St. 94. V Mariboru, četrtek 15. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter volja po poiti prejeman. za avttro-ogerake dežele ali v Mariboru b pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol lota 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 golil., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila an plačuje od oetirintopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiaka. 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hian. štev. 220. O p r a v n i b t v o. na katom naj se blagovolijo pošiljati namenim-, reklamacije, oznanila. T. i. administrativnu rećL jetV tiskarni«1!F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 HTfftK Jezi K. Politična soparnost, ki okrog in okrog vlada in dela, da se niČesa politično važnega na novo ne porodi ali razvije, pripušča nam , da se z domačimi rečmi bavimo, za katere brigati nam sicer zunanje položje prilike ne daje, ali o katerih govoriti uečemo, ker sodimo, da bi pametnim ljudem imele biti same ob sebi razumljive. Eno tacih vprašanj, temeljito in vsestransko že pretresanih, ali vendar še zdaj ne rešenih pri nas je vprašanje jezika, kot glavno vprašanje narodne politike. Svojemu jeziku hočemo in želimo javno veljavo dati doma; to pravico nam so vsi nemški pedagogi in učenjaki v teoriji priznali, nemški liberali (ali ka - li) so nam to pravico na papir vrgli in beremo lehko, da jo imamo, samo nemarno je. fie pa vprašamo, zakaj je nemarno, zakaj je nam ne dajo, protivniki naši nemajo poštenega obraza, da bi nam pošteno v lice resnico povedali, namreč, da nam je ne dajo , ker vse slovensko in slovansko sovražijo , ker hočejo Bebe, svoje bitje, svoj nemški jezik tudi med nami utrditi. Vedno nam očitajo, da naš jezik še nij razvit, da je še komaj na prvi stopinji razvijanja. In to godejo ravno s tistim farizejskim licem de-nes, kakor so pred desetimi leti, ali prej. Eden ne je naučil od drugega, „kako pljuje in kako se odkaŠIjuje", zato rabi Lambergar Gariboldi iBto frazo, s katero se je rogoboril borč Dcrbič 1. 1861 v državnem zboru proti slovenščini, ali s katero je ob istem času grofovski pesnik svobode v teoriji in izvrševatelj fevdalne tiranije v praksi (glej krške graščinske razmere) slavni Anastazij Zelenec v ljubljanski zbornici razvijal svoj robec, da bi rvso" slovensko literaturo v njem odnesel Kar je stari, strastni Kromer v ljubljanskem zboru sopihal o slovenskem jeziku in njegovi ubožnosti, to je ponavljal minister (»laser pri drugi prilož nosti. Ino kar ti velikanjc nemčevalstva robne po svoje, to čujemo v drugi oblici mestnega fili-stra, in sicer potujenega zapeljanega domačina kakor tudi pri našem narodu obogatelega prite pina — oblastno in surovo o našem jeziku soditi kakor o beraškem, neugodnem, nerabnem. A pogledajmo: kdo so ti iiožje vsi vprek. Vidimo, da se tu potrjuje zope stari pregovor ars non habet osorem nisi ignorautem" — nobeden vseh teh našega jezika temeljito ne pozna, vsi sodijo kakor slepec o barvah. Dozdaj še ne poznamo ni enega moža, ki bi slovanščino bil preštudiral, popolnem poznal, pa bi jej bil potem uboštvo očital. Prisežemo, da tudi najnovejši zasmchovalec naš, vitez Gariboldi ne zna pravilnega slovenskega pisma spisati. Lehko torej rečemo vsem tem: učite se prej, predno govorite, ne biebečite o stvari, ki je ne poznate. V drugih rečeh ste morda duševni velikani, v tem ste de-čaki, slovnico v roko, predno sodite, očale si kupite, predno berete knjigo za vas s sedmimi pečati zapečateno. Mi trdimo, da je naš jezik razvit kakor kateri koli, da se pa tam, kjer terminologija nij še udomačena, da razviti po svojih naturnih pravilih in po svoji gibčnosti tako ko vsak drug jezik. E, ako nas hočete zavrniti, ako hočete svoje klevete podpreti, pridite nam z vednostni-mi dokazi. Te si morate prej v znanstvene zaklade našega slovanskega jezikoslovja iti. In z veseljem vas bodemo gledali, če pojdete po nje, ker to bode vaš Savlov pot, kot Pavli se vrnete — ako ste pošteni. Zalibog, da pošteni nijso naši protivniki, kajti „uboštvo" našega jezika jim je samo izgovor, namen jim je politična germanizacija. Dopisi. Iz IJiiHI |;i it«*. 12. avg. — [Izv. dop (Bel gradska slavnost in ljubljansko mesto.) Poročali ste, da je ljubljansko mesto, ali za prav njegovo zdanje zastopstvo odbilo ude leževanje pri slavnosti proglašenja velikoletuosti srbskega kneza Milana. Zanimivo je slišati, kako se je to vprašanje za kulisami raznu tavalo. Dež mana je obšel zopet enkrat dober duh njegovih mlajših let, spomin poezije one ljubezni, s katero je tudi on ljubil Slavo - - in ves mehak je bil za to, da Ljubljana pošlje dva poslanca Vedoč pa, da njegovih tovarišev nobeden ne pojde. šel je l)e/man k Bleivveisu iu mu rekel, naj dva narodnjaka imenuje, ki bi hotela iti, in obeta, da bode tem dvema kot župan akreditivo dal. Dr. lilciweis je imenoval Poklukarja in svojega sina. Ta dva, namestil da bi bila precej za besedo prijela D., stapa stavila pogoj, da jih mora Ljubljana prej med meščane vpiaati. To se nij zgodilo, temuč je stari Lažan zropotal skrivno Bejo mestnih odbornikov, kjer je ljuto črez Dežmana šel, in posebno s stališča lojalnosti govoril proti udelezenji to srbske slavnosti. (Kje se je glasil L. z lojalnostjo ob času lian o verske praske „Kopp-arije'r1") Dežnian se je moral spokoriti in resultat v kasneji javni seji je znan. Iz IJiil»ljuu«N 10. avgusta. (Izv. dop.f (T u kaj šn a c. k. izobraževala i ca za učitelje.) |Konec.J Učiteljsko društvo pa je g. pl. G ar i bo lđ iju (in se ve da tudi vsem njegovim tovaršem) zato naj huji tern v peti, ker je svojo lansko „firmo" „učite Ijsko društvo za Kranjsko" prekrstilo v „slovensko učiteljsko društvo", ktero ima namero, združevati vse s 1 o-venske ljudske učitelje na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. G. pl. Gariboldi obžaluje, da so se kranjski učitelji dali zapeljati, da so zatajili svojo zvezo in stopili k bratom Čez mejo („die Lchrer licssen sich verleiten, ibre Landsmaunschaft, das Hewnsst-sein ihrer Zusammengehorigkeit innerhalb der Oren-zen ihrer Heimat uber Hord zu vverfen"). Samo iz tega izreka vidimo, da g. pl. Gariboldi ne ve in ne pozna, kaj je vsakega in tudi učiteljskega društva naj večja moč in napredek. On ne ve, da ravno sedaj še celo nemški učitelji na-raervajo vstauoviti društvo vseh avstrijskih učiteljev in potem društvo vseh nemških učiteljev. Kar je tujcem prav in dobro, zakaj bi vendar tudi Slovencem ne hasnilo! Ravno to, da je „učiteljsko društvo za Kranjsko" postalo „slovensko učiteljsko društvo, je največja zasluga in napredek tega društva, ktero bode, ako se ga bodo slovenski nčitelji vestno poprijeli, mnogo dobrega spravilo na dan. se vć, da ne za nemške, ampak za slovensko šole. Letošnjo jesen 24. in 25. sept. t. 1. bode to društvo imelo svoj Listek. Iz slovanskega otoka v Dolnji Avstriji. Eden naših dopisnikov nam pošilja nekoliko pesmi, katere je nabral med hrvatskimi stanovalci v vaseh Cundrava in Trcimov v Dolnji Avstriji, kateri so k ljub u temu, da so od vseh strani obkoljeni od Nemcev, vendar še ohranili do denes svoj slovanski jezik. Gosp. dopisnik pristavlja, da je pesmi napisal, kolikor je bilo mogoče, natanko po izgovoru onega moža, ki mu jih je pravil. L Tuge, tuge moje Svaki dan ste druge ! Orž jedne ne projdu, Ur me druge dojdn ! Ka bi moje tuge Na kamek spadale, Kamck bi se razpal, A srce se ne more. ttazpadi se srce Na makovo zrnce, Kot te ljudi znati, Da si se otugial'. II. Ljubiu sam te, ljub i u Kot 'čela diglicu *); Sda 6q te ostavit' Ljubljenu rožicu. Selo sam ti hodiu, Tiho sam ti tucau — 0, sam te rožica Nekda norca držan. III. Mili, mili moj s črnima očima A ja bi za tobo v Dunaj skočila. Va Dunaj skočila ter b'se i utopila, Da tebe, klinčaca, lagljc pozabila. IV. V desetoj uri štelat scin se vozio, Komandanskc dvori mlad junak pozvan. Bio komandanskc hiše malo vane, Pod kimi su stale majke zaplakane. Svaka majka se je za sinkom plakala, *) želo. A just moja u crnoj zemlji spala. Nisu me pitali, jeli imam otca Ncg su ine peljali pred cesara Praoca. Nisu ine pitali, ča iinam za dielo Neg su me pitali, imam ravno tielo. Nisu me pitali, jo-li imam brata, Neg su mi pasali rieinek okov vrata. Nisu me pitali, imam li sestricu, Neg su mi pasali tu svietlu sablicu. Kad su mi riczali moje rude vlasi, Mila s kraja stala, va robac je brala. Kad si jej povbrala, domov je nosila, Po šabronskoj *) cesti suze je točila. Ta šabronska cesta, to je tuga moja, Kaj mi se je odviegla**) vierua ljubav moja. V. Bielograd, Bielograd, bielogradski mosti, Kde so všancane zis junačke kosti! Hielograd, Hielograd, biologradska placa, Kodi je curila liepa krv junačka! *) Schoiibrunnskoj. **) vozila, prvi splošni zbor. Iz serca želimo, tla bi ae tega zbora vdeležilo mnogo učiteljev iz vseh slovenskih pokrajin in da bi ga tudi naši narodnjaki materijal no /.datno podpirali. Avstrijski učitelji i se ve da skerbeči le za nemško šolo) bodo imeli letos kouce t. m. v Celovci velik zbor. Naravnost svetujemo našim učiteljem, da naj svoje prihranjene solde raji obrnejo za slo venski zbor v Ljubljani, kjer se bode, kakor se sliši, obravnavalo mnogo prav važnih zadev o našem, domačem šolstvu. Tujci nam za naše slovstvo, in učiteljstvo ne morejo svetovati, pa tudi nam ne bodo pomagali, če si sami ne bodemo. Nemci naj iniajo tedaj svoje zbore, Slovenci pa svoj^ zato, ker imamo svoje potrebe in svoje težave. Učitelji naše učiteljske izobraževalnice tedaj nijso za naše slovensko učiteljsko društvo, raji bi imeli tedaj kak nemški „Lehrcrbund" ali „Lehrer-verein" (se ve da tudi nemški šolski list), pa ne vedo, kako bi si ga čez dan in noč ustanovilj. Zato pravi g. pisatelj, da je na Kranjskem s tako rečjo težava, ker imajo vse take reči v rokah ljudje, kteri nimajo vode za njegov mlin. („Und wenn sich auch jemaud fande, der in dieser Hin-tioht etWAl thun vvollte, so dUrfte er es gar nicht, weil diejenigen, die nichts thun wollen, jenes Recht praoccupiert haben"). Znabiti, da bi bil ravno g. pl. Gariboldi tako žrtvoljuben in delaven, da bi delal za HOT „Lchrerverein" in „Schulblatt" na Kranjskem. Potlej bi gotovo narodna omika tako rastla. da bi se slišalo. Sestavek naše c. k. izobraževalnice za učitelje, tedaj ona sama, kliče učitelje in pravi, da naj se že ločijo enkrat od nepotrebnih zapovedo-valcev i. t. d. („cmancipicret cucli; machet euch von deu tiberfliissigen Kegulatoren losu!) Kavno s temi besedami kličemo tudi mi našim nadepolnim mladim učiteljem pa tudi vsem drugim skušeuim strokovnjakom v težavnem poslu: Ločite se od svojih lažujivih prerokov (kakor je g. pl. Gariboldi in njegova zarotna les jakova družba), postavite se na svoje noge, delajte za svoj s 1 o-venski list in za svoje slovensko društvo, in ne poslušajte nepotrebnih nemčurskih vredoval-cev, kteri vam obetajo sicer zlate gradove, pa vam ne morejo dati črne kajže. Ako ostanete narodu zvesti, marljivi v svojem poklicu in delalui za domačo šolo, gotovo bode vas narod spoštoval in tudi bolje plačeval kakor oni, ki imajo sedaj za vas med v u-tih, potem pa vam s pelinom in ter-njem potresajo vaša pota. IZ lin u uja, 13. avg. [Izv. dop.] Imam priliko precejšnje število slovanskih novin čitati, pa tudi mnogo nemških. Zanimah) me je zadnji čas, koliko govori o „koncu sveta", kateri je po uesreči izostal 12. dan tega meseca. Opazil sem, da st> slovanski listi te stvari samo kratko kje zadaj med noticami omenili, nemške novine, posebno pa one, ki so med prostejšim ljudstvom razširjene, ao pa govorile atrašno mnogo o tej bedariji. Ravno tako se nij iz slovanskih zemelj od nikodar poročalo, da vlada resen strah, pač pa sam po Dunaji opazoval in iz nemških listov našel, da seje nemškega ljudstva najbolj po-latjala bojazen. To je znamenje, da nemški nar t> d v masi nikakor nij v izobraženosti tako daleč, kakor njegovi kričači vpijejo; to je pa tudi dokaz, da nemajo pravice nas Slovane s surovaki pitati. Andrašijevo položeuje kot vsega cesarstva minister, ne more biti posebno trdno. Ne samo, da so mu niti, s katerimi je plel mrežo berlinskega shoda cesarjev, ušle z rok, tudi sicer spoznavajo v višjih krogih, da nij tak genij nego so mislili. V zvezi s tem so hude in pikre notice katere mag-jarske uovine protir— l'.eustu prinašajo, kateri se mudi v Altenbergu pri Dunaji. Govore namreč, da Rcust tam po svoji stari navadi „konspirira" proti svojemu nasledniku. Politimi mgled, Gostokrat, posebno ob času čeških volitev, smo govorili o nepostavnostih v državni upravi sedanjega ministerstva in smo dotične ne-postavnosti kot take dokazali. „N. Kr. Prcssc" od zadnjega ponedeljka nas pa naenkrat iznenadja s člankom, v katerem organ ministra Ungcrja pravosodnemu ministru dokazuje, da načelnik našega pravosodstva dr. G1 a s e r pri napolnovanju sodniških mest nepostavntt postopa. Kako je to ministerstvo, kateremu lastni njegovi organi nepo-stavno postopanje očitati morajo! Mestno z as to pitel jstvo v Pragi je sklenilo poslati dr. Riegerja in Zeithamnietja kot zastopnika glavnega mesta Cehov v Relgrad k slavnosti vstolovanja kneza Milana. Povodom tega sklepa jc prinesel „Pokrok" članek, v katerem osvetljuje pomen predstojeće svečanosti in na koncu pravi: „NaČcluiki Slovanstva, kateri se 22. srpana v Rclgradu snidejo, bodo tam posebno s tem namenom, da blagohotnosti in čutom simpatije, a katerimi celo Slovanstvo k vladi Milanovi gleda, slavni izraz dali, toda kakor to o takih prilikah drugače biti uc more, oni se bodo v prijateljskem dogovoru doteknili tudi svojih domovinskih in vkupnih slovanskih pomorov, oni so bodo posvetovali 0 sedanjem malo nadejnem stanju Slovanstva, kateremu je z zmagami Prusijc nastal nov, nevaren neprijatelj , oni vzemo, kolikor bode to za dob slavnostih mogoče, na pretres tudi različne nravue posredke k vzajemni podpori v kulturnem zbliževaujti različnih slovanskih narodov, in mnoga morebiti plodna inicijativa, mnoga rodovitna ideja bode nasledek belgtadskega shoda. Slavnost vstolovanja srbskega kneza jc skoz in skoz slavnost miru, to nij nobena demonstracija proti komurkoli, ali stvar sama prinese s seboj, da bode pred vaem imela značaj slovanski in je zopet nova, dasi mala stopinja na truda polnem potu k vzajemnosti slovanskih narodov." Tik pred koncem uredovanja nam je došla novost, da je cesarski namestnik na Češkem sklep mestnega zbora v Pragi, poslati de p u taeijo k slavnosti v Relgrad, s isti ral. S tem je dobilo potrjenje nam že poprej poslano poročilo, da je avstrijska in ogerska vlada prepovedala v Relgrad povabljenim mestom in korpo-racijam pod avstrijskim in ogerskim gospodstvom, deputacije tja pošiljati. Ogerska vlada je ono prepoved v uradnem listu objavila. Za n resnic e n j c ravnopravnosti češkega jezika na praškem vseučilišču je zastopstvo mesta Prage sklenilo poslati peticijo na cesarja in je izbralo za donositelje one peticije k Najvišjemu tronu gospode: dr. Klaudv, kanonik Rradač, dr. Eiselt in vitez Klenka. Nemec dr. Rcndiener je predlagal, naj se peticija vladi pošlje; a Zeithammer je zavrnil, da so mnogo krat vladi že podobne peticije došle, a vsakokrat zastonj. Zato naj peticija ide naravuost k viru prava in odločbe. Zeithammer je v izvrstnem govoru pobil vse pomisleke proti peticiji. — Kakor glavno mesto, tako pošiljajo tudi mnoga druga mesta na Češkem cesarju peticije za izvedenje ravnopravnosti na praškem vseučilišču. ,,V o 1 i t v e n a zmaga u s t a v o v e r c e v na C c s k c ma se zove brošura, katera jc pred nekaterimi dnevi na svetlo prišla in ki osvetljuje, kako jc vlada s svojo stranko pri zadnjih volitvah za češki deželni zbor sebi večino priborila. V hrvatskem saboru je odgovorila vlada na interpelacije zarad ustavljenja kazenskih preiskav proti nekaterim stolnim sodnikom povodom njih postopanja pri volitvah. Interpelantje (dr. Ma-kanec, Muzlcr, Turelli) ž odgovori nijso zadovoljni in bodo pozneje o tej stvari samostalne predlogo stavili. Slede še odgovori na nekatere druge interpelacije. Na dnevnem redu je predlog o od-pravljcnji kazni tepenja, kateri se sprejme. Pred loge o Hallcrskih ustanovah in o proračunu bc lovarske krajine sklene sabor stoprv potem obrav-novati, ko bode rcgnikolarna deputacija razmero teh dveh stvari k hrvatski kraljevini konečno določila. Volitev magjarona Suljoka v Samoboru je bila anulirana. Za srbski n a r o d n i k o n g r c s je do sedaj od pet in sedemdesetih poslancev osem in šestde set voljenih in vsi voljeni so privrženci Milctičevc stranke. Ostalih sedem tudi menda ne bode voljenih izmed stranke arhimandrita Augjeliča (alias ogerske magjarske vlade) in ako bi tudi vsi ostali bili voljeni iz kandidatov vladne stranke (najbrže pa ne bode nobeden), že dosedanjo volitve dajejo pravico do trditve, da se je celi srbski narod na Ogerskcm proti vladi izjavil. Za kraljevega k tuni s ar j a pri srbskem VI. Nič se mi ne vidi va tebi, rožica, Negt) črni tiči pa rumena lica! Crne oči imaš kot dvi trnolici, A lica rumena, kot šijsak *) črlena. Vil. Cundrava, Trčimo v, To su dvoja siela, Kadi mi se rani Etužioa viesela. VIII. Z Rogom ostan", mila! Bvo ti jc ruka, Da te ne raztrosi Va mladosti tuga. Nikdo drug ni krivac Neg' cesara ruka. Po me jc pisala, Po me je poslala. IX. Va šestnajsti)in leti — ljubav sam spoznala, Da junak lblišan — toga nisam znala. *) llotaohupotseli. Ta junačka viera — to je suša moja! Viečcr se obetjal — z vieru i z dušicu, A jutro neb' rad znati — da je spal z ružicu. X. Poj nek, poj nek, mili, Po toj drugoj strani Ter foliine oči Pod klaču *) si shrani! Ti foliini oči t'olišno gledaju, Mukaj, mirkaj, mila, Da te prelbrtlaju. xi. Akti sani, nek sani ubojke majko sin, JttT se jufam nosit' za klaču pelin! Za klaču pelin i ždraluvo pero, Koj če me odpeljat' k rožici veselo ! XII. Cundrava, Cundrava 1 Još ostan' z Rogom zdrava A ja ne marini, vidim te kada. Vicscl sam ja junak, Vicselo ču skočit', *) Klobuk. OS če doba doit', Da ču suze točit'. XIII Vi ste dve sestrice A ja sam vaš bratac. Vi četo doma bit' A ja ču proif od vas Va tu ljutu Unu, Va ti turški orsag. Onde ču ja inurat' Va prvoj gliti stat', Svitlu sablu mahat', Svitlu sablu mahat'! XIV. Kad ti dojde pismo Svitlo napišeno, Onda češ ti znati, Da ja konja j asi m. Konja češ ti poznat' Po liepom sedlauji, A mene junaka Po liepom držanji. Kad ti dojde pismo Crno napišeno, Onda češ ti znati, Da sam u crnoj zemlji. Ž — narodnem kongresu je imenovan zapovedo-valni general v Zagrebu Mollinarv. Srbski vladni časopis „Jedinstvo" je bil prinesel članek, ki je nasproti Magjarnm prav pomenljivo govoril, rekoč, da Srbi žele samo svobodno razvijati se, da pa v Ogersko neČejo posezati. Magjarske novine za ta lojalni glas nemajo druga nego posmehovanje in prevzetnost. Ruskega cara bode pri belgradski svečanosti zastopal njegov pribočnik knez Dolgoruki. Avstro - Ogerska bode zastopana po svojem generalnem konzulu v Belgradu Kallay-u. 10. t. m. je angleška kraljica parlament s prcstolnim govorom sklenila. V njem pravi velikobritansko veličanstvo, da se veseli mirnega razvoja angleško-amerikanskega prepira. Trgovska pogodba s Francosko, bode kraljica skrbela, da bode primerna potrebščinam obeh narodnosti. Glede kupčevanja s sužnji v izhodu ji Afriki so se storile potrebne naprave. V koloniji uu Kapu se je ustanovila odgovorna vlada. Razne stvari. G (K 1* rešim o vi s lav nos ti) katera bode kakor znano, 14. sept. v rojstni njegovi vasi Vrba in na Bledo na Gorenjskem, izvemo to, da so odborniki pisateljskega društva, ki je to slavnost sprožilo, imeli že skupno posvetovanje z odborom „Sokola" v Ljubljani, da se začno delati priprave. Povabljena bodo vsa slovenska društva na slavljenje našega prvega pesnika. Gorenjski odbor je baje obljubil vso pomoč. — Slovenski skladatelj napevov, našim in vsem jugoslovanskim pev-eem znani dr. Ipavccje že pisateljskemu odboru poslal komponirano kantato, katere besede so Stritarjeve. Izvedenci to kompozicijo hvalijo kot mojstersko delo. Zložena je za zbor, solo-kvartet, tenor - solo, in bariton - solo. Pravi narodni duh veje iz nje. * (Kat. politično društvo pri sv. Lenartu) v Slovenskih Goricah je 11. t. m. na vrtu gosp. Lezererja pod milim nebom svoj občni zbor sijajno obhajalo. Veliko število domačih in sosednih rodoljubov se je tega političnega shoda u-deležilo. Govorniki so bili trije, ki so o katoliških in politiških stvareh govorili. Konečno so se enoglasno sledečo resolucije ali sklepi potrdili: I. Bklep. Kat. politično društvo pri sv. Lenartu zameta vse izdajne poskušajc tistih gospodov, kateri hodijo na Prusovsko naše cesarstvo izdajat. — Društvo je tudi trdnih misli, da naša c. kr. vlada ne bode Prajsov posnemala v preganjanji sv. kat. cerkve. II. sklep. Kat. politično društvo želi, da bi se vsi narodi, vse dežele našega cesarstva brž porazumelc, in da brž mir in edinost zopet zavlada. III. sklep. Kat. politično društvo izreče svoje želje, da bi o. kr. iu cerkvene oblasti — sploh s slovenskimi ljudmi slovenski uradovale, kakor §. L9 temeljnih postav veleva. * (Sokolov) izlet bode v nedeljo 18, t. in. na močvirje po Ljubljanici na g. Matevžetovo posestvo. Ob ■;., 3 uri popoldne odrinejo Sokolovei iz telovadnice z godbo na breg v Krakovein, od koder ise odpeljejo čolnovi točno ob 3, uri. Prijetna vožnja po vodi, posebno zvečer pri mesečnem svitu, godba, ples, umcteljni ognji itd. vse to utegne privabiti mnogo občinstva, ker je posebno v dobrem spominu lepi izlet čitalnice, katerega je preti mnogimi leti napravila po Ljubljanici. Tudi je to predzadnji letošnji izlet, ker se vdeleži Sokol PreSirnove slavnosti v Vrbi dne 16. sept. in tačas sklene vrsto poletnih izletov. * (Čitalnica postojnska) bode obhajala praznik rojstnega dne- cesarja Franc Jožefa z besedo, katero napravi 18. dan t. m. ob 5. uri na dvorišči gospe Do\at-ove v Postojni z godbo, petjem, tombolo in predstavljanjem veseloigre: „Starost slabost." Cisti dohodek je namenjen siromakom v Petelinjih, katerim je po tem, ki bo pred letom pogoreli, lotos strašna toča ves pridelek pokončala. Vabijo se k tej veselici prijatelji človeštva vseh stanov brez razločka. * (N ar o dna čitalnica v Ormo ž i) bode imela v nedeljo dne IS. avgusta 1872 popoldne ob 4ih za volitev novega odbora in pregled računa občni zbor, h kteremu so udje uljudno povabljeni. Dr. Petovar, odvetnik v Ormoži. * (L j u t ti m e r s k a čitalnica) napravi v nedeljo is. t. m. ob 7. uri zvečer v Kavčičevem hramu (prej Pešl) na čast Nj. veličanstva našega presviti ega cesarja „besedo" s sledečim programom: I) »Podloga zakonske sreče", vesela igra v 1 dejanji: 2) rNe vem", burka v treh prizorih; H) petje; 4) deklamacije; 5) godba in ples. Uljudno vabimo gg. družabnike in domoljube. Vstopnina 30 kr. Odbor. * (Shod kirurgov) je imel biti zadnjo soboto v Ljubljani. Sešit) se je 9 doktorjev zdravilstva in — nobeden kirurg, zarad česa se narav-skt> o potrebah in željah kirurgov nij „sklepati" moglo. * (Kes u 1 tat zrelostnih izpitov) na nekaterih gimnazijah po Slovenskem je sedaj znan. V Ljubljani je izpit delalo 28 učencev; O ga je napravilo z odliko, 18 je dobilo spričevalo zrelosti, 5 jih je reprobiranih na dva meseca in eden na eno leto. — V Celovci so dobili 4 učenci znak „zrcl z odliko", 20 je „zrelih", O je reprobiranih na dva meseca. 4 na eno leto. — V Mariboru so med 12 učenci 8 „zreli z odliko", 4 „zreli", 1 jo reprobiran na dva meseca in 1 na eno leto; 3 so odstopili. — V Celji je med 12 eden dobil znak „zrelosti z odliko", 8 jih je dobilo spričevalo „zrelosti", 3 so na dva meseca reprohirani. * (V Kamniku) je 8. t. m. bila odprta te-legratična postaja združena s pošto. * (Brivci v Trstu) so sklenili ob nedeljah in Četrtkih svoje prostornosti za britje in striženje ob 4. uri popoldne zapirati. Nekateri brivci pa se temu sklepu nijso udali in za to ho se zadnjo nedeljo drugi brivci pred prostornostmi nekolegi-jalnih svojih kolegov zbrali in jih prisiliti hoteli, naj svoje še po 4. uri odprte poslovnice zaprejo. Eden je tO precej storil, drugemu pa je varnostna straža na pomoč prišla in storila, da so se žugajoči brivci razšli. Varnostne) straži se imajo torej Tržačani zahvaliti, da se bodo še za naprej lahko ob nedeljah in četrtkih na večer obriti in ostrici ali si lase v kose zviti dali. * (S u r o v t) s t u r a d n i k o v h a žele z n i c i.) Iz Laškega trga izvemo, da je tam nek izobražen Slovenec nedavno za sebe in za svojega očeta karto kupoval. Vajcu slovenski govoriti, nagovori uradnika tudi slovenski. Ali uradnik železnice — na ime Leibkauf čuje baje ta individuum — ga niti ne pogleda temuč na strani pusti. K t) vse drugo opravi, vsem kasneje prišlim postreže, obrne se k Slovencu in mu reče: ,,\vissens was, vvir verstehen Slovenisch, aher \vir \vollcu cs nicht verstehen". Čujemo, da se je dotični gospod nad to surovostjo pritožil pri glavni direkciji. Generalna direkcija južne železnica je solidna, rada ustreza željam občinstva, gotova bode tudi take neotesanosti in žaljenja pri uradnikih a la Lcih-kauf odpravila. * (Iz Celovca) so. nam piše: V kratkem pride na s vitlo nova knjižica pod naslovom : ,,N ova metri č n a m e r a, s 1 o v e D s k e m u ljudstvo v poduk", založila in natisnila tiskarniea družbe sv. Moliora. Knjižica bode prav pripravna in priročna in ker nam je spisnvatelj ob enem znan kot strokovnjak, gotovo tudi zelo podučna in koristna. * (V celovški škofiji) manjka to leto lili duhovnikov in semenišče ima v tretjem letu samo v drugem f>, v prvem 7 bogoslovcev; za bodoče šolsko leto se hode (takt) pravi dopis v „Vaterlantlu", iz katerega smo to posneli) oglasih« samt) kakili f> abiiurijentnv za bogoslovje, torej nij upati, da se število potrebnih duhovnikov v celovški škofiji napolne. „Vaterlandov" dopisnik išče uzroke, zarad katerih se od leta do leta manj ubit uri jentov za bogoslovje oglaša, v slabih dohodkih kaplanov, v zasrarnjovanji cerkve in njenih služabnikov, v pritiskovaiijih in vabilih liberalnih direktorjev iu profesorjev, v slabem preskrbljcuju bogoslovcev, in v bramhovskih postavah, katere tudi hogoslovce med vojake jemljejo, blagosloviti se pa taki vojaki bogoslove! no smejo poprej, preduo so vojaščine prosti. Bogoslovec. ki je ob enem vojak, teologične študije okolo 24. leta dovrši, a moral bi do 32. leta čakati, da ga škof blagosloviti sme, ker cerkvene postave ne dovo-ljujejo nikomur biti ob enem duhovnik in vojak. * (Zbor župa nt) v.) V Celovcu se bodo v bodočem mesecu zbrali župani koroških in tudi nekaterih štajerskih občin, da se bodo posvetovali o nekaterih občinskih stvareh. * (V Zagrebu) se je te dni vršila velika pravda prtiti morilcu Rastijančiču, kateri je bil obče ljubljenega zagrebškega mestnjaua llofmana z nožem zabol. Bastijančič je obsojen na 20 let težke ječe. * (Pogorelo) je v mestu Licnz na Tirolskem 25 hiš in 27 gospodarstvenik poslopij. * (Vsakdanji stroški samo vladarje v.) Ruski car lahko potrosi vsak dan 25.000 tolarjev, sultan 18.000 tol., Napoleon jc imel pred Sedanom 12.400 tol. vsak dan, nemški cesar razpolaga z več ko 8.210 tolarji, Viktor Kmanuel ima H.250 tol., kraljica Viktorija pa se zadovolji s 5.250 tolarji. * (Svedočba nravnosti.) Okrožna sodni ja v Mostu na Češkem, kamor jc budjejoviški „Rudivoj" bil pred porotnike komandirali, je zahtevala po okrajnem glavarstvu od mestnega sveto valstva v Budjcjovieah (Bndvveis) o uredniku „Budivoja" svedočbo nravnosti. Mestno svetoval-stvo svedočbo precej napravi in odda okrajnemu glavarstvu. To pa jc svedočbo nazaj poslalo rekoč, da v svedočbi nravnosti opozioijonalncga urednika mora nekaj drugega stati. Mestno sveto-valstvo torej popravi svedočbo in jo tako-le stilizira: „Gospod K.Foitl jc urednik in odločen Čeli. K. Kail. m. p." Te besede so potem sodniji služile za spoznanje urednikovega vedenja. * (0 programu p r i v s t o 1 o v a u j u kneza Milaua) se piše „Pokroku" iz Helgrada: Svečanost se bode začela 21. avgusta zvečer s koncertom v gledišču ali s predstavo kake narodne igre. Po tem gredo združena pevska društva z baklja m i od glediščnega poslopja k knežcvskeniu gradu, kjer se hodete peli dve pesmi; od tod se giblje bakljada po določenih ulicah na velik drevored, kjer se baklje ugasnejo in na to se množica razidc. Mesto bode razsvetljeno. 22. avgusta, po dokončanih cerkvenih in vojaških slavnostih se poda deputacija občinskega zastopa bclgradskega obsto-obstoječa iz 24 udov v kneževski grad in mu pokloni dar mesta Belgrada. Opoldne da občina Bclgrad povabljenim gostom v hotelu „pri mestu Parizu" velik obed. Popoldne bodo narodne veselice v Topčideru, kamor bodeta dva parobroda ljudstvo zastonj prevažala. Zvečer bode v gledišči slavnostna predstava in potem umeten ogenj. Tudi posamesue niše bodo okrašene iu pred mestno hišo se že zdaj slavolok stavi. Vse do sedaj imenovano hode uapravila belgradska občina. Vlada pa bode dala postaviti pred glavno stražo na dvoru kneževske rezidencije velik oder. 22. avgusta po dokončanem opravilo v cerkvi se bode na tem odru zbral senat, ministri iu diploinatični zbor s povabljenimi gosti vred. Regenti bodo z odra kneza za polnoletnega proglasili in mn vlado izročili. Drugemu ljudstvu se bode ta čin s 101 Strelom s topovi naznanil. Na to gredo zbrani v sobano in čestitajo knezu. Prvi čin knezov po sprejetem vladarju bode menda sestnvljonjc niini-sterstva. Sliši se. da bode dosedanji regent lllaz-navac ostal vojni minister iu da bode predsedoval ministerskemu zbora ; cb onem bode imenovan generalom srbske vojske. Ristič postane minister zunanjih zadev, Milovan Spasič ali Janko Snfafik bode minister uka. Oedomilj Mijatovič minister liiianc. :i: i Pri ..ni u š t r n g ah.") Vsako leto enkrat ogledujejo („muštrajo") višji vojaški poveljniki njim podložne oddelke, pri katerih ogledih je vsakemu vojaku dovoljeno brc/, navadne službene lestvice naravnost generalu samemu povedati, kaj mn nij prav ali kaj si sploh želi. Pri letošnjih „muštrngah" na Dunaji 80 sc vojaki neki imeli posebno črez slab komis pritoževati. Kekli so, da komisa ne morejo jesti. Poveljniki pa so tožili, da so sedanje kazni pri vojakih brez zaželenega vspeha, z drugimi besedami: mignili so višjim , naj zopet palici gospoda koprola prejšnje pravice nazaj dajo. * (Vdov in a tolažba.) Neka vdova v Herlinu je šla nudit na grob svojega umrlega moža. Boise *<> *e med molitvijo udarile po licu osamljene žene, pa po nekolikem jokanja se žena utolaži, ustane od molitve in reče nekako zadovoljno : „Eno tolažilo vendar imam — zdaj vsaj vem, kje je po noči!" * (Severno zor o) so opazovali 10. t. m. zvečer v Pragi. * (Število pogorelih poslopij v Avstriji) je znašalo leta 1870 4171. Gorelo pa je v 3295 krajih. Kar se tiče posamesnih dežel, bil je ogenj 1. 1870 na Kranjskem v G3 krajih, v katerih je 73 poslopij zgorelo, na Štajerskem je v 187 krajih zgorelo 222 poslopij, na Koroškem v 70 krajih 103 poslopja, na Primorskem v 39 okrajih 59 poslopij. * (Vojaško koncentriranjevGradcu.) 21. t. m. odrine 27. lovski bataljon iz Maribora v Gradec, ravno tje pojde 22. t. m. 10. lovski bataljon iz I huka in 33. lovski bataljon iz Juden-burga, 28. t. m. sc preseli 10. polk dragonarjev iz Maribora, in 31. avgusta 32 lovski bataljon iz Ptuja v Gradec. Mesto Gradec bode imelo sploh ob času vojaških vaj 2500 možem stanovanje dati in je za ta namen med drugim vse mestne šole določilo. * (Koliko vojakov ima Evropa v miru.) Po najnovejšem izdanju HUbnerjevih „Statisti-sche Tafeln" ima v miru Belgija 39.979, Danska 17.000, Nemčija 402.000, Francoska 400.000, Grška9000(„Vidov dan" je poročal, da 12.420), Anglija 211.909, Italija 183.431, Nizozemlja 61.318, Avstrija 343.019, Portugalska 2b.800, Rumunija 23.770, Rusija 575.000, Švedija 35.000, Norvc-gija 12.000, Srbija 25.000, Španjska 100.000, Turčija 93.000 vojakov. Vkup tiči torej v vsej Evropi 2,584.826 mož v kasarnah. Za to število vojakov plačujejo evropski narodi vsako leto 1003 milijone goldinarjev. Lepo znamenje našega razsvetljenega stoletja! S 1003 milijoni si vzdržuje Evropa 2,584.826 mož, človekov ustvarjenih po božji podobi, kateri so vsak trenotek pripravljeni — eden drugega poklati! * (Koliko papež vsak mesec izda.) Redni mesečni stroški papeževi za vzdržavanje svojega dvora, kardinalov, poroČitcljev (nuntii) pri tujih vladah, plače papeževih gard in redne podpore prejšnjih papeževih uradnikov, oficirjev in vojakov znašajo 600.000 lir (okolo 300.000 gld. a. v.) Razve u tega sc na papeževe stroške zida spominek na zadnji cerkveni zbor, potem papeževa grobna kapela v cerkvi „Maria Maggiore", dalje se za papežev denar dodeluje in popravlja cerkev „Sta. Maria in Travesterc" tudi mozaikova fabrika dela zmerom za papeža in italijanski škofje, kateri so bili v teku zadnjega leta imenovani, dobivajo vsi podpore od papeža. * (Tunel skoz Bi Gotthard.) Zopet se človeški nm pripravlja odstraniti zapreko prostega občevanja med posameznimi deli zemlje. Zem-ska ožina sueška je prekopana, Mont Cen i s je prevrtan in sedaj se delajo priprave za naprav-Ijenje tunela skoz goro St. Gotthard na Švajcar-skem. Ta tunel bode dolg 14.900 metrov (47.084 Čevljev 7847 sežnjev) in ima v osmih letih dodelan biti. Stroški so izračunjeni na 50 milijonov frankov. Izvršenje velikanskega dela je prevzel Louis Favre iz Geneve. — Železnični hlaponi se povprek tako naglo vozijo, da prehodijo v eni sekundi 30 čcvljov ali 5 sežnjev v dolgosti. Ker bode tunel 47.084 čevljev dolg, bode železnična mašina potrebovala 27 minut ali skoraj pol ure, da bode prišla z ene strani gore skoz goro na drugo stran. Peš hoditi bi bilo po novem tunelu okolo dve uri. Pristavljamo še, da skoz Mont Ceniš železnični vlaki okolo 25 minut potrebujejo. * (Najdena katakomba.) Blizu Kerča na potoku Krimu so našli katakombo, katera ima na svojih stenah razne lovske in bojne slike. Za graščino Kiss-Tabor v gornjem Zagorji na Hrvatskem blizu Slatine se išče gospodarski uradnik (ekonom). On mora neoženjen biti, imeti teoretično in praktično znanje, biti zmožen slovanskega iu nemškega jezika v govoru in pismu. Služba se lahko precej nastopi. Več sc izve pri lastniku tam. (Pošta Rogatec, Kiss-Tabor. (150—2) Oznanilo zdravnika za zobe. Podpisani bode od 16. avgusta t 1. začenši skoz 14 dni zdravilo savinjskih kopeli v Celji v nHotelu Elefaut" stanujoč rabil in na večstransko željo v teku tega časa vsak dan od 9. do 2. ure zobnozdravniško in zobnotehnično ordinacijo opravljal. IVI"«1*!. (> drž, posojilo..... 103 „ 30 „ Akcije narodne banke ... H . 12 m London......... 110 , 16, Kreditne akcijo...... 342 „ 10 . Napol.......... 8 „ 76 . C. k. cekini....... 6 „ 8» „ Srebro........ 10H „ lO . Za lekarno na Kranjskem išče se gimnazijalce, da vstopi z dobrimi pogoji za praktikanta. Kje, se izve pri administraciji „Slovenskega Naroda." Kdor je že v kakej lekarni bil, ima pred drugimi prednost. (151—1) Služba občinskega tajnika v N«»vilici (Lichtenwald) z letno plačo 500 gl. ali pa 450 gl. in stanovanjem sc ima namestiti. Prosilci za to službo naj svoje prošnje, v katerih se ima sposobnost za občinsko uradovanjc in popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pismu dokazati, do 31. avgusta 1872 pri tem županstvu vložc. Županstvo v Noviiiei, dne 6. avgusta 1872. (149—3) Anion Cienkrl, župan. cd co «) ti CO = CO cd 5M co *~ bo rt te rt > S - -J S « 'j -j _ R N s SJ >■ M rt — 3 Jk K " > Sag C: a a S* E e s 5 3 O s . /. s •— c rt rj rt « 3 h rs a N .s a «1 '« i? • a C C > m 5 « %■* ~bL rt : tn H O t> "C I -S rt • t- B 5> o Mi ~ ■—, rt rt S te ? » „ In jO - '2 9 S T3 O _!4 60 P5 M " .9 M c8 u M (D i «2 >» > o bD •rH s ■ o.— E ■ ■ > p m B ? « ««S £ -= .g rt u rt « a rt j S — '3 -S P ' c S.— * ^•-.S 0 3 — >m — r C O K *J o e I j I c ta ti 9 3 & d • 33 i S - rt 5 E ^ _rt g & h o c ?, ». 0 B o. ^.i. •a &-- S — S ■§ >S •= -s £ •s 2 - - ji S - a « m .3 & E « 53 4» p fl _ H .£. s S rt-1 ^ o S - š c as c i Alfi HI 6 ±t o * O « 3 ■ ■ r S s rt 35 b 'O >N ^= O 'C > * CO ■