kratkoročnih kreditov pri denarnih zavodih.
69.	člen
Podjetje upravlja poslovna sredstva kot dober gospodar v skladu .s predpisi o upravljanju s sredstvi gospodarskih organizacij in skrbi za strokovno tehnično ravnanje z njimi ter organizira pravilno njihovo uporabo in vzdrževanje ter jih zavaruje.
70.	člen
Stvari iz osnovnih sredstev so v prostem prometu. Podjetje jih lahko prenese v prodajo, lahko pa tudi z brezplačnim .prenosom na druge gospodarske organizacije, organe in ustanove ter družbenopravne osebe.
Podjetje »me dati osnovna sredstva tudi v .zakup le za tisti čas, ko bi zaradi narave poslovanja te strani sicer ostale neizkoriščene.
Stvari iz osnovnih sredstev sme podjetje dati v zakup fizičnim in zasebnim pravnim osebam le v okviru in pod pogoji, kot to določajo veljavni zakoniti predpisi. Celotna zakupnina gre v amortizacijski sklad.
71.	člen
Podjetje pridobiva osnovna sredstva:
a)	Na podlagi pogodb o nakupu, izdelavi ali1 gradnji kakor tudi na vsaki drugi premoženjsko pravni podlagi.
b)	Na podlagi brezplačnih dodelitev državnega organa ali družbene organizacije.
c)	Med poslovanjem iz amortizacijskega sklada z dolgoročnimi posojili in s sredstvi, s katerimi samostojno razpolaga.
72.	člen
Obratna sredstva podjetje pridobiva:
a)	.s posojili najetimi za obratna sredstva v skladu s .predpisi o kreditih za obratna sredstva in drugih kratkoročnih kreditih,
b)	s prenosom določenega dela čistega dohodka za obratna sredstva,
c)	s prenosom drugih sredstev med obratna sredstva, ki jih mora podjetje po predpisih prenesti med obratna sredstva, kot tudi s prenosom sredstev med obratna sredstva iz skladov, s katerimi podjetje samostojno razpolaga,
d)	z dodelitvijo sredstev državnega ali družbenega organa .kot tudi z drugimi dodelitvami sredstev za obratna sredstva.
73.	člen
Podjetje ima svoj poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe.
Ekonomske enote nimajo svojih skladov.
Podjetje -nabavlja sredstva, jih uporablja in razpolaga .s temi ¡skladi po načrtih skladno z zakonitimi predpisi.
74.	člen
Sredstva pridobljena z upravljanjem redne poslovne -dejavnosti kot čisti dohodek podjetja razdeljuje podjetje na osebne dohodke in sklade, s katerimi prosto razpolaga po posebnih naprej določenih osnovah in merilih (pravilnik o delitvi čistega dohodka).
Razen .skladov ustvarjenih s .sredstvi dela čistega dohodka ustanavlja podjetje lahko še druge sklade v katere se stekajo razni izredni dohodki, kazni, premije, nagrade in drugo, če je to v skladu z zakonitimi predpisi.
75.	člen
Planiranje in plan
Celotno poslovanje podjetja se vrši po gospodarskem načrtu — planu, ki se sprejema za vsako poslovno leto v naprej. Ta gospodarski načrt določa smernice za izvajanje delovnih nal-og v tekočem letu na vseh področjih dejavnosti podjetja.
Gospodarski načrt se sestavlja v skladu s sredstvi, s katerimi razpolaga podjetje in -možnostmi izvršitve postavljenih nalog ter mora -biti v skladu s splošnimi družbenimi načrti in smernicami, ki jih dajejo državni in družbeni organi za dotično poslovno obdobje za gospodarstvo in posebno za gospodarsko panogo, v kateri deluje in je registrirano podjetje.
76.	člen
Osnova za postavljanje vseh planov je dolgoročni razvojni program podjetja, ki zagotavlja podjetju v naprej določeno perspektivo tako v pogledu proizvodnje, prodaje, izvoza, storilnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti.
Elementi planiranja so:
a)	količina,
b)	vrednost,
c)	čas,
č) kapacitete,
d)	.storilnost.
77.	člen
Kot celota se za vsako leto sprejema družbeni plan [podjetja za naslednje leto. Ta družbeni plan pa je razčlenjen na:
—	proizvodni plan po količini in vrednosti za celotno podjetje, razrez pa je izvršen po posameznih proizvodnih ekonomskih enotah ;
—	plan realizacije oziroma prodaje na domačem tržišču;
—	plan izvoza s -svojimi speci-fičnostnimi razrezi;
—	plan potrebnih proizvodnih in režijskih ur in plan zaposlenih;
—	plan osebnih dohodkov;
—	-plan proizvodnih materialnih .stroškov;
—	plan poslovnih .stroškov;
—	plan -investicij za planirana obdobja;

—	plan vzdrževanja;
—	plan izobraževanja kadrov;
—	plan razdelitve osebnih dohodkov.
78.	člen
Družbeni plan sprejme v celoti na predlog upravnega odbora skupščina podjetja, razreze po ekonomskih enotah pa delavski sveti ekonomskih enot. Plan vsklajuje plansko analitski oddelek.
Družbeni plan podjetja mora biti v celoti potrjen od skupščine naj,pozneje v 11. mesecu za prihodnje leto, orientacijski proizvodni plan pa najpozneje v mesecu avgustu zaradi pravočasne izdelave materialne bilance in pravočasnih naročil potrebnih surovin in materiala za plansko obdobje.
Spremembe — rebalans družbenega plana izvrši lahko samo skupščina podjetja na predlog' upravnega odbora.
Izvršitev plana proizvodnje se po količini zasleduje po proizvodnih ekonomskih enotah in kot celota za podjetje dnevno, vrednostno za celotno ¡podjetje pa do 10. prihodnjega meseca.
Bruto realizacije se zasleduje na podlagi izdanih faktur, neto realizacija pa najkasneje do 10. prihodnjega meseca. O izvršitvi ostalih delov družbenega plana zasleduje računovodski sektor in to ob izdelavi finančnega poročila o izvršenem mesečnem ali periodičnem obračunu.
Kolektiv se obvešča o izvršitvi posameznih planov na prvih prihodnjih sestankih zborov proizvajalcev, delavskih svetov ekonomskih enot, upravnega odbora in skupščine.
Dnevno izvrševanje količinskega plana ugotavlja statistika, dnevno ugotavljanje izvršitve plana bruto realizacije komercialni sektor, ostale finančne pokazatelje na podlagi ugotavljanj statistike in komercialnega ¡sektorja pa dekadno in mesečno plansko analitski oddelek na podlagi pokazateljev družbenega plana. O dnevnih pokazateljih se sproti obvešča vodstvo ekonomske enote tehnično vodstvo, plansko analitski oddelek in glavni direktor. O izvršitvi realizacije se sproti obvešča komercialno vodstvo, plansko analitski oddelek, tehnično vodstvo in glavni direktor. Z dekadami in ¡mesečnimi pokazatelji se obveščajo tudi samoupravni organi in vodstvo političnih organizacij v podjetju.
Po predhodnem vsklajevanju družbenega plana .podjetja z družbenim planom komune, se družbeni plan podjetja, čim je potrjen po skupščini, dostavi skupščini občine Celje.
79.	člen
Zaradi predvidevanega razvoja podjetja se za daljše obdobje postavljajo perspektivni načrti razvoja za podjetje.
V perspektivnih načrtih razvoja podjetja se postavljajo smernice, po katerih se naj razvija podjetje v določeni daljši dobi v skladu s sredstvi, ki1 jih namerava ustvariti podjetje in pridobiti podjetje za svoj razvoj.
Perspektivni načrti razvoja podjetja morajo biti v skladu s splošnimi družbenimi načrti razvoja gospodarstva.
80.	člen
Izdelava ponudb in cen
Za sestavo ponudb se izdelajo normativi materiala in dela, katere izdela tehnološki oddelek tehničnega sektorja. Na podlagi teh ¡normativov izdela kalkula-cijski oddelek po določeni ¡strukturi kalkulacije do ¡lastne cene. Komercialno vodstvo izdela predlog cen z vsemi elementi dohodka, rizika in drugih obveznosti ter predloži tako določene cene upravnemu odboru. Predlog cen mora vsebovati podrobno obrazložitev z navedbo perspektivnega plasmana izdelka im delno analize trga.
Strukture kalkulacije za skupine proizvodov dofločajo samoupravni organi na podlagi obraz-
loženega predloga računovodskega sektorja im analiz sektorja ekonomike. Vsakokratno spire-merabo strukture je potrebno predhodno predložiti samoupravnim organom v potrditev.
Strukture kalkulacije za po-edine proizvode določajo ustrezne strokovne službe.
81.	člen
Pravico zniževanja cen proizvodom odnosno ponudb pri natečajih imajo le samoupravni organi, ki so tudi postavili definitivno ceno.
V izredno nujnih primerih pri raznih natečajih i.n sklepanju pogodb na podlagi licitacije imajo pravico znižanja cen vodilni strokovni — komercialni uslužbenci. vendar v okviru razpona cen. Ta razpon se določi že pri postavitvi cene proizvodom. Vsako tako znižanje morajo odgovorni dokumentirati.
Načeloma daje ponudbo pri javni recitaciji komercialni sektor za vsa ona dela, ki ¡spadajo v delokrog proizvodnega programa podjetja. Ravno tako načeloma zastopa podjetje pri javnih licitacijah glavni direktor ali po njem pooblaščena oseba.
Planske cene surovin in ostalega materiala, ki se uporablja v poedinih enotah pri proizvodnji in ostali del v podjetju, sestavlja na podlagi tržnih cen nabavni oddelek. Te cene odobril-jejo samoupravni organi in načeloma veljajo te cene za poslovno dobo enega leta.
82.	člen Investicije
Pri investiranju se upošteva podjetje kot celota pri izgradnji primarnih naprav (preskrba z elektriko in pripadajoče električno omrežje, toplotne naprave z omrežjem ter ostali energetski viri in omrežja) ter ekonomičnost .povečanja določenih vrst proizvodnje z ozirom na predhodne analize tržišča in detajlno analizo dokončne lastne cene.
Po tem vrstnem redu se izvajajo investicijske gradnje.
Elaborate za investicijsko izgradnjo pripravlja ¡oddelek za planiranje investicij v investicijskem sektorju po navodilih strokovnega sveta tovarne in po dobljenih analizah od za to postavljenih oddelkov.
Vso potrebno dokumentacijo pripravlja oddelek sam in s .pomočjo zunanjih in notranjih sodelavcev.
Tako pripravljeni idejni elaborati se predložijo strokovnemu svetu, ki daje nanje svoje dokončne pripombe.
Odločitve o investicijski izgradnji v celoti in o varovalni izgradnji sprejema skupščina podjetja in sicer naj.orej v načelu in končno po izdelanih elaboratih.
Ugotavljanje rezultatov poslovanja
83.	člen
Dohodek podjetja ustvarjen v tekočem letu predstavlja del skupnega dohodka podjetja po odbitku istroškov poslovanja, ki so nastali pri doseganju tega skupnega dohodka in po odbitku ostal i h ¡stroškov, ki so .določeni v predpisih o dohodku gospodarskih organizacij.
Začasno med letom ugotavlja podjetje uspeh poslovanja tako, da sestavlja mesečne in periodične obračune.
Letni uspeh poslovanja ugotavlja po preteku leta na osnovi zaključnega računa.
Mesečne obračune in periodične ohračune kot tudi zaključni račun sestavlja računovodstvo podjetja.
Za sestavo obračuna je odgovoren direktor računovodstva oziroma njegov namestnik, vodja finančnega knjigovodstva.
Obračun se izvrši na osnovi podatkov poslovnih knjig in drugih evidenc.
Knjiženja v poslovne knjige se izvrše na osnovi dokumentacije, sestavljene po uredbi o knjigo-
vodstvu gospodarskih organizacij.
84.	člen
Vsakokratni pravilnik o periodičnem obračunu gospodarskih organizacij določa ¡roke, v katerih mora gospodarska organizacija ugotoviti začasno celotni dohodek ter začasno razdeliti dohodek po veljavnih predpisih.
a) mesečni obračun sestavlja računovodstvo po vseh predpisih za ugotavljanje ¡dohodka za svoje interne potrebe.
¡b) Tromesečni obračun je obvezen im ga mora podjetje predložiti .določenim organom v ¡podjetju in izven podjetja.
c)	Zaključni račun sestavi podjetje po preteku poslovnega leta na način in v rokih predpisanih v uredbi za sestavo zaključnih računov.
č) Obračuni, periodični obračuni in zaključni ‘računi se sestavljajo na za to določenih predpisanih .obrazcih.
Mesečni obračun in obvezni periodični obračun obravnava obvezno upravni odbor podjetja na osnovi izvršene ainaliize po .plansko analitskem oddelku.
Zaključni račun sprejema in potrjuje ¡najvišji organ upravljanja v podjetju — skupščina — po predpisanem postopku in predhodno izvršeni temel jiti analizi ter internih pravilnikih.
85.	člen
Čilsti dohodek se formira po določilih predpisov zveznih zakonov in sicer tako, da se od ugotovljene realizacije proizvodnje, ostale realizacije in izrednih dohodkov odštejejo:
—• stroški poslovanja podjetja
—	prometni davek
—	izredni izdatki
—	nabavna vrednost materialnih izdatkov
—	¡ostali z zakonom prepisani izdatki
—	prispevki zveznemu .proračunu
86.	člen
Dohodek se ugotavlja na ¡osnovi plačane realizacije.
Pravilnik o delitvi čistega dohodka podjetja določa, kateri ¡stroški poslovanja im katere druge odbitne postavke se upoštevajo pr.i ugotavljanju čistega dohodka.
87.	člen
Cisti dohodek, ki je ugotovljen po predhodnih členih, se deli:
1.	na osebne dohodke podjetja
2.	obvezne sklade podjetja
3.	neobvezne sklade podjetja
4.	prispevke v ¡sklade politično teritorialnim enotam
Pravilnik o čistem dohodku podjetja in zakon o prispevku družbeno investicijskim skladom ter zakon o sredstvih gospodarskih organizacij določajo način formiranja skladov. Osnova i.n merila za uresničevanje politike im razmerij v delitvi čistega dohodka so v pravilniku o delitvi čistega dohodka določena v skladu z zakonitimi predpisi in navodili Zveznega izvršnega sveta o izvajanju načel za delitev čistega .dohodka.
Politiko im razmerja pri delitvi čistega dohodka tar druge sklepe v zvezi z delitvijo določa in sprejema skupščina podjetja.
Nadaljnjo delitev čistega dohodka na ekonomske in obračunske enote se predpiše s pravilnikom o delitvi čistega dohodka in drugimi internimi pravilniki.
Podjetje deli začasno čisti dohodek po posameznih poslovnih dobah med letom in določa višino akontacij za osebne dohodke, ki jih v skladu z razmerji ¡in merili svojih pravilnikov v posameznih poslovnih dobah jemlje in dviga pri banki in izplačuje kot akontacije svojim delavcem.
88.	člen
Dol čistega dohodka, ki je namenjen za osahne dohodke, se med ¡letom deli po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Ugotovljeni in začasno izdvo-jani osebni dohodki iz čistega dohodka obsegajo:
a)	čisti osebni dohodki
b)	obvezni prispevki iz osebnih ¡dohodkov
Ko določa in izvaja politiko delitve čistega dohodka na osebne dohodke, mora podjetje .izločiti na osebne dohodke tolikšen del, iki je v skladu z načelom delitve po delu odvisno od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha .teir ob upoštevanju razmer, v katerih se dosega čisti dohodek.
89.	člen
Za del čistega dohodka razdeljenega na sklade velja ¡načelo, da mora podjetje izločati ¡sredstva za poslovna vlaganja, s katerimi se zagotavlja stalen razvoj materialne osnove za svojo dejavnost kot pogoj za večjo produktivnost dela iin boljši .standard delavcev, odvisno od poslovnega uspeha in od velikosti svojih .poslovnih sredstev v skladu z dolgoročno politiko svojega razvoja.
90.	člen
Z delitvijo čistega dohodka si podjetje ustvarja v skladu s predpisi pravilnika o delitvi čistega dohodka in zakona o .sredstvih gospodarskih organizacij svoje sklade.
Podjetje formira in odvaja iz čistega ¡dohodka:
a)	rezervni sklad
b)	poslovni sklad
—	del namenjen za osnovna sredstva
—	del namenjen za obratna sredstva
c)	sklad skupne porabe
Kolikšen del izločenih skladov
se po odvedbi prispevkov v sklade političnih teritorialnih enot deli na centralne sklade ¡in sklade ekonomskih enot oziroma obračunskih enot, določa pravilnik o čistem dohodku podjetja.
Sklad skupne porabe, ki ga ¡podjetje izloča iz svojega čistega dohodka, je praviloma vezan na naraščanje sredstev iza osebne dohodke, ker je namenjen ¡za dvig družbenega standarda delavcev. Pri 'izločanju dela sredstev čistega dohodka za sklad skupne porabe se upoštevajo sprejete pogodbene obveznosti iz prejšnjih obračunskih razdobij, za kar je dovoljeno v izrednih primerih prekoračiti vzpo-redje naraščanja z osebnimi dohodki.
Ekonomske enote iz obračunske enote v teku obračunske dobe koristijo lahko samo sklade, ki jih imajo na razpolago po preteklem zaključnem računu. Skladi ustvarjeni z delitvijo čistega dohodka med letom so začasni in se do zaključnega računa ne morejo koristiti, ker so izločeni za začasno koriščenje kot obratna sredstva poldjetja kot celote. V teku obračunske dobe je dopustno kreditiranje ekonomskih enot oziroma obračunskih en,ot le za tisti del čistega dohodka, ki se začasno izloča za osebne dohodke.
Kreditiranje ekonomskih enot oziroma obračunskih enot je možno
a)	med ekonomskimi enotami iz skladov in sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo;
b)	iz centralnih skladov podjetja.
Način kreditiranja je določen v pravilniku o delitvi čistega dohodka iin 'internih pravilnikih ekonomskih enot.
Materiaino-finančno poslovanje
91.	člen
Materialno in finančno poslovanje se vrši na podlagi samostojnih finančnih planov, ki so del vsakoletnega gospodarskega načrta podjetja, kakor tudi v skladu s splošnimi predpisi o knjigovodstvu gospodarskih organizacij in drugimi predpisi, ki urejajo finančno poslovanje gospodarskih organizacij.
Poslovno leto se ujema s koledarskim letom ter na koncu poslovnega leta zaključi podjetje poslovne knjige in napravi zaključni račun.
92.	člen
Materialno in finančno poslovanje v podjetju se vrši preko računovodskega in komercialnega sektorja v skladu z veljavnimi zakonitimi predpisi, določili tega statuta, pravilnika
O
o delitvi čistega dohodka in drugih notranjih predpisih, ki jih sprejema podjetje po svojih samoupravnih organih ter v skladu s sklepi in odločbami samoupravnih organov.
Vse izplačilne naloge in predloge gospodarskih načrtov ter zaključnih računov podpisuje poleg glavnega direktorja direktor računovodskega sektorja. Za pravilnost finančnega poslovanja odgovarjata glavni direktor in računovodja.
Skupščina podjetja lahko na predlog upravnega odbora odredi revizijo dela ali celotnega poslovanja podjetja. Revizija se poveri strokovnjakom za revizijo finančnega poslovanja in materialnega poslovanja.
93.	člen
Zaključni račun podjetja sestavi računovodstvo, potrjuje ga pa skupščina podjetja na predlog upravnega odbora.
Skupščina podjetja lahko sprejme zaključni račun, če je na seji prisotnih najmanj dve tretjini članov. Ce na seji skupščine ni prisotnih zadostno število članov, se sprejme zaključni račun na naslednji seji z navadno večino.
94.	člen
Noben delavec, ki opravlja posle na svojem delovnem mestu z denarjem ali materialom, ne sme zapustiti podjetja odnosno delovnega mesta brez komisije, ki izvrši pismeno predajo poslov. Člane primo-prodajne komisije in naloge te komisije odredi v soglasju z glavnim dirktorjem direktor dotičnega sektorja odnosno vodja dotičnega sektorja ali službe.
O primopredaji napravi komisija zapisnik iz katerega morajo biti razvidni vsi bistveni podatki glede osebe, ki predaja službene posle, glede delovnega mesta, glede dejanskega stanja ugotovljenega pri denarju in materialu, ki se predaja kakor tudi glede knjig in službene dokumentacije ter eventuelnih nepravilnosti ter primanjkljajev.
Komisija za primopredajo poslov pri glavnem direktorju in direktorju sektorjev odnosno vodij sektorjev in služb postavi UO. Komisija postopa po predpisih o primo-predaji dolžnosti uslužbencev gospodarskih organizacij.
95.	člen
Vsa sredstva podjetja morajo hiti zavarovana proti morebitnim škodam. Višina zavarovanja mora ustrezati polni vrednosti posameznih premoženjskih predmetov. Podjetje zavaruje vsa sredstva v vseh primerih, kjer je obvezno po veljavnih predpisih ter tudi v primerih in proti rizikom, kjer smatra za smotrno.
V podjetju je določena služba odnosno organ (pravna služba), ki je zadolžena za zavarovanje premoženja podjetja ter odgovarja za pravilno izvedbo zavarovanja in uspešno likvidacijo zavarovanih primerov.
Organizacija dela in tehnološkega procesa
96.	člen
Zaradi pravilnega iin ekonomičnega izkoriščam j a 'proizvodnih sredstev se stremi za tem, da se izvede dobra organizacija dela in smotrna izvedba tehnološkega procesa v podjetju.
Z dobro organizacijo dela se dosega ¡pravilna zaposlitev in razporeditev ustrezne ¡delovne sile zlasti po strokovnosti, ki se zahteva v proizvodnji.
Smotrno izvajanje tehnološkega postopka zahteva dobro izdelano tehnično dokumentacijo, iz katere so razvidne funkcija, oblika in dimenzije proizvoda, vrsta iin količina potrebnega materiala in surovin, sredstva na katerih se izvaja delo, vrsta in vrstni red delovnih operacij, potrebna strokovnost delovne sile in predviden čas za izdelavo ¡proizvoda, pomožna sredstva in orodje ter eventuelne faze in načini kontrole tehnološkega procesa.
Podjetje si prizadeva izpopolnjevati proizvodna sredstva z nabavo novih tehnično popolnejših isredstev. uvaja nove tehnično popolnejše in učinkovitejše načine dela na proizvodnih sredstvih ter uvaja in izkorišča vse tehnične ¡pridobitve na področju svojega poslovanja.
Da doseže ta namen, skuša podjetje pritegniti strokovno usposobljen kader za delo na tem področju, pridobiva pravice do izkoriščanja tehničnih pridobitev tehničnih izboljšav in izumov po potrebi ¡tudi s sklepanjem pogodb o odstopu odnosno pridobiti pravice do izkoriščanja tehničnih dosežkov ter na druge podobne načine.
Tehnične iizpopolnitve in izume lastnih članov kolektiva pre-

©
izkuša, nagrajuje in izkorišča v svoji ‘proizvodnji po predpisih osebnega pravilnika o tehničnih izpopolnitvah.
Sprejemajo in preizkušajo ter ¡nagrajujejo se tudi vsi drugi predlogi članov kolektiva in drugih oseb izven podjetja, kateri bi lahko v kakršnikoli obliki koristili izpopolnitvi tehnološkega positopka.
97.	člen
Na izvajanju in izpopolnjevanju organizacije dela in tehnološkega postopka delajo v podjetju posebne strokovne službe in strokovne skupine.
Direktor tehničnega sektorja nadzira in usmerja 'delo teh strokovnih služb odnosno skupin ter občasno poroča o delu upravnemu odboru, od katerega prejema navodila in smernice.
Tehnična kontrola
98.	člen
Za pravilno odvijanje proizvodnih procesov je v vseh fazah proizvodnje že od nabave reprodukcijskega materiala dokončnega proizvoda uvedena tehnična kontrola.
Oddelek tehnične kontrole preko svojih referentov izvaja oblike in način kontrole pri:
1.	reprodukcijskem materialu,
2.	pri proizvodnem procesu,
3.	pri prevzemu končnega proizvoda,
4.	pri orodjih.
99.	člen
Pri izvajanju kontrole se oddelek tehnične kontrole poslužuje najsodobnejših metod in pripomočkov.
Preko statistične analize ugotavlja tehnična kontrola:
1.	kvalitetno najugodnejše dobavitelje reprodukcijskega materiala in polizdelkov,
2.	kvaliteto v samem procesu proizvodnje,
3.	kvaliteto pri prevzemu — vkla-diščenju gotovih proizvodov lastne proizvodnje, kakor tudi kvaliteto cventuelnih proizvodov drugih proizvajalcev, s katerimi podjetje finali-zira naše proizvode,
4.	kvaliteto in iztrošenost naših strojnih orodij.
Svoje ugotovitve na podlagi statističnih analiz dostavlja:
X. dekadno vodstvom posameznih ekonomskih enot in vodji proizvodnje, v kolikor gre za reprodukcijski material tudi vodstvu komerciale,
2.	glavnemu direktorju, tehničnemu direktorju in direktorju sektorja mesečno,
3.	v izjemnih primerih oh nastajanju raznih problemov takoj oh ugotovitvi vsem zgoraj navedenim.
Oddelek tehnične kontrole se poslužuje informativno tudi drugih služb v podjetju za dosledno izvajanje svojih nalog.
VI.
DELOVNA RAZMERJA
100.	člen
Delovni ljudje v podjetju imajo pravico in dolžnost, da odločajo o medsebojnih odnosih.
Oni odločajo o sklepanju delovnega razmerja, vstopanju na delo, razporejanju 'delavcev na delovno mesto, o delovnem času, osebnem dohodku, o nadomestitvi osebnega dohodka, odmorih, dopustih, zaščiti pri delu, delovni disciplini, odstranitvi z dela, materialni odgovornosti, prenehanju delovnega razmerja ter o pogojih dela in uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja.
101.	člen
Vključevanje delavcev v podjetje — gospodarsko organizacijo ter oklepanje delovnega razmerja kot tudi izstopanje iz delovnega razmerja je prostovoljno. Postopek pri sprejemanju je javen ter se vrši po zakonitih predpisih.
Pravilnik o delovnih razmerjih podjetja ima vsa določila o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja ter o vseh pravicah in dolžnostih, ki jih ima delavec med trajanjem delovnega razmerja ter o vseh bistvenih sestavinah, ki so pravne važnosti za nastanek, obstoj in prenehanje delovnega razmerja ter uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.
O delovnem razmerju določajo in odločajo ‘samoupravni organi potom izvoljenih komisij za sprejemanje in odpoved delovnega razmerja.
Ekonomske enote kot tudi manjše samoupravne enote lahko odločajo same kolektivno o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja.
Pristojnost samoupravnih organov in njihovih pomožnih organov ter organov vodenja glede delovnih razmerij določa pravilnik o delovnih razmerjih podjetja ter se morajo ti organi ravnati tudi po vseh določilih delovne zakonodaje ter sklepih in smernicah sprejetih od samoupravnih organov.
VII.
ODNOS DO DRUŽBENO POLITIČNE SKUPNOSTI
102.	člen
Komuna je skupnost, ki zajema vise faktorje socialističnega razvoja in jih povezuje v celoto. V njej se rešujejo osnovna družbeno ekonomska vprašanja.
Z ozirom na to, da ima podjetje nalogo, da prispeva k socialističnemu razvoju, uspeh podjetja pa je odvisen od družbeno ekonomskih pogojev, ki se v komuni uresničujejo je delo podjetja povezano z delovanjem komune.
103.	člen
Komuna ustvarja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za delo ljudi v skladu z razvijanjem socialistično družbenih odnosov. Komuna zaradi tega ustvarja pogoje za delo in razvoj podjetja, za normalno delovanje družbenih služb in za stalno zviševanje družbenega standarda.
Komuna vsklaja splošne pogoje za delo in gospodarjenje in odstranjuje posledice neravno-mernaga razvoja s primernimi investicijami, razširjenjem kapacitet, višanjem tehnične kulture, izboljšanjem komunalnih služb in drugimi ¡sredstvi. Podjetje se v svojem delu oslanja na navedene funkcije komune in koristi pogosteje, ki se uresničujejo s temi funkcijami ter je zaradi tega dolžno, da po svojih možnostih in potrebah podpira komune s sredstvi, s katerimi razpolaga.
104.	člen
Podjetje vsklajuje svoj razvoj s potrebami komune ter pospešuje ta razvoj v prvi vrsti z lastnimi sredstvi.
Ker razvoj podjetja prispeva (tudi razvoju komune, se podjetje oslanja tudi na pomoč iz sredstev investicijskega sklada komune.
105.	člen
V	cilju reševanja problemov, ki so važni za vse delovne organizacije in delovne ljudi na področju komune, podjetje pristopa k združevanju lastnih sredstev s sredstvi drugih organizacij in s sredstvi komune.
Pri združevanju sredstev s sredstvi drugih gospodarskih organizacij in komune podjetje odloča za vsak primer posebej. Pravilo za podjetje pri združevanju sredstev je lastna zainteresiranost z a združevanje sredstev, ki mora biti dokumentirana z rezultati izvršene analize.
V	primeru združevanja sredstev zaradi reševanja problemov, ki so splošnega pomena za vse delovne organizacije in delovne ljudi na področju komune, podjetje zagotavlja svoj potreben vpliv pri namenskem odrejanju sredstev, kakor tudi možnost, da spremlja koriščenje in uporabo teh sredstev v svr.no, da ¡se združena sredstva uporabljajo v tiste svrhe, zaradi katerih je podjetje pristopilo k združevanju sredstev.
106.	člen
Podjetje vsklajuje svoje plane z družbenimi plani komune in s plani ostalih družbeno političnih skupnosti v tisti meri, ki je možna in si prizadeva, da se
izvršitev planov razvija v skladu z izvršitvijo navedenih družbenih planov in da se z delom pri izvrševanju planov ne podirajo družbeno ekonomslki odnosi.
107.	člen
Podjetje sodeluje s komuno v svrbo zadovoljevanja skupnih .potreb delovnih organizacij v komuni kot npr.: Potrebe z energetskimi viri, prometom, komunikacijskimi zvezamli, vodo, kanalizacijo, toplotnimi viri, servisi in slično.
Podjetje sodeluje s komuno na področju stanovanjske skupnosti, gradnje stanovanj, rekreacijskih .naprav, športnih in kulturnih objektov ter podpira družbene organizacije na svojem področju.
Podjetje ¡soglasno svojim potrebam sodeluje v največji možni meri ¡s svojimi sredstvi na zadovoljevanju ‘navedenih skupnih potreb.
108.	člen
Pri odločanju o razdelitvi ustvarjenih vrednosti podjetje vsklajuje svoja stališča s kriteriji in splošnimi merili, katere je občina določila za posamezne grupe gospodarskih organizacij.
Podjetje vsklajuje svojo politiko delitve s težnjo komune, ki je usmerjena na stalno materialno krepitev komune. To materialno jačenje komune je neob-bodna potreba in osnova pri krepitvi samoupravljanja io samoupravnih družbenih odnosov.
109.	člen
Podjetje sodeluje v politiki komune pri izobraževanju kadrov ter teži, da zagotovi razvoj dejavnosti, ki jo uporablja v svrho zadovoljevanja določenih potreb družbene skupnosti in državljanov tudi s potrebnimi kadri in njihovo strokovnostjo, ki naj odgovarja razvoju tehnike in ¡znanosti.
Podjetje sodeluje s komuno v zaščiti delavca na delu in pod-vzema potrebne mere, katere komuna smatra kot potrebne v interesu te zaščite.
Delovni ljudje vpodjetju smatrajo delo komune in drugih družbeno političnih skupnosti, delo njihovih predstavniških teles in svojih predstavnikov v teh organih in dobivajo poročila o delu svojih predstavnikov v posameznih organih družbeno političnih skupnosti in zavzemajo glede njihovega dela svoja stališča.
110.	člen
Občina imenuje z zakonom določeno število svojih predstavnikov v razpisano komisijo za glavnega direktorja podjetja. Predstavniki občine sodelujejo v razpisni komisiji v skladu s pozitivnimi zakonskimi predpisi in skupno z ostalimi člani razpisne komisije predlagajo skupščini podjetja imenovanje glavnega direktorja podjetja.
111.	člen
VIII.
INTEGRACIJA - KOOPERACIJA
Zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov in povečanja dohodka ter usposabljanjem vključitve v mednarodno delitev dela, se podjetje lahko združuje z drugimi gospodarskimi ustanovami in združenji.
Oblika združevanja ise določa po zahtevah tržišča in tehnologiji proizvodnje.
Združevanje (integracija — kooperacija) je možna v okviru gospodarske grupe, gospodarske panoge, v kateri deluje podjetje ali v okviru različnih gospodarskih panog, pa tudi v mednarodnem povezovanju.
112.	člen
Iniciativa za združevanje lahko pride od podjetja — delovnega kolektiva, od raznih družbe-
nih organov (gospodarska zbornica, občina, okraj, republika, zveza) ali od posameznih članov kolektiva (posamezniki, delavski sveti EE, upravni odbor).
Vsaka iniciativa mora biti podprta z analizo in ekonomskim izračunom.
113.	člen
Upravni odbor podjetja analizira vsak predlog odnosno iniciativo za združevanje, pregleda dokumentacijo, posebej ugotovi ekonomsko upravičenost predlagane oblike združitve. Svoj predlog daje skupščini podjetja v razpravo in odločitev.
Predno predloži upravni odbor predlog za združitev skupščini s svojo odločitvijo, objavi ta predlog članom delovnega kolektiva javno ter je predlog izobešen najmanj 15 dni.
114.	člen
Na podlagi sklepa skupščine o družitvi in po smernicah, ki jih je sprejela skupščina, se sklene posebna pogodba o združitvi. Pri Sklepanju pogodbe je treba računati z dolgoročno perspektivo lastnega podjetja.
Pogodba o združitvi mora imeti naslednja določila:
—	način enotnega planiranja;
—	izdelava proizvodnega programa;
—	delitev dela;
—	specializacija;
—	kooperacija (medsebojna in ostala);
—	tipizacija standardizacija proizvodov, delov, sestavov in podsestavov;
—	združevanje sredstev odnosno dela čistega dohodka;
—	koriščenje licenc, patentov;
—	način razširjenja reprodukcije ‘in kapitalne izgradnje;
—	združevanje sredstev za skupne službe; razvojne, insti-itutske, izobraževalne in druge.
V pogodbi o združevanju je določiti vrstni red odnosno začetni program integracije. Določiti je tudi tozadevno prihod na integrirano poslovanje.
115.	člen
Pri Sklepanju ‘pogodbe je paziti na obliko združevanja:
a)	pogodba o tehničnem sodelovanju;
b)	poslovno združevanje z birojem;
c)	poslovna skupnost;
d)	fuzija odnosno pripojitev;
e)	ostale druge oblike združenja.
Pri sklepanju pogodbe se zbere oblika, ki najbolj odgovarja trenutnemu razvoju in potrebam podjetja.
Za Sklepanje pogodbe je upoštevati vse obstoječe veljavne predpise o združevanju gospodarskih organizacij.
116.	člen
Skupščina podjetja lahko sklene, da o nameravanih združitvah odloči delovni kolektiv z referendumom.
Za odločitev delovnega kolektiva o združitvi se mora delovnemu kolektivu dati točna izbira oblike in načina združitve, ki se namerava izvesti tako, da se lahko kolektiv odloči pri glasovanju za točno določeno obliko združitve.
Glasovanje — referendum se izvede za celo podjetje.
117.	člen
Članstvo v družbenih in strokovnih organizacijah
Podjetje se včlanjuje v tiste družbene in strokovne organizacije:
1.	v katere se po veljavnih predpish in zakonih mora včlaniti;
2.	za katere ima lasten interes im korist, a niso v nasprotju z veljavnimi zakonskimi predpisi in določili.
Izjemoma se lahko podjetje včlani tudi v razne splošne dobrodelne in kulturno prosvetne
organizacije (Prešernova knjižnica, RK iin podobno).
118.	člen
Predlog za včlanitev po prednjem členu lahko da zainteresirana družbena odnosno strokovna organizacija, lahko pa predlog da kolektiv ali posamezni člani kolektiva ali organizacije v podjetju.
V	dobrodelne organizacije se podjetje včlanjuje na predlog teh organizacij ali na predlog članov kolektiva odnosno njegovih organizacij.
119.	člen
O odločitvi o včlanjen ju sklepa in odloči skupščina podjetja, odnosno po njenem pooblastilu upravni odbor podjetja.
Predstavnike v te organizacije imenuje in razrešuje upravni odbor.
Upravni odbor občasno zahteva poročila o delu organizacije, v katerih je včlanjeno podjetje.
Upravni odbor enkrat letno pregleda seznam v?eh svojih Članov ter tozadevne izdatke in odloča o upravičenosti nadaljnjega članstva.
IX.
VLOGA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
120.	člen
Družbeno politične organizacije v podjetju delujejo v podjetju v skladu s svojimi programi.
Včlanjevanje članov kolektiva v družbeno politične organizacije je prostovoljno.
Delo družbeno političnih organizacij v podjetju je usmerjeno k splošnemu napredku in jim je omogočeno v 'podjetju nemoteno delovanje.
V	svrho lažjega in uspešnejšega dela daje podjetje družbeno političnim organizacijam tudi materialno pomoč, ki jo ▼ obliki finančnih sredstev vsakoletno v okviru možnosti odobrava skupščina podjetja.
V	podjetju delujejo družbene organizacije: ZKS. LMS, ZB, sindikalna organizacija.
121.	člen
Te organizacije lahko dajejo samoiniciativno predloge o reševanju katerihkoli problemov v podjetju vsem organom delavskega samoupravljanja. Organi delavskega samoupravljanja morajo tudi v primerih, ko posamezna družbeno politična organizacija daje predlog o rešitvi kakega vprašanja, ki ga ne obravnavajo veljavni predoisi, ■sklepati o tem iin o svojih sklepih obvestiti organizacijo, ki je dala predlog.
V	primeru kakega ¡skupnega predloga vsaj dveh družbeno političnih organizacij so samoupravni organi dolžni doseči soglasje z organizacijami.
Družbeno politične organizacije v podjetju aktivno sodelujejo pri izdelavi in sprejemanju statuta, pravilnikov in ostalih internih predpisov, ki jih sprejemajo organi samoupravljanja za podjetje kot celoto ali za njene posamezne organizacijske enote.
Sindikalna organizacija ima v vseh komisijah samoupravnih organov, ki odločajo o pravicah in dolžnostih delovnih ljudi (predstavnika, ki zastopa njene interese.
Samoupravni in upravni organi morajo tudi pri obravnavanju primerov, ki se nanašajo na dolžnosti in pravice članov kolektiva in jih veljavni predpisi ne urejajo, doseči soglasnost sindikalne organizacije.
Samoupravni organi v svrho obveščanja članov kolektiva, o vseh svojih sklepih obveščajo vse družbeno politične organizacije.
122.	člen
Pri organiziranem usposabljanju članov kolektiva za samo-
£*MjfiheC'
upravljanje, opravljajo družbeno politične organizacije nalogo, ki jo morajo organi samoupravljanja vsestransko podpreti.
Vsalka pobuda, ki jo v tem pogledu dajejo družbeno politične organizacije, se mora obravnavati in je lahko zavrnjena le v primeru nesoglasja med posameznimi družbeno političnimi organizacijami.
Vsi člani kolektiva, ne glede na članstvo v posameznih .družbeno političnih organizacijah, so enakopravni tako v pogledu pravne kot dolžnosti napram kolektivu in skupnosti, upoštevajoč pri tem družbeno vrednost prispevkov dela vsakega posameznika. Delno razširjeno ugodnost uživajo v podjetju le bivši borci NOV, ki 'imajo urejeno vprašanje sodelovanj a v NOV.
)
123.	člen
V podjetju je omogočeno poleg sindikalne organizacije, zveze komunistov in zveze mladine Slovenije delovanje tudi drugim družbenim organizacijam in društvom, ki s isvojim delom prispevajo k splošnemu družbenemu razvoju.
Organizacije in društva, ki s svojim delovanjem aktivno vplivajo na kulturni razvoj in rekreacijo kolektiva, uživajo pri svojem delu vsestransko podporo podjetja.
X.
ZAŠČITA PODJETJA
124.	člen
Podjetje mora imeti zaščitena vsa materialna sredstva, ki so mu zaupana v upravljanje ter mora ščititi v lastnem interesu in in-interesu skupnosti vse imovinske in neimovinske interese ter pravice podjetja.
Zavarovanje materialnih sredstev izvaja podjetje:
a)	s sklenitvijo ustreznih zavarovalnih pogodb s Splošno zavarovalnico proti vsem morebitnim škodam, ki lahko nastanejo na .materialnih sredstvih;
b)	s HTZ organizacijo in opravljanjem varnostne in požarno varnostne službe zaradi zaščite pred elementarnimi nezgodami ter posegi škodljivcev, ki bi lahko prizadejali škodo na materialnih sredstvih podjetja.
125.	člen
Sklepanje zavarovalnih pogodb in pregled nad zavarovanji ter uveljavljanje odškodnine v nastalih zavarovalnih primerih izvaja .določena služba (pravna služba) podjetja po veljavnih zavarovalnih predpisih in pravilnikih zavarovanja ter po smernicah samoupravnih organov.
Varnostna in požarnovarnostna služba ter služba zaradi obveščanja 'pred posledicami elementarnih nezgod je organizirana po določilih psebnega pravilnika o varnosti in požarnovarnostni zaščiti podjetja, katerega sprejme in potrdi skupščina podjetja.
Ta pravilnik obsega določila glede organizacije varnostne službe in organov, ki opravljajo ter nadzirajo opravljanje te službe ter določila glede požarnovarnostne zaščite in organov ter organizacije, ki izvaja v podjetju to zaščito. Hkrati s tem pravilnikom se urejajo vse podrobnosti glede zunanjega nastopanja, uniformiranosti teh služb ter sredstev, ki se morajo prispevati v zadostni meri zaradi pravilnega in uspešnega izvajanja teh služb v podjetju.
126.	člen
Zaščita materialnih sredstev in materialnih interesov podjetja se izvaja s pravno zaščito.
Pravna zaščita obsega uveljavljanje pravic in zahtevkov iz raznih pravnih razmerij, pogodb, odškodninskih razmerij na podlagi katerih 'lahko podjetje zahteva plačilo odnosno povračilo imovinskih sredstev. Nadalje
se izvaja ta zaščita s preganjanjem storilcev, ki prizadevajo škodo materialnim sredstvom podjetju bodisi s kaznivimi dejanji, kršitvami discipline, motenjem poslovanja podjetja ali na 'druge podobne načine, s katerimi se predava škoda.
Pravna zaščita se izvaja z zastopanjem podjetja pred državnimi, družbenimi organu, pred sodišči, z obrambo pred temi or-gami z vlaganjem vlog, tožb, predlogov in pritožb ter vodenjem pravdnih in drugih nepravdnih postopkov ter upravno administrativnih postopkov.
Pravna zaščita proti storilcem škod se izvaja s prijavami in predlaganimi kazenskimi postopki, uvedbo in izvajanjem disciplinskih postopkov ter izvrševanjem disciplinskih kazni, kot tudi izterjevanjem prisojenih škod.
V prednjih odstavkih opisano zaščito podjetja izvaja strokovna pravna služba podjetja v okviru svojega delokroga ter po posebnem ali splošnem pooblastilu glavnega direktorja, pri čemer se ipridržava v svojem delu veljavnih zakonitih predpisov, internih predpisov podjetja ter sklepov in navodil samoupravnih organov podjetja.
127.	člen
Zaščita ostalih predvsem ue-imovinskih interesov podjetja se izvaja z uveljavljanjem pravic in zahtevkov podjetja, ki so usmerjena na to:
a)	da se preprečijo protipravni in škodljivi pojavi z delovanjem drugih podjetij, zavodov, ustanov ali poedincev, ki motijo poslovanje in prizadevajo škodo podjetju pri njihovem poslovanju in nastopanjem ina tuzemskih in inozemskih tržiščih;
b)	da ise zaščitijo pravice podjetja, .ki jih auna in uživa podjetje na .podlagi registriranih zaščitnih znakov, vzorcev, modelov, patentov, tehničnih izboljšav, .licenc in .drugih podobnih pravic;
c)	da se ne dopušča in preganja kršitev čuvanja in varovanja (tajnosti podjetja.
128.	člen
Protipravni in škodljivi pojavi z delovanjem drugih organizacij, zavodov, ustanov ali po-edincev nastajajo za podjetje v obliki nelojalne konkurence na tržišču. Vse oblike nelojalne konkurence. kršenja dobrih (poslovnih odnošajev in poštenosti v medsebojnem poslovanju zasleduje (podjetje po isvojih strokovnih službah in zunanjih predstavnikih ter odloča o izvedbi ukrepov za preprečenje teh pojavov.
Zaradi preprečen j.a pojavov škodljivstva iz nelojalnega poslovanja in nelojalne konkurence, podjetje skuša doseči opustitev z neposrednim stikom in posredovanjem pri prizadetih, nato s posredovanjem gospodarske zbornice in organov pri gospodarski zbornici zlasti s predlogom na uvedbo postopka pri častnem sodišču zbornice. V kolikor bi to ne bilo uspešno in je .podana pravna podlaga za postopek pred gospodarskim ali rednim sodiščem, izvede postopek .pred sodiščem.
Preprečevanje nelojalnega poslovanja in nelojalne konkurence na zunanjih tržiščih izvaja podjetje z uveljavljanjem svojih pravic pri pristojnih inozemskih organih pri čemer se poslužuje lastnih predstavnikov odnosno zastopnikov podjetja.
129.	člen
Podjetje ima določene neimovinske .pravice zaščitene z registracijo zaščitnih znakov podjetja. vzorcev, modelov, patentov, tehničnih izboljšav ter pridobljenih licenc, standardov pri pristojnih organih za zaščito industrijske svojine.
Zaščito teh imovinskih pravic izvaja podjetje s tem, da vzdržuje v veljavi registracijo po
veljavnih predpisih s plačevanjem prispevkov in drugimi načini, ki se predvidevajo po zakonitih predpisih. Kršitev teh pravic uveljavlja podjetje z uvedbo postopka proti kršilcem pri pristojnem gospodarskem sodišču.
130.	člen
Poslovanje podjetja je javno ter 6klqpi odločbe in druigi pravni akti samoupravnih aktov v podjetju imajo značaj javnosti ter so objavljeni 'in dostopni vsem članom kolektiva. Vendar zaradi nemotenega obratovanja podjetja, kakor tudi zaradi uspešnega gospodarskega razvoja podjetja, obstoje določene zadeve, dokumenti in .podatki glede poslovanja in razvoja podjetja, ki bi lahko škodovati poslovanju podjetja, če bi postali javni. V tem .pogledu je glede določenih pravnih aktov in dokumentacije ,podjetja podana 'tajnost, ki jo mora čuvati podjetje kot celota kot tudi delovni kolektiv.
Predpise o tajnah dokumenta ter o čuvanju tajnosti ter ukrepe 'glede kršitve tajnosti vsebuje posebni .pravilnik o čuvanju tajnosti podjetja.
131.	člen
Zaščito neimovinskih interesentov odnosno pravic .podjetja izvajajo strokovne službe v podjetju, predvsem pravna služba v svojem delokrogu ter po posebnem ali splošnem pooblastilni glavnega direktorja, pri čemer ise pridržavajo veljavnih predpisov, predpisov statuta in pravilnikov podjetja ter smernic in navodil samoupravnih organov in organov vodenja v podjetju.
132.	člen
Ker je podano najboljše jamstvo za uspešno poslovanje podjetja v tem, da ima podjetje pravilne odnose do drugih podjetij, gospodarskih združenj in družbene skupnosti, se podjetje ravna tako:
—	da v svojem poslovanju na trgu vsfclajuje ¡svoje poslovne .interese z interesi družbene skupnosti;
—	da v svojih vzajemnih poslovnih odnosih nastopa v skladu z načeli vestnosti, poštenosti, medsebojnega zaupanja in vzajemnega sodelovanja;
—	da se ravna po vseh veljavnih predpisih, dobrih poslovnih običajih in da se vzdrži vsakega dejanja ali postopka, s katerim bi se lahko prizadejala škoda drugi gospodarski organizaciji, potrošnikom ali družbeni skupnosti.
Zastopniki in predstavniki podjetj.a, vodilni strokovni uslužbenci ter tudi ostali delavci podjetja se morajo zaradi tega držati gornjih načel pri poslovanju s strankami, odjemalci in potrošniki ter sploh iz vsemi, s katerimi prihajajo poslovno v stik tako, da ne kršijo dobrih poslovnih odnošajev in ne prizadevajo škode.
Kršitev teh načel .ima za kršilce posledico disciplinske in materialne odgovornosti.
XI.
ZAŠČITA DELOVNIH LJUDI
133.	člen
Na podlagi članstva v kolektivu in na podlagi delovnega razmerja uživajo delovni ljudje v podjetju vso zaščito, do katere so upravičeni po veljavnih zakonitih predpisih ter internih predpisih podjetja.
Podjetje zagotavlja in daje za izvedbo te zaščite vsa potrebna denarna in nedenarna sredstva na (razpolago, 'katera odloči v vsakoletnem gospodarskem planu.
Delovni ljudje uživajo predvsem naslednje vrste zaščite:
1.	varnostno zaščito na delovnem mestu;
2.	higiensko tehnično zaščito pri delu;
3.	preventivno zdravstveno zaščito;
4.	zdravstveno zaščito cnb nesposobnosti za delo;
5.	zaščito ob zmanjšani dela-zmožnosti ali invalidnosti;
6.	posebno zaščito mladine in žene;
7.	posebno zaščito bivši borci NOV;
8.	pravno zaščito pri kršenju njihovih pravic.
134.	člen
Varnostna zaščita in higiensko tehnična zaščita se izvaja v podjetju po veljavnih varnostnih in higiensko tehničnih predpisih z 'zavarovanjem piri delovnih sredstvih, z osebnimi zaščitnimi sredstvi in podobnimi načini. Podrobnejše predpise o tem vsebuje pravilnik o varnostni in higienski tehnični zaščiti v podjetju.
Prvenstveno zdravstvena zaščita se izvaja v podjetju po veljavnih predpisih z Občasnimi, periodičnimi pregledi članov kolektiva in delovnih prostorov, cepljenjem in podobnimi ukrepi. To preventivno zdravstveno zaščito izvaja .strokovna zdravstvena islužba, obratna ambulanta podjetja.
Zdravstvena zaščita ob nesposobnosti za delo in zaščita ob zmanjšani delazmožnosti ali invalidnosti se izvaja po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ter .socialnem zavarovanju in drugih predpisih delovne zakonodaje. To zaščito izvaja strokovna zdravstvena služba podjetja ter služba socialnega zavarovanja.
Zaščita mladine in žena pri delu na .delovnih mestih se izvaja po veljavnih predpisih zakona o delovnih razmerjih in drugih predpisih delovne zakonodaje. To zaščito izvaja posebna komisija, ki določa delovna mesta, na katerih lahko dela mladina in žena, delovne pogoje im vse ostale pogoje v zvezi z delom na teh delovnih mestih. Komisija izvaja vsakoletne predloge delovnih .mest ter odloča o .kakovosti delovnih mest, delovnih .pogojih in .drugih okolnostih. Komisijo postavlja skupščina podjetja.
Bivši borci NOV, ki imajo priznano dvojno delovno dobo glede sodelovanja v NOV, uživajo posebno .zaščito v pogledu zaposlitve na delovnih mestih, pri čemer se upošteva njihovo zdravstveno stanje, dalje posebno zaščito glede pridobivanja strokovne izobrazbe in napredovanja pri delu ter glede pridobitve pravic na podlagi delovnega razmerja. Posebna zaščita se nanaša tudi na višino osehnih dohodkov ter ne smejo imeti manjši osebni dohodek, kakor se določa kot minimalni osebni dohodek po internih predpisih podjetja za bivše borce (30.000 din).
Podrobna določila glede posebne zaščite bivših borcev NOV razmerjih podjetja, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ter drugi .pravilniki, iki se nanašajo na uživanje raznih pravic in pomoči, ik.i jih podeljuje podjetje članom kolektiva.
135.	člen
Vsi člani kolektiva uživajo pravno zaščito, ki obstoji v tem, da se v primerih, kadar smatrajo, da so kršeni njihovi interesi ali njihove pravice, Imajo pravico z zahtevkom za zaščito teh svojih interesov odnosno pravic obrniti na organe samoupravljanja kot tudi na organe vodenja v podjetju.
Vsak član kolektiva ima v okviru te pravne zaščite pravico vlagati vloge, predloge, pritožbe proti odredbam odnosno odločbam ¡samoupravnih organov odnosno organov vodenja :na višje organe. Te vloge, predlogi odnosno pritožbe ,se vlagajo v določenih rokih in po določenem postopku z obrazložitvijo na upravni odbor podjetja.
Pritožbe v disciplinskih zadevah se vlagajo zoper prvostopne
-------------------------©
disciplinske odločbe na centralno disciplinsko .komisijo.
Proti drugostopnim odločbam, izdanim od zgoraj navedenih organov v podjetju, lahko vsak član (kolektiva išče zaščito pri rednih sodnih in drugih oblasteh izven podjetja.
Član kolektiva se lahko zaradi zaščite svojih interesov in pravic obrača na delovno .inšpekcijo, odredbe Inšpekcije izvrši podjetje po predpisih, ki se nanašajo na delokrog delovne inšpekcije.	_____
Člani kolektiva imajo pravico zahtevati, da jim določena strokovna služba (pravna služba) da vsa potrebna pojasnila; kadar smatrajo, da so .kršene njihove pravice ali njihovi interesi in da jim sestavi potrebne vloge, predloge ali pritožbe proti prvostopnim odločbam na višji organ.
XII.
SOCIALNA DEJAVNOST PODJETJA
136.	člen
Dajanje pomoči članom kolektiva.
Podjetje v otkviru svoje socialne dejavnosti ima organizirano posebno strokovno službo, iki stalno zasleduje razmere članov 'kolektiva, premoženjske, družinske, socialne razmere ter ugotavlja njihove potrebe ter določa prvenstveno potrebne zaščite za člane kolektiva.
Podjetje visako leto izvaja iz čistega dohodka določen del sredstev za dajanje pomoči čla-no mkolektiva. Pomoč se (daje v raznih oblikah, o katerih odločajo samoupravni organi in od njih pooblaščeni pomožni organi — komisije.
137.	člen
Pomoč članom kolektiva se daje v obliki:
a)	dodelitve stanovanj v uporabo v stanovanjskih stavbah podjetja;
b)	dodelitve posojil za nakup stanovanja, za .prednakup stanovanjske pravice, za zidanje lastnih stanovanjskih stavb odnosno stanovanj;
c)	dodelitve podpor ali posojil v izjemnih primerih ob priliki elementarnih nezgod, smrtnih primerih in podobno;
d)	dodelitev podpor in regresov članom kolektiva in njihovim svojcem pri uporabljanju in koriščenju rekreacijskih ¡naprav (podjetja, počitniških domov, okrevališč, menz itd.;
e)	dajanje .podpor iin štipbndij za šolanje in izobraževanje članov 'kolektiva in njihovih svojcev;
f)	dajanje posebnih podpor članom kolektiva Zveze borcev, bivšim borcem NOV zaradi okrevanja, rekreacije, pridobivanja in graditve stanovanj, izobraževanje;
g)	pravna pomoč pri reševanja pravnih zadev članov kolektiva.
138.	člen
Izvajanje dajanja pomoči članom kolektiva v oblikah, kot so navedena v 137. členu tega statuta, sc vrši po posebnih pravilnikih podjetja, ki .se .nanašajo na posamezne oblike odnosno področja, za katera ¡se daje ta pomoč.
Pravna .pomoč se daje članom kolektiva po strokovni .pravni službi v obliki pravnih nasvetov in pravnih napotil za reševanje njihovih zasebnih zadev. Pri reševanju zadev članom kolektiva s področja delovne zakonodaje, socialnega zavarovanja, stanovanjskih zadev in drugih zadev, iki so v zvezi z delovnim razmerjem članov kolektiva in njihovo zaposlitvijo v podjetju, izdeluje pravna služba za člane kolektiva tudi potrebne pismene vloge, .predloge ali druge pravne akte na ustrezne organe v podjetju in izven podjetja.
(E)

XIII.
RAZNA DOLOČILA
139.	člen
IZOBRAŽEVANJE KADROV
Stalni in neprekinjeni razvoj tehnike in znanosti ter družbeno ekonomskih odnosov zahteva, da delavci stalno izpolnjujejo svoje strokovno in družbeno ekonomsko izobraževanje.
Podjetje je dolžno omogočiti delavcem in jim dati pomoč, da se izobražujejo. Podjetje v to svrho daje na razpolago sredstva ter organizira strokovne službe zaradi izobraževanja delavcev v podjetju.
140.	člen
Delavci na vodilnih delovnih mestih morajo predvsem stremeti, da si pridobivajo potrebno znanje hkrati z razvojem svoje stroke ter morajo s tem razvojem upoznavati tudi podrejene delavce.
V tp svrho se nabavljajo za vodilne delavce in ostale v podjetju, ki delajo na raznih strokovnih delovnih mestih potrebne strokovne knjige, periodična strokovna literatura, tisk in druga strokovna književna izdajanja, ki lahko služijo dviganju strokovnosti.
Vodilni strokovni delavci morajo prenašati svoje znanje na podrejene ter se prenašanje tega znanja najvišje ceni v podjetju.
141.	člen
Podjetje vodi evidenco o strokovni izobrazbi in družbeno ekonomski izobrazbi vsakega delavca v podjetju in o njegovem prizadevanju, da si pridobi potrebno strokovno usposobljenost za delo na odgovarjajočem delovnem mestu. Skladno s tem podjetje išče načine in prikladne oblike glede na potrebe podjetja za izobrazbo delavcev v podjetju ter se predvsem posveča vsa skrb izobraževanju za delo na posameznih delovnih mestih.	.
Dajanje pomoči delavcem pri dviganju njihove strokovne izobrazbe se vrši v okviru potreb podjetja, dajanja pomoči pri družbeno ekonomskem izobraževanju se daje v okviru sodelovanja delavcev v organih delavskega in družbenega upravljanja ter se ta pomoč posebno daje potom družbenih organizacij.
V svrho strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja organizira podjetje po potrebi predavanja, tečaje, seminarje in druge oblike primerne za izobraževanje kadrov. To izvršuje s pomočjo lastnih kadrov ali kadrov iz drugih podjetij in ustanov.
Podjetje lahko napoti delavce na predavanja, tečaje, seminarje in posvetovanja v druga podjetja, ustanove ali organizacije, posebno tiste, ki imajo rešitev organizacijo izobraževanja ter se bavijo s strokovnim izobraževanjem.
Delavci so dolžni udeleževati se tečajev, seminarjev, predavanj, ki se organizirajo zaradi strokovnega izobraževanja.
Podjetje lahko napoti delavce, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe na redno šolanje zaradi dopolnitve šolske izobrazbe. V takih primerih se glede podpore, ki jo daje podjetje za šolanje napravi pogodba med delavcem in podjetjem. V pogodbi se določijo medsebojne obveznosti med podjetjem in delavcem.
142.	člen
Podjetje štipendira tudi osebe, ki niso v delovnem razmerju s podjetjem glede na potrebe podjetja, štipendije se lahko podeljujejo samo pod točno določenimi pogoji, katere mora štipendist izpolnjevati in se samo pod temi pogoji lahko zaključi pogodba o štipendiranju med štipendistom in podjetjem.
Podjetje spremlja uspehe delavcev pri šolanju in izobraževanju ter ugotavlja, ali so sredstva pravilno uporabljena in doseženi uspehi odnosno svrha, za katero so sredstva uporabljena.
143.	člen
Podjetje ima glede izobraževanja strokovnega usposabljanja kadrov organizirano posebno strokovno službo — izobraževalni center, ki deluje kot poseben oddelek v podjetju. Naloga te strokovne službe odnosno centra je, da vodi evidenco nad stanjem strokovne usposobljenosti delavcev, nad potrebami strokovnega izobraževanja, izbira oblike načinov strokovnega izobraževanja ter organizira s svojimi ljudmi ali s pomočjo strokovnjakov zunaj podjetja izobraževanje. Ta strokovna služba odnosno center pridobiva štipendiste, sklepa z njimi pogodbe ter nadzira šolanje, kot tudi ugotavlja potrebe po novih štipendistih.
Podrobna določila glede strokovnega izobraževanja, štipendiranja in šolanja kadrov, glede delokroga izobraževalnega centra ter vse ostale podrobnosti vsebuje pravilnik podjetja o izobraževanju kadrov, ki ga sprejme in potrdi skupščina.
144.	člen
Obveščanje kolektiva Vsi člani kolektiva imajo pravico biti obveščeni o delu samoupravnih organov in njihovih stalnih in občasnih komisij in odborov o delu predstavniških teles v komuni, organov družbenega upravljanja in organizacij,
če je njihovo delo povezano z našo gospodarsko organizacijo. Seznanjeni morajo biti z materialnim in finančnim stanjem, z izpolnjevanjem perspektivnih letnih, polletnih, tromesečnih in mesečnih načrtov in s tekočim poslovanjem o uspehih, življenju in delovanju svojh sodelavcev, vseh aktualnih dogodkih v gospodarskih organizacijah in društvih, pri čemer so pa dolžni varovati poslovne in druge tajnosti podjetja.
Članom kolektiva je zajamčena uporaba isredstev informacij, ki zagotavljajo hitro, točno in objektivno širjenje informacij ter imajo pravico s sredstvi informacij izražati in objavljati svoje mnenje. Zajamčena mora biti članom kolektiva tudi ¡pravica do popravka objavljenih informacij s katerimi sta prizadeta pravica in interes človeka te organizacije. Uporaba informacij vključuje pravico do svobode tiska.
Teh svobodnih pravic ne sme nihče zlorabljati za rušenje socialistične, demokratične z ustavo določene ureditve, za kaljenje medosebnih odnosov, za ¡razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti ter za ščuvanjem h kaznivim dejanjem dn tudi ne na tak način, da bi se žalila javna morala.
145.	člen
Podjetje ima organizirana im uporablja razna sredstva obveščanja in informacij tako zlasti Obveščanje z javnim objavljanjem sklepov, odredb in samoupravnih predpisov člane kolektiva na oglasnih deskah. Obveščanje se vrši preko zvočnikov in drugih mehaničnih sredstev. Neposredno obveščanje ¡se vrši na sestankih organizacijskih enot ter preko družbeno političnih organizacij.
Kot oblika stalnega obveščanja se izdajajo okrožnice in druge pisane odredbe, ¡ki se dostavljajo vsem vodilnim organom v podjetju, da o tem obveščajo svoje podrejene.
Podjetje izdaja stalno glasilo članov kolektiva »Emajlirec«, ki predstavlja obliko obveščanja o vseh problemih s področja poslovanja ¡kot tudi stranskih dejavnosti podjetja, družbenega standarda članov kolektiva in podobno. Glasilo »Emajlirec« izdaja in urejuje poseben izdajateljski odnosno uredniški odbor, ki je postavljen od skupščine podjetja ter je v svojem poslovanju samostojen. Sredstva za izdajanje ¡glasila daje na razpolago podjetje.
Podjetje ima poseben pravilnik, ki v podrobnosti določa načine in sredstva obveščanja ter informacij in zlasti ureja vsa vprašanja v zvezi z izdajanjem glasila »Emajlirec«.
146.	člen
Samostojni obrati in zavodi.
Zairadi posebnega in uspešnega razvoja ter lažjega poslovanja v posameznih dejavnostih bodisi glavnih aili stranskih, podjetje ustanavlja samostojne obrate ali zavode.
Samostojni obrati in zavodi se lahko ustanavljajo za poedine •dejavnosti predvsem področja proizvodnje v podjetju. Zavodi se tudi ustanavljajo za stranske dejavnosti, ¡ki služijo izobraževanju, dvigu standarda, zdravstveni, socialni zaščiti, za rekreacijo članov kolektiva in v podobne svrhe.
Razmerje med samostojnimi obrati odnosno zavodi im podjetjem kot ustanoviteljem se določi s posebno pogodbo, v kateri se ¡določijo vse medsebojne pravice in obveznosti." Podjetje kot ustanovitelj daje obratom odnosno zavodom ¡sredstva na razpolago za njihovo poslovanje ter morajo biti ta sredstva kar naj-ekonomičneje uporabljena ter delovati le za potrebe podjetja. V pogodbi med ustanoviteljem dn obratom odnosno zavodom se predvsem določi način sodelova-
nja v upravnih organih samostojnega obrata odnosno zavoda.
Ustanovitev samostojnega obrata ali zavoda sklene skupščina podjetja, ki določi tudi pogoje, pod katerimi se sklene pogodba med podjetjem kot ustanoviteljem in samostojnim obratom odnosno zavodom.
Vsak samostojni obrat odnosno zavod mora imeti pravila in pravilnik o svojem poslovanju. V določilih pravil in pravilnika ne sime biti takšnih določil s katerimi bi se kršile pravice članov kolektiva ali dajale prednosti določenemu krogu članov ¡kolektiva, razen v tistih primerih, kjer to določajo določila tega statuta ter drugi pravilniki podjetja.
XIV.
SAMOUPRAVNI AKTI
147.	člen
Podjetje kot pravna oseba izdaja za svoje območje samoupravne akte, s katerimi ureja vsa ¡notranja razmerja med organizacijskimi enotami, med člani kolektiva, med posameznimi dejavnostimi podjetja ter vse ostale odnose, ki se nanašajo na poslovanje podjetja in delovne ljudi v podjetju.
Podjetje izdaja kot samoupravne akte:
1.	statut podjetja in pravilnike ter poslovnike za posamezna pravna področja iz dejavnosti ¡podjetja;
2.	odredbe in sklepe samoupravnih organov;
Ekonomske enote izdajajo samoupravne akte:
1.	pravilnike in poslovnike za področja svoje dejavnosti;
2.	odredbe in ¡sklepe.
Samoupravni akti se izdajajo
po naslednjem postopku:
Samoupravni organ — skupščina, odnoisno samoupravna enota — določi posebno komisijo ali naloži stalni komisiji, da izdela osnutek samoupravnih predpisov ter ga ¡predloži samoupravnemu organu na vpogled. Samoupravni organ po pregledu odredi, da .se osnutek samoupravnih predpisov objavi članom kolektiva na oglasni deski, kjer mora biti izobešen najmanj 15 dni. Po preteku tega roka samoupravni organ pregleda dospele pripombe in predloge, ki so jih dali člani kolektiva k osnutku ter razpravlja o teh pripombah in predlogih. V kolikor se z njimi strinja, popravi ustrezna določila v osnutku.
Osnutek v popravljeni obliki se predloži članom samoupravnega organa na vpogled ter z obvestilom o seji, na kateri se bo razpravljal in .sprejemal osnutek. Pri samoupravnih aktih, ki jih sprejema in potrjuje za celo podjetje skupščina podjetja, postavi komisijo za izdelavo osnutka ter pregleda osnutek upravni odbor podjetja. Pri samoupravnih aktih, ki jih sprejema samoupravni organ ekonomske enote, odredi ta organ komisija ter sprejema in potrjuje osnutek.
Samoupravni akti, ki jih sprejemajo 'samoupravne enote, se lahko .sprejemajo le v skladu pravnih predpisov, ki veljajo za celo podjetje ter v okviru feb predpisov in pooblastil, ki jih imajo ekonomske enote na področju samoupravljanja.
148.	člen
Z odredbo in sklepi, ki jih sprejemajo samoupravni organi, Odločijo o posameznih zadevah ter s tem potrjujejo neke druge pravne akte kot npr. gospodarske načrte, zaključne račune.
Odredbeni sklepi se sprejemajo na sejah samoupravnih organov na podlagi predlogov in razpravljanja članov .samoupravnega organa. Gradivo za razpravo, ki se zaključi z odredbo ali sklopom, pripravijo pomožni organi ali strokovne komisije.
149.	člen
Samoupravni akti se sprejemajo na sejah samoupravnih organov z navadno večino navzočih
članov samoupravnega organa. Seja samoupravnega organa sprejema samoupravne akte veljavno, če je navzočih na seji in sodeluje najmanj polovica članov samoupravnega organa.
Za sprejem statuta podjetja, pravilnika o organizaciji podjetja, pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, pravilnika o higiensko tehnični zaščiti in varnosti pri delu, se zahteva za veljavnost sprejema, da je navzočih najmanj dve tretjini članov samoupravnega organa.
Samoupravne enote — ekonomske enote sprejemajo svoje pravilnike na sejah veljavno, če je navzoča nad polovica članov samoupravnega organa odnosno članov kolektiva samoupravne enote.
150.	člen
Samoupravni akt dobi svojo veljavo, ko ga sprejme samoupravni organ na seji z glasovanjem z večino glasov navzočih pod pogojem, da je navzoče tisto število članov organa, ki je predpisano v tem statutu ali v pravilnikih.
Samoupravni akt se uporablja od datuma dalje, ki ga določi samoupravni organ. Le v izjemnih primerih se more z izrecnim sklepom samoupravnega organa odrediti, da nekatera določila samoupravnega akta veljajo od določenega datuma ali za določen rok za nazaj pred sprejetjem samoupravnega akta.
Statut podjetja dobi veljavo i.n se uporablja še le takrat, ko ga potrdi skupščina Občine Celje. Zaradi potrditve po občinski •skupščini se statut podjetja takoj predloži Občini Celje.
Samoupravni akti se objavijo članom kolektiva v glasilu »Emajlirec« kot priloga, za katere se to izrecno določa v samem samoupravnem aktu. Ti akti se lahko uporabljajo še le od datuma objave odnosno izida dotične številke »Emajlirca«. Ostali samoupravni akti, kjer ni zahtevana obveznost takšne objave, ¡se objavijo odnosno obve-ste člani kolektiva z obvestilom na oglasnih deskah v posameznih enotah, da je samoupravni organ sprejel samoupravni akt.
151.	člen
Drugi samoupravni akti, ki nimajo normativnega značaja, 1. j. sklepi in odredbe, se sprejemajo na sejah samoupravnih organov z glasovanjem ter ¡stopijo takoj v veljavo.
Veljavno se sprejemajo odredbe in sklepi, če je navzočih na seji samoupravnega organa nad polovica članov tega organa. Sprejema se veljavno z večino glasov navzočih.
Pri sprejemanju odredb ali sklepov, s katerimi se potrjujejo gospodarski načrti, družbeni plani, zaključni računi, akti o ustanovitvi samostojnih obratov ali zavodov, ¡sklepi o integraciji, se zahteva navzočnost najmanj dveh tretjin članov skupščine. Akti odnosno sklepi se tudi v tem primeru sklenejo z navadno večino navzočih.
Odredbe in sklepi se objavljajo članom kolektiva z objavo odredb in sklepov na oglasnih deskah.
XV.
SANKCIJE
za kršitev statuta in drugih samoupravnih predpisov
152.	člen
Vsi samoupravni organi, vsi organi vodenja ter vsi člani kolektiva podjetja so dolžni spoštovati in se ravnati po vseh veljavnih predpisih, sprejetih za območje podjetja, takoj ko ti predpisi stopijo v veljavo.
Kršitve samoupravnih predpisov od strani poedincev članov kolektiva se preganjajo in kaznujejo po določilih teh predpisov v disciplinskem odnosno administrativnem postopku.
Kršitve samoupravnih predpisov veljavnih za celo podjetje, ki jih sprejema in izdaja skupščina podjetja, po nižjih organih samoupravljanja, kateri bi sprejemali predpise za svoje območje, ki ne bi bili v skladu s predpisi veljavnimi za celo podjetje, se odpravljajo na ta način, da višji organ zahteva po nadzorstveni poti od nižjega organa, da razveljavi odnoisno popravi ustrezni neodgovarjajoči predpis.
Skupščina podjetja zahteva od vseh nižjih samoupravnih enot, da razveljavijo in odpravijo protipravna določila v svojih samoupravnih aktih. Ekonomske enote zahtevajo od .svojih podrejenih nižjih enot na enak način popravo predpisov.
Poprava odnosno odprava določenih predpisov se zahteva na podlagi predhodnega mnenja arbitražne 'komisije, ki ugotovi, ali je določen predpis v nasprotju z nekim višjim predpisom.
•Nižji samoupravni enoti se postavi določen rok, v katerem mora odpraviti neustrezni predpis. V kolikor samoupravni organ v tem roku ne izvrši zahtevajočega popravka, se smatra, da je dotični predpis nehal veljati, kar ugotovi s svojo odločbo višji samoupravni organ.
153.	člen
Glede na to, da za zakonitost pravilnih dejanj v celotnem podjetju odgovarja glavni direktor, je ta dolžan predlagati preko arbitražne komisije odnosno razsodišča odpravo določenih ¡neustreznih predpisov.
Prav tako so dolžni zaradi čuvanja zakonitosti vsi vodilni strokovni uslužbenci ter vodje EE zahtevati odpravo določenih predpisov zaradi neustreznosti ali nezakonitosti. Tak predlog ali zahtevek postavijo preko glavnega direktorja.
Vsak član kolektiva ima pravico se obrniti na arbitražno ¡komisijo odnosno razsodišče ter zahtevati, ¡da se razišče, ali neki določeni predpis odgovarja odnosno ali je v skladu z drugimi predpisi in zakonitimi določili.
XVI.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
154.	člen
Vsi samoupravni ¡predpisi podjetja i,z samoupravnih enot, ki v nasprotju z določili tega statuta, izgubijo veljavo in se ne smejo uporabljati po preteku treh ¡mesecev od uveljavitve tega ¡statuta.
V navedenem roku morajo ti samoupravni organi sprejeti v ¡sklad obstoječe samoupravne predpise s predpisi tega statuta, vsebujejo ¡pravilnik o delovnih
Samoupravni organi morajo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega statuta pripraviti in sprejeti samoupravne predpise — pravilnike in poslovnike — ki jih določa ta statut ter še ne obstoje.
155.	člen
Statut stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina Tovarne emajlirane posode ter potrdi skupščina Celje.
Spremembe in dopolnitve statuta se izvrše:
L na zahtevo ¡skupščine ali upravnega odbora podjetja;
2.	na zahtevo sindikalne organizacije podjetja;
3.	na zahtevo zbora delovnih skupnosti Občine Celje;
4.	kadar se menjajo zakoniti predpisi in notranji odnosi v podjetju v taki meri, da se mora izvršiti odnosno vskladiti statut z nastalimi spremembami.
Za spremembo ali dopolnitev statuta velja isti postopek kot za njegov sprejem.
156.	člen
Statut Tovarne emajlirane posode velja od dne in se uporablja od dne
Predsednik skupščine