P.b.b kulturno - poMično glasilo te., svetovnih In domačih dogodkov Poinn urad Celovec 2 — Verlagsposlamt Klagenfurt 2. Uhaja v Celovcu — Erscheinuugsort Klagenfurt LETO XV. / ŠTEVILKA 41 CELOVEC, DNE 10. OKTOBRA 1963 CENA 2.— ŠILINGA Zunanja politika Hruščeva Hruščev je optimist in že računa s prihodnjo stopnjo: dogovor o zmanjšanju vojnih proračunov, da se omeji tekmovanje v oboroževanju. To je seveda zopet v zvezi z nemškim problemom. Tak dogovor bi namreč podpisali obe Nemčiji in se s tem odrekli ponovni oborožitvi, kajti dogovor bi verjetno predvideval tudi kontrolo, kako se Posamezne države držijo te obveze. Tako bi se Rusi lahko uradno vmešavali v nemške obrambne načrte. Hruščev tudi s tem še ni zadovoljen. Hoče imeti tudi pogodbo o varstvu pred nepričakovanim napadom. To vprašanje je znano vsaj v grobih obrisih. Hruščev si do-mišljuje, da bi bilo treba postaviti na važnih strateških postojankah kontrolne ko-niisije, ki bi gledale, kaj se godi okoli njih. Njihovo delo bi pa bilo omejeno na postojanke same (prometna križišča, letališča, luke, železniške vozle itd.). Kontrole ne bi mogle hoditi po deželi, bile bi vezane na svoje službeno mesto. Take postojanke bi bile seveda tudi v obeh Nemčijah. Ko bi bilo vse to doseženo, bi prišel na vrsto umik ameriških čet iz Evrope in ruskih iz satelitskih držav. To bi dalo povod za postanek na zadnji Postaji: dogovor o splošni razorožitvi. Kot se vidi, je Hruščev postavil sporazum o splošni razorožitvi na zadnje mesto. Sedaj lahko razumemo, zakaj komunistična diplomacija tako sistematično zavlačuje vse pogovore na ženevski razorožitveni konferenci in v organih Združenih narodov. Se jih udeležuje zaradi lepšega, ve pa, da ne bodo dosegli ničesar. Tak je torej načrt poti tovariša Hruščeva do splošne razorožitve, ki naj bi zaključila tudi dobo hladne vojne. Priznati se mora, da stremi dosledno samo za enim ciljem: razorožiti Nemčijo in jo postaviti tudi pod rusko kontrolo. Za kontrolo bi skrbel komunistični režim v Vzhodni Nemčiji, kon-Irola nemškega vojnega proračuna, kontrolna organizacija za varstvo proti nepričakovanemu napadu in končno še kontrol-na organizacija za splošno razorožitev. Veliko je pa vprašanje, ali bo Hruščev tudi izvršil svoj načrt, ki ga je gotovo preračunal na dolgo vrsto let. Človek lahko dvomi, če bodo svobodne države pristale nanj, ker že sedaj vidijo, kam je ost naperjena. Idejam v načrtu ne bodo naravnost ugovarjale, skušale bodo pa spremeniti vrstni red posameznih postaj in dati posameznim sporazumom drugo vsebino. Rusija se bo seveda taki taktiki upirala 'n zavlačevala vsako akcijo proti hladni v°jni, ki se ne da vklopiti v njen načrt. Zato mirno lahko računamo z desetletji, pred-uo bo prišlo do splošne razorožitve, ako bo sPloh prišlo. Obstoji namreč ne samo mož-nost, ampak tudi verjetnost, da bodo komunisti branili svoje osnovne ideje z vso trdovratnostjo, kar je premorejo. Sovjetski trdoglavosti je pa svobodni svet že velikokrat popustil, da je rešil, kar se je še dalo rešiti. Podoben strah pred Nemčijo je izražal tudi pokojni Stalin že leta 1945, ko je bila Nemčija popolnoma na tleh. Zahodni zavezniki so mu takrat ponujali zavezniško Pogodbo proti Nemčiji za dobo 20 do 40 *et. Stalin je ponudbo odklonil, ni hotel biti odvisen od svobodnega sveta. Prav na istem stališču stoji Hruščev. Tu-^i on si želi ne samo razoroženo Nemčijo, ampak tudi pravico zase, da bo Nemčijo in Pjeno razorožitev lahko zmeraj kontroliral, v tem pogledu noče biti nič odvisen od sVobodnega sveta in je v tem istih misli kot i^kojni Stalin. Sedanji spor med Moskvo in kitajskimi komunisti je ruski strah pred Nemčijo sa-1110 povečal. Kaj ko bi se Kitajci in Nemčija Na koncilu razprava o Cerkvi Zlim 10. Oktober (Aus dem Perkonig-Brevier) Na prvi seji drugega koncilskega zasedanja je bil na vrsti predlog oz. načrt „0 Cerkvi", ki ga smatrajo za najvažnejšega na tem zasedanju. Predlog obsega 5 poglavij s 372 izpreminjevalnimi dostavki raznih škofov. Za predlog v predloženi obliki je glasovalo 2231 udeležencev, proti 43, 3 so predložili izpremembe. V predlogu je bolj poudarjena avtoriteta škofov kot sodelavcev papeža pri vodstvu Cerkve. Nadalje dopušča večjo vlogo katoliških laikov v Cerkvi. V nadaljevanju razpravljanja o Cerkvi so nekateri koncilski očetje — zlasti oni iz misijonskih dežel — predlagali ponovno u-vedbo službe diakonov, ki bi pomagali du- hovnikom pri njihovi dušnopastirski službi. Pri razpravi o tem je zlasti prišlo do izraza dvoje različnih mnenj glede tega, da li naj ostane red diakonata v dosedanji obliki, ali pa naj bo kot samostojen poklic, s čimer bi se verjetno precej odpomo-glo pomanjkanju duhovnikov. Če bi dia-konat postal samostojen poklic, bi po mnenju nekaterih smeli biti taki diakoni tudi oženjeni. Proti temu se je veliko udeležencev koncila (med njimi zlasti kardinal Spellmann iz New Yorka, kard. Ruf fini iz Palerma, škof iz Nanyana, Kitajska, itd.) z zelo utemeljenimi razlogi izjavilo odklonilno. Dokončno pa se koncil še ni odločil v tej točki. A „Ich habe lange kein Ohr und kein Herz gehabt, um die verborgenen Klange in der anderen Sprache des Landes zu hdren und alles VVarmende, gleichsam menschlich Er-regende zu spiiren, das von dem slovveni-schen Volkstum kommt. Ich bringe es nun mit vielem in Zusammenhang, Leuten und Begebenheiten, das ein so bewegendes Er-lebnis gewesen ist, dafl es in mir andauert und mich behaupten laBt: Ohne den Karnt-ner Slowenen ware Karaten armer; ich kann es sagen, weil ich weiB, dali auch mein Leben ohne ihn armer gevvesen ware.“ * „Diese Generation darf nicht vveiterhin um ihr Erhabenstes und Edelstes, das Ge-fiihl der heimatlichen Zusammengehorig-keit, betrogen werden. Die Umsetzung die-ser Gedanken in fruchtbringende Tat kann aber nur beginnen, vvenn jeder einzelne an sich selber das MaB eines edlen Menschen anlegt und eingedenk seiner, trotz Kampf und Fehde, im Innern wachgebliebenen ho-heren Empfindung fiir wahres Menschen-tum, Giite und Ritterlichkeit die Wege an-bahnt, die zu einer gemeinsamen Verstan-digung fiihren.“ KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA bo priredila v nedeljo, 13. oktobra popoldne proslavo v časi sv. bratov Cirila in Metoda V GLOBASNICI Ob 14. uri sv. maša po vzhodnem obredu, nato akademija v farni dvorani. Iskreno vabljeni! Atomski sporazum v veljavi Znani sporazum, sklenjen 5. avgusta t. 1. v Moskvi med USA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo glede delne prepovedi atomskih poizkusov v ozračju, v vesolju in pod vodo, je stopil danes v veljavo. Danes so namreč zastopniki gornjih treh velesil izročili odobrene pogodbene listine istočasno v prestolnicah vseh treh držav. Velika večina — nad 100 držav — je že do-sedaj odobrila in podpisala ta sporazum. V zvezi s tem sporazumom so zunanji ministri omenjenih treh velesil ob priliki sedanjega zasedanja Združenih narodov v New Yorku nadaljevali z razgovori o ustavitvi atomskega oboroževanja. Prvi uspeh teh razgovorov je bil, da so se v načelu zedinili glede prepovedi satelitov z atomskim orožjem, krožečih okoli Zemlje. Tozadevna pogodba bo verjetno „v bližnji bodočnosti" izgotovljena. Po mnenju Združenih držav Sev. Amerike ne bo posebnih težav pri sestavi te pogodbe o prepovedi atomskega orožja v vesolju. Najprej jo bosta sprejeli oz. podpisali le Sovjetska zveza in ZDA, ker druge države še ne razpolagajo z zemeljskimi sateliti. V načelu pa je predvideno, da se bo lahko pridružila temu sporazumu vsaka država, ki bo izstrelila kak satelit. Nadalje so bila na programu razgovorov v bodočem tisočletju združili v skupnem nastopu proti Sovjetski zvezi? Nemčija in Japonska sta se že v zadnji vojni, zakaj se ne bi tudi Nemčija in Kitajska? Da se bo skušal Hruščev proti temu že v naprej zavarovati, je razumljivo. Ob tem nam je tudi jasno, zakaj je Sovjetski zvezi toliko na tem, da bi prišlo čimprej do sporazuma o nenapadanju med obema blokoma v Evropi. Ali pa narekujejo Hruščevo tako zadržanje tudi gospodarske težave v Rusiji sami? zunanjih ministrov teh treh velesil še sledeča vprašanja: jedrsko orožje v vesolju, nenapadalna pogodba, zmanjšanje vojaških proračunov, opazovalne postaje, jedrskega orožja proste cone, preprečitev razširitve jedrskega (atomskega) orožja in končno atomske razorožitve. Polet na Luno? V zvezi s sateliti in poleti v stratosfero oziroma v vesolje, vedno pogosteje slišimo o nameravanem poletu na Luno. Predsednik Kennedy je v nedavnem svojem obširnem govoru ponudil Sovjetom, da bi to zelo drago in prav tako tvegano zadevo organizirale ZDA in Sovjetska zveza skupno — materialno in tehnično, ker bi bil na ta način uspeh neprimerno bolj gotovo zagotovljen. Pred nekaj dnevi pa je sovjetska kozmo-navtka Valentina Tereškova, ki se je mudila s prvim svetovnim astronavtom Jurijem Gagarinom na Kubi, izjavila v televizij- ski oddaji v glavnem mestu Havani, da bodo Sovjeti pred ZDA poslali zračno ladjo na Luno. Trdila je, da so tehnične priprave že gotove in da je tudi posadka že določena: vodja bo Gagarin, ona pa ga bo spremljala. Na zapadu si niso na jasnem, da li je to le nekaka sovjetska propaganda, ki je ni vzeti resno, ali pa je Kremelj hotel na ta način zavrniti Kennedyjev predlog o skupni izvedbi tega načrta. Seveda pa vsa zadeva ni tako enostavna, kot jo je na hitro prikazala Tereškova. Te dni so namreč zborovali v Parizu znanstveniki ob priliki 14. mednarodnega astronavtskega kongresa, katerega so se udeležili zapadni in vzhodni tehniki svetovnega slovesa kakor tudi astronavti, med njimi tudi Gagarin in Titov. Pri znanstvenih debatah so ugotovili, da je polet na Luno še zelo v temo zavit, ker sta posebno dva važna problema, ki ju bo treba še prej rešiti: velika nevarnost kozmičnih žarkov (do sedaj še premalo točno raziskani) in problem breztežnosti, ki se prav tako pojavi ob poletih v vesolje in ki je tudi še premalo tehnično raziskan, kar je izjavil tudi astronavt Gagarin. Glede nevarnosti kozmičnega izžarevanja so si bili vzhodni in zapadni učenjaki edini v tem, da bo treba pred človeškim poletom na Luno to nevarnost točneje ugotoviti s ponovnimi merjenji in s poizkusi z živalmi. Strahovit orkan v Srednji Ameriki Strašen orkan z imenom „Flora“ je v zadnjih dneh „obiskal“ Srednjo Ameriko trikrat v 4 dneh in prizadejal ogromno škodo zlasti v državah Haiti, Kuba in na otoku Jamaiki. V Haiti je nad 400 mrtvih in več tisoč ranjenih; uničen je skoraj ves pridelek in neštevilne zgradbe. Na Jamaiki so razen orkana nastopili izredni deževni nalivi, tako da je voda uničila veliko cest, železnic in raznih nasadov. Na Kubi je divjal orkan s hitrostjo celo do 190 km na uro in pri tem povzročil ogromno škodo v nasadih bombaža, sladkorja, riža, kave in kakaa. Hkrati so tudi tu nastopili silni nalivi dežja, ki so povzročili takojšnje poplave, da se je mo- ralo nad 40.000 ljudi v naglici umakniti iz svojih naselij. Ministrski predsednik Fidel Castro si je ogledal uničene predele dežele. Ko je bil na vožnji z nekim sovjetskim čolnom, se je ta zaradi nenadnega viharja prevrnil, pri čemer bi Castro skoraj utonil. ... in v Pakistanu V torek je strašen orkan divjal tudi nad jugovzhodnimi predeli Pakistana in povzročil skoraj neprecenljivo škodo. Število mrtvih in ranjenih še ni znano; nad milijon ljudi je brez strehe. Ker so vse obveščevalne zveze pretrgane, zato bodo točnej-ša poročila prišla šele čez nekaj dni. Ta orkan je bil po svoji silovitosti še hujši od onega strašnega v letu 1961. Politični teden Po svetu... SVET V ZNAMENJU POMIRJENJA Neki nemški časopis je prinesel te dni karikaturo, v kateri je prikazano, kako Kennedy in Hruščev vodita pod roko drug drugega, iz gotove razdalje pa od zadaj svari De Gaulle: „Nikar preveč zaupljivosti!" In res je to podoba mišljenja na svetovnem področju politike. Splošno zagotavljajo, da se odigrava zadnje dejanje mnogokrat tako vroče hladne vojne, ki je skozi petnajst let zahtevala toliko živcev in ogromne vsote denarja. Da odjuga v mednarodnem političnem dogajanju še traja in na svoji moči celo pridobiva, potrjujejo poročila iz New Yorka, kjer daje oznako vsem razpravam v okviru zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov (OZN) pomirjevalni ton govorov ameriškega in sovjetskega zastopnika pred dobrim tednom. Ze vse dni zasedanja OZN potekajo razgovori med zunanjimi ministri Anglije, Amerike in Sovjetske zveze v znamenju popuščanja napetosti med Vzhodom in Zapadom. Tako se zdi, da bo le prišlo do podpisa pogodbe, po kateri bi naj bilo prepovedano postavljati oporišča okrog Zemlje za jedrsko orožje, nadalje, bi se sporazumeli o nadzorstvu za preprečitev nenadnih napadov in o skupni uporabi vesoljskega prostora. O vseh teh pogovorih je rečeno, da potekajo „v ugodni in prijazni atmosferi ter so zelo upanja polni". MEDSEBOJNA OBTOŽEVANJA Poteza Sovjetske zveze z odkupom žita v Kanadi, o čemer poročamo obširneje v posebnem članku, prav gotovo kaže na rafinirano politično sovraštvo. Doslej smo sicer slišali že hude medsebojne obtožbe in Kitajci so Hruščeva primerjali že celo s Gobbelsom ter streljali pred sovjetskimi konzulati, dočim so Sovjeti že izganjali kitajske državljane, vendar do dejanj gospodarske škode še ni prišlo. Tako je nasprotovanje med Kitajci in Sovjeti prešlo v novo obdobje. V skladu z vedno bolj nasprotujočim si razmerjem obeh komunističnih velesil je tudi zavrnitev sporazuma o delni prepovedi poizkusov, katerega je podpisalo že nad 100 držav. Iz tega je razvidno, da Kitajska ne smatra več atomske vojne za nekaj nečloveškega, kakor to trdijo Sovjeti. Po kitajski razlagi marksizma je atomska vojna nekaj dovoljenega. Neki kitajski general je celo izjavil, da bi v slučaju atomske vojne Kitajcev še vedno dovolj ostalo. Tako se je težišče hladne vojne preneslo za nekaj tisoč kilometrov proti vzhodu in razdelilo svetovni komunistični kolos v dve nasprotni fronti. DRŽAVNI UDAR V LATINSKI AMERIKI Le sedem mesecev je v Dominikanski republiki vladal predsednik Juan Bosch, ki je bil pravilno izvoljen. Prejšnji teden pa je prišlo do nenadne vstaje in predsednik Bosch je moral iti. Očitali so mu, Brez dvoma je Sovjetska zveza dosegla velik napredek v gospodarstvu. Ustvarila je mogočno industrijo in s svojim tehničnim napredkom tekmuje z vsem svetom. Toda na področju kmetijstva nikakor nima srečne roke. čeprav je Hruščev že večkrat napovedal, da bo sovjetsko gospodarstvo v nekaj letih doseglo in tudi preseglo kapitalistično kmetijstvo, je vendar moral pod silo neuspeha žetve v zadnjih letih priznati, da ni uspel. Dirigirano kmetijstvo, kjer je izključena privatna lastnina, to je državno zadružništvo ali kol-hozno kmetijstvo, kakor to imenujejo v Sovjetski zvezi, drugod pa kmetijski kombinati in podobno, pač ne uspeva. Zato komunizem v kmetijstvu tako dolgo ,ne bo uspel, pa če še toliko poizkuša, dokler se ne bo odrekel težnji, da kmeta spremeni v kmetijskega proletarca. Pred kratkim je Sovjetska zveza kupila za več sto milijonov dolarjev žita v Kanadi. Tudi iz Avstralije hočejo Sovjeti večje količine žita in tudi pri ZDA so že trkali Sovjeti na vrata, da bi odkupili od-višno žito. Glede Kanade je šlo kar v redu, čeprav je bilo slišati izraze nevolje, da se je preveč nagibal na levo in je hotel prenaglo izvesti socialno reformo. Proti njemu se je postavila vojska, predsednika zaprla in ga po nekaj dneh izgnala. Sedaj je v Portoriku, kjer še trdno upa, da „bo nekega dne plapolala zastava demokracije nad vso Latinsko Ameriko." Novi vladi predseduje El Emilio de Los Santos, ki je izjavil, da bo nova vlada spoštovala mednarodne pogodbe, čeprav je nova vlada konservativna in je komunistično stranko postavila izven zakona, je značilno, da ZDA še niso priznale nove vlade. Iz tega je razvidno, da podobni državni u-dari niso po volji ZDA, četudi bi njeni interesi v novih razmerah bili bolj zaščiteni. NEMIRNI ALŽIR Po nekaj mesecih premirja v Alžiru so zopet nastali nemiri. Tokrat pa ne več proti kolonialni oblasti, ki je prenehala z odhodom Francozov iz dežele, marveč proti vladi Ben Belle. V kratkem času je znal odstraniti vse, ki so ga ovirali na poti popolne oblasti v deželi. S tem pa si je BIVŠI KANCLER RAAB SE UMIKA Zaslužni bivši kancler ing. Raab je pred leti prevzel predsedniško mesto v Avstrijski gospodarski zvezi, ki ima v go-spodarsko-političnem življenju Avstrije važno vlogo. Zadnjo soboto pa je ing. Raab na neki konferenci te zveze na Dunaju povedal, da bo odložil mesto predsednika in se čimbolj umaknil iz političnega življenja. Svojo odpoved bo dal na občnem zboru zveze dne 16. oktobra. Ob isti priliki pa je bilo tudi že dogovorjeno, da bodo predlagali, da bi bil na to mesto izvoljen bivši deželni glavar Johann Wag-ner. KOALICIJA NA TRHLIH TLEH Osemnajstletno sodelovanje Avstrijske ljudske stranke in Socialistične stranke Avstrije je zadnje čase zelo ogroženo. Sicer smo zadnja leta bili priče težkih kriz avstrijske vladne koalicije, a so vedno našli izhod v medsebojnih pogajanjih. Najtežja tovrstna kriza je bila po lanskih državnih volitvah, ko so pogajanja za sestavo nove vlade trajala dolge mesece. Takrat so sicer še našli zasilen izhod, a v vrstah Ljudske stranke zlasti tega kompromisa mnogi niso odobravali. Z nedavno izvolitvijo dr. Klausa za novega vodjo Ljudske stranke pa nastajajo nove težave. Med obema strankama se vedno bolj širi razpoka, ki bo vedno težje premostljiva. V časopisju je vedno več medsebojnih obtožb, ki zelo zastrupljajo medsebojne odnose. K vsemu temu je dr. Klaus pozval dr. Pittermana na nekem zborovanju k solidnemu delu. Navedel je tudi programske točke, ob katerih bo preizkušena koalicija. Te točke so: a) zediniti se ob proračunu za leto 1964; b) narediti gospodarski načrt za več let; c) določiti gospodarsko-politični odbor pri pa- češ da s tem Zapad podpira svetovni komunizem. Že pri Avstraliji nastajajo težave in še bolj pri ZDA, kajti tu obstajajo zakoni, ki prepovedujejo prodajati tudi žito komunističnim državam. Ko se je v ZDA pojasnilo vprašanje prodaje odvisnega žito Sovjetom, kar bi samo po sebi ZDA prišlo zelo prav, ko ne vedo kam s tolikim previškom pridelka, pa je prišlo do hudih protestov. Posebno še povzroča hudo kri dejstvo, da je ameriška država morala preplačati z državnim denarjem odkupljeni previšek žita, naprej pa bi ga mogla prodajati po mednarodni ceni, to je pod svojo kupno ceno, kar pomeni, da ZDA vsaj delno darujejo žito. Pa še drugo ozadje ima ta žitna kupčija. Doslej so v Kanadi kupovali žito Kitajci, ki s svojimi komunskimi poizkusi v kmetijstvu nikamor ne pridejo. Letos pa je to žito kupila Sovjetska zveza — ali slučajno ali pa zlonamerno, kdo ve —, s čimer je bil Kitajcem trg odvzet. Kje naj sedaj Kitajci najdejo žito? Morda pri Združenih državah, ki veljajo kot smrten sovražnik komunistične Kitajske? nakopal mnoge sovražnike in bilo je le še vprašanje časa, da izbruhne oborožen odpor proti njemu. Čeprav je pred nedavnim — pri volitvah dobil ogromno večino za svojo stranko, ki je edina v državi, je bilo značilno, da se prvega zasedanja novega parlamenta dobra tretjina poslancev ni udeležila. Ti poslanci so največ iz goratega dela dežele v Kabiliji, kjer prebivajo Berberi. Že nekaj časa je med njimi močno odporniško gibanje, katero nasprotuje Ben Bellovim poizkusom socializacije in njegovim diktatorskim težnjam. Njim se je postavil na čelo bivši alžirski vojaški poveljnik Bel Kasem Krim, ki je podpisal mir s Francijo. Velik del alžirskih čet je ostal zvest vladi in ob nastopu vojske so se morali uporniki umakniti v gorovje. Ben Bella je pozval ljudstvo k rešitvi domovine, ki je v izgraditvi socializma. U-porniki pa so se odločili začeti z gverilsko vojno proti „režimu Ben Belle in njegovi kliki, ki ne more več prikrivati zatiralne-ga sistema, ki vlada v Alžiru". Uporniki trdijo, da imajo pod kontrolo velike predele države in da se jim je pridružilo že mnogo borcev za svobodo iz časov sedemletne državljanske vojne. ritetični komisiji za modro rešitev problema plač in cen; č) dogovoriti se o evropski gospodarski vključitvi; d) izmenjati si misli o rešitvi stanovanjske krize. Precej je razburil duhove zlasti na Niž-jeavstrijskem socialistični minister za notranje zadeve Olah, ki je brez vednosti tamkajšnjega deželnega glavarja ing. Fig-la izvedel močne spremembe v policijskih edinicah. Oglasile so se vse večje politične in gospodarske organizacije ter zahtevale od notranjega ministra nepristransko ravnanje. Minister Olah pa je zatrdil, da pri teh spremembah ni ravnal po nagibih stranke, marveč v skladu z zakoni za o-hranitev reda. Nadškof Beran na svobodi V času zelo ostre sovražnosti komunističnih diktatur v območju vzhodnega bloka so bile aretacije škofov in duhovnikov na dnevnem redu. Tako je bilo tudi več čeških škofov pred 15 leti z nadškofom Be-ranom iz Prage na čelu odvedenih v zapore. Posebnost te aretacije je bila, da skozi vseh 15 let ni bilo mogoče ugotoviti, kje se aretirani škofje nahajajo. Šele pred kratkim se je izvedelo, da se je nadškof Beran nahajal ta čas v nekem samostanu na južnem Moravskem. Slišati je bilo tudi, da pripravlja češka vlada izpustitev interniranih škofov. Prejšnji teden je dejansko bil izpuščen praški nadškof mons. Jožef Beran; z njim pa so dobili prostost še škof Karol Skoupy iz Brna, škof Jan Vojtassak iz Spisa in dva naslovna škofa Ladislav Hlad in Stanislav Žela. O nadaljnji usodi nadškofa Berana ni točnih poročil, vendar prevladuje mnenje, da se najbrže ne bo mogel vrniti na svoje službeno mesto v Prago. Tako poročajo italijanska poročila, da je nadškof Beran prejšnji petek uradno dobil „polno svobodo in vse državljanske pravice". Praški nadškof in brnški škof sta bila prepeljana v njuno stanovanje, ki pa je še strogo tajno. Nadalje poročajo iz čeških virov, da bosta oba dostojanstvenika še ohranila svoje naslove, a brez pravice izvrševanja službe. Le v slučaju, da poda mons. Beran vdanostno izjavo vladi, mu bo dovoljeno vrniti se na nadškofijski sedež. Druga poročila pa pravijo, da je praški nadškof odklonil podati tako izjavo. K temu je baje rekel višji uradnik praške vlade dr. Hrusa, da je sedaj vse odvisno od nadškofa, ali hoče ostati doma ali pa hoče v Rim. Slovenske besede ne prenesejo V rimskem parkirnemu je ob proračunski razpravi spregovorila tudi poslanka Marija Bernctič iz Trsta. Med drugim se je dotaknila tudi Šc nere-šenih vprašanj slovenske manjšine v Italiji ter je na koncu spregovorila nekaj besed v slovenščini. To je pa razburilo nekatere poslanec, podpredsednik Restivo, ki je vodil sejo, pa ji je kratkomalo odvzel besedo, češ da je v rimskem parlamentu dovoljeno govoriti le v italijanščini. Stenografom je naročil, naj ne zabeležijo besed, ki so bile spregovorjene v slovenščini. SLOVENCI doma in po so* tu Slovenski dan v Belgiji Slovensko pevsko društvo Slomšek iz Eisdena v Belgiji je priredilo 15. septembra že tretji slovenski dan. Osnovna misel letošnje prireditve je bila proslava sv. bratov Cirila in Metoda. Tokrat je ta proslava združila Slovence ne le iz bližnje okolice, temveč iz vse Belgije, Francije, Nemčije in Holandske, Goričane pa je zastopal g. Jože Jurak, ki je pred kratkim nastopil svoje novo službeno mesto v Gorici. V župni cerkvi v Eisdenu je bila sveta maša, katero je draoval g. Kunstelj iz Anglije; v pridigi je govoril o svetih bratih, ki sta v zavesti, da so vsi narodi enaki, slovanskim narodom poleg globoke vere vsadila v srca tudi ljubezen do slovanske besede. Pri maši je ubrano prepeval mešani zbor iz Holandske eno zadnjih mašnih skladb prof. Matije Tomca. Drugi del proslave je bil v prostorni dvorani ta-mošnjega rudarskega doma, katerega so rojaki popolnoma napolnili. Osrednja točka je bila igra prof. Peterlina: „Sv. Ciril in Metod med nami”. Na sporedu pa so bile še pevske ter folklorne točke slovenskih skupin v tujini. Tretji tlel prireditve pa se je odigral v prijetni družabnosti ob pogrnjenih mizah. Poročevalec prireditve zaključuje svoje poročilo z iskrenimi čestitkami delavnemu društvu, ki je tudi s to prireditvijo pokazalo, da njegovim članom vera in narodnost nista prazni besedi, temveč moč, ki preveva njihovo življenje. Priznanje je še toliko večje, če pomislimo, da to delo vrši mladina, ki je rojena v tujini, pa čuti in misli bolj slovensko in katoliško kot marsikateri naš človek, ki mu je tekla zibelka na slovenski zemlji. Kulturni večeri na Goriškem Odkar imajo goriški Slovenci lepe prostore v novem Katoliškem domu, je odstranjena velika ovira, ki je dolga leta občutno motila kulturno delo. Poleg številnih in dobro obiskanih prireditev prirejajo katoliške organizacije v Domu tudi kulturne sestanke, med katerimi so za širše občinstvo pomembni zlasti kulturni večeri. V tej jesenski sezoni so že imeli svoj prvi večer in sicer v spodnji dvorani, v kateri je prostora za 150 ljudi. Predavanje je imel pater Anton Koren DJ iz Rima o sv. Cirilu in Metodu, kar je osvetlil šc z lepimi skioptičuimi slikami. Pogreb župnika Muniha Pri Sv. Luciji ob Soči so prejšnji teden ob asistenci 55 duhovnikov pokopali bivšega Šentviškega župnika Cirila Muniha. Dopolnil je 70 let in je bil markantna osebnost med primorskimi duhovniki. Služboval je najrajši na Tolminskem, a nekaj let tudi v Vipavski dolini. Povsod je bil zelo priljubljen. O njem je zapisano, da je bil mož, ki sc je v njegovi družbi vsak dobro počutil; vedno je bil dobre volje, velik optimist, veder. Bil je prijatelj gora, izboren pevec in vnet za dušno pastirstvo. Napisal je tudi vrsto dobrih črtic o grozotah prve svetovne vojne ob Soči. Na Tržaškem 2.160 slovenskih šolarjev Na Tržaškem imajo Slovenci kar dobro razvito šolstvo. Delujejo vse vrste Sol od ljudskih preko strokovnih do višjih razen univerza. Tudi šolsko vodstvo in nadzorništvo je v slovenskih rokah. Več težav imajo s šolskim zakonom za manjšino, ki je sicer že od vlade potrjen, vendar šc ni stopil v veljavo. Letos so vpeljali v srednje šole reformo, po kateri bo vpeljana večja enotnost, kar Ik> seveda vplivalo na ojačenje srednjih šol na podeželju. V prve razrede enotnih srednjih šol na Tržaškem je bilo letos na novo vpisanih okrog 260 dijakov. Na vseh srednjih šolah (enotna šola, nižja gimnazija, licej, učiteljišče, trgovska akademija) je bilo pa vpisanih 1100 dijakov; poleg tega pa obiskuje tržaške osnovne šole nekaj nad 1000 otrok. V Italiji otrok ni treba posebej prijavljati za slovenski pouk. Tudi na Goriškem so z oktobrom začeli s šolskim poukom. Slovensko področje Goriške je po priključitvi večjega dela k Jugoslaviji razmeroma majhno in obsega poleg mesta le tri občine. Zato je tudi število študentov manjše v primeri s Tržaško. V prvi razred enotne šole je vpisanih 87 učencev, na nižji gimnaziji pa 53 dijakov, dočim je na strokovni šoli prijavljenih 71 dijakov. Višje srednje šole bodo zopet združene pod Šolsko streho v Ul. Croce; na gimnaziji in v liceju je 38 študentov, na učiteljišču pa 22. Tako obiskuje letos n» Goriškem srednje šole 271 slovenskih dijakov. Radio Trst o sv. bratih Cirilu in Metodu Na tržaškem radiu bo vsak ponedeljek ob 19.15 radijsko predavanje o svetih bratih Cirilu h* Metodu. Te oddaje so na srednjih valovih n11 306 m. ... in pri nas v Avstriji Kanadsko žito rešuje Sovjete Ob srečanju Janeza XXIII. z Adžubejem Posebni tajnik pokojnega papeža Janeza XXIII. monsignor Loris Capovilla je, govoreč na letnem zborovanju katoliških študijev v Assisiju, razodel nekatere podrobnosti razgovora med Janezom XXIII. ter zetom sovjetskega predsednika Adžubejem in njegovo ženo Rado. Kot znano je omenjeno srečanje vzbudilo v svetu veliko zanimanje in ginjenost. Izmenjali so si tudi darove. O vsebini razgovora, ki je trajal dobrih dvajset minut, ni do sedaj nihče vedel več kot toliko, da je potekal v najboljšem ozračju. Šele sedaj se je papežev tajnik monsignor Capovilla odločil povedati nekaj več podrobnosti, ki jih podajamo skoro v celoti kot so jih prinesli razni italijanski listi. „Ko je bil še nuncij v Bolgariji, je bodoči papež Roncalli napravil osebno zaobljubo, da bo vsakega Bolgara ali Slovana kake druge narodnosti, pa najsi bo katoliške, protestantske ali brez vsake vere, sprejel z odprtimi rokami. Ko je tako neki gospod s soprogo (Adžubej z ženo Rado, op. ur.), ki se je mudil v Rimu, izrazil željo, da bi videl papeža, je bilo umestno, da ga je papež sprejel, kar se je zgodilo ob priliki podelitve Balzanove nagrade. Po končanem uradnem nagovoru časnikarjem, je papež sklenil zahvaliti se temu gospodu za obisk kakor tudi za posebno voščilo, ki mu ga je poslal njegov tast (Hru-ščev, op. ur.). Sledil je sprejem. Potem ko jima je v francoščini razkazal slike na stenah, je povabil gospo, naj sede ter ji izročil v dar rožni venec z besedami: „Vem, da Papeži navadno darujejo nekatoliškim kraljicam in princezinjam drugačne predmete kot dragocene denarje, znamke, knjige in Podobno. Toda jaz, gospa, vam hočem pokloniti rožni venec, ker me ta spominja na molitev, ki jo je moja mati molila ob ognjišču, medtem ko je družini pripravljala večerjo, skromno večerjo, gospa." Ko je gospa v to privolila, je Janez XXIII. nadaljeval: „Vem tudi, gospa, kako se kličejo vaši otroci. A želim, da mi njih imena Poveste vi sami, ker edinole v glasu matere zazvenijo najslajši." Gospa je nato povedala tri mena: Nikita, Aleksej, Ivan. Papeža je to ganilo. „Kako lepa imena, gospa! Nikita pomeni Nikefor, svetnik, ki mi je zelo pri srcu. V Benetkah sem imel priliko počastiti njegove posmrtne ostanke. Aleksej je Aleksander, tudi velik svetnik. Med svojim bivanjem v Bolgariji sem obiskal številna svetišča in samostane, posvečene svetemu Alekseju. In končno Ivan, gospa, je Janez in Janez sem jaz. To je ime, ki sem si ga izbral kot papež, je ime mojega očeta in deda, griča nad mojo rojstno hišo in bazilike moje škofije, sv. Janeza v Lateranu. Ko se boste vrnili domov, gospa, Pobožajte svoje otroke in še posebno Iva-fta; druga dva ne bosta prav nič nevoščljiva zaradi tega." Tedaj — pripoveduje monsignor Capovilla — se je opogumil tudi gospod, ki je spremljal gospo, in vprašal, kaj lahko napravi, „da bi prišlo do kakega srečanja." (Adžubej je imel v mislih srečanje med Janezom XXIII. in Hruščevom, op. ur.). Janez XXIII. mu je takole odvrnil: „Kot časnikar gotovo poznate sveto pismo in dobe stvarjenja sveta. Bog je, kot veste, rabil šest dni za stvarjenje sveta, preden je prišel na vrsto človek. Kot znano, pomenijo dnevi v svetem pismu dolge dobe... Sedaj smo šele pri prvem dnevu: tukaj smo in si gledamo iz oči v oči, v katerih se svetlika luč. To je šele prvi dan, dan ustvarjenja luči. Luč je v mojih in tvojih očeh. Gospod Na otoku slovenstva, ki se imenuje po našem velikem škofu in narodnem buditelju, Antonu Martinu Slomšku, smo danes zbrani Slovenci od vseh strani večmiljonskega Buenos Airesa na Taboru, da znova potrdimo živo in neusahljivo slovensko narodno zavest, ljubezen do idealov, ki so bili tudi v našem življenju v domovini postavljeni na najvišje mesto. Tabor najbolj izpričuje, da prisilno življenje v tujini naših idealov ni omajalo, — nasprotno, znamo jih tem bolj ceniti, čim bolj so ogroženi. Kaj bi pomenili brez njih v morju tujega življa? Zato je naša sveta dolžnost, da skrbimo nenehno za pronicanje vsega dobrega, ki je v nas, v rod, ki prihaja za nami: naši sinovi in hčere naj čutijo dragocenost našega izročila in naj iz njega črpajo nove sile za nove podvige. Poplemeniteni s tem duhovnim bogastvom naj gradijo življenje in naša kulturna dediščina naj v njih obrodi plemenite sadove. Ob vsem tem pa Slovenci na tej strani oceana z zaskrbljenostjo zasledujemo boj koroških bratov in sester za najosnovnejše narodove pravice in za iste ideale, ki so tako nam kakor Vam sveti. Neumljivo nam je, da na lastni zemlji morate braniti svoje: kar je bilo od pradedov vedno Vaše in kar hočete, da ostane kot dediščina Vašim potomcem. Neumljivo nam je krivično postopanje tistih, kateri še vedno ne morejo dojeti duha časa, ki je že davno pometel z nasilniki in prenapeteži. Zato postopanje Vaših nasprotnikov in tlačiteljev ostro obsojamo, tem bolj, ker v svobodnem svetu, v katerem živimo, jasno vidimo, da le medsebojna strpnost in spoštovanje vodita k napredku. Če smo si mi izbrali velikega Slomška za vzornika tudi v tujini, smo hoteli poudariti svojo neupogljivo silo in voljo stati pokonci, četudi sredi valov tujine. Naj bo tudi v Vas ti bo pokazal nadaljnjo pot. Toda hoče se časa, časa, časa. Za sedaj moramo samo upati in moliti." Monsignor Capovilla je tudi povedal, da se je pokojni papež v času koncila začel učiti ruski jezik in da se je neko noč, potem ko je prebral uvod ruske slovnice avtorja Ettore Lo Gatto, dvignil iz postelje in na klečalniku pred razpelom obljubil, da bo vse svoje moči posvetil naporom za spreobrnjenje Rusije. Iz teh nadaljnjih objavljenih podrobnosti se nam v vedno bolj svetli luči kaže človeški in božji lik pokojnega papeža, ki v svoji srčni dobrotljivosti, pastirski gorečnosti in vseobsegajoči ljubezni ni poznal nobenih mej ali ovir. Knjiga, ki jo o njem pripravlja monsignor Loris Capovilla, bo prav gotovo še bolj osvetlila izredno osebnost pokojnega papeža. (Kat. glas) veliko neomajnega Slomškovega duha, ki bo neprestano krepil Vaše moči za boj proti silam, katere Vam hočejo vzeti najosnovnejše pravice, ki so vsakemu kulturnemu narodu od Boga dane! Nepremagljiva moč neuklonljivosti in vztrajnosti naj nas vse povezuje med seboj. Vas, brate in sestre, tam in nas tukaj na tej strani morja------in čvrsto bomo kljubo- vali vsem viharjem, kajti čutili bomo, da niti Vi niti mi nismo osamljeni. Tudi ta poizkus narodovega zatiranja bo prešel. Če so skozi stoletja naše pradede preganjali, tepli, tlačili, morili — a jih niso uničili, naj mar zgodovina nas zaznamuje s slabiči, ki so klonili glave? Preveč prekaljenega ponosa in kulturnega bogastva je v nas, da bi se dali kot nebogljenci ugnati! Po vsaki pravični borbi vzide sonce zmage. Tudi nam Slovencem mora nekega dne napočiti ta veliki dan zmagoslavja! V upanju na ta naš največji narodni praznik pošiljamo vsem koroškim bratom in sestram iskren pozdrav! V Bueno Airusu,na Taborni dan, 22. septembra 1963. (Sledijo podpisi) RAZSTAVA »TRICON 63“ Pred dnevi so dprli v Gradcu na Štajerskem razstavo pod naslovom „Trigon 63", obsega sodobno umetnost iz Italije, iz jugoslovanskih republik in iz Avstrije. Italija je poslala 40 slik in 20 skulptur, umetnost jugoslovanskih narodov zastopa 24 slik in 20 skulptur, poleg tega razstavlja večje število avstrijskih umetnikov. Razstava, ki je trajala do 6. oktobra, ne misli nuditi popolnega pregleda nad umetniškim ustvarjanjem teh treh držav, ampak hoče biti samo izbor, ki naj pokaže sedanje stanje umetnosti pri narodih teh držav. ICcatUe, UuUuMie, vesti Jubilejno leto 1963 je posvečeno v Nemčiji bratoma Grimm ob stoletnici izida njunih pravljic. Osrednja proslava bo v Kasslu, kjer sta brata največ živela. Odslej so te pravljice zavzele ves svet. * Umrl je v Ljubljani Drago Potočnik, bivši gospodarski urednik Slovenca in znani gospodarski strokovnjak, ki je bil po drugi svetovni vojni gospodarski svetnik pri ekonomski fakulteti v Ljubljani ter urednik prvega povojnega Priročnega Leksikona. * Slovenski umetnostni zgodovinar, docent na ljubljanski univerzi in vodja Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Rajko Ložar, ki je bil v domovini tudi znan umetnostni, literarni ter kulturni kritik, med drugim tudi urednik Doma in sveta (1930/31), Kroga, urednik osrednjega znanstvenega Etnografskega vestnika in preko mej znani arheolog itd., je zdaj vodja javnega muzeja v Manito-woc v državi Wisconsin, v USA. Naslov muzeja je Rahr Civic Center and Public Museum. Letos (1963) je kot direktor ustanove izdal svoje prvo tiskano letno poročilo (Report of the Director for 1957-62), odkar je nastopil 15. 12. 1956 svoje visoko ravnateljsko mesto. Iz izvestja se vidi, da je njegova ustanova neke vrste kulturni center za mesto, najbolj pa so poudarjeni muzej in galerija, pa umetnostna šola ter stalna muzejska razstava. Moderna kulturna ustanova. Prepričani smo, da jo bo ravnatelj postavil na trdne znanstvene temelje ter ji vtisnil svoj delovni pečat umetnostnega, etnografskega in muzejskega strokovnjaka. Veseli smo, da je slovenski znanstvenik dobil področje, ki mu pritiče, in prepričani smo, da je tudi severnoameriški muzej dobil pravega človeka. * Kocbekove pesmi v italijanščini so izšle v tržaški reviji „Umana“ (osem pesmi) ter tri in pol strani članka o njem. Prevode in članke je napisal Alessio (Aleš) Lokar (dr. kemije), ki je tudi že prej 1. 1961 v reviji II Ponte predstavil Kocbeka Italiji. O njem pravi, „da je ena najpomembnejših osebnosti moderne Slovenije. Dozdaj je bila njegova aktivnost pogosto razdeljena med politiko in literaturo, zaradi tega je težko reči, kateri del njegovega dela je važnejši. Verjetno bodo zanamci to laže razčistili kot mi. Sam je nedavno izjavil, da je bil literat, ki so ga zgodovinske okol-nosti prisilile, da se je angažiral v politiki." Angažiral pa se je tako, da je danes kot politik potisnjen daleč v stran, kakor ga tudi kot pesnika niso hoteli niti tiskati in se je moral zateči v tržaški radio, da je prišel glas njegove muze v javnost. Zanamcem sodba o važnosti o teh dveh njegovih sestavih ne bo težka: poet, ki je zablodil v politiki. Narodnemu svetu koroških Slovencev (S Tabora Slovencev v Buenos Airesu) Or. Janez Vodopivec: (Nadaljevanje) PRED NOVIM ZASEDANJEM KONCILA A takoj je cela vrsta zelo uglednih škofovo in kardinalov dvignila glas proti tej strogosti, da je neupravičena, nepastoralna fo da stavi nepotrebne zapreke zedinjenju. Oebata se je nadaljevala skoz šest zasedanj; vsega skupaj so bili'104 govori. Kričanje mnenj je bilo včasih precej ostro, kajti različne miselnosti so si stale naspro-ti. Brez pretiravanja rečemo, da tako svobodne in odkrite debate nihče ni mogel Pričakovati. Skušali so zadevo rešiti s formalnim glasovanjem, ali naj se debatiranje nada-fjuje ali pa naj se osnutek kratkomalo vrne ha mizo teološke komisije, da ga temelji-to predela. A to glasovanje je dejansko prisedlo v še večjo zagato. Dne 20. novembra se je ogromna večina, to je 1368, izrekla za odložitev in samo 822 za nadaljevanje debate. A ta večina še ni bila 2/3, manjkalo je okrog 100 glasov. Zato je obveljalo to, *a kar je glasovala manjšina, ker pravilnik Zahteva dvetretj insko večino. Tisto popoldne je bilo kar vroče v glavah in razgovorih. Rešil pa je položaj z hiodrim ukrepom papež Janez XXIII., ki je odločil, da naj se debata prekine, osnutek Pa skoz in skoz predela in to delo je pokoril tako imenovani mešani komisiji, ki ji Hkrati predsedujeta kardinal Ottaviani kot Predsednik teološke komisije in kardinal &ea, predsednik Tajništva za zedinjenje, to je, najbolj vidna predstavnika obeh nasprotujočih si mnenj. Določil je tudi naslov novega osnutka, ki ne govori več ne o dveh ne o enem viru razodetja, marveč kratko malo »O božjem razodetju". To je bil prvi primer mešane komisije, ki jo sestavljajo izbrani člani različnih komisij. Iz govora belgijskega škofa De Smedt, ki je romal skozi vse svetovno časopisje in je brez dvoma eden najpomembnejših v tem obdobju koncila (dne 19. nov.), je znano, da je prej teološka komisija načelno odklanjala sodelovanje s katero koli drugo komisijo, češ da le njej pristoji najvišja sodba. A prav to sodelovanje se je tudi pozneje izkazalo za koristno in nujno. Mešana komisija je v trdem delu, ki se je vleklo več mesecev, izdelala nov osnutek, o katerem bodo škofje razpravljali v 2. delu koncila. Vsebina pa je zdaj še tajna. Morda se utegne komu čudno zdeti, da tudi med škofi pride do tako ostrega križanja mnenj. Pa ni nič čudnega. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v apostolskih časih. Bog to dopušča in se tega posluži v blagor Cerkve, da pride bolj jasno na dan, kaj je za vso Cerkev zares obvezno in kaj ne. Sodobnemu človeku pa je to potrdilo, da tudi na najvišjih mestih v Cerkvi vlada velika svoboda. V svetovni javnosti, zlasti pa pri ločenih bratih, je s tem ugled vatikanskega koncila izredno porastel. Tudi to je po božji previdnosti. Razpravljanje o družbeno-občevalnih sredstvih (23.—27. novembra 1962) Ti dnevi so bili brez napetih debat, v splošnem zadovoljstvu. Razpravljali so o modernih obveščevalnih sredstvih: o tisku, radiu, kinu in televiziji, ki imajo vsak dan večji vpliv na sodobnega človeka. Dve zasedanji in pol je trajalo razpravljanje. Vsi so v načelu sprejeli osnutek, saj Cerkev mora zavzeti neko stališče o teh iznajdbah. Izidi glasovanja: 2148 za, proti pa 15 glasov. Besedilo osnutka pa je po splošni sodbi bilo predolgo, preveč razvlečeno, sem pa tja premalo znanstveno. Zato je pristojna komisija dobila nalogo, da ga predela do prihodnje seje. Razpravljanje o krščanski edinosti (27. nov. do 1. dec 1962) Predmet je izredne važnosti in zato je potrebno, da je v tej koncilski določbi vsaka vrstica premišljena in pretehtana. Na žalost pa govore o edinosti trije različni osnutki: enega je pripravila komisija za vzhodno Cerkev, drugega 'teološka komisija, tretjega Tajništvo za zedinjenje. Jasno je, da na koncilu stvar ne more o-stati tako razdrobljena. Zato je bil končni sklep, da je treba sestaviti mešano komisijo iz prejšnjih treh, ki naj vse tri o-snutke strne v enega po besedilu in po duhu. Ob tej priliki so se oglasili k besedi vzhodni škofje in patriarhi in povedali marsikakšno trpko o tem, koliko nera- zumevanja morajo pretrpeti zaradi ozkosti drugih, zlasti zahodnih katoličanov — la-tincev. Problem ima globoke korenine, a vsaj nekaj glavnih načel je treba poudariti, če hočemo, da pojde delo zedinjenja uspešno naprej. Razume se, da so tem debatam posebno ostro prisluhnili nekatoliški opazovalci pri koncilu. Razpravljanje o Cerkvi 1.—7. decembra 1962) Osnutek koncilske izjave o Cerkvi je že zase precej velika knjiga, obsegajoča 123 strani. Obsega tako važna in pereča vprašanja, da si nihče ni domišljal, da bi ga bilo moči do kraja predelati v teh nekaj dneh, ki so še ostali. Nekateri so predlagali, naj bi vzeli naprej le poglavje o Mariji, zlasti ker se je bližal praznik Brezmadežne. A predlog ni prodrl, ker je pač logično potrebno prej osvetliti nauk o Cerkvi, preden moremo podrobneje govoriti o vlogi, pomenu in dostojanstvu Marije v Cerkvi. Zato so te dneve koristno porabili za razpravljanje o splošnih smernicah nauka o Cerkvi. Podrobnosti pridejo na vrsto pozneje. Osnutek govori o naravi in bistvu Cerkve, o njenih udih, o škofih, redovnikih in laikih, o cerkvenem učiteljstvu, o razmerju Cerkve do države, o misijonih in o ekumenizmu in končno še pristavek o Mariji. (Dalje prihodnjič) Išče Vas sreča... Tudi Vi ste lahko med njimi, ki si lahko kaj privoščijo! Oglejte si današnji številki priloženi barvasti letak vrelca sreče MIHALOVITS, W i e n I., Wipp-lingerstrasse 21 „An der Hohen Brucke”. Takoj vam padejo v oči številni dobitki, katere vam muli razredna loterija, iki s iprihodnjiLm žrebanjem praznuje svoj petdesetletni obstoj. Že s samo osrnmko srečke lahko dobite ogromno vsoto 425.000.— šil. Brž naročite svojo srečko, kajti povpraševanje je veliko. DOLINA pri POKRČAH (Drugo romanje) K Dolinski Mariji naši ljudje že od nekdaj radi romajo. Prihodnjo nedeljo, dne 13. oktobra, bomo imeli 2. letošnje romanje (žegnanje). — Svete maše bodo od 7. ure zjutraj naprej. Vsi verniki iz Celovca in okolice — od blizu in daleč — ste vljudno vabljeni, da se udeležite te cerkvene slovesnosti. Cerkveni svet Pokrče VOGRČE (Pogreb bivšega organista Pavla Kropiuniga) Dolgo je že bolehal, astma ga je strašno stiskala, toda vedno je zaupal, da mu bo Marija čudežno pomagala. Ni mu pomagala tako, kot je on pričakoval, ampak, da ga je za vedno rešila zemskih težav in trpljenja. Vsak prvi petek ali prvo soboto je pre- * * (Nadaljevanje) Vsi smo enako vredni, med vsemi naj vlada pravičnost in ljubezen! K temu naj pripomore tudi znanje drugih jezikov! — Gledajoč skozi stekleno steno opazim na obzorju večjo črno piko, ki se premika. „Glej, letalo!" opozorim svojega soseda. Ta pa se nasmehne in pravi: „Ni letalo, le muha leze po šipi!“ Ti šment ti, že v drugič so me ta dan varale moje slabe oči! Z lepimi vtisi od te prirodne lepote morskega zaliva sva sedla v avto in se odpeljala domov. Dospela sva tja deset minut pred sedmo uro, pred večerjo. Gospodje so naju pohvalili, da sva točna. Da, točnost je lepa čednost! Da bi jo le vsi poznali! * Na povratku z dušnopastirskega tečaja na otoku Barbani nad Trstom se je škoci-janski g. Jožef ustavil v Lovranu in se nam pridružil. Za nedeljo, 8. sept., popoldan smo določili izlet na nasprotno stran, v Kastav. Pot tja gor nas je vodila nad Opatijo in nad železniško postajo Matulje. V višini se je cesta cepila. Kam sedaj, na desno ali levo? Kažipota ni. Na levo je bila cesta videti boljša, celo asfaltirana. Zato zavije g. Janko tja. Kmalu pa zmanjka asfalta, cesta je „komaj še dobra", zavede nas precej daleč vstran, končno pa le dospemo v mesto. Tako smo si mogli reči: Zakaj pa naravnost, ko se pa po ovinkih tudi more priti! Kastav je staro mesto, nekdaj močno utrjeno. Saj izvira ime Kastav iz latinskega castellum = trdnjava. Prav dobro je ohranjen dohod skozi mestna vrata. Mesto je moralo imeti slavno preteklost, še sedaj se vidijo v razvalinah ostanki velikanske nekdanje cerkve. Tudi sedanja cerkev je dosti mogočna. Ima tri ladje, raven strop, na njem pa slika velikanskega angela z mečem. Cerkev je prenovljena, a moderne barve se z njenim starim slogom ne ujemajo prav dobro. Zunaj ob cerkvi pod oboki so grobnice starih kastavskih vlasteli-nov. Z obzidja okoli cerkve je ob jasnem vremenu krasen razgled po vsem Kvarneru od Reke na Volosko, Opatijo, Lovran in otoka Krk in Cres. Mesto je v stari Avstriji komaj životarilo. Semkaj je takratna vlada namestila slovensko učiteljišče za Primorsko, ker ga v Gorici in Trstu Italijani niso pustili. Zadnje čase pa se temu mestu obeta boljša bodočnost. Zazvonilo je. Vabilo je k maši ob štirih popoldne. Pomalem je okoli cerkve bolj o-živeio. Prihitelo je nekaj otročije, prilezle so stare ženke, prišle so stasite žene, le moških ni bilo kaj. Klopi so bile zasedene. Najprej so glasno molili „krunicu“ (= rožni venec), nato je pristopil k oltarju župnik in daroval sv. mašo v staroslovenskem jeziku. Ta bogoslužni jezik je v rabi v več dalmatinskih škofijah. Vse tiho ... Ali bo med celo mašo tako? Pri slavi pa naenkrat jel sv. obhajilo, toda na prvi septembrski petek smo ga prihajali kropit in na prvo soboto smo ga pokopali. Pavel Kropiunig je doživel 69 let. Dolga leta je bil mežnar in organist v Vogrčah in je še sedaj kritično zasledoval vse farno življenje. Bil je spreten organist in imel lep in mogočen glas. Še sedaj v starosti, kadar je izjemoma zopet pri orglah zapel, smo občudovali jasen glas in še pred enim mesecem je kar navdušeno vprašal domačega župnika: „Gospod, kdaj bova zopet zapela!" Ko se je zadnje čase malo popravil in zapustil posteljo, je zopet dobil poguma, toda smrt ga je pobrala nenadoma, dobili-so ga mrtvega pred hišo. Pokojni je bil tudi navdušen član požarne hrambe in še ob blagoslovitvi novega gasilnega doma en mesec pred smrtjo je ponosno prisostvoval v gasilski uniformi in z medaljami. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva in požarni brambovci iz Vogrč in okolice. Domači pevci pod vodstvom njegovega naslednika g. Miheja Lubasa so zapeli bivšemu organistu, ljubitelju petja, pokopal zadoni iz krepkih grl „0 Majčice moje — Marija". Melodija se mi zdi znana. Premišljujem, katera naša Marijina pesem ima isti napev. Da, „Ti, o Marija"! Isti slavospev Mariji, ista melodija. Ali so jo prevzeli Hrvatje od nas ali mi od njih, ne vem. Vsekakor je prav, da vsi na enak način slavimo Mater božjo. Po evangeliju so sledili oklici in dolgo oznanilo. Za tri dneve župnik ni oznanil maše doma in za nedeljo božjo službo spet šele popoldne ob štirih. Iz tega smo sklepali, da mora sooskrbovati še drugo župnijo. Pač tudi tam primanjkuje duhovnikov. Vendar smo zvedeli, da je posebno v Bosni izredno mnogo poklicev za duhovniški stan in tudi v Sloveniji je v tem oziru postalo nekoliko bolje. Da se je tudi ta izlet zaključil s krepčilom v gostilni, je razumljivo. Odpeljali pa smo se po lepi cesti in naravnost. V torek, 10. septembra, smo se podali na izlet v Pulo in Poreč. Ker sem pa izlet po Istri že lani popisal, tega ne bom več ponavljal. En smešen dogodek bi pa le rad omenil. Po ogledu nekaj drugih cerkvi smo prišli tudi v cerkev sv. Antona, ob kateri je samostan minoritov. Cerkev je preprosta bazilika iz 14. stoletja. Ko jo ogledujemo, se naenkrat pojavi debeloličen mož v črni dolgi suknji iz tankega blaga in z belo srajco. Sodili smo, da je kak natakar ali prodajalec v trgovini. Ponudi se nam, da nam pokaže in razloži znamenitosti v cerkvi. Vpraša, če razumemo nemško. Ko pritrdimo, gleda zvedavo našega starega tovariša Ivana in reče: „Pred vami pa imam rešpekt! Vi ste, tako se mi zdi — Adenauer!" G. Ivan ga pomiri, rekoč, da ni nemški vladni predsednik, ampak prav preprost vpokojen župnik iz Slovenije. Pri razlaganju zgodovine in posebnosti ceiikve smo zvedeli, da so Italijani, ko je po vojni Istra pripadla Jugoslaviji, ob odhodu vzeli s seboj iz cerkve vse stare umetnine. Edino reliefno skupino 12 apostolov z Jezusom iz 15. stoletja so po državni pogodbi vrnili. Res je cerkev nekako prazna in zapuščena. Ko smo se poslovili, smo šele zvedeli, da je naš razlagalec minoritski pater iz samostana! Tako spremeni človeka obleka! Vsako sredo vozi izletniški parnik „Ivan Cankar" iz Opatije, Lovrana in Moščeniške Drage na Rab in nazaj. Na Rabu je postanka 5 ur. Na Rab me vežejo stari stiki, saj sem bil na tem zelenem otoku že trikrat na letovanju. S tovarišem Ivanom sva se pridružila izletnikom. Precej velika ladja je bila polna izletnikov, gotovo nas je bilo okoli tisoč. Imeli smo lepo vožnjo tja in nazaj. Obiskala sva stare znance, tudi patra Petra Petrco v samostanu Evfemija, Zdaj pa preostane še en izlet — vrnitev domov na Koroško! Pozdravljeni in na svidenje! ga je in mu ob grobu v slovo spregovoril preč. g. Albin Avguštin, ki je bil tedaj iz Argentine tukaj na obisku, v nemškem jeziku pa je govoril preč. g. dekan Kristo Srienc in se mu zahvalil za dolgoletno službo v cerkvi. Kakor je on premnogim v življenju pri pogrebnih mašah z duhovnikom želel in pel: „In večna luč naj mu sveti," naj se tudi nad njim to uresniči in naj z angeli prepeva Bogu večno glorijo! RADISE („Dan starih") Tudi pri nas smo se spomnili naših starih in najstarejših. G. župnik je vse pismeno povabil — baje dvajset — v cerkev k sv. maši, ki je bila zaradi njih tudi še posebno slovesna, in k sv. zakramentom. Med sv. mašo je g. župnik v pridigi navzoče slavljence pozdravil in se jim v lastnem in v imenu vseh faranov zahvalil za vse njihovo delo v posameznih družinah, na vasi in v župniji, posebno pa še za dober vzgled lepega krščanskega življenja in za molitev. Dva so celo naglasili kot kralja, ker se približujeta že stoletnici. In ravno ta dva sta zdravstveno razmeroma najbolj na višku in vedno pomagata mlajšim pri delu. Med slavljenci sta bila tudi oče in mati preč. g. župnika Lampichlerja v Šmarjeti v Rožu. Po sveti maši so bili slavljenci povabljeni v župnišče k zajtrku. Pri tej priložnosti so obujali spomine izza mladih let. Vsi so bili dobre volje. Končno so bili še fotografirani. Prisrčno so se zahvaljevali g. župniku za povabilo in za vse besede v cerkvi in izven cerkve. Posebno so se zahvaljevali za župnikov opomin mladim, da naj so hvaležni starim za ves trud in vse delo na posestvu in v družini in da naj lepo ravnajo s starimi, ki ne pričakujejo od otrok zlatž in srebra, ampak edino le spoštovanja in prijaznih besed. SELE (Tragična smrt, ženitev in še kaj.) Jožef Urabl, 58-letni rentnik v Homelišah je rad posedel v družbi pri igranju na karte. Tako se je tudi v soboto, 28. septembra, zapoznil v Kajžrovi gostilni ob novem jezeru. Šele po polnoči se je podal domov. Nihče ne ve, kako da je krenil v napačno smer in zagazil v plitvo vodo. Ni pa utonil, marveč ga je zadela srčna kap, morda, J lepo priporočil svoji občini. Da ne bi b'l Pariz oškodovan, naj bi kmetje onstran ^K>stu enako dobrodelnost skazovali svo-lastnim deželnim otrokom. Župnik je '•tlel neko skrivno namero, katere nikomur ni zaupal, razen voditeljici. Občini sta Pritrdili njegovemu predlogu in bremon-c°urtski župan je bil ponosen na to, da ima Vs3j enega Francoza več kakor Lamott Jemcev. Plemenito tekmovanje je nastalo med o-berna vasema; vsaka je hotela palmo velikodušnosti zase imeti. Kaj vse so počeli, da bi dostojno in priporno sprejeli otroke! Francija je z zastavi-comi okrasila balkon šolskega poslopja, Podstrešno okno novega poštnega urada in Pa francosko stran mostu. Švica nasprotno ie naročila Avstrijki, naj sestavi pozdravni r'aPis v nemškem jeziku, le-ta napis je Sabli Pritrdil na nekakšen slavolok, ki so ga varani vrhu okrasili z zastavicami v nemških in avstrijskih barvah, seveda na švi-Carski strani mostu. Julija meseca so prikorakali francoski piščanci. Sami predmestni Parižani med de-Setimi in štirinajstimi leti, shujšani, bledi, nenavadno budnimi očmi in še bolj ne-naVadno zgovornostjo. V trenutku so si o-*v°jili vas ter jo podvrgli svojemu gospo-j rstvu. Pred zastavo, ki je plapolala raz ^°'sko poslopje, so se sami od sebe ustavili er stopili v vrsto in navdušeno vzklikali. „Vive la France, vive Bremoncourt" in s tem naredili velikanski vtisek na svoje krušne starše, ki bi bili skoraj počili od ponosa. Nato je pa dobil vsak svoje pišče, katero je po stari navadi potipal zmajaje z glavo. Na obleki dečkov ni bilo videti siromaštva, za to so bile že francoske mamice poskrbele. Toda kaj vse se je odkrilo, ko so jih bolj natanko preiskali! Večina izmed njih je nosila ženske srajce; to je bila pač zadnja daritev uboge matere. Kratke nogavice so imele zašite bule, hlačne naramnice so pri večini obstajale iz motvoznega sostava, ki bi zaslužil patent in ki se je v njem razpoznal samo posestnik; višek so pa bile neke spodnje hlače, edine, ki so pa imele samo eno hlačnico. Druga se je bila gotovo izgubila v kaki bitki. — — Omeniti pa moramo še, da so vsi ti otroci imeli dobre žepne robce, dobre čevlje in dobra pokrivala na glavi. Drugače je bilo videti na ..berlinskih mladcih" in ..dunajskih štrukeljčkih", ki so dospeli dva dni pozneje. Suhe, blede prikazni — v tem niso nič zaostajale za francoskimi, toda oblačilo — veliki Bog! Pokrivalo glave — zanič, obuvalo nog — strahotno, veliko jih je imelo vojaške čevlje kot darilo domovine pred odhodom. Imeli so suknjiče iz papirnate snovi, jopiče iz platna za vreče! hlače so bile nekak mozaik iz pisanih zaplat in krp. Nasprotno so pa vsi imeli debelo, toda snažno perilo in dobre hlačne naramnice. Mnogi Dunajčani so nosili celo zelene naramnice pri irhastih hlačah, le-te hlačne oprtavnice so imele na prečnem traku belo vezene črke, ki so sestavljale izrek: „GruB Gott!" Voditeljica, ki je tudi pri sprejemu nemških otrok poma- gala kot usmiljena samaritanka, bi se bila skoraj zasmejala nad domislico, naramnice združiti s pozdravi ljubemu Bogu. Naš župnik nasprotno je pa dvignil enega takšnega korenjačka — bil je bos — v svoje naročje in ga srčno poljubil. ,,Dečko, lepo je od tebe, da nosiš božje pozdrave na svojem srcu; naj se ti dobro godi pri nas!" Za pravi slovesni sprejem se tuji otroci niso zmenili; bili so vsi preveč preplašeni, v duši so nosili notranje razpadanje svoje poteptane dežele. Malomarno so gledali na slavolok; samo Dunajčan je vljudno vprašal, če so to švicarske barve. Sicer so imeli vsi le eno željo: „končno se do sitega najesti". Napadli so Lamot, kakor se usede roj kobilic na zelenico, in vse, kar se je dalo gristi, so vteknili v usta, celo steklenice za gorčico so morale to verjeti. Po treh dneh so si bili tako daleč pokvarili želodec, da so mogli navdušeno pisati domov: „Imenit-no se nam godi, smo si že želodec premaknili." Dunajčan se je pritoževal samo nad tem, da mu ni bilo mogoče za zajtrk použiti več kakor šest kosov kruha, namazanih s presnim maslom, ker so bile hlače pretesne; prvo noč niso mogli spati od samega prebavljanja. V obeh taborih dobrodelnosti je vladala ljubosumna, tekmovalna zavist. Na francoski strani so govorili: „Boši so se že vsi za eno kilo zredili, če vi ne storite enako, boste v prihodnji vojni vi tepeni." V Švici spet so govorili: „Dečki, le pazite, pred Francozi ne smemo korakati kakor stojala pohabljencev." Obojno krdelo je gorelo od želje, da bi se seznanili, toda iz previdnosti jim prve dni niso pustili, da bi prišli skupaj. Kakor rečeno, naš župnik je imel neko skrivno namero, to se je opazilo pri njegovi pridigi. Kaj je hotel dobri mož?! Nič manj kakor: Nemčijo in Francijo popeljati eno k drugi čez mali most ter obedve spraviti v njunih otrocih. Avstrijka je bila zavzeta za to misel. Tekala je od ene vasi do druge, vzbujala občutje in nastrojenje, pripovedovala tam kaj dobrega, tukaj kaj lepega; bilo je zares čudno, koliko čednosti razen krščansko izpričanih je mogla ta ženska odkriti v počitniških naselbinah. Vsi ti otroci so bili sladki, čisti angelčki. Prišel je včliki dan prvega srečanja. Naš župnik je bil vse pitalne piščance, bodisi pariške, dunajske ali berlinske pasme, slovesno povabil na južino na župni vrt. Na čelu Mlade Francije je korakala voditeljica na švicarsko stran, medtem ko sta se Mlada Avstrija in Mlada Nemčija zbirali v župnišču, spremljani od župnika in Avstrijke, ki sta iz vseh moči in na vse kriplje hotela podpirati vsak poizkus medsebojnega zbli-žanja. Francozi so bili kar navdušeni, da bodo končno zagledali kakega Nemca pred seboj; drugi pa so bili že bolj hladni. Preveč ljudstev jim je po končani vojni že stopilo na prste na nogi. Ko se je pa prikazal „dedni sovražnik", je na obeh straneh spreletelo neko šumenje prve vrste. Francozi so nenadoma prasnili v bučen smeh, ki se je tem manj hotel poleči, čim bliže so prihajali. V prednji vrsti so bili odkrili dvoje irhastih hlač. (Dalje prihodnjič) :WRSlCh€RX B61 D6R « ► i^Roi.i^^B^nD^APgn-vg^ich.-AfisrAit, KiAaenFURi.AiieR^PiAižsoj \.-mwtcmfGn M M T-rr T ~n I I'III M IlillH IIT>BH1MWB^Wir——HWH—T— Pri nas na (Nadaljevanje s 4. strani) A srce niste imeli samo za mladino, vaš veseli značaj se je oprijel vsakega človeka. Vsak čas vam bomo tudi hvaležni, ker ste se tako prizadevali za našo službo božjo. Skupno petje in skupna molitev le združujeta farane in poglabljata smisel za službo božjo. Zdaj že delujete na Lipi in vsi vam iz srca želimo, posebno mladina, da bi vas On, kateremu služite, srečno vodil tudi v bodoče. Kot zahvalo pa vzemite zagotovitev, da se vas spominjamo v molitvi. Prečastiti gospod David! Tako nenadoma ste zapustili našo župnijo! Spoznali smo vas kot gorečega duhovnika. Neutrudno in nesebično ste se borili za naše duše. Kako Finančna direkcija za Koroško Oddaja motornih davčnih kart Deželno finančno ravnateljstvo opozarja vse lastnike motornih vozil, da je treba odvesti oz. oddati dosedanje tozadevne davčne karte na .sledeči način: 1. Davčna obveznost za motorna vozila traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega koledarskega leta. Po poteku te dobe, t. j. po 30. septembra vsakega leta je vsak lastnik motornega vozila dolžan najkasneje do 31. oktobra oddati oiz. poslati davčno (karto pristojnemu finančnemu uradu (§ 6, odst. 3 zalk. o mat. vozilih). Ker ni (predpisana osebna oddaja, zato naj raje izostane. Ako davčni obveznik ne odda davčne karte do 31. oktobra, mu more finančni urad predpisati povKano davčno takso do dvojnega letnega zneska (§ 8 istega zakona). 2. Alko je motorno vozilo menjalo lastnika med gori omenjeno davčno dobo, je dolžan oddati davčno karto z vsemi vplačanimi zneski tisti, ki je bil lastnik vozila 30. septembra tega leta. in sicer svojemu pristojnemu finančnemu uradu. Oseba, katera je lastnik mot. vozila ob koncu davčne dobe (t. j. 30. sept.), je odgovorna za vse dolžne takse cele davčne dobe (t. j. od 1. okt. do 30. sept. naslednjega leta)! 3. Po 1. oktobru vsakega leta mora vsak lastnik motornega vozila imeti novo (tekočo) davčno karto. V Ui namen so na razpolago brezplačno v finančnih uradih in .trafikah zadevne tiskovine (Izigcr Nr. 448 FDD filr Wiien, N6. und ligld.) Oni davčni obvezniki pa, ki opravljajo obrtno prevozništvo in po-trebujojo potrdila o obratu (Betriebsstattenbeschei-nigung) oz. bodo to po vsej verjetnosti potrebovali, dobijo tozadevne tiskovine le pri finančnih uradih in sicer ..motorno davčno karto s potrdilom o obratu” (t. j. vzorec: Lager Nr. 448a FLD fiir VViicn, No. und Bgld.) in naj samo to uporabljajo. Davčne obveznike finančno ravnateljstvo torej ponovno opozarja v njih lastnem interesu, na pravočasno oddajo predmetnih davčnih kart, da jim v nasprotnem slučaju ne bo predpisana zvišana davčna taksa. Za predsednika: D r, Arhe i ter, 1. r. GOSTILNIČARJI — POZOR! Iz Nemčije vam postavimo frodfotoi CU/i&fnClt (Musikbox) v vašo gostilno za ceno od 18.000.— šil. dalje. Naplačilo: 20%, ostalo plačljivo v 24 mesecih. — Interesenti naj vprašajo pod štev. 555 pri upravi lista. Versuchen Sle: KAFFEEOBERS IN FLASCHEN zu Vi Liter.........S 2.85 Beachten Sie: 15% Fett - fein im Geschmack und wirtschaftlich! 65 Filialen der Unterkarntner Molkerei in Klagenfurt Koroškem lepo ste znali voditi naše mlajše k mizi Gospodovi! Včasih ste nas pri pridigi res pošteno prijeli, a danes smo vam hvaležni, ker kdo drugi naj bi nas opominjal, če ne mlad duhovnik. Vemo tudi, da vas nekateri krogi niso hoteli zastopiti. V Dobrli vesi pač živijo ljudje, ki mislijo, da znajo bolj kot duhovnik razsoditi, kaj se pravi ravnati krščansko. En mesec že delujete v domovini Miklo-ve Zale — v Št. Jakobu. Mi vsi vam želimo mnogo uspehov v novem delokrogu! Hvaležni farani ŽIHPOLJE (t Janez Ferčnik) Zopet moramo poročati žalostno novico! Dne 3. septembra se je smrtno ponesrečil Janez Ferčnik, po domače Habnar na Žihpoljah. Zvečer je bil še po opravkih v Vršti vesi, ko je šel s kolesom čez cesto, je v tistem trenutku pridrvel neki o-sebni avtomobil in ga je vrgel na drugo stran ceste, kjer je obležal nezavesten. Sosedov fant je hitro šel po gospoda župnika, ki mu je še podelil pogojno sv. zakramente za umirajoče. Pokojni je bil 70 let star, pa še čvrst in zdrav in je še vedno delal. Pogreb je bil v četrtek, 5. septembra, na župnijsko po- Kot zgleda, nedavni dvostranski razgovori med avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskyjem in njegovim italijanskim kolegom Piccionijem v New Yorku ob priliki sedanjega zasedanja OZN niso bili brezplodni. Te dni je namreč prišla z Dunaja in iz Rima novica, da bosta zastopstvi obeh držav z zunanjima ministroma na čelu nadaljevali s pogajanji glede ureditve položaja Južne Tirolske. Določeno je bilo, da bodo pričeli z razgovori 23. oktobra t. 1. v Ženevi. Edina ovira bi lahko nastala, ako ne bo do tedaj še predloženo podpisano poročilo QLEDALI$tE V CELOVCU (Konservatorij, MieBtalerstraBe) 1’etok, 11. ofct., ob 20. uri: lici Kerzenlicht. (Zaključena predstava ob priliki ,.Dneva avstrijskih mest”.) — Sobota, 12. okt., ob 19,30: Die Physiker. (Krstna predstava) i(2. predstava za abon. A in petkov sindikalni — GVVF — abonema.) — Ned., 13. okt., ob 15.00: Schwarzwaldmadel. (Popoldanska predstava.) — čet., 17. okt., ob 19,30: Die l’hysiker. i(l. predst. za abon. C .in četrtkov sindikalni — GVVF — abonema.) — Pet., 18. okt., ob 19.30: Don Carlos. (Krstna predstava.) ,(3. predstava za abon. A in za petkov sindikalni — GVVF — abonma; 1. predstava za GVVAipetek dm za podeželski petkov abonma. (Preostale vstopnice) — Ned., 20. okt., ob 15,00 „Lm VVeiBem Rossel” (20. prelistava!) Za vse predstave tudi prosta prodaja vstopnic. PREDSTAVE V ..KOMORNIH IGRAH” Ned., 13., sob., 19., in v ned., 20. okt.: Bel Kerzenlicht. (Prosta prodaja vstopnici) — Začetek vsa-kikrat ob 19.30. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU SOBOTA, 12. 10.: Od pesmi do pesmi, od srca do srca. — NEDELJA, 13. 10. 7,30 Duhovni nagovor. — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 14. 10.: 14,15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. — 10 minut za športnike. - 18.00 Za našo vas. - TOREK, 15. 10.: 14,15 Poročila, Objave. — S knjižne palice. — Poje koroški Akademski Oktet. — SREDA, 16. 10.: 14.,15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 17. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Koroške narodne. — Aktualna reportaža. — PETEK, 18. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših Ljudeh. — Iz ljudstva za ljudstvo: Ana Paulič ,iz Železne Kaple. — SOBOTA, 19. 10.: 9,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,25 Na dom obujaš mi spomin ... — NEDELJA, ' 20. 10.: 7,30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. kopališče ob veliki udeležbi pogrebcev. Č. g. župni upravitelj Česen se je v lepem govoru poslovil od rajnega, ki je bil priden in veren mož, da je malo takih; vsako nedeljo je bil pri sv. maši in tudi popoldne je večkrat bil pri blagoslovu v cerkvi, kar je omenil v svojem poslovilnem govoru tudi g. župni upravitelj. Naj počiva v miru božjem, žalujoči ženi pa naše prisrčno sožalje. (Druge novice) Osem dni navrh pa se je hudo ponesrečil naš pismonoša Janez Woat. Nesel je telegram nekam in, ko je prišel na cesto, je pridrvel neki avto in ga podrl. Ima zlomljeno nogo in poškodbe na glavi. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v deželno bolnico v Celovcu. Meseca septembra smo imeli na Žihpoljah kar tri slovesnosti v naši Marijini cerkvi: na Malo Gospojnico (8. septembra je prišla procesija iz Kaple ob Dravi in je bilo več sv. maš, 12. septembra je bilo celodnevno češčenje in so bile vse dopoldne sv. maše in pridige; v nedeljo, 15. septembra, pa je bil shod tretjerednikov, katerih je prišlo zelo veliko. Dopoldne so bile sv. maše in pridiga, popoldne pete Marijine litanije in nato pred župniščem izvencerkveni shod na katerem sta govorila mil. g. kanonik Zechner in Štravsov oče z Žihpolj. „Komisiji 19-ih“, ki je te dni končala svoje dve leti trajajoče delo o študiju Južne Tirolske. Ta komisija se bo ponovno sestala jutri v Rimu; tam bo njen predsednik Paolo Rossi podal zaključno poročilo v odobritev. To komisijo sestavljajo italijanski zastopniki kot tudi nemško govoreči iz Južne Tirolske. © VČST v Linzu pričakuje nova naročila iz Jugoslavije. V zvezi s tem omenjajo uradni krogi tudi sedanji obisk predsednika jugoslovanskega parlamenta dr. Kardelja v Avstriji, katerega je sprejel in vodil po tovarni v Linzu podkancler dr. Pit-termann. ZAVOD ZA POKOJNINSKO ZAVAROVANJE DELAVCEV V GRADCU V mesecu oktobru 1963 bo hnela celovška podružnica omenjenega zavoda še naslednje uradne dneve kven Celovca: Dne 16. okt. v Spittalu ob Dravi, LiitherstraBe 4; 22. okt. v Beljaku, Kaiser-Josef-Plauz 1; 24. okt. v Wolfsbergu, Weyerplajtz. ( V vseh teh krajih bodo uradovali od 8. do 12. ure dopoldne. filmska to&vta Bistrica v Rožu. — Sobota, 12. 10.: 1 rrfahrten des Herkules >(IV). (Pustolovščine antičnega junaka.) — Nedelja, 13. 10.: Freddy und das Lied der Siidsee (Ha). (Fredi podeduje hišo na enem izmed južnih otokov in pride na sled dvema zločincema.) — Sreda, 16. 10.: Der VVeilbsteufel (IVa). Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 12. (in 13. 10.: Das ist die Liebe der Matrosen (III). i(Veseloigra izza časa avstrijske monarhije.) — Sreda, 16. 10.: Der Racher vvantet schon (IV) (Film d? divjega zapada). Miklavčevo. — Nedelja, 13. 10.: Wetterieuchten am Dachstein (IV). (Domovinski film.) Pliberk. — Sobota in nedelja, 12. in 13. 10.: Ruf der VVildganse (lil). (Kanadski farmar tiranizira svojo družino in žrtvuje svojemu pohlepu srečo svoje družine. (Lepi naravni posnetki!). — Torek, 15. 10.: Sonntag nie (IVb). (Ameriški turist hoče izobraziti grško pocestno dekle, pa se mn ne posreči. Za odrasle z resnim premislekom.) — četrtek, 17. 10.: Im Stahlnetz des Dr. Mabuse (IVa). (Skrivnosten genialen zločinec skuša s svojo pomočjo umorov in znanastvenih metod postati vsemogočen. Za odrasle s premislekom!) Sinča ves. — Petek in sobota, 11. in 12. 10.: Ursus, Racher dar Sklaven (IV). (Pustolovščine antičnega vojnega junaka in njegove slepe tovarišice v puščavi in na nekem otoku, kjer žrtvujejo mlada dekleta neki Itoginji.) — Nedelja, 13. in ponedeljek, LAVAMA! Vorfiihning zu Hause 21. Oktobsr • 6„ November Wenn Sie sich fiir den LAVAMAT interessieren, dann verstandigen Sie doch bitte Ihren Fachhandler. Punktlich zum vereinbarten Termin erscheint der AEG-Vorfuhrwagen zu einerVVaschvorfiihrung — aufVVunsch auch mit IhrerVVasche! Naturlich kostenlos und unverbindlich! Sie konnen sich dann ganz in Ruhe von den vielen Vorziigen des AEG-Vollautomaten LAVAMAT iiberzeugen. Der Waschvollautomat von der aus Erfahrung gut 14. 10.: Daven traumen alle Madchon (IV) (Ljubezni željna dekleta v nekem internatu pomagajo mladim muzikantom. Film z mnogimi popevkami, a brezokusno vsebino.) — Sreda in četrtek, 16. in 17. 10.: GroBstadthyanen (IV). (Kriminalni film o moči gangsterjev v Ameriki in o težkočah v borbi proti njim.) — Petek, 18. in sobota 19. 10.: Kampf-fliegor (IVb). (Ameriški letalci v borbi na Koreji.) št. Jakob v Rožu. — Sobota, 12. 10.: Der griine Bogenschutze (III). (Kriminalni film). — Nedelja, 13. 10.: Jessica (IV.) (Mlada babica povzroči v neki italijanski vasici izmešmjaivo, nakar .stopijo ljulH>-sumne žene v zakonsko stavko. Končno župnik prepir .poravna.) — Sreda, 16. 10.: Kampf auf l.clien und Tod (IV). (Film iz divjega zapada o junaku, ki pride preko umorov do svojega cilja.) Mali oglasi Trgovski pomočnik (pomočnica) Službo dobi podjeten trgovski pomočnik (pomočnica), ki je zmožen samostojno voditi podružnico prodaje devocionalij, knjig in papirja. — Pogoji io plača po dogovoru. Ostala pojasnila daje pisar- '• o a Družite sv. Mohorja v Celovcu. Volnene pletenine, nc več porabne, zamenjamo za novo volno. Vzorce in doplačilne pogoje vinil pošlje: T1ROLER HAUSWOLLE, Wien V., Ein-siedlergasse 50. Dekleta in fantje — pozori Tovarna tekstilnih izdelkov ELASTISANA potrebuje delovnih moči. Nadarjena dekleta imajo možnost pri dobri plači se naučiti šivanja Pišite na naslov: Alojzija Ribisel, Post Maria Saal in boste pismeno prejeli vse ostale informacije zastaraj. Ročno pletenje je lepo, strojno pletenje, še lepše■ pletenje s PASSAP strojem pa je zabava. — Pletilne stroje PASSAP v WOLL- und STRICKBAR (nasproti kapucinske cerkve), Klagenfurt — Celovec- Pogajaip o teni Tirolski 23. oktobra v Švici List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58