ZM. itevfflhL v imm. I KHfc 29. »pMttl na xuv.ieti .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: ctk> leto.......K 24- pol leta.......»12* četrt leta na mesec velja: v upravništvu prejeman: celo leto.......^ 22*_ M leta....... 11 — četrt lct*.......550 na mesec 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo\ telefon it 34. Iskala vsak dan zvečer litremii Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserti jah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številke velfa 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 35. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto . pol leta . četrt leta na mesec K 25 — . 13— 9 6*50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto.......K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30/- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravaistvo: Knaflova ulica it S (spodaj, dvorišče levo), telefon Št. 85 Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... K 6-— Pol leta . . . „ 12"— I En mesec . . . „ 2.— V upravništvu prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— 1 Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . „ 13*— I En mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 S. Za Ameriko in drnge dežele vse leto 30 H« W Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hrani se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. list se ustavlja 10. dan po potekli naro cnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošije o pravem času. UpravDištvo ..Slovenskega iiaroda" UOISKSL Dunaj, 28. septembra. V tem trenutku že morda bruhajo italijanske oklopnice in križar« ke ogenj in jeklo v Tri polis in J0.000 italijanskih vojakov stoji na tripolitanskih tleh. Še popoldan je izjavljalo avstrijsko zunanje ministrstvo, da v italijanski ultimatum ne verjame, zlasti ker Italija svojih zahtev še prav nič formulirala ni. Ob petih popoldne pa je prinesel rimski brzojav to, cesar naša vlada »ni hotela« verjeti. Italijanski ultimatum se oficijlano publicira; odposlan je bil v noči od 26. na 27. t. m. in najbrž danes uradno izročen visoki porti. Jutri dopoldne poteče rok in telegraf bo naznanil blizu tripolitanske obali zbranim poveljnikom, da se je vojska pričela. Vsaka draga možnost je skoraj izključena. Italija je v svojem ultimatu daleč prekoračila vae, kar se je pričakovalo. Ne le gospodarske privilegije, ne le političen protektorat temveč vtelesenje Tripolitanje v Iržavnopravno telo države, oziroma razširjenje suverenitete italijanskega kralja nad to turško provineo zahteva Italija. Njen ultimatum jc tozadevno tako jasen in precizen, da je ime pravzaprav že na pačao: dokument, ki i?a je izročil italijanski poslanik velikemu vezirju je marveč pravcata na povedna vojske. Tekst ultimata. Italijanska vlada povdarja v tem dokumentu predvsem, da se je dolga leta zamanj trudila pridobiti turško vlado za reforme, ki bi naj iztrgale Tripolitanijo iu K>renaiko ]& zanemarjenosti in nereda, kar je v življenskom interesu bližnje Italije. Navzlic lojalnemu zadržanju itali-jauske vlade, navzlic njeni potrpežljivosti in vzdržnosti pa je otoman-ska vlada sistematično, trdovratno in neopravičeno nasprotovala vsakemu italijanskemu podjetju ter pri vsaki priliki pokazala sovražnost napram legitimnim težnjam Italije. V poslednji uri je sicer poskusila uravnati zadevo na ta način, da je ponudila >^e možne gos^darske koncesije, toda Italija se v tem trenutku v podobna pogajanja ne moro spuščati, ker v njih ne vidi ni-kake garancije za bodočnost, temveč )e permanentne povode novih konfliktov. Na dragi strani dokazujejo poročila italijanskih konzulatov, da je položaj v Trij>olitaniji skrajno nevaren in da turški oficirji in vladni organi odkrito ščuvajo proti Italijanom. To pomenja neposredno nevarnost, ki je postala tem večja, ker je turška ladja izkrcala v Tripolisu svoje vojaštvo. Italijanska vlada je primorana varovati svojo čast in svoje interese in je sklenila Tripolitanijo in Kvrenaiko z oboroženo silo okupirati. To se ji zdi edino možna rešitev spornega vprašanja, zato upa, da se turška vlada temu koralni ne zoperstavi ter tudi vseh nadalj-nih nntrebnih akcij ne otežkoči. Kraljevsko italijansko poslaništvo v Carigrada ima nalog zahtevati od turške vlade percrnptoričeu odgovor tekom 24 ur no vročitvi pričujoče listine, sicer bo dala nemudoma povelje, da se okupacija izvrši. Odgovor Turčije. Ni dvomiti, da bo Turčija smatrala ta ultimatum kot bojno napoved ter po tem tudi uravnala svoje postopanje. Pomen jal o bi za sedaj vladajoči mladoturški režim narav- nost katastrofo, ko bi se uklonil italijanski zahtevi ter molče ali pa glasno pritrdil ultimatu italijanske vlade. Ze je včeraj demonstrirala v Carigradu razburjena množica proti »izdajalskemu« velikemu vezirju, že se širi v mladoturških krogih malodušnost, nevarno znamenje politične onemoglosti, posledice, ki bi nastale če se visoka porta Italiji brez odpora ukloni, bi bile nepregledne in neposredne. Seveda stvar ne izgleda boljše, če se Turčija i>oda na bojno polje. V Tri pol i ta ni j i je njena oborožena sila tako majhna in tako zanemarjena, da se italijanski armadi pač ni bati onih par regimentov raztrganih turških »askari«. Da pošlje Turčija novo vojaštvo v Tripolitanijo je popolnoma izključeno, ker je premoč italijanske mornarice tako velikanska, da bi bilo brezumno upati na srečo pri transportu vojaštva. Turčija bo torej morala mobilizirati proti Italiji druge sile in upravičena je bojazen, da bo poklicala na ]>o-moč divja plemena Arabcev in muslimanski fanatizem prebivalstva — krvava je bodočnost tripolitanskih poljan . . - O končnem uspehu seveda ni dvomiti. Na tisoče masakriranih Evropejcev ne more preprečiti italijanske zmage, če tudi bo tak boj zahteval nepreračunljive žrtve od Italijanov ter najbrž tudi od njene strani izval represalije — Kreto in Albanijo . . . Turška vlada bo riskirala vojsko, da obrani ostanke svojega ugleda; ravnala se bo po obupnem geslu: »naj pride kar hoče« - — da ^e izogne vsaj neposrednemu polomu. Ne smemo pa pozabiti, da stoji tik Tripolitanije s slamo krita albanska koča. Kdo verjame, da iskre ne padejo na to nevarno stavbo? Z italijanskim ultimatom resp. italijnnsko-turško vojak o pričenja nova faza v razvoju »turškega vprašanja«, komplikacije, katerih prvo-tine je danes še težko izslediti. Temna bodočnost turške države in temni oblaki se zbirajo nad Balkanom. Danes vidimo v konfliktu le dva nasprotnika; koliko Jih zazremo v najbližji bodočnosti? Italija — balkanskim deželam. Italijanski zunanji minister di San Giuliano je poslal 26. t, m. italijanskim poslaništvom v Atenah, Bel građo, na Cetinjah, v Sofiji in Bukarešto, kakor tudi konzulatom v Solunu, Jedrenju, Janini, Valoni, Skoplju, Prizrenu, Skadru, Bito!ju, Kanci in Derazzu sledečo brzojavko: Vedni odpor, s katerim je Turčija nasprotovala vsakemu zakonitemu gospodarskemu delovanju Italije v Tripolitaniji in Cvrenaiki, iu pa nevarnost, kateri so naši sorojaki izpostavljeni v tej provinci, morejo v trenotku prisiliti kraljevo vlado, da resno nastopi, kar bi lahko povzročilo konflikt med Italijo in Turčijo. Kraljeva vlada hoče tripolitansko vprašanje rešiti, kakor to zahtevajo interesi in čast Italije.Toda kakršnakoli naj bodo sredstva, ki se bodo v dosego te svrbe rabila, podlaga njene politike jo in ostane ta, da se vzdrži teritorijalni status quo na balkanskem polotoku in konsolidacija evropske Turčije. Vsled tega tudi nimamo namena, podpirati kakršnikoli gibanje na balkanskem xdoto-ku proti Turčiji, temveč hočemo svoje prizadevanje podvojiti, da preprečimo posebno v tem trenotku, da bi se pripetili taki dogodki. In potrebno je, da se, če bi se 7>ojavilo tako upanje ali take iluzije, oziroma če bi se imele pojaviti, te takoj uniči. Temu končnemu cilju politike kraljeve vlade boste morali prilagoditi svoje obnašanje in postopanje, kakor hitro bo za to prilika. Albanija. V Albaniji je dozdaj še mir. Vendar pa poročajo avstrijski klerikalni listi, da v Albaniji že gori. To časopisje je že pri zadnji u^taji kaj rado prinašalo razne senzacijonalne vesti, ki nikakor niso odgovarjale resnici. Iz vsega se mora dobiti v tisk, da hočejo ti krogi v Albaniji nemire, iz katerih bi lahko nastale razne komplikacije, vsled katerih bi morala eventualno tudi naša država vmes poseči in morda ta ali oni del okupirati. Italijanska mornarica pred Tripoli-soni. Dve diviziji bojnih ladij s torpedo vka mi, katerim sledi cela mornarica transportnih ladij, križajo v dogledni daljavi pred mestom. Več drugih italijanskih bojnih ladij križa na širokem morju, da vzamejo v varstvo transportne ladije, ki so na potu. Vojne priprave Italije. Včeraj poročajo iz Rima, da se je vojvoda abruški včerai popol- dne vkrcal in prevzet poveljstvo ior-pedne mornarice. Najbrže bo danes odplul iz Tarenta. Včeraj so prišli v Rim pod orožje poklicani rezervisti, katere je prebivalstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem. Iz Rima. je odšlo več vojaških komisij, da nakupijo na Francoskem, Ogrskem :n Nemškem konj. — Iz Milana poročajo, da je na centralnem kolodvoru pripravljenih več sto vatronov, da. transporti rajo vojaštvo proti jugu. Vsi tiri so zastavljeni i vojaškimi vlaki. Tovorni promet je popolnoma, ustavljen. Včeraj se je odpeljalo ve»č vojaških transportov proti jugu. Velike množice ljudstva so burno pozdravljah* vojake. Z oken so s cvetlicami obsipali vojake. Ko so anarhisti sramotili vlado, bi jih ljudstv* skoraj linčalo. Razpoloženje v Rimu. Razpoloženje v Rimn je navdušeno. Zadnja poročila so napravila velikanski vtisk in povzročila veHko navdušenje. Po cestah hodijo velike množice ljudi. Vse dame in gospodje nosijo italijan^kr kokarde. Na kolodvoru je zelo živahno, ker prirejajo vojakom ovacije. Turška mornarica. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Turška mornarica, ki se nahaja pred Bejrutom, je dobila ukaz, da odplovc proti Carigradu. Če se ji bo to posrečilo, je veliko vprašanje. Italijanska vlada hočV baje mornarico zadržati. Služi naj kot zastava, če bi prišlo do izgredov-proti Italijanom v Tnrčiji. Si tri dni je pod kontrolo oddelka italijanske mornarice. Turška mornarica bi se zastonj upirala. Poročila iz Tripolitanije. »Dailv Chroniciie« |K>roca ur Tripolisa: Turški parnik -I3erna« je izkrcal sto vojakov, kakor trni i več zabojev streljiva in pušk. Mnogo turških družin se pripravlja na bcir. Komite za edinost in napredek v Tripolisu pa je ukazal Turkom, da mi smejo pod nobenim pogojeni zapustiti mesta, sicer se jih ho s silo zadržalo. Italijanska kolon, v Tri pol isu se je skoraj vsa vkrcala. V mestu ostane le nekaj italijanskih uradnikov in par drugih Italijanov. Trgovina« je skoraj popolnoma ustavljena. Konzuli v Tripolisu so imeli konferenco o korakih, ki jih je treba napraviti v varstvo Evropejcev. LISTEK. UubeKn in sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) »Ali se je kontrolorjeva žena ustrelila? se norčuje Ržen iz Jere. -Še kaj hujšega, gospodje!« de skoraj obupano kuharica. »Pravijo, no, Grandovčev Jazon mi je pravil, da odstavijo Ellenhoferja kot župana ter pomečejo vse Nemce iz občinske hiše.« »To je tudi res!« izgovore vsi trije, kakor eden. »Takega dobrega in prijaznega gospoda je vendar škoda zametavati na stara leta,« zavzdihne Jera, ki ji je bilo v resnici žal zanj. »Ženska, molčite!« zagrmi nad njo radi njenih zadnjih besed razjarjeni Griva. »Nemec je in hoče še nadalje nemškutariti po naši zemlji. Da je pravičen, kakor bi moral biti kot župan, bi se mu ne skrivilo nobenega lasu na njegovi stari glavi. Ali on je šel z Nemci in nemčurji ter glasoval za to, da se za par nemških otrok dovoli brezplačno prostor nemški šoli.« »Dol s takimi župani! Dol s takimi odborniki!« so zavpili vsi trije. I Jera se je vstrašila ter zbežala v kuhinjo, kjer se je čutila varno pred vsako še tako pretečo nevarnostjo. »Na zdravje slovenski domovini!« je napil navdušeno zavedni Griva svoji mili domovini. »Na zdravje! Živela Slovenija!« gta ji nazdravljala tudi Zgovoren in Ržen. Začuvši te besede je prišla Jera spet do besede. »Pa še uekaj, gospodje! Vsa trška posvetna gospoda je zbrana pri >>lepi Mimici«. In gospod Železnik ja vas povabil za nocoj v to družbo,« je dejala Jera vrnivši se iz kuhinje. »Pa gremo!« so veselo vzkliknili vsi trije naenkrat ter popili kar je bilo še vina v steklenici. Tako jih je prevzelo navdušenje do svoje lepe domovine in tak srd proti njenim sovražnikom jim je pograbil mlade duše, da ni povedal vsega Zgovoren, kar je imel še pred nekaj minutami na jeziku. Pa tudi Ržena je nekaj šegetalo prej po ustih, ali sedaj ni časa zato. Odkar so razpisane občinske volitve na osmega maja, se je življenje popolnoma predrugačilo v Zavinku. Niti škandaloznega dogodka meti davčnim kontrolorjem in okrajnim zdravnikom dr. Antonom Drenom niso ljudje tako natanko in podrobno razrešetali, kakor bi ga sicer. Vsi so sicer verjeli vsem, ki so ga pripove- dovali, ali tistega zanimanja iu radovednosti ni bilo, kakor bi bilo, da niso bile občinske volitve pred pragom.^ Če tudi je streljal davčni kontrolor na dr. Antona Drena, ki se je zaljubil v njegovo ženo, če tudi je pri prvi sodni obravnavi propadel kontrolor ter bil kaznovan z veliko denarno globo, in če tudi je šla govorica po trgu, da bo davčni kontrolor upokojen radi tega škandalčka, ali vse te vesti so šle kar mimo, sicer za take stvari tako dovzetnih ušes radovednih tržanov. Kajti važnejšim in resnejšim dogodkom so se bližali zavinški občani. Glas »občinske volitve!« je kar elektriziral vse ljudstvo ter razburil še tako mrtvo dušo. Narodna zavest, ki so jo ponaj-več le naprednjaki raznetili širom nase slovenske domovine, je zasegla tudi za vinsko občino. In ljudje so se oddahnili od železnega nemškega jerobstva v Zavinku, ko je pred dvema letoma z zlatimi črkami sestavi: n napis »Posojilnica in hranilnica v Zavinku« za-blestel raz napredno hišo 'zbornega obrtnika in skrbnega gospodarja Antona Železnika. Dan za dnem so hodili v posojilnico po denar, da so se otresli strahn pred Nemcem Fridri-kom Ellenhoferjem, milijonarskim trgovcem in županom v Zavinkn. Pokonci so šli naši ljudje sedaj po trgu ter se izogibali Ellenhoferja. Dva nova narodna trgovca sta že poleg drugih prav dobro izhajala v Zavinku, kar je pokazalo, s čega-vim denarjem si je polnil trgovec Ellenhofer svoj nemški žep. Ellenhofer je prav dobro to vedel. Zato pa tudi ni počivala njegova stranka. Ker je imela ogromna denarna sredstva na razpolago, je upala z denarjem prodreti s svojimi kandidati v občinski svet. Podkupovanja, obrekovanja in sumničenja so bila pri njihovih podrepnikih na dnevnem redu. Vsekako se je pa opažalo, da se zelo Nemci boje za županski stolec. Ponoči so lazili vsi, ki so drli /a Ellenhoferjem, okoli omahljiveev, obetali jim zlata nebesa ter jim žugali z ognjenim peklom. Ali tudi to ni dosti izdalo. Slovenci so se delili po političnem prepričanju v dva tabora, in sicer v naprednjake in klerikalce. Naprednjaki so imeli, kakor so stale stvari, največ volilcev na svoji strani. Saj so to tudi zaslužili v polni meri. Rešili so ljudi s »Posojilnico in hranilnico« iz nemških rok. Osnovali so izobraževalno društvo ter ustanovili pevsko društvo »Lipov cvet«. Klerikalcem ni kazalo letošnje volilno gibanje nič kaj posebno prijaznega lica. Zato pa so se jeli z naprednjaki pogajati. Ali stavili so nesprejemljive i>ogoje, vsled čosar so se razbila vsa pogajanja in kleri kalci niso vedeli, kaj bi počeli. Da bi nastopili samostojno, niso imeli dovolj zaslombe v volilcih. Da bi pp kar očitno prestopili v nemški tabor, si pa tudi niso upali. Tako so plavali dolgo med obema odločujočima strankama. Dozdevalo se je, kakor bi hoteli ljubimko vati s prrvrienei nemškega boga Ellenhoferja. Zgovoren, Ržen in Griva so Sli torej k »lepi Mimici«, kjer so na^L zares celo trško gospodo zbrano v veliki gostilniški sobi; tu so dohili komaj prostora, ker je bila že skoraj prenapolnjena. Anton Železnik je ravno konca! svoj govor, ko so vstopili naši trije želez nišu ki uradniki. »Prijatelji!« povzame besedo dr. Slavoj Repnik, ki je imel zelo malo mesa na sebi, ali veliko zavednosti v svojem srcu. »Prijatelji! Vesele novice prihajajo iz strani naših volilcev. Kakor se čuje, hočejo naši ljubi klerikalci pomagati Nemcem do zopetnega gospodovanja v našem slovenskem trgu s tem, da se ne udeleže glasovanja. Ali mi se tega no bojimo, ker smo v zavesti, da gotovo pridemo letos do lej>e večine v občinskem svetu in do slovenskega župana! Zagotovljeni smo, vara rečem. Kajti ves trg je za naše može s prav malimi izjemami.« (Dalje prihodnjič) ielejniflmto sumnje, (Iz železuMaurskih krogov.) Znova so se železničarji začeli gibati in zahtevajo razmeram primerno zvišanje svojih dohodkov. Vsakdo vidi v železničarju dobro plačanega državnega uslužbenca, ne vidi pa raznovrstnih nevarnosti, katerim je izpostavljen in ne ve, kaj se vee od železničarja v službi zahteva. Nobeden državni uslužbenec ni terorizmu svojih predstojnikov toliko izpostavljen kakor železničar, in v nobeni drugi državni službi se uslužbenci tako brezobzirno ne kaznujejo in šikanirajo, kakor ravno pri železnici. — Redki, kakor bele vrane so slučaji, da ni bil železničar v BVOJi službeni dobi kaznovan in še redkejši so slučaji, da se najde dober in prizanesljiv predstojnik. Višjim železniškim uradnikom 90 izročeni nižji uslužbenci in pride-ljeni uradniki v milost in nemilost in radi tega pašu jejo ti gospodje brez primere in trpinčijo svoje pri-deljene nižje uslužbence. Pa ne samo, da je železničar od ovojih predstojnikov in centrale trpinčen in zapostavljen, on je tudi Izpostavljen različnim nezgodam in dobro mora paziti in veliko srečo imeti, da brez nezgode prestane svojo službeno dobo. Z eno nogo stoji vsak železničar v 7-apom in z drugo v grobu. — Železničarji so za svojo naporno in od* govorno službo preslabo plačani In umevno je, da so pri tej splošui draginji zahtevali zvišanje svojih dohodkov. Da vsakdo sam sprevidi in razhodi, kako so železničarji plačani, navedemo začetno plačo posameznih kategorij: Slnžabnik je nastavljen z 900 K in avanzira po preteku dveh let na 1000 K in dalje po 100 K in preteku treh let. Postajni mojstri in poduradniki so nastavljeni s 1200 K in avanz i rajo vsaka S leta po 200 K. Prožni mojstri so nastavljeni s 1400 K in avimzirajo kakor zgoraj omenjeni poduradniki. Uradniki so nastavljeni fl 1<>00 K in avanzira jo vsaki 2 leti po 200 K. To so suhe številke, katere jasno kažejo, da je železničarjem plača veliko prenizko odmerjena, da so zahteve, katere sedaj stavijo, popolnoma opravičene in da je tudi opravičeno, ako je trpini posežejo po samopomoči. Vlada rada priznava, da so železničarji preslabo plačani ali storiti za nje ne mara ničesar, baje ker nima denarja — Vlada bo v prihodnjem državnozborskem zasedanju predložila zbornici zakonski načrt jrlede zvišanja plač državnim usluž-bencem vstevši uslužbenec državnih železnic, kar bode stalo državo 10 do 15 milijonov kron. To se pravi norčevati se is iislužhcnstva. kajti pri ta-"ko minimalni vsoti in i oliko stotisoč uslužbencih pomeni to kaplieo nu vroči kamen in le škode je, da ne, znajo naši vladni krogi delati čudeče, da bi s tako bagatelo nasitili vse uslužbence. Železničarji so stavili državi termin do 30. septembra do katerega morajo dobiti od vlade obvezna zagotovila, da BC izpolnijo ■njihove zahteve, in ako jih ne dobe, morajo poseči po samopomoči. Vlada še zmerom upa, da so to brezpomembne grožnje in da bode že-lezničarstvo v zadnjem trenutku vrglo puško v koruzo in da ne poseže po zagroženi samopomoči. Kdor pc pozna obupno stanje državnih železničarjev in njih dobro organizacijo, ta mora priznati, da se vlada temeljito vara in mora obsojati trdovrat-nost vlade, ker ona ne škojuje s tem le sama sebi, marveč celemu prebivalstvu, v prvi vrsti pa trgovstvu. Nekateri listi se čudijo kako mere uslužbenstvo predpisovati mero-dajnim krogom termine zu rešitev svojih vlog in pravijo, da vlada brez državnega zbora ne mor« ničesar za zboljšanje ukreniti. — Ker so železničarji sprevideli, da se delodajalka ne #ane in ne mara za zboljšanje njih dohodkov razmeram primerno, ničesar ukrenili, in da nI upati, da vlada iz lastne inicijative kaj stori, so zagrozili, da posežejo po orožju, katerega jim je vlada sama potisnila v roke, da si pribore svoje pravične zahteve. Obsojati je, da vlada ni sposob na, kaj za zboljšanje tega obupnega stanja ukreniti in da ž njeno trdo-vratnost oškoduje druge neprizadete kroge. K.— Politična Kroniko. Rekonstrukcija ministrstva se bo menda vendarle izvršila. Včeraj smo poročali, da prinaša »Venkov« to vest. Tudi »Deutschnationale Korrespoudenz« piše o tej zadevi sledeče: Kakor se poroča iz informiranih krogov, se bo vendar v najkrajšem času deloma izpopolnilo mi- nistrstvo. Kmalu po zaključitvi zasedanja češkega deželnega zbora bo min, predsednik baron Gautsch zopet zasedel mesti ministrov krajanov in hode že v prihodnjem tednu stopiti v dotike s stranicami. Za nemškega ministra-krajana bo imenovan poel. Pacher, za Češkega pa poni. Ma-štalka, ki je ie na Dunaja, da konfe-rira o stvari. Nadalje je imenovanje sekcijskega šefa dr. pL Rolla za železniškega ministra toliko kot gotovo. O definitivnom imenovanju trgovinskega ministra se še ni odločilo. Pozimi se bo moralo ministrstvo zaradi nadaljnih velikih nalog parlamenta deloma obnoviti. * * m Državni zbor ima prvo sejo 5. oktobra. Na dnevnem redu je kot prva točka prvo branje zakona o poslovniku. Ta dnevni red bodo morali brezdvomno izpremeniti, ker bodo morali v prvi seji voliti predsednika, delegate in člane v različne odseke. Zborniea se bo nato začela takoj baviti z draginjskim vprašanjem in se bo posvetovala o uradniški predlogi in pa o davčni predlogi. Nadalje bo baron Gautsch poročal o resultatih pogajanj glede uvoza mesa in v zvezi s tem se bo govorilo o nujnem predlogu posl. Friedmanna glede mesnega vprašanja. Veliko nujnih predlogov je vloženih zaradi proti-draginjskib izgredov na Dunaju. Provizorični proračun in novela o vodnih cestah pride pozneje na vrsto. »C. in kr. vojno ministrstvo« se imenuje odslej skupno vojno ministrstvo, kakor je to bilo že pričakovati in sklepati iz cesarjevih lastnoročnih pisem Aehrenthalu in Auf-fenbergu. V sredo je bila ta izpre-memba uradno razglašena. Čl ani poslanske zbornice so se oglasili včeraj opoldne pri ministrskem predsedniku Gautscbu. da mu s po roče sklepe koaliranih železničarjev. Železničarjev, zlasti pa onih v provinciji, vladne predloge niso zadovoljile ter zahtevajo razširjenje koneesij. Poslanci so tudi opozorili ministrskega predsednika, da je položaj železničarjev zelo resen in da nameravajo začeti s 1. oktobrom s pasivno resisteneo. Ob 10. dopoldne se je vršil ministrski svet, ki se je bavil skoro izključno z žc-Iezničar-skim vprašanjem zlasti z zakonom za izboljšanje prejemkov železniških uradnikov. Uprava državnih železničarjev upa, da bo pregovorila železničarje, da ne začno s 3. oktobrom s pasivno resisteneo. Uprava pa hoče to doseči s tem, da obvesti železničarje o svojem namenu izdati za izboljšanja kakih 50 milijonov kron. Ta zakon hoče predložiti vlada parlamentu že v prvih sejah. Krvava nedelja na Dunaju bo imela še nepregledne posledice. Pri demonstracijah pred magistratom je bilo videti tudi več poštnih uslužbencev v uniformah. Proti tem je baje uvedlo poštno in brzojavno ravnateljstvo disciplinarno preiskavo in odpustilo 17 poštnih nslužben-eev. Poštno in brzojavno ravnateljstvo pa to vest dementira m pravi, da se je le hotelo prepričati, da ni bil noben uslužbenec udeležen na izgredih. * * Vprašanje uvoza je deloma rešeno. Ogrski poljedelski minister grof Serenvi je sporazumno 1 avstrijskim poljedelskim mini-trom ukazal, naj se dvema belgrajskima izvoznikoma do preklica dovoli, da smeta uvoziti 15.000 zaklanih prašičev pod pogojem, da se bodo prašiči zaklali v teku 60 dni v belgrajski klavnici in da bodo ogrski komisarji spoznali meso kot zdravo in sposobno za konzum. To dovoljenje velja le za Dunaj. Uvoz je podvržen postavkam avtonomnega tarifa. Nadaljna pogajanja glede zvišanja kontingenta s tem ne bodo tangirana. * * Nemčija je kakor Moloh, ki ni nikdar sit. V Pariz je došel odgovor Nemčije glede maroškega vprašanja ter zahteva redakcijonalne izpre-inembe francoske note posebno glede pravosodstva iu protektorata ter popolnoma nove gospodarske koncesije. Umevno je, da se je vsled tesra pogajanje zopet zavleklo in morda imajo prav oni, ki pravijo, da stoje te najnovejše nemške zahteve v zvezi z italijansko akeijo v Tripolisu. * * Sudža ed Dauleh je naskočil predvčerajšnjem mesto Tebris od štirih strani, vendar pa mesta ni mogel vzeti in se je moral zvečer umakniti. Tudi prebivalstvo se je hrabro branilo. SfalersKo. Premeščenje. Višjesod. svetnik v Celju dr. Gustav Smolej je imenovan za višjesodnega svetnika pri višjem J deželnem sodi*«5** v Gradcu. Novaki aarodal svet za Sp. Štajerske je imel te dni v Mariboru občni zbor, na katerem se je med drugim razpravljalo o obstrukciji v staj. dež. zboru. Nemški narodni avet je sklenil vztrajati pri svojem sklepu« da ee ne sme slovansko - klerikalna obstrukeije v Gradcu a ničemur odkupiti. Kakor se vidi« je nemškona-cij. večina že pri zadnjih pogajanjih ta sklep nems. nar. sveta za Sp. Štajersko upoštevala in ošabno zavrnila slov. klerikalce, ko so hoteli za skledieo leče prodati obet rakci jo. Glede nemško - češkega dogovora je zavzel nemški narodni svet stališče, da nima proti dogovoru kot takemu ničesar, ne sme se pa istočasno skleniti narodnostnega sporazuma tudi na avstrijskem jugu, kjer da je v bodočnosti najugodnejše polje za »nemško kulturno in gospodarsko ekspanzijo.« Iz Maribora nam poročajo: Tukajšnji domobranski polk št. 26 se preuredi z Novim letom v tkzv. gorski polk. Zadnje vaje, ki so se vršile okrog Triglava, so pokazale, da je moštvo domobr. pešp. št. 26 ravno tako zmožno za gorsko službo, kakor drugi gorsko - lovski polki. »Slov. Narod« in vinske cene. »Slov. Gosp.« poroča iz Brežic: »Brezvestui vinski trgovci razširjajo ustmeno in v liberalnih listih (glej »Slov. Nar.«) vest, da bodo vinske cene zelo nizke, da bi tako pred in med trgatvijo mogli nakupiti veliko mošta po slepi ceni.« To je zopet brezvestno klerikalno harangviranje proti našemu listu. Vse, kar je doslej I pisal »Slov. Nar.« o vinskih cenah, je bilo Girstmaverjevo poročilo o vinski kupčiji v Slovenskih goricah, 1 posneto dobesedno iz graške »Tages-post«. »Slov. Narod« je list in pisa-1 telja izrecno imenoval. O vinski j kupčiji v bizeljskih goricah in v bre-žiškem okraju sploh pa naš list ni j spregovoril niti besedice in je torej t dopis »Slov. Gosp.« navadna farov-j ška lumparija. Pač pa izjavljamo, j da prav radi sprejemamo poročila o ] vinski kupčiji in stanju vinske leti-I ne, da bo odpomagano vinskim prL-1 delovalcem in trgovcem, ki si naj :z-i raz »brezvesten«, katerega jim je j prisodil »Slov. Gosp.« dobro zapom-I nijo. Naše mnenje je, da je v resnici brezvestno, ako se ljudje, ki o vinski kupčiji nič ne razumejo, v to zadevo ! vtikajo samo zategadelj, da bi obla-i tili kakega naprednjaka ali kak na-I preden časopis. Reda v brežiškem polit, okraju. ! L. 1907 je zmagala r>ri državnozbor-I skih volitvah Kmečka zveza v tem j okraju. Dr. Benkovič je obljubljal i pri tem svojim presrečnim volilcem ! vse dobro na tem in onem svetu. Ka-; ko se njegove in farovške obljube na j tem svetu spolnjujejo, kaže sledeča zanimiva statistika: eksekncij na j premičnine je bilo v tem poHt. okra-! ju L 1907 354, 1. 1908 467, 1. 1909 ' 537, 1. 1911 že dosedaj 699; eksekucij ! zemljišč je bilo J. 1907 4S, 1. 1908 96, 1. 1909 11, 1. 1910 482 in 1. 1911 že : 200. Posestev je bilo prodanih ta leta ; 91- Tako »napreduje« naš kmet pod j vlado vsemogoče Kmečke zveze in I njenih poslaneev. Vidi se, da je kle-■ rikalna politika ravno tako brez- ivest na in škodljiva ko njene obljubo. Ali bi ne bilo zanimivo podati javnosti tudi statistiko, kako se je nre-I moženje cerkev, župnikov in dr. Ben-i kovica ta leta pomnožilo! Da se sve-I ti cerkvi n. pr. ne godi v tem bednem okraju slabo, kaže stavba veli-! kanske cerkve in luksurljoznega župnišča v Rajhenburgu. Številke govorijo . . . Drobne novice. Od Sv. Bol« fanka pri Središču. Na gostiji Dogša - Puklavec se je na predlog g. Canjka nabralo 15 K 67 v za C. M. D. Prešerna hvala darovalcem!^ — Iz Trbovelj nas prosi g. Niko Pinterič, gostilničar in krojaški mojster konstatirati, da on ni pisal niti inspiriral nobenega dopisa v »Slov. Narod«. To radi potrjujsmo. Uredništvo. — »Uspešnost« i n s e-ratov v graški »Tages-post«. V tem graškem židovskem listu se nahaja v inseratnem delu oddelek, ki ga Nemci imenujejo »Esels-wiese«. Tam se ponujajo možje, ki bi radi vlovili petične neveste in več ali manj odevetele device in vdove z denarjem ali brez denarja, s pikantnimi mladostnimi aferami in starim pohištvom. Neki 611etni krščeni zid Steinbach iz Budimpešte, bojda bivši podobar, je inserviral v omenjenem listu — z namenom, da svoje žrtve ogoljufa. Posrečilo se mu je izvabiti neki zasebnici v Gradcu 4011 kron, neki učiteljici 400 K in neki zasebnici 4000 K, obe v Gradcu, dalje neki učiteljici na Dunaju 10.800 K in neki zasebnici na Dunaju 1^00 K. Mnogo žrtev se gotovo ni dalo dognati. Graška porotna sodnija je goljufa obsodila na 61etno ječo. »Tagcs-poštino« »Eselswiese« nujno pripo-j ročamo tudi tistim »boliš'm« Slovenkam, ki iščejo tam »dobrih« ženinov. Koroiko. • Ciganska nadloga. Po Koroškem hodijo posebno letos jako pogosto silno nad 1 sine in nevarne ciganske tolpa, Pri Sv. Lenartu so se v gnezdili v neko gostilno in pili so pozno v noč. Prodno so odšli, je hotel eden skrivaj izprazniti gostilničarjevo blagajno. Gostilničar je tatvino opazil, poklical sosede in vrgel med silnim vriščem celo tolpo iz hiše. Posebno glasno so se upirale ciganke. Končno so jih prepodili iz mesta, nekaj pa so jih zaprli. Notar v Pod kloštru. Notarski kandidat dr. Henrik Meglic je imenovan za notarja v Podklostru. Živinska kuga se je pojavila tudi v okolici Milstata. To je hud udarec za vso okolico, kajti ustavljena je vsa kupčija z živino. Obenem pa je bolezen nevarna tudi zaraditega, ker je mleko bolne živali za človeka jako i nevarno. Celovec. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu priredi v soboto, dne 7. oktobra t. L ob 8. zvečer zopet zabavni večer. — Kakor zadnjič, nas posetijo tudi sedaj boro-veljski »Sokol«, kateri odpošlje svoj izvrstno izvežbani tamburaški zbor, ki je obenem pevski zbor. — Zadnji zabavni večer je bil tako prijeten, da smo trdno uverjeni, da pridejo vsi takrat prisotni gostje, a da privedejo tudi še nove goste s seboj. Na veselo svidenje kliče odbor. Primorko. Izpred porotnega sodišča v Trstu. Včeraj se je nadaljevala pred J tržaškim porotnim sodiščem obrav-I nava proti bratoma Rivolt. Zaslišanih je bilo poleg Henrika Rivolta še 17 prič. Dokazovanje je pokazalo veliko in zelo obtežilne momente. Več I prič je potrdilo, da je Emil bratu j javno grozil. Proti enemu svojih tovarišev pa se je naravnost zaklel, da bo brata ubil. Proti natakarju Petru PietriČeviču pa je rekel, da bo končal brata in njegovo ženo. Posebno ogorčenje je pokazalo občinstvo, ko j se je konstatiralo dejstvo, da je Jo-! sip Rivolt, ko je bil aretiran s krva-j vimi rokami, v ječi kri svojih žrtev j iz rok polizal, da bi odvrnil sum od j sebe. Kot ena glavnih prič je bila za-j slišana tudi llletna hčerka umorje-I ne svakinje. Ta je bila cel čas med ■ prepirom in ubojem na dvorišču in" ! je stala tik matere. Ona potrdi ovad-j bo v vseh točkah. Zdravniki - izvedenci so izjavili, da bi bila Daria Rivolt umrla, tudi če bi bil zdravnik takoj prišel k njej. Raztelesenje je namreč pokazalo, da je bil sunek tako silen, da je presekal eno rebro in j prerezal srce. Henrik Rivolt pa je dobil 9 težkih ran, in sicer 7 ubod-I Ijajev z nožem in dva težka udarca ! s kleščami. Oba zagovornika dr. Rob-j ba in dr. Laneve se trudita na vso j moč, vsaj nekoliko ublažiti krivdo, i Posebno poudarjata veliko razburje-j nost, hudo pijanost in duševno manjvrednost. Dr. Laneve predlaga, da se preišče njegov klijent Emil, če je ] sploh duševno normalen. Sodišče pa je ta predlog zavrnilo. Državni pravdnik je premenil naslov obtožbe. Obtožba, ki se je preje glasila na j zavratni umor, se glasi sedaj na na-I ročeni umor. Sodišče je stavilo porotnikom 13 vprašanj. Glavno vprašanje se glasi: Ali sta brata Emil in Josip Rivolt kriva naročenega umora? Obravnavo so prekinili ob pol 8. j zvečer. Danes se obravnava nadalju-I je in bo tekom popoldneva končana, j Ko je pozval predsednik senata dr-j žavnega pravdnika, da naj prične s j svojim govorom, je stopil Jože Ri-j volt pred ograjo in glasno rekel: Ni i pravično to, da bodete obsodili moje-; ga brata Emila, ki je nedolžen. Vse ; sem zakrivil jaz. — Predsednik mu • je odvrnil, da naj se vsede, in ne j otežkoča obravnave. Povedal bi bil j to lahko preje, sicer je pa dokazova-» nje podalo jasno sliko obeh krivcev. Iz zdravniške službe. Sanitetni 1 koncipist tržaškega namestništva < dr. I. Hammerschmidt je postal okr. zdravnik. — Sanitetni asistent dr. i Ivan Verčon v Sežani pa je prišel na I njegovo mesto kot sanitetni koncipist. Nauučitelj — župan. Pri Sv. Križu na Vipavskem so izvolili za j župana nadučitelja Petra Medve-; ščka. Novo vino. V Trstu je prepovedal magistrat pod strogo kaznijo točiti novo vino. Ta prepoved velja do 20. oktobra. Vojaško letalno polje. V Gorici namerava vojna uprava napraviti svoje letalno polje. Vojno ministrstvo je naročilo pilotu - nadporočni-ku Stohanzelnu, da prevzame vodstvo gradbe hangarjev in naprave varnostnih mej. Nezgode. Nenadoma je umrl v Trstu trgovec M. Levi. Zadela ga je srčna kap. — Vsled neprevidnosti je prijelo kolesje nekega stroja 141et-I nega kovaškega učenca za desno ro-I ko in mu potrgalo vse prste. — Po- sestnika 341etni Ivan Picamuš in 58-letni A. Mauro sta spravljala v klet sodček bencina. Med valenjem se je sodček razpočil in užgal se je bencin. Začela sta oba nenadoma goreti. Posrečilo pa se jima je, da sta ogenj pravočasno udušila. Dobila sta težke opekline po celem telesu. Odpeljali so jih v bolnišnico. Zastrupiti se je hotela v Trstu 271etna zasebnica Marija Brun. Izpila je čašo neke jako strupene kisline. Odpeljali so jo v bolnišnico. Velika tatvina kave. Poročali smo že, da so razkrili v Trstu veliko tatvino kave. Več oseb je že pobegni lo, nekaj pa so jih aretirali. Včeraj so aretirali zopet nekega trgovskega uslužbenca Mih. Rozze, ki je s svojo pomočnico kradel svojemu gosyx>dar-ju kavo in jo prodajal armenskemu trgovcu v prosti luki Dikranu Ma-novhijanu. Aretirali so tudi Dikrana b svojimi pomočniki, ki je glavni krivec pri vseh kavinih tatvinah. On je kupoval in skrival vsa ukradeno blago in vsi tatovi so imeli pri njem gotovo zavetišče. Mož je delal seveda izborne kupčije, ker je blago kupoval po ceni in so mu ga nosili celo v hišo. Pri hišni preiskavi sjao dobili samo velike zaloge kave, marveč tudi drugo blago. Eno skladišč je bilo napolnjeno s samo ponošeno, vendar še jako dobro ohranjeno obleko. Blago je pošiljal Dikran v Turčijo. Pomorski promet v Trsto. V Trst je priplul včeraj Llovdov parnih »Kleopatra«, ki je pripeljal zelo veliko avstrijskih izselnikov. — Par-nik »Elektra«, ki bi bil moral že pred par dnevi priti v Trst, je pa še v inozemstvu. Veliko zamudo so mu povzročile k varan tene. — Ob pol 6. popoldne pa je odplul iz Trsta Llovdov parnik »Nadvojvoda Franc Ferdinand« v Kobe. Odpeljal je 50 potnikov. Med temi je bila interesantna skupina Somali zamorcev, ki so si s svojimi narodnimi plesi zaslužili v Trstu lepe denarce. Naložili so na parnik tudi 10 krasnih konj, ki so določeni za Aden. Parnik bo potoval 5 mesecev. Kobo je prišlo do umora srtskeja hralfa Aleksandra In nrallfce Draje? XIX. V dvorcu. Sedaj so morali ostala vrata, ki vodijo v sobe dvorca in v spalne sobe kraljeve, razrušiti z dinamitom, ker so bila zaklenjena. Vsled strelov in hrupa je straža že skočila na noge ter jela pred glavnim vhodom streljati. Vodja te straže, neki narednik, držeč karabinec v roki, se je hotel umakniti v dvorec kličoč: »Tako se dobi dostojanstvo častnika!« Med tem je že dospel bataljon in nekdo je po naredbi izprožil ter ustrelil tega junaka. Nato je eden izmed častnikov prevzel poveljstvo nad stražo ter jo odpeljal na njeno mesto, kjer je mirno ostala. Ko so rušili z dinamitom vrata, se je eden izmed častnikov - zarotnikov odstranil iz sobe. Na stopnjicah ni bilo častnika, kakor je bilo odrejeno. V tem trenotku je po hodniku v suteren šinila neka oseba. Ker je bilo skoraj temno, ker je elektrika vsled dinamitnih strelov ugasnila, ni mogel častnik dotiČnega spoznati. Mislil je, da je bil kralj, zato je hitel za njim. Toda spodaj je bila straža, ki j<* takoj jela streljati nanj. Strel ga je zadel v roko. Braneč se, je izpalil že vse ]>atrone iz revolverja. Ker je bil ranjen na roki, ni mogel z nova napolniti svojega samokresa. Straža je med tem streljala dalje nanj in mu zadala še eno rano. Končno se je častnik umaknil v neki kotiček, kjer se mu je z veliko muko vendarle posrečilo zopet napolniti revolver. Tu se je branil, dokler niso došli njegovi tovariši ter ga rešili iz mučnega položaja. Ta glavni junak je padel, a ostali so še njegovi tovariši iste kakovosti, iste energije in iste požrtvovalnosti, ki so nadaljevali započeto delo, ki niso klonili in niso izgubili prisotnosti duha, dasi je padel eden izmed njih, enak jim v habrosti in junaštvu. Priznati moram, da je moje pero preslabo, da bi opisal junaštvo in hrabrost teh mladih ljudi. Bataljon ni bil na mestu ob določenem času, ustreljen je bil Naumo-vič, padel je najboljši njihov tovariš, kralja in njegove žene ni bilo v dvorcu, straža je streljala na nje, toda vse to ni vznemirjalo patriotskih njihovih čustev, hladnokrvno so nadaljevali svoje započeto delo, žrtvujoč svoje življenje, prepričani, da je njihovo delo v spas in blagor domovine! Po mojem mišljenju je vsakdo ničvrednež, ki si drzne tem mladim ljudem kaj očitati. »Njega ni!« Ko so z dinamitom razrušili vrata tudi od spalne sobe kraljeve ter vstopili v njo, ni bilo tu na njihovo iznenađenje niti kralja, niti kraljice. Samo ob sebi se razume, da jim je ta okolnost prekrižala vse račune in da niso več mogli izvesti dogovorjenega načrta, da kralja in kraljico s kloroformom omamijo in jih odvedu iz dvorca. Jeli so pokati streli in vsi so se združili, da poiščejo kralja. Na Terazijah. Čakajoč v temi moje iiiše, smo točno ob 2. po polnoči čuli močan strel, za njim drugi. Mislili smo, da grme topovi. V istem trenotku se je že pojavila vojska, ki je korakala iz dvora, del onih dveh bataljonov, ki so jih dovcdli iz taborišča pri Spomeniku. Ta vojaški oddelek je prišel v bližino moje hiše, da zastopi pot, da bi nihče ne mogel mimo dvora. Nato sta došla dva bataljona VI. j h ilka iz trdnjave. Mod tem so se vzdrainili tudi . adarji na terazijski postaji. Eden izmed njih je stopil na ulico ter jel streljati. Toda mož se je takoj zgrudil, zadet od krogle nekega vojaka. To in še neko nesporazumljenje je povzročilo spopad med vojsko, ki je stražila pot k dvoru, in med onima dvema bataljonoma, ki sta prihajala i/, trdnjave. In če bi se ne bilo izdalo povelje, naj vojaki ležejo na tla, bi bilo brez dvoma mnogo mrtvih. Bil je to strašen prizor, ko so jeklene krogle kakor toča padale po tlaku! Končno so se sporazumeli, samo semtertja se je čulo: »Stoj, kdo je?« »Oficir!« »Nazaj!« »Stoj, kdo je?« »Oficir VI. polka!« »Svoboden prehod !« Ko so jeli pokati streli, se je Gen-čić preplašil, a tudi jaz sem bil naravno v velikanskem strahu. Genčič je hodil velikih korakov po sobi, si rova! lase in govoril: »Gorje, kaj smo storili! Toliko i bo moralo poginiti!« Jaz sem malo odprl okno in gledal. V tem trenotku sem naenkrat izU častnika s tremi vojaki, ki je prihitel pod okno in gledal gori k nam. Dasi okna niso bila razsvetlje-endar je zaklical: »Ali je to hiša Stojana Novakovieaf« Jaz sem mu odgovoril skozi o: »Vi mislite pač — hiša Aiekse Nova kovica!« »Da, da, Aleksa Novakoviča!« Tisti hip je stopil častnik korak nazaj ter zaklical z gromkim glasom: (ienič, naprej!« Vsi trije Genčič, Rajovič in jaz — smo skočili pokoncu in hiteli doli. Genči.'- in Rajovič sta odšla z oficirjem, jaz pa sem zaostal, da zaklenem vrata. Ko sem stopil na ulico, sta i>ila ona že prilično daleč. Stekel sem za ta ter jih dohitel blizu dvora. Ta-ko smo vsi trije stopili na dvorišče -kozi ista vrata, skozi katera so prišli tudi oficirji. Ta vrata namreč niso bila zaprta. Zadnje pismo kraljice Drage V zvezi z Novakovičevimi memo-priobeujejo srbski listi pismo, ki e kraljica Draga dne 9. junija 1903, torej zadnji dan pred prevratom pisala neki prijateljici v inozemstvo. Ce je to pismo avtentično ali ne, težko dognati, vsekakor pa je njegova vsebina kolikor toliko zamud va. Pismo se glasi med drugim ta- Lo - le: »Mi se bližamo težkim časom. Železna roka Cincar-Markoviča (kasneje umorjenega ministrskega predsednika) bo nas spravila ob zadnji ostanek popularnosti. Jaz sem takoj s početka skušala preprečiti vlado generala Markoviča, toda kralj je navdušen za vojaški režim, ker zaupa popolnoma armadi. Markovič je bil vče-! pri kralju in mu je poročal, da so prišli na sled zaroti, ki se razteza celo v častniški kor. Cincar-Marković je zahteval, da bi kralj Bprejel demisijo celokupnega kabineta ter se sporazumel z radikalno stranko. To da bi bila edina rešitev za prestol in državo. Kralj Aleksander je bil popolnoma potrt valed tega razkritja. Kralj se sedaj sicer neče ločiti od Markoviča, a vendar bQ to moral storiti, ako ne danes, pa jutri. Neizrečno ljubim Sašo, to dobro in zvesto dušo, in ne bi pomišljala, da bi se mu ne žrtvovala ter ločila od njega . . . Dobro vem, da me vse sovraži. Nevarnost, ki nama grozi, pa povečuj« še dejstvo, da nimava otrok. Morda prinese že bližnja bodočnost nepričakovana presenečenja. Ako se kralj sporazumi z radikali, potem bo morda že prav kmalu prvi kraljici sledila tudi druga v prognanstvo. Zle slutnje me obhajajo1 in pred očmi mi plove slika umirajočega kneza Mihajla, stegajočega svoje roke proti morilcem in klicajoč: »Ne moj te, braćo, dosta je!« Strašno! Samo Saša še trdno zaupa srečni zvezdi Obrenovi-čev!.«.« Dnevne vesti. rh Danes zvečer ob 8. sestanek. H" Liberalna mladina« Čuden, velečuden pojav. »Slovenec« glasilo nase etično in kulturno tako visoko stoječe duhovščine, je res žalosten zaradi — liberalne mladine. Že ves teden joka nad njo in ji daje najlepše nauke, med katerimi pa je seveda najpoglavitnejši, naj nikar ne hodi študirat v brezbožno slovensko Prago in poslušat M asa ry k a. Res čudno. Človek bi mislil, da klerikalcem ni nobena stvar bolj pri srcu in da nimajo večje skrbi, kakor da dobi slovensko liberalstvo ČHm bolj vrl, inteligenten in delaven naraščaj, ki bo zmožen klerikalizem na Slovenskem zadaviti. Ce bi bila liberalna mladina na Slovenskem res taka, kakor jo »Slovenec« popisuje, bi je morali biti klerikalci še veseli, saj bi lahko na prstih izračunali, kdaj bo konec liberalne stranke med Slovenci in ne bilo bi jim treba se toliko pehati, da se ohranijo na krmilu. Toda »Slovenče-ve« jeremijade niso drugega nič, kakor jezuvitsko hujskanje zoper Prago, kjer vlada po njegovem nazoru »strupena atmosfera«. Edinole hujskanja zoper Prago in agitacija za klerikalno univerzo, na Katero bi klerikalci radi spravili slovenske vi-sokošolce. Naj si »Slovenec« ne dela skrbi zaradi liberalne mladine in naj svojo nežnost le posveča klerikalni mladini. Vemo sami prav dobro, da bi bilo pri liberalni inladini lahko to in ono bolje, ali še vedno stoji liberalna mladina visoko, jako visoko nad klerikalno in ravno to je na njej najbolje, kar je prvi ^zrok »Slo-venčeve« tuge, da je odločno narodna in neustrašno svobodomiselna. + Izvrševal ni odbor narodno-napredne stranke je v seji dne 28. t. m. določil za shod zaupnikov, ki bo dne 4. oktobra ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani sledeči dnevni red: 1. Volitev in nagovor predsednika. 2. Poročilo o spremembi organizacijskega statuta. (2 referata). 3. Volitve. 4. Poročilo o političnem položaju. 5. Kmečki referat. 6. Slučajnosti. Vse one somišljenike v Ljubljani in po deželi, ki so prejeli vabila, kakor tudi one, ki so bili pomotoma izpuščeni in niso prejeli vabil, vabimo, da se udeleže v čim večjem številu tega zaupnega shoda. Vabila, ki se bodo razposlala te dni, je prinesti v svrho legitimacije s seboj, oni pa, ki vabil pomotoma ne bi prejeli, se morajo oglasiti pred zborovanjem pri kakem članu izvrše-valnega odbora. — Podraženje mleka. Kakor se čuje, oddajajo mlekarice iz ljubljanske okolice pri boljših rodbinah pisma, v katerih naznanjajo, da se mleko s 1. oktobrom za 4 vinarje podraži, ter hočejo to podraženje kar na tihem izvesti, da bi se ljubljansko meščanstvo ne moglo upreti. Mleko iz ljubljanske okolice je že 6amo na sebi slabo, ter še po 20 v liter predrago, ker je vsled slabe krme. katera rase po večini na močvir latih tleh preveč vodeno. Koliko ga pa mlekarice same še zabelijo z vodo, o tem je lahko vsaka ljubljansku gospodinja sama prepričana. Mestni magistrat le še premalo strogo postopa proti takim ljudem. Naj ljubljansko meščanstvo vseh slojev kolikor največ mogoče vsako podraženje mleka po svoji moči onemogoči. Tista družina, katera res že brez mleka ne more biti, naj ga naroči le toliko, kolikor ga neobhodno potrebuje. Saj imamo dovolj drugih stvari, s katerimi se lahko za nekaj časa mleko nadomestuje. Le na ta način se moremo zavarovati proti podraženju že itak slabega mleka, da vsak stori svojo dolžnost. Ako pa ljubljansko meščanstvo hoče, da bo draginja še večja, potem pa naj le plačuje še naprej visoke cene, kolikor bo kdo zahteval, pri tem naj si pa z drugo ro-o usta zamaši, ter naj ne vpiji in tarna o neznosni draginji. Toliko za danes v pojasnilo in ravnanje. _ Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Ludmile Boršt-nerieve je imenovana kot suplentka na liudski šoli v Vipavi gdč. Josipi-na Ambrožič. — Za suplentko v Velikem trnu je imenovana gdč. Lud-mila Seppe, v Žalni pa gde. Marija Kranner. — Učitelj Ivan Leveč je imenovan za nadučitelja IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani, na njegovo mesto pride kot Miplenfka na III. mestni deški ljudski šoli gdč. Danica Kališ. — Za provizoričnega učitelja v BožJakovem je imenovan Alojzij Lušin, v Svinjski gori Albin Lajovic v Dragatušu pa za suplentko gdč. Lucija Mencinger. — K brez- plačnemu službovanju se pripusti na III. mestni deški ljudski šoli Marija Pfeifer, na mestni nemški deski ljudski šoli pa gdč. Marija Kessler. Za provizoričnega učitelja na paralel ki IV. razreda III. mestne deške ljudske Šole v Ljubljani je imenovan Karel Jeretina. — Is vseučiliške službe. Privatni docent v Gradcu dr. Otto baron Dungern je imenovan za izrednega profesorja splošnega in avstrijskega državnega prava upravne vede in upravnega prava na vseučilišču v Ćernovicah. — Povodom upokojenja je dobil redni profesor za politično ekonomijo v Gradcu dr. vitez Hilde-brand komturni križec Fran Josipo-vega reda. — Učna knjiga: Jos. Mazi, Geometrija za tretji razred srednjih šol je dotiskana in na razpolago v knjigarnah. — Slovenskim profesorskim kandidatom podaja »Društvo slovenskih profesorjev« v informativno svrho izvleček iz svojega seznama slovenskih prof. kandidatov s sledečimi podatki: Klas. filologija: izpr. 17, neizpr. 20, skupaj 37, od teh ima suplenturo 10. Slovenščina v zvezi z nemščino (glavni predmet) ali klap. filologiji> (stranski predmet) izpr. 2, neizpr. 13, skupaj 15, suplenturo jih ina 7. Romanski jeziki v zvezi z latinščino, slovenščino ali nemščino: izpr. 5, neizpr. 4, skupaj 9. suplenturo jih ima 5. Zgodovina v zvezi z zemljepisom: izpr. 7, neizpr. 8. skupaj 15, suplenturo jih ima 8. Matematično fizikalna skupina: izpr. 18, suplenturo jih ima 15 (dva izmed njih imata le pomožno službo). Pri-rodopisna skupina: izpr. 5, neizpr. 2, skuoaj 7, suplenturo jih ima 5. Samo iz telovadbe so izprašani 3, nastavljen nihče. Posamezne stroke pa študira še naslednje število kandidatov: klasično filologijo 3, slovenščino v zvezi ž nemščino (glavni predmet) ali klas. filologijo (str. pr.) 5; romanske jezike v zvezi z latinščino, slovenščino ali nemščino 3; zgodovino - zemljepis 1; matematiko - fizik«) 1; prirodopis 2. — Splošno so vse stroke zadostno preskrbljene z naraščajem. Študij klas. filolocrije, slovenščine v zvezi s klas. filologijo in na matematično - fizikalne skupine je za več let naravnost vsakomur odsvetovati. Nekoliko ugodnejše so razmere pri slovenščini v zvozi z nemščino, modemih jezikih, zgodovini in prirodonisu. Toda tudi tukaj bi bilo za nekaj let dovoli naraščaia. ako bi dovršili vsi starejši kandidati svoie izpite. Ker pa poslednje ni zanesljivo, se priporoča študij zgodo vi nske-zemljepisne in prirodopisne skupine nekaterim takšnim gospodom, Ki imajo do predmetov in do šole veselje ter voljo in zmožnost se resno posvetiti tozadevnim študijam. Vendar pripomnimo, da naši podatki niso do cela popolni, ker se na naše javne pozive ne oglašajo v svojo škodo vsi posamezniki in ker se žal tudi večina akaderoicnih društev na tozadevne dopise »Društva slovenskih profesorjev« ne ozira: tako sta se odzvali na letošnii dotični poziv le gra&ki društvi »Triglav« in »Tabor«. Ker pa je v korist društvenikov, da poda vsako društvo podatke strokovnim organizacijam vsaj o svojih članih, zato prosimo ponovno, da nam pošljejo tudi ostala društva zaprošena pojasnil n. Podobno velja za posamezne, izven organizacij se nahajajoče g. filozofe, ki se še niso zglasili. — Koncerti »Slovenske Filharmonije«. V nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. priredi »Slovenska Filharmonija« v veliki dvorani hotela »Union« ljudski koncert, ter otvori s tem ciklus rednih popularnih muzikalič-nih prireditev v zimski sezoni 1011/1912. — Odbor »Slovenske Filharmonije« angažiral je za svojega kapelnika znanega ;zbornegr dirigenta g. Vaclava Talichn, sedanjega šefa slovenske opere. V njegovem napornem deln mu stojita na strani še kapelnika gg. Jereniaš in Tamhi-na. — Popularni koncerti »Slovenske Filharmonije« bodo vsako drugo nedeljo od meseca oktobra do marca. Gojila se bode, kakor lani, simfonična in zabavna glasba, in je upati, da pride na ta način slehern poslušalec na svoj račun. Pri izvajanju simfoničnih točk se ne bo serviralo. Odbor pa namerava tudi med tednom uvrstiti nekaj izključno zabavnih prireditev. Orkester je sedaj zopet popo-leu, šteje 34 godcev in ie mc-d njimi nekaj prav izbornih in prvih moči. — Ker so koncerti »Slovenske Filharmonije« tako v sestavi, kakor tudi v izvajanju posameznih točk vse-kako na višku umetnosti, pričakuje se obilnega obiska. Začetek koncerta vsakokrat ob 8. zvečer. V vstopnini po 80 vin. vštet je prispevek za starostno zavarovanje, ter tudi sporedi, kateri bodo slav. občinstvu na mizah na razpolago. Spored nedeljskega koncerta priobčimo jutri. — Za »Narodni sklad«. Prijateljska družba Vodmatčanov, zbrano pri Zupančiču, je darovala za »Narodni sklad« povodom praznovanja godu svojega voditelja - prijatelja Mihe znesek 22 K. — Ta lepi zgled narodne požrtvovalnosti naj hi našel med naprednjak i obilo somišljenikov! — Odhodnico priredi pevsko društvo »Slavce« v soboto 30. t. m. zveer v Dražilovi gostilni na Rimski cesti št. 11 onim bratom - pevcem, ki odidejo k vojakom. Gledališko društvo na Jesenicah otvori svojo letošnjo sezono v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. z Ochornovim igrokazom »Bratje sv. Bernarda«. Ker ima društvo pripravljeno jako izbran repertoar in se je priglasilo dokaj dobrih moči, bo letošnja sezi-ja jako zanimiva. Delovanje društva je seveda odvisno od tega, kako bo občinstvo izpoljevalo svojo narodno dolžnost s tem, da pridno poseča predstave. Obširneje priobčilo o letošnji seziji izda odbor v kratkem. V koštan je viškem okraju so s trgatvijo splošno pričeli v tekočem tednu. Vreme je krasno in bode ugodno vplivalo na trgatev samo in na pravilno in hitro k i penje mošta. Najboljša kvaliteta se pričakuje v občinah Sv. Križ in Kou stanje vica. S trga. Jedilne gobe, katere so naše gospodinje tako težko pričakovale, so ta teden vendar le dospele na trg. Blago je sicer res posebno ?epo, toda vzlic temu so cene neprimerno visoke. Goba, ki je količkaj lepa, velja 16, 20 in celo 30 vinarjev. — Tudi zelja, prav lepega zelja se pripelje vsak dan po 20 do 30 voz na trg. Cena je zadnje dni nekoliko padla, vendar je še vedno tako visoka, da se pridelavanje zelja prav dobro izplača. Izgubila je ga. Felice Seglisch zlat obesek z dvema slikama. — Neki gospod je izgubil bankovec za 10 kron. — Posestnik Ivan Kušar je izgubil listnico, v kateri je imel 380 K denarja. — Delavec Martin Šulinc je izgubil ovoj, v katerem je imel spodnje hlače, spodnjo jopico in srajco. Čigav je kovčeg? Pred 14. dnevi je nek »Amerikanec« popustil v Putrihovi gostilni na Dr>hmjski cesti št. 6 kovčeg napolnjen z obleko. Lastnik naj se zanj čimpreje zglasi pri g. Putrihu. Nočni obisk. Včeraj zjutraj so se dosedaj še neznani individdui vtihotapili v barako imetnice strelišča v Lattermannovem drevoredu ge. Božali je Fischerjeve in pokradli par moških čevljev na zadrgo, tri črne j listnice, škatulj<\ v kateri ie bilo več žepnih nožev, žepnih robcev, medenih prstanov, beležnic, glavnikov, žepnih ogledale, 30 urnih verižic in 12 bodalc. Pred nakupom se svari. Ponočnjaki so razbPi pred trgovino g. Sznntnerja v Šelenburgovi ulici plinovko. Pač neumestna šala. Sumljiv prodajalec. Predvčerajšnjem dopoldne je nek lOletni deček prinesel k nekemu zlatarju prodajat niklasto uro. Ko ca je zlatar vprašal, kje je uro dobil, jo je popustil in zbežal. Kdor uro pogreša, naj se čimpreje zc^asi pri magistratu. Prijet prisiljenec. Dn^ 18. julija je pobegnil nri-iljenee Gregor Koehl in se podal na Koroško, kjer je začel operirati s tatvinami. Sedaj ga je pa orožništvo aretovalo in izrečilo deželnemu sodišču v Celovec, odkoder se po prestani kazni zopet povrne v ljubljansko hišo pokore. »Mica kovačeva« se je bila te dni pojavila v neki gostilni v Sodnij-ski ulici vosebi 201etnega zidarja Petra Fajta iz Renč. Ko je bilo treba plačati zavžitek, je hotel natiho-ma popihati, nakar so poklicali stražnika, ki je »Mico« le z naporom spravil v zapor. Sive ini stroj je pred kratkim kupila neka branjevka ter nanj dala 80 K. nato je pa stroj zastavila, 'zastavni listek pa proda7a. fraeto. Iz gledališke pisarne. V soboto zvečer se ponavlja G. Giacose igro-kraz: »Grešna ljubezen« (za par-abo-nente). — V nedeljo popoldne ob 3. se igra za mladino prvič Nestroveva burka s petjem in godbo: »Talisman«, v kateri pojeta gdčna. operetna 6ubreta R. Thaler jeva in g. spevo-komik J. Povhe. Za lože nepar. — Zvečer se igra drugič znamenita K. Schonherrova komedija »Zemlja« (za nepar-abonente) z g. Verovškom in go. Danilovo v glavnih vlogah. — V torek v proslavo cesarjevega godu prvič Verdijeva opera »Rigoletto« (za par-abonente) pod vodstvom g. kapelnika V. Talicha. Ker se kaže za to slavnostno predstavo največje zanimanje, je pričakovati razprodane hiše. Slovensko gledališče. Včeraj se je vprizorila prvič ena najboljših dram italijanskega pisatelja Giuseppe Gia-cosa in sicer »Tristi amori« (žalostna ljubezen) pod naslovom: »Grešna ljubezen«, kakor se igra navadno na nemških odrih. Zakaj se je prestavilo »žalostno« v »grešno«, ne verao, a dasi je ljubezen, obdelana v tej drami res grešna, je vendar še bolj žalostna | in pri tem naj bi ostalo, brez ozira na umenje posameznih. »Grešna ljubezen« je ena onih strogo modernih iger, kateri manjkajo vsakojaki zunanji efekti, drama brez tragičnih scen. V moderni drami igra največjo vlogo dušeslovje in ker zmaga pri modernemu rodu resigniranost duha pred vzhičenjem čustev, manjka tragike. Vsak, ki pričakuje y moderni drami teatralnih efektov, je razočaran in tudi včeraj je bil marsikdo, ki ni čital dela preje. Moderna drama zajemlje svoje dejanje iz življenskc proze, v kateri se zablišči le redkokdaj žarek tragedije. Take drame doživlja človek dan za dnem sam, bodisi bolj ali manj krute in le malokdo ne ve za njih obstoj. Ljudje, ki se že takorekoč rode iz teh dram in živijo med njimi, pa so njih največji sovražniki. »Grešna ljubezen« vsebuje sledeče: Odvetnik Julij Carli ima pri sebi v službi Fabriciusa -— grofa Ar-cieri. Ta njegov uslužbenec in njega soproga Ema se ljubita. Fabricius ima lahkoživega očeta, ki dela le dolge, katere pa plačuje sin, da ohrani vsaj nekoliko ugled svojega rodu. Za plačilo in sebi v korist hoče oče poročiti sina s premožno hčerjo Rubba, kojemu je zastavil besedo, da preskrbi hčeri grofovski naslov. Fabricius noče slišati ničesar o tej ženitvi. Ema, katero prosi stari grof za pomoč, se zagovori tako, da spozna oče razmerje med njo in njegovim sinom. Ker se Fabricij ni hotel ukloniti, se maščuje oče nad njim s tem, da ponaredi menico s podpisom njegovega šefa, advokata Carlija. Da reši Carli ugled rodovine svojega sodelavca, ki mu je tudi prijatelj, hoče plačati on menico, toda pri tem pride v razgovoru z njim in ženo ter Fabricijem do protislovij, iz katerih spozna, da ga je žena varala. Fabricij zapusti hišo, a se vrne, da odpelje Emo. Iz ljubezni mu hoče slediti, a ob pogledu na igračo svojega otroka, ki se l>ode spominjal nekaljeno na svojo mater, resignira. On gre v svet — ona ostane pri svojem otroku in njen mož se zapre v pisarno. Delo je povzeto popolnoma iz resničnega življenja in se ponavlja gotovo dan na dan med nami. Mesto tragike stopi na konec dejanja kruta vsakdanjost, ki umori najprej dušo in potem šele telo. Taka dela zahtevajo posebno vrsto publike, ki ima okus za študijo strogo prozaičnega življenja, a nikakor ne za nas, ki smo razvadili svojo z vednimi operetami tako, da sedaj ne more zapopasti dela na mah, in tako. kot je hotel Giocosa. Zato bo treba prehodnega dela in pa mnogo. Glavne vloge so bile v rokih ge. Danilove, gg. N u čiča. Skrb i n -š k a in B u k š e k a. Ženo. hrepenečo po tujini, prepovedaui ljubezni, nam je ustvarila ga. Danilova dobro. Ako bi hotela vpoštevati naš nasvet gledo izgovorjave, bi nam bilo zelo všeč. Njenega moža, lahkoveme7ti, ki zaupa drugim kot samemu sebi in ki izpregleda šele tedaj, ko je cela zadeva med njegovo ženo in mladim grofom že javna tajnost, nam je podal g. Nučič. Zadel je svoj tip. Tudi g. Skrbinšek kot zapeljiveo je bil vrl na mestu in je tvoril s svojo igra častno družlK) preje omenjenima. Zelo pohvalno in elegantno je nastopil gosp. Bukšek in bi ga želeli videti gosteje v večjih vlogah, kajti da jim je kos, pokazal je pač že pri prilikah, ko se nismo nadejali uspeha. Vobče se je poznalo vsem, da so že izmučeni od vednega studiranja in priznati moramo, da se potrudijo v teh malih odmorih storiti vse najbolje. Zato se malenkostno ustavljanje, ki je bilo lastno vsem, ne sme vzeti v zlo, le g. Danilo bi prosili še enkrat, naj se ne zanaša preveč na prizanesljivost kritikov, ker tudi ta ni nevsahljiv. Vloge med g. Nučičem in g. Skrbin-škom bi bilo morda bolje menjati, da pride tip ljubimca, kot tip karakterja še do boljše veljave, kajti prav v teh svojstvih sta omenjena gospoda mojstra in trpi celota pri menjavi. — Gledališče je bilo zelo dobro obiskano in bi bili zadovoljni, da se obnese vsak ]x*set tako; a žal, je bil precejšnji del izvabljen le po naslovu igre. Društvena naznanilo. Plesne vaje pevskega društva »Slavec« prično se v nedeljo, dne 1. oktobra 1911 ob 3. uri popoldne in se l>odo vršile vsako nedeljo in praznik od 3.—7. ure zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. S tem je odbor ustregel že davno gojeni mnogo-strnnski želji po večji plesni dvorani in je uverjen, da se obisk plesnih vaj znatno pomnoži. Pristop imajo le povabljene in po teh vpeljane dame in naj one, ki žele povabila prijavijo svoj naslov društvenemu odboru, da se jim vabilo d o pošlje. Gospodom ni potreba vabil in so dobrodošli. »Sokol I.« priredi v nedeljo, dne 1. oktobra 1911, društveni peeizlet v kroju skozi Moste, D. M. v Polju do Vevč, kjer bo mali odmor. Od tu skozi Dobrunje v Štepanjo vas, kjer posetimo ustanovni občni zbor bratskega društa »Sokol S te panja pas«. v Odbor prijazno vabi bratsko članstvo, kakor cenjeno občinstvo sploh, da se mnogoštevilno udeleži tega izleta. Zbirališče v društvenem lokalu, Ilirska ulica št. 22, ob 3/4l. popoldne. \a zdar! Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne L oktobra 1911, domačo zabavo, združeno z vinsko trgatvijo, v vseh prostorih restavracije pri »Pt rlesu«, Prešernova ulica št. 9. —■ Spored: 1. Pričetek ob 4. popoldne. 2. Ob pol 5. nastop župana z vaškimi dostojanstveniki, viničarieami in vi-ničarji. — l\. Trgatev ob sedolovanju kmečke godbe. Pravo ljudsko rajanje na vinski gorici. Med trgatvijo iu po trgatvi petje in ples. Različne godbe. — Za pijačo in jedila bo vsestransko v zadovoljnost poskrbljeno po navadnih cena. Vstopnina 20 vin. Predplačila se hvaležno sprejemajo v prid > Na rodnemu skladu« dvorskega okraja. - - Nadejamo se, da ImkIo somišljeniki številno posetili x>rire-ditev. RadovIjiška podružnica slovenskega plan. društva naznanja, la je donesla veselica, katera se je priredila dne ti. avgusta 1911 v Lescah na vrtu gostilne »Triglav« 'M Tv čistega dobička. Podružnica se vsem codelu-jočim (kunam in gospodom kakor tudi mnogobrojnim posestnik em še enkrat najprisrčneje zahvaljuje, da so k temu lepemu gmotnemu uspehu veselici pripomogli. nMnJattL Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Ne predbacivajte prestanih kazni! Navada je med našimi ljudmi, posebne med nižjimi sloji, da si v prepiru očitajo radi prestane kazni. Veliko jih je, ki ne vedo, da je očitanje vsake prestane kazni razžaljenje »asi i in po našem kazenskem zakonu k 497» kaznivo. Neka A. H. v Šiški je pred več leti baenila nekega tujega otroka — bilo je na ledu — v zad-iiico tako močno, da je otrok padel in dobil pri tem take poškodbe, da je vsled teh umrl. Žena je bila obsojena in prestala, kot sama prizna, pošteno kazen, šest let ječe. Med prepirom z neko svojo sosedo I. G. pa ji je ta očitala to kazen. češ. če bi bila ti boljša, bi ne umorila otroka in ne bi bila zaprta. Ker je obtoženka očitanje priznala iti vsebujejo te besede predba-; vanje prestane kazni, je obsodil sodnik obtoženko na 10 kron globe iu v povračilo vseh kazenskih stroškov. Razžaljeni čuk. Janeza Lebna iz Bizovika in Franca Zor ca iz Otepanje vasi je ovadil pri kazenskem sodišču mladi France Jane« g i e. Ker se je čutil v čukovskem navdušenju globoko užaljenega. Eden teb zločincev se je drznil mlademu fantiču reči kar trikrat zaporedoma čuk. čnk. čuk, drugi pa ga je prijel tnalo ostreje in mu očital, da je mleč-nik in smrkavec. Oba obtoženca hudodelstvo lojalno priznata in razžaljeni čuk je dobil svoje zadoščenje v temi da ju je sodnik obsodil. In s tem je bila rešena čast razžaljenega mla-dega fantiča, ki bo dobil gotovo po-sebne kolajno, pa ne iz svinjine, od svoje organizacije za svoje junaštvo. itee stvari. * Mlada ljubica. Zavarovalni a radnik Malik, že prileten inež s kakimi 13.000 K letnega dohodka v K rakovo, je imel ljubavno razmerje z lBletno Jaskolsko, za katero razmer ie ie vedela tudi njena mat i. V soboto je Malik dvignil 80.000 K, v nedeljo pa je umrl in so našli pri inventuri premoženja samo 25 K. Kor policija ni verjela, da bi bila 181ctna deklica idealno zaljubljena v starega moža, je aretirala njo in njeno mater, ker sta vrhu tega na sumu, da sta Malika zastrupili. * Bančni rop. Kakor poročajo iz ( ernovic, je prišlo predvčerajšnjem zvečer več oboroženih ljudi v filijal-ko bančnega društva v Avstrijski Novosielici, grozilo bančnim nastav- i-učeni in odneslo 80.000 K v različnem denarju. Železniški uslužbenci so napravili lov na roparje. Ti pa so se ji!i ubranili s :>0 streli iz revolverjev ter pobegnili na Rusko. ; Avtomobilska nesreča v Parizu. K nesreči avtomobilskega onmi-busa v Parizu še poročajo, da so našli pri preiskavi omnibusa, ki leži tri metre pod površjem Senc, da je popolnoma prazen. Doslej so potegnili iz voda O mrtvih in 10 ranjenih, 4 osebe še pogrešajo, najbrže pa je utonilo pri tej nesreči 10 oseb. Vzrok nesreča je bila neizkušenost šoferja v prvi vrsti, v drugi vrsti pa preslaba ograja pri mostu. Natančnejša poro-čila pravijo, da je bilo v omnibusu 26 osei). izmed teh je 6 oseb utonilo, 15 je težko ranjenih in 5 oseb pogrešajo. Neki duhovnik je rešil 5 oseb. Med potjo v bolnico sta umrli še dve osebi, kar poviša število mrtvih in ]k>-greeanib na 13. Utonili pa so trije otroci in 4 ženske. Megličevi posestvi na Glincah in v Šiški sta bili danes na dražbi prodani; prvo je kupila za 39.000 K »Ljubljanska kreditna banka«, drugo neka posojilnica za 46.000 K Telefonsko in brzojavni* poročita, Državni zbor. Dunaj, 29. septembra. V prvi seji državnega zbora se bo razvila dra-ginjska debata. Ministrski predsednik bo podal vladno izjavo tudi glede mesnega vprašanja. V tej seji bo prišlo na razgovor tudi zboljšanje gmotnega stanja državnih uradnikov in nastavljencev. Ministri krajani. Dunaj, 29. septembra. Ministrski predsednik Gautsch je poklical člane nemškega National verbanđa za torek 3. oktobra h konfereuci ter jim bo naznanil, da namerava sprejeti v kabinet dva ministra krajana nemškega in češkega. Šele novembra hoče sprejeti v kabinet tudi parlamentarne ministre. V četrtek ima ministrski predsednik Gautsch konferenco s Čehi. Duuaj, 29. septembra. Če ; ride do imenovanja ministrov krajanov, imenujejo kot najresnejše kandidate od češke strani Paeaka in Maštalko, od nemške strani pa Pacherja. Češki deželni zbor. Praga, 29. septembra. V današnji seji češkega deželnega zbora je bil sprejet zakonski predlog, glede permanentnih komisij, nacijonalno politične in šolske komisije. Na koncu seje so Cehi utemeljevali svoj predlog za akcijo proti bedi in je bil sprejet kompromisni predlog. Odstop dalmatinskega namestnika. Dunaj, 29. septembra. Kakor iz-VC naš dunajski urednik iz zanesljivega vira, je cesar demisijo dalmatinskega namestnika Nardelija že sprejel. Poljaki in Rusini. Lvov, 29. septembra. Včeraj so imeli načelniki poljskih strank konferenco, na kateri so se zavzeli za to, da se med Poljaki in Rusini začno pogajanja glede poljsko-rusinske sprave v Galiciji. Ruska notranja politika Petrograd, 29. septembra. Ministrski predsednik Kokovcev izjavlja, da je program ruske vlade utrditev nnaneijalnega in gospodarskega stanja Rusije. To pa je mogoče le tedaj, če se doseže sodelovanje ustavodajne korporacije. Petrogra, 29. septembra. Minister za notranje zadeve je izdal na katoliške škofe okrožnico, v kateri jim prepoveduje objaviti papežev dekret, ki znižuje število praznikov. Italijansko-turški konflikt Turčija odklonila italijanske zahteve. Carigrad, 29. septembra. Vojna med Italijo in Turčijo je gotova stvar. Danes popoldne med 2. in 3. uro je potekel rok za odgovor Turčije na Italijanski ultimatum. Turški ministrski svet je sklenil odkloniti italijanske zahteve in podati vsem evropskim silam energičen protest proti italijanski noti. Mesto Carigrad je zelo razburjeno. Carigrad, 29. septembra. Listi napadajo Italijo kot roparico iu zločinsko kršiteljieo mednarodnega prava. »Tanin« pravi: > Bojevati se ho- j čemo in kruto maščevati i;ad Ita- ! iijo.« Izgredi proti Italijanom. Rim, 29. septembra. Iz Carigrada poročajo o velikih izgredih proti italijanskim prebivalcem. Mnogo Italijanov je izbežalo iz mesta, druge zadržuje Turčija in odklanja tudi varstvo, ki je je ponudila Rusija nad italijanskimi prebivalci. Mir na Balkanu? Dunaj, 29. septembra. V diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da se bo italijansko - turški konflikt unejil samp na Tripolitanijo, in da ne bo segal na Balkan. Neitalijanski poslaniki in konzulati na Balkanu vidijo v tej izjavi garancijo, da se ohrani mir na Balkanu. Na drugi strani pa se zatrjuje, da se je Italiia s to izjavo le salvirala, vendar pa da bode tudi tu storila vse, kar bo nji v prilog. V Albanijo je dospelo že mnogo italijanskega orožja in je bilo že raz- deljeno med Albance. Med Albanci se širi huda protiturška «u/itacija. Zelje avstrijskih klerikalcev. Dunaj, 29. septembra. »Vater-land«, ki ima najožje stike z najvišjimi krogi poudarja potrebo, da se Avstrija o pravem času pobriga za balkanske razmere in ne zamudi ugodne prilike, ki se ji nudi ravno sedaj. Posebno ugodno bi bilo, Ze bi se Avstrija zvezala z Bolgarsko. Skoplje, 29. septembra. Tu vlada zaradi tripolitanskega vprašanja zelo mučno razpoloženje. General Dja-vid paša, poveljnik 7 armadnega zbora, ki je bil poklican, da napravi mir v Macedoniji je moral na brzojavno povelje takoj odpotovati. Panika na carigrajski borzi. Carigrad, 29. septembra. Italijanski poslanik javlja, da je vsled italijanskega ultimata nastala na turški borzi prava panika. Vtisk ultimata v Italiji. Rim, 29. septembra. Italijanski ultimatum je napravil v Italiji najboljši vtisk. Italijanski listi so mnenja, da se bo posrečilo Italiji okupirati Tripolitanijo brez vsakega strela. Kaj namerava Grška? Carigrad, 29. septembra. Grško zbira ob meji svoje vojaštvo. Tudi Rusija je poklicala vojaštvo ob Kavkazu poti orožje. Carigrad, 29. septembra. Tu je razširjena vest, da obstoja med Italijo in Grško tajna pogodba, vsled katere bi Grška takoj, ko se začno bojne operacije, okupirala Kreto. Carigrad, 29. septembra. Albanci hočejo proklamirati neodvisnost Albanije. Med Malisori in Miriditi so se vršile že konference glede proglasitve neodvisnosti Albanije. Oblasti se je polastil strah in zahtevajo takojšnjo vojaško asistenco. Priprave in manevri Italije. Rim, 29. septembra. Vrhovni poveljnik italijanske armade, ki gre v Tripolis, bo general Ganeva. Po vel j-niŠtvo nad mornarico pa bo prevzel admiral Aubry. 20 parnikov je pripravljenih, da odpluje v Tripolis. Rim, 29. septembra. Dokler ni ekspedicija polnoštevilno zbrana pred Tripolisom, se bo Italija omejila samo na blokado trii>olitanskc obali. Velesile in konflikt. Dunaj, 29. septembra. Zunanji minister je izjavil, da se bodo evropske velesile potrudile, da omeje konflikt med Turčijo iu Italijo samo na Tripolitanijo iu da ta konflikt ne izzove drugih konfliktov niti v Aziji, niti na Balkanu. London, 29. septembra. »DaiIIv Grafic« poroča: Angleški diplomati-čni krogi so mnenja, da Turčija svojih represalij ne bo omejila samo na Italijo, marveč, da bo skušala nadomestiti svojo izgubo v Tripolitauiji s tem, da okupira grško Tesalijo. To bi ustvarilo za evropske velesile zelo težavno situacijo. Nevarnost za celo Evropo. London, 29. septembra. Angleško časopisje presoja italijanski ultimatum zelo neugodno. Listi trdijo, da pride lahko v Turčiji do protire-voiucije in da ima lahko italijanska ekspedicija v Tripolis za celo Evropo katastrofalen pomen. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. septembra: Klotilda Podreberšek, hči mestnega policijskega nadstražnika, 1 leto, Trnovska ulica 3. — Janko Čolnar, mestne hranilnice oficijal, 30 let, Wolfova ulica št. 1. — Marjeta Žumer, usmiljenka, 32 let, Radeckega cesta 11. — Marija Šenkinc, posestnikova žena, 43 h t, Radeckega cesta 11. — Karel Kle-menčič, bivši trgovski pomočnik, 64 let, Japljeva ulica 2. V deželni D n1n i C i : Dne 27. septembra: Fran Kuko-vič, mestni policijski stražnik, 37 let. — Marija Kregar učenka, 10 let. Žitne oane v Budimpešti. Dne 28. septembra 1911. T a r ai I n. Pšenica za oktober 1911 za 50 kg 1184 Pšenica za april 1912 . za 50 kg 1212 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 1010 Koruza za maj 1912 za 50 kg 8 39 Oves za oktober 1911 za 50 k* 9*39 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uraiel Uril tfaaajske btrie 27, latalfeMl oa»lr|l. 4<7# majeva renta .... J 2°, srebrna renta .... 4 •/• avttr. kronska renta . . <•/• ogr. ^ .... 4% kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke . aro6k«. Srečke U I. 1860 ■/• ... M mm 1864 • • • . . h tiska...... M zemeljske F. izdaje . M m 11* ti a „ ogrske htpotečne . . ,, dan. komunalne „ avstr. kreditne . . . M ljubljanske .... M avstr. rdeč. križa . . m °2r- m m • « „ bazilika..... ii turike...... a*laloct. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne Železnice .... AIplne-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke. . . . Valata. Cekini Marke Franki Lire . nablji. septembra lili Denaral Blagovni 9165 91-85 9485 9505 SI 65 91 85 90-30 90 50 94-10 95-10 9750 98 50 417 85 429 85 603 - 615 — 304 — 316 - 293-— 299 — 272 — 278 — 246 — 252 — 501 — 513 500 — 512 — 8!-— 87 — 70 — 76 — 44-75 .50 75 35-50 3950 238-50 241 50 455 — 465 — 639 50 64050 336-- 537 — 112-60 113 60 728*50 729 50 807-50 808 50 311- — 312- 279*50 280*50 11 39 11-43 11805 118*25 96-- 9615 94-70 94-90 255 — 25575 da se pregleda pred nakupom raznovrstnih porabnih in darilnih predmetov moj bogato ilustrovani glavni katalog z ca 4000 slikami, katerega pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni dobavitelj \ Jan Konrad, Most št. 1169, Češko Miss Farler 3314 i \mm Dalmatinova ulica 7. II. uadstr, Ustmeno vsak dan od 6—7 popoldne. Konkurenčna ura budilka O amerikanskega sistema. idočaT vsaki legi, trpežna, dobre kako-v osti. z triletnim pismenim jamstvom, da gre dobro in pravilno, K 2-90, 3 kom. K 8; s kazalom, ki se po noči sveti kemad K 3*30, 3 kom. K 9. Ha kakovosti K 2*50. s kazalnikom, ki se po noči sveti K 2-80. — Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali če se naprej denar pošlje, priznano jako zmožna s?e-tovna tvrdka Prva tovarna ar Jan Konrad c. in kr. dvor. dobavitelj Most st. 1146, Češko. - Bogato ilustrovan glavni katalog z ca 4000 slikami na zahtevo zastonj in franko. HeteorolosKno porofllo. Vliti« mU aorjen m- Sretffljl vstal tlak W-7« m Stanovanje Cono se odda v novi hiši ob poti v Rožno dolino dvoje stanovanj in sicer eno z dvema sobama, predsobo, kopalnico in pritiklinami, drugo tudi z dvema sobama, predsobo in poselsko sobo. K stanovanju spada tudi del vrta. Odda se za november. 3214 Več se izve pri blagajniku Kranjske stavbinake drntbe. septem. 1 Čas opazovanja Staaje barometra v mm S« £.* s 2 ** a t— — Vetrovi Nebo 28 2. pop. 739-3 207 si. j/ah. jasno m 9. zv. 738-8 140 si. jzah. oblačno 29. 7. zj. 738-3 10-3 ■ dež Štednja včerajšnja temperatura 14*7* norm. 131'. Padavina v 24 urah 1*5 mm. največja nevarnost avtoroobllnega športa ■ ni ravno v možnosti nezgode, nego v verjetnosti resne prehladitve. Zlasti so tej nevarnosti izpostavljene dame in bi zatorej morale pri avtomobilm vožnji vselej tudi vzeti seboj škatljico sodenskih mineralnih pastilj (Favevih pristnih) Pastilje varujejo sluznice v ustih in vratu proti vplivu ostrega zraka in prahu in hitro odstranijo vsako dražljivost. Skatljica stane K 125. Pazite, da ne dobite ponaredeb. i S i Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1. Grosse Neugasse 17. Prodajalka išče primerne službe. Vešča je mešane in manufakturne stroke in gre v mesto ali na deželo. Ponudbe „Dobra moč", Ljubljana, poštnoležeče. 3313 2 sobi na ulico lepo meblovani, s posebnim vhodom, se takoj oddasta. 3151 Električna luč in centralna kurjava. Dalmatinova ulica 10, visoki parter. Odvetniškega kandidata z najmanj štiriletno sodno in odvetniško prakso, Arijca, slovenščine zmožnega, če mogoče s substitucijsko pravico pred sodnimi dvori, išče za vstop s 1. decembrom 1911 ali tudi preje odvetnik dr. Julij Feldbacher v Mariboru. — Ponudbe z navedbo porabe in zahtevo plače. 3301 Zaradi smrti se odda tako] dobro idoča gostilna in s trgovina : najkasneje s 15. oktobrom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« 3326 Smirenske i m it. stenske preproge. St. 2097, la kakovost, na obeh straneh popolnoma enaka različnih vzorcev, n. pr. sme, tiger, lisica, labod, gnom. lev, pes 2 papigi, v lepih barvah, okoli 100 cm širok, 200 era dolg, komad samo K 5-«0. — St. '2098. Isti z vzorci n. pr. srna, jelen, lev, ležeč pes, 90 cm Širok, okoli 180 cm dolg, samo K 4*80. Naj- vecja izbira namiznih in posteljnih gtraitir. flanelastih posteljnih odej, koltrov itd. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej. Raz-pošiljalnica JAN KONRAD, c. in kr. dvorni dobavitelj Most št. 1155 (Češko). Glavni katalog z okoli4000 stikami na zahtevanje gratis in franko. 2§23 R H Ljubljana FRAN K WČIC Mrljana Frlvo««. 4. 1 IVn.il IVfl V VJI VJ MfMMl gostilničar ta posestnik si dovoljuje naznanjati slav. občinstvu otvoritev novo sezidanega modernega zimskega KEGLJIŠČA obote SO. septembra, ter vljudno vabi prijatelje kegljanja. Za dobro pijačo, mrzla in gorka jedila je najbolje skrbljeno. 3341 X i aKsaa^- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev* 2. Delniika glavnica K 3,O00.OOO. Recarvnl fond SIO.OOO k ■i Sprejema vloge na knjižice ii u tekoči racu ter jih obrestije o) ine vloge po čutih Podružnice v Spijeta, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici. 1 j 0' Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst ;2 O po dnevnem kira. 4 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.