Slovenska pediatrija 2024 | 25 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Izvleček Izhodišča: V Sloveniji je v sklopu zdravstvenega programa pre- ventivnih pregledov otrok in mladostnikov pri 5-letnem otroku predviden tudi preventivni logopedski pregled. S tem pregle- dom ugotavljamo, ali otrok odstopa na področju govornoje- zikovnega razvoja od celotne populacije. V kolikor se odkrije odstopanje, se staršem svetuje logopedska obravnava otroka. Uspešnost teh obravnav je odvisna od tega, kako starši subjek- tivno ocenjujejo razumevanje otroka ter tudi, ali se sami zave- dajo prisotnosti govornojezikovnih težav. Material, preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo vključenih 64 enojezičnih otrok v starosti med 4 in 5 let, ki so se med okto- brom 2022 in junijem 2023 udeležili preventivnega logopedskega pregleda v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Otrokov govor je bil posnet, analiziran, starši pa so izpolnili Lestvico razumljivosti govora v vsakdanjem življenju (angl. Intelligibility in Context Sca- le, ICS) ter odgovorili na še 2 dodatni vprašanji (1). Namen in rezultati: Namen je prikazati pomembnost poveza- ve med subjektivno in objektivno oceno govora otroka. Izkaza- la se je nizka, vendar pozitivna korelacija ujemanja med mero razumljivosti ter subjektivno oceno staršev (Pearsonov koefi- cient 0,352). Zaključek: Glede na dobljeni rezultat bi bilo potrebno star- še otrok v predšolskem obdobju še bolje ozavestiti o pome- nu razumljivosti otrokovega govora in o morebitni prisotnosti govornojezikovnih težav. Ključne besede: razumljivost govora, subjektivna ocena star- šev, preventiva. Abstract Introduction: In Slovenia, as part of the health program of pre- ventive examinations for children and adolescents, a preventive speech therapy examination is also provided for when the child is five years old. With this examination, we determine whether the child deviates in the area of speech and language develop- ment. If a deviation is detected, the child‘s parents are advised to continue speech therapy treatments. The success of the men- tioned treatments depends on how the parents subjectively assess the child‘s understanding and whether they are aware of the presence of speech and language problems Material, subjects and methods: 64 monolingual children between the ages of 4 and 5 were included in the research, who attended a preventive speech therapy examination at the Nova Gorica Health Center between October 2022 and June 2023. The child‘s speech was recorded and transcribed, and the par- ents completed the Intelligibility in Context Scale (ICS) (1) and answered two additional questions. Purpose and results: The purpose is to show the importance of the connection between the subjective and objective assess- ment of the child’s speech. A low but positive correlation was found between the measure of comprehensibility and the sub- jective assessment of the parents (Pearson coefficient 0.352). Conclusion: Based on the results obtained, parents of children in the preschool period should be made even better aware of the importance of the intelligibility of the child’s speech and the possible presence of speech-language problems. Key words: speech intelligibility, subjective assesment of par- ents, prevention. Primerjava subjektivne ocene razumljivosti govora petletnega otroka z rezultati presejalnega testa Comparison of the subjective evaluation of speech intelligibility of a five-year-old child with the results of a screening test Mojca Muznik Slovenska pediatrija 4/2023.indd 25 14/04/2024 20:44 26 | Slovenska pediatrija 2024; 31(1) Uvod Otrok gre v svojem razvoju skozi različ- ne predvidene mejnike govora. Po avto- rici Marjanovič Umek v 1. mesecu otrok na področju vokalizacije in govora veli- ko cvili, joka in izvaja nekaj samoglas- nikov. Pri 3 mesecih uporablja različen jok, odvisen od situacije, prisotnih pa je nekaj ponavljajočih se glasov in gru- ljenje. Pri 5 mesecih starosti se pojavi- jo bebljanje, vokalne igre, prisotnih je mnogo ponavljajočih se glasov, osvoji vse samoglasnike in nekatere soglas- nike (m, k, g, p, b). Ko je otrok star 7 mesecev, se pojavijo razlike v načinu bebljanja ter v glasu in ritmu, soglas- nikom pa doda še nekatere glasove (d, t, n in v). V starosti 9 mesecev je priso- ten jok za pridobivanje pozornosti ter pojav zlogov »baba«, »mama«, »dada«, ki so del vokalnih iger. Pri 11 mesecih pa je prisotno že posnemanje glasov in pravilno število zlogov, prisotne- ga je manj joka. Pri 13 mesecih otrok izgovori prvo besedo, ki je vezana na znane predmete, preproste prošnje in rutinske dejavnosti. Med 1. in 2. letom otrok »žlobudra« (nerazumljiv žargon), napreduje pa v artikuliranju, zna poime- novati več predmetov, prisotne je veli- ko eholalije. Med 2. in 3. letom starosti poskuša otrok z novimi glasovi, ven- dar artikuliranje zaostaja za besednja- kom, 50–57 % besed je že razumljivih, pogosto pa izpušča zadnje soglasnike, a »žlobudranje« upada. V starosti med 3. in 4. letom se razumljivost poveda- nega približuje že 100 %, pogosto pa je pomanjkljivo artikuliranje glasov l in r. Med 4. in 6. letom starosti pa bi moral biti govor tekoč, sintaksa pa naj bi bila ustrezna pri 6 letih (2). Leta 2000 je bila v tujini opravljena raz- iskava na področju razumljivosti govo- ra otroka. Na vzorcu 48 otrok so prišli do zaključka, da je pri otroku, starem 4 leta in več, možni kazalnik govornih težav, če je razumljivost njegovega govora manj kot 66-odstotna (3). Še ena raziskava, ki je bila leta 2021 izvedena na vzorcu 538 otrok poroča, da je delež razumljivosti posamezne besede v otrokovem govoru med 31. in 49. mesecem starosti 50 odstotna med 49. in 87. mesecem je pričakova- ti 75-odstotno razumljivost, starostni razpon za 90-odstotno razumljivost otrokovega govora pa se giblje med 83 in 120 meseci. Pri otrocih s tipičnim razvojem je prišlo do precejšnje razli- ke v deležu razumljivosti, pričakuje pa se, da mora biti otrokov govor do 48. meseca vsaj 50-odstotno razumljiv (4). Pričakuje se tudi, da bo do vstopa v šolo razumevanje otrokovega govora že skoraj v celoti popolno. Če do tega ne pride, ima lahko otrok v času šolanja tudi bralno-zapisovalne težave. V Pravilniku o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvene- ga varstva na primarni ravni je v 2. členu tudi predpisan preventivni logopedski pregled v starosti 5 let (5). Pregled obse- ga diagnostične postopke pri ugotavlja- nju govornojezikovnih sposobnosti in komunikacije: pregled artikulacije (izgo- vorjave), gramatike (slovnice), sintakse (skladnje), semantike (pomenoslovja) in oceno komunikacije (6). Za bolj natančen vpogled v razumlji- vost otrokovega govora in hitro pre- verjanje fonoloških procesov pa je predpisan Presejalni preskus 50 besed instrumenta za ocenjevanje fonološke- ga razvoja v slovenščini (7, 8). Preskus zajema 50 besed, ki se razlikujejo glede na: 1. semantične sklope, 2. število zlo- gov, 3. soglasniške sklope. Otrok mora poimenovati 50 tarčnih slik. Govor se posname, nato transkribira in analizi- ra. Preskus nudi analizo posameznih glasov, zlogov, soglasniških sklopov in realizacije celotne besede (1 toč- ka za izgovor, značilen za odraslega govorca, 0 točk, če izgovor ni značilen). V procesu komunikacije z otrokom pa ni pomembno samo to, da otrok bese- do izgovori, pač pa predvsem to, v kolikšni meri je otrokov govor razum- ljiv za sogovornika. Za oceno govorne razumljivosti so avto- rice McLeod, Harrison in McCormack razvile Lestvico razumljivosti govora v vsakdanjem življenju (angl. Intelligibi- lity in Context Scale, ICS). V slovenski jezik sta jo leta 2012 prevedli D. Kogov- šek in M. Ozbič (1). Vprašalnik zajema anamnestične podatke ter 7 postavk: 1. Ali vi razumete govor svojega otroka? 2. Ali ožji člani vaše družine razumejo govor vašega otroka? 3. Ali člani razširjene družine razume- jo govor vašega otroka? 4. Ali otrokovi prijatelji razumejo govor vašega otroka? 5. Ali drugi znanci razumejo govor vašega otroka? 6. Ali otrokovi učitelji in vzgojitelji razumejo govor vašega otroka? 7. Ali ostali neznanci razumejo govor vašega otroka? Na vprašanja se odgovarja po 5-sto- penjski lestvici (1 pomeni najmanj, 5 pomeni največ), vrednost se obkroži. Prvo raziskavo v Sloveniji na tem področju je opravila avtorica Ozbič, ki jo je opisala v članku Ocenjevalna lestvica razumljivosti otrok kot pri- pomoček za hitro in zanesljivo oceno otrokove govorne učinkovitosti (9). V članku avtorica ugotavlja, da je ICS koristen pripomoček za subjektivno oceno otrokove govorne razumljivosti v vsakodnevnem življenju in komple- mentarni pripomoček za oceno vsa- kodnevnih sporazumevalnih situacij z različnimi otrokovimi sogovorci (9). Namen in cilj raziskave V raziskavi avtorice Ozbič je bil zajet širši vzorec otrok. Nas pa je zanimalo, kakšna je primerjava subjektivne oce- ne razumevanja govora otroka z rezul- tati presejalnega testa pri petletnikih z vidika subtilnosti staršev za otroko- ve govornojezikovne težave. Namen raziskave je bil prikazati pomembnost povezave med subjektivno in objektiv- no oceno govora otroka, ozaveščanje Slovenska pediatrija 4/2023.indd 26 14/04/2024 20:44 Slovenska pediatrija 2024 | 27 staršev o otrokovi možni slabši govor- ni razumljivosti ter vpliv na fonolo- ško zavedanje. Fonološko zavedanje je razumevanje, da je govorjeni jezik sestavljen iz manjših sestavnih delov (10). Cilj raziskave je bil najprej ugo- toviti subjektivno oceno staršev pet- letnika o tem, koliko razumejo otroka različni sogovorci ter to oceno primer- jati z rezultatom analize razumljivosti govora otroka na preizkusu. Metode Vzorec V raziskavi, ki je trajala od oktobra 2022 do vključno junija 2023, je sode- lovalo 64 enojezičnih otrok, starih 4,1– 5,02 let iz goriške regije. V raziskavi so sodelovali otroci ob preventivnem logopedskem pregledu petletnikov v Zdravstvenem domu Nova Gorica, katerih starši so se odzvali povabilu. Vzorec je zajemal otroke rednega pred- šolskega programa brez pridruženih patologij. Vključenih je bilo 28 deklic (44 %) in 36 dečkov (56 %). Raziskava je bila opravljena v skladu z načeli Helsinško-Tokijske deklaracije. Vsi preiskovanci in njihovi starši so se strinjali z vključitvijo v raziskavo in so svobodno podpisali soglasje za vklju- čitev. Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje je odobrila vlogo pod številko 0120-420/2022/3. Instrumenti Starši oz. zakoniti skrbniki so reševali ICS. Z obkrožanjem ustrezne številke na lestvici od 1 (nikoli) do 5 (vedno) so odgovorili na 7 vprašanj. Za vrednote- nje razumljivosti otrokovega govora je bilo izračunano povprečje števila točk obkroženih odgovorov. To povprečje nam je v raziskavi služilo kot numerični podatek za subjektivno oceno razumlji- vosti otrokovega govora. Za poimenovanje 50 besed in analizo razumljivosti otrokovega govora pa je bil uporabljen Instrument za ocenjevanje fonološkega razvoja v slovenščini – pre- sejalni preskus (7, 8). Govor posamezne- ga otroka smo najprej posneli. Nato je sledilo ponovno poslušanje posnetka in zapisovanje izgovorjave (transkripcija govora) ter analiziranje po predlogi Pre- sejalnega preskusa 50 besed. Uporabili smo poglavje na strani 9 in 10: Analiza I: ujemanje celotne besede. Na podla- gi transkripcije je bila izračunana mera govornega ujemanja (angl. Whole Word Matching, WWM), kar pomeni stopnjo ujemanja izgovorjave v primerjavi z izgovorjavo odraslega govorca. Glede na to, da so 5-letni otroci še v fazi razvo- ja govora, se je mera ujemanja opravila s 3-točkovno lestvico: a) 1 točka: popol- no ujemanje, glede na odraslo osebo; b) ½ točke: otrok ima težave pri artikula- ciji glasov /r/, sičnikov in šumnikov (/r/, sičniki in šumniki se najkasneje izpopol- nijo v otrokovi izgovorjavi; upoštevamo nadomeščanje glasu /r/ z glasom /l/ ter nepopolno ločevanje sičnik-šumnik); c) 0 točk: nepopolno ujemanje, glede na odraslo osebo. Poleg anamnestičnih podatkov in lestvice so starši odgovorili na še 2 dodatni vprašanji: 1. Ali vas kaj skrbi SLIK A 1. STRUKTURA VZORCA GLEDE NA STAROST OTROK. FIGURE 1. THE STRUCTURE OF THE SAMPLE BY THE CHILDREN’S AGE. SLIK A 2. POVPREČJE SUBJEKTIVNIH OCEN NA LESTVICI ICS. FIGURE 2. MEAN SUBJECTIVE SCORES ON THE INTELLIGIBILITY IN CONTExT SCALE. 35 0 5 10 15 20 25 30 št ev ilo o tr ok 4,10 ICS 1 6 4,11 ICS 2 18 5,00 ICS 4ICS 3 33 5,10 ICS 5 5 5,20 ICS 7ICS 6 2 5 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 4,9 Slovenska pediatrija 4/2023.indd 27 14/04/2024 20:44 28 | Slovenska pediatrija 2024; 31(1) glede otrokovega govora? in 2. Ali se vam zdi otrokov govor nerazumljiv? V kolikor je bil odgovor pritrdilen, so zapisali še obrazložitev. Rezultati Na Sliki 1 prikazujemo rezultat anamne- stičnega vprašalnika, ki je pokazal, da je bilo od 64 otrok 6 otrok, starih 4,10 let, 18 otrok starih 4,11 let, 33 otrok, starih 5,00 let, 5 otrok, starih 5,01 let in 2 otro- ka, ki sta bila stara 5,02 let. Vprašalnik ICS je v 77 % izpolnila mati in v 23 % oče. Na Sliki 2 vidimo pov- prečje odgovorov staršev, podanih na 5-stopenjski lestvici ICS. Starši ocenju- jejo, da otroka najbolje razumejo sami (postavka 1) – povprečna ocena je 4,91; sledi, da ga najbolje razumejo otrokovi učitelji in vzgojitelji (postavka 6) – pov- prečna ocena je 4,86; nato otrokovi pri- jatelji (postavka 4) – povprečna ocena 4,80; ožji člani (postavka 2) ga razumejo s povprečno oceno 4,77; člani razširje- ne družine (postavka 3) razumejo otro- kov govor s povprečno oceno 4,69. Po oceni staršev otrokov govor najslabše razumejo znanci (postavka 5) s pov- prečno oceno 4,63 in ostali neznanci (postavka 7) s povprečno oceno 4,53. Razumljivost govora otroka je prikaza- na z odstotnim deležem WWM. Med 95 % in 100 % ujemanja govora v primerja- vi z govorom odraslega govorca je bilo 18 otrok (28 %), med 90 % in 94 % je bilo 6 otrok (9 %), med 85 % in 89 % je bilo 5 otrok (8 %), med 80 % in 84 % so bili 4 otroci (6 %), med 75 % in 79 % je bilo 7 otrok (11 %), med 70 % in 74 % je bilo 5 otrok (8 %), med 65 % in 69 % sta bila 2 (3 %), med 60 % in 64 % jih je bilo 6 (9 %), med 55 % in 59 % ni bilo nobe- nega, med 50 % in 54 % sta bila 2 otro- ka (3 %), med 45 % in 49 % so bili zopet 3 otroci (5 %), med 40 % in 44 % so bili 3 otroci (5 %), med 35 % in 39 % sta bila 2 otroka (3 %) in med 30 % in 34 % je bil 1 otrok (2 %). Na Sliki 3 vidimo, da je bilo za delež razumljivosti otrokovega govora na Presejalnem preskusu 50 besed instru- menta za ocenjevanje fonološkega razvoja v slovenščini (7) 40 od skupno 64 otrok z rezultatom nad 75 % razum- ljivosti, kar je 63 % otrok, ki so sodelo- vali v raziskavi. V nadaljevanju nas je zanimala primer- java subjektivne ocene otrokovega govora z rezultati presejalnega testa. Iz Slike 4 izhaja, da je subjektivna oce- na staršev (oranžna črta) na splošno višja, kot je razumljivost govora otrok na presejalnem testu (modri stolpci). Starši namreč razumljivost otrokove- ga govora ocenjujejo vidno bolje, kot so otroci sami pokazali s testom. V 4 primerih se ocena staršev in rezultat na presejalnem testu razlikujeta za več kot 50 %, saj so starši svojega otroka veliko bolje ocenili (stolpci 21, 46, 54, 58). V drugih 4 primerih pa so starši sami otroka slabše subjektivno oceni- li, kot je bila razumljivost govora otroka v resnici (stolpci 34, 36, 48 in 50). Zanimivi so tudi odgovori staršev o zaskrbljenosti glede otrokovega govo- ra. Na vprašanje »Ali vas kaj skrbi gle- de otrokovega govora?« je 79 % staršev SLIK A 3. DELEŽ RAZUMLJIVOSTI GOVORA OTROK A. FIGURE 3. THE PROPORTION OF INTELLIGIBILITY OF THE CHILD‘S SPEECH. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 30–34 % 35–39 % 40–44 % 45–49 % 50–54 % 55–59 % 60–64 % 65–69 % 70–74 % 75–79 % 80–84 % 85–89 % 90–94 % 95–100 % 18 6 5 4 7 5 2 6 2 3 3 1 2 Slovenska pediatrija 4/2023.indd 28 14/04/2024 20:44 Slovenska pediatrija 2024 | 29 odgovorilo, da jih ne skrbi, 21 % pa je odgovorilo pritrdilno (matere so bile bolj zaskrbljene kot očetje). Navajali so težave z izgovorjavo določenih glasov ali motnje ritma in tempa govora. Na vprašanje »Ali se vam zdi otrokov govor nerazumljiv?« je 89 % staršev odgovo- rilo nikalno, 11 % pa se jim je otrokov govor zdel nerazumljiv. Nerazumljivost pripisujejo težavam na področju artiku- lacije posameznih glasov. Interpretacija rezultatov V raziskavi smo ugotavljali ujemanje subjektivne ocene staršev z rezulta- ti presejalnega testa. Pearsonov koe- ficient korelacije je 0,352. Ujemanje je pozitivno, a nizko; v zgornjem polju nizke korelacije na meji s statistično pomembnostjo korelacije. Iz grafa primerjave rezultatov subjektiv- ne ocene in deleža razumljivosti govora vidimo, da se starši (pre)malo zaveda- jo pomena optimalnega govornojezi- kovnega razvoja otroka v predšolskem obdobju in morebitnih govornih težav pri otroku v tem obdobju. Že samo na osnovi te ugotovitve smemo pou- dariti, kako pomemben je pregled pri logopedu, ki je predviden v 5. letu sta- rosti. Če so prisotni odkloni na govor- nojezikovnem področju, lahko prav logoped predstavi staršem prva navo- dila in svetuje delo z otrokom doma do prve individualne obravnave otroka pri logopedu. Izgovori, kot so npr. »saj je še majhen«, »do šole se bo samo popra- vilo«, »dajmo mu čas« ipd., v določeni meri sicer res veljajo (če je otrok v fazi menjave prednjih zob). Največkrat pa se otrokova izgovorjava sama po sebi sploh ne popravi. Drugi pomemben razlog za uteme- ljenost preventivnega logopedske- ga pregleda je, da se ob vstopu v šolo pričakuje, da bo otrok znal izgovarjati vse glasove slovenskega jezika. Iz tega sledi, da je nujno že v predšolskem obdobju dosledno spremljati otrokov govornojezikovni razvoj in korigirati morebitna odstopanja od pričakova- nega s pomočjo usposobljenega stro- kovnjaka (logopeda). Zaključek Starši so v prvih letih življenja pomem- ben otrokov sogovorec. Predvsem mati igra pri tem najbolj pomembno vlogo, saj se med njo in otrokom vzpostavi posebna povezava. Mati se odziva na otrokovo vokalizacijo in geste, otrok pa ob tem odkriva vlogo jezika. Nau- či se, da imajo vokalizacija in geste komunikacijski pomen. Prizadevanje tako enega kot drugega, da bi komu- nicirala med seboj, je velika spodbuda za ustvarjanje prilagoditev med obe- ma. To povzroči, da mati prilagaja svo- je obnašanje in govor situaciji (11). Prav zaradi te pomembne povezave običaj- no starši tudi bolje ocenjujejo lastnega otroka. Do odklonov pri subjektivni oceni govo- ra otroka s strani staršev in rezultati presejalnega testa prihaja tudi zato, ker dobro poznajo lastnega otroka, so čustveno povezani z njim, razume- jo pomen po otrokovo izgovorjenih besed; del odklona pa lahko pripišemo tudi situaciji testiranja oz. ocenjevanja. Običajno so odkloni manjši. SLIK A 4. PRIMERJAVA DELEŽ A NA LEST VICI ICS Z R A ZUMEVANJEM OTROKOVEGA GOVORA. FIGURE 4. COMPARISON OF THE PERCENTAGE ON THE ICS WITH THE INTELLIGIBIL- ITY OF THE CHILD’S SPEECH. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 ■ Razumevanje otrokovega govora ■ Subjektivna ocena staršev 1 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 Slovenska pediatrija 4/2023.indd 29 14/04/2024 20:44 30 | Slovenska pediatrija 2024; 31(1) Pogosteje se zgodi, da so za težave na govornojezikovnem področju bolj zaskrbljene matere kot pa očetje. Kljub vsemu pa se temelji govora postavi- jo v lastni družini, torej v komunikaci- ji s starši oz. v ožjem socialnem krogu. Zelo pomembno je, da vseskozi z otro- kom govorimo, kot bi se pogovarjali z odraslo osebo. Seveda z besednjakom, ki ga otrok lahko razume. Enako kot za siceršnji razvoj, je tudi za govornoje- zikovni razvoj neizogibno, da si starši vzamejo dovolj časa za svojega otroka, mu veliko pripovedujejo, z njim listajo knjige in iz njih berejo pravljice, skupaj poslušajo zgodbe, kažejo, se smejijo, pojejo, plešejo ipd. Raziskava je pokazala, da je občutlji- vost staršev na morebitna odsto- panja od pričakovane razumljivosti otrokovega govora zelo pomembna. V izogib morebitnim kasnejšim (tudi bralno-zapisovalnim) težavam je zelo pomembno, da spremljajo otrokov fonološki razvoj, ga spodbujajo in poi- ščejo ustrezno logopedsko pomoč, če se pokažejo težave. Literatura 1. Kogovšek D, Ozbič M. Lestvica razumljivosti govora v vsakdanjem življenju: slovenščina (2012). Dosegl- jivo na: https://cdn.csu.edu.au/__data/assets/pdf_ file/0009/400005/ICS-Slovenian.pdf/. 2. Marjanovič Umek L, et al. Govorni razvoj dojenčka in malčka v Razvojna psihologija. Znanstvenorazisk- ovalni inštitut Filozofske fakultete. 2009: 218–9. 3. Gordon-Brannan M, Hudson B. Intelligibility/ Severity Measurements of Prekindergarten Children‘s Speech. American Journal of Speech-Language Pathol- ogy 2000; 9: 141–50. 4. Hustad CK, et al. Intelligibility growth between 30 and 119 months. ASHA journals. Journal contribu- tion; 2021. Dosegljivo na: https://doi.org/10.23641/ asha.16583426.v1/. 5. Dosegljivo na: https://www.uradni-list.si/glasilo- uradni-list-rs/vsebina/2021-01-1157/pravilnik-o-spre- membah-pravilnika-za-izvajanje-preventivnega-zdra- vstvenega-varstva-na-primarni-ravni/. 6. Dosegljivo na: https://zdaj.net/casovnica-preven- tivnih-pregledov/5-leto-preventivni-logopedski-pre- gled/. 7. Ozbič M, Kogovšek D, Košir S, Stemberger JP, Bernhardt BM. Presejalni preskus 50 besed instrumen- ta za ocenjevanje fonološkega razvoja v slovenščini (2020). Dosegljivo na: https://phonodevelopment.sites. olt.ubc.ca/files/2020/02/Sloven%C5%A1cina_PRE- SKUS-za-ocenjevanje-fonolo%C5%A1kega-razvo- ja_Slovenian-Phonology-Screener_Guide-analyses_ Ozbi%C4%8D-etal_2020.pdf 8. Ozbič M, Kogovšek D, Košir S, Stemberger JP, Bern- hardt BM. Instrument za ocenjevanje fonološkega raz- voja v slovenščini – presejalni preskus (osnovni nabor 50 besed). Dosegljivo na: https://phonodevelopment. sites.olt.ubc.ca/slovenscina_slikovno-gradivo_instru- ment-za-ocenjavanje-fonoloskegarazjova_phonolo- gy_screener_images_2020/. 9. Ozbič, M. Ocenjevalna lestvica razumljivosti otrok kot pripomoček za hitro in zanesljivo oceno otrokove govorne učinkovitosti. Slov Pediatr 2023; 30: 66–73. 10. Dosegljivo na: https://www.center-motus.si/ fonolosko-zavedanje-kako-ga-razvijati/. 11. Kranjc S. Razvoj govora predšolskih otrok. Ljublja- na: Znanstveni inštitut filozofske fakultete; 1999. Mojca Muznik, prof. logopedije Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Zdravstveni dom Nova Gorica, Osnovno varstvo, Nova Gorica, Slovenija mojca.muznik@zd-go.si prispelo / received: 3. 1. 2024 sprejeto / accepted: 26. 1. 2024 Muznik M. Primerjava subjektivne ocene razumljiv- osti govora petletnega otroka z rezultati presejalne- ga testa. Slov Pediatr 2024; 31(1): 23−28. https://doi. org/10.38031/slovpediatr-2024-1-04. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 30 14/04/2024 20:44