10. številka Trst v torek 10. januvarja 1905. Tečal XXX. 9m~ Izhaja v«a.ki dan. T - n1 le ali in prazr.i h oi» S »n, ob ponedeljkih ob 1*. uri zjutraj. PtMBirtt" Hntta se 3 novč ' ntotinkt ▼ sin »in^ to alrarnah v Tr-tu i' ok li.-i. Izubijani. Gorici, C?!;:. Kra:. M.ir.:. < eloeeB, Mriji, .-t. Petru. Sežani, Nabre/ini. Novenime^tu it*ma uprava 1 Edinost ', nliea ♦ilorrio *«alatti jv — l radne «»"•• od - l»'»P- do S. zTečer. — One ( irias"i:i 16 *t. n» vrdo petit; poslanice, «mruikf. javne zahvale in domaći oelasi po pojrodbi. ^s^osccce TELEFON ster. UiT. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaSa za vse leto 24 K. pol leta 12 Iv. > mesece »i K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, »frankovaua pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: «1. Giorjrio (ialattl IS. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hrnnilnnni račun št. 652.341. (Brzojavne vest!.) predaja port Jirturja. TOKIO 9 Preda;a porrartursiih vojn h v;«t5.if»r. ■#» bla dat« ~ dovršena. Ye odposlan« na Japonsko, Čim to dovršeno v*e za njihovo li iaa e. LONDON" 9. Iz Tokija j« cd slo deset transportnih parmkov v Pt rt'Artur da prebijejo bolne in rsajtne v S moncsaki. Več r is ob lav se za rab . Ko;c?m nes oi januarja 89 p-ičae z dviganjem p t p jen h ladij in uniče-va k torpedov. LONDON 1*. »Reuterjev l> ro« jmrcča i». P. rt A'turja prek* Fuzana : Na se^tatiku /•■ersl^v N gja in Steaelja je rekel S.aselj: Pravi vzrok vojne je bilo, da n so Rus: pof-r*!i la-tn sti japonskega vojaka. Oa se *e v bi ker bi bil z^ra >gel držati trdnjavo Je ušlo na dveh straneh goret'. General Stesalj se je radi tega v japonskem glavnem taboru opravičil ter je z avil, da dob-ovoljei, ki bo p> obhoda earniziie ostali v mestu, ne ra-ios trejo za vzdrfevtnje varnosti; prosil je nadalje, nuj bi japcatke Č te takoj prišle v m tato. TOKI« > 9. Sodi se, da znašajo skupne i'ij ibe Rus iv v Porf Arturju 2.~»(XM> mož. NAGASAKI T:so5 ranjen h Ru»ov i t pjrt Arturja je despelo semkaj ter so bili olvedeni v bolnišnice. LONDON 9. »Reuterjev biro« javlja iz T k ja od vč*raj : Admiral Kata >ka poroSa, • la *o ena križaraa, ena uni5evalka torpedov in ena toroedovaa plule za ruskimi ladijami, ki §o pobegle v C tu, neka druga kr ž^rka, ena topaičarka in ve$ un ?ev»lst pa za i nimi ladijam', ki fo pobeg e v K aoffao. LONDON »Reuterjev biro« ]»iro5a iz Toki a od veeraj : Japonci namerujejo napravit v Port Arturju veliko pestajo za •»rtlovje. Po odhodu ruak:h ujetn k;»v ostane v Port Arturju le mslo garniz je. Brodov e pridno zasleduje mine, vendar bo plovba še dlje ča** nevarna. Dohod je o^f»rt le za vladne ladij*. Da'jai oitirejo v kratkem ne v ralui lig vin . PARIZ 9. B^rojavke ir. Petrograla poročajo, da vlada tamkf-j velika nevolja pre t na v.š m vojašk m kr^g^m Nj m fe prip'«uje krivda na porazih pri Val^nkotu n < šaho ter tl^ ^e padca Port Arturja. Kutopatk n in I>rfg im rov 90 p-avoča-no zahtevtli, nsj :zpra»n P r^. Artur, toda petrograi«^' vojni krogi »o boleli, naj ^e trdn ava ra vsik način tako dolgo v ra <» m ru. S-daj se tr* ba bojevati do Baltiška etkadra. PARIZ i). »J urnal de Pari«« nt roča iz PeLrrg adM, da f»ia gle !e biodovja Itožde-•»tven^kffa možni r,ve o ilo6bi. lati utegne čakali pri D ibuii ah pri enem fr?nc >zk'h ( tokov v iedij^bem Oceanu, dokler, ne pride tre'ja enkaira do Madaga-»kar a, cziroma i:<0 brodovje o lo- klioanr. To poslednje se zdi, da je vero etneje, če tud se ne izvrši takoj. Na aoben način ne pijde R- ždestv<-n-ki sam naprej. V Pftrogradu stavljajo v operacije Kuropark nove vfl ke nude. Sadaj se mobih z ra zanj ."»OOOO«* mr ž, ki pojdejo čim pri-j v Mandžurijo. V to »vrho se grad jo po ukazu ruske vojne uprave mnogo veči v a goni nepo rto sed*»j. četrto japonsko posojilo. TOKIO 9. (Reuterjev b ro) Govori *e, da najme Japonska v kratkem četrto domače posojilo v znesku 100 milijonov jenov poti enakimi pogoji kakor tratje posojilo. Tretja ruska eskadra. PKTROGRA1) 9. (Ru*kn brz. fgent.) Med 28. januvarijem in '2. f«*bruvarijem za pu3te priBtranišče v L bavi nastopne ladije da se združijo z admiralom R jždestvenskim : okiopujača »Imperator Nikolaj I.c Obrežaa oklopnjaČa »General-Atlmiral Apraksin«, Admiral S?ojavin<, »Admiral 1'š^kov« )n oklopni kr žar »Vladimir Mouomah«. Japonska mandžnrska armada. BEROLIN 9. Vodiki krit;k lista »Na-ttonal-Z"itung€ sodi di je sadaj samo 25.000 mož na r ar o.ago, da ojačajo maiš^la Ojama ki bo z istimi vred in z drugimi četami imel početkom t'ehruvarija .'J50 O00 mož. Ali, kakor zatrjuje ta kritik, to število bo težko zadostovalo, da f>e bo zamoglo braniti proti nameravani rut-k: nd »nom izmenjane ostre note. To la na kaki spor z angležko ni od strani med Nemo jo in Aaghjo nobe-neg» povf.tla. pravem poaitnu l>8fede: delitev Koreje. Ne ozirajco. ee na glavni princip samostojne države, na princ p suverenaoati ;n svobodnega gospodstva, preosnavata Rusija in Japonska koreansko državno krmilo, ad-ministrscijo države, po svoji velji. Po ttrn jasuem memorandumu pripadejo Rusiji Bitna eseba kial a Li haia in tratl'jrmacija dvora, preurejeoje fiiauc j in kraljevske straže ; dočim bo imela J ipon^ka pravico, da nadzoruje redarstvo v japonskih kolonijah vSeulu, Fu-anu in Genaanu, v katerih mestih bodo Rusi mogli postaviti svoje odnosne posadke. Japonska dovrti nadalje telegratično linijo F^uian-Siul in bo vod la administracijo tega podjetja. Rusja bo imeia slednjič isto pravo na telegrsti^oi č t Seul Vladivostok. Ktkor rečeno : Rudja in Japonska eta delili Korejo. •Kar h&ratu — povsem nepričakovaco — ni marala Rusija več zi Korejo, in sedaj prihajamo do protokola od leta 1S98. me i Rusijo in Japonsko. Rnsko-japonska vojna pred forumom politike in jurisprudencije. (Piše J. K.) xr. PODLISTEK. Prokletstvo. Z/odcvingki roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. ---—- P reve! M. C—6. ===== X. — Hočem. Zakaj ne bi * — Dorasia si do let, d« ras a do pameti, ►Tošlzami v očeh. — Moram, duša. In hočem, ker vem, da ms: dete in da znaš prenašati resnico. To ni moj dvor, ampak samo stanovanje, dokler mi B>>g dade življenja. Za mano pride drugi, ptujec tvojeaiu imenu, ptujec tvojemu Breu, a b krsto, v kateri poaeso moje kosti iz tega stanovanja, morala se boš seliti tudi ti. Imaš sorodnikov, to je res, ali ti sorodniki žive v svojem krogu, v svoji rodbin'. Sama ne smeš I ostati. In ko je že zakon ttk v naravi n božji kuj.?', da žena ima s editi trn žu, | ali »e htčtš ti zoeveriti običaju v-fga človeštva V — Ne umejfm te stric, je rekla deklica plašno, gltdajoča strica velikimi očes. — Ali se ne boe možila Angebja ? — Mi žila ? je odgovorila zmedene. Čemu me vpračuješ to? Nsem ;mela kedaj in si.ti ca to. — Nis. imele, umejem. V mrjem domu si živela na Etram Jjudbljene matere daleč od sve:a, goBpodereča skromno in marljivo. Ali mati je umrla, sirota, a jaz, Beg zna, da-li me važni dogodki ne pokličejo v svet. — Ali kaj naj st rim, kaj ? je vprašala deklica v začujenju in je sklenila roki. — Zalim, da greš za možem. Prosi te mlad, plemenit gospodič, dober junak, stiro-»lavnega plemeaa, brgate rodb ne. Videl te je in 5ul, zaljubil se je va te in prosi te od mene za zakonsko ženo. M siim, da te v vsej zgodovini diploma-c je nahaja malo sličnih izgledov. Kadar se želi Bklepati t. z. pri\ilne, s mulatne posle, je glavni pogoj : da se ne izrrža glavna deja, ki se ima izvesti pod naslovom kaj irugega, ki je kontraktom domnavsn> glavno. C lj na takih poslih mira biti — z eno be sedo — ekozi protiven enemu, ki je ornačen v koniraktu V tem drgivoiu ni t'ga : Rutija in Japonska govorita z odkiitostjc, ki mora presenečat toliko lajika, kolikor diplomata. Prizadevati si in hoteti. da se v haki drugi državi fjrmira vojna siia ! Zares, taki izrazi so ee smeli rabiti samo v poslovanju « Korejo. Iz te karikature sledi slednjič, kako je b la Koreja sedaj e Rusijo, sedaj z Japonsko le igrača, a kttero sta oni barantdli po svoji želji. S tem dogovorom je hotela Rusija, ka kor že rečeno, pomiri'i rez urjenost japonskih krogov rrd svojege, % vsakim dcevom večega delovanja v Mandžuriji. Hotela je, da vsaj v Koreji leči svojo »faro od japonske, da ne bosti kol dirali [ena z drugo. No, ta dogovor ni izpolnil te morda ne povsem iskrene želje. Prieadevati si akupno, da ee Btori to in to, je mož30 le tedaj, ako je delokrog ( b?h kontrahentov žs stalno določen, ali, aso obadva že iz početka prijateljski gresta za istim. Tu pa ni bil tak slučaj in tis'a nejasnost odvzemala je dogovoru v^ako praktičn >st. Da bo ustreženo tudi tej po-Blednji, podpi ali «ta toliko Rusija kolikor Japonska neki memorandum, ki znači v Deklica je klonila giavo, l.ci sta jej pordečeli, srce ss jej je čudno ratbarilo, dvom iu slutnja sta jej napolnila dušo. Kakor vpreševaje je pogledala strica. Odgovori mi, Angeliia moja jo je opominjal Paved. — K«j naj t: rečem, goapod stric, vem, da mi d >bro žališ, ali ne morem najti besEde za odgovor. — Ab, >3 je vmešal Lacko, na nekaj si pozazahi', ime jej p >vej, a odgovori ti čan. — Torej, vedi Angelija, tvojo roko proai goaped knez Nikola Gorjanski, palatinov sin, naš gost. — Ouvša to ime ee je deklica pretresla. Prebledela je kakor od strahu in prit saila roko ua srce. — — Gorjanski! stric, Gorjanski ! je vsklik-nila, nočem, nočem ! — Oj živo in hitro se uprla, deklica. — Da, njemu ne pestanem žena. — Saj si ga videla. — Sem. — Ali si lep junaški ? — Je. Rusko-japonska vojna. Trat, 9. januvarja 1904. Odgovor nemški avtoriteti.^ (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Nemški general Meckel, ki je bil instruktor mnogim japonskim oficirjem, kriti-kuje generala Steselja v berolinskem »Lokal-Anzeigerjn« nastopno : 00. Meckel, se ne mote pridružiti občudovanju generala Stesalja, ker je bil poslednji obljubil, da ee bo držal do zadnjega meža, do zadnje utrdbe, a je vendar kapituliral, da-si je imel še drugo obrambeno črto v svoji oblast'. Kajti, kdor ima velike besede v u*tih, mera biti pripravljen, da jih ure-sn či z dejanji. Temu generalu Meckel bodi v odgovor : 1. Vsaki boj mora imeti s*oj namen. Rojem brez svrha se treba izogibati. 2. Streljanje je glavno bojevno sredstvo iufanteiije in artilerije. Ta pouk je zastopan v pravilniku za vežbanje vseh evropskih armad ! ! Strmeti moramo, da se nahaja nemiki general, ki besede Steeelja »do zadnjega m. ža« — »do zadnje utrdbe« —umeva tako kakor da bi bil general Steselj koriBtsl domovini, cziroma maki armadi b tem, da bi bil potem, ko mu je, kakor potrjajo vee vesti, v boju poHa zadnja patrona za piuke, zadnje streljivo za topove, morda šel z bajoneti proti večkratni premi ei, :n bi bil šel tako — ozirom na streljajoče puške in topove sovražnika — v gotovo smrt! Kako dolgo bi se bili megli onih SUOO Rusw bojevati s st mirni bajoneti proti ">() do 00.000 Japoncev z re^eirkami?! Morda v par urah bi bila zlrobljeaa vsa ruska čet ca. — I a dober je, pravijo. — Ne v« m. — A jaz vera, da te ljubi — Vseeno, njemu ne postanem žena. — Ali ga mrziš ? — Jaz ga ne mrzim. — Vidiš, zopet si prenaglo izrekla be-Bedo. Še to ti moram reči, da je moja ž = lja. S kraljico in njegovim očetom smo se pomirili, da pomirimo kraljevino, da bo srečna, 'da bo srečen tudi tvoj rod. Najmočneji pečat temu miru pa bi bila tvoja zveza 7. mla-d m knezom Gorjanskim. V tvoji roki je sreča našega naroda, sreča tvoje demovine. Deklica jo obnemela. Kakor brez misli je gledala pred se, a na nepremični cčesi so jej skočile solze. Le desnica je gnetila Živo rob predpasnika. Slednjič je rekla mirno : — Tvoja želja je, stric ? Sreča mojega plemena, mir kraljevine ? Dobro, vzamem ga. Rekel si mi, naj govorim kakor na izpovedi. Tako hočem. Naj me vzame Gorjanski, žena mu bom, ali mojega srca ne bo imel. Ne mrzimga, ali ga ne ljubim. Reci, morete li še kaj več zbhtevati cd mene ? (Pride se). Kaj bi mela Rusija od tega? Bi-li bjlo b j vanske, v zvezo s tako nujnimi potrebami. tsm ne r rja kaj pomagano ali Knropatkinu aH K žiiestveaekemu ? ? ! ! Da je general Steselj, dognavši, da je njegov a bona črta izstrelila zadajo patrono, pravočasno — a nota bene: po 11 -mesečnem boju preti 3—4-kratni premoči — storil skiej>, .a nad vse vrle junake s kapitulacijo ohrani domovini — to ravno priča o kakoršna je italijansko vseučilišče. Italijanski listi torej ne priznavajo opravičenosti slovan-sk h zahtev. Nič ne dĆ, druzega nismo pričakovali ; napredek pa je vendar le v tem, da so začeli priznavati, da odpor Slovanov vendar le nekaj pomenja. Morda, morda utegnejo f o tem spoznanju kedaj priti do pametnega zaključka, da ob sarodnostni a« pravem dalefcoglednem voditelju, ki je svojo stavi Avstrije ne kaže tudi njim drugače, nalog > s jajno rešil. Težko bi našli v vsej | nego da poiščejo kakovo sporazamljeoje s vojni 7godovini vseh narodov lepšega irgleda ' Slovani. Morda jim vendar enkrat pride uzornega vodstva trdnjavske obrambe, nego > spoznanje, da ssmo nemško zavezn.s:vo v je bilo ono v Port Arturju. Avstriji ni še vse. Ca bi Italijani ne bili tako J it Fetn popolnoma uverjen, da je ge- zaslepljeni in Če bi imeli le količkaj zdravega neral Steselj — kar gotovo pripoznava ve- političnega instinkta, prišli bi bili že davno lika vi čina modernih evropejskih vojskovodij na to, da ravno za Italijane je zavezaištvo z glede ti porabe streljanja v boju, osobito pa Nemci stvar jako dvomljive vrednosti. In na obrambi trdnjav — se svojimi besedami to iz dveh tehtnih razlogov. V prvo Nemci »do zi iaiega moža, do zadnje utrdbe« za- le hlinijo prijateljstvo Italijanom, v drugo pa stopal tale nazor : »Do zadnje patrone do' so Nemci — manjšina v dižavi. zadnje — menaže !« In da je imel vedno pre 1 cČmi, da domovina potrebuje svojih junakov ter da nima islih !e v to, da bi jih puščala klati brez svrhe. Avstrijanstvo in Slovani. Grol Menedorfi' Ponillv priobčuje nekaj časa sem v »Konservative Corresp.« svoja G ueral Steselj je pr«d vsem modernim razmotrivanja o avstrijskem problemu. O po vojaškim svetom izrekel bvojo besedo v hi- l0žaju poedinih narodov in o njihovi misiji v =*<'X) mil jonov rubljev za gradjenje novega brodovj*. Naročilo se je že več vojnih ladij v Xem*iji, na Frčcc>Ekem in v Italiji. Ad m ra. je določil 400 milijonov rubljev za gradjeoje ladij v dobi od 1905. do 19<>7. Položaj * Avstriji in Italijani. Tudi našim Italijanom je začelo nekaj svitati, da postajo elegiČn\ melanholični. Š® pred malo dnevi, ob naBtopu < >aut*eha, so p n sno jahali vranca svojih visokolete?ih nad giede njihovega vseuč l š*nega postulata. Povsem r.t gotovo s*» vedel*, da se sedanji na- j potem bodo vsi narodi navdušen: in se bodo ( z veseljem čutili prave Avstrijce. Gret' Mensdoifi pravi o misiji, ki jo ima n. pr. češki narod vrš.t; v tej državi: »Previdnost je postavila češki narod ija, kjer je, da zbbranjuje, da Avstr ja ne izgine v Nemčiji. Naloga češkega ntr.da je torej, da spravlja svoje aspiracije v sklad z eksistenčno mLŽacstjo Avstrije«. Mi pa pravimo, da je tudi narobe res : Oe hoče Avstrija vršiti tistj veliko m s jo, ki jej jo po menenju grofa Mensdjift** prisoja svetovna zgodovina, potem mora tudi ona to svojo misijo spraviti v sklad z ekzistenfno možnostjo svojih narodov, ki eo — kakor priznava gtof Measdoifi' sam — branitelji obstanka države. Cehi so torej avstrijska straža nasproti Nemčiji. Elinomožaa logična posledica ;z tega bi bila, da avstrijska poli- ni^ftmk popolnoma strioja s tem italijanskim pc-tulatom .n da je tudi baron Gautsch za tika čuva Čehe pred nemško ekspanz vnostjo re- t?v tega vprašanja v iialijansiem zm slu. ter da jih utrja i j vsposoblja za odpor proti T k-, « bilo >5 pred par doev . Sedaj pa so pritisku oi Nemčije doli. Faktično fe pa zveie d moža, ki navadno dobro informiran dogaja ravno nasprotno. Oeski narod je ovi- o namtn h vlade, < d dra. Kethreina, da te re ran v svojem razvoju in vzkrača se mu po- - tvi vseu? ,'išćnega vprašanja v zmislu želja litiT-aa moč v državi, radi — obeirov na Italijanov stavljajo na pot »nepremagljive Nemčijo 1 In ob taki nesmiselni, pravi na težave«. In glejts, glejte! Ne navaja te samo b »jaz*n, da l i italijansko vseučilišča v Trstu p italo nevarno za interes države, ampak :ta!jaaski krogi so drzaali tudi, da te težave ski avktor od avstrijske vlade, nij enkrat -t e tudi v vetu S.ovaoov. R**s čjdno inaugurira pravično narodno politiko v dr robe državni politiki se čudi grofovski avktor. da je Čehov, ki se ne Čutijo prav Avstrijce ! Človek bi pričakoval, da bo zahteval grefov- ;e, kako dolgo čs*a trebajo včasih ljudje, da vidij.. nekaj, kar je že davno na d'aai in na luči jasnega solnra ! Iialijanski listi pravijo žavi, ki bo mogli nirodni čut p jedinih narodov m^dro staviti v službo državnega interesa. Mesto tega pa pravi o narodnostnem - *er. «la je ter vično to, ako vlade spravljajo principu, da je nekračanski in barbirik . ta^e ne »pia**ičene /ahteve, kakoršne co slo- Čut je to, ki napolnuje in razvretra vsi srca, ideja je to, ki daja najmogočneje impulze za kulturni in posredno tudi gospodarski razvoj narodov ; grof Mensdorfi pa insultira ta čud in žal s tem narode same in to baje v prilog misiji Avstrije. Na ta način ne bodo v Avstriji množili — Avstrijcev ! Domače vesti. Jezik — oslove c na drsališču — zdrsnil ! »Piccolo« od minole nedelje je imel nove bolečine, ki jih do sedaj cismo opažali na njem. Začelo ga je bolet1, ker Trst nima leda in vsled tega tudi ne drsa-1 šč. V teh svojih bolečinah je napravil malo ekskurzijo v okolico oziroma na naš Kras, da bi našel toli zaželjenega leda, kamor bi se hodili ljubi Tržačani drsat. In našel je ! našel je primeren, in — kakor pravi — di-ven romantičen kraj ob cesti, ki vodi z Opčin do Monte Rupina, po naše: R9pen-tabor. Našel je tamkaj kotline, kakoršnih si I je želel. Toda stvar ima neko ra »Piccola« sila neprijetno kljuko. Monte Rupina je namreč na Krasu in Kraševci pravijo onim kotli-, nam »doline'. Ves svet meni s csr, da je to slovanska beseda. >Pic3olo« se pa slovanskih besed, i zlasti pa imen krajev, bolj boji nego peklenšček križa. Ali »dolina« je »dolina«, pa naj o njej govori sam »Piccolo«. Trebalo je vendar le zapisati to grozno besedo. Nu, »Piccolo« je iztakml jezik — oslovno fineso, (b katero si je olajšal ta zoperni posel in po-1 tolažil italijansko vest. Svojim — znano na-ljivnim Čitateljem pripoveduje namreč z re snim obrazom, da so onim kotlinam geologi ohranili keltiško ime: doline!! »Picco'o«, ki na ledu tira geologisko jezikoslovne študije, to je res »za počt« ! Kaj naj odgovorimo? Težak je ta odgovor. V taki zadregi nismo bili z lepa, kajti oslarija je prepiramidalne, da bi jej mogli s svojo skromno besedo do živega. Samo jedno vprašanje bi stavili. Zakaj pa so Italijani preveli krajevno ime Dolina? In sicer prav preveli po slovenskem značenju ! Če je »dolina« keltiško ime, potem je tudi Dolina keltiško krajevno ime ! Obdržali bi je bili lahko torej z mirno vestjo, in ne bi se s tem prav čisto nič za grešili proti slavnim latinskim tradicijam v naših krajih ! Zaključimo s šalo! »Piccolo« je iskal , led ; o tem je »šal na led« in je| o tem pošteno — zdrsnil na svojih jezik — oslovnih drkalicah ! Efekt je primeren. Pametni gledalci se smejejo in zabavajo ! »Rokovnjaei«. Na splošno zahtevanje j in željo ponovi »Dramatično društvo« prihodnjo nedeljo »R kovnjače« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Razglašenje letošnjih narodnih pes mie. V nedeljo popoludne se je vrš lo p i sv. Mariji Magdaleni spodnji drugo c fieijelno | razglašenje za letešnjo predpustno dobo na-i menjenih narodnih pesmic. Kakor prdjšojo | nedeljo v Ssednjii, ie bila tudi minolo ne-' deljo pri sv. Mariji Magdaleni spodnji lepa udeležba. Tudi predvčerajšnjim sta društvi »Slava« in »Velesila« tkupno in ob sprem-ljevanju godbe proizvajali nove pesmi, ki so bile vse brez izjeme cavdušeno pozdravljaoe 'oi občinstva. Vendar se je zdelo, da one pesmi, ki so zložene v taktu valčka, ugajajo ' caibolj. To velja toliko o P.žonovem valčiu »Moja rož cm«, kolikor tudi o Valentičevem »Bodi moja 1« Jako hvaljena je bila tudi Št.fana Ferluge koračnica »Vojaška«. Pesem Letoi koncert .Slovan, pv. MU\ (dne 7. januvarja 1905.) « MuvDfga faktorja v muzikalični nao'»ratl>i lj'»lstva uaj ne tvori mu/ikalićno-tphni£ca vrgoja iatega, ampak metoda. * kater«, se ue-ikemi- -laja prilika, da je prav in stvarno p it*topen plasbi, da jo afta^a ia da utna o tem. _ HermanD Kitter : _ KUhicniar thror* drr I. K ii smo v la t tt h s:. Pobo/na io vzvi-šeoa naša želja pr.bl žnla ee je slednjič uresničenju po volji naroda in neumornem delu in za? agi naš h rodoljubov. Žs meseci de-^ertbra je bi:a gledal š*na dverana de facto odprta s koncertom NadježJe Slavjanske. In tedaj -io se čnt li preporejene, ojačene za bolje m več« delo. Obvzemalo nas je čutstvo, slično oduševljenju mornarja, ki je po dolgih bojih a viharjih hkratu zagledal tradi oceana otok, ob katerem lo mogel usidrati svojo izskušano ladijo, da ee oddahne, da potem, nabravii nove moči, odplovi ponosno dalje. Aii — dvorana ni bila povsem gotova ; manjkalo jej je marsičesa. Prired io se je bilo vee la provizorično, da smo — ob dobrohotnem postopanju kompetentnih oblasti — mogli priredit ona dva i/redna kotoarta. Danes strji ttvar drugače. Dvorana je tindem al i| lando g)to*s. Ol sedaj dalje bo služila kulturnim potrtb:m našega naroda — njega velikim, velikim potrebam. Naš narod res ni še dospel do one višine kulture, ko ta posledc;a postaja integrr-len del, da, morda predpogoj njegovemu bi-vovanju. Njegove potrebe n;eo sa take, da bi ga ob dnevni skrbi za kruhom, ob borbi za svoj materijalni n polit čni obstanek, glava bolela radi potrebe kulture, oziroma radi nezadostnih sredstsv kulture. Radi t?ga se ne moremo smatrati ponižanimi. Eden najuvaže-nejih nemških kritikov, Avgust Reiasmann, je pred nekoliko leti v svoji »Neue Musik-ze.tung« pisal o svojem rodu sledeče: »Ne , mal del našega občinstva ne more več zahtevati od umetne nego zabavo .... a krivo je reB lepa in mslodijozna, tako, da bo jako dobro služila tudi za veselice naših društev. Samo bi bili želeli krajšega tekata, da s. gj. ljudstvo laglje priučuje in hrani v spominu. Na VBaki način pa moramo konstatirati, da Ferluge koračnica — sojene s strokovnja-škega stališča — ima n^jvečo vredno3t med vsemi. Društvi sta jako hvaležni vsem trem skladateljem, da so znali tako umevati in upoštevati namen, ki ga imata društvi, oziroma namen, ki naj ga izvršujejo te pesmi. Društvi »Velesila« in »Slava« izrekata torej iskreno rahvalo gg. skladateljem na njihovem požrtvovalnem trudu in na njihovi naklonje noeti do obeh društev. Odbora »Velesile« in »Slave«. Našim pevskim društvom na znanje. Partiture novih narodnih pesmic, razglašen h obe zadnji nedelji v Šiednju, oziroma pri sv. M. Magdaleni spodnji, es bodo dobivale v kratkem v »Delavskem podp. društvu«, v »Narodnem domu«. Ako bi pa katero društev želela takoj dobiti partituro, naj se izvoli obrniti do odbora društva »Slava« pri sv. M. Magdaleni spodnji. Društvo »Zorislava; v Sežani naznanja, da priredi dne 2. februvarja 1905. veselico. Razpored bo sledil pravečisno. Bralno - pe?sko društvo »Slavec« v Ricmanjih bo imelo v nedeljo, dne 15. januvarja t. 1. svoj redni občni zbor ob •">. in pol uri popoludne v prostoru društvene čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1) pozdrav predsednika ; 'J) poročilo tajnika ; 3) poročilo blagajnika ; 4) volitev novega odbora : 5) slučajnosti. Darovi. Na upravo našega lista je poslal g. Avg. MahniČ iz Dekani n&daljnih K 4.—, katere je nabral na njegov predlog g. Franjo Grižon dne 7. t. m. na občnem zboru tamošnjega »Posojilnega in konsum nega društva« za »Dijaško podporno društvo v Paznu«. Gospod Mihael Vršnjak bivši državni poslanec v Gorici je poslal K -'JO.— in sn-sr K 15.— za »Zavod sv. Nikolaja«, K 15.— pa »Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu«. Gospod Ants Pava Sincin iz Boljunfa je poslal pa K 4 06 za »Možko podružoico a v. Cirila in Metodija« v Trstu, kateri zne-eek ie nabral v goBtilni Venturini med presto zabavo društva »Prešeren« o priliki od-kr tja Prešernove slike in spremembe drtt-jtva iz pevskega v bralno in pevsko društvo. Lapa hvala darovateljem ! Za »Božlčnico«. oziroma za otroški vrtec v Nabrež^ni so darovali : gospa Ana Andre 10 K, t oš jabolk, orehov, menlelnov, smokev in s'adčic : gospa Emilija Tomšič 10 K; gospa Mar>ja Caharija list. In2 20 žepnih rut in nekaj pomaranč; gospa Justina Gruden 12 žepnih rut in zavitek čtšpelj ; go^p. Franc Nemec velik zavitek mandjlata : gifp. Andrej Terčon 2 K. — 8rčna hvala vsem darovalcem ! Božična veselica, na kateri so sodelovali le mali otročiči iz vrtca, zvršila ss je prav dobro io hvalo, ki je izrekbl gospod župun v imenu občine gospici učiteljici-vrtnar ci, je ta resnično rasluž la. Navzoči očetje in matere bo prav zadovoljni zapustili šolske prostore, a najbolj zadovoljni eo bili otrcci, ki so prejeli oblih darov. Priporočamo se da-rovblcem ša za nadaljne darove. bi b lo, ako bi mu to poslednje pisali v giehc. Hvala 1* gu, vidimo vsaj, da tudi drugje ni bolje, ali vsaj da ni bilo bolje. Drugim je pri padala prošlott, tam ide bodočnost. Nud jo se nam prilike, mi se z veakim dnem b >lj konsolidiramo, imamo tudi svoje središče, svojo »nacijonalno hišo«, imamo tudi Eeko-liko delavnih mož, in Blednjič bomo imeli tudi .... sloge ! Pridi č*s, ko bo videl svet, daje stvar vse, a osoba, ficična ali moralna (korporacija), . . .-nič ! In sledili bomo stvarni rodoljubn:-kulturni politiki. Peter ne bo oviral Pavla, ker bosta cln, v službi naroda, stremila po istem, po prebujanju naroda, po širjenju prosvete med veliko maso. Na etran vse razmerice! 8:daj imamo vendar svetođti kulture dostojen hram! Zbirajmo se vsi v njem, zaplešimo nebeško kolo Vil in Mož! To so bile moje sanje, plodovi moje vzburjene Untazije sa časa koncerta. Moje ? Ne, ampak od pravih rodoljubov. Daval se je koncert domačega društva v novih prostorih. Sodeči po naravi etvari pri- čakoval je niaognk&tsri polno, morda natlačeno dvorano. Žal b:*g, te pot sem pravi Melhisedek. Moje slutaje so se uresničile in sem zadostil vsaj svojemu osebnemu egoizmu : nisem doživel — kakor mnogi drugi — razočaranju. Nasprotno. Od danih prilikah je tudi vnanji vspth zadovoljeval. Seveda bi b lo, ob nekoliko več volje in brige, Uhko bolje. Ali, kar se je zgodilo, t?ga Be ne more etonti nesojenemu. A mi bomo ob vBem tem zadovoljni, ako bodo naša domača društva izvajala iE tfga dvojen nauk. Prvo: naša društva — vsa brez razlike — se morajo zavedati svoje kulturne In pedagogične misije Drugo: ne smejo pozabljati, da kraj vse poezije treba tudi malo vsakdanjost K?klama, reklama in reklama! Nelepa ta beseda odločuje dandanes o življeaju in smrti vsakega društva. Ta je prvi karakteristikon našega stoletja. »Slovansko pevsko društvo« ni preseglo avoje prošlosti. Vnanje in notranje je ostalo na istem niveau, verno Bvojim tradicijam. Pevalo je dobro in ukusno kakor vsakokrat. Zoani Bartoli je na R*ki poneveril, možkih i a 10H ženskih, med drugimi 327 akor ee je sedaj konstatiralo, nad 200.000 možkih in 219 ženak h. skočil s ir d. O dftravdantu ee de eedaj ničesar ne Najstarejši samomorilec, ki je ve k;e da se nahaja. Odpotoval je s parni- petega nadstropja, je imel let. najmlajši kom L ltonia« v Ne*r-York. i otrok, ki je ekočd v vodo, je bil pa star Za dijaško podporno društvo t Pa 11 let /iHU Na upravo naš^a lista je poslal g. j Olje na morju. Neki parnik, ki je ne in Mahnič K 12 08, ki jih je nabral davno plul v zalivu iz Mohike v Galveston, decembra 1904. kakor novoletno darilo je šel kroz veliko površino olja, ki je pla 0 priliki, ko ie šla občinska naklada na valo nekoliko palce- na debelo. Mnogi sma-iražbo za leto li»05. z» »Dijaško podporno trajo. daje to olje iz kakega podzemskega diuitvo v Paz nu«. Darovali so sledeči gg.: 'izvira prodrlo na površje vode._ Avguštin Mahnič, Anton Škergat občinski svetovalec, Jos p Bordon dacar, Andrej Ca- j KtljlŽeVnOSt fa UllietnOSt. n;a krčmar, A drijašič Josip obč. svetovalec J ^ 1 K Fraoc Bekar dacar iz Kozine,] Br. 98 »Tršćansko* Lloyda«, lista ra 1 ranjo K'emenči« občinski tajnik po 2 K ; narodno gt spodarstvo, izlazed.g svake subcta Anton Jakomin občinski svetovalec 50 stot.: u Trstu donosi u svom posljednjem broju od Jcs'p S3rbo krčmar, Ivan Serbo vaški pred-( 7. siečnja t. g. Bljedeči bogati i zanimivi sa- stoinik, Josip Cunja obč. odbornik, Ivan držaj : Kocjanva^ki predstojnik, Ivan Rožnik Burzovne viesti. — Dopis - Zanigrad. Ivan Gregorič (španjolet), Ivan nica uprave. — Gospodarstvo: i}r ž n krčmar, Josip Stepančič (mlinar), Političko-gospodarski krupnozor. — Gospo Obat Ivan, Ana Valentič, Anton Gregorič, darstveni odnošaji Bugarske. — Bosansko-.Josip Valentič, Lovrenc Prašnikar, Josip hercegovački narodno-gospodarski vodić. X ;kan, Ivan Gregorič po 20 stot. Skupaj — Upliv suše na gospodarske odnošaje u K 12-30 manje poiinine 22 stot., ostaja Austriji. — I z s e 1 j i v a n j e : Vseljivanje j9ttg u Sjedinjene Države. — Zanimiva stranica Smrtna nesreća. Včeraj v jutro ob 6. iseljivanja. - U Ameriku. - Iz Amerike, uri in pol so delavci, ki v Štorklji pokladajo 1 - K n j i ž e v n o s t : Lovor. - Za napre-vodovodno cev, našli v jarku pred hišo štev. dak °i>rta. - Z:voi za cara. - Nov, osječki mrtvega 4> letnega kmetovalca Antona , kalendar za god. 1905. - Novinar Loaaja. A,ton L zaj je stanoval uprav v hiši »t v o: Jubilarna dvadeset-god.š.j.ca »Vest-itev. "7, j»rnd katero so ga našli mrtvega. . českcslovanek^o obchodn.oo pomoč Pred- nočnj.m je bil nesel mleko v mesto. Ko » ~ Po*'v na Podplatu. - s- je za tem vračal domov, je moral v temi Oglasi. - Pomorstvo: Proglas. - prt :o brvi nauravljene z deskami črez jarek. Novi vozni red pruge R teka-Metković. - Najbrža je napačno .topil na brv in lako P o š t a r s t v o : Poštarje naputn.ee. — padel z i-ts v jarek, kjer s, je prebil lo- Promet: Električna željeznica Matulje- Opatija Lovran. — Željeznica Mljetci-Bas- t • i - • Am ■ - i i n::on sano-Primolano. — Prosvjeta: Silvij Izc.;ucuje se, da bi bil mot pijan, ker J _ / , , ... t j__- . ^ „„ Kranjčevi«?. — Vrladimir Ivanovid Lamanakij. ime1 navada p:ti. lakoj, ko so ga našli,! J J ima Kuropatkin trden namen, da drži Muk-den pod vsako ceno. Proti zvršetku zime Be pričakuje da prične Kuropatkin cfensivo. Japonci mislijo napasti franeozko Indo Kitajsko t PARIZ 9. »Echo de Pariz« zatrjuje, da ima senzacijonelne spise, iz katerih je popolnoma jasno, da je Japonska pripravna, da napade franeozko v Indo-Kitajski. LTst smatra za svojo domoljubno dolžnost, da priobči dokumente ter da tako obvesti vse francoze o pravem položaju. List prične jutri priobče-vati t menjene spise. ban1 — Radničke viesti: Kretanje rad-- Ribarstvo: Ribolov u zadar- s > teltfjn čn m potom pozvali zdravnika se zdravn sne posu e, a temu ni preostajalo drugo, n®2'» konetatovati smrt nesrečnega !vodama. - Tvornica za pripravljanje mofta. Truplo js bilo prenešeno v mrtvašnico 8rdela 1 Pl«t9nJe mreŽ9- - OI,,lan nb°lov' — Svaštice: Najbolja kokoš. — S u - t>r sv. Jus'u. J J Povožen. *> letneg, težaka L.vrencija m a r s t v o : Prodaja hrastova u Hrvatskoj T mmas n. stanujočega v ulici Chiotza št * Slavoniji. — Lugarski teča, u Topuskom. - • • ,, i >f - - — Trgovina: Izvoz iz Hrvatske u Ru- je včeraj povozil neii izvosček. Moz je » " dobil psr ran na de.no roko, vsled česar je 9iiu- ~ Daimntinei odl.kovani na St. Loui-moral na zlravn Ste postajo kjer je dobil ško' lz,°žbi/ ~ * * pctrel no pf moč. Bos nas varuj take pesti. 3l»-letni p iinorščak Viljem CavaUr, ukrcan na an-irie^kem | arn ku »Lusitanie« je včeraj o po'u lje igral z nek m drugim mornarjem stfL'i parnika. Igra ju je pa privela do pre p ra, a v prep.ru e drugi mornar udaril i avn.era s pestjo po desni čeljusti s tako e , da mu je rdrobil čeljust. Cavalerja so «prt-m It v b »Inišn c \ kjer ;e bil vsprejet v IV. kimrgieai oddelek. Iz »škrata«: Vzrok. L 4 telj je raztolmičil učencem ber.lo o raku ter je na zvršetku vprašal učenca K rki : »Z kaj si ne eme učenec vzeti raka za iagled?« A Mirko ie odgovoril : »Z »t', ker vščipn e.« zapir-iica. —Jzvoz ugarske robe u Tursku i iitočnu AiViku. »Trzinski Llov i *, preporuka fe sam po ssb:. On doao^i članke u svim strukana narodnog gospodarstva. S toga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnifc, posjednik, po j morac, na bi amjeo b ti bez njega. I svratišta. kavane, gostione, čitaoniceT ote.ne, banke, obitne i vjeresijske zadruge, je Inom rieči, sv: bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju naš? budu«:no^ti, našeg dobrostania, koje je jedino sredstvo našeg uzkrsnnća. A t > je pol e : narodno gospodarstvo. Predelata na »Tre«:anski LlovJ« iznosi na godinu K. 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro ugarakoj. Izvan Austro Ugarske, gdje god) bilo, godišnja prt d plat i izno i 20 franaka u z'atu. Novci i pisma šalju se vlaBtn ku i glavne m tirelniku »Tršćanskog Llovda«, g. F r. K u č i n i 6 u, Trst, Via Tabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlast t i Razne vesti. Samomori na Dunaju V m nolem letu je > on Du-aju 4."»2 samomorov in r>4<*» pc-->v tam mora. Med prvimi je bilo 34*» iaz irm cd nekdaj trdil odločno in brez strahu, da je to d mače društvo izvrstm v sv ji vrsti n je moramo podpirat: v interesu *:vari Ists /asiužuje to moje priporočilo z z a-r»en«> »tran: pjpolncms. Pevali bo §e do--e a; raza si »vanaki a v teto rj i nekoliko krati n v vtčih del h. Osobito j« njega odlx>r o lem posvečal «voj*> ptžn o e«s a vijanju programa, ki je bil do >*ed«j več-ncima ntere-flante«. Tuii to pot je društvo < dgovcr.lo ttiv i-ni m zibtevam. Zil bog, da je bi mntu mentalni pr gram ne farno pre ho m< gen (pet ik in, korača ce), ampak tudi nepnkladrn za -.t'ivao e interesa na et'tgo resnem večeru, »fartt« bi se bil n. pr. — ko je že pot-p um obbl gato — lahko uinsml sf Smetanovo »L ol« « (ii jo naš orkester m» v reper-t m : sivi Nikola ;ub c Zrinjski« (i ptt potpcnrri i, • kako mod jraejo skladbo. Končno tudi valček >Bela Ljub jana« ni povečava! moje tKstsz*. Ali vse to je stvar >reg:ments ::x:or «i, in ne »Slov. pevskega drušive«. Borzna poročila dne 9. januvarja Tržaška borza. Napoleoni K 19.C6— 19.08—, angleške Ure K —.— do —.—, London kratek termin K 2^9 70—240 20 Francija K 95.35—95.5 », ItaUja K 95 30-95.50 italijanski bankovci K —.— —•—. Nemčija K 117.50—117-tO, nemfiki bankovci K---- avstrijska ednotna renta K 100-- 100.30, ograks kronska renta K 9S.10 98.10, ItaUianaka renta - 108.'/s 1053/, kreditne akcije K »>79 -- 685.— državne železnice S 650.--652— Lonbardi K 87.— 89.—, Lloydove akcije 714.--720.— Srečke: Tisa K 320.-329. —, vredit K 473 — do 4<9 -, Bodenkredit 1880 K 305,— 314.—. Bo denkredit 1889 K 29s.— 307 —, TurSks K 134 — do 13»;.— Srbske —.— do —.—- Dunajska borza ob 2. uri pop. predvfieraj J 00.45 100.45 119.60 1(j0.35 91.60 11K65 98 -5 81» 40 1634.— 679.50 239.771/, 117.50 23.50 19.09 95.4o 11.30 danes Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4°/, Avst. investicijska renta 3Vi0/« Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ kronah 4V 31/ j i rt ° U Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parlžka In londonska borza. Pariz. (Sklep. 1 — franenzka renta 97 90 "l0 italijanska renta 1C3 85. rptnaki 6xtP»'eo' S0.i*2 akcije otomanske banke 592 - . menjica na London 5451.40. Pariz. (Sklep.) Avatrijske državna železa p __Lombardi--unificirana tn--5ka r^nta 8>?. 12 avstri-lEk* zlata ier 101.05. ogrska 4% d** rfnta Lftnderbh. 494 - turžke arečlf 131 25 varita banka 12.51«, italiianske meridi-onalne akcijt 741 —, akcije ^ o Tinto 15.S3. Trdna London. (Sklep) Konsolidira« doiv 881/» Loabaidi 3",'.srebro 23Spaiaka renta «9« 4 ita lijanska renta 103—, trzni diakont, 21,, menjice ai Dunaju --.— dohodki tanka---izplačila benk —.— Slabotna. Tržna pomočila januvarja. Budimpešta, PSerica za april K l!>.82 do K li' S-k ri za april K 15.52 do K 15.54 : ovea ^ * P"1 od K 14-16 do 14.18; koruza za mai K 14.96 do K 14 9 i P5 -n ca : ponudos sreiDje ; slabotno, mrtvo. — Prodaja Uu (mirni). — Repična olje za tekoči meaec 45 75, za februvar 4o.— za marec - april 4K.— za maj - avgust 45 75. (staloo 'i Špirit za tekoči meaec 49.50, za feb. 49.2 j z b marec april 4S 25 za maj - avgust 46 2o (napeto;. Sladkor surov 88° uao nov 39l/t-393/4 (trdno> bel za tekoči me*ec 4i1/« za feb. 45'/» za marec-junij 45 »/t za maj-avgust 45 t ..napeto), rafiniraa 74Vk—75 Vreme: megla Trgovina se zaklanimi prašiči. Predvčera šajem je h lo pripeljanih na tukajšnji trg G, \čeraj pa 132 zaklanih pra-šižav. Prrdilo »i je Vde, iu sicar blago 1. vrite po K 10« —, H. vr»te pa oi K 92.— do K 102.—. Vpraševanje veliko, blaga ma'o, vreme krasno. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. DRAŽBE, bi se vršjo od ponedeljka dne 28. novembra m. 1. od 9 — 12. ure predpoludne in slednje dni : Plašči in jopiči za gospe, spo inja krila, kompletne Ženske obleke, fuštanj, flanela, srajca za uaožke in ženske, volneni šjali, žepne rute, z'mske Brajee, volneno blago, oefir, saten, perkal, bale in barvane preproge, kotenina, brisalke, prti, prtiči itd. M. U. Dr. Ant. Zahorsky [ nliea Torre Biauca stev. 8 ^ Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. ^ t Telefon štv. 1384. ,A/NA/\A/N/\ Tovarna poLIStva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št 52. A .v 1 astri hl&f.) ZALOGA: Piazza Rostrif (šolsko poslopje). Cono. da «e nI bsif ni^mk« ko^ka' m Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi »o posebnih načrtih. IlritroviB oanik bremplaftmo la frftak«. kuea). Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Preiskovalna komisija v Hulski aferi. PARIZ 9. P eskovalna komisij* v bul eki aftr, se je da«»es ob 1»> uri doDoludne jiešla v miniaterstvu zunanj h Ftvari. Aimiral Spaun je kakor najstarfji član predsedoval ter se je zahvtl.l za izvolitev, kenfino je pred agal naj se imenuje predsednikom admiral Fcurmer (Frtnco>). Predlog je bi soglasno vaprejet. Admiral Ki,urnier se je za izvolitev za hvalil ier pozdravil ncvododla člene, adm -raia Spauna in Dubasova ter ie rekel, da se zaveda velike odgovorni sti, ki jo je komisija vsprejela. Na to je ;mela komisija tajno sejo, v kateri se je posvetovala o nečinu posveto venje. Druga seja komisije se vrši danes po poludne. Na tej seji se dolcčit naj bodo i rarpra*e javne ali tajne. Is Mandžurije LONDON 9. GUs.m p.»ro5il z Petre- grada se ne potrjuje givor ca, da se hcca Kuropatk n umakn ti do Tienrnga. Marveč Važno naznanilo za krčmarje in restavraterje! V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke JAKOB HIRSCH - v TRSTU, ul. Cavana 15== (nasproti škofijski palači). se nanaia velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. Brez konkurenčne cene ~ Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, ntrjuje želodec in ojačnje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO -trst. = š > f+trim i a var T*rrs flore-»-pgs tr,x-, ea^a po uf-jraznf t "»tre.-ih kon^insoi-sb ped tako afor ion.i t* >«r>ji. ko no-fctrs dn-ir* t* varoval :■?<•* /"s.uti »e or>dno ta varovan je na doti vet ie i» ■n 't t »zcsnjSujočimi «e vplačili v«*k *l*r ina po pretetni petih '-et do dividende. S X, A V l *T A » V7aif»mna banka v Pr? Rnj. rvnl «9.217.694.4-6 S irHaćann odškodnine: 7S,324.623-17 K Fo T-llko»tf drasr« *aTaroT»'u1^ n -ise dHHro r vsestor! -»JorHnuko-narodno upravo. S^B?r*a!ni zsstop v Ljubljani. fVirar pisnme VKA **OJAHNILA DAJE v 1 astri i lirični v Rssoodskih Ulicah 12. Zavaruje poslići« in premičnine ur požarnim 5kodfl-*i r-"» na,Tužii i ean<- . Škode ceaiuie n naiafcuntn Uživa najboljši *lov«»«. r-vler po»iuie Dovoljuje iz čiste?« dobi<*Vu »»-lav p podpore v narodnp in obSnokoristnfc DE-TU-nf- MALA OZNANILA mm- Čevljarnica Iv. TRSTU. 5:di3 7 -p.ljađ.inii' irvr'uje točno in elegan. vsakovrstna obuvala ra p. .ep**. £<*pode in otroke. SpecijLliteta: ohuvsln za defekixe u<»ite; obuvalo po Iro itah rad. modela. V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra PeterDel r ulici Guliti M. 76 yr Tvr-tiir i^trine kakor: kar*, ni,. 1 ri»f» !;>k«- >. >l»lki>r. tnr$«'i»»> in k. naravno ma>l«>, sreif, milo, irHila« olje prvi- vr*tr po 36 H>rf. — J! lato vi'Teže.— M ova prodajalnica 3 Prodaiainic^ m Manija! napoljskih in tuzemskih rr=. testenin, olja. kisa. mila Romolo Perini ivan p0čkai zlatar in droguljar Via del Kiv*t 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Poprava nič a jamstvo. TKST 11I. Pet ronio '2 vogal ulice -ettefontane Zaloga moko, žita. oTrobona izoero, Vedr.o sv £ ? btajjo. IN,Ciljan 11:1 »1« til a klu na »IHh-lo. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARV.IO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. j^faroSm kolek je vSobiti pri upravi »» £3inosi" = CCCOCCCCCOCCOCO Svoji k svojim! Podpisani priporoča sv* jo zalogo oglja. drva. presoja in Urupo razno kurjavo ter peiro'.tj. Port-lj«nje >■* roća priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče » Cenik tnzpiaiiio is Inato. Josip Talamini T?.jT-5l.dj,!a P eral3W8rijft) /a!«»ra Mr k«-ira in dal-uiatinsLcra vina. ni; r-šjilf.rrrRinta in najfin. refi.ška t Isotifjkali. Dostavljanje na dom »•♦m O -<> M1 HODI liMCA Ileurik Ec^etta ul. Carradori 18 VOgal G3?P2i S|miialitelii uamluih in rn«.-ilii-iiialnih »In«. lttrv, pokoli i. laki.v. V-rtk, iNipiiSrT, n:iva*i-nejta in j«rfiiinii«-jpi mila, ]»--»rol«-j;t. ^[iirit:t (*«-Htf> za jji-r»-!i. — Barvil« fiVrniv === fiw. ' Nizke cene. Prodaja na dcbeio in drobno 55 Franklin'' = # 11 h.-t ■1 Tonili is irSiiST. !!«?!!!? IVAINI BATTARA - Trsi ul. sv. Antoni — sv. Nikolaja 33 Pomnoževalni stroji „Cielostyleru'*ij^ " (apir m. Sli- kani** mb in napi"« v r vr i»;V H«l. PEKARNA /ttoizij Gu! TRST - al. LcSErma 17 - TRST .ua.«proli trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času *vez kruh. sladčice itd. itd. ayr> lemanje domačega k rut a v pccivo. inoHo prnl mlinoir. Tošitjanje na dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu ino/., testenine, surovo in kuhano maslo. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trsti (Avstro-iiinerikanskn proga.) - Fratplli CONTLUH. Nova redna, hitra In direktna slnžba za blago in potnlko mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzopar.ibro«! msMms&m GEaOHGIA C<> ton. odpluje dne 21. januvarja r Xori Vork. Poln'na znaša III. razred K 165.—, I. razred K 300. — . Potrežba in bran« (vsak »lan svež kruli in meso) dobro viao, ztlr ivai>k- službe. Parniki -o električnu razsvetljeni in ventili.ani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo ua krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvi) v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 I Lgg—eg UJ! i »ir.ij!**" > Tov?iua kisa BmscEma & Hrovstli Trfct - Riva Grumula 6 S^lttgn % in>kc£n kisa 111 fja Inili K»Mk«rr*«r*>r rrw, im zzjfova zaloga = nvH 'ti rM'tia na Ue^t-loiti drobiKt M. v d Zerquenich ul. i*ieH«;gi
  • op. itszsi Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jag v Tr tu. ul. ri. Lueia 19 (z:iilej triliunalal priporoča vake vrste solidno izdelano. svrtlo ali tenuio po litirano pohištvo. Vratar /nar.tja, let stnr, j vini< 11 m* foni ,,A. 15.44 na «rlavno j»o>t<> št u |MKtr n*st: nt*.*. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvcdonec. Trst - Carlo Goldonijvv trg 11. - Trst. Tržaški grafični sa^ofl. K Salom TFST Corso štev. 2 Telefon 74-2 Pet'rtl »ti kHti'uka. kovino uli Ha-iiKr. Numenitori. Paginutori. V rezi »e. Ariistirni in trgo\ski pečati. Pisalni stroji ter stn ji /a poninoževaiije s ]>ii-padki. Napisi in črke od čina, brona iu pokosti. Kono-grati. gramofoni, «*ilindri in plošče. Eliograličen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. VS<* govor/ slovensko in hrvatsko. Pumpe „k,, ravno nino- gokoristne in malih str> --kov si i pri na" le mal<> upeljane, ker gospodarji ii<-zuajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. ' ' tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpo za vsako potrebo po /merilih i-enah in z jamstvom. živi c 1 n IM TRST. trg. ulica št. 2 Velik izbor u r Z* tovarne koles in fflotokoles M'., Zaloga obuvala in čevljarskl mojster Josip Stantžč zlatih, srebrnih in kovinskih |m> jaku usoduib resah Urarnica CAVESSO, Corso 19. Velikanski prihrane!, sc zadohi s kurjavo' • l:lnikov iu pei'ij, ako sc raUi Jfl^ L Rntracit (p°sebna znamka) __——____________ ; r- \ za jK»k:trnc. --Nizke cene. — Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov- in 1'onografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zalog-a prip&dkov po tovarniških cenah. TELEFON šle*. 1734. Zalaratelj e. kr. redsrstvi*ne straže, e. kr. glavnega eariu-skesa urada in skladišč, e. kr. prit. llovd. orož, c. kr. lina učne straže v Trst«. Kopru iu Pnlju. > mi«^ ---2. - TRST Svetovna panorama ulicaTorrent? 11 (trivooalna palača) « dprta t«ali »lin <*1 10. predp. «lo 11. ure zvečer ••d dmr«. in le za nrtiiliLo dni Kl SKU-.I \r<»NkO BOJIM EK Koreja. 1'ort Artnr. Mandžurija. I :i kr:i.«-i-ti j»r< «1 kaž." ruske Indije, hum-v.-^ili V"jak■»• . Li 1» o v Man'l/.ilriji ter hni!»r«« I »ranj nji- lWt Arturja Vstop 30 st. vojaki in dsčlii iO st. Jlacir-i<"-:iriis» FRAN MILLANICH 1 rst. — ulica Connnerrisle T — Trst Tnke t na r"an »viž kruh < s k** vrne. K r. ds ili'in. Sp»ejmis car^ebe n» 8 aiiSiee CD CD O < CD O o 3 M TRST. - Ulica Eosarfo šiv priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala ta gospode, gospe in otroke. Prodajsi najboljše ^fg^jn voščilo (friks) = m _ C^r.e nizkft Postrežba točna N-ini« itd. o priliki 1*16'' "n krstov. Najugodnejše cene. co Velika zaloga i pHistva manifaKtnr in tapelarij Pro^i za oKisk — Obzirno -l »voljenje kredita. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ljekovitom vodom radnicom ^patovačka kiselica nnravra a kalieko muriatiena litijska kiseliea, vrlo bognta ujrljiČDom t :-seliuom izvr tno: popud kristala čisto stolno plćo — Glasavi'.i liečnićlci hukloiiteti prepisuju ovu kiselicu s najb; ijim uspjehom kod n\>h bolesti p obavnih o'ga-a i grkljaua proti uloz ma i teiimi, kod />■• ludačnog. plučt og, grlenog i svih drugih katara proii heireroidim i i zlatnoj žili), kod bob bubrega, mjehura. >amen-a. šećerne hul^st'. zrnat li i uatekhh j*M s. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku-ano izvrnuo i uecadzriljivo sredstvo 1 od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analizirale jn prof. dr E. Ludwig, c k:. dvorski savjetnik i fer pr f. dr. Bo>ojaković. Nagradjena na mnogim velikim strukovnim Izložbama 3a 15 zlatnili medalja. ,.UPRAV1TELJST\0 VRELA APATOVAĆKE KISELICE'4, l'AGREli. J lica hr. 17. Dobiva se u svim Jiekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, slavno zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klin°;enberg Si Ccmp- n Trstu ul Giorgio (ialatti -t •», I. XXKXXKXXXXXXXXXX OOOOCDCOCOOOOOOO mamom LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v LJUBLJANI Podrntnioa v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital S 1,000.000 : Podrnžnioa v 3Pyetu Kupuje in prodaja ti trsbaajn. 1 ZtvMjftTi in »skoBftnJi vtrcbaM «7*daostM papizj« te vsovčuje šapate kapuss. - Daje »radnja® na Tređ. p&pirjo. Za^'^t^uj« Htdćke proti Kurzn' _ Uf* Ubi ■ vJnKuluj« in d:vinKuiuje voiadlc« n 4c<*vo!Jo. m »Mmm»o U30U