V Trsi«, v letnik »VI ttfia, sak dan <>b aeddjeh ta praznikih. «fuM- — »v. F h :iika Asi 'ev. 20, L nadstropje. — Dopisi m) at Bistvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemafo rokopisi .M Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodins. — Lastnik Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina mala ni leta L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon »redniŠtva ta Ez Jyg©5lEwIie- Se$a opozicije. BELGRAD, 7. V ponedeljek pcpoldlne se je pričela seja opozici$onalnega bloka. Poedini klubi so imeli medseibo^nc porazgovore glede skupnih sklepov. Pozdrav ministrskega sveta regentu. BELGRAD, 7. Na nedefcski manasirski seji so poslali Nj. Vis. prestolo^asiednilkfu .regentu Aleksandru v Pariz vdanostjo brzojavko. Na seji se je razpravljalo le o načelnih vprašanjih zunanje in notranje pc€:>t:ke. Votiratli so se krediti za begunce. Nato. se je razpravljalo ° organizaciji _naše zunanje politične službe. Uradniško vprašanje bo urejena v kratkem, Potem se je razpravljalo o ipreimetu. Sklen-ilo se je, da se agrarno vprašanje v Besna m Hercegovini mora urediti v dveh mesecih, in to na .podlagi onega memoranduma, (ki so ga podali oodofcni kmetje. Odlikovanje članov narodnih svetov. BELGRAD, 7. Vladni uikaz o odTikovanju članov narodnih svetov 4>o Objavliien dsne 17. decc~>Va, t. j. na rofctni dan Nj. Vis. prestalo: - nilka regenta Aleksandra. t Prazne/a nje narodnega praznika ▼ Dalmaciji. SPT IT 6. Dan obletnice ujedinjenja našega Baro4' > bil rproeslaHjen v Splitu z nefKJoisnkn aa-vr' -r, cA sodelovanju vojske in meš- čan. % sdojev. Zjutraj so bile izstreljene h te. € strelov kol začetek svečanosti ter ie yi>'ua SpV.tske fclhasrmonije okŠla mesto, svtraioč fcudnioo. Za godbo se je »bralo mnogobrojno meščanstvo, ki je v sprevodu krenilo na pdijano kraflja Petra, kćer je bila raz vir š£ena častna četa vojalke in oddelek oro-Tu je pcip Jovo Matisijevič imel službo božjo, ki ji kem domu. SINJ, 7. Na praznik uedinionja ^e bido mesto okrašeno z aasjtavafflM. Zjutraj je ,godba kongregacije dbsila mesto med sviračem na-rod-ih pesm-. Ob 10 je bila v župoi cerkvi, ki čirotvom, abovesna služba ibožja, kateri so prasos-tvovali zaatop-nalci civilni'H in vo^a^kih ofaia»ti. ZiipeA je imei slovesen govor, prožet s (patnijakik'jn čtKti^ovanjem, nakar je t>Sa slkižfba 4>ož;a zaključena z zahvaino pesmijo in kraljevsko bknno. Ves dan je iagledcio mesto swečano, na večer je godba zopet korakala ipo mestu ter je bila v sokoiski (dvorani dabro uspela zabava s plesom. L JJ*—v pol Sar. II«. EDINOST Aeviflce v Trsta ta okotld po 10 stotink. — Oglasi se račaaajo t ae kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ta obrtnikov nun po 30 stoti zahvale, poslanke ta vabila po 40 slat, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stat Mali oglasi po 10 slat beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase »prejema tascrttai oddelek Edinosti Naročnina in rddamadje se potikajo izkljaEao upravi Edinosti. Uprava ta inseratnl oddelek se nahajala v Trstu, uL sv. Psaačtika Aa. 2ti ZAGREB, & V četrtek aa fc amčeko tu dbo-rovanje »Selja&s dandkracija«, ki je te sklicala Ljudska stranka. Zborovanje je razpravljalo o bodočem detora^a kmetakega sloja m o oaščsti Hiinoinliih korML ZAGREB, 8. Ta so AororvaM <*%>osdanci vseh lekanoiđkab zvea o svojih stanovskih vprašanjih. SkkeoM. so ilimoiiiti udruženje lekarniških zvez. Odbifi pa ao zakonski načrt o lekatmištvn, tutfsor ga je predlagal minister za narodno ii ali 11 o. Nadalje ao aMrsiili pozvati vlado, da aa a primernimi odredbama omogoča avoa In adbart lit— ait ili potreb-Min, nfa tega živ^enskega vprašanja. Razburjenost uradnikov po tej izjavi ni pojenjala nago vsled nastopov drt^ih govornikov narastla, tako da je bila ^ki^pftčina na zahtevo redarstvenoga poverjenika in vladnega zastopnika raajpu-ičena. non oraginp. ZAGREB, 7. Vlada je kodala strehe naredbe zaradi pob^anja dra^nje In proti kopičenju bla^a. Vsi trgovca morajo v treh dneh znižati cene na tisto viiino, na kakršni je bilo dne 5. novembra. Spopadi ▼ Prekmoija. BELGRAD, 7. Vknda je zahtevala podrobno .poročalo o spopadu »aalih in ogrskih čet v Prekmuiju. V Parizu je bal podan oster protest in se je zahtevala odškodnina za obitelji ranjenih in mrtvih vojakov. ZAGREB. 7. V nedeljo je bila pred vseučali-ičam akupščsna afcademflaer. Sprejel je bal mensorandbm, v Isatereoa zahtevajo od vlade, da v treh dneh preskrbi dijakom stanovanja. Ake vlada tej snhtfrs ne ugodi, bodo jeli di-j^d stmkeiti sn potegni!)! aa sabo vse jn^o-s&ovenako dtijsšlro. Zborovanje )i?sil —trtčmev v Zagrebu. ZAGREB, 7. V nedeljo je bfto protestno zborovanje javnih aasneščancav. Skupščina je promašena za persnsnn ifiia in izvoren je ak-cij^ai odbor. Govori so govornoki raznih sfertak in atavfli zahteve en eneegičen nastop. SkipKna je ao^kano sprejela readiM^jo, katero bodo izvoženi delegati predhožili pred-sscbdBu anasfcduga sveta. Pri volitvah zveze bodo dah raqpoico milni, ti so bcfj državnaln aii upravniki, kalo« pa poiš^Jd; zahtevajo* da se je zaprte. _ IZ RUSUE. Letiško-letvinski sporazum. MORAVSKA OSTRAVA, 7. »Golos Lestwy« poroča, da sta letilka in letvinoka vlada pri-snadi obojestransko samostojnost obeli držav, ad angleška pogajanja PARIZ, 7. Kakor poroča lotih**Dađy Herald«, es js sgodSo sedaj prvikrat, odkar obstoji Lenjinova vlada, da k sovjetskemu kongresu niso bdfc povabljena samo ibcAjševrški Po prizadevanju osrednjega ruskega izvršilnega komiteja je brito sklenjeno, da 6e priznajo zastopniki vseh pc^tičnah 6rtran4t, bodi« tbodjševiške ali soci^ai^ačne smeri, samo s pogojeni, da so odobraval obraansbo republike proti beli armadi. Kakor meni »Sunday Ezpress«, je ta sikiep posledica izjave Lk>yda Georgea, ki je dejal, da anglečka vlada tako doigo ne more vzdrževati nikakih adnošajev z boljševaki, dc!der mase ruskega naroda ječe pod jarmom svoje lastne vlade. V ostalem ždi An^ija dobnih odocšajev z Rasijo. List pripominja, da more sovjetska vlada odslej lopati na oibtnovo gospodarskih odnošajev med Rusijo in zapadom. Boji z boljševik!. MOSKVA, 7. Poročalo z bojišč z dne 1. decembra: Na zapaidni fronti -tepovski o^enj. Na ijužm konti so prodnie rdeče čete do 30 vrat pred Žitomerom. V cfeoltoi Kijeva ste^e rdeče čete 20 vrst aapadno Sn 12 vnat severno od mesta. Pri Astraihami so bifi ta&ozvani beli Kozaki po Jjtfltem theju preaa^gatn. UjeH smo 5000 mod in z£pleaz&i mnc\go vernega materijah med drugim 28 !tanov in 120 strojnic. DesjSkin proti PolMd? MORAVSKA OSTRAVA. 7. »Gonič Kra-kolski« javlja, da hoče Denjfikša pričeta a ofenzivo proti Kameojecu Podo3gskeaiu £n da imajo ^pogajanja s po^rfeo vlado samo namen, pr«ic(biti čas za pričeVek ofenzive proti Pevski. Vo^a ukrajinskih vstašev padel. DUNAJ, 7. Kaškor poroča 'boAjševriSka brezžična vest, je padel tprš bo^i za K$ev ataenan Zeleny, vesdja -vstašev, ki «o zavzeE Kijev. Angleška pegajmua z boljševiki. MORAVSKA OSTRAVA, 7. »Gaeeta Wieozorna - poroča, ida je Angleška že pričela pogaijanja z boijsevika. Predvsem gre za ustavitev sovražnosti in bidkade z določevanje« prisiinOi ukrepov, predvidenih v zavezniški nebi od 1. novembra. DoCočfbe glede izročitve plavajočih dofeov ostanejo še nadalje nespremenjene. Po predložitvi nemčtke&a seznama predlože zarvezne in pridružene države sv-c^e zahteve, upoštevajoč gospodarske razmere nemških pristanišč. Zavezniki bodo prouč&i morebitne nemške tozadevne prošnje in jnji predložili komisiji za odškodnino. Zavezniški vrhovni svet nanaša, da stopi mirovna pogodba in mirovno stanje z Nemčijo v vezavo šele po podpisu ®apism5ka od t. noverrihura in predložitvi ratifikacij. Uveljavljene mćrovue pogodbe bo zajamčeno po sdc&ni'h določbah mirovne pogodbe same in po določbah tnednarcdneiga prava. Opozarjamo NemoJjo zadnjič — zaključuje noia — da zadostuje, doMer m uveljavljena marovna pogodba, samo odpoved premirja, da se pooblastijo zavezniške čete na udej-stvntev vojaških ukrepov, ki qih smatrajo za potrebne. Tako pričakujemo takojšnjega poJ-(risa zapisnika in predložitve ratifikacij. Izvolite ©prejeti atd. Pod^sisan: Oemenceau. Druga nota govori o potopitvi nemškega brodovlja v Skapaflowu. NetnŠka vlada odklanja zavezniške zahteve v nobi od 1. novembra zaraidi potopitve nemškega bredovja v Skaj>aUowu dne 22. ftuiija 1919 in preciia^a, naj se vprašanije predloži r^zsecašču, češ da na biio določeno v času, ko so se nemške lad$e potopile, da se morajo iaročsti, in da wiso bale zasidrane v nevtralna kiki, Ikaikor je biio določeno; krivda, zarada potopitve tega brodovja da ni torej na Nem-či?i( icimeč na zaveznaksh. Zaivezne «n pridružene vlade vidijo v nemškem memoran-ditmu samo nerasto&n*ačSjiv poizkus pro6to-vc^ne zaikasnilve uveljatv^ertja mirovne po-godbe in (končnoveljavne vzpostavitve miru. Nemška \iada trdi, da adma-ral Reuter ni nameravali kršiti olbveze nemške vlade. Načelnik nemškega admirala^ata pa je pisal dne 9. majnika 1919 admiraki Reuterju v Stapa-flow ta^no pismo, v katerem mu je javil, da PODLISTEK (57) Za staro pravdo. Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. »Da, jas sem EndddS, ban cem! Čitajte vi rtare Jcnjige, domine Ambrosi, jac pa pišem nove ki « svo^o eaibljo; a v njih bo en list, kjer bo potomstvo čitalo krvave črke: »Maščevanje Adbroki Gregorrancuf« aPfc&tef«, §e rekel Ambrož mimo, afavr-iite svojo oeveto; ali vedite: pride novo pleme; vaše pero, ta |ona*ka sablja, bo rjavela nad pepelom vašim, a (kmetske noge bodo teptale po vaši 'grobnici. Veličanstvo pada v prah, oblast mineva, toda spomine mečejo vnuki na tehtnico. Kdo ve, sli bo več tehtal Peter, aii Ambrož! Sluftajte me--—- »Močem,« se je agenti ban oholo, aoisdar, s Bogom! Na svidenje — —.* »Na bopšš« pravice I Bežite, hsnj Cas jsl« i se usoda nemškega brodov^a ne sme dolofitb brez Nemčije in da je izročitev sovražnica izključena. C'n admirala Reuterja se je izvršil po uk^zu nemške vđade in pomenja kršitev premttmi-h določetb. Kar se tiče očitanja, da ni b?lo brodevje zasidrano v kaki nevtralni liild, pKoccninjs^o ®arvez3>i]cif da so izbrati Skapafiovv, ker ni biio drage neviradne luke na razpol":Jo, in da se to popcUnoma strinja z bese^'»k)m duhom čl. 23. prem ime pogodbe. Zarvezni^c! na-f^?šajo, da nsma nemS^a vla^fa pravice zfihteva-ti, naj se to vprašanje predloži razsoKfešou, ker pravaoo do odloče-vanja šmpfo samo zavezar^ki. Zato pozivajo zavezne in pri-dnužene države Nemčijo, m»j čimprej pcdr«.'"e zatpisnek, iki omogoča izmenjavo raittfiikacij in uvelijav^erije mirovne pogodte, da se nareda konec trpLjengu narodov. Podtnsan Clemencea«. Pred zakijačkooi mirovne konference? PARIZ, 9. »Intrafti^tfeaiPt« nanaša, da je mirovna konferenca dospeJa do posledn-jega momenta sv>oje^a delovanja. Dcmreva se, da z Ocfreiko ne bo treSa več d-^^o cibrmrt.i-vati. Mir z rqo bo mio»$el bi?ti pcdn;san že 15. decenjbra. TukS Turčiji se bo predložila mirovna po$oc&a; seveda ni nofbe-iega jjovora več o te.-n, da bi Zedrrjene države prevu-cie mandat v Carv*raicKi. Uipsnje fe, da se premagajo tudi poslednje težkoče ftlede pognan} z Nemčijo in da bo vensaiileska pogodba v 14 dneh zedof tila veljavo. Zveza narekov to poslej le veiilc iz^TŠevolni odfcor, nikakor pa ne idealna, nad narodi stoječa sila. Razdelitev pečnškega premoga. PARIZ, 8. Vrhovni svet ailirancev se je v torek dcpcA^ne posvetoval o razdelitvi pre-mo^cđccjpo-v pečuskrh. Jugosloivenska -v lada je zahtevala n>rk1edani premog zase, vrhovni svet pa ociočil, naj se odkaže pridelani jwemcg on^anizaoi,jsjkemu komiteju re3a-racijske kom-ieiie, (ki bo odredila razdeL*te«v; ob tem se bodo uvaževale potrebe Jugoslavije. Romunska podpiše mirovno pogodbo. PARIZ, 8. Novi romunski kabinet je sporočil uradno mirovni konferenci, da sprevema njene pced&ofe in da je pripravljen podpisati baćnt^erm oznako in neui'livsko pct^otdbo z vključenimi za^^smiiki. Pričakuje se, da buka-reŠka viada taikoj ukaže svojim četam, naj se umaknejo čez Tiiso na mejo, določeno od mirovne konference. PoOcove izjave pred odhodom Iz Pariza. PARIZ, 8. (S) Polk, predsednik ameriške delegacije na nsevni konferenoi, je sprejel nocoj zastopcr^ce tiska. Zatrdil je, da odpotuje jutri zvečer ob 20 s svetima kde^maa Wiittsom in Bl'ssom iz Pariza; naslednjega dne se \-dcrca v E esiu, odlkoder se povrne v Zedinjene držarve. Časniker.ji so izrazili ameriškemu pcoHaščenou svoje obžalovanje zarada mje^civega odhoda s pripombo, da bo mnenje v Franciji stavilo njegov odhod v zvezo z opozicijo, ki jo qe pokazal ameriški senat k odobritvi versailleske pogodbe. Med našim odhcdom in vedenjem senata ni nekake zveze — je od^ovorU Polk — in to dokrzuje dejstvo, da je 'bil naš odhod določen z vladno odđhritvTfo že v začetku meseca novembra. V resnici je pravzaprav konferenca že dokončala svoja dela; dobno vem, da se ima skleniti šemir z Madžarsiko in Turčijo, teda tozadevnih dogovorov je malo. Pooblaščenci se še ne morejo sklicati, dolkler se prej ne povrne v ono deželo politični mir. Vidite torej, da je naš odhod naravna stvar; sicer pa smo pustrli Unkaj za rešitev poslov, ki so tedaj v teku, poročevalca in glavnega tajnika odposlanstva. V pnbodnjesti se mirovna konferenca preustroji; nadomesti se najbrž s svetom zaveznišikih in pridruženih zastopnikov, lci se sestane v Parizu. Naš poslančik H oves Wa21ace bo zast opal v tem svetu našo deželo; vprašanja se bodo razpravljala med posameznimi prizadetimi ministrstvi ca zunanje zadeve. Časnikarji so vprašali Polka, kaj misli o razpravi, ki se sedaj vrši pred senatom V Washin£ticnu glede odobritve mirovne pogodbe, in kalkšne bodo posledice. Državni tasjnek ni hotel v tem oziru dati nikakršne izjave, zagotavljajoč, da ne more iz-raz iti svojega mnenja, preden se ne povme v Washington in preden ne -vzpostavi ovojih odnošanev s poJćtečnimi in dipiomatičnimi osebami. Kofično je izrazi Polk čute- svoje simpatije napram tisku in napram raznim deželam, zastopanim po časnikarjih ter napram poKrt&om, s katerima jt smel sodelovati. Polk je zaključil svoje izjavo s proslavo Clemen-ceauga. »Daily Telegraph« o zavezniški noti Nemčiji. LONDON, 9. (S) »Da£ly Telegraph« piše: V uradnih krogih se izjavlja, da je medzavez-niški svet pripravljen dovoliti bolj ali manj bistvene popustitve v točkah, ki jih navaja nemška nota glede izvršitve mirovne pogodbe. Tozadevni sklepi angleške vlade so se že objavili Oemenceatiju; smatra se za gotovo, da zavzamejo druge zavezniške vlasti isto stališče. Dobro informirane osebe menijo, da podpiše sedaj nemška vlada mirovno pogodbo. Ban je odšel, se i »m edemi na konju t sotesko, a Ambrož je krenil peš na grad. date Čaše. edeče Na gradu Soseda so Vojvode slave zmago, vino kot kmetska kri. Na gradu stoji Urirfa pred Dorino sliko; razgaljene pni ss ji dvigajo burno, trdi lici ji žarite. »Dora, Dora,« js nikllniMa, »hvala ta, svetnica moja!« Vrata so ss odprla. Vstopi js Ambrož. Uršula poletela k njemu In mu ponudila roko. »Hvala ▼san, domino Amfcrosi,« js rekla, »stokrat hvala! Svoja sem. Tega dne vam ne pocafcčm nikdar! Zahtevajte od mene, kar vam drago, vse storim po vaši vo$L« »Je-ti res?« js odgovoril Amfcro* resno. .Pri Bogu!« js rekla icaa, yrinmljgniiilii tri peste. Vprašanje smeriško-mehikaaskega spora in odobritev mirovne pogodbe. NEW-YORK, 7. W^son je sprejel senatorja Falla in Hatcbooka ter se pogovarjal ž njima nad eno uro. Ko sta senatorja izstopila az WšJsonove sobe, so ju obkolila časnikarji, katerim je H£lcthook povedal, da je V/rilson izrecno izjavil, da ne namerava vsaj začasao umakniti andrc-vne pogodbe iz sena&a. O sporu z Mehikom je Wiison izjavil, da ne smatra pclcžaja za taiko resnega, kakor se splošno sedi; na vsa!k način pa si pridržuje vsaiko določno sodbo,' dctkler ne pregleda točno spisa, ki mu ga je predložil F alt. Fall je izjavil časnikarjem, da je dobil v tisk, da je predsednikovo duševno stanje dobro, tako da bo la£Jko vodil reševanje spora z Mehiko. Iz-javrđ je tudi, da je W5laom popolnoma dobro obveščen o glavnuh potezah tega spora. Verjetno je, da pojasni Wdleon svoje stališče še tc!:cm jutranjega dneva komisiji za zunanje zadeve. Wibonovo plMUO e melukanskih zr.drvah. WASIirNGTON, 8. (S) Predsednik W-ison je dckoočal pismo, kaiteno pošlje senat ovi kon^is^i za zumairuje zadeve; predsednik se bavi v pismu z meh&kamskima zadevami. Kakor je znano, so se pesi ali tej »komisiji nekateri tpiredilorji, tki zahtevajo prelkimjcn^c diplo-matdčKlh ednošajev z Mehiko. Wilsonovo zdravstreno stanje. LYON, 7. Zadnje dni so se širile precej vznemirljive vesti o zdravstvenem stanju predsednika Wriscna. Katkcr poroča dr.pisnik i k ta » Cliicago Tribune« v Wa®hriini<>oiiu, je bi predsednik V7c8scn prisitjau, pofjpi-saiti že več aiktov z levo reko, ker mu je des-ia stiran telesa ohromela. Senator Hitchock, vodiielj demokratov, ki se je povedoan otvoritrve no-ve^a zasedanja senata želel posvetov aLi s predsednikom o vprašanju mirovne pogodbe, ni smel vstopiti v sobo bolnika. Z'ravniki, ki dečiijo predsedrnka, so izjavCli na vprašanja racnih časmiikai^ev, da okrevanje boinika napreduje normalno. Brzojavka iz Wa8hingtcwia z dne 30. oovesnfora pa poroča, da se je stanje predsednika Wdisona zopet ne'icliko po-slac-šcdo, tako da po naredbi ndsravaiikov ne sene sprejemati noskih ofo-ickov. LONDON, 7. »Daily Tcfle^raf* dememttera vesti o resnem obolenju W3soua, Iki je sicer mirovno pogoidibo umaknil iz senata, a jo hoče v osmih dneh zc.pet predložili. Medtem bo skušal doseči sporazum s republikanci. Razdelitev živiL V7ASHINGTON, 7. ^Heurat« objavlja poročilo o statistiki potrebne "pšenice v Evropi po šleviikah, kakor je biia ravnokar naista djena v Parizu. Primaaifklaj pšetsice v vsej Evropi bo znašal približno 200 nr&^omov q, Temu nasproti bo ostali svet pridelal za 175 milijonov pšenice več, tako da bo evrcipska potreba do prihodaaje žetve 1920 za silo pokrita. Zediarjene države bodo k temu evropskemu primanijkiaju mogle p«fei>evati, ker ibodo mogle oddati v Evropo 100 milijonov Is Italije. Italijanska zbornica. RIM, 9. Po predložitvi raznih vprašanj se je začela razprava o odgovoru na prestolni govor. Bertini (socijalist) izjavlja, da so si vsi prestolni govori podobna: predstavljajo seznam te^a, kar se ni naredilo in vsebujejo vel iko bijub, ki se ne izpcflnujeio. Govoreč o volitvah izjavlja, da je strah buržuazije kriv, da se volilci niso veliko brigali za volitve, ker je buržuazaja med vojno vedno kaizala nezaupanje v parlamentarne institucije. Socialistična zmaga se tolmači, kot protest preiti vojni, kot želja za radikalnimi obnovitvami. Hoteli so inpremeoiti zunanjo vojno v meščansko vojno proti socijalizmu, toda buržoazija ne more sapremeniti sama sebe in i^pa v kak obupen reakcionaren po-izikus, ki ga bo pa znala socijafldstična stranka zatreta. Te razmere ▼ burioazd^skih vrstah vplivajo tudi na položaj vlade: vlada je tako slaba, da jo drži lahko v šahu vsaka drzna manjšina; vsled tega vedno nova protislovja, v katera pada na vseh gospodarskih poljih. Tudi nova koncentracija, ki se pripravlja, je dokaz vladne slabosti. Govornik zahteva od vlade v imenu proletarijata, ki more ed:jra>ddkaiLneje, samo se morajo te reforme strinjati z narodno dušo. Govornik se pridružuje delu prestopnega govora, ki izraža priznanje voi>ki in padlim junakom. Italijanska ljudska stranka je za mir in za Zvezo narodov. (Medklici na skrajni levici.) V ta namen je treba razširiti med narodi krščansko bratstvo. (Odobravanje v sreda, hnp na skrajna levici.) Ne sme biti miru za premagance m mtrn na zmagovalce. »Dobro — —« js tem so vstopili Ucšuhni Po mračni soteski di^a konju svoj meča, brez zantsve. V Sramota! In ban leti lina kot otjdk, se: Sramota! podban, sla v konju basi, ns poražen, brez Sabori potok: ss fMMSgnje jflea-baron rogajc 1 Ljudska stranka zahteva pri reformi delovnih svetov udeležbo vseh organizacij brez razlike politične šole in veroizpovedaoja. (Odobravanje v sredi, medklici na levi.) Obžaluje, da se ni v prestcilnem govoru več upoštevalo vprašanje poljedelstva in da se niso pozvali na smemo življenje tcđJko bogataši, kolikor delavci. Strinja se tudi z dekan pre-stolnega govora o Icikalnih avtonomijah v odrešenih pokrajonah. • Ugotavlja, da ga loči od prijateljev sooiqalistov predvsem materi-jalistlčrto razumevanje življenja, način boja in namen ierp-reobinritve vsake socijalne ureditve. (Odobravanje v sredi, medklici na skrajni levici.) CaippeLobto je izahteval pomoči za kraje, W so trpeli voletd vcpie. Nato se je seja . zaključila. Scialoja o D'Annunzijevem podjetju. LONDON, 9. (S) Urednik »Moming Poste« je imel pogovor z ital-ijansikim ministrom za zunanre zadeve Sciaiojo, kd se sedaj nahaja v Londonu. Scialoja je naglas al, da je DAn-nunzio delal preti načelom »italijanske vlade. Na vsak nadfrn .pa — je piripomnil Scialoja — predstavlja D'Anoiunzio velik del italijanskega mnenja in to je vzrok sedanjih težav. ZuSiDr S2 S?rl»2D'!SUi8....! Vendar smo prišli počasi tako daleč, da je krik o krivdi Srbije in »velesrbske propagande« na iz-bniliu svetovne vojne bajka-, v katero ne veruje nihče več — razum političnih otrok, te-pcev, aH pa tistih germanskih fanatikov, ki se še ■delajo, •kakor da bi verjeli, »ker potrebujejo to za svoje prihodnje natr.ene. Ali smo trdili vedno, da je bil etentat v Sara je vem, fci da je bil (ta&o eo je kričalo) naročen iz Bdegagrada, le neposredni, nikakor pa ne resnični povod vojne. Danes se ves pošteni in razsodni svet prepoznava k temu uver-jenju. Na) ponovimo zopet in izopet. kar smo bili te Jej doznali od absolutno zanesljivih in verodostojnih strani, takorekoč od očividcev: da so namreč vest o sarajevskem umoru slavili z radostjo v Budimpešti in tudi na D ima ju — tistem »Dunaju« namreč, ki je gnezdil na cesarskem dvoru. Premnogo ie balo raznih znakov, po katerih si je bilo možno ustvariti razlago za to zadovoljstvo. Naj ugotovimo n. tpr., da je blia »a procesu proti morilcem javnost izfcf'učena, tdu ni svet nič do-znal, kaj so obtoženci v resnici izpovedovali, vsled česar tudi ne ve, flcaj se jim je v spisih — podtaknilo; da še denes nihče ne ve, kje se pravzaprav nahajajo spisi tega zgodovinsko znamenitega procesa; da so — to dejstvo daje mnogo misliti — vsi obsojenci (me:rja- razun enega) drug za drugim odšli pod zemljo.____1 Saj o i bilo treba, da bi jih kar pobi-li, obesili, ipostrelili, ali zastrupili. So nečim umora, ki se z vršu jejo pačasi, postopno, sistematično, tako, da se tisti, ki je napoti, ne zruši kar hkratu, marveč umira, gineva, dokler — ne ugasne luč...! Z vso težo pada na tehtnico dejstvo, da so po atentatu poslali v Sarajevo znamenitega državnega! jurista, da bi lagotovii krivdo belgrajske vlade na umoru prestolonasiedniške dvojice, »n da mož — dasi je imel gotovo najboljo voljo, da bi ustregel želji svojih gospodarjev — ni mogel ničesar ugotovit!!! Zato tudi našo Usti tedaj nič peročali, marveč so potajiH to ekspedicijo. Sele dolgo pozneje, tekem vojne, so prihojali posamezni glasovi v svet o nalogi, ki jo -je bil cobM oni funkcionar. Da, čudne stvari so se dogajale za dunajskimi, budimpeštanskim! m berolinskimi kulisami pred atentatom in po atentatu in ob začetku vojne. Sele proti koncu vojne se je začel polagoma privzdi-gati zastor, ki Je prikrival režijo za reoemmi kulisami. Polagoma so se začela kazati obrisi režiserjev — krivcev. Prihajati so začela v svet rasna »razkritja«, ki se pa v :M gospodje seveda tolmačiK •kot poziv, naj to prebivalstvo mrziio. To Je tfst' pruski militarizem! Duh — kajkor izrecno pravi oni pisec — omejenosti, arogance, ki se jc kazala že v načinu kakor je cesar Viljem vihal svoje brke! Es ist erreičht! hi ustvaril si je posnemalce. ki so biii nevedni m arogantni. Ideal povprečnega Rrusa je bilo vojaštvo. »To m še škodilo — pravi avktor — dokler je bil vodilni voje'k postaven, razumen star gospod. Postalo pa je neizrečeno zoprno, ko so posnemovalci Viljema II. v tisočih, v vojaški uniformi in civilu, letali okoli po Neru-č»ii in, žal, tudi onkraj mej. »Ta nedostojna vsiljivost, združena z renomistično breztektnostjo. ta gnus vzbujajoča rezkost, in neslano in nekulturno vedenje — vse to ie povzročilo našo nesrečo!« Našo nesrečo! Nesrečo Nemčije!! Ta nesreča pa "je prišla od vojne! Karakteristiko, ki jo podaja pisec o cesarju Viljemu, skupno z naglašanjem, da bojišče — Matija Gubec. Gleda in se »vprašuje: »Čigava je tista laf, kl etično nočni ros drhti na travi? Naša.« »Čigava so tista mrtva trupla, ki ee pm s krvavo koso poigrava nočnd veter, ki se jim mesečina leskeče v steklenih očeh? Naša.« »&gaivo je tisto Črno pogorišče, kjer je pod .pepelom nakopana sreča vsega' življenja? Naše« . . »Čigav je tisti krmi meč, ki se blišči v travi? Naš.« »A čigavo je v»e to prokletstvo? Naše.« fe gaplftka* je človek v tužni solzi, zasukal glavo kot blazen ter zatasmal obraz v svoje peatj, pritisnil, o Bog, m vedel nič, ni čul ničesar. AK. ko je vran, leteč preko njegove glave, zakrokal, se je človek »drznil, skočil pokoocu kakor orjak, ter je, pograbivS krvavi meč «z trave, zamahnil proti mesecu ter vzkliknil ob grohotnem smehu: je duh, joaa*eseai od vladarja, povzročil ne- srečo nemškega naroda* vsebuje torej priznanje, da je Viljem povzroiteH nesreče, torej — vojne! Kajti, ne pozabljajmo temperamenta tega vladarja, njegove megalomanske blaznosti — samodržca, avtokrata. Hotel je biti imperator, ki bo dajal zapovedi vsemu svetu! Zaverovan v svoje nehotične načrte, je botet biti seveda diktator tudi na polju državne politike. Saj se je batoal sam>: resnični državni kancelar sem jaz sam! Pognal je celo velfkega Bismarcka. državnika velikega koncepta, ker mu ni hotel biti pokoren sluga, slepo orodje za izvajanje načrtov, ki so morali slednjič prinesti tisto neizmerno nesrečo nad človeštvo in nad nemški narod. Karakteristika, ki jo podaja pisec o tem avtokratu »n nasilniku, je obenem izčrpna psihološka razlaga za vso tisto nemško politiko, ki je do vedla do svetovne vojne in ki je tudi Dunaj in Budimpešto — ti gnezdi slepcev — zapletla v zaikleti v-rtmec! Krivda Viljema na svetovni vojni je ugotovljena. Na Dunaju pa so bili slepd. Popolnoma izročeni sugestijam iz BeroKna. so skozi desetletja sistematično urejevali svojo politiko napram Srbiji tako, da je ta morala postati sovražnica monarhije, da je moralo priti do sporov, do o-ipora, da so magli potem — to je bMa tista nesramnost — kazati na Srbijo kot ognjišče vsega z!a m vse hudobije, ogražajoče Evropo. Mahinacrje dunajske in berolinske politike naj bi napravile iz Srbije jagnje božje, ki naj bi nosilo grehe ViHemove m politike dunajskega dvora. Razkritja iz nemškega tabora ugotavljajo neoporečno krivdo Viijema hi sokrivdo Avstro-Ogrske na svetovni vojni; ugotavljajo, da so na Dunaju in v Beroliau hoteli to vojno, čeprav so z diplomatskim sleparstvom, (tudi s potvarjraniem državnih dokumentov) hoteli vzbuditi vero, da so — drujd krivi! Prihajajo pa še znamenitejša razkritja. Znani socijalist Kautsky jc sestavil zbirko Hstin o postanku vone. Te ugotavljajo, da »kronski svet ■dne 5. in 6. julija 1914. v Potsdamu ni bil v resnici nikak kronski svet, ampak pravi pravcati vojni svet — prava zarota vsaf proti Rusiji in Srbiji, ako ne proti vsemu svetu!! In če bi bil še kak dvom, ga odstranijo »obkratne opazke« cesarja Viijema na brzojavkah in pismih, ki so mu bila predložena«. Te opazke ovajajo, da je bivši nemški cesar hotel vojno in |o pripravljal. Nagla-šujoč potrebo obračuna s Srbijo z besedami: »Sedaj, ali pa nikoli!« Njegovo voljo za' vojno dokazuje dejstvo, du je 30. julija leta 1914. napram državnemu kancckvrju ves razburjen izrazig bojazen, da bi mogla Anglija poseči vmes in prečrtati njegove načrte ter ga uničiti!! To je dokumentarično dokazano. A*li, omenjene Hstine ovajajo tudi, da je bil cesar Viljem v svoji •blazni domišljavosti slab računar. Će bo hitel in če ustvari dovršen čin — vojne iproti Srbiji — 6i ne bo po tein rnihče upal postaviti se mu na pot — tako je računal. Kako da- se je zaračunal — kažejo dogodki in za Nemčijo katastroiaJni konec vojne. Zavoje v a ti je hotel ves svet — kSjti beseda <> »načrtih« cesarja Viljema kaže jasno, da ni name-roval samo »kazenske ekspedicije« proti Srbiji, ampak da so ti načrti sejiali veliko tčuVe. Naj omenimo tu še nekaj' zelo značilnega' za sedanjo duševnost mnogih Nemoev m za ontedo v njihovih glavah. Razkritja ne dopuščajo niikakega dvorna- na tem, da so odločilni činitelji v Nemči» hoteii vojno, ki je ugonobila Nemčijo in avs-tro-o-srsko monarhijo. So mel Nemci prosvetljeni duhov, ki obromenja;« nemške in avstrijske državnike z obtožbo, da e4a imcia Anglija m VVilson pošteno voljo za posredovanje ter da je bilo za propadli monarhiji nesreča ravno to, da ste odklonile to posredovanje z zločinsko lahkpmišlje-nostjo. Te dini pa je neki Albert Ritter v greški »Tagesposti« trdi-l iraobratno. Nesrečo da je zakrili avstrijski rminster za vnanje stvari, grof Czenrin. s tem, da je v poletu zapel tisto svojo /nano »jerimijado^ o obupnem položaju cncnarbiie, da je deki na ta da bi prišlo do po ga on j. Kiio more razumeti to logiko: ker je hotel Ozernin rešiti, kar se je še rešiti dalo in napraviti konec vojni, ki je obe državi uničila, da je on zakrivil nesrečo...!! Ne, te" logike mi ne razumemo. Drugo za drugo prihajajo v svet razkritja, ki privzdigujejo zastor, da se prikazujejo na pozeri-sču — resnični krivci na ogroa da napreduje z drugima, ikar pa more biti le s kršenjem ustave ob vsakem koraku. V Trst«« dne 10. decembra 1919. »EDINOST« fttmr. S37. Straa IH Za>kthiču>e: Poslanci, ki so se združiH v »sku-SMK> za narodno obnovljenje«, so proglasili načela ca novo Itaiijo — je to .program življenja. Takozvane srednje stranke, ako so živi in ne umirajoči organizmi, naj razumejo to in postopajo temu dosledno. Mi bi le izrazili svoje •začuden'e na tem, da se estonski Mst toii toplo zavzema za prijateljske #ij>k>ma4ske in trgovinske odnošaje z deželami v toli oddaljeni Rusiji, da pa pri tem prav nič ne nanaša enake potrebe glede drugih dežel, ki so IteiHji teritorijalno tako blizu, da so si — sosede, njeno _ zaledje! »Secolo« ipravi, da je treba začeti glodati z drusučnim očesom stvari v Italiji ■i izven nje, da je treba izpremeniti sovraštva! Spričo dejstva -pa, ki smo je naglasiti ravnokar tu gori, bi se zdelo, da tudi novo oko milanskega #sta ne gleda še .povsem jasno ter da se glede sosedov tudi on še ni popolnoma iznebil starih ideologij! Domače vesti. Otvoritev šentjakobske CM šole. Redni Šolski pouk na CM šo i pri Sv. Jakobu prične Jutri, v četrtek, 11. t. m., ob 8 zjutraj. Učenci naj pridejo polnoštevilno in točno! Vodstvo. »Hrvatje O Hrvatih«! Poslušajte najprej, take strašne reoi pripoveduje graška »Tages-g>ost* iz nesrečne Jugoslavije. To so grozovite stvari, da vidiš kar kri pred seboj. Navesti hočemo le nekaij najsočnejšib. V Jugoslaviji vlada grozno razočaranje — obnemogla jeza in ogorčenje im pa koprneča želja, da mora postati drugače. (To »drugače« v graškem listu je seveda razumeti tako, da Hrvatje in Slovenci morajo priti — kam drugam!) Prava krvava šiba božja je srbska soldateska. Pruski militarizem tuda v njegovih najos/ ejših oblSkah je .prava igrača v primeri s /rbskim. Plenjenja m repi so na dnevnem redu. Nevarnost po deželi je naravnost neznosna. Na kalka stopnji je naobrazba stfeskih častnikov, priča dejstvo, da ne poznajo robca za nos! V lakastih črevljih si brišejo nos — s prstom. Vlaki po Jugoslaviji imajo velikanske zamude (kar se, seveda, ne dogaja nikjer drugje na božjem svetu). V Jugoslaviji plačujejo največje vojne kootribucije. Carine so strašne. Vse hrvatske uradnike in častnike so premestili v Makedonijo. Srbski dinar ima nasilni kurz, tako da je treba plačati zanj 4 krone. (Koliko kroo pa se plačuje za liro?!) Srbski trgovci prihajajo v Zagreb, kjer pokupujejo vse za majhen denar. Hrvatje in Slovenci so v Jugoslaviji pravi helotje (V Avstriji pa so menda uživali toliko pravic, da bi se bili skoro zaduš-Mi v njih)--itd. itd. — Take storije in tatarske vesti pripovedujejo Usti — pardon: Hrvatje! — v tisti Nemški Avstriji, iz katere prehajajo ravnokar obupni 'klici: Ne moremo več živeti! Umremo, če nam drugi ohi*t*» iu druge umet- Koncert najboljšega češkega vlrtaoza. V soboto priredi češki ume ti tik no gosli h Vaša Prihoda pod okriljem tukajšnje podružnice »Glasbene Matice* koncert v giodališčm dvorani »Narodnega idoma«. O Vaši Prihodi pravijo praški in švicarski da ie ta sede} najboljši češki virtuoz. Ko«icertiraJ je že po raznih mestih češkc-sJovaške repirtlike. v Švici, potem v Zagrebu in v Ljubljani. Po vsot1 s sijajnim uspehom. Sedaj prihaja prvikrat v Trst a odtod ipojde v Francijo, AngKlo in Ameriko. Za tukajšnji nastop je sestavil -znamenit program sviTal bo kompozicie velikega francoskega skladatelja Cezarja Francka, Ceha A. Dvoru' Italijane N. Pasaninca tega največjega gosIcirsKega mojstra. Za danes priobčujemo majhen posnetek :z obširne kritike v zagrebškem »Jutranem Listu«. Vaša> Prihoda je devetnajstletcn virtuoz. Sedaj ko smo ga čuK, fchko rečemo, da se mu obeta sijajna bodočnost. Tehnične in virtuozitetske tež koče premaguje z lahkoto m na dobri pc-ti je, ć; doseže skra;!re di.menzi;e tehniške umetnosti Tor. njegovih gotli je poln, mehak in ned vse fin. Čistoča intonacije je očarljiva. \fo-7oredno s tehniško odličnostjo gre velika čustvenost. V n.«em ;c pcle.rr srca in mnoge toplene tudi mnogo du.še in zn-nja da mere celovito in pravilno interpretirati rop'o ducirane umotvore. — Vstopnice so v predproekji v veži »Narodnega doma«. Telovadba ženskega naraščaja (dekKce od 6 do 12 let) pri Sokc^u v Trstu (ulica C. Battisti 21) se vrši ob torkih in petkih od 15 do 16. Predavanje prcL Ravasinija. Snoči je rmel biolog prof. dr. Giorgio Ravesini v »Unione opera»a trie-stina* napovedano "predavanje »Materia ed enerda nella sintesi dell'endocosmo: loro fenomenogenesi e relatfvita«. -predavanje, Id je imelo lep uspeh, se ponovi v MMcnu in BeroHnu. — Prihodnje predavanje v petek; predava g. Narciso Smidichen Ustreljen s puško. Gluhonemec, o katerem smo že večkrat poročali, -taje, ki je kmalu pr-ihuel na lioe mesta in utsotovil smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. — Vojak, ki je ustrelil ubogega jrfidionemoav se ie javil orožnikom in ?£-ic-ve.'al, kar se je pripetilo; prejšn ega dne je č>til puško in vzel iz nje vse naboje. Hotel ie le za šalo prestrašiti ghrhonemca; da je ostal še eo zaboj v cevi, ni vedel. Vojaka so obdržali v zaporu. Požar v skladišču sena. Včeraj ob 11 je telefoniral inžener Rida na postajo ognjegascev. da je izbruhnil v vojaškem skladišču sena blizu to verne olja v Zavijah požar. Ognjegasci eo -prihiteli pod poveljstvom stotnika Busliovatza na mesto, k er je gorelo od 4—500 ba! sena. Ognjegasci so odstranili še ne vnete bale od- gorečih m začeli trsiti. Kmalu nato so prišli tudi vojaški ogtresasci, kf so začeK urno pomagati. Ogenj «0 po -sili šele prjzno v noči. Skoda, ki še »i točno znana, ie zelo velika. Tatvine. Danes ponoči so nepoznani tatovi od-jrli s pomočjo ponarejenih ključev mlekarno Vi-tcle v ulici Zennone 10 in odnesli za 2000 lir čokolade in slaščic. — V manufakturno trgovino Schlessinger v ulici Sebastiano so vdrii neznani looo\1 in odnesli z? 1000 liT ToJcavic, nogavic in raznih drugih stvari — V stanovanje Petra Sela v Rojanu so vdrli tatovi in odnesli 256 Ur in eno uro, vredno 80 lir- Aretirana je bila včeraj neka Marija Tamaro, stara 19 let, ki je pred nekoliko dnevi ukrad.a Ester Pittonijevi v Opatiji aa 3000 lir dragocenih predmetov. m ne. Porotno sodišče. Nepoboljšljiv tat. Včeraj se le začela razprava proti MarccIu MicheJirziŽiju, ki je obtožen, da je 16. eiprilu zvečer vdrl v poštni urad na Katinari in ulomi! b'a-gajnico. Onega večera se je vrnila poštna u;;.J-n«ca Enra Spetič v urad, kjer je imela dokončati svoje delo z menjan.em valute. Ko ie stopila k vratom, jHi ni mogla odpreti in zagledala v sebi moško roko. Videla je takoj, da gre tu za tatvino in zbežala ter začela klicati na cesti na pomoč. Za njo je kmalu pritekel iz poštnega poslopja mož, katerega je uradnica spoznala za Miicheflirezra. Nato je šla s svojim bratom na pošto, kjer je našla vse v neredu; blagajnica je bila ulomljena in znatno poškodovana, iz nje pa- ie izgini skoraj ves denar; nekaj -denarja je ležalo razmetanega po podu. Na klice poštne uTadnice je aretiral iinanč-ni stražnik, brigadir Dominik Spelicato s pomočjo drugih stražnikov bežečega Micheluzzija, Pod1 majo }e »mel Micheluzzi 41.611 »tallan^kih lir in 64.973 avstrijskih kron. Ko je bil Micheluzzi aretiran, je priznal, da je vizel denar na poštnem oradu, kjer je sam ulomil blaga'trico. Sicer je bi! Micheluzzi že večkrat aretiran in kaznovan radi -tatvine in vloma. Pred preiskovalnem sodnikom je zanikal vs^ko svojo krivdo, češ da se on ne spominja ničesar. Rsi-hjatri so irjo^-ili, da ie Micheluzzi degeneriran alkoholik, ki pa je oJ'govoren za svoi prestopek, katerega ?e izvršil v popolni zavednosti in mogel oceniati njegove posledice. Ko je stopil v dvorano Micheluzzi, katerega so spremljali razun orožnikov trije strežniki tz omo-bokiioe, >e ztčd govoriti o svojem življenn, vzgoji, o vojni itd. O tatvini pa ni hotel ničesar vedeti. Iz njegovega govora se laliko sklepa, da ni v resnici pri čisti pameti, o čemur priča tudi njegovo ravnanje, ali p® da se izvrstno pretvarja. Etna S petič je pripovedovala, da ie zapazila, ko je hotela stopiti v urad, da ie bil nekdo v sobi; MichetaBzi je prihitel za njo Pozna ga dobro, ker je bil že večkrat na Katmari. Denar je dobila poštna uprava nazaj. 1002*42 lir je Micheluzzi ba:e izjgubil na begu. Uradnici se je zdel Micheluzzi nekoliko pijan; tega mnenja so bali tudi drugi Ijudie, ki so ga videti. Finančni stražnik Spelicato "e pripovedoval, kako je aretiral Micheluzzija. Drugi iinačm stražniki so trdili, da je Micheiuzzi med begom kričal, da ni on tat, empak da so pravi tatovi zbežali. Rome) Silvestri, lastnik bufeta, pozna dobro Micheluzzija in je izjavil, da je leta abnormalen in nasilen človek; obtoženec ie bii večkrat v njegovem bufetu, kjer ve kazal velike svote denarja. katerega je zapravljal v vetfkih računih. Krčmar Kar! Spetič je pripovedoval da pozna 2e 16 let Michchrzztja, ki je In je tnl vedno abnormalen. Uganjal je stvari, aaradi katerih bi bi! moral biti zaprt v kakšni umobolnici. Micheluzzi je bil aretiran v njegovi gostilni in ne na cesti, kakor to trdita finančni stražnik Spelicato in neki orožnik. V finr.nčni vojašnici ie videl Micheluzija, zveza« nega na tleh, katerega ie neki orožnik pretepal do krvi. Prečitale so se nato nekatere fcfcrve, Iz katerih e razvidno, da ie mehanik Micheluzzi v resnici na umu; to trdi tudi njegova žena. Miche-'uzzi je bil obsojen pri vojakih na smrt, ker ie ubil nekega častnika; na podlag« mnenja psihiatrov pa je bil oproščen, ker je bil neodgovoren •'.a svoj čin. Danes se razprava nadaljuje. DOPISI, Iz Ajdovščine nam pišejo: Starorimski napis se je našel v Ajdovščini ter ie razstavljen na trgu Viktorja Emanuela III., kjer vzbuja posebno pokornost potujočega občinstva, ffcpis je zanimiv, bsi.'.diio pa zelo zagonetno. Ta častitljivi ostanek starodavne minulosti obstaja iz 65 cm dolge in 25 o:n široke plošče iz trdega lesa, po srečnem na-iJ.uč;u še razineroma prav dobro ohranjene, na kateri se čita' naslednje besedilo v latinskih verzal ka. h: USTAUGFNAAUTO TECIT. Zadnjih pet črk je precej zabrisanih in težko čitljivih, zato sem overjen, da se čitajo pravilno: FECIT (latinska beseda, pomeni: napravil) tn so torej umetniška signatura. Opraviti imemo torej z ostankom skutpturnega umotvora, od katerega nam je k sreči ostal ravno oni del. ki nosi umetnikov podpis. Njegovo ime pa nikakor ne kaže, da bi bil Rimljan, zato se vprašujemo s tem večjim zanimanjem: Kdo je bil ta umetnik? •Kdaj je živel? Kateremu narodu je pripadal? Katera so njegova dela? Rešitev nam more dati !e starinoslovje in njegove pomožne vede. Pa tudi st2T*K>slovcem bo treba mnogo bistroumnosti in kombineci^kega dam, da nam pojasnijo tako zanimivi, obenem pa tako zagonetni napis v Ajdovščini. Ce pa niti oni ne razrešijo uganke, potem ostane to besedHo pač skrivnost ca večno. — Mimoidoči potnik. Dramatski krožek v Ajdovščini je prošlo soboto in nedefjo uprizoril napovedano veseloigro »Pri beJem konjičku« e najboljšim uspehom v moralnem •n gmotnem ozira. Sedaj- ie gotovo, da ima drama pri nas pravico do obstanka; v dobi, ko nam ne dohejajo naši slovstveni proizodi, ie ona takorekoč naša živa knjiga iz katere bi občinstvo najrajši vedno čitala Zato se ne čudim, da vkljub dva« kratni uprizoritvi niso mogli dobiti prostora v glec^iški dvorani vsi mnogobrojni posetniki. tako xia se znaten del našega zavednega Indstva ni mogel udeležiti predstave, ki ie bila razprodana. Vsled tega se igra ob ugodni priliki uprizori v tretje. fobira te igre kot prve večje veseloigre na ajdovskem od-ru se mi zdi srečna, ker se maloka-teri igri kaže mačai veseloigre tako čisto kakor v tej. Igralci so izvrstno pogodili svoje uloge, in teko se nam je vsent ob Buckovem pristnem razburjenju in ostalih veselih zgodbah »Pri belem konjičku« na Bledu »srce prav močno razširilo«. Veseloigra ie imela samo ta namen in pomen. Nekatera mesta v njej so vendar simbolično lepa. Odkritosrčno veseli smo n. pr., ko se Bucku ponesreči njegov corostasni načrt, po katerem misli doseči, da bi bilo narodno rn ljudsko mik) vse ena »žajfa«. Se krasnejši je sklep, ko za Bučka in njegovo pravdarsko strast poteče prizivni Tok in mu uiti .najboljši odvetnik v rodbini ne more več pomagati. Konec je naših nekdanjih maien-fco tnih prepirov in edražeb in tudi najstrastnejši sčtnež hi godrnjač mora odložiti svojo godrnja-vost in prepiri ji vost, ker za to ni več časa. O pristnosti mila, narodnega in ljudskega, se ne .praM-j&mo več, ker je oboje izvrstno in oboe dobro •pere in gtavna stvar je. da pridno čistimo, kar ;-n»mo očistiti. V tem je simbolični pomen te ve-sjJoigre. fz Boršta nam pišejo: Kakor menda povsod po naši ubogi Istri, tako je bfl tudi dolinski občinski svet pred kakimi šestimi tedni razpuščen, »n vlada je postavila za upravitelja občine svojega koml-sajjo. Ta gospod je seveda Italijan, čeprav je cela občina čfcto slovenska. Toda pustimo za danes to vprašanje. Razmere so take In drugače ob takih razmerah menda biti ne more. Tudi pravilo da ;e sicer g. komisar s strankami vljuden in pri-jc-zen, tako da ni s te strani, vsaj dosedaj, kaj o-porekati. Ali nekoj drugega hočem danes omeniti, kar stavlja tega g. komisarja v — slabo luč. V soboto, 6. t. m., je prišel g. komisar v Boršt Ne vem natančno, je ti bil tu po uradnih a«, za-cebnih opravkih, vem le to, da naš vaški načelnik 1 z. Auer m nič vedel o tem in & komisar se žal ni hotel toliko potruditi, da bi b§ prišel k njemu ali pa ga dal vsaj poklicati k sebi, čeprav je bil od njega oddaljen kvečjemu 50 korakov. Dosedaj je pač bilo v navadi, da se je vsak vladni funkcionar, bodisi že višji ali nižji, prišedS v v&s, .potru-dH najprej k vaškemu načelniku v svrho informacij ali pa vsaj iz vljudnosti. G. komisar tega nI storil in nam preprostim Borštanom se to čudno zdi, še boli čudno stadS tega, ker g. komisar nikakor ni zamudil obiskati, oziroma govoriti z neko drugo osebo, ki je vsem Borštanom nepriljubljena radi svoje neznečajnosti. Kako si hočemo tcknačSti tako ravuanie? Slišimo sicer, da e g. Auer prt italijanskih oblastih »slabo -zapisan« in to po zaslugi lažnjlvih hi brezvestnih informatorjev, to pa g. komisarja ne M smelo motiti, ker je g Auer vendar od aas Borštanov Izbran za vaškega oačd-nika ter ga čisla In spoštuje vsa vas, da, celi Breg in obsoja s teai on, ki so hoteli njega ta njegovo družino že kar poslati v »Sardesno« aH pa »postaviti top na grič sv. Roka in od tam porušiti njegov dom«, Čeprav fe ta dom zbirališče mirnih, poštenih in značajnih Hudi in nikakršnih »fa-rabuttov propagandistove, kakor se je govorilo. Po našem skromnem umuju torej g. komisar nI prav ravnal, ko je hote ali nehote prezrl našega načelnika, ki bi mu b9 sporočil naše mnenje, naše žei;.e, naše pritožbe. In teb imamo mnogo, mnogo l S takim ravnanjem, gospoda, vzbujate v nas čut. da nas prezirate, omalovažujete, da nam nehote sili m usta trpka beseda: smatrali so nas prej, smatrajo ms sedaj za sužnje hi ta Jt času. ko sli-žimo toliko lepih besed o enakopravnosti, svobodi in teko dalje. Takšno ravnanje nan ne more pri-viačitk. ant na edno t» Poslane*} Tovarna piva „DREHER" poživlja vse cenjene odjemalce, ki imajo v svojih prostorih raz-kaznice svoje lastnine, vsakovrstne oblike, ki nosijo napis „PIVO DREHER", da jih takoj naznanijo urada za kolkovanje, palača finančnega ravnateljstva trg Chiesa Evangelica. S tem spodaj podpisana odklanja vsako odgovornost za opust tev ali zamudo predpisanega naznanila in v slučaju kazni« Toumna ploa „DREHER". PREKLIC. Jaz Frane Baumaaa, zidarski mojster na Rakeku. preklicu jem vse, kar seaa razžaljivega govoril o gospodu Francetu Domidju, trgovcu aa Rakeku, in tzjavttam, da ie vse, kar sen mu pred-bacival, neresnično. . RAKEK. 4. decembra 19». BAUMANN FRANC. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon EDINOST Isda avoj ŽEPNI KOLEDAR za leto 1120 S vsak jrstnlasi podatki Izl^n konec «n< n te<žMb v obliki 6X10 cm v fini opremi, tiskan na lep papir. □ ¥lš Brade M in Mml oL HozzIđI 40 (vogal uL L Lazzaro) Za prihodnjo sezono: bogata izber volne« nega blaga, barfc enta moškega blaga, vol« nenih odej. zaves in lastno Izdelovanje vatiranih ode]. iT? ide^ IKisova kiselina ■•dana pristna M'/, Plavilo H Rsžnati škrobni klei 1.1, d. i. t. d. se dobi pri HOLLAHDIA COLOHIAL I družbi z om J. v Trsta bL Mer Lnlgl da Paleslrin ftev. Z (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. m ZALOGA DR IE uATAKIHE = na veliko Ubero ae v dobi pri M. POVH v Trstu TRO GARIBALDi (IIARRiPRAl 3. □ m Iz proste rok© se proda m z sospođarsKlml poslopji: hlev za 14 glav živine, 2 ledenici, 2 vrta« Ćozd; njive in travniki. — Ogledati si v Ro-diku it. 20 pri Divači — Pojasnila daje FRANC KALUŽA, gostilničar ▼ Košani pri St. Petru. HALI OGLASI ce računajo po 10 stot. beseda Naimanjša pristojbina L r—. Debele Črke 30 stol beseda. Najmanjša pristojbina L T— a PRODA se po ug«?iri ceni 5 večjih koz. UL Istria St. 16, skladišče sena. 4459 POPOLNOMA nova amerikanska pisalna miza se proda £ojau, Scalasanta št 221, Smrkolj. 4460 PRODAJO se po ugodni ceni »citre«. Barkovlje, nabrežje št. 122. . 4457 HISA na vogalu v srečirn Sv. Ivana, primerna za vsako trgovino, 4 kuhinje, 8 sob, plin, vrt. Met, se proda radi seHtve po polovični oertL Pojasnila tri. S. Glino St. 541, pritličSi, desno. 4458 SREBRN DENAR kupujem po najvišiib cenah v vsaki množini Pridem lahko poni. Alojz Povh, Garibakiijev trg St. 3 (prel Barrier^.) 3341 KROJACNICA Avgust Stular uL ^S. Francesco d'A sisi štev. 34, 1IL je edina dobroznana kro-lačnJca v Trstu. 3367 GOSTILNA v bližini Trsta se odda v najem. Pismene ponudbe na iqs. odd. Edinost! pod »Ugodnost« 4430 LEPO SOBO s brano, uporabo kopalnice in če mogoče tudi ©Lasoviria, išče uradnica pri boljši družini. Ponudbe pod »Zračna soba« na inser. odd. Edinosti. 4448 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, uL Roma 24. Gorica Corso št 36 na dvorišču. P 711 Išče se Rlunlone mam dl SIcurtu o Trsta. (Lastna nalačt!. Ustanovljena leta 1838. Zav<»rov. proti škodi, povzročeni po ognju, strdl ta eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. vljenjska zavarovani® v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199.625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405 849—. Cuikar obstoja družba, je bilo v vseh branžah iz-piačano na škodah K 872.*53.443'85. Zastopstva * vseh deželnih slavnih mestih iu važnejših krajih. M r Kupujem trme sttffi&e Uiir) in rozgs (bonči) trte JMcola'. Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov: Dottor Domsnlco Manzano (Udine) Videm t JADRANSKA BfiHKAj Deln. glav. K 3^,m0J0, Ressrva K3.50J.0j0 Cnnlralst Mlf nairaflifomrmn-ifiK m 9 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, tot^r, Ljm»-ljana, Metković, )piti|i Spit. al.ieai.« Z Ur Ekspozil ura: Kranj. Obavlja vse v binčno straco spiiijsfa pasla z dolgo trgovsko prakso, vešč j Spr«|«aawia3a 6 r 1 U na hranilne knjižice prall s 1/1*. letni n \ nlijinskega, nemškega in hrvat- I skega dopisovanja, za vinsko I "raa ^^.»'inSir tvnlko — Predstaviti se ie od I »»*«■■*» »m en« ujnina. ' S Blagajna posluje oi 9.30—I2J0 in 14.30—. 10 do 12, Riva N. Sauro št 20. , ii^.vf^ja*«*-.«! 11 > "M nMH TctdKa PIETRO COSTA & L — Genova Podružnica v Trsta. SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B. Poslovodja In založnik Ermanno Mancinelli Skladišča : Jakin (Ancona), Bologna, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke. Diroktno uvalanje: Mineralnega, mazllnega olja, industrljalnega olja, kltovega olja, lanolja, olja za volno, mazllnlti masti, bombaževih odpadkov Ud. Stalni oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, indusirijalnih pomožnih zavodovltd., . državnih železnic,postranskih železnic, paroplovnih drnžeb, avtom, podjetij. | Stran IV. 337* V Trata, dne 10. decembra t91* Kaleidoskop. Moj prijate!}. Mof prijatelj Fomnenitaiii je sitno originalen dovede. Zabil si je v gilavo, da $e velik mož, nekak vefiokcpcttezen genaj, ki vstvarja na svetu čuda, katerih Se nihče ni videl ki da je rojen za lovorjev venec, ki naj mu diči ponosno čelo še v dneh življenja, ne pa iele po snmti, kakor je io navada pni naB, bednih pritlikavcih. Vesiomir sanja o alarvi in nekem posebnem poslanstvu, ki mm ga je določil me«da sam Bog... pandon, ne Bog, ampak vsegaanoigočna Usoda .. - Ker Farsne-itkni, veliki moj prijartelj, ne veruje več v iicrfa, ara-pafk aiter.st, to se prav« po -domače: nima vere -v nikogar razen v samega sebe. Ali Uma tudi moč, da to svojo veliko vero prcivwi v v etika dejanja, o tem sem se prepričal oni: dan, bo sva se srečala slučajno nek^e na pota. TsScrat -me je bil fpordravii z ve4đkam pato-ecm, položil najprej, kakor fe pri njem navada, drobno ročico na srce, potem ije za-fcriia z obema rokama nad mojo plešasto glavo in me z divjim krikom pritisnil k sebi, da mi je v resnici postalo vroče pod peto ob tem burnem izbruhu prijateljskih čustev. Začel ira je tokej praviti o nekem genitalnem načrtu, -ki se m« je plete! po glavi od tistega časa, ko sr a se bila zadnjič poslovila. »Viri«. m je dejal, »svet je nevreden svojega živijenja, nevreden solne a m svobodnih dni, ke«r še tava v teminah srednjeveškega barbarstva. Ne vi, kaj je civilizacija, nima »oibene lastne kulture an vse, kar ga dandanes diči, je iHoradeno perje s tuije mize. Pravzaprav, da povem po pravici in resnici, je penje iz častivredne mize mopti slavnih pra^edov, ki so bfii ...« Preatri^el sem mu besedo, kagrti vedel sem, da bo rasapel pred menoj zgodovino 'ti- sočerih let svojega rodii, ka^ti bH ge potomec, menda v dvajsetem kolenu, neke prastare patricijske rodbine, ki tje živela svoje dni mimo in za^ovn^no tacn neltje ob reki Tiberi in ni niti o.l daleč čutila, kako znamenito uio«*o je b la cdanenfca Usoda rdečemu zadnja- ^>cwc.mcu; |prijaitel$ Formen»t«u je bil sicer oženjen a ni imel nobenih otrok, ker se to ne soodofoi, kakor nri je večkrat sam zatrjeval, za kulturnega, modernega čkrtreka). On je pa st&l vame s svojim genialnim načrtom, dokler nisem bi mehak ko vosek in sem voipo začel poslttšati njegovo gla?dko-iečttačo besedo. »Teda^j stvar je enostavna in ravno zaradi tega naravnost gramdijozna, veš ...« si je mel zadovoljno roke. »Svet je še prebarbarski, da (bi mogel vladati samega sebe 4n -skrbeti še -posebej. A ko sva obračun ?đ a z rsjo vsak svoj račun in je postavilo m4aido det! le pred noiju drobno popisan platini list, ga je on vr.el v roke, strmel nekaj časa vanj in končno ;ncjiil obrnjen proti meni s tihim glasom: »»Ali sva plačala p>nav, ali ae?« Začudil sem se njegovim besedam in sem ga vprašal brez ov:nkov: »Kaj v resnici ne Ei*aš brati tri veliki, genialna moj prijatelj?« A on mi je razrešU uganko z vprašajem: »Ati je 4a reč res tf^ko potrebna v svetu?« Odgovoril mu nisem ničesar. Ko sva pa bala apot na planem in sem se ozrl za brhko natakarico, je stala ta veselo se smejoča na *ratih in je zaklicala za menoj: »Tko majhen ie ta vaš pnjatel', gospod, da se ga v resnici tisto nič ne hojšmU Zdelo se mi je, da ima prav. iz zgodovine Trsta in njegovega prebivalstvo. ^^ Dragi del knjige objavljap^stične tabele o gibanju (tržaškega pr^pKalstva od časov rimskega gospodstvima do sedanjosti in pa vrsto doslej de npd£favlgemh listki, zlasti tudi 0 merjenju zesf^e po okolici; potem sezname imen posestnikov tedanjih časov. Te posled* oje listine so ie let 1522, 1525, 1647. V seznamih so veonoma imena, ki jih naši okoličani nosijo še sedaj. Tu imaš: Tancetov, Košutov, Terejakov, Zlabcer, Bagatoev, Slavcev, Piščancev, Rupeinov, Danevov, Starcev, Soeičev, Krajev, Križmančičev, Marcev, Valenčičev, Tavčarjev, Cckov, Pertofcov, Feriugov, Mala-lanov, Hreščakov, Grgičev, Gombačenr. Imena je (predložil dotični innpisnon (župan). Potem so listine o rogstrvah, smrtih, poslopjih, popisih prebivalstva. Pisec zatrjuje, da so vse listine vemo posnete po izvirnikih. Zanimivo je v nemškem jeziku sestavljeno poročilo mestnega magistrata deželni vladi z dne 1. aprila 1815 o številu prebšvadstva v mestu in v okolici. Šteti so častniki mestne milice. Mesto je štelo — všterši posadke na ladij ah in kupce — okoli 36 JM prebivalcev, okolica pa okoli KMHNM Seveda so tudi obsežni podatki o razvoju gospodarstva, trgovine in industrije. Na zaključku ie še sestavek, ki opisuje, kako ee je Trst razvijal od male kolonije do trgovske in industrijske višine — do mesta med velikimi mesti Evrope, • * • Seznami o posestnikih v ofcoftci k leta 1522. in 1647. vsebujejo skoro rakl»učno slovenska imena in so nekatera natisnjena celo po sedanjem pravilnem pravopisu. Okolica je bila torej slovenska. Ta pa moramo še posebno podčrtati dejstvo, da je v letu 1845. okolica štela 'tretjino Števila mestnega .prebivalstva. V cd vezi s tem dejstvom je podčrtati naslednje dejstvo: da ta knjiga sama govori o pritoku iz tliinjih — torej slovenskih — pokrajin v mesto, ter da ierečuo pravi, da se je to prebivalstvo množilo po tem pritoku. A to pomenja, da je žšvetj slovenskega pokolenja tvoril precejšen odstotek tudi mestnega preibi-vafetva! Z rr>lmr» rvesljo moremo torej tndati, da je bila tedaj slovenska tHizu polovica mestnega prebivalstva!! V ilustracijo tedan^h razmer n»ore služiti fcu^i dejstvo — kd ga pa znamo posneli iz te knjige — da so nekdanji tržaški županje (n. pr. stari Pitteri) z-naii slovenski ki da so, ko so 'otbaisikovaii kraje po okoiiei, slovenski občevali z -našim Sudstvom!! Pisec govori tudd o »asimilaciji« pritoka v mesto. Priznava torej, da so se naši ljudje tiu raznarodovali — da torej slovenski živelj ni množil samo števila mesinega prebivalstva, temveč tudi vrste italijanskega življa. To je treba i posebno naglašati spričo tistega krika o »čistem narodnem enačaju«, spričo tistega hrupnega sk&icavanja na zgodovino, na naro-dooisaii moment in na narodnostno načelo, na krik tistih, ki bi hoteli tržaško ' slovenstvo enostavno zanikata in je potajiti! Dalje je treba zl^ti v tem za Trst res ve-tskem času posebno .podčrtati zgodovinsko dejstvo, o katerem razpravlja na razBežno tudi knjiga, iz katere smo to zajemali: dejstvo namreč, . da so bale Benetke večni tekmec Trsta, da, njen sovražnSk, ker so v lastnem interesu ovirale razvoj tržaške trgovine in naoredek mesta. Saj beleži knjiga, kako so naši okoiačani odbijali navale Benečanov! Knjiga hoče vzbujati sicer domnevo, kakor da so se Slovani okoli leta 1500. naselili na tržaško ozemlje. To pa ne drži. Ce so »županje« 2e v tistem času sestajali sezname olrrii3kih posestnikov, če so ti že tedaj ofbde- 1 ovali to zenrkfo, potem moremo vendar sklepati z vso logiko, da so prišli semkaj že davno poprej! ^ Taloo igovori resnična zgodovana, tako govori celo koi^ga Petra Moratanellija >-11 movi-mento storico della -popolajzione di Trieste«. Vir torej, tki je menda vzrvišen nad vsak sum ttkdi za itafcjonsko oko. Ne le, da je pisec sam Italijan, ampak prispevalo je — kakor pravi v »Uvodu» — k temu delu več odličnih Italijanov, med njimfi tudi wrveada TrŽačanov« (tako so ga krstili v silnem volilnem boju protri dr. R^ifcafu v neksdenji »peti kuriji«), zgodovinar dr. Attilio Hortis in pa Francesco Salata, sedaj načelnik urada za »odrešene dežele« v Knmu! V dobri dražbi smo (torej. V zgodovini Trsta ki njenega prebivalstva smo brli torej mi Slovenci sojtaven deL Bili smo vabo važen komponent geapockamskega življenja tega em-porija; bili smo tudi važen pofcitični činitelj, o čemer pnčaro neoporečno siku politični boji zadnjih desetletfj. Bali in — ostanemo. Karti, kar je zarisala zgodovina, te^a ne more izbrisati nobena — raagreta glava! Tržaška kmetifska dražba. čiščenje vina. — Ko je vrenje v novem vinu pojenjalo :n se je sladkor povsem pretvoril v alkohol ki druge manje važne tvasane, se začela vino čistiti. Kvasne g3ivice in gošča, seatojeČa večinoma iz dušičnih nerastopivih mošfanih sestavin, popadajo polagoma na dno soda. Ta gošča, ki je jako podvržena razkrajanju in ter služi kot hranivo tisočerim majhnim britjem, ki povzročajo različne vinske bolezni, se mora odstranili od očiščenega vina s pretakanjem. Pci pretakanju je treba vino čim bolj prezračiti, zato je najbolje pretakati z brentačem aH pa • sesalko v tičal, iz tega pa v sod, ki naj se prej malo za-žvepia, da se uničijo v njem val Škodljivi organizmi. Mraz vpliva jako ugodno posebno na bolj tipka in knselasta vina, ker jim amanj-šuje trpkost in kislost ter se vino tudi bolje učisti. Gošča, ki nam crtane po pretakanju, se da (porabiti tudi aa indelovanfe vinskega kmna. Ker pa vsebnja še 40% vina, jo je pač najbolje azceditL To se doseže tako, da se gošča prelije v sod, katerega potem postavimo pokoncu. Ko se je gošča sesedla se iztoči čisto vino skozi luknjico s pipico na gornjem, rednjem fe dolnjem dsiu soda. Lahko se pa otdstram sodu gornje dno in se čisto sino.postopno odjema • sifenono ali sesalko, in se potem dolije v sod ostala gošča, ki se še očisti skozi dolg tij, (ki sega na dno aoda. Tudi se da igošča izcedštl skozi čisto gosto vrečo, ▼ katera se gošča vlije, •vreča zaveže in položi nanjo ploh, kateri se obteži s kamenjem, ali ee pa gošče polna vreča polagoma iztisne pod stiskalnico. Za iztiskanje vina iz gošče fe prav priporočljiva za vrečo visoka, podošgasta, spodaj 60 cm in zgoraj 40 cm ozka kadica, v katero se položi prazna vreča, katera ae potem napolni a goščo, zaveže k polagoma vleče k soda s pomočjo vrvi, ki se vtakne skozi železen obroček ali nad kolesce pritrjeno db strop, kakor pri vodnjaku. Najbolj« je seveda aecediti goščo v zaprtem sodu. Vino iz gošče izcejeno skozi vrečo je pa preccj motno in tudi drugače izcejeno vino ima okus po gošči. Zato jo je treba potem še umetno očfefcti. Umetno čiščenje vina se sploh uporablja tudi pri sobeto zvečer ob 20 v Gospodarskom društvu aa Frdenač« razpravljanje o razdelitvi naročenih sadnih dreves. iiiMiimiHin DAROVI. — Na Mikfcrvževem večera -fllovaosk« CHzi-,rk:e= v Trstu ie nabral sv. Anton med miktevlevimi obdar jenoi Mr 5*— aa ftsasko podružnico OMD. Srčna hvala! — Denar hrani blagajnferka. — Slovanska Citetaka o® aahv-aljuje naiiskre-neje vsem gg. darovateljem ki darovategicasn, ki so v veliki meri pripomogli k lepemu uspehu Miklavževega večera. Boram porofila« T mL 9 feoembra 1919. lečaH: Jadranska banka Cosulich (Austroamericana) Dalmatia (Parobr, dr.) Gerolimich Lloyd Lussino Martin olich Navigazione Ubsra Tc-ie^im^ Oceania Prem uda Trrpcovich Ampelea Cement DalmatiJ Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka Tržaški Tramway ~ Tržaška tvornica olja 250— 255 518— 535 310— 320 1300— 1350 925— 940 1400— 1450 340— 350 4340— 13S0 405— 420 530— 540 510— 520 420— 430 290— 300 390— 400 2100—» 2150 260— 270 365— 370 226— 230 625— 850 ŽENEVA, tL Uri 4T60; nova 3*75, stara 3*15; mm 47*50; am. dolar 5*1#H. 10*50; krona. O; Irank Vsi oni, kateri čuna od poiljefo — Številk* «tf poštne prvemu ra-oddelka aapt- II ZobozdraonlšKI cm&ulatorl] prej *dr. BODO. Zobozdravnik dr. E. CSonf ©ro — in — dentist Stanko Perhavsc Trs% Trg Gel doni št. 11, 81. nads^r. sprejema od 9 do 12 in od 15 do IS. Iztirmiie zoS urez bolečin. zoSouja, zlati mostov! brez vM, rssulircnie zoD in zlate Krone, Vso dela se izuršuiejo po motal tuniki. Cenjeni InserentI, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu v nismo krivi mi, ampak neurejene : poštne razmere. — Prosimo tudi, £ da se oglasi plačajo antecipatno, Edino le PERTOTurcr 0 ul. S. Francesco d'Assisi ti, 15, II. (nasproti tiskarne Edinosti) kupole vsjKourstno zluto m srel?ro po BGjuifjih ccnnl?. v Trstu registrovan* z oeomejenira jamstvom uL Ceure Baltlsti (prej Stadion) št. 21 sprejema hranilne vloge od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Dale posojila po najugodn jših poge jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. ,SLAVIJ A vzajemna zavarovalna banka v Pragi i« zavaruje proti požarju, s reli, na življenje itd. itd. Kc/.evni zaklad nad 11Q mllUOllOV. Informacije d;!? pisarna zastopstva o Trstu, oL 30. oktobra 1Z9 L Generalno ravnateljstvo v Piagi. In prllialanla ulaHoy. Centralna Južna pestaia, tidhodi. D. v Belgrad. Bukarešt. (6rez Lj-ubliano Zagreb). D. Dunaj (crez Videm, Trbiž, vsaki jto- naseljćK, siedo in setek). O. v Ccrvinjan, Tr?ie (črez Btvio). D. v Reivo, črez Št. Peter na Krasu. H. v Benetke (črez Bivio, Tržič. V^dem). R. v Milan, Pariz, Londi>n in l3ordcatix (črez Cervinjan). H. v Logatec (zveza z Reko). H. v Benetke (^rez Bivio, Cervinjan). D. v Benetke (erez Tržič). D. v St. Peter na Krasu, Reko, I.osraiec. 0. v Logatec (črez št Peter na Kras>u) v Ljubljano. D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo, Bolognio. O. v Videm (črez Bivio), Tržič (zveza s Cervisnanom, Gorica). H. v Reko črez št. Peter na Krasu. D. na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak ponedeljek, t»redo in $>ctck. Dohodi T10 D. Z Dunaja (črez TrW2 - VkJem) vsaki sredo, petek in nedeljo. Iz BeJgrada. Bukarešta (Črez Zagreb— Ljubljano). Iz Logatoa. Iz Vidma (črez Gorico, Tržič, Nabrežlno) Z Reke (Črez St. Peter na Krasu). Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke, Cervinjan). Iz Logatca, Roke. Iz Benetek (črez Videm, Tržič). Iz Cervinjana, Tržiča (črez Bivio). Iz Benetek, Mestre, Cer vin lana (čre?. Bivio). Iz Logatca, (zvez« z Reko). Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič Bivio). Z Reke. Iz Londona, Partza, Bordeau*, Milana Benetek, (črez Cervinjan). 18*20 19*30 r— D. 8'30 O. 9*20 O. 10'20 D. 13*50 D. 16'30 D. 16'50 D. 18*45 O. 19'20 H. 21'— H. 23*— H. 23 20 D. 25'45 R. Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila rololi JAMO TROiT, Marmor Ferdinandova ulica 3, III. D. = Hitri M. = 5'10 5'46 7'30 8'30 12*40 1550 16'50 8*25 10*20 11*20 16*30 16'50 19*40 21*45 22*20 Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. =: v lok. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovlak. : Mcšanec. Postaja pri St. Andrefu. Odhodi. O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo. M. V Koper, Buje, Poreč. O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico Podbrdo. M. V Buje, Koper. D. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo. O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico Podbrdo. O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Rovlnl Pulo. Dobodl. M. iz Bul, Kopra. O. Iz Pule, Rovinja, Kanianara, Divača Herpe+i, Kozine. O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, PrvačmSi Opčin. M. Buj, Kopra. D. Pule, Rovinia, Kanfanara, HerpelJ, zine. O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine Opčin. M. Poveča, Bu1, Kopra. O. Pule, Rovinja. Kanfanara, Herpelj, Divače. Vsem svojim cenjenim odjemalcem na deželi, kateri so poslali podpisanemu pismo ali naročbo, javljamo, da smo takoj odgovorili, seveda slovenski, in da čakamo na njihov odgovor. — Ako kdo ni slučajno dobil tega odgovora radi neurejenosti pošte, prosimo, da nam takoj javi. — Z odličnim spoštovanjem Ometno-fotosraflin! atelje, — Trst ulica Acquedotto štev. 27.