■ T X Ib' ■ .-.-ii i; -. V ■R -F-J" J Ji -Vv. s ■ 4 Pečarovci, d,o.o., s poslovalnico AGROSHOP V Brezovici 34 ■•r OBRAT ŽAGA Ponujamo vam; - žaganje hlodovine do 1 m debeline, - rezan les za ostrešje, deske, plohe, deske za tegolo, - prodaja krajnikov za kurjavo, - odkupujemo vse vrste hlodovino. Ponujajo vam tudi ves GRADBENI In KMETIJSKI REPRODUKCIJSKI MATERIAL tel.Zlelefaks: 51080 ^5530 .----- 5 Jeseni in pozimi je že tradicionalno čas, ko se začnejo razprave o prometni politiki. Poslanci državnega zbora so minuli teden zavrnili predlagani zakon o železnicah, saj so ugotovili številne nejasnosti in nedorečenosti. Tik pred počitnicami so brez nasprotovanj sprejeli program pospešenih gradenj avtocest in zakon o pobiranju bencinskega tolarja; sedaj se je zapletlo spet pri predlaganem zakonu o družbi za gradnjo avtocest in načrtovanem olajšanju pridobivanja dokumentacije. Težko je razumeti, da država na tako pomemebnem geostra-teškem položaju nima natančno izdelanega programa razvoja Železnic in avtocest. Ko bi že morali graditi z vso paro, se še vedno pojavljajo takšne in drugačne ideje o poteku te in one trase. Najslabše izkušnje v okviru takšnega »bleferskega« načrtovanja imamo v Pomurju, saj če bi na zemljevidu začrtali vse načrtovane ceste, avtoceste in železniške proge, bi od Prlekije in Prekmurja ostalo bore malo. Tako kot je Slovenija strateško pomembna za Evropo in njeno prometno politiko, tako je severovzhodna Slovenija (predvsem Prekmurje j strateško po- Lepotna operacija membrta za Slovenijo, saj meji na tri države: Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Seveda se tega vsi nekako zavedajo, o tem tudi govorijo in pišejo, tu in tam vmes kdo potarna o velikem številu I Nhiska SoM, 2X septembra 1993 • Leto XLV • ŠL 38 • C(Hia 80 SIT tovornjakov, kaj resnejšega pa doslej še nismo zasledili. Naj vas nikar ne zavedejo sedanje obnove magistralnih cest, ki bi jih ' morati opraviti pravzaprav že pred leti! Gre za načrtovanje : 5' ‘^■:. /tj “J * .AiS~- - i ■k •"•■'*• ••; *• 1 ’ I 'i .. i * sem tak kot on, ker je vendar znano, da se pes vedno po gospodarju vrže. Toda zatraga, kaj če je tudi on nekoliko tak kot jaz!? Kakšen pa sem pravzaprav jaz? To bi ljudje, ki jim moj gospodar vodi vlado; morali vedeti... in njegov molčeči gospodar. Dva kisla pazite, kaj ni na pasjem obrazu neka ^^^l^^osrčnosti!? Kakor da bi sfi Artur Či«^ basvojim gospodarjem, ki je sicer tak L i^avsezadnje vendarle čisto v redu človek. “J shajava s tem gospodom, si misli Artur. Jaz ^ajveč za šolstvo in socialo J, 1 I ‘l 'kAi -"Ul I , s zadnjem zasedanju sprejela uredbo proračuna. To pomeni, da je usUadila prihodkov in odhodkov. Odhodke je povečala ' lisikč lolamv. Skupno je zdiq odhodkov 312,5 ml- ■ ' ’ '■■■ ’(A-’ihft praT-iJL _J iv Mj.Pfotač.j za okoli 6 miljard tolarjev ali P“ L, -vije1),T odstotka bruto družbenega 5’ j« «* ii'n- proizvoda. Na to povečanje sta o?ivplivala po eni strani viSje IjT plače, po drugi pa denar od pove- prometnega davka in cann- uo "^'12 ci?'’ bistvenih premikov znotraj raz- 'delitve pogače ne bo pnSlo. tenom i ra ijajvvv r , njeno socialnim iTi zaposlitvenim sferam našega življenja. Tako bo z renominacijo name- ____________. L -'L? -'hh kI--; v državnih organih naj- profesorjev. Dve miljardi Saltov 7- • ,.-.F.-.^v hitrih cest in obvoznic, ki bi razbremenile mestna središča velikega prometa in tovornjakov, ter za gradnjo Železniške povezave z vzhodnimi državami. Pri cestah je od nekaj predlogov izbrana »južna varianta« (Ormož - Ljutomer - Bistrica -Pince/, ki pa naj bi jo gradili šele 1997,1998 in 1999 leta; poleg tega prometni politiki nočejo niti slišati o gradnji obvoznic. Kako? Potem pa nočemo mi slišati nič o tem, da bi tovornjaki Še naprej voziti mimo naših oken! Podobno je z načrtovano železniško povezavo z Madžarsko - ko so nekaj let govorili in namerno lansirati informacije o povezavi prek Martinja, se je čez noč pojavila ideja o povezavi prek Hodoša (tako kot nekoč) in vse se začne znova. Nekdo se gre veliko igro, pri tem pa močno manipulira s čustvi ljudi tako slovenske kot madžarske narodnosti. Toda: ali nismo tega sami krivi? Ali sploh znamo postavljati zahteve? Poslanci so zaspali; vse preveč se ukvarjajo s strankarskimi razprtijami in podtaknjenimi aferami, namesto da bi prisluhnili ljudem in se trudili za dobro tistih, ki so jih izvolili. Nikar se ne izgovarjajte na takšne in drugačne ovire, mnenje strokovnjakov (ki večkrat ne poznajo tukajšnjih razmer), ekološke zahteve... Če bi bil načrt res dober in bi upošteval vse zahteve ljudi, bi ga vsi sprejeli. Tudi ekologi bi nekako še sprejeli gradnjo hitrih cest in železnic, Če bi pri tem upošteval prav vse ekološke zahteve. Če je interes dovolj velik, se vse da, če ne, pa bo ovira tudi najmanjša vzpetina. Nikar se torej ne čudite, da država še vedno nima oprijemljive prometne politike. Da še ne ve, kje bo potekala železniška proga proti Madžarski, prek Martinja (kot so predlagale lokalne oblasti) ali prek v prihodnje »etnično čistega območja« Hodoša, kot je na pobudo »nekaterih« predlagala Madžarska. Če bi država res želela zgraditi cestno in železniško povezavo proti vzhodu in preusmeriti tovornjake na vagone, bi prišla pred poslance z oprijemljivejšimi predlogi. Tako pase vse skupaj zdi, kot da bi nekdo vrgel novo kost za glodanje, medtem ko gre lahko prometna politika svojo pot. Čeprav nihče ne poroča o tem, pa je res, da Hrvaška z vsemi napori gradi avtoceste in obnavlja vso drugo infrastrukturo. Hoče Slovenija namerno ' ostari tampon sredi prometnih povezav ali pa se bo zadovoljila zgolj s karavanškim predorom in območjem zd hrvaški tranzit! In kaj bo Pomurje? Meka za tovornjakarje. Poslanci, zahtevajte čiste račune! BERNARDA B.PEČEK , NINMM napredne tehnolegtje murska sotrata d.o.o. PROFESIONALNA KOMUNIKACIJSKA OPREMA: MOTOROLA UOS, RAD, RND, TADIHAN. Vegova 13, M.Sobota, tel7fax,: (069) 23-895, 31-954 f i VREME Po poslabšanju v petek bo konec tedna sončno in lepo vreme. Vestnikov koledar 23. september, četrtek, Marta 24. september, petek, Nada 25. september, sobota, I Zlatka ' 26, september, nedelja, Damijan 27, september, ponedeljek, Vincenc 28. september, torek, Venčeslav 29. september, sreda, Mihael Pregovor Če ptice selivke pred Mihaelom ne lete, se pred božičem ni bati zime. E® u y [E stran 2 vestnik, 23. septembral^ I I PO SLOVENIJI J ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so odredili par-lainentarno preiskavo o vpletenosti posameznikov v mariborsko afero z orožjem. Precej govora je bilo tudi o krčenju pravic iz delovnega razmerja in predlaganih spremembah stanovanjskega zakona, s katerim naj bi bolje uredili položaj nekdanjih lastnikov stanovanj. Spregovorili so tudi o predlogu zakona o železnicah. Odločeno je bilo, da bodo poslanci poslej dobivali po 30 tisočakov za strokovno pomoč pri delu. ■ PTUJ - Tu je bilo tridnevno srečanje Vseevropskega gibanja za dežele in regije. Razpravljali so o zgodovinskih koreninah in sodobni obnovi ter o socialnem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju v srednji Evropi. ■ LJUBLJANA - Civilna družbena organizacija Mreža za Metelkovo je sporočila, da soji v prostorih nekdanje vojašnice že drugič izklopili električno energijo. V posebnem poročilu opozarja, da so oblasti na prav tak način ravnale z jugoslovansko soldatesko med osvobodilno vojno. Mreža za Metelkovo zahteva ohranitev njenih prostorov in preprečitev rušenja le-teh. ■ LJUBLJANA-Neformalno sta se srečala predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in hrvaški premier Nikica Valentič, ki sta se pogovarjala o konkretnih aktualnih vprašanjih med obema državama. Premier Valentič je prepričan, da razlike niso nepremostljive, dogovorila pa sta se, da bo kmalu prišlo do poluradnega sestanka predsednikov vlad tn zunanjih ministrov obeh držav. ■ LJUBLJANA - Slovenski Spon je v tragični nesreči izgubil eno svojih največjih osebnosti Roka Petroviča, nekdanjega smučarskega šampiona in obetavnega znanstvenega raziskovalca. 27-letni Petrovič se je smrtno ponesrečil med potapljanjem v bližini Vele Luke na Korčuli, kjer je s prijateljem fotografiral podvodne lepote. POSVETU ■ HANOI - Ublažitev ameriških ukrepov proti Vietnamu, za katero seje odločil predsednik ZDA Bill Clinton, so vietnamski politični krogi imenovali za majhen korak v pravo smer, ■ PEKING - Najvidnejšega kitajskega disidenta Weija Jings-henga so po 14 letih predčasno izpustili. Pekinško vodstvo je izpustitev utemeljilo s tem. da je Wei v zaporu spoštoval predpise, po mnenju opazovalcev pa si želijo izboljšati mednarodni ugled, predvsem zaradi kandidature Pekinga za prireditelja olimpijskih iger leta 2000. ■ SEUL - Obisk francoskega predsednika Mitterranda v Južni Koreji se je začel z nenavadnim pripetljajem. Takoj po pristanku državnega letala na seulskem letališču je Mitterranda med govorom’pod vročim soncem nenadoma obšla slabost, tako da se je opotekel in skoraj onesvestil. Sicer pa je potovanje francoskega predsednika pomembno zaradi navezave tesnejših političnih in gospodarskih odnosov. ■ ZAGREB - Na tridnevnem obisku na Hrvaškem se je mudil kitajski zunanji minister (Jian Qichen. Med evropsko turnejo je obiskal poleg Slovenije še Ukrajino, Romunijo in Albanijo, ■ NEW YORK - Palestinski voditelj Jaser Arafat se je na sedežu OZN pogovarjal z generalnim sekretarjem Butrosom Galijem. To je bil njegov prvi obisk v palači svetovne organizacije po 19 letih. Pogovarjal se je predvsem o gospodarski pomoči prebivalcem Gaze, kjer živi približno 800 tisoč Palestincev, ■ WASHINGTON - Izrael in Jordanija sta podpisala dogovor o poteku mirovnih pogajanj med državama. Poznavalci menijo, da gre za veliko spodbudo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Izraelski premier Jicak Rabin pa pričakuje, da bodo arabske države kmalu priznale Izrael. ■ TBILISI - Gruzinski voditelj Eduard Ševardnadze je preklical svoj odstop. Gruzinski parlament je sprejel eno od njegovih zahtev; v državi je namreč uvedel izredne razmere. K preklicu odstopa je pripomogla množica ljudi, ki je prosila Ševardnadzeja, naj ne odstopi, ■ MOSKVA - Novi veleposlanik Rusije v ZDA je Jurij Voron-cov, doslej stalni predstavnik v OZN. Usoda dosedanjega veleposlanika Vladimirja Lucinapa je neznana. Hkrati je predsednik Rusije BorisJelcin sporočil, da se nekdanji premier Jegor Gajdar vrača v vlado kot prvi podpredsednik. Jelcin je pristal tudi na predčasne predsedniške volitve. ■ BRUSELJ - Evropski parlament se je opredelil za vojaško posredovanje za ustavitev vojne v BiH, evropsko dvanajsterico pa je pozval k izvajanju resolucij OZN. Tokrat se je prvič zgodilo, da se je ta organ zavzel za uporabo sile v balkanski krizi. ■ VARŠAVA - V soboto je Poljsko zapustilo Se zadnjih 24 enot nekdanje Sovjetske zveze. Posebna mešana rusko-poljska komisija je podpisala tehnični dogovor o umiku. ■ PHNOM PENH - KamboŠki predsednik princ Norodom Sihanuk je podpisal novo ustavo. Po njej bo Kambodža ponovno kraljevina, princ Sihanuk pa bo njen kralj. Takoj po podpisu se je Sihanuk zaradi bolezni vrnil v Peking. ■ SUHUMI - Po manj kot dveh mesecih sorazmernega miru se je zahodni del Gruzije znova spremenil v velikansko bojišče. Z vdorom vojske abhazijskih upornikov čez reko Gumisto v predmestje Suhumija in s pohodoma proti mestoma TkvarCeti in Očamčira, ki ju nadzoruje gruzinska vojska, je povsem izničeno premirje, kt so ga podpisali 27, julija v Sočiju. aktualno okoli nas Kmalu svobodno ti^ovanje z Madžarsko V času mednarodnega sejma splošne porabe v Budimpešti, ki partnerica. O conah svobodne trgovine seje Slovenija že do-skem sodelovanju med državama. Letna zunanjetrgovinska me- govorila s Češko in Slovaško, njava Slovenije z Madžarsko znaša okoli 200 milijonov dolaijev, s katerima bo prehodno ob-vendar je naš izvoz precej manjši od uvoza. dobje do uveljavitve spora- zuma trajalo dve leti. Pogajanja z Madžarsko tečejo Že od so ga zaprli minulo nedeljo, so potekali tudi pogovori o gospodar- Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar, ki je sodelovala na tiskovni konferenci, ki jo je ob dnevu Gorenja na sejmu pripravil omenjeni koncem, največji slovenski izvoznik na Madžarsko, je med drugim povedala, da potekajo med državama tudi pogajanja o svobodni trgovini. Trgovanje brez carinskih dajatev in količinskih omejitev naj bi bilo obojestransko, prehodnega obdobja pa Se ntso dololočili. Slovenija kot , . samostojna država opravlja začetka leta, sklenili pa naj bi dve tretjini svoje zunanjetrgo- jih Se letos. vinske menjave z državami Slovenija je po besedah-Evropske skupnosti, s katero Vojke Ravbar v dveh letih ■ *■ ■ ■ svoje samostojnosti zgradila je tudi že sklenila sporazum o sodelovanju in kooperaciji, transportni sporazum in finančni protokol, s Članicami EFTE, v zadnjem času pa se uspešno dogovarja za sodelovanje tudi 2 državami ViSegraj- zu n a nje trgovinski in ekonomski sistem, ki je precej liberalen in omogoča poenostavljeno poslovanje našim zunanjetrgovinskim podjetjem. Sicer sodelujejo slovenska in madžarska podjetja v glavnem še na nižjih ske skupine, kjer je Madžarska .... . nedvomno zelo pomembna ravneh, torej trgovanju, skle- Dragoslava Petroviča-Karsona iz Varvarina vsak dan kličejo iz Murske Sobote in ga prosijo^ da se vrne v njihovo mesto Slovenci prosijo Dragoslava Petrovič je 12 let živel v tem slovenskem mestu in pustil najboljši vtis, ko pa se je začela vojna, seje vrnil v r<^ni kraj. Predsednik občine Bela Banfi (popolna dezinformacija, op. p.) in delegacija najvplivne,^Ui jjudi so nedavno prosili Petroviča, da se vrne, vendar zaman. Dragosiav Petrovič-Karson iz nal slovenski carinik, me povabil iz Varvanna je že zdavnaj zapustil avtobusa, zapustil izmeno in s svo-Mursko Soboto, vendar je še sedaj jim vozilom odpeljal do mesta. ■ ............ ■ Skoraj polovica mesta me je pro- sila, da ostanem.« nili pa so 5e tudi nekaj ročnih kooperacijskih P^‘ SloventjaželizdokajreJ. tivno tiko in lastnim obliKO’ i tivno hetlif ekonomskega sistema »vštric« z razvitimi- . VESTNIK Izdaja Podjetje za lnlormiran]e Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, štelan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Urodniitvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emh (lektorica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21 -363, 21-064 in 33-013, giavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-333 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1993 je 1.050.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50i00-620-00112-5049512. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljane. Na |X>dlagi mnenja Ministrstva za iniormiranje Št. 1648 z dna 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja ir 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. eden najpopularnejših ljudi v tem slovenskem mestecu. Poleg uradne ankete so dokaz za to tudi pogosti obiski slovenskih prijateljev in prošnje, da se vrne. Pred dnevi so se v Varvarinu mudili Bela Banfi, predsednik občine Murska Sobota, Marija Kuhar, direktorica hotela, načelnik UNZ-ja in še deset najvidnejših prebivalcev tega mesta. Edini cilj jim je bil, prepričati Kar-sona. da se vrne v Slovenijo, to so jim namreč naročili številni prebivalci tega mesta. Vrnili so se, ne da bi opravili posel. S čim si Je ta Moravec zaslužil tolikšno slovensko pozornost? *V Slovenijo sem odšel s trebuhom za kruhom pred 14 leti in se ustavil v Murski Soboti,« pripoveduje Petrovič, danes lastnik podjetja Kar-son in istoimenske daleč znane restavracije v Varvarinu. »Nekaj prvih let sem garal in bil ločen od družine, s prvimi prihranki pa sem odpri majhno trgovino. Sveto pravilo mi Je bilo, da stranka odide zadovoljna s storitvijo in ceno, to pa je imelo velik učinek.« Prodija lokala Na hitro Je Karson v Soboti odprl še eno veliko trgovino in manjšo trgovino na tržnici. Bil je najcenejši v mestu, njegovi prodajalci najprijaznejši, a blago, kt ga Je v glavnem dobavljal iz Srbije, je bilo najkakovostnejše. S tem so mu zaupali v vsej občini in so k njemu prihajali ljudje iz vseh krajev. »Bil sera dejaven tudi v raznih društvih, športu in politiki, saj se rad družim z ljudmi, z moravskim šarmom pa sem »razbil« poslovne Slovence. Bil sera ena od »znamenitosti« mesta«, pravi Dragosiav Petrovič, Ko se Je sredi leta 1991 začela kratkotrajna vojna v Sloveniji, Karsona ni nihče žalil. Nasprotno! Njemu se zdi, da so bili ljudje Se prijaznejši. Kljub temu pa ni mogel ostati tam. Moral se Je vrniti v svoj Varvarin. »Nihče mi ni delal težav,« se spominja. »S solzami v očeh so mi prijatelji iz Slovenije uredili potrebne dokumente za prodajo lokala. Prosili so me. da ostanem, toda ni zaleglo. V Ljubljanski banki so mt brez problemov izplačali vse prihranke, čeprav Je bilo premoženje južnjakov že zamrznjeno. Ko sem krenil v Srbijo, me je spremljalo pol Murske Sobote, mene pa je nekaj prešinilo v srcu.« Ni minilo veliko časa, kajti pol leta po vojni so prvi Slovenci že prišli v Varvarin. To so bili Karso-novi prijatelji, ki so ga prišli obiskat. Zopet ni Slo brez solz. Prišli so za dva, a ostali kar deset dni. Potem so začeli prihajati še drugi, vsakih deset dni po ena skupina. Vsi so ga prosili, naj se vrne. Ne odnehajo »Ganjen ob številnih pozivih sem se odločil, da to leto odpotujem k slovenskim prijateljem.« Zadnja slovenska delegacija na čelu s predsednikom občine je bila pogoščena po najboljšem srbskem običaju in je ostala dvakrat dalje od načrtovanega časa, vendar Kar-sona ni mogla prepričati, da se vrne. Na koncu so dejali, da Še ne bodo odnehali. Tako Dragosiav Petrovič s soprogo Zorico in sino- voraa Zlatkom in Markom s prelepimi slovenskimi spomini nadaljuje življenje v rojstnem kraju, kjer uspešno vodi svoje podjetje in ekskluzivno restavracijo. Hkrati pa razmišlja o nesmiselni vojni, ki ga Je ločila od prijateljev, navadnih slovenskih meščanov, ki na srečo razumejo politiko drugače kot njihovi politiki. . ' Mihajlo JeSič, Novosti (prevedel; M. J.) Op. uredništva: O gornjem zapisu si bralci ustvarite sodbo sami. Ponatisnili smo ga zgolj zaradi lega, da ne boste mislili, da so nas v Srbjji pozabili. Iz Zagreba piše pravi Karson, »Pričakali so me zelo prisrčno. Že na (neji;me je prepoz- ^1 UH-prd''^ lu pa konkurenčna sistemu pa lahko samo taka, ki dajo nekaj na r ' w sr liiv* v [ilp ki so že vključeria rodno menjavo. sodi tudi (SorenjCt k’ v Budimpešti odprlo t -prostore svojega Stva oziroma tamkaj 1^ -- ■ - lieBudap«*’ ■ djetja Gorenje Budap’ Siccf pa ima vsako n - gospodinjstvo po Gorenjev aparat, predsednika bora koncerna Goreiib Staniča, se H« . rt- t« atantca, se ov uspelo obdržati in ■ ■ | Ijaviti na madžarske kamor prodirajo zahodna »imena« 1 firme, tudi zaradi In novosti, , v razvoj in novosti pravljajo. o Lidij’ .O 1 Nepremagljivi Hrvati ali Srbi? v prvem tednu tega meseca je razmere v hrvaški Če bo na bojnem polju nepremagtp^'^^"iijl!t?^-politiki najbolj pi^nostavljeno opisal vodja hrvaških prisililo naše sovražnike, da ;e J reformatorjev Ivica Račan. Na petkovem zasedanju goje premirja in končajo vojno, 9 r hrvaškega parlamenta (3. septembra) je Račan izja- dneva v dan Šibkejša, je Hrvaška mocn > vil, da nemara ni daleč dan, ko bodo obtoženi listi Miloš. . nekdanji komunisti, ki so na zadnjem jugoslovan- Hadezejevci svojo vojsko od 2. joo j. skem jrartijskem kongresu decembra J9W sledili slo- bilo v Sarajevu piatpuano premirje jjj |( venskemu zgledu in kongres iz protesta zapuslili, ker in Kninom, razglašajo za nepremagl^ JO se dokončno razšli s Slobodanom Miloševičem, je Tudmanova vojska ■' v - " Hadezejevci svojo vojsko od ta iz dneva v Račanove zle slutnje je čez tri dni potrdil hrvaški glavni problem pa je, predsednik dr. Franjo Tudman, ko je na svoji redni armada. Tudi nekdanji poveljnik 1 S »1 n mesečni tiskovni konferenci za vse hrvaške težave in nega bojišča v vzhodni Slavoniji gea stiske obtoiil Alijo Izetbegoviča, Miloševiča in druge p ■ - ' ' - --r -z—""~- A Gorinšek pravi, da ga je Tudntan pa \ samo zaio, ker ni postal hadezej^ 1 srbske politike pa pohvalit, da se s svojo dejavnostjo samo zato, ker .. , pribtifujejo zgodovinskemu hrvaško-srbskemu spo- edinega slovenskega generala, ki n v razumu. Z njim je nekdanji Titov general in predsed- membno vlogo v Tudmanovi^ op nik beograjskega Partizana dobesedno obseden. srbski pohod na Hrvaško Tako se je začel eden najbolj Črnih tednov v kraikt se bo strankarska obarvanost : nik beograjskega Partizana dobesedno obseden. zgodovini Tudmanove države. Do četrtka, ko je po- novi državi krepko maščevala. Čilo pri Gospiču, je oblast celo ukazala svojemu nikov še opravlja funkcije povN; 1 časopisju in elektronskim medijem, da pri pisanju besedo v vojaški stroki so prevzeti' kninskih Srbih izbirajo besede, ker pričakujejo niso preizkušali niti na bojiščih m , 'dpts sporazuma o splošni prekinitvi sovražnosti, polkovniki, brigadirji tn ‘četudi so v dneh nekakšne hrvaško- srbske idile oficirjem in navadnim vojakom M v Tudmanovemparlamentu in vladi Unprofor razgla- kol hadezejevski poslanec Drago M šali tako rekoč za ČetniŠke sodelavce, si je poveljnik kel vojaško uniformo s činorn or P modrih Čelad general Jean Col zadovoljno mel roke, ker so ga sodelavci u H D Z-ju zba^ )f^ J Francoski general, ki se je ob prihodu na zagrebško niti od daleč ni ogledal kakšno u' letališče Plešo proslavil z izjavo o čudovitem ljudstvu jišče. No, tudi sedaj še ni na Balkanu m krvavih politikih, je menda ob pitju postal načelnik politične upt^^^^^,j I jutranje jfave v svojem zagrebškem kabinetu pove- Medtem pa je Miloševič .-,r^r | dal, da se mu je morda zareklo. Pa se mu m, kajti vojske z najboljšimi poklicnimi - - ................... ■ -- ' ■ — ' v neisuanji jcfA ali - Zato je general li sprejeli v svoje o podpis sporazuma o splošni prekinitvi sovražnosti, in/murmn,, — tnt,ti P"' ir Četudi so v dneh nekakšne hrvaško- srbske idile oficirjem in navadnim vojakom Francoski general, ki se je ob prihodu na zagrebško niti od dalei ni ogledal kakioo prav tedaj, ob Žalni slovesnosti v spomin na 18 upokojenemu 49-letnemu j pobitih hrvaških policistov v pas/ Kusonje pri Pa- poveljniki v nekdanji JLA kracu, je podtaknjena mina ubila tri udeležence ko- akademiji. Z ’ ' I I I I I t 1 I t t l tl ( ti It acu, je poaiaKftjena nartu aotat trt uucteeertee m/- upMuerutjt. .t.udu' ■ emoracije, osenj ljudi pa huje ali laie ranita. timi rokami sprejeti v |J Hrvaike poirpeiljivosti je konec, je po srbskem Budiše, kjer se ukvarja z j ir IS memoracije, osem ljudi pa huje ali lale ranita. nrvus/ie potrpezijivirau je r-unee, je jrv jnnncrii Lruui.>e, r,.je, jc .. 1 . T zločinu pri Pakracu izjavil predsednik hrvaške vlade kadrovskih spremembah v ^^"^^^..fjčtj Nikica Valentič. Sledilo je hrvaško maščevanje vojaško utrjevanje okupiranih 0^ v podvelebitskih vaseh jugovzhodno od Gospiča, škem. v tako imenovanih kjer je v četrtek proti večeru hrvaška vojska uničila v zadnji petdnevni vojni Še dop dokaj močno srbsko utrdbo, to pa je bil uvod v novo čunajo s srbskimi skrajneži, P štiridnevno ali petdnevno hrvaško-srbsko vojno, močni samo tedaj, ko Srbi z Miloševičem so spel postati četniki in smrtni pobijajo nemočno mmlno prem^ sovražniki Hrvatov, ki so vsaj v dvajsetih večjih ševičev režim že tako ali ' X.'"' hrvaških mestih - brez upoštevanja nenadomestljivih hvaležen Tudmanu, daje izgubljenih življenj in novih pohabljencev - prizade- lahko ob opevanju hrvaških « sv jali obubožani Tudmanovi državi veliko gmotno zov nova past za Tudmanovo škodo, sko, ki tudi zaradi razmer v i »To so zvezdni trenutki hrvaškega ljudstva,e je po nima možnosti, da bi ! >n tem h in vit vniti/i kluba hadereievskih nostan- močia. v Dolitiki oziroma la a* ljr dokaj močno srbsko utrdbo, to pa je bit uvod v novo čunajo s srbskimi skrajneli. P' ikot vsen vsem tem izjavit vodja kluba hadezejevskih postan- močja, irar ik' tl :i oziroma 'a tja pa bo IJ r tretjini t hrvaikn l •o je do miru , . . . , v politiki oziroma m' i cev Ivan Miloš, ki smo si ga zapomniti kot glavnega srbskega vprašanja pa bo mora^ r^ ' organizatorja prave hadezejevske gonje zoper prvi dejstvo, da je na sporazum o gospodarskem in trgovinskem sodelova- srbska driava, ki ' n ju med Hrvaško in Slovenijo, ki sta ga februarja bi nad njo vladat tani podpisala tedanja premiera Lojze Peterle in dr. tjivo vojsko. Zato Franjo Grgurič. »Hrv^ko bodo v svetu spoštovati, I I 'I _ s I ^^^3. septembra 1993 stran 3 r 1 aktualno doma Janez Drnovšek o aktualnih razmerah v državi Srez politične Gobaiji dinozavri Nekateri obiskovalci gozdov niso gobari!, daleč od teaa : ni gospodarske stabilnosti 9 Mendralci so! Toplokrvni dinozavri, rijoča in brcajoča dvonoga bitja. ■ it m ijJ it it s <0 »« («f d' It 4. e: ft ti* i> [t (t Iti lH t slovenske S*«**«: .11 vlade dr. Janez Drnovšek seje ob nedeljiv Lendavi srečal s predstavniki liberalno-dcmokrat- talilne enote, nato pa se je sestal Še z novinatji. "'"n fft' priložnost in mu postavili nekaj vprašanj o aktu-i” političnih dogajanjih v Sloveniji. Iz meseč-®®®P®^4>'skih gibanj, ki jih pripravljajo v ekonomskem fakultete iz Ljubljane, je mogoče razbrati, da se Melit.'*'**^^ gibanja umirjajo, vendar to še ne vliva Padec industrijske proizvodnje sicer ni “•s®®*, vendar nezaposlenost Še naprej *tš[. i’ vsem tem pa so realno porasli še osebni dohodki, vsa ta gibanja gledajo v slovenski vladi? »iiai ®®NOVŠEK: gospodar-zadnjem Času ka-“"i * znake oživljanja ŠcJ?'"odnjih mesecih bomo iib-ran! V ustreznimi ukrepi 1 UMcpi takSna gi- -\i potrebna previdne bo prišlo do kakS- "'J p™ _ ______________ rS?, ^klonov v dohod-.L J, _ ‘''iu, da ne bo prišlo (f I I J S spodarske aktivnosti. Ati lahko pričakujemo nekaj po- pričakovati dotok tujega kapitala. In tretje, kar je prav tako dobnega kot spomladi, ko je pomembno, je notranjepoli-■ ■ ■ " ‘ " tična stabilnost Slovenije. Do- morala vlada omejiti plače? Dr. JANEZ DRNOVŠEK: Pričakujem, da po takšnih kler bodo imeli tujci vtis, da smo labilna država, v kateri ukrepih ne bo potrebno poseči lahko prihaja do hitrih politiC-in upam, da do njih ne bo pri- nih procesov, do političnih šlo. Gibanja osebnih dohodkov kriz, in to še v bližini balkan-sicer kažejo rahel realen po- skega prostora, dotlej bo zadr- rast, vendar je ta v primerjavi i — r*"’''-' I P'rt lij c osebnih kf J. hemo skušali dr-''''"'o okvirih, in če -r J.- ■ lu bomo skušali dr- 'Upoštevali kolektivne za gospodarsko rast. Na neki način smo torej zmerni optimisti, upamo, da bo rahlo oživljanje vzdržalo in bo že v naslednjem letu prišlo do postopnega popravljanja nekaterih glavnih gospodarskih teženj. Kot sem že večkrat povedal, pa bo vse skupaj odvisno tudi od tega, kakšna bodo gibanja v svetu in kako hitri bodo pri nas procesi lastninjenja. Razmere v svetu namreč vplivajo na naša Številna podjetja, na njihovo prodajo na tujih trgih. Doma prihajamo v teh mesecih v ključno ■J- ■■ J l žanost do naložb in do sodelovanja s Slovenijo. Zato vedno poudarjam pomen politične stabilnosti in svoje politične aktivnosti usmerjam v zmerno politiko, ki skuša napetosti zmanjševati, jih uravnavati in Slovenijo čim prej pripeljati iz teh kriznih časov, V minulem tednu je bila sprejeta renominacija proračuna, vendar vsi resorji z njo niso zadovoljni. Vlada pa že pripravlja proračunski memorandum za prihodnje leto, ki naj bi že v tem mesecu prišel med poslance. So že znane ok-vime usmeritve razdelitve proračunskih sredstev? j (jf vfade t Drnovšek o tem, ali lahko afere, ki fHtetresajo ^'hično žJvljer^, ogrorijo trdnost vladne koali-.je vladna koalicija pokazala kar pre-Hp^^^iinost, k(jwb nekemu sttonemu vtisu, da gre za ^rremembe, Kar se afer tiče, jih $ku-"'•iori«. ■ ker vlada nima neposredne odgovornost, , za njihovo reševanje, wno sprejeli takšna ■ ■ Dr. JANEZ DRNOVŠEK: ...j| Moram reči, da z renominacijo proračuna noben reSbr ni zado- 2 lanskim letom še vedno nižji, voljen. Vedno ko se pogovar-PriČakovati je bilo, da bo po- jamo o proračunu, bodisi v nje-sledica prenehanja omejitev in govi izhodiščni obliki ali ob prehoda na kolektivne po- njegovih popravkih, so vsi pogodbe rahlo povečanje, vendar rabniki proračunskih sredstev to zaenkrat ni kritično. Če močno angažirani in želijo do-bodo osebni dohodki ostali na biti čim več sredstev. Sredstev I i ^■^zujejo ustrezne organe, da se maksimalno ' preiskavah. Če govorim o mariborski a(eri, stališča, ki zavezujejo vse, ki so- vanjo vklju-kar vedo, povedo sodišču in da tako stvar Pa ' konca in razkrijemo resnično ozadje te afere, i*™ večkrat povedat, da se vlada ne more pač pa mora delovati predvsem na saj se srečujemo z vrsto gospodarskih in '' ki jih moramo reševati.-:' ■ s 1 I Se, n™ , ' i ie pričakovati 4f«S5S;* »i’?"-p \,'hi ■; .^"'1 rasi nadalje- rrj pričakovati 1 mesecih. " If^*'" sl^uSamo tudi I 1 • ' «’ Pront- L "* ;• kot '^^113 gospodar- ' 1 ukrepov v so- k ^Ihn; 'i- '^‘■1 ^nižanja porabo držati i*T*o pred vi- m tudi to bo >ov v so- tem nivoju, administrativni po- šegi ne bodo potrebni. Akumulativnost pa nikoli ni dovolj in vedno se konča tako, da moram na neki stoven- način presekati razpravo med skega gospodarstva je nizka, različnimi ministri in ministr- 1^ ' Mo i zdaj ovira obdobje lastninskega preoblikovanja, za to je tako rekoč že vse pripravljeno tn to bo zdaj potrebno izpeljati Se v praksi. Če bodo procesi lastninjenja stekli hitro in bodo učinkoviti, potem bo tudi prehod v novo gospodarsko rast hitrejši. Zamrzovanja plač ne bo Omenjali ste osebne dohodke. Po odmrznitvi so realno porasli nekoliko bolj, kot je bilo pričakovati. Če se bodo tovrstne težnje nadaljevale, bo to negativno vplivalo na go- Nova kakovost v evropskih odnosih Na vprašanje imvinarja Dela, kdaj lahko pričakujemo izvajanje sporazuma o brezcarinskih conah med Češko. Slovaško, Madžarsko to Slovenijo, je tte, Drnovšek povedal; »Fripmve tečejo in menim, da se realne možnosti, da sporazume s temi državami podpišemo. Sam sm že podpisal ustrezne meflMjrantoae s pret^dmki vlad teh ttett dižav in v teh memoradttStnbih je da na leta. ina jassa aa bi bite brezcar inske lome 1. jans^ Čas prilagajanta zelp siSjl sta in sprejeli dveleUKi obdohyG do popolne odp^e carin, medtem ko bo z Mai^rsfca h> f^ls^jai^a' verjetno nekoUko ^Ij^. S im uva^mo tudi novo kakovost v evropskih odnosih, vzgostavl^aaiaa imo ocme svo- bodne trgovine in nove (Klnose med ssedt^eevropslaini ■ •• ■ - — " saj s tem nado- državami. Za Stovenijo je to je trgovec? ksp ki je začel veljati pred kratkim, je , j »ovosti, ki bodo prizadele marsikaterega olganizacij in podjetij. Veljati bod<> 1-1'1 precej strožja merila o zahtevani izobrazbi •»(, sc z visoko strokovnostjo trgovskega ka- ''kii,^'''ltiik ponašati. Mo poslovo- '"erciai?"' ^Itonom-dokončano akademijo. da prodajalec .program 1- letni za S" Pa INI ki It^i^ "bo 5,. "h - i” - pa dc- 1^.' at: rnpsfi. 'dn] m nvcljavi- "tlel, po. rncstu pro- Il| ^slovodje že * nrbn........ . prizna stro- meSČamo nekdanji jugoslovanski irg in cxipiramo nov« tržišča, na katerih bodo naša porljetja lahko prodajala brez carin tet brez omejitev, 'Večkrat je bito sliSatt nasprotovanje oziroma pomisleke, da bodo s tem tudi slovenska podjetja bolj izpostavljena konkurenci b leh držav. To seveda drŽ, vendar če si sami želimo prost dostop na taje moramo tudi naš frg recipročno odpreti. Slovenija je majhen trg in nima dn^e izbire, kot da izvaža. Je pa za nas veliko pametnejša usmeritev, da si odpiramo druge večje trge, kot da zapiramo naš majhni .ttg.« Ji kovna usposobljenost. Rešitev je tudi ta, da jim podjetje z internim aktom to usposobljenost prizna. Vsi drugi S) bodo morali v dveh letih pridobiti potrebno izobrazbo in opraviti preskus strokovne usposobljenosti pred komisijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Precej težje pa bo v prihodnje ustanoviti svoje trgovsko podjetje, saj to lahko storijo le tisti, ki so trgovci po izobrazbi. bbp ^sak četrtek Vestnik dgnarja za nove naložbe primanjkuje, brez teh pa si je težko zamisliti hitrejši gospodarski vzpon. Po osamosvojitvi smo v Sloveniji prisegali na to, da bo k nam dotekal tuji kapital in spodbujal gospodarski razcvet. Kaže pa, da so bile takšne napovedi le preveč optimistične? Dr. JANEZ DRNOVŠEK: Mislim, da se pri nas počasi že vzpostavljajo razmere, ko bo tudi tuji kapital začel dotekati v večjih količinah. Nekaj tega je žc, so pa različni vzroki, ki so doslej to ovirali. Slovenija je še vedno na obrobju balkanskih spopadov in dokler bo v svetu prepričanje, da smo preblizu in morda tudi vpleteni vanje, bo seveda pri vseh poslovnih odločitvah zadržanost oziroma čakanje na to, da se Slovenija konsolidira kot samostojna država zunaj balkanske krize. Pomemben dejavnik, ki vpliva na tuje naložbe >n sploh na poslovno sodelovanje, pa je nejasnost naše zakonodaje. Dokler se zakoni spreminjajo, dokler ni nekaterih temeljnih pravil igre, denimo na področju lastninjenja, je težko st vi ter zadevo uokviriti v razpoložljiva sredstva. Tako se je zgodilo tudi ob renominaciji republiškega proračuna. Razprava o proračunskem memorandumu za prihodnje leto se pričenja v teh dneh. Najprej s temeljito razpravo v okviru vlade, v kateri bodo sodelovali vsi resorji. Tu bomo skušali na neki način vzpostaviti osnovna proračunska razmerja za prihodnje leto. Pri tem pa želim omeniti nujnost, da bi bila proračunska, še bolj pa javna poraba v prihodnjem letu nižja kot letos. To moramo vsekakor doseči, vendar pa hkrati prihaja do povečanja porabe na nekaterih področjih. Tako bomo morali ve C sredstev nameniti za ceste, predlog pa je tudi, da se za obrambo nameni nekoliko več sredstev. Proračunska razprava bo zato tokrat še težja in bolj zaostrena, saj Če bomo sredstva za nekatere namene povečali, bo potrebno zmanjšanje na drugih področjih. To pa bo seveda izjemno težko, zato pričakujem precej ostro razpravo tako v okviru vlade kot tudi v parlamentu. LUDVIK KOVAC Gobarit hodita dve popolnoma različni vrsti ljudi, j Eni hodijo izključno zaradi gob. Drugi hodijo v gozd, da bi ga užili in obenem še našli kakšno gobo, Onile prvi v svoji pogoltni stasti vzdrhtijo ob vsaki gobi, ki jo zagledajo. Ker upajo, da bo za pojesti. Če potem ugotovijo, da ni ena od tistih, ki jih oni jedo, s čimer pa ni rečeno, da je neužitna ali celo strupana, so jezni. Zato jo brcnejo. Tisti drugi, ki vstopajo v gozd kot zavetje, ne v lovišče, tudi vzdrhtevajo. Ko vidijo izbrcane in pomendrane gobe. V gozd se hodi z nekim podobnim namenom kot v gore. Oziroma v daljne in skrivne kraje. Gozd resda ni tukaj samo za nekatere, za vse je tukaj. Kajti tudi tisti brcajoči gobarji iščejo v njem več kot gobe. Iščejo dotik narave, dotik tistega, kar ni človekovo. Na morski peščeni plaži Ije v sezoni množica ljudi. P je vendar kakšna sreča, če nekega jutra stopamo po pesku, v katerem Se ni odtisa človeške noge! Čeprav vemo, da so bili včeraj, si- noči, mogoče Se prav pred kratkim. Samo da je tako dolgo od takrat, da so valovi opravili svoje in z brezčasnimi poljubi zgladili sledi. Tudi v gozd hodimo zaradi tega. Ne samo zaradi gob. Na žalost se brcajoči gobarski kruhoborci tega ne zavedajo. Zato pa so tako nezadovoljni. Tem ljudem je potrebno naprtiti zakon, ki naj jih kaznuje. Toda do tja je Se dolga pot. Potem bodo potrebni tudi gozdni čuvaji ali vsaj zelo aktivni skavti. Kje i je v tej državi Se vse to! Edino, kar lahko zdaj storimo, je, da skušamo takim dopovedati, kako dober je občutek, pa čeprav varljiv, da pred nami ni Se nihče iskal gob. Da pred nami ni bilo v tem delu gozda nikogar, ki bi odnesel na sebi čar prvega dotika. Izbrcane gobe so kakor naplavljene poginule ribe s trebuhi navzgor, so kakor znamenje, da je tukaj hodil nekdo, ki zavoljo pogoltnosti v gozdu ni našel miru. Niti v gozdu ne! ŠTEFAN SMEJ . I. Na podlagi 74. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS 13/ 92), 5. člena zakona o lastninskem preoblikovanju |^ieti| (Uradni list RS št. 55/92) in zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS Št, 10/ 93) SKLAD KMETIJSKIH ZEMUlšČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO KMETIJSKIH ZEMUIŠČ V ZAČASNO OBDELAVO NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER Za kmetijska zemljišča po tem razpisu velja prepoved razpolaganja po 88. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS št 27/ 91) 1. Predmet razpisa so njive, travniki, pašniki, sadovnjaki in vinogradi (v nadaljevanju kmetijska zemljišča), ki se oddajo v začasno obdelavo za eno leto - to je do spravila pridelka. Razpis velja za zemljišča, za katera so že sklenjene zakupne pogodbe, in za zemljišča, ki bodo na novo dodeljena v začasno obdelavo. Predmet razpisa so tudi zemljišča v upravljanju pravnih oseb, če so jih ta dajala v zakup fizičnim osebam oziroma jih same ne obdelujejo. 2. Sklad tx) pri izbiri najustreznejšega obdelovalca upošteval naslednji vrstni red: - denacionalizacijski upravičenec na razlaščeni parceli (upoštevajo se vsi zahtevki, ki bodo vloženi do poteka razpisnega roka); - sedanji zakupnik (če je bilo zemljišče dodeljeno v zakup na podlagi javnega razpisa in v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih); - kmet mejaš; - kmet, ki mu Je glavna dejavnost kmetijska dejavnost; - drugi kmet; - drugi. Prednost pri dodelitvi zemljišč v začasno obdelavo bodo imeli kandidati, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno do 5 km od najemnega zemljišča. Manjše parcele se bo združevalo v komplekse, ki še omogočajo racionalno obdelavo, vei^i kompleksi pa se bodo smiselno razdelili glede na interese ponudnikov, 3. Informacije o razpisni dokumentaciji in pogojih zakupa lahko dobijo najemniki med trajanjem razpisa, ki veljajo do 5. oktobra 1993. vsak delovni dan od 8. do 12. ure v prostorih občinske stavbe v Ljutomeru, Vrazova 1, v drugem nadstropju pri g. Slavku MODLICU. 4. Višina zakupninama leto 1993: kultura dobre njive slabše njive intenzivni sadovnjaki intenzivni vinogradi dobri travniki slabši travniki pašniki, ekstenzivni trajni nasadi zakupnina razred DEM/1 ha 1-3 4-8 1-8 1-8 1-3 4-8 200 170 250 200 150 100 1-8 60 Pri zakupu trajnih nasadov velja cena samo za zemljišče. Stroški vzdrževanja melioracijskih sistemov bremenijo zakupnika. Ce za določeno zemljišče ni zainteresiranih zakupnikov se višina zakupnine lahko zniža. Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. razpis pošljejo najemniki na izpolnjenem obrazcu SKG1, ki ga dobijo pri g, Modlicu, izpostava Sklada v občini Ljutomer, Vrazova 1, najkasneje do 5, oktobra 1993. Zahtevku za najem zemljišča je treba poleg izpolnjerrega obrazca priložiti kopijo dosedanje zakupne pogodbe in potrdilo o plačani zakupnini za leto 1993, ki jo najemniki nakažejo na žiroračun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunaiska 22 št ■ 50102-603-44803. ’ " 6. Najemniki bodo o dodelitvi zemljišč v začasno obdelavo pisno obveščeni najkasneje v 10 dneh po izteku razpisa. Nepopolnih in nepravočasno prispelih vlog Sklad ne bo upošteval. Rok za pritožbo na lokacijo in površino dodeljenih zemljišč ie osem dni po prejemu sklepa o dodelitvi zemljišč v Ta/ason obdelavo. I stran 4 vestnik, 23. septembra 1993 gospodarstvo Občina Gornja Radgona bo ponovno premotrila svoj delež v sejemski družbi Skupščinska komisija v Radgoni V' torek (14.septembra) popoldne so se po nekajmesečni zamudi v gasilskem domu Gornje Radgone končno zbrali poslanci v zadostnem Številu. Čeprav je bila vsebina dnevnega reda zanimiva, pa niso obravnavali listih zadev, ki so pomembne za prihodnost občinskega gospodarstva in zaposlenih, ampak je bilo več (namerno) nepotrebnega govoričenja. Najprej je poslance ogrel predsednik Skupščine občine Gornja Radgona Alojz Vogrinčič, ki je predlagal, da bo tudi zasedanje vodil on - župan -, ker bodo obravnavali točko, ki jo je sam predlagali udeležba radgonske občine v delniški družbi Radgonski sejem. Večina poslancev se s tem ni strinjala, nekateri pa so zagrozili celo z odhodom. Zapletlo se je že prej na skupni seji, ko niso potrdili imenovanja predlagane ravna te lij ice videmske osnovne šole. Občina Gornja Radgona - sorešitelj ali solastnik Elrada? Generalni s Ptuja upravnega odbora, v zadetku J h ni želel dajati izjav, ker da bi se na zunaj pralo uthS' zano perilo, ki bi se moralo oprati pravzaprav doma, znotraj firme: »Želim si le dobro in ■ firmo, saj je bilo veliko Med poslanskimi vprašanji velja omeniti ponovno opozorilo Mihe Petka o nepotrebnem oviranju prometa na magistralni cesti s pogrebi - odkar so mrliške veže urejene, ni nobenega razloga, da se pogrebne slovesnosti ne bi v celoti opravljale na pokopališču. Tudi radgonski poslanec Vinko Rous je ponovno opozoril na nujnost obnove Ceste prot; stadionu in spet mu je oporekal poslanec državnega zbora Jože Kocovan, češ da imajo tudi v videmski in drugih krajevnih skupnosti veliko takih cest, ki bi jih morali obnoviti; prav tako gaje zanimalo, s kakšnimi sredstvi bodo obnavljali Gubčevo cesto - to Je cesta, ki je bila nekoč glavna prometna povezava do mejnega prehoda. Peter Kreft je hotel govoriti o prepočasni denacionalizaciji in Grabonošu. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila informacija o poslovanju podjetij in javnih zavodov s področja gospodarstva v letu 1992 in prvem polletju 1993, vendar kot da poslance poslovanje ne bi preveč zanimalo in Dragotin Lepoša, v gornjeradgonski vladi odgovoren za gospodarske zavede. Je govoril bolj samemu sebi kot drugim. Potem Je Peter Cvetkovič predstavil škodo, ki jo je povzročila toča, ter predlagal, da skupščina sprejme sklep, da Je hila to elementarna nesreča, za katero bi morali biti deležni pomoči republike prav tako kot pri odpravljanju posledic suše. Zasedanje skupščine v Gornji Radgoni bo Še naprej potekalo v treh zborih, to pomeni, da bo še večkrat lahko prišlo do nesklepčnosti tega ati onega zbora. Predlaganega odloka o spremembah in dopolnitvah glede pristojnosti in načina dela skupščine in spremembe poslovnika skupščine namreč niso sprejeli v zboru krajevnih skupnosti. So pa gornjeradgonski poslanci sprejeli sklep, da ustanovijo komisijo, ki bo ponovno proučila delež občine G.Radgona v delniški družbi Radgonski sejem; v komisiji bodo sodelovali; Alojz Vogrinčič, Ivan Borko, Miha Vodenik, Janko Slavič, Anton Mlakar in Herbert Šefer Na registracijo družbe na Temeljnem sodišču Murska Sobota pa ne morejo vplivali ne pisma in ne skupščinski sklepi. BERNARDA B.PEČEK Kaj je nastalo iz Elrada oziroma kaj so nekateri naredili iz podjetja, ki je bilo pred leti ponos gornjeradgonske občine in Pomutja? Tudi v Elradu seje ponovila zgodba, podobna mnogim drugim, ki jim je botrovalo nerazumevanje med vodilnimi, hujskanje delavcev ter prevelika ambicioznost nekaterih posameznikov. Napovedano je bilo zmanjšanje števila zaposlenih, zato se ni bilo težko s pomočjo stavkovnega odbora in razjarjenih delavcev rešiti takratnega direktoija Iva Vuka. Člani upravnega odbora so bili vodilni iz posameznih služb, vršilec dolžnosti generalnega direktoija pa je 27. novembra postal Tone Sečko, Kljub tem spremembam se je moralo število zaposlenih v zadnjih dveh letih zmanjšati s 1500 na 650 delavcev, torej za veČ kol polovico. Upravni odbor, ki bi moral poskrbeti za novega generalnega direktoija, je v letu in pol opravit 6 neuspelih poskusov. Žlebnik jih je zapustil po štirih mesecih, ko je uvidel, da se s staro vodstveno strukturo ne bo mogel kosati. Januarja 1993 je bil imenovan nov upravni odbor, ki je na objavljen razpis izbral Vogrina; tudi ta se ni mogel usidrati, saj gaje prej uničilo pisanje. Poleti je bil objavljen ponovni razpis za delovno mesto generalnega direktorja Elrada; med prijavljenimi kandidati so izbrali Ptujčana Gerjoviča, prej zaposlenega v TGA Kidričevo, ki namerava začeti oktobra in s sabo pripeljati tudi vodstveno skupino. Z oblikovanjem novega vodstva v Elradu je povezana tudi zahteva (predlog), ki so jo sprejeli kot sklep skupnega sestanka upravnega odbora, predstavnikov skupščine in vodilnih Elrada ter predstavnikov SKB-banke in Izvršnega sveta SO Gornja Radgona (30,avgusta 1993), da bodo štirje člani upravnega odbora Elrada zunanji, prav vsi člani pa bodo imeli pravico odločanja. Ti zunanji člani naj bi bili: 2 iz SKB-ja, 1 iz Zavarovalnice in. eden, ki bi ga imenoval Izvršni svet SO Gornja Radgona. In tu se začne vsa zgodba o reševanju problematike v Elradu spet zapletati. Izvršni svet SO Gornja Radgona je kot svojega zastopnika v upravnem odboru Elrada predlagal Zlatka Eriiha (sprejeti sklep št,308 na 8.izredni seji IS, 10.septembra). Vendar pa je skupščina Elrada na predhodni seji že sprejela sklep Št. 133: »,,. Pripraviti je potrebno predlog sprememb statuta Elrada, po katerem bodo imeli tudi zunanji člani UO glasovalno pravico. Pravica do kandidiranja oz. vpliv na sestavo oz.Članstvo v skupščini in UO mora temeljiti predvsem na kapitalskih oziroma poslovnih povezavah... IS SO Gornja ki ste mi ju izkazali kot predsedniku izvršnega sveta SO s tem. da ste me pozvali, da bi bil Član upravnega odbora vašega podjetja. Po razmisleku in posvetovanju s svojimi sodelavci sem sklenil, da ne morem biti član vašega upravnega odbora, razlogov za takšno odločitev je več. Sem predsednik izvršnega sveta SO. ki še vedno odgovarja za celotno gospodarstvo občine. V določenih težavah so tudi druga podjetja, ki jim je tudi potrebno pomagati v okviru možnosti, ki jih ima na voljo IS SO, Nasezadnje bi to lahko bilo tudi zelo občutljivo politično vprašanje, smo v času preoblikovanja gospodarstva, lastninjenja...« Torej je gornje radgonski predsednik vlade slutil, kaj se lahko zgodi? Vsekakor bi na skupščini poslanci zahtevali ravno nasprotno kot predsednik Vodenik, Tako so 14. septembra na zasedanju občinske skupščine kraščanski demokrati odločno zahtevali, da mora predsednik vlade sprejeti Članstvo v upravnem odboru, saj bo v nasprotnem kriv za propad Elrada in službe 650 zaposlenih. In tako so na skupnem zasedanju vseh treh zbo- nega SKB je veliki upnik, zeie^ smo sklenili, da bi od sedn^*^ članov upravnega odbora kar štirje zunanji, med njimi ne! bi bil na željo Elrada tudi pree sedriik izvršnega sveta -predsednik po funkciji in ne W oseba Miha Vodenik. Otep«- . je lega verjetno zato, boji, da ga bodo zahtevah ® , g j drugi.« . 'V Tone Sečko, vršilec do® ia E^ sli generalnega direktorja i rad, je povedal, da se že n® J časa pripravljajo na lastmn^ J preobli kovanje, kjer tesnd 3 delujejo z ljubljanskim J Radgona predlaga enega člana rov 14. septembra sprejeli UO oz. izključno je lahko le g. sklep: Zbori skupščine občine Miha Vodenik.« Hkrati z zavrnitvijo te zahteve jim je predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Miha Vodenik lO.sep- podpirajo predlog, da se predsednik IS SO Gornja RAdgona g. Miha Vodenik vključi kol član v delovanje upravnega odbora Elrada. Pod sklepom je tembra poslal nadvse vljudno podpisan predsednik Skupš-“ ■ " čine občine G.Radgona Alojz pismo: »Z zadovoljstvom sem sprejel vaSo željo in zaupanje. Kmalu ponovni poskus prodaje dolgovaske opekarne - Ali doma res ni kupca opekarne z bi zaposlenimi? Pogoje določa Sklad Vogrinčič, G. Vodenik je torej skrbno zaščitil svoj vstop, da mu ne bi mogel nihče očitati zlorabe položaja ali česa podobnega (aktualen zgled je kazenski postopek proti prejšnjemu predsedniku Tropenauerju); IS sodeluje tudi pri reševanju problemov v Kmetijstvu Črnci in MIRMES-u, vendar le v Elradu s članstvom v upravnem odboru. Tone Rožman, vodja laboratorija in predsednik Kakšna bo usoda zadnje prekmurske opekarne in ene zadnjih v severovzhodni Sloveniji, je odvisno od uspešnosti prodaje, še prej pa pogojev, ki jih bo določil republiški sklad, ki že lep čas bedi nad opekarno. Razpis za prodajo bo po enem letu ponovno objavljen v teh dneh. Lendavska občina si prav gotovo želi, da bi opekama nadaljevala s proizvodnjo, prav tako 61 zaposlenih in nekaj drugih pomembnejših ljudi, ki so tako ali drugače povezani z njo. Večjo konkurenč-nos! podpirajo tudi kupci, saj to pomeni tudi večjo izbiro in nižje cene. Po besedah v.d. direktorja Jožeta Gerenčerja odpade na lendavsko opekamo 5 odstotkov proizvodnje opeke v Sloveniji; letno prodajo od 23 do 24 milijonov nitve opekarne zaenkrat tudi LEK - vsaj do marca 1994, Do tega datuma namreč velja pogodba med opekamo in LEK-om o sežiganju odpadnega micelija. »Ko bo začeta delovati njihova naprava za sežiganje odpadkov, LEK opekarne ne zanima več,v je povedal g. Gerenčer; vsekakor je zanimiv odnos med lendavsko opekarno, ki je imela še lani velike probleme in je bila v zimskih mesecih zaprta, ter LEK-otn. ki ima v Lendavi po- V vsakem primeru rezerviranih za delavce Mislim, da je nujno, da se ve, kdo je lastnik, kdo komandira in kdo mora posluSad. Čeprav smo Z rezultati zadovoljni, so tudi prt nas Se vedno notranje rezerve. LEK I fer^ Jože Gerenčer, vršilec dolžnosti direktorja v do Igo vaški opekami, je prepričan, da bi bita opekarna z izboljšanjem tehnologoje zelo uspešno podjetje. ' Dolgovaška opekarna proda polovico opeke v Ljubljano; zaenkrat gre večina količin za gradnjo obrata - spet LEK- o ve ga - za kar I dobijo od LEK-a mesečno 3 mili- ' jone tolarjev. To torej zadošča za 1 1 pokrivanje stroškov in plače. G.Gerenečer, ki bo opravljal funkcijo v.d. direktorja do 15. noti vembra. Je prepričan, da to zimo I opekarne ne bo potrebno zapreti, I saj imajo dobre rezultate, kakovost 1 zde lov pa Je zadovoljiva. »Bistvo problema je vedno v ljudeh: mi Delavci dolguvaške opekarne so s sprejetjem novega pravilnika o plačah plačani po količini in kakovosti opravljenega dela. imamo zdaj vse v količinah, Če do- enot, križevske opekarne okrog 35 milijonov enot (precej dražjega bo-brovca), toliko tudi Pragersko, medtem ko ormoška in novogoriška opekarna prodata letno po 50 milijonov enot opeke Ukinitev lendavske opekarne bi pomenila povečanje proizvodnje in zaslužka za vsako od teh opekarn - opeka se namreč prodaja v čedalje večjih količinah. Lahko zapišemo, da si Želi ohra- membne kemične obrate. Vse kaže, da jim »partnerstvo« pri sežiganju micelija pomaga premagovati finančne težave. Za prevzele količine micelija v letošnjem letu (tedensko po dve ali tri traktorske prikolice) so v začetku prejeli 10 milijonov tolarjev, poleg tega je LEK ponujal desetmilijonsko jamstvo Ljubljanski banki za najem posojila za opekarno, odpisali pa so tudi dolgove iz prejšnjega leta. sežejo ali presežejo normo, se to pozna pri njihovi plači, To je tudi pošteno, da vsak dobi toliko, kolikor dela. Prelnji mesec smo pripravili nov pravilnik o plačah, po katerem po ugotavljamo tudi kakovost. Vodja proizvodnje, vodja vzdrževanja in vodja izmene so stimulirani tudi po kakovosti, drugi pa glede na povprečje izmene,« Je povedal Gerenčer. O lastninjenju oziroma prodaji pa. »Oktobra bo objavljen razpis za prodajo opekarne. 20 odstotkov je 350 ton železnih opilkov ž veliko vsebnostjo olj in Škodljivih sestavin ia avstrijske železarne, ki so aprila po čudnih poleti prispeli v dolgov aSko opekarno. še vedno čake na dovoljenje republiškega sanitarnega inšpektorja za sežig. Š« prej mora Inštitut za varstvo okolja iz Maribora popraviti projekt transporta in sežiganja ter v nevtralni organizaciji opraviti poskusno sežiganje. Če bo dokazano, da sežiganje ne bo škodlJNo za okolje in zdravje ljudi ter ne bo povečanih emisij v zraku, so se z avstrijskim partnerjem pripravljeni pogovarjati o sodelovanju - seveda z dodatnimi pogoji in spremenjeno ceno. bi uveljavljal svoj delež v lastninjenju te. Če bi opekarna propadla pred marcem 9d. Pogovarjamo se z nekaterimi zainteresiranimi partnerji, seveda pa pogoje prodaje določa Sklad.« Kdo so prihodnji partnerji nismo mogli izvedeti niti od člana upravnega odbora Ladislava Ivanca-»Ker prvi poskus prodaje ni uspet, bo objavljen drugi, tako da bi končno opravili tudi lastninjenje. Želimo ohraniti opekarno in njeno proizvodnjo, to mora imeti svojo prihodnost Cena še ni določena, to je stvar ponudbe bi povpraševanja. Dva se zanimata., .bolj informativno. To sta zasebni firmi, ki se obe delno ukvarjata z opekarstvom Skoda, ker sta obe zunaj Pomurja.« BERNARDA B PEČEK rekel, 6r/; wi za jem SOCIUS: »Jaz smo upravnega odbora po ■ -kapitalskega deleža. Želirao, j ■ ■ lastnik če bi večinski lastnik še n e ostal Elrad. Lastninjenje , pričelo verjetno aprila j nje leto. Občina ni vezan« ^ r^ J talsko; predsednik 7® 1 upravnega odbora le zato, 1 vlada bolj zainteresirana sto vanje. Predsednik skupščin® rtr El- Predsednik skupsvu.- ,7 rada Branko Saggj * nil takole: »Mi smo ieiah za upravnega takšnega Člana upravnega bora, ki bi nam prtmaga^^^ prt vzpostavljanju stikov, informiranju, vanju sredstev... Že se i vanju sredstev... j"- ' yj* Urno biti pripravljeni spremembe, zato člani upravnega moraia 1 j t ! I I 1 t I . odbora kapitalsko povezani ’ dom. Ti člani iz prav tako predstavniki »ff. kov - delavcev. SKB i . _ , RENJE bosta najverjetnajv^^ nastopala kot delničarja- “ predsednik izvršnega Hočemo poglobiti posta delovanje. Sicer pa- a A * Ljubljana je delničari zakaj potem ne zakaj potem ne a občina tudi delničar v e Prav zares: Zgodba o Elradu Šs . končana. O Elradu veliko pisali, tako o rezultatih, dosežkih, sanaciji, pa tudi prodaj mičnine v središču m® zares: BERNARDA V Pincah odprli Emonino brezcarinsko trgovino Trgovina Na ./f ne; J - tf -^SlD'’’ ii6 K * 1 l C| k i tl e-rf- 1 v stražnic’ mejnem prehodu z Madžarsko v Pincah so v četrtek, 16. septembra, odprli brezcarinsko prodajalno d.d. EMONA KOPER. To je prva tovrstna Emonina prodajalna v Po* mulju, lahko bi rekli, da ha pobudo lokalnih oblasti. Doslej je brezcarinske pro- dajal ne v severovzhodni Sloveniji odpirat predvsem Kompas, in to na meji z Avstrijo kot tudi na meji z Madžarsko. Drugače je na meji z Italijo, tam imajo DTF-e različne firme, tudi italijanske. Vendar pa to ne pomeni, da bo tudi Emona (ima osem DTF-ov) začela graditi verigo brezcarinskih trgovin v Pomurju, čeprav so jih imeli v preteklosti na območju Jugoslavije čez 100, Po besedah vodje DFS-prodaje v d.d. EMONA KOPER Igorja Marna so veseli, da so se pojavili na novem prodajnem ob- močju, v prihodnje pa se bodo usmerili bolj v širitev specializiranih E-shopov, ki jih je že sedaj po vsej Sloveniji 15. Že pred leti, ko se je začelo šele govoriti o odprejo mejnega prehoda Pince, so domačini o tem obvestili Marna. Ta se je takoj pozanimal pri ministrstvu za notranje zadeve, nasledniku ■ i ■ei 1 - —' '•i 'fn i 1^: I lil "--------------llč Na mejnem žarsko v Pincah so karavli nllprli prodajalno d-d* Ol PER. bbp .a stražil.blh' ,[1 hodu, in Emon^' brana na javn®'’’ ' UldLCI lici J ■ kot najboljši JUjncfCj V zameno za col*’’j-- store so o0no^',, i»;’ Zgradbo; pn ptA,. nekaj zaplet'' ?p h —ju soglasij. p kumentacija z r,, njega '^stn^a manikliiva, l/I''' 41- 1’1= d« ims.Sfii'’:** kot vanju kumentacija manjkljiva- je opravil v nekdanji bili skupne eovci kot odnose, z liRt’ ini notranje zad®'’''’ 't Ij s Č' šji ij i. S Str s H h. Č S. s 0* ^1 stran 5 1 gospodarstvo ^^ovenska vlada bo razvijala podeželje v okviru programa CRPOV; ^^.^verovzhodne Slovenije so vključene le tri vasi V Čigavo je »naše« podeželje? I resda šele v povojih, zalo bi bilo ncumcslno izrekali '''mik* '‘•'Bkc. Prav pa jc, da izrazimo dvome zaradi izkn.šenj iz tiiik P^^debnih projektov v preicklosli, ki bi jih danes lahko imenovali F’ '*■' voljo denar, sc kar uacnkral pojavi vrsta ! Ii’t,i J*""?’ ■‘•PoznSju tako na kmetijstvo, podeželje in pridclova-I Q* ■PaOkkMrtl.. _ k 1. ■. ■■ ■'K. ni .... k ____?_k.L '•'’■* ^1' ribištvo. Predvstm so lo strokovnjaki pfogramuv, projektov in porabo denarja k driavnc mošnje fesiiici zgodilo s podeželjem, pa takšnih »univerzalnih ! ranima preveč. Kako le, ko pa oni živijo v mestu Zd(l ‘=^tn 'Mrle ne zanima preveč. Kako le, ko pa oni živijo -------------------- daleč od »svojih projektov«^. Preden pa bomo začeli dajati I denarja za projekte za razvoj podeželja, bi morali začeli '■•-•ja ca piujvniv Xd IdATkJJ pkPUVACIJdt UJ JIIVIUIS bi fltttlmi: najprej ustanovili dobre gospodinj.ske in kmetijske I 11 mhult v kmetij med drugim tudi pntviliicga vrednolcnja slede projekta „ ,, ,, kmetijstvo dr, hri. DntIPflal- -CL-U ____ CR- **! povedal; »Skrb za ce- ra ( --“i podeželja je pri nas ^^rku. Ponekod v Evropi, J Btr n* Bavarskem, pa tudi ■•sirili-- " Av ''''■klis* v* ukvarjajo že 'AionZi^ ’**lar pa celosten raz- 1=,'. ni» ____________________________________ 'I doniaf-^ pomeni .samo ure-**'ft],^')'^',lemveč celotno de-1(01 operacij do poti in Skratka omogočiti *l’'si I I'y'‘’®idard na vasi, tako 'aJtlB, '**’nekateri OLi ' fileti n,. . de- in i mestni ljudje 'fli na vasi, v kmečkem % na vasi, v kr tehnični se da P>kk^ pn ma 'klij. ‘■n ]e to izvedbi pripo- sc da tudi na pri marsikate- . "■'■tla '''''' izvedljivo. Pri i '''‘Pililfnevarnost, da pn-I šbj p ,P’'edilvi vasi razni arhi- 1 '''iin pozn'ajo kmetij- I zahtev I'mg P’'mestno To i|>i ki , in iz vu.si naselje brez pa je popol- •'^.'Ii vas bo ostala ? IiLl. ' ji bo ton raz-•;metijstvo. In samo I ia u . > I , Rguhi to tipiko, bo i( P" kmečka vas. 6 ^hl n '* '^1' ileželah, ki so 2^4 "“""j- naredilo kar pre-hekiiteri ■' V' 'n ii ^■1'’ vnesti ’P4da.Da bi to V'"'■fn ■Ju I'' Bodo razu- ■♦•t^i ! pristopili vas pravilno ure- kajti bivalni in prehrambeni standard morata biti podobna, čeprav temeljila na drugih vrednotah kol v mestu, sicer bo beg iz va.si še večji. Samo urejena vas zagotavlja tudi poseljenost pokrajine, ohranjanje zanimive kulturne krajine. Zaradi tega ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne more stati pri teh stvareh ob strani, zato smo se odločili in organizirali enoto CRPOV za celostno urejanje vasi m v okviru te enote nastajajo ti programi. Pri teh programih sodelujejo tudi svetovalci, vendar je moje oschnu mnenje, da je ta povezava nekoliko prešibka, da prihajajo preveč v ospredje razni arhitekti in krajinski arhitekti in gradbeniki, ki poznajo kmetijstvo bolj z ljubilelj.ske plati, ne poznajo pa tiste vsebine, ki bi morala dajati močnejši ton lej ureditvi vasi. Jaz upam, da mi bo uspelo v prihodnjih letih nekoliko korigirati stvari ter doceči dobro organizacijo in neprestano delovanje na tem področju - ta zadeva se namreč ne bo nikoli končala, zato bo potrebno imeli v republiki ekipo, ki bo s pomočjo svetovalcev na terenu pri tem delala neprekinjeno, Mi se seveda skušamo povezovati tudi z Evropo in imamo tesne slike z havansko službo, ki prav tako skrbi za celosten razvoj svojega po- dcželja, z avstrijsko kmetijsko- -■'■dih, , In..’ ireditf., tl u- ueieic pa ■' ^PloE /j cnladi kmečki 't vasi 111 dežcle. Vlili in deldi; pa ^®bjo ostati na vasi, gozdarsko zbornico v Gradcu, kjer .so podobne razmere kot v tem delu Slovenije. Ravno jeseni bo poseben simpozij za približno 20 ljudi iz Slovenje, katerim bodo poskuSali vcepiti nekaj tega znanja. Upam torej, da bomo tudi pri nas uspeli narediti pomemben korak na tem področju.« Minister je pritrdil vprašanju, če pri projektu razvijanja podeželja sodelujejo tudi etnologi, sociologi in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z življenjem ljudi. Nekoliko bvilj iic^iuH pti je bil njegov odgovor, ko smo ga vprašali, če so ti strokovnjaki (etnologi, sociologi ipd.) iz krajev, za katere sc pripravljajo razvojni projekt, torej zaposleni v lokalnih ustanovah in skorajda domačini, ali pa so vsi ti strokovnjaki od iirhitektov do sociologov iz Ljubljane, ker je bila pač doslej ustaljena praksa, da so republiški denar za izdelavo projektov in Študije prejemali predvsem strokovnjaki iz večjih mest in osrednjih ustanov, »Okrog vsakega projekta je skupina, ki je sestavljena iz ljudi, ki pokrivajo celoto. So lokalni, so pa tudi iz centra. Različni,« je odgovoril Osterc, pri tem pa pozabil dodati, kdo dobi svoje »strokovno« delo plačano in kdo mora za nekoga drugega le zbirati podatke in pisati poročila. Janko Slavič, vodja kmetijske svetovalne službe za Pomurje, je podprl ministra Ostenja, hkrati pa opozoril na nekaj dejstev; »Jaz mislim, da je tale pristop ministrstva za kmetijstvo pravilen, torej du se določena sredstva usmerjajo za izdelovanje programov za raz.voj celostnega urejanja podeželja. Mi moramo dobiti ljudi, ki bodo področja poznali, to pa niso samo ktnelijci, lo so prav gotovo tildi etnologi, psihologi, razni arhitekti, pa predvsem tiste ljudi, ki lam Živijo. Mene močno moii, da prihajajo urejat podeželje ljudje, ki ga sploh ne poznajo. Mogoče so se tu rodili, imajo neko 110,1101 gijo, se nečesa spominjajo . v resnici pa ne poznajo navad in življenja. Pa ne mislim, da hi morali podeželje urejevali .samo mi ktnelijci, ki smo tu od miilib nog in poznamo kmetij-sivo, razmere, življenje na vasi. Nosilci razvoja podeželja bi morali biti predvsem tisti, ki tam živijo. Mi moramo ljudi tako animirali, da bodo spoznali, da imajo nekaj in da je listo, kar imajo, nekaj vredno in da lahko od tega tudi živijo. Naj- slabše je govorni: dajte denar, potem pa bomo. Mi vedno rečemo: če to čokate, potem nima smisla, da se z vami tikvarjamo Človek mora imeti neko željo, neki cilj. Denar je vedrio najmanjši problem. Treba je najii pravo usmeritev. Do denaria se je vedno nekako prišlo, veliko se ga je kar lako vrglo stran. Mi v .rve-tovalni službi si želimo, da hi bdi glavni »moderator« leh projektov. Na našem območju imamo res tri programe - najslarejši je Stara Gora, nato Bučkovci oz. Mala Nedelja in Bukovnica, ki prav tako ne Živi. Mi moramo imeti tam ljudi in potem izvajati program. Najiažje je naredili program, treba pa je prid do ljudi, ki bodo imeli turistične kmetije ali sobe, ki bodo izdelovali sir in podobno. Prav lako je treba ljudem reči, da bodo lahko živeli od prodaje svojih pridelkov. Mi tukaj verjetno ne bomo živeli od prodaje mleka, žila in krompirja, ker je tega na svelu preveč. Nekaj posebnega je treba itojli. Bo to vino, ki je tukaj zelo kakovostno in se dobro prodaja? Domača kulinarika, ki jo danes okušamo le na večjih priredi- li‘ah dunajski zrezek zna speči vsak, krapeev ali »gihajnc« pa ne zna vsak narediti. Zato smo mi tudi Sli v iisranavljanje društev podeželske mladine, saj .smo prepričani, do je potrebno najprej pritegnili mlade in jim dokazali, da je življenje na podeželju pestrejše in vredno več kot življenje v mestu. Prav tako je potrebno urejati okolico in zmanjševati most med podeželjem i/t vasjo. Jaz pravim, da bi morali mesto približali vasi in ne vas mestu, s Janko Slavič je tudi prepričan, da bi morale občine same več nare- Vsak četrtek Vestnik diti za svojo arhitekturo. V začetku osemdesetih letih (ko je bil g. Slavič še na zadrugi) .so pri prof. Mo-škonu naročiti študijo, s katero so dobili posnetke kmečkih hiš. ki so se gradile konec prejšnjega stoletja na tem območju, in naredili izdelavo takšnih načrtov za kmečko hišo, za hišo z dopolnilno dejavnostjo, za večjo lil manjšo kmečko hišo, hišo, bi bi lahko stala v vasi ipd., ki so se financirali iz raznih virov. Do takrat pri nas niti ni bilo mogoče dohiti nekih načrtov, prav tako pa je bilo premalo svetovanja občinskih upravnih organov. Vključen je bil tudi PGP Ljutomer in okrog 20 hi,š po teh načrtih v gor-njeradgonski občini že stoji. vali okrog tristo tisoč samo za dovoljenja, Mislim pa, da bo šel razvoj v tej smeri. Je cenejše, ljudje se boljše počutijo in tudi kmetje Imajo svojo stanovanjsko hišo za sebe, pa tudi ceneje je zgraditi takšne brunarice kot pa uredili in zgraditi sobe v hiši. V Slovenskih goricah imamo močne kmetije, ki so bile zgrajene konec prejšnjega ali v začetku tega stoletja in bi jih morali le obnoviti. Z novimi in brezizraznimi hišami smo uničili naše podeželje, Če pogledate Nizozemsko, ki je bila med vojno povsem porušena in potem na novo zgrajena, je vse videti kot bi bilo staro 200 let To je velik greh naših arhitektov. Morali bi predvsem pravilno obnav- Vodja kmetijske svetovalne službe za Podravje Vlado Tumpe je poudaril, da imajo Podravju Ijati,« Minister za kmetijstvo Jože kmetijske strokovnjake za razna področja, prav lako tudi za delo s kmečkimi ženami. Za razvoj turizma na podeželju je potrebno najprej narediti »predpriprave«: razviti kmetijo in kmetijstvo v vsej vasi. Šele takrat, ko se kmetija uredi, posodobi in sprosti delovna sila, se začne razmišljati o dopolnilni dejavnosti, kot je turizem. Dokler nimamo dobro razvitih kmetij, tudi nimamo kaj ponuditi in je težko urejali te stvari. Ko se kmetije postavijo na noge, si same sofinancirajo infrastrukturo, ceste. Osterc je povedal: »Samo posamezna kmetija ne more ponujati turizma, hkrati mora biti urejena vas z dobro gostilno ali drugačno možnostjo prehrane, z urejenim prostorom za bivanje in pa različne kmetije, ki lahko ponujajo različne možnosti - na primer da turist biva tam teden dni in spozna različne tipe ponudbe. Dokler tega imamo tudi mnoge druge možno- Rh telefone. Na to je potem treba ve- zati šolanje mladih ljudi na kmetijah, izobraževanje deklet, da se bodo naučile kuhati in dobile strožje kriterije za red in čistočo. Pretirana urbanizacija vasi po mnenju Vlada Tumpeja tudi ni dobra, saj se jim na Dravskem polju že dogaja, da v nižinskih vaseh kmetje zaradi lakih »meščanskih vaščanov« ne morejo veČ nič graditi in širiti kmetije, ker temu nasprotujejo sosedje. Tumpe je povedal: »Mislim, da je potrebno pri nas razvijati dve vrsti turizma. Izletniškega - sindikalnega turizma bo vedno manj, zato je potrebno razmišljati o stacionarnem turizmu. K nam prihajajo kolegi iz tujine in se čudijo, ko gledajo to našo pokrajino, kako da nimamo tukaj razvitega turizma. In če bi imeli tukaj stacionarni turizem, bi se ob pomoči turističnih organizacij hitro razvil, tu je tudi agencija VAS, ki bi lahko k temu pripomogla. Haloška ali slovenskogoriška pokrajina imata zelo lepe možnosti za razvoj turizma. Mi smo v Slovenski Bistri ci tudi naredili program, kako bi okrog kmelije postavili lesene brunarice; je pa problem, ker so se zapletle stvari okrog dovoljenj ~ naši so izračunali, da bi potrebo- sti. Na obrobju Slovenskih goric imamo vendarle velike turistične centre, kot so Radenci, Banovci, Moravci. Jaz še nisem videl, da bi Radenci kak dan organizirali bivanje na kmetiji! Dokler nismo osvojili celotnega območja, je mogoče ponujati na takšen n-ačin. Najprej bo turist prišel tako organizirano, drugič pa se bo s svojimi prijatelji že sam pripel jal. Jaz trdim tudi to; samo kmetijstva ne moremo tržiti. Tudi obstoječi turizem bi moral spoznati le vrednote in to tržili. Mi še vedno ne znamo tržiti Slove- nije--« BERNARDA B PEČEK ^114') agencija za trženj'« Slovenska 41, M. Sobota tel. 22-403, 21-383 .J gorice imajo marsikaj zanimivega^ toda tega ne znajo prodajati turistom; ceniti domače je nuja Povezanost vseh v Slovenskih goricah ni_ J'Mrhasovj doniačiji« Sestava udeležciklov je potrdib rvsnivne raznicrci kjer so ; r J;'*"''’ liirističuih delavcev zadeva nc zanima, pa čeprav hudo že Čez nekaj dni govorili o istili in kmetijstva v Slovenskih goricah je hib tema pogovora ozironm okrogle mize po ini reveža ilirizem Prek mrizma pa hi lahko velik del iia.ie proizvodnje tudi prodali, s lem da bi si morali malo ogledati, kako je lo e injini Morali bomo znati za obnavljanje in ohranjanje že obstoječega na vasi. Vas he potrebuje nobenih diskotek in picerij. se Žalostno je Ic, da si morajo ljudje v takšnih »neokrnjenih« in v priliodnje turistično zanimivih območjih in vaseh sami plačevali napeljavo telefonov, ki so precej dražji kot v mestu, vodovoda, cest in podobnega. Vlado Tumpe:» Mi smo i' drugačnem položaju kot na primer ^vica, kjer imajo močne inditsirijske fonde, s katerimi potem financirajo razvoj podeželja. Zato je potrebno iti po tej pon, kol jo hodinto vsi v svetovalni službi: najprej uredili kmetijo, da se malo utrdi, ojača: poiem pa oni nekaj sofiiianciiaja, nekaj da država in se gradi. Saj kjer so rživi« kmeije, kjer se dela in nekaj zasluži, imajo povsod ceste, vodovod in telefone. O.snova vsega .so knieiije, zaio jih je treba najprej urediti, da se sprosti delovna sita in da dobijo dohodek - družinski člani se lahko Sete poleni posvetijo čemu dnigeimi. Razvojne eiape je nemogoče preskakovali! Kakšen turizem je lO, če .se hiša podira m rasiejo koprive okrog nje? Tu ima Še veliko dela tudi kmetijska svetovalna služba.« ponujali našo hrano, ki jo pridelamo, jo prodati kot ftnalni proizvod lin ne kot surovino predelovalcem v tnesith, op.o.f, in to ne le na iiirisiičnih kmetijah, temveč mdi v drugih lurisličitilt vaseh in krajih, kjer se ukvarjajo s turizmom. Ce bi si vsi skupaj postaviti jasne cilje, hi jih uspeli uresničili.« Na vprašanje, kako si zamišlja bivanje turistov v neki lenarški vasi, je Mirjana odgovorila: »Kaj če bi la ko, kot znamo ponu- isto niiztJ vsi. ki so odgovorni za razvoj krogu ljudi. Zakaj sc ne tnorejo usesti za a . t . v v • . __ Ul ki' ""j Ic^^kmclijski svHovaki in veterinarji tisti, k« idijo izholjso" X* balk'*'^“‘‘> skrbeti tudi občinske može in turistične - turistični kmetiji Firbas - razen gornje radgonski h predsednikov obe ne vlade sc X' ’«uimi“"*' "““en občin.ski veljak iz občin Pesnica. Lenart. Ijntomcr, •'O ■" ‘‘•ibčna mnenja kmetijskih strokovnjakov (Cvetka •'«‘’7'\, ko svetovalne službe, Vlado lumpe - vodja kmctipke s u^be v Pu^^s^^ %i| *';’“vatne službe v Pomurju. Frane llreznik in Janez Kramberger - zivmozdr.ivmka Ur Stetan ‘J" ki "ll(ll ____________ Pomurju, Franc llreznik ii ftiiiistrom dr. Jožetom Ostercem na čelu. ....-...............-- ^.^”1bulturi in vrednotenju Svetovni turizem usnierjcn v Iska-- ---------------------------- k '. -'“fr”'*"'’'''"' ' " ''•^ltJs''''’'iki» b' na podeželju. V Sloveniji 1'' *‘naln pivna vina, sadjc. tcr- “'"tJi'. koiife. cerkve, znamenja... posamezni izdelki, ne .n ponudba Slovenskih goric. ■uioincga mnenja, da manjka tfi Ki j 'Brati in ponmlili - pa nC v Ljub-torej lam, kjer so, kjer ri'%Snrk l.rn^a.t-*trv. bili !| ■■e ’ij^'^tto^'‘fis'tc'12.''^'' »visok., nek^PtHcgn in dono- ril)'■*> »'‘' 'Mi?, 1. truha znati pritegniti v Sk>- ■■■■nim »vabilom«. Sc prej pa ^iMidtio lui podeželju. Seveda jati pice in druge uvožene jedi, ludi ponujali domače Zgornji Ščavnici jc nedolgo nazaj jedi. Na primer V svetovanja o dopolnili clejavno.sitli in povečanju dohodka na kmetijah m podobno. Svetovanje poteka prek aktivov ktrtečkih žena ~ r.sošo zimo imamo veliko enodnevniit ali večdnevnih tečajev, ki so namenjeni predvsem za dvig življenjske ravni. Podeželje ne potrebuje »instant krnnipilja« Mirjana Škof je zaposlena v kmetijski svetovalni službi lenarške občine; občina je predvsem kmetijska, saj se večina prebivalstva ukvarja s kmetijstvom: osnova jc živinoreja, kateri je podrejeno tudi poljedelstvo. Trudijo se, da bi obnovili in razvili sadjarstvo, toda to JC v preteklih letih uspelo predvsem družbenemu .sektorju. Prepričani so. da jc prav to možnost -J. -.--rt. 11,,» L.Sii«vV ii-jiArctii C'ii za len; rirško območje, da naredijo korak naprej, saj • ■ '---------- Ze v prete- imajo za sadjarstvo zelo ugodne klostt se jc pojavil problem G ti ttr morali v prihodnje v povezavi z občino in republiko dogovorili, kako naprej, saj male kmetjje, ki imajo povprečko 3 do 4 hektarje, ne bodo mogle zagotoviti standarda. ^Prihodnost riiliino v razvijimin .sarljiiriiva standarda, »i in ntrizina no e razmere. finaiieiianja, zato se bodo potleželjii. inrej rinoroči, iiirksiične kme- registriran vinotoč, pečejo domači kruh, imajo domačo zaseko, «kiblflajš», žganje, .neverjetno, koliko ljudi pride tja na malico! Ljudje si tega želijo, a la ponudba je premajhna.To staro kulinariko bi mor.ali oživiti. Vse gre v neko hitro pripravo jedi in toliko, da Se mi na deželi ne kupujemo instant krompirja.« Vrednoti »hiti kmet-« in »živeti na vasi« Največja želja sodobnega tujega turista jc doživeli nekaj izvirnega, po možnosti neponovljivega. To je mogoče, če se prepustiš utripu vsakdanjega življenja v nekem (za turista) novem okolju, brez vnaprejšnje organizacije in natančno določenega dopoldanskega, popoldanskega m večernega urnika. In kaj, čc bodo turisti zvečer pili pivo ali vino v vaški gostilni skupaj z domačini, z njimi še kakšno zapeli ali celo zaplesali?! ■Vsekakor je trženja Slovenije in ludi turističnih kmetij še vedno premalo ali slabo strokovno pripravljeno, Ne le da ni povezave med posameznimi področji pri načrtovanju razvoja, tudi v pr-aksi prihaja do takšnih razhajanj, da začenjo graditi hotel (Ptujske toplice), le nekaj kilomelrov vstran pa so proste posteljne zmogljivosti Janez Kramberger je pove-.1»! .„ vu;,.i™ ---- v V tujini znajo ponujali svoje izdelke; na primer Švici vam s ponosom ponudijo domači jabolčni sok i'i jabolčno vino, ker je to njihovo doinače in naravno Pri nas bi si ie redkokdo upal ponuditi tujemu turistu Jikuklo« in jabolčnik. Kdo mora pomagali sprcnieniti takšno napačno razmišljanje, napačno dal;» Mislim, da smo v Slovenskih goricah glede kmečkega turizma še zelo nizko - pogovarjamo se, kakor da imamo že ogromno stvari, ki jih lahko ponudimo, pa m tako. Vse izhaja iz ljudi; kmetijska svetovalna služba jih usposablja za takšno dejavnost, vendar se to ne bo zgodilo čez noč. Poglejmo samo, kakšna je starostna struktura ljudi v aktivih! Mladih ljudi je zelo malo. Počasi, počasi bomo prišli do kakovostnih turističnih kmetij. Koliko jc zdaj deklet na kmefijah, ki znajo speči črni in bdi kruh?« ipacn. Škof vrednotenje? Mirjana ]c prepričana, da mi vsi skupaj; rPred irideseihni, štiiide.seiiini leti je družba kntečkeinti prehivalsivti odvzela vrednoto ubiti kmet«. Naloga daitušnje vlade je, da mu lo vrednoio povrne, ker ni vse v izboljšanju življenjskega siandai iiii. To je le en del. Drugi del je splo.šno družbeno priznanje. Mene luoti predvsem , da lahko marsikaj preberemo, ampak o tem. kako kviitiieinii živeti m kaj .so vrednote. tn mn..mu *,» ----------, . lije. Za vse lo imamo lepe možnosti, vendar srna še na ijičelku poli Mogoče se ludi sami premalo zavedamo iiiožiiosli. ki jih imamo. Naša narava je na mnogih nredcUh .še iu'okritieiia. Okolje smo precej pokvarili 1' zadnjih ilvaj.setih in tridcseiih Iftih predvsem z griid-'ijamt. vemlar bi se z voljo, jit.sninu stiternicand ut Zgledi dalo precej tega urediti in di naprej jm jasno Ziičriitndi smereh. V lo pa spada nuli ti.onerintv, da se ' '..........................it..,i„ -rinodiise 1' indiisiriii In spet smo pri vrednotah; če bi mladi spo.štovali tradicijo, delo siaršcv in kmetovanje, bi si tudi prizadevali, da hi se čim prej naučili vsega, kar znajo starši, in še več. Prav lako pa bi morali v Sloveniji razvili kmetijske in gospodinjske Sole, kjer bi vzgajali kmečka dekleta, ki bi bila ponosna na lo, da so kmetice. To je pogoj, da bodo tudi drugi cenili naše vfcdiiotc - najprej se itioiamo cemli sami. Včasih je bilo v Sloveniji 21 kmelijskili !.. danes le dve. ■fu pa hi moralo sodelovati tudi k' brez sodcloviinjn ljudi, -I prav delo z Ijudnii m sprc-L''.*'nj vrednost jc za kmetijske - kliko prepričati ljudi, Ptriiudijo iitjcmu [iirisiu doma ,“■•hileno šunko, domače kislo '■■ In druži Ji/* l- ino in dopolnilno dejav- le ’'’.*U * le '■-vniHa je' povedala: 'fK- ' biranjske kiilliire in 1‘oileleljii. Odkar ili‘lnji‘ naša .VžfLrs. .................j knielije, kisa, obdržijo (kajn z.uposliive v mdtisiriji vprašanje je. kdaj bol. prvi pogoj pa je intenzifi-roizvoilnje - večje kmetije usmeriti i- živino- '■ - .. ................. skorafda nikjer. In to je naloge tselt, če hočemo uspeti. Trud samo enega posameznika ni dovolj. ni in kacija pr rejo, maiij.ic pa e sililjarstvo in siliofirnilnišisii ter Promocija ne bo težka, čc bodo J.e prej imeli pripravljeno jioiiudbo, jc prepričan VIshIo '1'umite. vtKlja kiiiclijskc svcioviilne službe za Poilravjc, zavzema pa stvo za šolstvu. in gospodinjskih šol. ministr Bernarda B.Peček stran 6 vestnik, 23. septembra_t^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Lastninjenje Spoštovane bralke iu bralci, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 14. 9. in ponedeljkom 21. 9. 1993. V tem tednu je prišlo do preobrata pri delnicah, ki so Še v prejšnjem tednu močno padale in sicer tudi preko 10 odstotkov, saj je zanje bila začasno ukinjena omejitev spremembe tečaja (delnice Dadas, KBT in Probanka). V tem tednu so tečaji teh delnic pričeli ponovno naraščati, posamezni posli pa so bili sklenjeni ponovno po maksimalno dovoljenem 10 odstotno zvišanem tečaju. Situacija kar nekako preveč spominja na dogajanja iz preteklosti, zato se bojim da se ponavlja cikel, ki je pripeljal do nelikvidnosti teh delnic in kasnejšega ukrepa ministrstva za finance. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (v prostem trgu) bodo čez tri tedne (14. 10.) pričele kotirati redne delnice finančnega podjetja Finmedia. Delnice so bile izdane decembra 1990. njihova nominalna vrednost pa znaša 2100 tolarjev. Podjetje Finmedia se vglavnem ukvarja z dolgoročnimi naložbami, med katerimi je najpomembnejša naložba v založniško d,d, DZS, S to naložbo je Finmedia postala 61-odstotni lastnik DZS d d. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je 14. 9. neznatno padel iz 92.0 na 91.9 pri 20097 lotih prometa, se naslednjega dne vrnil na 92,0, ko je bilo za 17733 lotov prometa, v četrtek pa poskočil na 92,4 (9888 lotov prometa). V petek je njen tečaj ponovno neznatno padel na 92.3, ko je bito za 13415 lotov prometa, vendar se je v ponedeljek vrnit na 92,4 pri 12667 lotih prometa. 14. 9. je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo ostal na ponedeljkovem nivoju (88,0), ko 50 bile s to obveznico prijavljeni aplikacijski posti z 10 loti, naslednjega dne poskočil na 88,5 (256 lotov aplikacijskih poslov). v četrtek pa kar na 89,5 pri kar 728 lotih prometa. V petek so biti ponovno prijavljeni aplikacijski posli s 1064 loti po tečaju 88,5 Obveznica RSL 2 je 14. 9. poskočila za 0,2 odstotni točki in sicer iz 93,5 na 93.7. ko je bilo za 2133 lotov prometa, se nato naslednjega dne zadržala na istem nivoju pri 2432 lotih prometa, v petek pa ponovno poskočila, tokrat na 94,1 (602 lota prometa). V petek je njen enotni tečaj nekoliko zdrsnil na 93,9 pri prometu 1642 lotov, vendar je v ponedeljek porasel na 94,0, prometa pa je bilo za 2447 lotov. Uvrščena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 14. 9. neznatno porasel iz 89,6 na 89,7 in se na tem nivoju zadržal vse do ponedeljka, dnevni promet pa se je gibal med 43 in 420 loti. Uvrščena kotacija II - delnice Z delnico Salus je bilo 14. 9. za 24 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je poskočil iz 5820 na 6050, naslednja dva dni je bilo le s po 4 loti prometa, v sredo je njen enotni tečaj sicer padel na 5825, vendar je v Četrtek poskočil na 6200. V petek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 6 loti po tečaju 6181. v ponedeljek pa z 1 lotom po tečaju 5600. 14, 9. je enotni tečaj delnice LEK porasel za 7 tolarjev na 16907, prometa pa je bilo za 150 lotov. Naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 6 loti po tečaju IbOOO, v četrtek pa je njen enotni tečaj poskočil na 16800 pri 40 lotih prometa. V petek je njen enotni tečaj nekoliko padel na 16751, ko je bilo za 34 lotov prometa. v ponedeljek pa na 16561 pri 110 lotih prometa. zadržal tudi naslednjega dne (58 lotov-aplikacije), v četrtek pa se vrnil na 99,6, ko je bilo za 720 lotov prometa. V petek so bili z 10 loti prijavljeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju, v ponedeljek pa s 34 loti po tečaju 99,8. Enotni tečaj obveznice PT^ Ljubljana je 14,9, zdrsnil za 0,4 odstotne točke (101,7), ko je bilo za kar 1427 lotov prometa, kar predstavlja v letošnjem letu rekorden promet, V sredo so biti s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 60 loti po tečaju 101,5, naslednjega dne je bilo za 184 lotov prometa po tečaju 101,6, po enakem tečaju pa nato Se v petek aplikacijski posli s 5 loti. Z obveznico Rogaška 1 je bilo 14. 9. za 60 lotov prometa, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 78,4 (-1-0,3 odstotne točke), naslednjega dne pa z 20 loti po tečaju 78,3. Z obveznico Rogaška 2 je bilo le za 2 lota prometa 14. 9., njen enotni tečaj pa se je po ponedeljkovem padcu na 30,0. ponovno vrnil na 31,0. Po daljšem času je bit 14. 9. opravljen promet tudi z obveznico Vulon in sicer z 20 loti, njen enotni tečaj pa je padel za 1,0 odstotno točko (104,0). Kako se bo delilo družbeno premoženje Razdelitev lastninskih certifikatov pomeni začetek dejanskega lastninjenja. Po ugotovitvah Zakon »lastninskem preohlit«vanju |i(idjelij revolucionarni predpis,ki spreminja dosedanja ki .sv temeljila na družbeni lastnini in samoupravljanju. Vemv, daje 1» omogočal« vsakomur fvsai"*t da se ptid enakimi pogoji vključi v združeno delu s sredstvi, ki so družbena lastnina. V lem s razumem« tudi Zakon o lastninskem preoblikovanju, ki »mogoča vsem državljanom, da p«d ena sodelujejo pri lastninjenju sedanjega družbenega premoženja. Temeljni cilj zakona je potemtakem družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki. Po ugotovitvah skupine avtrojev v pojasnilih Zakona o lastniškem preoblikovanju pomeni določitev titularjev lastnine zgolj formalno olastninjenje, s tem pa Se ne vzpostavlja dejanskih razmer za učinkovito upravljanje tržnega tipa, ki krepi svojo moČ na lastnim kapitala. Zaradi tega pojmujejo sedanje lastni- njeje zgolj kot prehodno etapo privatizacije. v procesu dejanske Načini preoblikovanja podjetij so: “ prenos navadnih delnic na sklade Odškodninski sklad) oz, investcijsk* - interna razdelitev delnic, - notranji odkup delnic, - prodaja delnic podjetja. L MM H H A < 4. prvih boKdv R. BrOk« «8250 ftoeoe 62-S96. TfiMaks: 0808 «2-852 f^osto^AtJaCA ljuaUjama StovvnvV« S4. ljufcsv« 0000 "om BUSS TVrTUv OSI »-047 1-5. 5200» liUrNiar V 052 29-450 TVairak*. OB 25-450 Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 14, 9. padel za 0,9 odstotne točke na 98,6, prometa pa je bilo za 579 lotov. Naslednja dva dni so bili po nespremenjenem tečaju prijavljeni aplikacijski posli skupno s 110 loti, v petek pa s 125 loti, medtem ko se je njen enotni tečaj izoblikoval na 98.1 (-0,5 odstotne točke). Po enakem tečaju so bili sklenjeni aplikacijski posli s 30 loti tudi v ponedeljek. 65 lotov obveznice LEK 2 je 16. 9. zamenjalo lastnika po sedaj že dalj časa stabilnem tečaju 103,0. 14. 9. je enotni tečaj obveznice Občina Laško padel iz 78,4 na 78.2, ko je bilo za 340 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 201 lotom po tečaju 78,1. v Četrtek pa je njen tečaj posko&l na 79.0 (530 lotov prometa) in se na tem nivoju zadržat tudi v petek (40 lotov pro-meta-aplikacija). V ponedeljek je njen enotni tečaj padel za 1,0 odstotno točko (78,0), prometa pa je bilo za 410 lotov. Enotni tečaj obveznice Občina Šmarje je 14. 9. poskočil za 0.5 odstotne točke (74,1) pri 4 lotih prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 30 loti po tečaju 76,0. Padel je 14. 9. enotni tečaj obveznice Občine Zagorje in sicer IZ 70,5 na 70,2, ko je bilo za 140 lotov prometa, naslednjega dne so bili sicer prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 71,0 (50 lotov), vendar je tečaj v Četrtek padel na 70,0 pri 300 lotih prometa. Z obveznico PTT Celje se je trgovalo le 14. 9., lastnika je zamenjalo 80 lotov teh obveznic po tečaju 101,9, kar predstavlja porast tečaja za 0,9 odstotne točke, v ponedeljek pa je bil po enakem tečaju prijavljen le aplikacijski posel z 1 lotom. Enotni tečaj obveznice PTT Gorica je 14. 9. sicer porasel za 0,2 odstotni točki (99,8) pri 560 lotih prometa, se na tem nivoju Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas jc 14. 9. poskočil za dovoljenih 10 odstotkov (146115), ko je bilo za 93 lotov prometa s to delnico, za enak odstotek pa je poskočil tudi v četrtek (160727) pri 269 lotih prometa. Tudi v petek je enotni tečaj te delnice porasel, tokrat na 173654, prometa pa je bilo za 138 lotov. prav tako pa tudi v ponedeljek (183203) pri 218 lotih prometa. Redna delnica Hipotekarne Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha 1.9.1993 smo povečali obresti za tolarske vezave in vezave tujih valut. Tako znašajo obresti v septembru; Za tolarsko vezavo (odvisno trajanja vezave) Rok vezave od: od višine in roka 31 dni 91 dni 181 dni 366 dni R R R R + -F + -I- 6 - R 8.5 - R 9 -R 10 -I- 7 + 8,7 + 9,2 Za tuje valute (odvisno od višine in roka trajanja vezavej Rok vezave od DEM 31 dni 91 dni 181 dni 366 dni 4,50 - 4,70 5,30 - 5,50 5,45 - 5,60 5,60 ATS 4,30 - 4,50 5.10 - 5,30 5,25 - 5,40 5,40 Izplačilo glavnice takoj po poteku vezave- Obresti za vse vezave se izplačujejo ob zapadlosti vezave. banke je v tem tednu nihala. Tako je 14. 9. padla iz 4500 na 4486, prometa pa je bilo za 320 lotov, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 45 loti po tečajih od 4400 do 4700, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 4500. V Četrtek je njen enotni tečaj padel na 4200 pri prometu 150 lotov, v petek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli s 66 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 1230. V ponedeljek je enotni tečaj te delnice padel na 4075, prometa pa je bilo za 110 lotov. Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je 14. 9. padel iz 4242 na 4202, ko je bilo za 1906 lotov prometa, naslednjega dne na 4178 pri 352 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa na 4100 (604 lote prometa). V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 73 loti, njen enotni tečaj pa je rahlo porasel na 4114, v ponedeljek pa na 4123 pri 133 lotih prometa. Prednostna delnica KBT je kar tri dni naraščala za maksimalno dovoljenih 10odstotkov, Četrti dan pa za nekaj manj kot 9 odstotkov. Tudi v ponedeljek je tečaj te delnice porasel, tokrat na 53777, prometa pa je bilo za 179 lotov- 14. 9. je enotni tečaj delmce MK Založba sicer nekoliko padel iz 6500 na 6453, ko je bilo za 870 lotov prometa, vendar je v četrtek poskočil za dovoljenih 10 odstotkov na 7098 (200 lotov prometa) in s tem porasel od 23. 7. za več kot 30 odstotkov, zato se naslednjega dne ni trgovalo s to delnico, saj je trgovanje suspendirano do tedaj, ko vodstvo delniške družbe objavi sporočilo za javnost (MK Založba ga je objavila 21. 9.). V lem tednu je enotni tečaj delnice NIKA rahlo naraščal. Tako je 14, 9. porasel iz 77067 na 77141. ko je bilo za 162 lotov prometa, naslednjega dne na 77242 pri 78 lotih prometa, v četrtek na 77246 (269 lotov prometa), v petek pa ostal na istem nivoju pri 183 lotih prometa, V ponedeljek je enotni tečaj te delnice po.skočil na 77676, prometa pa je bilo za 44 lotov. Enotni tečaj delnice Probanke je 14, 9, porasel iz 26144 na 28076. ko je bilo za 1534 lotov prometa, naslednjega dne na 29550 pn 2421 lotih prometa, v Četrtek pa padel na 28439 (1333 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 29393. prometa pa je bilo za 952 lotov, v ponedeljek pa padel na 28385 pri 653 lotih prometa. Prednostna delnica Rogaške je 14.9. padla iz 2350 na 2309 (posamezni posli po tečajih od 2210 do 2350) pn 564 lotih prometa, v Četrtek pa po.skočila na 2400. ko je bilo za 120 lotov prometa. Po nespremenjenem lečajii so bili v ponede- Ijek prija vi jcui aplik.icijski posli j s 30 loti. J '1'ončkn Boži novic Zasnove lastninjenja Sedanji zakon je kombinacija tiveh modelov lastninjenja. Združuje namreč odplačno privatizacijo in brezplačno razdelitev družbenega kapitala delavcem in državljanom Republike Slovenije. Kot predvideva zakon, se 40 odstokov družbenega kapitala razdeli brezplačno med državljane, 40 odstokov pa se proda prek Sklada za razvoj. To pomeni, da podjetja prenesejo ocenjeno vrednost družbenega kapitala na Sklad za razvoj, ki bo potem to premoženje prodajal. Preostalih 20 odstotkov vrednosti se prenese polovico na Pokojninski in polovico na Odškodninski sklad. Od omenjenih 40 odstotkov je 20 odstotkov namenjenih brezplačni razdelitvi za lastniške certifikate zaposlenim , nekdanjim zaposlenim in upokojencem v podjetjih, ostalih 20 odstotkov pa se prenese na sklad oziroma pozneje investicijske družbe. Teh 20 odstotkov premoženja naj bi potemtakem bilo za brezplačno razdelitev med tiste sloje prebivalcev, ki niso deležni, Razdelitev vrednosti družbenega kapitala za lastninjenje v podjetju: 10% 10% 40% 40% pokojninski sklad odškodninski sklad brezplačna razdelitev a) 20% interna razdelitev delnic h) 20% prenos na sklad ah’ investicijsko družbo prenos na sklad za odkup (notranji odkup ali prodaja delnic rta trgu) bolje rečeno niso upravičenci razdelitve znotraj podjetij . _ Izhodišče za lastninjenje je program lastninjenja in" ocenjena vrednost podjetja, ki ga pripravi podjetje, sprejme pa organ upravljanja podjetja. V zakonu in podzakonskih aktih je za ocenitev podjetja predvidena otvoritvena bilanca oziroma cenitev pčnljetja, ki jo opravijo pooblaščeni cenilci. Podjetjem je s tem dana možnost, da pri izbranem načinu lastninjenja, še posebno pa pri interni razdelitvi in notranjem odkupu podjetja izhajajo iz vrednosti podjetja, ki je zanje najugodnejša. Pomembno je tudi, daje pri vseh oblikah lastninjenja določena enotna Izhodiščna vrednost podjetja. Za državljane ozirom delavce v podjetjih je pomembno, da znaša popust pri notranjem odkupu SO odstotkov. Poleg tega podjetje lahko opravi notranji odkup ali interno razdelitev delnic na podlagi potrdil, ki jih izda podjetje zaposlenim za neizplačan del neto plač po kolektivni pogodbi. V primeru, da podjetje ni poravnalo prispevkov za ta del neizplačanih plač, lahko izda delnice (v višini neplačanih prispevkov) in jih prenese na kapitalski sklad pokojninskega sklada. K temu dodajmo, da program preoblikovanja ocenjuje in izda soglasje za lastninjenje Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo. Načini preoblikovanja Zakon definira sedem možnih načinov preoblikovanja podjetij: prenos navadnih delnic na sklade. In sicer 10 odstotkov družbenega kapitala na Pokojninski sklad, 10 odstotkov družbenga kapitala na Odškodninski sklad in 20 odstotkov na Sklad za razvoj za razdelitve pooblaščenim investicijskim družbam; interno razdelitev delnic; notranji odkup delnic; prodaja delnic podjetja; prodaja vseh sredstev podjetja; preoblikovanje podje^a z večanjem lastniškega kapitala in prenos delnic na Sklad za razvoj. Najprej se dotaknimo interne razdelitve delnic. Ta sicer ni nujna, obvezna pa je, ko se podjetje odloča za notranji odkup delnic. Po zakonu je možno razdeliti za 20 odstotkov vrednosti kapitala iz otvoritvene bilance. Pri tej delitvi sodelujejo vsi zaposleni. nekdanji zaposleni in upokojenci, in to ne samo v podjetju. 1—M-SAT j 48 televizijskih in 35 radijskih ] programov s satelitskimi spre- 3 jemniki M-SAT, z montažo že ] za 498DEM Tel,: (069) 234,''* 23433 498 DEM. AGRO KAPELA UPRAVNI ODBOR Kapelski Vrh 6 razpisuje dela In naloge I - prodna vseh sredstev podjetja *** pi Otlica tSCU snftlStOv po ” preoblikovanje podjetja z veCa:idw» kapitala, - prenos delnic na Sklad. ampak tudi v podjetjih, ki so v njihovi las šteje povedano, pri delitvi lahko sodelujeic podjetja, ki ga je ustanovilo podjetje, k’■ Podjetje, ki se odloči za interno raMcm mora o tem obvestiti upravičence do int^ Ive Javno, Če podjetje ne zbere 20 <’4stw nega družlienega kapitala, lahko jfJ* ■ ■ v h' V ■ W W ' _a I A^tvr^l I^Kv . —J irenese na sklad ali pooblaščene investicij jv vrednost zbranih certifikatov stolico v vrednosti družbenega kapitala, jih . . ..... .e pa 1 rabi za notranji odkup delnic. .. Naslednja oblika lastninjenja je notranji nic. Nekateri imenujejo to tudi delavski bi bil podoben nakupu podjetij s lik V zahodnih državah. Se posebej se je [J ahnil v ZDA in ga imenujejo E^Dr’ J _ _ J J __>«X.rsrTt U— ** lun mahnil v ZDA in ga imenujejo . ugotovitvah strokovnjakov gre' v našem h ijo kombinacijo delavsko- menedžerskega sodelujejo tudi drugi že prej omeitjeiii Pri notranjem odkopu podjetja je za pt* nie priznan 50-odstotni popust obročnega odplačevanja za obdobje loma naj bi Slo v tem primeru za goto čeprav uredba omogoča, da podjetje, ki) lastniških certifikatov kot lahko delnic pri notranjem odkupu, uporabi ta tov za odkup delnic. Prav tako se za ■ i t t l ) H p II S) m B#{ uup.up uvini, -- pL’-. uporabi razliko za neizplačani del pi“ uporabiti tudi tisti del sredstev, ki so J’ ., ..akut, vrednostmi’ P r r djetja pred lastninskim - ^i^r vplačali za nakup delnic ali Il ojetja preo lastninsKitn prvooim^-.^ tp--; tj mora likvidna sredstva zagotoviti pwJ J .,^r*l*J' vrednost je sicer obračunana v tolar) i v uredbi priznavajo revalorarizaei|o s . t drobnoprodajnih cen in 8- odstotne o 'j S vplačila. Ob vsem tem je možno ^i^iads nostne papirje. Za odkup delnic j yjelei* ji Jiu3iitc p<]prLjc- Murkupf podjetje uporabi del dobička, ki pripao _ plače udeležene**' oJJls Uredba tudi določa, da so delnicc.^^ podjetje v korist upravičencev, nav . to pomeni, da dajejo pravico do 'r Jlbj notranjega odkupa, in dividende. «ert**'* V zakonu kot tudi uredbi ne kn« n f* doti*' udeležencev notranjega odkupa prt vom sklada. Sklad namreč v času. tu i Podjetje lahko opravi interto nj- ; ter vplačilo delnic za notranji lagi potrdil, ki jih lahko izda na podlagi neizplačanega dela 0 . jd' osebnih dohodkov do višine. w 1 kolektivna pogodba. 4 Z ''^t a kupnina ali ne pride do »i t njem odkupu, razpolaga s pred'”’** pa mu daje pravico do predpisan* dende, pravico do glasovanja pa ' večjih statusnih sprememb. Nima p,* pravice pri odločitvah v okviru r i Glasovanje o razporejanju in , *. i stojnosti udeležencev notranjega .' ■ te j ■ ne kaže prezreti, da morajo [^1I . ,3 : T I zagotoviti večinski upravljalski u* ’ trebno imeti 41 odstotkov 4cIm* IrcDTlO liucu 4J OuSlUlA'-'* - 0<|^ odkupiti polovico preostalega (40 nega kapitala. 1 c; MODNO ŠIVILJSTVO IDA Da boste oblečene še lepše! Modna oblačila Vam sešljejo hitro In kakovostno. Ida Oleksij, Lendavska 17b, Murska Sobota, odprto od 8. do 18. ure, tel. 31007. o it <1^ * ^1 DIREKTORJA z mandatno dobo 4 let Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati Se naslednje: - VISOKA ati VIŠJA ŠOLA KMET. SMERI najmanj 3 leta del. Izkušenj, pasivno znanje enega tujega Jezika - SREDNJA ŠOLA KMET. SMERI najmanj 5 let del. Izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika Prijave z dokazili o izpotnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v e dneh po objavi na naslov: AGRO KAPELA. Kapelski Vrh 6, 69252 Radenci. ZA RAZPISNO KOMISIJO. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. Prilmr« *• njn v ' R rth ■! I malega borcih. Vse pri -to9/a. I 93 I septembra 1993 stran 7 i sociala,.Šolstvo, zdravstvo e 'i" ijr d)! m* Stric me je naučil nove ‘ Igrice So O katerih starši takoj pouče svojega otroka. Da ^“>tj previdni na cesti, da se ne smejo igrati z vžigalicami... ■^tln *™ stvareh pa raje molčijo, ker ne vedo, kako bi svojim tiste bolj zapetene in osebne zadeve. Spolni “boka je prav gotovo takšna tabu lema, o Čemer se ne ^►gostu. piliti 5? j® * zadnjih * P'‘'jav*jenih spol- ’«padov od doma, na osnovi govoric, anonimnih ovadb, V 36.8 od- (V lil ki [k. ii uk-, lot' it jf f ki ii lil 7? "'»ib na otroka. Od stotka dejanje prijavijo neo-škodovane osebe, stari starši, ho napadov, lansko 40[^^'p Otmlf na cn Crtrtlrir^ sorodniki, sosedje. Šolski peda- ''85 - otrok pa so spolno gogi, osebje zavodov in drugi, "a druge načine, od ^Vihi iiak;Hic» uu Ifrvoskrunstva "'cesti. liilii storilci? jiT^SCutejc so žrtve de- jc bil v zadnjih letih primer, ko ie bil zlo-7- ■■ NapaCnojc tudi prepričanje, da se dogajajo spolni napadi na otroka v revnih ali v problematičnih družinah. Spolni napad so Žrtve de- se dogaja v vseh družinah, v revnih in bogatih, izobraženih in neizobraženih, v mesto in na vasi. Res je edino, da se Sil Posledice novega zdravstvenega varstva so že vidne Ni vse boljše, kar je novo, bi lahko rekli za nov sistem zdravstvenega zavarovanja, ki je povečal obseg storitev. In ker jim preseženega dela niso priznali, je izguba pomurskega zdravstva 123,117 miljona tolarjev. Nova zdravstvena zakonodaja namreč uvaja posebno kategorijo prostovoljnega zavarovanja, S tem zavarovanjem ima pacient zdravstvo zastonj in mu ni potrebno, kot je to bilo prej, plačati participacije, To ugodnost so mnogi zavarovanci dobro izkoristili. Bolniškuoskrbnih dnevov je bilo za 10,5 odstotka več, kot so predvidevali, specialističnih pregledov je bilo za 2,9 odstotka več in kar za 24,8 odstotka več dialize, kot so načrtovali, V Zdravstvenem domu je podobno. V Splošni ambulanti so kar za 29,7 odstotka prekoračili načrtovani plan količnika. Novost je med drugim, da se obisk pri zdraviku meri s količnikom. V lendavski občini so kar za 44,1 prekoračili plan, v Ljutomeru za več kot polovico, kar 51,1, in v gor-njeradgonski splošni ambulanti za 33 odstotkov. na vasi prej odkrije kot v me-Zlorabljnene stu. kjer je družina veliko bolj >* I ■+ -^iviavjijvuv stu. Kjer je (jruzina veriKo LMJij Ij r »'^rpAn^'^ povprečju 10 zasebna in zaprta enota kot na ^1 storilcev vas,\ Mogoče jih je v urbanih I je bil star 15. naseljih celo več in so bolj pri- 1^ «1 r Ml -----)'■ “'J bf- Storilci so r ^8,3 od-Aafn,’ 7 žensk, "onmeva, da so ■ odstotka žensk. bolni in per- i "'‘taiiH Storilci ^ji. i.^' ^nane osebe iz , '*"cicnc mo- ? P^cbi^ini čutom za 85 odstotkov J e f kriti. IT Starši« vaš« znanje bo obva- I i rovalo vaš« otrok«. Zato morate svojega otroka o nevarnosti spolnega napada poučiti zgodaj in v skladu s stopnjo njegovega razvoja. To so številke, ki same po v. družin- .-i h-,. j'*’ kažejo na alarmant- na videz po- . zato da bi storil tako na (vSoriu-L storilec psi- I'® Žrtev ter izko-L nemoč in zaupa- pa z žrtvami nost. Vendar so to Številke, ki kažejo samo vrh ledene gore. Kajti da bi starši zavarovali svojega otoka pred zasliševanjem. očitkom in obsojanjem, podobna dejanja raje prikrijejo ali pa o tem nočejo govoriti, saj bi s tem lahko Škodovali ugledu družine. nstva, obljub- Sok m otroka in odrasle I odkritje zločina, katerega najpogostejši povzočitelji so njihovi najbližji. ■ Svojim otfokom obljubite, I da ne boste jezni nanje, ne ' glede na to, kaj se je zgodilo, in da si želite, da bi vam povedali, de bi se jim zgodila kakršna koti nevšečnost. Otroci imajo razvit čut varovanja pred starci in vam morda ne bodo hoteli govoriti o grozljivi izkuSnji, ker jih skrbijo vaša čustva. Otroci morajo vedeti, da je njihovo telo le njihova last, še posebno njihovi intimni deli. Takšna dejanja nas opozarjajo na pomembnost opredelitv problema pri odraslih, v kulturi posamezne družbe in njenih normah. Pri tem se postavlja (udi vprašanje, zakaj naša družba ustvarja tabuje, ki povzročajo trpljenja ljudi, še posebej tistih najmanj močnih. In Letošnjih podatkov ne moremo primerjati z lanskimi, saj je prišlo tudi do spremembe evidentiranja in fakturiranja storitev. Tako se na primer storitve ---------------------1 v splošni medicini izražajo v količnikih. Nanje vpliva Število opredeljenih zavarovancev na izbranega zdravnika. Vsak zdravnik ima lahko največ 1750 pacientov. v soboSki občini sta se tej meji najbolj približala in jo skoraj dosegla dr. Nada Šavel Svagelj in dr, Jože Felkar. Kmalu si bomo poleg osebnega splošnega zdravnika izbrali Se svojega zobozdravnika in ginekologa. j I i V zobozdravstvu je bila prekoračitev nekoliko manjša, pa še vedno večja od načrtovane. V Ljutomeru je bilo za 22.8 odstotka več obiska, pri gornjeradgonskem zobozdravniku 21,5 odstotka več, pri lendavskem za 17,7 več, murskosoboška zobna ambulanta pa jc sprejela za 14,2 odtolka več ljudi, ki so potrebovali zobozdravstveno pomoč, kot so pričakovali. Presenetljiv je podatek, da je imela v prvi polovici leta reševalna služba manj prevoženih klometrov, kot je lansko povprečje in manj kot so predvidevali. V Murski Soboti je bilo za 13.2 odstotka manj, kot je bilo predvidevano, v primerjavi z lani pa kar 22,5 odstotka manj. V Lendavi je i bilo 14, 3 odstotka več, vendar 8, 4 manj kot lani, v Ljuto meru 27,2 več in nekoliko manj kot lani. Tudi v Gornji Radgoni je bilo več, 28,2, in 5,1 manj kot lani. Antonija Sedonja, glavna sestra bolnišnice, je o tej problematiki povedala: »Prehodni čas jc neorganiziran. Ljudje niso dojeli, da morajo sami prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Kajti prej je bilo vse zastonj in ljudje temu niso samo zato, ker je to tema, o kateri tudi odrasli nočejo govoriti, ker je precej intimna. ‘‘'‘'“S ?n -r—- --r '-Cin Sok tako za otroka kot odrasle. Zelo pomembno je tudi, A**’ da (jj P^pljujo fi' s tem ko prikrivajo takšne kako reagiramo, ko vam otok škodujejo tudi svojim otro- 2 omili odpor stvari, pa neizmerno škodujejo pove o spolnem napadu, Prav kom. svoiim otrokom. Sai izkušnje gotovo pa to pomeni velik Sok Spolno nasilje ter zloraba Spolni napad na otroka je Sok tako za otroka kot odrasle. s tem ko prikrivajo takšne 5k S5» ^Tt napade ■ ^4“J svojim otrokom. Saj izkušnje gotovo pa to pomeni velik Sok spMii.vgo ......--j_jj tako za otroka kot za odrasle, otroka za vse življenje. Spolni pri čemer jc vključena paleta prenehati biti tabu tema naše različnih čustev, jeza, žalost, „„ — spolnega nasilja zaznamujejo otrok in mladostnikov mora namenjali pozornosti. Da bodo ljudje spremenili svoje mišljenje in začeli bolj paziti na svoje zdravje, je dolgotrajen proces. Temu smo namenili tudi geslo ZDRAVJE VSEM DO LETA 20U0. ■>!* ptO t ali njegovi prijavijo takšne pri- I h.7’Sl^ odkriieio '"tervencijah napadi, kjer so žrtve otroci in mladoletniki, so gotovo naj-hujSa dejanja, ki se lahko zgodijo vašim otrokom. Kajti žrtve družbe. Predvsem starši se mo- I rt n občutek krivde. Zato morajo rajo zavedati, da lahko prav oni največ naredijo, s tem da ALEKSANDRA NANA RITUPER 'i — _f! Hi ^“Sm intervencijah pobegov otrok so najbolj nemočne in Žal se . najpogosteje dogaja, da Sele veda natančno, kaj to pomeni s težkimi zdravstvenimi ali psi- - *-■- -- «... starši, ko zvedo, ostati mirni in pomagati spolno napadenemu poučijo svoje otroke. Kajti otroku. Kajti otrok se ne za- —■-------------------------- spolni napadi so izjemno po- holoSkimi posledicami opozo- in kdo je kriv. Potalažiti ga mo- rijo nase in s tem omogočijo sam kriv. rate, da mu verjamete in da ni dročje trpinčenja otrok v družini in zunaj nje. ALEKSANDRA NANA RITUPER 1. srečanje treh obmejnih sol ob tromejniku Druženje, spoznavanje • ♦ • 1 ( vas, ;l ko VI Po- se Oglušili, pomagali: i S kakovostjo na tuje Pod pokroviteljstvom Zdravilišča Radenci je potekala pred- tudi borza ponudbe in pov-stavitev slovenskih izdelovalcev medicinske in laboratorijske praSevanja. opreme. Kot je na otvoritveni slovesnosti v kongresni dvorani prelil«. IV,II JV ........------------ —n-—J-------------* Po kulturnem programu, Radencih poudaril dr. Miloš Stanič z Inštituta Jožef Stefan v katerem so nastopili Ljuto “ 'i5Z®''SkI je na- hiladim in Mrvl-I'- "okličete U od 1.3. ■ *’**'» je: 067 I« 16. »I- 061 i^i. ZA-za Ji "^4' *r- ll ■ r„ "^'hočne, 4X1 L 1-- '4 >6. 21. ure. «■ miF, :o vsak ure po U61 v L________r----------- v Ljubljani, je skupno sodelovanje raziskovalcev, izdelovalcev, merski oktet, Kociprova mcdicincev in drugih bistvenega pomena za nadaljnji razvoj banda in beltinski Slovenije. Številnim udeležencem je spregovoril tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Po njegovem imamo znanje, pridnost, in primeren odnos do dela, to pa so gotovo strateške prednosti. »Zdaj smo usodno odvisni od tega, ali bomo uspeli prodreti na tuje trge, kjer je konkurenca zelo huda. Na ta izziv ste se izdelovalci medicinske in laboratorijske opreme dobro odzvali. pri čemer ministrstvo za zdravstvo podpira domačo kakovost, v čemer lahko lek- mujete s tujimi izdelovalci. ........ Ker ugled Slovenije v tujini narašča, na to smo lahko ponosni, vam bomo v stikih - predstavnih drugih držav skušali pomagali pri prodoru na tuje trge. Svojo prihodnost S graditi na dobrem, moramo graditi na oouivin, za to pa je tole srečanje ned- »pozva- Cin«, so si udeleženci shoda vomno priložnost,« je med ogledali razstavljeno opremo. drugim opozoril slovenski Z njo se lahko nedvomno po-zdravsiveni minister. našamo, saj je domača oprema v mnogočem enako- Podoredsednik GZS mag. vredna tuji, čeprav je mar-Jože Čuk pa je dejal, da je sikje Se vedno zmotno mne-filozofija kakovosti prevladu- nje, češ da je uvožena medi- joča, pri čemer ne pozabljajo cinska in laboratorijska na ekološki vidik. Zato si oprema samoumevno boljša bodo prizadevali na Čimbolj od naše. Zasebni izdelovalci in uCinkovit način predstaviti nacionalni program kakovo- te opreme, ki so se predstavili Pohojene trave ob stičišču meja Slovenije, Madžarske in Avstrije, to je tam, kjer se stikajo meje katastrskih občin Trdkova-Gomji Senik-Toka, se ponekod še niso uspele povsem zravnati od 4. maja letos, ko so ob množični udeležbi ljudi iz vseh treh držav na tromejnik pri lije vali slovenski grb. Minuli petek pa je bilo tam spel dokaj živahno. Pripravili so namreč 1. srečanje osnovnih Sol Kuzma, Gornji Senik in St. Martin ob Rabi. Vse so oddaljene od tromejnika okrog 6 kilometrov in do tja so se podali peš, razen Avstrijcev, ki so se del poti peljali z avtobusom. Srečanje so organizirali župani oziroma vaški predsedniki iz Trdkove (Srečko Kalamar), Gornjega Senika (Martin Ropoš) in St. Martina (Franz Kern). Le-ti so Solarje (okrog 320 jih je bilo) in njihove učitelje najprej pozdravili v vseh treh jezikih, nato so spregovorili Sc ravnatelji omenjenih Sol in jih na kratko predstavili, zatem pa so si izamenjali državne zastavice. In potem... sledilo je pravo veselje za Solarje: madžarska stran jih je pogostila s sendviči, naša zoranžadami, avstrijska pa s čokoladami. Župani in učitelji pa so se v prostem pogovoru pomenkovali o možnostih za navezavo tesnejSega sodelovanja in sklenili, da bodo odslej srečanja treh Sol ob tromejniku tradicionalna. JOŽE GRAJ v Radencih, med njimi tudi sti. Projektu kakovosti podjetje Medicop iz Murske v zdravstvu pa mora slediti Sobote, ki ga vodita zakonca Projektu tudi proizvodni del. K temu PodlunSek, so namreč doka-naj bi v mnogoCem priporno- zali, da se lahko kosajo z naj- gel. kot je povedal, tudi in- kakovostnejšimi i formacijski sistem Gospodar- svetovnimi izdelki lovisinimi Ob tej ske zbornice Slovenije, ki na- priložnosti so pripravili tudi p vezuje Številne stike v domo- okroglo mizo o kakovosti, «■ vini in tujini, to pa prav go- standardizaciji in Lontroli ■ tovo olajšuje prodor izd el o- medicinske opreme rer /po-valcev medicinske in labora- vezavi medicinskih centrov .| torijske opreme na nove trge, z izdelovalci. Čedalje bolj pa se uveljavlja M. JERŠE 1 J iMATERINSKI sem Štev. 50101 -603-43533 HVALA! PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Malerinski dom. Karunova 16 A, Ljubljana, J stran 8 vestnik, 23. septembral^ Dileme nove lokalne samouprave reportaže Pesticidi proti zdravju I Dvajset ali enajst upravnih okrajev? ' Čas lokalnih volitev v maju leta 1994 se bliža, zato je pomemben tudi sprejem zakona o lokalnih volitvah. Eno od ključnih vprašanj preobrazbe državne uprave bo oblikovanje upravnih okrajev. Predlog zakona o območjih upravnih okrajev bo brez dvoma doživel še nekatere spremembe, saj bo vsaka občina želela imeti tudi upravni okraj. Sicer pa je vlada sprva ponudila tri možnosti za oblikovanje takih okrajev. Po prvi n^ bi imeli v Republiki Sloveniji 11 upravnih okrajev, po drugi 20 in 1» tretji celo 25. Zdaj sta na tapeti le še dve možnosti, in sicer 11 ali 20 slovenskih okrajev. In kakšne so utemeljitve za taka predloga strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi zakona o upravnih okrajih? Če bi se odločili za 20 okrajev, bi ti imeli svoje sedeže v naslednjih mestih: Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem, Ptuju, Velenju, Radovljici, Tolminu, Črnomlju, Sežani, ! Trbovljah. Kočevju in ' Idriji. Zadnjih devet mest pa bi odpadlo, če bi se odločili za 11 upravnih okrajev. Prvi predlog (20 okrajev) utemeljujejo s kriterijem bi bili na ta način bližje avstrijskemu modelu razdelitve upravnih okrajev, kjer so zagotovili boljše prometne povezave s posameznimi okrajnimi središči kot pri nas. To bodo seveda takoj izkoristili zagovorniki predloga o oblikovanju 11 upravnih okrajev, torej delitve na večje okraje, Po-udaijajo, da bi se na ta način velikost okrajev bolj izenačila po številu prebivalstva, to pomeni, da bi lahko dosegli ustreznejše raz- dostopnosti. Po mnenju predlagateljev bi bila na ta I način središča upravnih središča f okrajev dostopnejša več' jemu številu prebivalcev. ; Poleg tega naj bi ta različica ■ temeljila tudi na ravnotežju ■ med racionalnostjo in do- stopnostjo, hkrati pa bi podpirala mnogosredtSčnt razvoj Slovenije in pripomogla k hitrejšemu napredku manj razvitih obmo- čij. Pri tem zagovarjajo, da merje med najmanjšim in največjim okrajem. Kako se bodo dokončno odločili, bo verjetno jasneje po oktobrski seji državnega zbora, ko naj bi podrobneje obravnavali zakon o lokalni samoupravi. Tedaj naj bi bilo tudi jasneje, kdaj bodo začeli delovati upravni okraji kot enote državne uprave. Za zdaj sta dve pobudi, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona o upravnih okrajih ali pa že v začetku prihodnjega leta. MILAN JERŠE Javna tribuna Reorganizacija občin Minulo soboto je bila na Jeruzalemu javna tribuna o lokalni samoupravi in reorganizaciji občin. Na vprašanja obiskovalcev sta odgovaijala Tone Peršak in Stanislav Mam. Najavljeno je bilo tudi sodelovanje dr. Franceta Bučatja, a ga je v zadnjem trenutku odpovedal, saj se je udeležil srečanja panevropskega gibanja na Ptuju. Udeležba je bila žal skromnejša, vendar gotovo ne zaradi nezanimanja prebivalstva za to tematiko, ki že buri duhove in neti iskrice v »moških pogovorih«, ampak preprosto zato, ker so zaradi nestalnega vremena povsod nekoliko pohiteli s tt^atvjjo. Tone Peršak je,opozoril, da so občine v Evropi organizirane precej drugače kot pri nas in da če se ji želimo pridružiti, moramo med drugim spremeniti tudi lokalno samoupravo. najbrž prineslo kopico težav, saj je komunalna in cestna mreža prirejena za stari sistem. Mi ni obči ne bodo namreč morale tesno sodelovati, da bo vse potekalo tekoče. Potem pa se Sedanje občine so Žal le izpo- spet postavlja vprašanje; zakaj stave države in večina dejavnosti, ki jih opravljajo, sodi v pristojnost dtžave. Reforma občin predvideva ločitev državne in lokalne samouprave. Občine naj bi se tudi prostorsko zmanjšale in se priblji-žale evropskemu povprečju. Povprečna slovenska občina izjasniti pravzaprav nove občine? Tone Peršak vidi njihovo prednost predvsem v neprimerljivo večji možnosti soodločanja zainteresiranih občanov in meni, da bodo te občine cenejše. O tem, kdo bo s kom v isti občini, se bodo morali občani z referendumom. ima namreč kar 35.000 prebi- V ormoški občini nekako pre- val cev. Avstrijsko povprečje je vladuje mnenje, da bi bilo naj-3000, naše občine pa naj bi boljše, če bi ostalo vse, kot je. imele 5000 - 6000 prebivalcev. Pri delitvi bodo ' upoštevali Edino StrjanČani se s tem najbrž ne bi strinjali, saj se jim predvsem gospodarske, geo- ponuja enkratna priložnost, da grafeke, zgodovinske in tradicionalne dejavnike. Na deželi bo takšna delitev dokaj preprosta, saj je prostorski obseg primer- končno uresničijo svoj dolgoletni sen in da bodo »somi zose« (sami zase). Večina pa nas že sluti, da bo še precej Ijiv s farami. Precej težje pa bo prepirov okrog meja in tega. v mestih. Občine naj bi se v prihodnje financirale same z davki tn dohodnino. Vendar je to najbrž nekoliko preoptimistično pričakovanje. Zaradi šibke razvitosti nekaterih občin njihov? finančna neodvisnost nima realne podlage in bo za izravnavo morala poskrbeti država. Kaj nas torej čaka? Obstajajo različni predlogi in zemljevidi, iz katerih je razvidno, da naj bi se občina Ormož razdelila na občine; Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Sv. Tomaž in Ormož, To bo kaj je naše in kaj njihovo. VIKTORIJA KLEMENČIČ Vsak četrtek Vestnik Zastrupljanje se nadaljuje Kmet je stopal po krompitjevi njivi in tiščal cev nahrbtne Okolja si nismo izbirali, zastrupil) smo si ga škropilnice, iz katere je sikala bela megla tik nad krompiijevimi Raziskava o razmerju med pesticidi in zdravjem je cvetovi. Vragi veter, je mrmral in si od časa do časa poslinil območju občin Lendava. Ljutomer, Gornja Radgona ih ustnice. Veter je svoje mehove vlačil neenakomerno. V glavnem Sobota. Stanje okolja in zdravja v tej pokrajini so razisK':^** J predstavili s podatki iz doslejSnjih raziskav. škropilnice, iz katere je sikala bela megla tik nad krompiijevimi je vlekel čez na sosedovo njivo, potem pa je nekaj zatacal in oUak Škropiva zavihtel navzgor proti kmetovim očem in ustom. Ne, Zastrupljanje vode Koliko pesticidov ostaja v pitni vodi v zajetjih v prekmurs prleških občinah, so raziskovali na Zavodu za zdravstveno vai^| _ , _ v Mariboru. Bogve kaj je odvrnilo raziskovalce pri raasj® Nak, vse ni predvidljivo. Če se, na primer poraba dušika nalogi Pesticidi in zdravje, ki navajajo rezultate teh ' " - ■ • - ........... povedali, zakaj se v pitni vodi ugotavlja prav atrazina tn metolaklora. Je bila to znanstvena strogost, ker Se ni dokazano, da ta dva pesticida povzročata raka in bolezni? V popularni ekološki literaturi veljata vsekakor Se je pa šestkrat povečala obremenjenost okolja, oziroma nevarna. Ali pa je to zgolj lapsus? . ‘ ” ’* Po nemških normativih in normativih EGS je dovoljen® zdaj ne morem nehati, škropivo sem si pripravil, zdaj ga moram porabiti, si je rekel kmet. Ko je ktHiČal, je bil ves omotičen. v kmetijstvu poveča za šestkrat, iz tega Se ne sledi, da se bo za prav tolikokrat povečal tudi pridelek pšenice. Od leta 1950 do danes se je poraba dušika povečala za Šestkrat, hektarski pridelek pa samo za dvakrat. skoraj za šestkrat. Kajti nekaj gnojila vendar zadene tudi rastlino. ■I 01 sRuiaj Zd scsiRidi, JvajLi ucttdj gnojna vcnuai zauciic luui rasiniio. ro nem S KI n normatlVin in normatlVin tlji je Za fitofarmacevtske pripravke, ki se seveda natresajo po njivah nost atrazina v litru vode 0,1 mikrograma. Po podatkih v manjših količinah kot umetna gojila, nekateri podatki kažejo, ber za leto 1991, ti so najnovejSi, ki jih navajajo da jih na rastlino oziroma zemljišče, ki so mu namenjeni, pade v knjigi, je bilo največ atrazina v pitni vodi iz zajetij manj kot odstotek. Tudi to je nekaj! (0.820), Tovarna mesnih izdelkov M. Sobota (0.720)- Tako piše v zajetni knjigi, ki je nastala kot rezultat raziskovalne meje (0.520), Ivanci (0.411), Beltinci (0.411). Največ so g u naloge o odnosu med pesticidi in zdravjem. Knjiga ima naslov Pesticidi in zdiavje. Murska Sobota 1993, Nosilec raziskovalne naloge je Štefon Gruškovnjak. pri raziskavi sta sodelovala Zora Levačic-Turk in Geza Temlin. Konzultant je bil Jože Šamu, Če ne padejo na rastlino in jih ta ne počrpa, se fotomarmacevt- v letu 1989 v Gančanih (2.170 in 1.390 mikrograiua na leto 1991 pa tabela podatkov za Gančane ne navaja ' Metolaklor so ugotovili v Beltincih, Bogojini, Dolnjem i Kokoričih in Tovarni mesnih izdelkov, lool ieH*^ _ . . . . Koncentracija skupnih pesticidov v pitni vodi v letu 19 L^ih- ski pripravki porazdelijo po okolju, nekaj v pitno vodo, drugo višja od dovoljene po normativih EGS skoraj v vseh v druge rastline, na primer trave. Trave pomulijo krave, ki dajejo Dopustna egeesovskaskupna vsebnost je 0,1 mikrograma mleko. Fitomarfacevtski pripravki pa lepo po tej poti: od trave do V Rankovcih, na primer, je bila 2,22, v Črnskih mep" krave, iz krave v mleko in z mlekom v ljudi. Čeprav imajo ti . ... vseh žaJ'! pripravki tako obetaviioime, fitofarmacevtski, to bi namreč lahko pomenilo tudi, da so zdravilni za rastline, se jim drugače reče pesticidi. Zadnji del te besede ~cidi pa pomeni ubijalci. Prednji pest- pa nadloga, kuga in podobno. Omenjeni avtorji so z raziskovalno nalogo nameravali ugotoviti, koliko pesticidi vplivajo na zdravje tistih ljudi, ki prihajajo z njimi v stik. To pa smo vsi ljudje, tudi tisti, ki se odrekajo konvencionalno pridelani hrani - tako pravimo tisti, ki se prideluje s pomočjo uporabe pesticidov. Po zakonu o neuničljivosti snovi se tisti fitofarmacevtski pripomočki, ki jih je odpihal veter, torej* tistih včasih nemara celo devetindevedeset odstotkov, tihotapi naokrog in vdira v človeška telesa. Pobijmo vse in ostanimo sami »Tisto, kar sami pojemo, manj škropimo.« Tako pravijo pridelovalci. Zaman se nadejajo, da se zaradi tega tudi manj zastrupljajo. Po raziskavah Kmetijskega inštituta Slovenije je v nasadih vrtnin prav toliko kloriranih ogljikovodikov kot na drugih rastiščih. Kaj ko pa menda drugače ne gre. Avtorji raziskovalne naloge Pesticidi in zdravje pravijo na strani 8, kolikšne so izgube pridelkov zaradi bolezni, škodljvcev in plevelov - podatke so dobili od Kmetijskega inštituta Slovenije -, in da si zaradi tolikšnih izgub »tudi v Sloveniji ne moremo privoščiti, da bi popolnoma izključili kemična sredstva iz kmetijske proizvodnje, kajti Slovenija zaenkrat še ne more proizvesti dovolj hrane za svoje prebivalstvo niti na tako imenovani konvencionalni intenzivni način (podobno je v svetu)«. Tabela o izgubah pridelkov: Izgubljeni del pridelKov zaradi bolezni, škodljivcev in plevelov v odstotkili možnega pridelka V Beltincih 1.05 in tako dalje. Zastrupljanje hrane Veterinarske fak^^''^|i Po podatkih Inštituta za higieno živil -------- Republiške veterinarske uprave (vzorce za raziskavo^^ v klavnici v Murski Soboti in Gornji Radgoni), nosti nikjer niso presegle normativov. Ostanke pesticido ■ jih je bilo najti, so vse našli v mesu iz soboške klavnic®- Gornji Radgoni), ugotovij j-j ,*.ziet!rtdOV-“ Zastrupljanje humanega mleka .j [,iX Raziskovalaci v knjigi takole pravijo: »Žal v Slove ) .......................... ■ - Zatonavajar Študije, ki bi obravnavala to področje.. .« I I siuuijc, KI Ul ouiaviiavdid lu puuiuvjc..." , nekaterih tujih raziskav. Menda je kljub temu, da' mater ni brež pesticidov, dobro Se naprej dojiti strokovnjaki Svetovne zdravstene organizacije, Karj . navajati se je potrebno že od malega. Pa Četudi na s Zastrupljanje ljudi s pitjem pesticidov Ljudje pesticide včasih tudi spijejo. Nekateri po i^J drugi nalašč. Za Slovenke in Slovence na sploh spijejo po na kljunu. Prekmurci, Prekmurke, v (dalje: Pomurci) pa si jih raje privoSČajo primerih, tako glede zaužitja po nesreči kot iz ___11,.^,, D.,™,,,.,; Vot druci bio*- inie ■ ni lagibov, Pomurci spijejo več pesticidov kot drug' Hospitalizirani In umili zaradi zastrupitev s pesticidi (na 100.000 prebivalcoiO v Sloveniji in Pomurju od leta 1987 do 1991 Slovenija p o m u ' i e Leto Stev.hosp. na 100.000 prebivalcev Štev, umrlih na 100.000 prebivalcev $tev, hospit-na iOO.tXW prebJvalc^ Sl ir Posevki oziroma nasadi z g u b e skupne resnični škodljivci bolezni pleveli izgube pridelek pSenica rž koruza žita(skupai) krompir sladkorna pesa in Irs oljnice vrtnine sadje citrusi vinska tda svetovna pridelava 5.0 26.7 12.4 14,7 6.5 9.1 8.9 9.4 8,9 21,8 9.8 10.8 13.0 11,2 4,0 23.9 46.4 34.8 34.8 32.3 76.1 53.6 65,2 65,3 67,7 1987 1988 1989 1990 1991 2.2 3.2 4,2 3.3 2.9 1.3 1.5 1.3 1.0 0.7 7.6 13.6 9.1 6.1 1.5 3.9. I’' i Vir podatkov : Inštitut za varovanje zdravja R Slovenije 16.5 11,5 3,9 16,5 10,2 10.1 12,2 10,8 8,9 48.3 32.5 27.7 51.7 67.5 72.3 Strukture vsakdanjega življenja - kako jemo Kako jemo in pijemo, kako pogosto lahko o .jp v stik s pesticidi, to so raziskovalci ugotavljali s o*’ nja. Anketirali so člane družin (458) (tukaj pi' o^jn-hevristično vrednost raziskovanja te strukturne 9 nevnsucno vrcunosi razisKuvaiija ic siiur. ,,,-.^11 S rf pa je, da se lahko ta raziskovalna skupina 1 5.8 13,8 16,4 11,6 5,8 9.5 28.8 34.9 71.2 65,1 Vir podatkov: Kmetijski inŠtiM Slovenije Knjiga o zastrupljanju Obseg celotne knjige Pesticidi in zdravje z vsemi tabelami na dobrem ne reciklira nem papirju in s trdo vezanimi platnicami je dobi^n: 260 strani, od tega čez polovico tabel, v glavnem po celi strani. Raziskovalcem so jo z denarjem pomagali izdati ministrstvo za znanost in tehnologijo, občini M. Sobota in Lendava ter Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota. Strokovno pa so jim pomagali ljudje s Kmetijskega inštituta Slovenije ter Živinorejsko-veterinarsitega zavoda iz M. Sobote, Da o požrtvovalnih anketarjih in drugih inštitucijah niti ne govorimo, V uvodnem delu so predstavili splošne značilnosti zemlje in Strupov, Kakšno je po zemeljski danosti Pomurje in kaj so pesticidi, koliko se jih porabi po svetu in koliko pri nas. Koliko jih ostane v tleh in kulturnih rastlinah, koliko v vodi, v živilih in humanenm mleku. Kako pogoste so zastrupitve. Na koncu uvoda razgrnejo »namenske cilje in program naloge«. V nadaljevanju predstavijo, kako so delali, in potem pišejo o rezultatih. Sledi razprava, ugotovitve in predlogi. pa je, ua sc laiuoj ta razisKuvaiua SKupiuo r , j drugo, ki je bila prav tako predmet raziskav), p ’ dov (85), kmete (294), traktoriste (87) in no seč ijj ic j? I V tistem delu, zaradi katerega je knjiga sploh nastala, je vsa zadeva še najbolj podobni )riT|(] I grafski raziskavi o prehranjevanju ljudi. ® ture vsakdanjega življenja, ki ga je napisal t v Fernand Braudel. Seveda so posebnosti zdravje manj zanimive kot Braudelove, bile potencialno manj koristne in ilustrativne- v tem, da so Braudelovi navedki tukaj že z jrf’ . ... _ ...... . . - na to ■ nostjo, navedki v Pesticidih in zdravju pa čakajo. Braudel, Če ostanemo Še za nekaj časa bil v nevarnosti, da bi zapadel v statistične obdelave podatkov. ! I I ...i' . jel v nenavadno kov, kakršno oniog sladki lahkotnosti v Avtorji v naši knjigi so tej L_______ . zapadli. Tako na primer sporočajo povpre očetov po družinah kar na dve decimalki natab ^jr da je posledica takšne natančnosti neuporabno’^ , je bil povprečni oče na dan izračunavanja star , Številka za vejico že drugaCna. I ;viiK.4 vvjiMj rc uiugduud. . Iz drobnjakarskega popisovanja življenjskm vemo kopico zanimih reči. Da, na primer,^ ja spijejo v mešanih družinah, najmanj v kniecm pxi tidi, površinah, ki so bile Čez* poškropljene s herbi-Ptedvsem s sen k orje m ali ^^^Primorn kolobar . pinna Jjta sejemo v kolo-?*^opavinami, ki do-^pusl ijo njivo, Do-Predhodnice za ozimna žita uebelozrnate stročnice, i^hju Ml 'S(J ^^J£U SMO ^vec išče krivca I - —-rf' W * dela krivico Se . 1 .’ 1, buče, krompir, pesa in silažna pomeni, da mora biti za predhodno poljščino opravljeno koruza, manj primerne pa detelje, deteljno-travne mešanice in razna žita. Pšenico in ječmen sejemo na globoko oranje. Kadar zaora-vamo rastlinske ostanke, orjemo nekoliko globje, da je isto površino šele vsako tretje rastlinska masa dobro prekrita — ■ ■■ z zemljo. Njivske površine brez leto. Tako se najlažje izognemo t.i. nožnim boleznim, ki se zelo rade razširijo pri ozkem (15cm). kolobarju. Pšenica in ječmen slame lahko plitvo zorjemo (koruzinje) je potrebno pred zaoravanjem dobro zdrobiti (z mulCnikom), da se pri oranju dobro premeša z zemljo, Ne-zrezana slama preprečuje izmenjavo vlage in toplote s pod-brazdjem, kar ovira vznik in začetno rast ozimin. Za pred-setveno pripravo zelo suhih tal lahko uporabimo tudi vrtavka-sto brano, pazimo, da ne obdelamo tal pregloboko, to bi namreč oviralo vznik. Prav tako pazimo, da ne pripravimo tal preveč fino, ker se tako pripravljena njiva ob jesenskem deževju rada zaliže in pozneje zaskorji. i Dan koruze v Rakičanu Zorane površine, posebno sta posebno občutljiva na žitno globje brazde je potrebno ta-črno nogo in iomljivost bilk. Ti koj, pred n o se brazda izsuši, bolezni se z ostanki slame pre- zgostiti z zgoSčevalnim valjar- našata v naslednje leto. Bolezenske klice pa prenašajo tudi pleveli, predvsem pirnica in srakoperec. Zato sejemo v raz-pleveljeno njivo. Rž ni občutljiva na nožne bolezni, zato jo lahko sejemo v kolobarju za pšenico. Priprava njive za setev Za ozimna žita zadostuje pii- jem ali s krožno brano, predvsem težja zemljišča, medtem ko na lahkih zemljiščih zadostuje predsetvenik. Pomembno je, da je brazda pred setvijo ozimnih žit dobro sklenjena s podbrazdjem, zemlja mora biti sesedena, da se lahko voda po kapilarah dviga proti površju. Njivo preorjemo vsaj teden V zadnjem Času pa se uveljavlja tudi t.i minimalna obdelava tal, kjer oranje lahko tudi izpustimo in pripravimo setviSče v enkratnem obhodu z orodji, kot je prekopalnik (freza) ali podobna orodja, ki zgornji sloj zemljišča plitvo obdelajo. Naj-novejše v tehnologiji setve pa je t.i, direktna setev (sejlnici JV vtii viJivrcLiia ov tv v v^ovjiiii vi, □ Futura in KEP), ko oranje po- j tva osnovna obdelava, vendar dni pred setvijo, da se tla do-dobro reagirajo na podaljšano bro sklenejo S podbrazdjem. delovanje globoke brazde. To Rastlinske ostanke in slamo nekaj časa pojavlja po časopisih vztrajno pisarjenje okrog t.i, H.ert. rn se v Javnosti pojavljajo tudi nekateri podatki naše pojavljajo tudi Sta ociločili. da spregovorimo tudi nii. .'"Mkii - govora in tiska Je čudovita stvar, ki se lahko izrabi tudi ' h Bralcem predstaviš pač le tiste podatke, ki ti v danem iujtrtfiijD oziroma le tiste, ki zgovorno prepričujejo polnoma izpustimo in v enkratnem obhodu pripravimo se-iviSče in hkrati posejemo ozimna žita z enim agregatom. Žita FLISAR-NOVAK dipl.inž.agr. Kmetijska svetovalna služba Pasma Farma Starost pri 100 kg (dni) Dnevni prirast 30-100 kg (g) Poraba krme za kg prirasta (kg) Debelina hrbt. slanine UZV (mm) Površina MLD (cm') Teža šunke (meso s kostmi) (kg) Razmerje meso : slanina 1; Ihan '162,3~ 912 2,61 15,3 35,9 8.7 0,57 Yorkshire Nemščak 164,0 902 2,68 12,5 44,5 10,1 I 0,45 I Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Kmetijski inštitut Slovenije, ŽVZ Murska Sobota, KG Rakičan in i Srednja kmetijska šola Rakičan so bili organizatotji že tradicionalnega dneva koruze, namenjenega kmetijskim svetovalcem, specialistom, tehnologom ter drugim kmetijskim strokovnjakom in kmetom. VeČ kot 120 udeležencev iz vse Slovenije priča o velikem zanimanju za sortne poskuse hibridov koruze selekcijskih hiš iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, katerih predstavniki so prav tako sodelovali na tem shodu. Na poskusnem polju SKŠ Rakičan so si ogledali m ikro- in makroposkuse KG Rakičan, kjer so predstavljene predvsem priporočljive sorte in obetavni novi hibridi. Ob dnevu koruze sta SKŠ in ŽVZ pripravila še prikaz kmetijskih strojev in mehanizacije za spravilo koruze, obdelavo tal in neposredno setev. Mulčnik koruzinja IN O Brežice, silažni kombajn SIP Šempeter, sejalnica za setev । ozimnih žit P AN-AGRA in sejalnica za neposredno setev trav in žit KEP Murska Sobota ter prekopalniki (freze) KEP in SIP Rotil Šempeter, pa tudi združena orodja, kot so sejalni agregat Amazone in M&V Futura Ljutomer, to je r".’ "M 4- v 'i U "1:^ i n 'i«?’ 'i’ VELIK ODZIV KMETOVALCEV - 17-letno organiziranje dnevov koruze v Rakičanu se je pokazalo za nadvse koristno ne le za strokovnjake, ampak tudi za zasebne kmetovalce. Foto: M. Tivadar Nemški landrace i Nemščak 1 Pasma Farma __________________________ Starost pri 100 kg (dni) Dnevni prirast 30-100 kg (g) Poraba lirme za kg prirasta (kg) Debelina hrbt. slanine UZV (mm) Površina MLD (cm*) Teža šunke (meso s kostmi) (kg) Razmerje meso : slanina 1: Ihan i 162,2 novost v tehnologiji, so vzbudili precejšnjo pozornost številnih kmetovalcev iz severovzhodne Slovenije, saj so prišli celo kmetje z mariborskega območja. S temi stroji je namreč možno privarčevati energijo in zmanjšati stroške obdelave tal. Sicer pa je prvi del srečanja minil v znamenju strokovnih predavanj sodelavcev Kmetijskega inštituta Slovenije v Srednji kmetijski Soli Rakičan. O rezultatih preizkušanja hibridov koruze je predaval Zoran Čergan. Podal je pregled agroekoloSkih dejavnikov na rast koruze v letošnjem letu in rezultate preizkušanja hibridov koruze v SV Sloveniji v zadnjih letih. Na tej osnovi bo izdelana priporočena lista sort, ki dajejo v naših krajih velike pridelke. Kot smo lahko slišali, je bila letos skoraj polovica površin, posejanih s koruzo, prizadeta zaradi suše, to pa je odvisno predvsem od vrste tal in lege zemljišča, delno pa tudi od agrotehnike. Opozorjeno je bilo, da bomo morali v prihodnje dati večji poudarek izboljšanju trajne rodovitnosti tal, bolj pa poskrbeti tudi za humus in apnjenje tal. Brez pravilne obdelave tal z jesenskim oranjem in okopavanjem koruze ter dovolj zgodnje setve in pravilne gostote je namreč nemogoče več pridelati. Povedano je bilo, da sorte, ki so «ir-r. -___i- .. _______cj Aajuuijsc luui za siliranje. O vplivu hibrida na hranilno vrednost koruzne rastline je govoril Janko Verbič, o hranilni vrednosti koruze, ki jo je prizadela suša, pa dr. D. Babnik. Na splošno bi lahko sklepali, da hranilna vrednost silaže ni toliko slabša, kot je zmanjšan pridelek (več sladkorjev v zaradi suše prizadeti koruzi daje boljšo silažo). O gospodarnosti pridelovanja koruze za zrnje je predavala Mojca Golež, o čemer so udeleženci kar precej razpravljali. 166.2 861 2,68 14 47,6 10,1 0,50 j 949 2,53 16,2 39.0 8.6 0,58 " ' Prni Ob podatku »Proizvodnja pitancev na plemensko Sk^^hillt) pri plemenski svinji lahko ocenjujemo na dva načina. iivi-. . t) številu pitancev na svinjo letno (izračun upošteva in pujskov na gnezdo, izgube pujskov od rojstva do konca -Nsto m '^'^'1'-' porabljenih za eno prasitev) in o prirastu na svinjo upošteva število prodanih pitancev, plem. materiala in tej lu-ifh}. Ker farma Ihan že dalj Časa pita prašiče do visoke p^nejjj 140kg). Je za prikazovanje proizvodnje drugi izračun - '^ii- 4 fnmu^ in f.Trmn PnHornd SO v Člankih navedeni "I n’rwii, p, 1 l farmi^ Nemščak in farmo Podgrad so v Člankih navedeni ““ ^rinjo letno iz letnega poročila BTF »Organizirana ■' v Sloveniji v letu 1992«. Ker je v tem poročilu tudi ctibra-P'' I^tmi Ihan ni mogoče izračunati prirasta na svinjo letno, in s podatki o plodnosti«. Je podatek o prireji 20,85 pri ‘ai^ iiia''" Prasitvi izračunan na ihanskem dvorišču. Kmalu za tem ititili posledice »otroške bolezni«, so si izračunali, za Ph povečati oddajno težo pitancev, da pokrijejo povečane pujskih. Pn ^Ik, Mi t* nrl. ^''di .S. Iš Buj' * 2,1 gnezdo) svinjo letno = 21,19 Živ. p. -24,6% h?’' 13 Bu^' lEt^iido ’ Z,I gnezdo) svinjo letno = zi,iy ziv. p./o ' ' hi pitanca na svinjo. Podatek, da vzredijo na farmi Ihan 20,85 f F ) Pasma Farma Starost pri lOOkg (dni) Dnevni prirast 30-100 kg (g) Poraba krme za kg prirasta (kg) Debelina hrbt. slanine UZV (mm) Površina MLD (cm') Teža šunke (meso s kostmi) (kg) Razmerje meso : slanina J, Duroc Ihan 165,9 914 2,50 19,1 33,9 8,7 0,58 Pietrain NemŠčak 198.9 663 2,86 9,6 52,2 11.3 I 0,24 I Kot je razvidno iz tabel, obstajajo nekolikšne razlike v rastnosti in izkoriščanju krme, so pa očitne razlike v mesnatosti prašičev. Če primerjamo pasmo pietrain s pasmo duroc, pa porabimo res 25,2 kg več krme za dosego lOOkg, dobimo pa centimeter tanjšo slanino, 18 kvadratnih cm večji kare in 2,6kg težjo šunko. Mislimo, da je skrajni Čas, da si odpremo oči in priznamo, da_kakovost kiinfi /crnsinAriinif; in ’ na svinjo. Fodatek, da vzredijo na larmi man --------- . . o p®'”*’"" tofJ^i^Se^sne^^ffinje^z^^L^ubl^^^^ Kam’ '■>[T^ni. in oskrbi slovenskih prašičerejeev s plemenskim rtika. Maribora, G. Radgone, Sl. Bistrice, M. Sobote, Brežic, Radovljice, zapori selekcijskih farm Ihan in Ptuj Nove Gorice, Številni mesarji in izdelovalci mesnih izdelkov iz Škofje farma NemSček, razmnoževalni farmi Loke, Črnomlja, Velenja, Kranja, Vrhnike. Litije in še in še se odločajo za (Drejska središča v Pomurju (8), Podravju (2) in na nakup pra.šičev na farmi Nemščak in v Pomurju. 25o dolgo pot v Pomurje, '*'ti ■ 9sii([.y Skoraj vse farme imajo tudi dovoljeno in regresirano ki vodi mimo farme Ihan, pa se odločajo zaradi kakovosti, to pa potrjujejo Črede iz lastnih Čred Letno imamo na farmi Nemščak tudi podatki Inspecta. Sicer so navedeni podatki dovolj zgovoren dokaz, Tr,„ ,—H, i=,„, 1= n.ibi mm Vatfnn ip riesetleuio zaostaianie oerifertiske prašičereje za ihansko. Iz IZ lastnin cred Letno imamo na larim ^ulh __ « { . ^l:i^''5kihi^ ‘^.’9P3semskih živali, in ker bo prodanih letos le pribl. lOOO kakšno je desetleino zaostajanje penfertjske prašičereje za ihansko. Iz ’ 'ki?'' si ,,1 I '1^ merjascev, kakovost le-teh ne more bili vprašljiva. Ne poročila BTF o organizirani prireji prašičev v letu 1992 pa je tudi razvidno, iščimo vzrokov za obnovo iz lastnih pitališč da farma Ihan po letu 1986 ni več vodilna glede na farmsko porabo krme plemenskega materiala na trgu, ampak se zamislimo nad za kg prirasta. Tako Je dosegla farma Ihan v letih 1986, 1987, 1991 in 1992 I 51. ‘Heta, da redi prašiče« in urejenostjo trga s prašiči. * slabši rezultat od povprečja slovenskih farm. Farma Podgrad dosega , 'f'v . -----i-.b.,-, 1 aa tn trm? na Icp nrira.sta ob novorečni teži oitanca 105,9 ke ''''t>4iL^'’'lnehi izkoristil moč podatkov in prikaza! le tiste, ki '.■JftTi 4a furtno Ihan Za il iKtracitrj vam 12 istili virov (PoHetno fiirmo Ihiin. Za ilustracijo vam iz istih virov (Poiktno tCStirCb n ii ■ OAAIJ> mf*h jdrtIHTlDodatke. ^^stiranju merjascev) predstavljamo dopolnjene podatke MILAN JERŠE '‘Bi, *" ’ (I. klavnih lastnosti za nekatere pasme med obema rt švedski tandrace i f hn,“iprirasta (kg) UZV (mm) ‘.'if * kostmi) (kg) ''-'t!L;^£j)ina 1: Ihan 758.2 966 2,55 16,9 34,0 8.4 0,71 1 NemŠčak ^68,2 848 2,75 11,0 46,0 9,7 0,36 . podaikom 3,48kg krme na kg prirasta ob povprečni teži pitanca 105,9 kg najboljše rezultate. Na koncu pa še nekaj o klostndijskem enteritisu. Rejci prašičev iz Pomurja se upravičeno bojijo vnosa te bolezni na naše območje, saj so pred leti iz farme Ihan pretransportirali tuberkolozo ter imeli potem precej Stroškov in problemov. Priznajmo pa si tudi, da ima ves cirkus okrog prašičerejske afere le en sam namen, legalizirati »otroškd bolezen«. Sicer pa bo o tem morala svoje povedati stroka. Farma Nemščak vedno pošilja poginule in usmrčene prašičke na Veterinarsko fakulteto, kjer med drugim opiavljajo tudi preiskave okužbe s Clostridium perfringens. Do sedaj so bili vsi rezultati preiskav negativni- fz prakse se je vsak praSičereJec že naučil, da je proizvodni proces množica najrazličnejših faktorjev tehnologije, genetike ter navsezadnje tudi dela. Edini smo si lahko z dr. Krivcem le pri tem. da bi se lahko v majhni Sloveniji prijazneje gledali in upoštevati, da je v slogi moč. Še veliko dela in naložb nas čaka, da bomo dobre rezultate obdržali, slabe pa izboljšali. Pošteno pa bi bilo, da bi vsak najprej pometel pred svojim prafiom. FARMA NEMŠČAK ALBERT SMODIČ S Nove agromelioracije na Goričkem 11 I, 1 & M - Sadje in koruza naj letos kar počakata. Z gobami zaslutiva toliko, da si še dopust v toplicah lahko privoščiva. Na pobudo kmetov kooperantov je strokovna svetovalna služba v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predlagala uvedbo agromelioracijskega postopka v delih katastrskih občin Selo, Ivanove!, Kuštanovci, Vidonci, Moravci, Kukuč, Bodonci, Gerlinci, Panovci, Križevci, Mačkovci, Šaiovci in Pečarovci. Agromelioracijska dela bodo opravljena po programu strokovne kmetijske svetovalne službe iz Murske Sobote in Kmetijskega zavoda Maribor. Na omenjenem območju soboške občine živi kmečki živelj, ki je bolj ali manj vezan na kmetijstvo, zato je življenjsko zainteresiran za pravilno in intenzivno izkoriščanje kmetijskih površin. Bruto površina celotnega agromelioracijskega območja je nekaj čez 35 hektarov in 10 arov, pri čemer odpade največji delež na katastrsko občino Bodonci, in sicer nad 15 hektarov. Pedološko ekspertizo je izdelal Kmetijski zavod Maribor. Soglasje k omenjenemu osnutku odloka, o katerem se morajo izreči še poslanci občinskega parlamenta, je že dal soboški izvršni svet. In kaj obsegajo agromelioracijska dela v tem predelu Goričkega? V prvi vrsti gre za strojna dela, planiranje in ravnanje terena, krčenje predhodne kulture, uporabo gnojil tn apna, rigolanje in brananje. Zato morajo lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na agromelioracijske ih območju pred začetkom izvajanja teh del posekati drevje in grmičevje Kot predvidevajo, n zl J* A T-,-, ni - .*• . .,1. - —, I J . I , . . . V S ■ ’ bodo z agromelioracijskimi deli končali do konca letošnjega leta. stran 10 vestnik, 23. septem^at^ odsevi mladosti rad, sem pristal. Izkazalo seje, da je bila moja odločitev pravilna. Darko je namreč nadvse prijeten in zabaven fant. Naučil me je igradti bridge in tudi sicer je bil njegov besedni zaklad zame pravo razodetje. Dopoldan sva igrala karte, medtem pa je sestra kuhala in naju razvajala s kuhinjskimi dobrotami. Popoldne smo se kopali, poležavali in se redili. Tako je vse preveč hitro minilo. doma kmetijo, sem tudi pomagala delati. Ko pa sem bila prosta, sem se lako kopala v bazenu, ki nama ga je s sestro kupil ati. Počitnice so hitro minile in upam, da se bodo kmalu spet ponovile. JANJA GRAGER, 3. a OŠ Apače **# I Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGAMI-Sobota) Kako ste se odrezali pri odgovorih na 2. vprašanje, hcnio ' ■” naslednji številki. Tokrat pa smo radovedri. objavili v kakžno je vaše vedenje o mesecih. KUPON Št. 3 MARKO KUHAR Besede Počitnice so za nami in že spet se potimo v šolskih klopeh. Ponovno poslušamo besede, besede, besede... Nekateri tehtajo vsako besedo, drugi nas primejo za besedo, tretji se igrajo z besedami: pri nekaterih besede govore eno, dejanja pa drugo.; nas pa ne gane nobena beseda. Pri Tebi pa besede minejo, črke ostanejo. Poglej, kaj je ostalo od tega besedičenja o besedah. BARBARA, 8. a OŠ II M, Sobota Počitniški utrinki Zelo rad plezam, zato sem odločil, da sem udeležil planinskega tabora Uskovnica ’93. Vrhu Triglava smo se približevali s polževimi koraki. Ko sem naredil zadnje stopaje do najvišje strehe Slovenije, meje prevzel neznanski ponos, kot da bi osvojil streho sveta. Za oddih ni bilo časa, saj nas je čakal še šestorni sestop. Na Uskovici smo preživeli Še nekaj lepih sončnih dni. Ko so se žulji zacelili, smo se vrnili domov. Zjutraj je zazvonil telefon. Dvignila sem slušalko in zaslišala Bojanin glas. Vprašala me je. Če se grem kopal. »Seveda!« sem ji odgovorila, Malo sem pospravila po hiši in že je bila ura dvanajst, ko jc bilo treba iti zdoma. Pri Bojani so me že vsi Čakali. Poiskali smo si mesto ob bazenu, nato pa smo Šli kar suhi na tobogan. Skoraj tri ure smo se spuščali po njem v vodo, se smejali, kričali.,. Mislim, da je bil to moj najlepši dan med počitnicami. MIHAELA LASECKV. 8, a O S Apače Ali veste, kakšno je slovensko ime za september? vore (s kuponi, če želite sodelovati pri žrebanju za knji®’ nagrado) pošljite do 29. septembra na naš naslov in pof Šite »ALI VESTE«, Knjige gradijo mostove Skoraj vsi učenci našega razreda smo sodelovali v kvizu gradijo mostove. Med počitnicami smo iskali rešitve, ki < lahko oddali v knjižnici ali učiteljici slovnskega jezika, prišel trenutek, ko smo se s kolesi odpravili na d ve urno pr^ in žrebanje nagrad. Med sreečnimi dobitniki sem bila Prejela sem blok in vodene barvice. Iz naše šole je sou«*'^ '"J ^it v kvizu 31 učencev, 11 pa jih je bilo izžrebanih. < r. DANIJELA MAKOVEC-^ OŠ Zelo sem se veselila letošnjih počitnic, ker sem lahko šla s starši in bratcem na moije v Francijo. Stanovali smo v hišici med rožami in palmami, ki jih Še nikoli nisem videla. Plavat smo šli zjutraj in popoldan, ko ni bilo zelo vroče. Včasih so bili tako visoki valovi, da smo razigrani skakali vanje. Otroci smo se vsak dan igrali na peščeni obali in se potikali po skalah. Ogledali smo si tudi nekatera mesta. Po dveh tednih smo odpotovali domov. Bilo je zares čudovito. terega so plule velike ladje. Ob večerih sem zelo rad zahajal v pristanišče in opazovat MARKO VOLF vsi učenci 5. a- razreda OŠ Gornja Radgona drobne lučke, ki so se svetlikale daleč na odprtem mutju. saSo RAUTER *** URŠKA HOJNIK V Koper smo prispeli, ko se je mesto začelo komaj prebujati. Novi del je videti dokaj lep, toda še lepše so strnjene stare hiše in pristanišče, iz ka- Moje počitnice so bile sestavljene iz več zabavnih, poučnih in zanimivih utrinkov. Najlepše pa mi je bilo na Cresu. Ker s sestro rada dobro jeva, se je bilo treba najprej oskrbeti z raznovrstnimi živili. V počitniški urnik je bilo namreč vključeno tudi kuhanje. Pridno sem sodeloval pri oskrbi, Dan pred odhodom me je sestra vprašala, če lahko gre z nama tudi njen prijatelj. Nisem bil sicer najbolj navdušen, ker sem hotel počitnice preživeti s sestro sam, ker pa jo imam zelo Počitnic sem se zelo veselila, saj sem vedela, da se mi bo zgodilo nekaj novega. In res je prišel dan, ko smo se selili v novo hišo. Vse svoje stvari sem zložila v škatle ter jih nato namestila v svoj! novi sobi. Zdaj sem si našla tudi že nove prijateljice. ' MANJA ZEMLJIČ, 3. a OŠ Apače Počitnice sem preživela doma. No, nekaj dni sem bila pri babici. Tam sem se igrala s sestrično Nino in svojo sestro Matejo. Z dedkom pa smo šli včasih na sladoled. Ker imamo 40. svetovno prvenstvo r oranju na Švedskem ^4' ■ i Med najboljšimi orad S U'! Med šestinpetdesetimi najboljšimi orači iz 28 držav sta Slovenijo v Helsinghorgu na Švedskem zastopala kmeta Prekmurec Jožef Režonja iz Velike Polane in Dolenec Janez Miklič iz r' 1 Novega mesta. Na takšnem svetovnem pn^enstvu ni pomembno zmagan, —i... .,.,1 sodelovati. Ne da hi s tem želeli i™ w sodelovati, rse O a ni s tem zeieii opravičiti zlato sredino, na katero sta se uvrstila nas«, . je slavila drzna avstrijka najstnica močnejše postave, Helga Wi- elander. 'S Ig I ■ ■ ■ Vt".' Kot že marsikdo, je tudi ona dokazala, da v tem »športu« zmaguje mladostniško zanese-njaštvo, medtem ko obilo izkušenj po načelu, navada je železna srajca, utegne celo škodovati, Za lažjo predstavo je treba zapisati, da je bilo prizorišče svetovnega prvenstva najmanj petkrat večje od radgonskega sejma. Vodijo ga predvsem farmarji iz držav, kjer je oranje najbolj razvito. V nekaterih severnih državah, v Angliji in na Irskem, že ob vsakem občinskem in krajevnem prazniku prirejajo tekmovanja v oranju, kjer dobijo tekmovalci tudi velike finančne nagrade. »Tudi v Sloveniji razmi- Sljamo o tem, kako daleč bomo prišli in kakšen bo posluh kmetijskega sveta, pa bomo videli,« je menil tudi eden od mednarodnih sodnikov Prekmurec Marjan Kardinar. Kot je povedal, je šestnajst sodnikov na tem prvenstvu ocenjevalo dvanajst elementov kakovosti oranja. Najbrž je odveč poudarjati, po čem prepoznamo dobro zorano polje. Že na prvi pogled mora biti lepo zorano, brez plevelov, odlikovati ga mora * 'j pravilna naleglost brazd. skratka pripravljeno mora biti tako, da je čim primernejše za setev. •I«'- -77^. Jožef Režonja je zaoral ledino na parceli 211 x JOD metrov . Al’ ■iA. *p , tU'.. v IMM i b «. I r _ 1 Lfc. . i? " li||4 Zastave iz 2tt držav s« zaplapolale, traktorji so zs^** I . t »tl idi*'' - 1 t 1 1 i f t B S it bf'. e-li' ® ■ J Janez Miklič s svojimi brazdami... M Samo tekmovanje ni bilo le izredno zanimivo, ampak tudi poučno. Čeprav gre za vrhunske tekmovalce in drugih držav, so med njimi razlike tako v kakovosti opravljenega dela kot tudi v hitrosti. Slovenska drugačne od tistih, v katerih so se na tekmovanje pripravljali tekmovalci iz držav. ki so ■7 ’ predstavnika sta dostojno 5 *1 - ............................................................. f Brez najboljših plugov ni uspeha. Tudi ।' v prihodnje bogatejši za dva nova obračalirf H »t Svetovno prvenstvo v oranju popestrijo najrazličnejše prireditve,' predvsem pa razstava najsodobnejše kmetijske mehanizacije z vsega sveta. predstavila našo državo, priznati pa je treba, da so razmere, v katerih sta orala, bistveno znane po dolgoletni tehnični kulturi na področju kmetijstva in predvsem poljedelstva. Smisel svetovnega prvenstva v oranju je večplasten. Ne gre le za predstavitev posameznih držav in njihovih tekmovalcev, ampak je v ozadju industrija kupili od Avstrijcev. kmetijske oziroma poljedelske mehanizacije. Po obsežni razstavi najsodobnejših kmetijskih strojev in prireditvah z etnografskim pridihom pa lahko sklepamo, da se na svetovnih prvenstvih v oranju obračajo ogromne vsote denarja. Navsc- L‘' « ■ presenetili ^^sth • Pj,. (b< sedli prvi * pelPhii' jim Irci, Kenijci, Zlata sredina za I zadnje 10 dokazuje tudi izredno zanimanje za organizacijo svetovnih prvenstev v tej disciplini, ki SO rtizprodana vse tja do leta 2(K)7. V svetovnem merilu so tokrat, kot že rečeno, najbolj (i li n' tL<)' C ,. 1 “^34. davnih P jrtif , h j-i naše pn Sicer pa tembra v skem N % vi h tiržavnih k, bodo 5 nem diji. 19« ^jnil^23. septembra 1993 stran 11 kulturna obzorja 1 M. no ni. Šte/an H«* to? Pu^zati in pjLH+nfni ttin-lu,,. . “ hi ža Hauka prav . za kmAfti CloTiH la kmeta. Členki rok --J nnicta. vienKi tok W Sht) in fini. Čeprav v zad-Času slika freske. To je opravilo, ki se v raji-2 upodabljajočih umetno- T « najbolj približuje naporom 11 '^'Partfva. \a Haukovi konsti-:^1 . 'njiio spreminja. "^'anda se je vrnil iz v ZDA. kjer je — v r,u/v. Kjer je veliko stensko »3* ■ stoletnici te cerkve, nekoč scela sloven-pa je ie na pol a ugle- di •Vi Lansko leto je Hauko slikal v cerkvici na Ivancih, že pred leti je poslikaval genterovsko cerkvico. Te dni je končal slikarijo v cerkvi v Petišovcih. Se štejete med redke slikarje r postkomunističnem Času, ki lahko slikajo podobe iz verskega življenja z neko intimno vednostjo? O tem nisem nikoli razmišljal. Zase vem, kako jei Res pa je, da je Bernik, ki prej tako ni slikal, zdaj naslikal celo serijo nabožnih prizorov. Časi se na sploh spreminjajo. Samo Ameriko si vzemite za zgled, visoka tehnologija in znanost, velikanske možnosti izživlja- Štefan Hauko, 1935, je doma iz Sodišinec. Likovno akademijo je končal v Ljubljani. Najprej je doma kmetoval in bil že skoraj prepričan, da bo kmet tudi ostal. Potem se je obrnilo drugače. Pri 22 letih. Prvič je razstavljal skupaj z Dančem, Logarjem in Mesaričem, Razstava je znana kot »razstava Štirih«. Razstavljal še v Soboti (1970,), v Celovcu, Beogradu. Tuzli, Novem Sadu, Gradežu (Italija), Litvi in drugod. A res? No, tam v Cleve- Aa vaših freskah Je halj landu imajo v muzeju dve El malo žensk. Samo toliko, kot Grecovi sliki. Vprašal sem go- jih zahteva svetopisemska spoda, kako to misli, po čem zgodba. tako sodi. Rekel je, kot vi, da V Clevelandu smo glede so barve in figure takšne. Če je tega celo imeli rahlo prereka-tako, potem tega zares ne poč- nje. Na freskah bi moralo biti nem zavestno, se pa spomnim, še več moških figur. da mi je nekoč že na Akademiji y petišovski cerkvi slikate profesor Stupica nekaj takega zgodbo svete Kozalije, puščav- omenil. niče. Skušate pri tem samo re- :.'">netrov kvadrat- ''Slika barvna povr- i IZ ■Ml ^''etega Duha, prizo-zgodbe o nejevernem -i I Q to, 'Spovedi Kristusu. poti v Emavs in i! I nja. pa se kljub temu čedalje bolj obračajo k duhovnosti. Občutek, da slikate za ro- Pa Se nekaj je. Vedno se mi konstruirati njeno zgodbo ali je pri kolegih že na Akademiji skušate v sliko vnesti tudi do-zdelo čudno, zakaj slikajo tako datno slikarsko skrivnostnost? “ ...... Naslikal sem figuro, ki se ne- čokate postave. To mi ni šlo v račun, vendar o tem nisem kako razkraja. Barve ne rišejo govoril. njene fizične osebe, to me niti Figure v freskah so zaradi tako zelo ne zanima. Razen se-, „ , , , , oddaljenosti, s katere se Jih veda toliko, kolikor moram lozenje v sakralnem prostoru, gleda, sploh visoke. uresničiti neko pričakovanje v katerem je pogled na s t ar- metra vi- naročnikov, neko predstavo šoke figure. Vstali Kristus je o figuri. Pri takem delu morate celo tri metre visok. Računati računati na ljudi, ki so prebrali dove vernih, za ljudi in razpo- ------------ . katerem Je pogled na slikarjevo delo drugačen kot v gale- se mora s tem, da se to gleda njeno zgodbo, in od tega ne smem preveč odstopati. Dodal z razdalje šestnajstih metrov. Pri takem delu, kot je slika- nje fresk, je pomembno, da je naokrog, slika berljiva, naročnik to zah- - pa sem pokrajino, ki je tam teva. Pri tem pa np moreš slikati kakšnih drobnarij, ker se Niste pa šli skozi Petišovce, da bi se srečevali z domačinkami in bi potem na freski sintetizirali neko skupno petišov- I to tako ali tako ne bi videlo. ________ [ Zanimiveje, da župnik Božnar sko ženstvenost? I clevelandskemu župnijskemu No. tega niti ne morete vi- I clevelandskemu župnijskemu svetu ni pokazal tistih mojih deti, ne srečujete namreč vseh ■ tam zgoraj rijah, ali vam to kaj gleda izza in zemljo tako re- hrbta, ko slikate v cerkvah? fotografij slik, to sem moral poslati kot dokumentacijo, preden so se odločli zame, ki so bolj abstraktne. Vaše barve so magmatske, Žareče... ljudi. Obraz ženske, ki sem ga verne, zamak- pTi , obiskovalce 'hiC ................... 1 I Za zeleni jezik (47) (O zapisovanju nekaterih določil pred osebnim imenom ali inž.: ing., pravnik ; iur., ekon, : oec.) Stavce v tiskarni sicer ob vsaki oddaji tipkopisa zaprosimo, naj besedilo še posebej skrbno postavijo, saj gre za jezikovno rubriko. Čeprav lahko rečemo, da se v glavnem res potrudijo, pa se jim vendarle kdaj pa kdaj prikrade v časopisne vrstice tiskarski škrat. Tako se je pripetilo tudi v 46. zapisu. Ker je ena od napak pravopisno izstopajoča in druga bistveno spreminja predmetnost, na katero se del zapisa nanaša, moramo nanju opozoriti. Beseda »bol« v stavku »Reč je toliko bol() neprijetna,..« se seveda piše bolj; občinski organi, ki naj bi po svojih pristojnostih pripomogli k izboljšanju jezikovne kulture, pa so tisti iz štirih obmurskih., ne »obmorskih« občin, kakor je bilo napak postavljeno. V svojem neposrednem življenjskem okolju, v družbi in državi, katere pripadniki smo, morda tudi v širših združ-1 bab, nadnacionalnih in naddržavnih, opravljamo ljudje različne naloge, zavzemamo takšne in drugačne položaje, dosežemo to in ono, skratka, premikamo se po t.i, družbeni lestvici sem ter tja, gor in dol, pri čemer je danes zelo pomembno tudi to, s katero nogo stopimo najprej, ali z levo ali z desno. V uradnih in poluradnih sporočanjskih položajih so oznake teh vlog na družbenem odru sestavni del predstavitve posameznika. To so tista določila, ki zaznamujejo družbeni in družabni položaj, poklic, čast, izobrazbeno in znanstveno stopnjo ipd. Velikokrat jih krajšamo. Nekaj primerov; gospod (g.) Andrej, gospa (gaj Angelca, gospodična (gdč.) Marjanca, doktor (dr.) Potokar, profesor (prof) Majcen, inžentr (inž.) Krušnik; tako rudi magister (mag.), stotnik, brigadir, mati (m.), oče (o.), pater (p.), plemeniti (pl.), sveti (sv.) itn. Stojijo pred imenom (pravilni vrstni red je najprej ime in nato priimek!), nikakor pa ne med imenom in priimkom (Tone inž. Krušnik). Praktičnostrokovna raba (uradovalna, poslovna besedila) je uveljavila Se zapis, v katerem to določilo sledi priimku in je od njega ločeno z vejico (Tone Krušnik, inž.). Slovensko pravopisno izročilo je pri pisanju tovrstnih določil uveljavilo domač zapis, vendar se ga žal mnogi ne držijo. Kar preštevilni so primeri, ko je skrajšani naziv poklicnega ali strokovnega področja zapisan v tuji obliki, npr. str. ing. ali dipl, iur./jur. ali mag. oec. Nobenega pametnega razloga ni za tako rabo, kajti francoska beseda ingenieur se je v slovenskem knjižnem jeziku podomačila v inženir, kot sta se latinski ius/iuris in oeconomia (izvor lete je grška oikonomia) v pravo in ekonomija. In ker se Strokovnjaki za ta področja v slovenščini imenujejo npr. »strojni inženir«, »diplomirani pravnik«, »magister ekonomije«, so logične okrajšave str. inž., dipl, pravnik, mag. I ekon. |l Zapisi v tuji obliki niso nič drugega kot omalovaževanje || domačega pravopisnega izročila, saj jih ni mogoče utemeljiti z nobenim praktičnim razlogom. Tudi tisti poslednji adut, ki ga v podobnih .situacijah mnogi radi potegnejo iz rokava in se imenuje Evropa, svet, mednarodna uveljavitev itn., tokrat ne zaleže. Takšno utemeljevanje bi namreč zahtevalo dosledno uresničitev tujejezičnega načela, kar pa je tudi v preprostejši slovenski jezikovni zavesti preseženo, torej npr, zapis »ing, mec.« (ingenieur mecanicien). Zagotovo pa ta »skrajšana« tujejezičnost, ki morda v oči preprostejšega naslovnika pričara mistično svetlobo stroke in stro- 5, Kaj vem, kako bi jih označil. ’ To ni zavestna odločitev. Včasih sem želel kako stvar glede tega spremeniti, pa se mi ni posrečilo. Skušal sem vnesti j kake druge barve, pa se ml ni | posrečilo. Vedno pride ven to, J kar je. Včasih me to grozno P Prav tako ne razmišljam, mislim pa na pokrovitelje in na donatorje. Preden so me pustili slikati v Ameriki, sem jim moral predložiti svoje reference. To je zahteval ameriški vladni urad za priseljence. Mnenje o mojem slikarstvu je moral dati tudi direktor clevelandske hodijo ljudje Ljudje gledajo , sOt tl i "CSK« IC * Vere'"' ° P^^^obah in pri- C i' V' ito sr * Cleve-Č.Wde|,'i'ogledovala Ha-V**! n.i,. ''Pe Stvari vidci Idi. Ha- 1 mora Obenem pa z njihovimi akademije. Kaj pa r Ameriki? naročniki tam h ; "'■tdar C*- tol’''"“k “Kaj v®"* P ; 9šrt?.. »Težko po- gospa začela izmi- V r\ » očal s sabo.« Ljudje so prihajali in izrekali svoje mnenje. Prišel je, recimo, neki moški in dejal, da ga moje slikarstvo spominja na El Greca. Saj res spominja, tako po barvah kot po figurah. presenetil ' minuli četrtek v hotel Ajda v Moravskih prpt razstave Toneta Černija, je bil prav •*(!?.slikami, ki na romantičen vsakodnevno življenje v preteklosti in . P^rajiT, i ob Muri. H.-i življe- ''m prikazati bfj VSQ ; ^utim. Vanj ljubezen, ču-' ^^Položenja in Psiho, “JPM" j® 'rojaki okoliS- enotnega tu,- kar lišču, Ljutomeru. Domžalah in Brežicah. Samostojne ■ t -w to ljubezen, Cu- kar zori v ■ * njo živim fim . Nihi dotelj, toJiko. I na ^«edami ''h ''4 kratko tonagovor tudi kbS jc mi zavezuje. Ko slikam brez pro- 1., grama, nikdar ne pridem do rezultata, ki si ga prej zami- r “ slim. Pa vendar, če potem pogledam nazaj, na tisto, kar sem naredil, opazim, da je vse isto. O r, ,1! Stalno uporabljam enake naslikal, tak jim je bil vSeC na barve. venomer se vrtim v o enem in istem krogu, ne da bi tem kdaj razmišljal in si takšno slikanje izbral za svoj stil. Kakor da bi nekaj slikalo Z vami? Tako nekako. Kakor je rekla moja svakinja. Enkrat sem bil doma in sem naslikal jablano, ki raste tam zadaj. »Ko- likokrat sem hodila tam razstave pa je imel v Veržeju. Odrancih. Beltincih, Crenšovcih in v Kobilju ter f t p,..... r^.lilSrr^ ?». 'Udi Abra- Jt i.L^^JVcih. Dl- cih. Di- Slikar Tone Cerni pred svinim ,avtoportretom’ - hrastom. (Fotografija; J. svoiim f IrPedali na 'f^nui. b(>- Hi lib skupin- ^oboii. '’'*sncih. Se- G.) v podjetjih Nafta Lendava, Planika Turnišče, Slovenijales Maribor in Petrol Ljubljana. Razstava v Moravskih Toplicah bo odprta do konca tega meseca. J. GRAJ mimo,« je rekla svakinja, »stokrat sem Sla tam mimo, pa nikoli nisem videla teh barv. Zdaj, ko pa je on to naslikal, sem začela gledati, kje je to vzel in vse te barve sem uzrla tudi pod jablano.« To je dokaz, da vidite normalno, vendar bolje. Za Greca pravijo, da Je imel neko na- pako v očeh. Na njegovih slikah se to tudi resnici vidi. Celo oči pogosto v naslika Škilasto. Samo glejte njegove portrete, Skoraj vsi imajo napako v očeh. Se vam zdi, da je nebo visoko? Ne samo visoko, tudi neverjetno je. Nedoločeno, ne moreš ga opredeliti, Mi ga določamo kot nekaj objektivnega, vendar se zavedam, da te modrine ni. Nebo je odmakjeno, kakor daleč nese moj pogled. Nebo se pred mojim pogledom odmika v globino. Hočete biti zavestno nezemeljski, eterični? Ne, to, če to je, se meni dogaja. V to nedoločenost padam . Zdaj delam sliko kosca in skici, ki sem jim jo pokazal, je tak kot obraz Ciganke. Barve so takšne zamolkle, rdeče rjave, fluorescenčne. Ali vi verjamete, da močno navzoča podoba, kot je zdaj recimo ta petišovska freska, saj Jo bodo gledali rodovi, lahko vpliva na potomstvo, ki se rodi v krajih, kjer ta podoba Je- Tega še nisem slišal. Menim pa, da sugestije, ki jim ne moremo preprosto slediti. Čeprav genetska znanost to razlaga strogo znanstveno, a vendar človek sam ni sklop fizičnih dotikov. Če bi bil tak, ne bi imeli možnosti tako misliti, kot mislimo. Včasih se je duhovno sfero zelo zanikalo in celo prepovedovalo. Zdaj pa sem pred kratkim prebral tezo nekega filozofa, ki pravi, da bo prihodnje stoletje stoletje duhovhostl. Vi na pogled niste kak polten slikar, recimo rubensov-skega ??? tipa, ki bi slikat hotnost ženskega teiesa. Govori to tudi kaj o vašem odnosu do žensk? Letos sem se ukvarjal s tem ženskim mitom, preden sem Šel v Ameriko. Prijatelju, ki ima v Nemčiji gostilno, sem na strop naslikal Bakhusa, boga pitja in naslade. Nag Bakhus sedi v fotelju, v štirih vogalih so ženske figure^ ki nad njim držijo ponjavo. Ženske so naslikane tako, da se jim vidi pod krila. Kako ste Jih slikali, ste le- ' kovnosti, prav k slednjemu, torej strokovnosti, ne more prav nič doprinesti. Le-ta je namreč pojmovnost zase, ki jo je treba iz dneva v dan, zmeraj znova in znova opredmetiti z dejanji, ne z nazivi. FRANCI JUST • kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled gostujoča razstava Tekstil v kmečki hiši, ki JO je pripravil Narodopisni muzej iz Budimpešte, vsak dan od 10. do 12,. razen nedelje. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava likovnih m literarnih del Moj kraj, ki jo je pripravila pomurska Turistična zveza. MURSKA SOBOTA: Slike s kolonije Petrovi slikarji, ki jo je vodil Izak Horvat, si lahko ogledate v spremljajočih prostorih grajske dvorane od 7, do 14. ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jožeta Denka MURSKA SOBOTA: ta kosec mi uhaja, popolnoma žali pod njimi, tako kot se pri- se mi staplja s travo, okoljem. Na eni strani je njegovo fizično delovanje kosca, na drugi pa je vse čisto prosojno, neoprejem-Ijivo. Ko slikam, mi ge skozi zavest, da mora biti vse nekako spojeno, da fizična navzočnost ne sme obremenjevati slike. poveduje o Miehelangellu, ki da je ležal na odru pod stropom, ko je slikat freske? Veste, da ne vem, če bi temu verjel. Menim, da ni tako delal, sam pa sploh ne delam tako, vedno stojim. STEFAN SMF l 1 1 V prostorih tovarne Mura razstavlja Geza Gibičar. Razstavo slik si lahko ogledate do konca septembra, LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka so razstavljena nagrajena dela iz dosedanjih slikarskih ex-temporov. Razstava bo odprta do 9, okrobra. LENDAVA: V galeriji je stalna razstava del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, RADENCI; V muzeju Radenske si lahko ogledate eksponate in prikaz razvoja njihovega naravnega zdravilišča. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. ure, v soboto in nedeljo pa od 15, do 17. ure. Prireditve RADENCI: V Radencih je te dni likovna kolonija Rembrandtove fundacije, na kateri sodelujejo Jeraj, sodel ujejo Zmago Jeraj, Zdenka Žido, Lojze Logar in Wili Wagner. V petek. 24, septembra, bo v galeriji muzeja Radenske otvoritev razstave slik s kolonije, GORNJA RADGONA: V tem kraju traja kiparsko srečanje 93. Na njem sodelujejo Erwin Wuim iz Avstrije, Lujo Vodopivec in Jože Barši iz Ljubljane ter domačin Mirko Bratuša. V soboto 25. septembra, bodo njihova dela razstavljena, LENDAVA; Lendavski center za estetsko vzgojo prireja šolo igranja na cimbale, ki poteka ob nedeljah ob 9. uri. KNJIGA AVTORJA BRANKA ŽUNCA JOSIP JENKO -MII IN RESNIČNOST t i iTptvo dokumentirano pričevanje o vzponu in padcu enega najbogatejših predvojnih Slovencev. Po prednaročntški ceni 1.300,00 SiT jo lahko naročile na naslov: ZALOZBA FRANC-FRANC,p.p. 27, 69000 M. Sobota ■ kniioo izirio , AA« I AA' vestnik, 23. septembraj^ stran 12 S,1 cjvenskiJ lica v metropoli prekmurske bi 1« promet zaprej td na Potro^n i kcjf ► republike, de>n J F ne zgodi se vsak dan metrof duge mortadele. pa najbole pa zavolo toga f le&eni kioski. Pred lej ti je I zavelo 5D V I bi 1 CLt ' vo3a na zavele ražnji, ulici I predvideno, gda do pogoj 1, de nekSi I sloven^k a postav]eni nad rtaji I ulica zaprej ta, pa i1jone pa te postavijo po ali kioske. Zdaj sredini ulice eo kioske postavili. Pfi pogosto ulico zapirajo za pomali pa Po tak^on pravi Bela, prome t, pes topoma modr i ja4 i sigdar prodaj ne naj pr 1 e bole Koc 1 j evoj je čista praf. se ulici neka tak^oga napravi. Ta ulica t ud i je na mejstaj štirikrat vo5kejša od slovenske, pa bi biti ra promet turt čistd zaprejta. toga ni^če ne krogof zvedo, vilpa ka napravi ti. do za dId postavlati lesene mej sec i postavienoga j kioske. Ednoga 5e I a toga Tak naidnouk >4- z naj pr le so te P^ J p mog 1 a Pd neuradni radnoli mel i postavili drbjgoga, na ednon k raj i nekan vesnO, Zaj • v« Stoletni dvojčici Ir v porodnišnici v mestu zvedo do ji posta lokal na pločnik. lali ednoga za drujgin, kak je Se privatniki netrgovci odavaLi E pa pred ! pred , je sak^i navadi. V kioskaj do konkurenčno robo. Pd bdvtof z bakančami do odavali v kioski z 1atarno do k iosk i odava1i prodajalno peciva do kioski odavali kriij bakanče, mindžu^O, pred mesPiicot mescu 1 pred Panonk inof pa bautof kioski odavali vse, ka se bauti odavLe, pred de pa kiO5k z ugodnejšo menjalnico pd posojilnico, Pred pred pred žem1 e, da v banka^f kak de v zgadbi. 5e pravi vse te možnosti do kak biti. 50 Slovenskoj ulici. Prej ka dopuščene, Ci lojalna, se pa niSče ne pij ta» Sela de more ■ pa pred bifejon v kioski odavO pij ačo r pozdrav, brat Pd DSouS i irSlne,,, t OVEN Bik DVOJČKA KAK Ona: Prijatelju boš naredila veliko uslugo, za katero se ti bo oddolžil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršno koii trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On; Obsedla te bo ideja, da te nekdo nenehno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako Črno, kot se ti zdi Se vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi. Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, a raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On; Povsem po naključju se boš izmazal iz zelo ■ neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim dogodkom v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, a je to, kar počneš, pretiravanje. Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar se ti ponuja Prijeten znanec li lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot tl bo odprta. Pazi se škodoželjnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka Si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje mdlo v naravo in o vsem skupaj temeljito razmisli. Ona; Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev praviina ali pa je bila te še ena od običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno. On: Spomin na preživeto bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli nanjo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa... NOVO NOVO -b BEBB H Najstarejši identični dvojčici na svetu imata več kot sto let. Možnost, da identična dvojčka dočakata stoti rojstni dan je 1:50 milijonov. Addie Moran in Millie Reiger sta imeli to srečo. »Skrivnost najinega dolgega življenja je v prijateljstvu,« je povedala Millie in dodala, da sta bili z Addie vedrio najboljši prijateljici. Rodili sta se v Chi-kagu 11. aprila leta iS93. Mil- lie se ni nikoli poročila. Delala je kot knjigovodkinja do 70, leta, ko se je upokojila, Addic se je poročila s postavnim visokim plavolascem, ki mu je bilo ime Frenk, in rodila dve hčerki, Žc dvajset let je vdova. Od takrat živita sestri skupaj. Leta jima ne dopuščajo, da bi veliko potovali kot včasih, vendar se Se vedno radi družita z ljudmi in hodita na obiske v soseSČino, Vsak četrtek Vestnik zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Taraclia sovjetski nekdanji republiki Moldaviji se je rodila deklica, ki ima dve glavi, dvoje src in pljuč, dve hrbtenici ter en par nog in rok. Na svet je prišla s carskim rezom. Mati ima že tri otroke, ki so popolnoma zdravi. Zdravniki menijo, da je za takšno kruto igro na- rave krivo radioak- tivno sevanje, ki se je povečalo zaradi ne- sreče v jedrski elektrarni v Cemubilu leta 1986. Ona: Sorodstvo bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje... On: Kljub odličnemu počutju se tl ne obeta prav nič dobrega. V poslovnem življenju se ti bo pripetila nerodna nezgoda, ki te bo stala veliko več, kot sl sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se rešiti da. Ona: Zaupaj tistemu, katerega zaupanje bi se rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem, da prevečkrat ravnaš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem'tvoj a čustva. Potrebno se bo prilagoditi.,. On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar ne bo hujših posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa, Pazi se - nekdo ti hoče škodovati! Ona; Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ah naj nadaljuješ in tvegaš vse ali pa previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti nagrada ne more uiti. Nepričakovan obisk. Ona; Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla Iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa tl bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se resneje posvetiš poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil. STRELEC Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekoo zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela ' ,]/ Konec tedna boš preživela daleč od '^sakoo'’ ..jj,-tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero P ■ KOZOROG VODNAR KIBI ttost . On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si njenost ljubljene osebe, vendar se boš potruu j ponovno osvojil. Za drugo pa bo še čas.. . .rf j Ona; S popolnoma novim a DO se cas.. pristopom tfrf- ! i vtis. Izkoristila ji svoje prijatelje kar precejšen vtis._____________ , ten položaj in prav hitro se boš znašla v prijeti’ ■ družbi. Pazi na svoja čustva. . jist On; Mislil si že, da je vsega konec, znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj Seveda bodi previden in predvsem realen. Ona: Bodi malce manj zaverovana v dežne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. FieatrsjU ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sp ; pričakuješ. Pazi se partnerjeve IjubosumnostH ■/(K*' On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce-njem tednu se ti obeta ugoden razplet jrf ture, pa tudi finančni učinek ne bo izostal, naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasp' spola. Ona: Prepusti se svojim čustvom in sl ten konec tedna. Vse kaže, da se je ponovno začela, le da so tokrat osebe druga goče prave. Za delo bo čas drugič. On: Žilica li ne bo dala miru, '^se poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ la odmevnost na svojo idejo, realizacija pa predvsem na tebi samem. O NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO d.0.0. Strukovci 23a, 69265 Bodonci, tel. 069/49195 Podjetje za proizvodnjo drobne kmetijske mehanizacije, servis in prodajo ne J I r PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO - vrtne kosilnice {s košaro, samohodne...) - kosilnice na nitko (Jonsered, Stihi, Kawasaki, Husquarna.,,) - motorne škropilnice (Stihi, Solo, Ideal, PAN-AGRA...) - motorne žage (Jonsered, Stihi, Sachs, Dolmar, Tomos...) - motokultivatorji (Gorenje Muta, BCS...) - traktorski priključki - rezervni deli za vse vrste strojev - verige za motorne žage Oregon - vodila verig za motorne žage Oregon - rezalni program (Oregon, Felco, ARS, Lowe...) - škropilni in zahvalni program (Garden, GDM...) ~ črpalke za pretok vina in škarje za obiranje grozdja t > SERVIS MOTORNIH ŽAG SERVIS MOTOKULTIVATORJEV SERVIS MOTORNIH ŠKROPILNIC SERVIS VRTNIH KOSILNIC Jonsered Stihi Tomos Sachs Dolmar in drugih Gorenje Muta Goldoni Honda BCS in drugih Stihi Solo PAN-AGRA Ideal PAN-AGRA Muray Briggs Aspera Tekomze SERVIS , KOSILNIC Jonsered Stihi Kawasaki Husquarna Humelite f' Poleg tega opravljamo še servisne storitve naslednjih izdelovalcev kmetijske mehanizacije: PAN-AGRA, SIP, BATUJE itd... [ Zsrnien^va stao za now>, obnova m prodaja rid^ene kmetijske mdmiizadle v MOZNOSH PLAČILA ~ ob gotovinskem nakupu od 5 do 10% popusta - možnost plačila na tri čeke - kreditno odplačevanje od 3 do 15 mesecev NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 23. septembra 1993 stran 13 I h l Glasbene lestvice VIC.A N A JBDIJŠIH SEDEM SKLADB NA MURSKEM V ALU " I S.sj V| v 1- THE RIVER OF PREAMS - Billy Joel 7- RbNAWAY TKAIN - Soul As^lum WHAT1F 1 CAME KNOCKING - Juhu Mellencamp NTHE HEART OF a WOMAN - Billy Ray Cyrus 10 SENZA TE - Gianna Nanninni , DREAMS - Gabrieik A'1DE RIVER - Sleve Miller 3. 4. 3. 6. 7. le •I » 1 JKEDLOGI; J- rUESDAV MOKNING - The Puguvs r lemon-už ’■ hN ALTRA TE - Eros Kuromrolli JtVRSKl VAL "‘STVIca slovenske zabavne GLASBE ^veličastnih J Rojena V znamenju - BeiieinTumi) BELI BLAZINI - SimDiia Weiss ; NA morju vse lepše je - Sanja Mlinar 4 “EEskvica - Miki ŠaraC i lEST grem KR SPAT-Johny’sbaiid ■' cASaVSKI zvonovi - Božidar W()lfand - WoI1 '■ SELI prah - Neron za vsakogar nekaj i Kaj je žeja Občutek žeje uravnava center v srednjih možganih. Ta- j t* rlA S»ajK«r I I ■" tleh ’ !*«p desi^n fH st?VlCA ^''BseAi NARO1)N(»£AHAVNE GLASBE i|i irfi V * f* IH Bi lir kON. CLKKO?^ PA Z MAKEl.OF 2 Na TAHIU - Ans, Henček 3 4 i. „ DOMOVINA-Aiis. Slovenija j„J;JtJBL)ENA LJUBEZEN Slovenskogonški kvmiel zaV' PIVO - Ans Tunela Žagarja f.V;(y.PA NE - Ans. Vilija Petriča ! i"vo. , PA NE - Ans, Vjhja Petriča J AZ SEM FANTiC MLAD-Bral]e iz Oplotnice ^^LINA se BVDl - Slovenski kvinlct rj: 3. nit 'ZllKlSI Sl SOLZE - Ans, Ju 'A, OBRJ^I Sl SOLZE - Ans. Jožeta Burnika leta - Jože Skubic in Slapovi >if kupone pnivljite d n čelrtka, 30. sepiembra 1993» nu naslov: Murski <1/1'1 ZEuuiiv H.a________________k. _ ___ '^''linska 41, 691HH) Murska Sobola^zB glasbene ksivice. * ^upon št. 38----------------- ^'^'’'jinti za skladbo: • tuja ________________________ * tloniača_____________________ . I * '”todnozabav.m 0 I 'tOf; II, priimek ter naslov I Hi SESTAVIL MARKO NAPAST KOVINSKI DEL KRAMPA SIGNALNI DROG NA CESTI ALI ŽELEZNICI PRED LETI ODLIČEN IT SMUČA R| IIVANOl KISLA REPA IN ŽELE VELIKA 31 53 I 1 . Ki H delec ENERGUE KNJIŽNA IZDAJA iKflINKA ♦ 1 b 1— h?* 'MAJ A «1 PTICA IZ I DRUŽINE ; PO BREZ- NIKOV AMERIŠKI FILMSKI REŽISER KAZAN I GOVEJA MAŠČOBA MESSINA 28 I ______7^ ^ROVJE v SAHARI jASBEHI . NA5IUE,_ ... 19 39 I GOZDNE UURE ____24 DUŠIK 48 32 2 Ji n 1W90PAD. llPnETEP 0*1 I' 1 ,'l Krivi so premajhni čevlji ženske, ki tlačijo noge v premajhne in pretesne čevlje, dobijo prej ali slej krčne žile, posledica pa jc lahko tudi tromboza. Nevarni pa niso le čevlji, temveč tudi pretesen elastični rob na nogavicah ali dokolenkah. Primeri se, da kot odrasli trpimo za posledicami otroških let. Če smo kot otroci nosili premajhne in pretesne čevlje, se nam z leti pojavijo okvare na žilah nog. Otroška noga hitro raste, zlasti v obdobju od drugega do četrtega leta. Zato bi morali starši skrbno izbirati otroško obutev. Ni dovolj, da so čevlji primerno dolgi, morali bi biti tudi udobno široki. Dogaja pa se, da ne starši ne otrok ne opazijo, kdaj postanejo čevlji premajhni. Zaradi premajhnega obuvala se pojavijo okvare na stopalu, s tem pa tudi okvare ožilja na nogah. Žile v mečih morajo delovati kot črpalka, ki poganja kri iz nog proti srcu. Če pa so žile okvarjene, kri zastaja, nabira se v žilah in jih razšiqa. Posledica so tako imenovane krčne žile. Ko izbiramo nove čevlje, zato pazimo, da izberemo udobne. Prsti morajo imeti dovolj prostora, ne smejo biti utesnjeni. Za noge in za žile pa je Se posebno koristno, če čim pogostej hodimo bosi. krvi preseže določeno j ! koj ko količina kuhinjske soli raveti, ta center signalizira potrebo po vodi, to pa stori I z občutkom žeje. Na dan potrebujemo nekaj manj kot tri v litre vode. Sem štejemo tudi tisto vodo, ki jo vsebuje zaužita hrana, čisto tekočino za pitje in vodo, ki v organizmu nastaja, ko zgorevajo hranilne snovi. Tudi od pitja se lahko zredimo. Marsikdo misli, da kozarec limonade ali soka ne bo škodoval njegovi postavi. Posebno se motijo ljudje glede alkohola. Vedeti pa morate, da je v sladkem sadnem soku od 100 do 120 kalorij. Kava in čaj sta brez hranilne vrednosti in nimata nobene kalorije, če ju pijemo brez sladkorja, smetane ali mleka. Sicer pa lahko izračunate, da z vsako skodelico kave zaužijete okoli 85 kalorij. Namesto sladkorja kanite v čaj nekaj kapljic limoninega soka. Če pa že morate piti sladkega, ga osladite s sladilom in ■ ne s sladkorjem. Materino mleko zadostuje Kuhajte z nami Strokovnjaki za prehrano priporočajo dojenje. Mati naj dolgo doji otroka, če pa ga ne doji, naj mu daje pripravljeno otroško hrano, nikakor pa naj mu pred petim mesecem ne vsiljuje dodatnih obrokov. Berlinski zdravniki so raziskovali na šestih porodniških oddelkih in preverjali, kako se godi kakim ]3(H) otrokom, potem ko so jih odpustili domov. Že v prvem mesecu so matere dajale dodatne obroke štirim odstotkom otrok, pri treh me- seeih je že skoraj vsak drugi otrok dobival kašico ali kakšen podoben otroški obrok. Zlasti na podeželju začno otroke zgodaj po nepotrebnem obremenjevati z dodatno hrano. Čim bolj so matere izobražene, so dognali, tem bolj upoštevajo nasvete strokovnjakov. Nemški zdravniki opozaijajo, da otroku prve tri mesece dodatna hrana ni potrebna, še celo nevarna je, kajti pozneje se lahko poveča nevarnost, da bi otrok obolel za nevrodermatitisom ali kako podobno alergijo. Očala niso več bavbav Včasih so se dekleta in fantje, ki jim je vid že zgodaj opešal in so si morali zato natakniti očala, skrivali pred javnostjo, bili so nesrečni in polni kompleksov, kako zelo so grdi zaradi uokvirjenih stekel. Strokovnjaki so jim nato priskočili na pomoč s kontaktnimi lečami - in v ničemer se niso več ločili od drugih. Ker pa je zadnja leta oblikovanje okvirjev izredno napredovalo in so očala danes sestavni del naše garderobe, tako rekoč nakit, je nekdanji odpor do naočnikov izginil. ...... I ■■ I SEDEL NA VELEBITU IPftlŽoRIŠČB PORAZA BHUTA IN 'kasua OSEBNI ZAIMEK AVTOMO. BILSKA OZNAKA REKE fh 1^ 9 I I □ JU blAK PRED feOJO NASLITINA ledenika, geOBLJA 14 38 "i NUIV _____M NAGOTA. GOLOTA _ •Ioseppe" g -i.' L« 25 50 ANGLEŠKI SLIKAR (JOHN. 1766-1621) PAUL HENRV DEVIŠKA KOŽICA ,1 47 NAVŽOČ-INOST LASTNOST DBOENEGAl . NOVINAR ■MIADINE' IRANSKI DENAR _ 34 13 ______26 FRANCOSKI PtSATIU I ORGANSKA KNOVŽA Ibarve in ■zdravila » ^-1 PREDSEO. NIK KUČAN VESTNIK 6 |i 49 OBCESTNA VAS MED JURŠINCI IN PTUJEM ORCJ n 42 52 IZOLATOR 22 3 AVTOMO BILSKA OZNAKA KOTORJA 40 21 .._5 NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ KAMNITA PLOŠČA IZ SKRILAVCA OZIRALNI ŽJUHL- IT SKLA-DARU I I ! KRAJŠE POTOVA. NJE ZA Zabavo Popečeni jajčevci Jajčevci so zelenjavni plodovi t bleščečo temno vijoličasto lu- pino. Pripravimo jih lahko na različne načine in uporabimo za priloge ali samostojne glavne jedi, z mesom ali grez njega. Dobri so polnjeni z mesom, obloženi s sirom, pripravljeni v enolončnicah in narastkih Na kakršenkoli način jih pripravljamo, je prav, da jih surove narežemo, posolimo in pustimo stati 30 minut, potem jih pustimo na cedilu, da voda odteče, tako namreč izgubijo nekoliko grenke tekočine, ki jo vsebujejo. Nato jih rahlo obrišemo s Čisto krpo in pripravimo po receptu. Če pripravljamo popečene jajčevce za 4-člansko družino, potrebujemo: 4 manjše jajčevce, 3 bolj suhe žemlje. 2,5del mleka, šopek zelenega peteršilja, šopek drobnjaka. 2 jajci, 10dag nastrganega sira (gauda), 2 stroka česna, poper, noževo konico muškatnega oreščka, SOdag paradižnikov in 4dag masla ali margarine. Oprane jajčevce po dolgem razpolovimo. Vsako polovico večkrat previdno po dolžini zarežemo (ne prerežemo) in posolimo. Tako jih pustimo stati 30 minut, Nato jih obrnjene zložimo na cedilo, da grenka voda odteče Medtem zrežemo na drobne kocke žemlje in jih prelijemo z vročim mlekom ter počakamo, da se zmehčajo. Žemljam dodamo 2 stepeni jajci, nariban sir, sesekljan peteršilj in drobnjak, strt česen, sol, poper in muškatni orešček. Nadev dobro premešamo. Nepregorno posodo namažemo s približno 2dag masla ali margarine, obložimo z rezinami paradižnika in nanje naložimo odcejene in obrisane jajčevce tako, da ležijo na vijoličasti lupini. Zgornjo - prerezano in večkrat zarezano plast jajčevcev namažemo in obložimo z zemljino zmesjo ter potresemo s koščki masla ali margarine. Pekač damo v ogreto pečico in pri 200“ C pečemo 50 minut, vendar po 30 minutah peke pekač pokrijemo z alu folijo, da se nadev preveč ne zapeče. S sezonsko solato jih ponudimo kot brezmesno glavno jed. • : f .J. .Ji AMERIŠKI v t STANE SEVER BELOVEC (URŠ) GORA v JULIJCIH RIMSKI ZGODOVI. NOPISEC (>'ANALI4 kemik. NO. ,,, FANT, DEČEK 16 PODZEMELJSKI HODNIK. NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR IHANS) i. 20 t . 18> GLAVNI ŠTEVNIK 43|žAHoa- 11 29 ARABSKI ŽREBEC SLAVIČ" JUG A 45 PRIOR ODŽAGANI KOSI 23 ŠPORTNIK. KISE UKVARJA stekom vouu KONSERVI-RANE SARDELE JUŽNA RASTUNA ž MESNATI- MI USTI ImsiK IdOflSKA Irekav pžicui 35 ROBERT BEDFOftp DECILITEfl 10 gjlnau I 33 I 15 1 VEČKRAT OSTRO LOMLE-NAČRTA 'pevka BRATUŽ SAM0-““ KUUil I :| 4 36 51 j___37! a ANDREJ ČERKASOV 44 171 41 30 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 89000 Murska Sobota. 1' Nagradni kupon št. 9: t, ! Pravilne rešitve bomo nagradili. 1. NAGRADA v vrednosti 25.000,00 SIT 2, NAGRADA blago v vrednosti 10.000,00 SIT 3. NAGRADA blago v vrednosti 5.000,00 SIT Telefonska E2! Pokrovitelj križanke je trgovina TEHNOLINE v Lendavski 53 a v Murski Soboti. 9 i (069) 21 790 i stran 14 vestnik, 23. septembral^ podlistki it Iz župnijskih kronik: Murska Sobota (44) Župnija že več kot 600 let Na mestu, kjer stoji soboška katoliška cerkev, posvečena sv, Nikolaju (.Miklavžu), naj' bi stal v 2. in 3. stoletju neke vrste rimski poganski tempelj in okrog njega naj bi bilo pokopališče. Pri rušenju stare cerkve so namreč našli v najglobljem delu temeljnega zidu vzidan star rimski nagrobnik z okraski leva in delfina brez kakršnih koli krščanskih znamenj. Z ostanki templja in razbitinami okrog pokopališča je prišel v zidovje poznejše krščanske cerkve. Po mnenju nekdanjega duhovnika in kanonika Janoša mrpcii je tu majhna vzpetina, na kateri je zgrajena cerkev, najlepši in najvišji prostor v Murski Soboti. Že po svoji legi je kakor določen za to, da se na njegovi površini postavi bo^a hiša. v k božoj službi vabili. Naše prve papinske cerkve so bile male, lesene, zavelo malo kerščenikov in zmenkanja meštrov i stroška,« Prvotno cerkev naj bi uničili Madžari , ki so ob svojem prihodu v Pa- posvečene cerkve: Dudieipin (Radgona), Uissnitz (Sobota), Bu-siniza (nekdanja vas pri Rakičanu), Lindolveschirichum (Lendava). nonsko nižino uničili večino Postali so katoličani »Slovenci, ki so se naselili na tleh, današnje Sobote, so sprejeli krščansko vero od Bavarcev. Leta 796 je bilo v Pipinovem taboru nekje ob Donavi veliko posvetovanje, kako bi slovensko in avarsko ljudstvo v Panoniji pridobili za krščansko veto. Karel Veliki je namreč trikrat zaporedoma premagal divje Avare in zato se je odprlo tazsežno misijonsko polje. Leta 798 se je solnograški škof Arno napotil med Slovence v Panonijo, kjer je poučeval ljudstvo, posvečal cerkve in nastavljal duhovnike. Pouk v ven Je trajal le 7 dni in ker so na krst čakale velike množice, so ga opravljali vsako soboto zvečer. ko se po liturgičnem času že začenja nedelja,« je zapisal v Zgodovini lavantinske Škofije dr. Franc Kovačič, »Najbole je Boug Karola Velikega cesara ojačo zato, naj se od pravo vero obrne, Arno je rejsan prišo tuedi Slovenom pridigat evangeliom (po tolmači)? Vnoge je tue okersto in v Soboti cerkev gor postavo,., Pokedob pa ne bi mo-gao Arno sam gostokrat Slovene pohoditi ino nje z božov rejčov po-troštati, je tak s privolenjem cesara cerkva, ki so bile zgrajene v Panoniji za časa salzburških škofov in sv, bratov Cirila in Metoda, Se Je s cerkvami tako zgodilo tudi v drugih krajih? V listini Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev so omenjeni kraji, kjer so bile 859. leta Ivan Zelko trdi, daje sv. Metod ob svojem potovanju v Rim in nazaj kot panonski Škof obiskal tudi te cerkve. sem odločo ednoga pišpeka poldivjih narodov splašena vera ke rščanska predga ino na vse narode pod njegovo v o hrambo v raz-šeri. Za toga volo je v eti krajih stanuevaJoCe narode Amoni soli-gradskomi pišpeki zročo. naj nje na (škofa), po imeni Teodorika, šteri bi meo brezi stalnoga prebivališča vedno okoli hoditi med Slovenomi, nje včiti, njim svestva (zakramente) deliti, mešnike in cerkve posvečavati. Cesar Karol Veliki je skrbo za cerkve in mešnike,« piše prekmurski zgodovinar Jožef Kosič (1778-1867). Po tem sklepamo, da je dal škof Arno postaviti cerkev že pred 821. letom. Mesto, kjer je stala, pa se je po vsej verjetnosti imenovalo Businiza (Buznica oziroma Buzinci), ki so ga Turki (kot še nekatera sosedanja) uničili. In kakšne so bile prve katoliške cerkve? Košič pravi: »Te cerkve slovenske, kak niti ter pervejše. so nej mele tuerna, nej zvona, šteri bi dobre luedi k božoj sluežbi vabo, nego so po vkuep zbitih blanjah (deskah) ropotali, gda so luedstvo E« iT Cerkev sv. Nikolaja ' v Murski Soboti je prvič (7) omenjena 1297. leta. Tale, ki jo kaže slika, pa je iz 1912. leta, sestavljata pa jo tudi bogoslužni prostor in zvonik nekdanje (stare) soboške cerkve. Spomini na sLeriTk' organizacijsko h-« delo v Prekmuzju 3 b a Prekmurci in Madžari Na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni je madžarska delegacija trdila, da Prekmurci niso Slovenci, ternveč potomci Keltov. Pn tem so se sklicevali na ruskega slavista Alekseja Šahmatova. Pozneje so madžarski znanstveniki sami ugotovili, da je bilo najbližje keltsko naselje v Panonski nižini odaljeno od Prekmurja sto kilometrov.' O tem da so Prekmurci potomci panonskih Slovenov. ne more biti dvoma. Tudi madžarski znanstveniki priznavajo, da so krajevna imena Csongrad. Nograd, Piliš. Cuha. Balaton in še nešteta druga slovanska: Črni grad. Novi grad, Pleša. Suha, Blato.' Panonski Sloveni so imeli sredi devetega stoletja svojo politično in cerkveno ureditev. Znameniti knez Je bil Kocelj (madžarski zgodovinarji ga imenujejo »Kocel, szloven fejedelem«).' Današnji preostanki panonskih Slovenov so kajkavci, Prleki in Prekmurci. Kajkavci so še v 16. stoletju šteli svoj jezik za slovenskega; to se vidi zlasti iz naslovne strani tridelne zbirke madžarskega običajnega prava, ki jo je spisal Štefan Verbewczi Besedilo, natisnjeno leta 1574 v Nedelišcu, vsebuje besede »diachki (latinski) po-piszal«. »na szlovienszki Jezik obrnjen« (preveden). Kajkavci so prišli pod oblast hrvatših kraljev, zato so se vedno bolj razglašali za Hrvate in pri tem je ostalo.■* Kdaj so prišli Slo,venci v Prekmurje, ni natančno ugotovljeno. Nekateri pisci trdijo, da so bili v sedanji domovini že za Časa Koclja in da Je apostol Metod prišel v te kraje, toda verjetnejša Je navedba madžarskega zgodovinopisja, ki trdi, da Prekmurje v devetem stoletju Še ni bilo naseljeno, pozneje pa so se na območju današnjih krajev Črenšovci, Hotiza in vzhodno od njih mešano naselili Slovenci in Madžari, medtem ko je bil čisti slovenski naselitveni tok usmerjen iz Prlekije proti današnjim Beltincem. asimilirali tudi priseljenci. Zlasti zaradi te zgodovinske pomembnosti je prekmurščina kulturna vrednota posebnega pomena, zato jo je treba varovati, ne pa izganjati iz slovenske kulture - to so poskušali nekateri kratkovidni prišleki. Politična enotnost panonskih Slovencev se je končala s prihodom Madžarov leta 896 (Madžari ga štejejo za leto »osvojitve domovine«, čeprav se je priseljevanje začelo že prej). Pradomovina Madžarov Je v Rusiji med rekami Volga, Kama in Belaja. Njihov Jezik spada v ugor-sko skupino ugrofinske Jezikovne družine. Najbližji sorodniki so jim Hantiji in Mansini fOstJaki in Vo-guli). Vzhodno od Madžarov je živelo ljudstvo Deseterci iz turške jezikovne družine. »Deset« je po turško »on«, »pleme« pa »gur«. Iz tega je nastala beseda »onogur«. Enako Je nastala beseda »peterci« - »besgur« - danes se ljudstvo imenuje Baški rji, 5 Onoguri so se preselili na Jug in se tam menda pojavili z imenom Bolgari, Pozneje so se preselili na Balkan, se tam deloma poslovanili. k® 1^ U Katoliški duhovniki Ko so Madžari okrog leta 1000 sprejeli krščansko vero, so začeli graditi cerkve Cerkev v Soboti Je bila sezidana 1071. leta iz materiala poganskega templja, vsaj tako je razbrati iz rokopisa kanonika Slepca, ki je tako zapustil dragocen vir za nadaljnje zgodovinsko raziskovanje. Najprej namreč govori o starem poganskem templju, o njegovih ostankih in razbitinah, ki so Jih našli ob kopanju temeljev za novo cerkev, potem pa govori o dveh cerkvah: o neki prvotni krščanski cerkvi in o ladji stare župnijske cerkve, ki so jo leta 1910 porušili. Šlo Je za gotsko cerkev sv. Nikolaja, zgrajeno okoli leta 1350, Od leta 1094 do 1777 je spadala Sobota pod madžarsko škofijo Gyoer, od leta 1777 do 1964, leta pa pod škofijo Sombotel. Od 15. avgusta 1964 je Sobota skupaj s preostalimi prekmurskimi župnijami sestavni del mariborske škofije. »V srednjem veku Je bila Sobota nekakšno cerkveno središče. Madžarska Škofija Gvoer Je imela na Jugu svoj posebni arhidiakonat. katerega sedež je bil leta 1331 v Soboti. Arhidiakon (škofov namestnik) je prebival v Soboti takrat, ko se naselje imenuje kot mesto (civi-tas), to Je 1365. leta. Soboška cerkev se omenja tudi v rimskih vatikanskih arhivih. Tako je 27. maja 1394 predložil papež Bonifacij IX. soboškega župnika Mihaela za gyo-erskega kanonika, 8. decembra 1401 pa je isti papež podelil soboški cerkvi odpustke, ki Jih imajo sicer samo Marijine cerkve ob Por-ciunkuli. Papež Bonifacij IX, pooblašča soboškega župnika in še 6 drugih duhovnikov, da na belo nedeljo in že dva dni prej smejo dati odvezo vsakemu verniku od vseh grehov, ki so sicer pridržani sv. sedežu,« piše Jožef Smej v Stopinjah 1972. V letih 1605-1672 so soboško katoliško cerkev upravljali evangeličani O tistem, poznejšem in sedanjem obdobuju evangeličanov boste lahko prebrali v prihodnji računi, nega naj odevdarjene k Bo-ugi povrne*. Župnik Hanžek pa je bil navzoč tudi pri obglavljenju 24-letnega Ivana Gregorja iz Nor-šinec 5. aprila 1823. leta. Sodbo je odobrila in potrdila Njegova kraljeva visokost, ker je umorit gostilničarja Darbošo. Preden mu je rabelj odsekal glavo, je obsojeni izgovarjal presladka imena Jezus in Marija, potem je pobožno izdihnil. Franc Huel s Tišine je bil župnik v letih 1826-1880, nasledil pa gaje (1880-1906) Franc Gašpar iz Slovenske vasi v Porabju. 26. decembra 1905. leta je sklical sejo cerkvenega odbora, na kateri so bili: dr. Franc Ivanocy, tiSinski župnik In dekan; Janoš Slepec, kaplan in zapisnikar; Posfay Pongracz, predsednik cerkvenega odbora; grof Laszlo Szarpary in mnogi drugi cerkveni odborniki. Sklenili so, da bodo v Soboti sezidali novo cerkev, priskrbeli načrte in določili može in žene, ki bodo zbirali prostovoljne prispevke. Grof Szarpary je izjavil, da je pripravljen sam prispevati toliko denarja, kolikor ga bodo plačali vsi verniki skupaj V letih 1906-1936 je v Soboti žup-nikoval že v prvem delu tega zapisa omenjeni Janoš Slepec, rojen v Soboti, h katerega delovanju se bom Še vrnil. V letih 1936-1964 je bil soboški župnik Turniščan Jožef Vojkovič, ki pa ga je v letih 1946-1954 nadomeščal Jožef Gutman, rojen v Bogojini, kajti v omenjenem obdobju je bil župnik Vojkovič (8 let!) v zaporih Ivan Jerič iz Dokležovja je župnijo sv, Niko- soboški cerkvi pa so bile postavljene 1912. leta. Izdelaf jih je moj- ; ster Rigner iz Budimpešte Bde j? pnevmatske in sestavljalo jih J« registrov. Z leti so dotrajale in zadnje obmolknile. 8. novemb« 1992 pa je v soboški cerkvi 'f*- I zadonela orgelska glasba. zaigrale nove orgle, kijihjevstjt^ lovanju z nemškimi mojstri So!«j izdelal orglarski mojster Škrabi iz Rogaške Slatine, hanske in tudi drugače zasnm'* kot prejšnje. Sestavljene s*? '('' registrov in so meJ v Sloveniji. Omogočajo , vseh skladb iz glasbene zaklaef"*_ od baroka prek romantike pJ do modernih stvaritev Orgle j' boška cerkev dobila v letu, lw F praznovala 80-leinico. lo , proslavili nadvse javno: z jem pomožnega škofe jj. Smeja in ob somaševanju ,; hovnikov - na letališču v ,1* številki. Zdaj pa nadaljujem čanu, O tem je Vestnik poro' prvi strani. Rski' ,£al»’ Župnija sv, Nikolaju Mutskaif' bota ima v 1993 letu 11.73'.'''^””' kov. Kraji, ki jih vključuje o.nre®’ WECR,LTViV13 ■ HftT£nooAis rrn a£ 1 JITVAN DljiJ 5 •I,, ' '♦"•■fc* IJ I .V-L dei .^oifniiib kit*iviin koieii l| VVt.ijK.pIkt I STAHfANV njR«-^ha Buelielkašk v Dobrudži pa še živijo Bolgari, ki v Prekmurje pa so se priselili govorijo prvotni jezik ali vsaj po- tudi pripadniki drugih narodov; to dokazujejo priimki Nemec. Horvat. Korošec. Kranjec, Vogrinčič, pa tudi Škrlak (teh je menda veliko v okolici Varaždina), Vsekakor pa je prekmurščina kot najbolj čist in izrazit obstanek panonske slovenščine bistven dokaz kateri narod je bil in je še. danes večinski - v stoletjih so se dobnega prvotnemu,, Druga ljudstva so potem prenesla ime Onogurov na Madžare, zato so ti postali tudi za slovane Ogri, Vengerci, za druge Hungari, Ni torej pravilno mnenje, da sta imeni Ogrsko in Ogri samo zgodovinski in da sta zgubili smisel z razpadom Avstro-Ogrske, temveč je res, da je beseda Madžar ugrofin- ska, Oger pa je turškega izvora, pomenita pa obe isto. Iz imen nekaterih vodilnih oseb, na primer Tas, Jutas, Sarolt (sar aldu = bela kuna), sklepajo nekateri zgodovinarji, da je bil vsaj del vodilnega sloja turškega rodu, toda samo imena niso zadosten dokaz za lo domnevo. Za pravimi Onoguri so se tudi Ogri - Madžari preselili na jug, na ozemlje današnje Ukrajine. Tu so nadlegovali prebivalce pokrajin pod bizantinsko oblastjo, zato so Bizantinci naščuvali Pečenege, naj napadejo Madžare. Pod pritiskom teh napadov so se Ogri odločili za preselitev v Panonsko nižino. Dnjeper so prekoračili pri Kijevu. Karpate pa čez Veiecki prelaz. Najprej so zasedli vzhodne predele Panonske nižine, odtod so se potem širili še na zahod. Iz nove domovine so hodili ropat po raznih deželah Evrope - prišli so celo v notranjost Francije -, dokler jih niso Nemci leta 955 odločilno premagali pri Augsburgu. Vojska je bila uničena, vodje obešeni, begunce so zajeli in pobili Čehi. Ta nesreča je Madžare prisilila, da so se posvetili predvsem poljedelstvu. Pri tem so se precej naučili od Slovanov, kar se vidi tudi po številnih besedah, prevzetih zlasti iz slovenščine, na primer: rozs = rž, borona = brana Nekateri zgodovinarji pretiravajo s poročili o nasilju Ogrov nad Slovani. V resnici pa so pustili Madžari Slovencem zemljo in župane. zahtevali pa so od njih dajatve. Ker so se naselili med njihove vasi, so večino dežele pomadžanii - to je razumljivo, saj je bilo okrog leta 900 v deželi približno 200.000 Slovanov. Madžarov pa se je priselilo okrog 500.000. ' Szabč Miklos. A kelt^k nyomaban - IstvSn Kniezsa. LJngarns volkerschaf-ten im KI. Jahrhunden Homan-Szekfii. Magyer tortenei ' Pravni leksikon, Savremena administracija. 1970 ' Današnji BaSkirji pa so meSanci nek-, danjih BeSgurjev in Tatarov ■ (Nadaljevanje) I z imeni katoliških duhovnikov po tako imenovani rekatolizaciji, ko Je soboška cerkev spet pripadla katoličanom, V letih 1682-1702 je deloval Matija Slavic, rojen v Turnišču, Škofijski preglednik, ki Je v njegovem času obiskal cerkev, je v zapisniku zapisal, daje župnik skromen, zgleden, vernikom mil in drag, V njegovem času je bila na cerkvi letnica 1071.- V tedanjem času so v Soboti prevladovali evangeličani (Čeprav so jim odvzeli cerkev). Tedaj je bilo v trgu Sobota skupaj s predmestjem 250 duš, od teh ka- ŽiveČi duhovniki iz soboške župnije: Janez Gregor, Tone Šeruga, Viktor Vrataric, Franc Serec, Slavko šnfko, Mirko Ružič, Štefan Grabar. Redovnica, sestra Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka združuje, pa so; Murska Krog, SataliovcL Murski - . Rakičan, Lukačevci, čem'.'''n , Veščica, Borejci in Polana, J deljah jih prihaja v povprečju rim mašam nekaj Čez 2.jdi). obredi so ob prvih petkih v krajih, kjer imajo ka[X‘li<4' hovnik pa mašuje mesečno s**' tudi v domu oskrbovancev v čanu. Ima pa tudi prost vstop f' niSnico, Veliko več obiskoHt-v župnijski cerkvi (od števila) pa je seveda ob večjih nikih in birmanskih sloveioaV Letos Je bilo 178 birmane*'- L 174. 1989. leta Jih je ta zakuri'^ . prejelo 327, 1987, leta pn 7. ■ ' 1 snn 174. 1989. leta jih je ta Verouk obiskuje 1.200 IdI' l r| laja Murska Sobota upravljal v letih 1964-1965, nato pa je prišel Jožef Smej, rojen v Bogojini (zdajšnji pomožni škof), ki je bil soboški župnik do 1969. leta. Bil je tudi dekan soboške dekanije. Martin Poredoš iz Ižakovec je v Soboti župnikoval v letih 1969-1981, nakar ga je nasledil Štefan Recek iz Gomilice, ki je ostal do 1984, leta, odtlej pa je soboški župnik Franc Režonja, rojen v Turnišču Gradnja nove cerkve župnik Franc Gašpar zaradi smrti ni mogel izpeljati zamisli o gradnji nove cerkve v Murski Soboti. Z delom je potem nadaljeval Janoš Slepec. V tem podlistku bom preskočil njegovo politično delovanje. Svoje delo in tr pelje nje je opisal v Marijinem listu: »Že vu vremeni Huell Ferenc piebanuSa so farnicije prisi-Ijavali. nagučavali svojega duehov-nika, naj bi kak bi naprej stopili i v Soboti edno novo farno cerkev toličanov (razen otrok) 70. Janoš goripostavili. Ali 80-letni stare so Lutter je bil v Soboti dobro znali zmečavb in težavo tak- šega dela, su se ne podali vu tak Velko skrb,., Vu vremeni Gašpar plebanoSa so si farnicije dosta gu-Čali od potrebe nove cerkve celo po velikih svetkah, gda je vu velkoj steski nihče ne mogeo opraviti dostojno svojo pobožnost.,, Farnicije so si vsigdar od edne lepe prostorne cerkvi premištavali, patro-nuš pa, gda smo njuvo dužnost naprej prinesli, so to pravih, ka oni s pravdenim talom zadosta včinijo, Či staro cerkev... podugšajo. Takše delo pa ne bi bilo božoj diki dostojno in sobočkim farni kom ne bi siuežilo na poštenje, ar bi ona do-Štukana in zakrpana zidina na duga leta skopost in nemarnost našega slovenskega naroda ravnokak vu glavnem varaši naše okrogline oz-nanjuevala,.,« Z velikimi mukami so 1912, leta župnik od 1702, do 1733. leta. Drugih podatkov o njem ni. Janoš LepeSiČ je deloval v letih 1733-1740. On je nastavil krstno knjigo in kot prvo krSčenko vpisal Katarino, zakonsko hčer Nikolaja Ambroša in Magdalene Sraka, Začel je pisati tudi poročno in mrliško knjigo, vendar ne na začetku, kajti prvi vpis ima datum 26. november 1736 in pravi, da je »ob drugi uri popoldne presvetli in premilostni gospod Janez Gomboši zamenjal to bedno smrtno življenje z nesmrtnim.,.*. Stefan Marič je bil župnik v letih 1740-1743. Jožef Banšič, ki je deloval v letih 1743-1753, je v matične knjige prvi zapisal ime mesta po slovensko - Sobota, Nikolaj Borbelyje bil duhovnik v letih 1753-1773. Govoril je slovensko, nemško in madžarsko. Bil naj bi tudi dobro načitan. Ob nedeljah zgradili sedanjo soboško cerkev, in praznikih Je imel’goreče pridige. »Župnik je vedno trezen, ni prete- pavec, prepirljivec, kakor tudi ne razkošnež ali kvestor (finančnik). Ni ljubitelj plesa, njegovo vedenje do oseb drugega spola ni sumljivo,« zvemo iz vizitacijskega zapisnika. V njegovem času je bilo v soboški župniji 3.692 duš, od teh 236 evangeličanov. Jurij Rafav pa je bil soboški župnik med 1773. in 1789. letom. Emerik Imre Hanžek se je narodil na Gornjem Seniku, v Soboti pa je bil v letih 1789-1826. Ohranjena je njegova pridiga iz prvega leta njegovega delovanja, v kateri pravi, da duhovnika, ki pogosto pride k hiši, ni treba »krivo soditi; ne hodi po lagovom V katero so »vkonponirali« prezbiterij in zvonik prvotne cerkve. Načrte zanjo je naredil domači arhitekt Takes. Grajena je v madžarskem neoromanskem slogu in je deloma iz železobetona, V visokem zvoniku so seveda zvonovi. Največji tehta 1.434 kilogramov. Na njem je slika sv. Trojice. Drugi zvon je težak 694 kilogramov in ima sliko božje Matere, Tretji zvon je težak 440 kilogramov in je posvečen sv. Nikolaju. Četrti zvon je posvečen sv. Jožefu, tehta pa 290 kilogramov. V zvoniku pa je Še zvon iz 1371- leta, ki je nekoč Sobočanom oznanjal turško nevar- nost. Danes so zvonovi seveda elektrificirani. Prve orgle v sedanji Imajo ga v župnijskem v kapelah v Rakičanu m že tretje leto tudi v vrtcu h* ; za romske otroke. Poučuj<-’NJ^|.; nik Franc Režonja, kapl.-r f . Mlinarič, diplomirana teokS!'*' Marija Sraka, diplotnan Skega pastoralnega Lapoši in sestre redovne ’ jilitš^ hčera Marije Pomočmi®', . .i Kociper, Ivanka if —- •Mojca Kovačič. Te so se naselile v hiši (pn a 1: bomu), ki jim jo je podaruJ ™, .jj C KJar-Žitnik. Tam imajo oO f otroški vrtec, ki ga orisknF B otroSki vrtec, ki gf otrok. še nekaj drugih noviC jjff soboške cerkve. sprejeli (s krstom) -jiu-’’ Uroša, Aleša, Sonjo ,v|n<'’' so osrečili zakonski ... i Leta 1983 je bila v maša, ki Jo je darovaR« ,(18 bar iz Kroga, Po i Štnidlehnerja so bar iz ! d,li in blagoslovili župno ,p J katerega tloris Je 30 „fi, p!', ! trov, v njem (kletni [jiti^ J ličje in podstreha) j se za okrog 200 ljudi- .jll i župnijsko knjižico ■ Vdiko « « J za s slovi, Vciirb-u ■'■‘I C , „ .n J župnika Ernest Velebe Recek, ki je bil '^'’L’^ietil’ lemdesefl' M ncvcii, M gradnje, V sedemdesetih cerkev polepšali z 12 v nimi okni), od katen* tri'' gaia po 35 kvadratniii 0r črte zanje pa sta nareA'’^ jjid zovičar in Stane Kreg-’'f' leta zelo uspešno bel.i|e/^4Hi Karitas. V lanskem lew katoliški duhovnik kr*fi>'-j R’ ljudi, poročil'pa 72 .fr''' ^etka septembra 1'*’-'’ ? F? 50 pogrebov in 104 k-času je bilo 47 panik-ekumenskih (mladopi k večnemu _ zličnih verj. Soboški župnik ki je med verniki 1*5t »ro«*' [S- “J da e meo VC1L.I-- ju v- -i« je tudi povedJb misliti na gradnjo * T"jS-služnega prostora'' mi sluznega pnjuiv.- in sicer v njenem 1 saj imajo verniki iz I in sosednjiih hi f I posvciij »J.,... 1 jih je čez 11 tisoč, w I sedanjem kaplanu N . v I ben še kak dušni Pj’’-'';. p ij, I pomoč bi bilo ■' I koga, ki bi diikJčvh j(i^ f na župnišču in oprif-^r' i ovna dela. I Gospod Režonja ^^(,1 ^uje 1 ■ sta i-.lSI še-'*’ cerkve. Povedal jC -posvetil vsem veriii*\^c Gospod ij-ji’’' , ,* J* hi j* jd VIlJSpou uit,... prav srečo, -saj H'"’ ju ; sestro Marijo, ki , »3 v*''’ za vse. V neskončno'' p V neskončo*' brž ne bo šlo. Srfd'''' L..*’ t! A j^stnik, 23, septembra 1993 stran 15 ■l kronika neljubem dogodku na radgonskem sejmišču Komandir ni prekoračil pooblastil Zgodilo se je • • • I I U poseg, do katerega je prišlo 24. avgusta okrog polnoči 2iiEo sejmišču, jc dobU SMtj epileg. Tahnit jc Virk« hiiB^ Jnnževega Vrha trdil, da ga je komandir Policijske tdarii^ Radgona Stojan Peček brez razloga od zadaj Prt J P** je zaradi udarca padel na tla, nakar naj bi ga MSta pritisnila ob ograjo. h Uprave burska •h se ju obširnega za poročila notranje zadeve Sobota povzemamo. r!id„., \ omenjeni komandir policistov pred sta resda 24. avgu- ^^^’^oval z družbo resda 24. avgu- C na sejmišču pri točil- nem pultu v lokalu Leon. Takrat pa je k njim pristopil Vinko Žige rt, se začel prepirati in s komolcem sunil komandirja Stojana Pečka v hrbet. Na njegovo opozorilo se je začasno umaknil, nato pa se je vrnil in nadaljeval izzivanje. Poziv črnograditeljem Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ure-J* naselij in drugih poseg(*v v prostor (ZUNDPP; Ur, I. . ’ sl. so se zaostrile sankcije za Čmogradilelje ^liih in zasebnih poslovnih objektov, stanovanjskih in s^odarskih objektov, vinskih kleti, počitniških hiš, po-objektov (garaže, drvarnice, hrambe, vrtne ule, ograje itd,) ter za inveslitoije drugih nedovoljenih * prostor (izkopi gramoza, peska, nasipava nje Širitve dejanj, ki so gospodarski prestopek ali Seh zvišanja kazni je obvezna odstranitev nedovo-** zgrajenega objekta ter vzpostavitev v prejšnje stanje Sanacija zemljišča. Poleg tega pa so v tem spremenje-^*^polnjenem zakonu vsebovane glede ndegalno ™jenih objektov prepovedi: ~ priključitve na komunalne objekte in naprave, dodelitev hišne številke. Ul Na ponovno opozorilo komandirja radgonske policije pa jc začel groziti z besedami: uj... se! Glavo ti bom odtrgal. Itct boš v civilu;« Zaradi napadalnega obnašanja in kršitve javnega reda in miru je Stojan Peček odločil, da Žigerta odstrani iz lokala. Poklical je policijsko patruljo. Ob njihovem ■ prihodu je komandir dejal Ži-gertu, naj gre z njim do policistov s službenima psoma, ki sta bila zunaj odprtega lokala, da ne bila vznemirjala gostov. Žigert je sprva ubogal, potem pa se je nenadoma hitro obrnil in hotel z roko napasti komandirja PP Gornja Radgona Stojana Pečka, Ta ga je v samoobrambi prijel za roko in porinil od sebe. Takrat je Žige rtu spodrsnilo in je padel na tla. Peček mu je pomagal, da je vstal, medtem pa seje patrulja približala kraju dogodka. Sledil je običajen službeni pogovor z zbiranjem podatkov in sestavljanjem predloga za sodnika za prekrške. Komandir radgonske PP je Žigerta tudi opozoril, naj zapusti sejmišče, če namerava riadaljevati s kršitvami. Končno je Žigert zapustil prizorišče dogodka. Hkrati so ugotovili, da kršilec med padcem ni dobil kake poškodbe, na zdravniškem pregledu pa je bila opazna le sled poškodbe na komolcu. Zato so Zigertove navedbe odločno zavrnili. Kot pričo je imel le A.M. Po drugi strani pa PeČ-kove navedbe potrjujeta policista iz patrulje ter priči B.J. in L.D. Na ta način so vsestransko preverili okoliščine dejanja in ugotovili, da je Žigertova pritožba neutemeljena, To pa pomeni, da komandir PP Gornja Radgona Stojan Peček ni prekoračil pooblastil. Sicer pa je Vinko Žigert z Janževega Vrha stari znanec policije, ki se je moral že večera! zagovarjati zaradi kršenja a v nega reda in miru, zaradi nasilniškega obnašanja pa je bilo zoper njega vloženih že več kazenskih ovadb. Med drugim so ga obravnavali tudi zaradi utemeljenega suma storitve drzne tatvine, za kar so ga ovadili javnemu tožilstvu. Zaradi tega je Žigert večkrat grozil policistom in njihovim družinam, Češ da se jim bo maščeval, Od komandirja Stojana Pečka pa je celo zahteval tisoč mark, da se vse skupaj pozabi. MILAN JERŠE Med vožnjo rodila Radgonski policisti so na Kapeli prijeli 38 Turkov, ki so k nam ilegalno pribežali iz Hr- jev. Soboški preiskovalci so ugotovili, da je s poneverjanjem uradnih papirjev, kot so umetno povečevanje dejanskih j ''Pisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru. opravljanje gospodarskih in drugih dejav- z nedovoljenimi objekti ali z zemljišči, na - so objekti zgrajeni, ' tk davčnih in drugih dajatev, posojilnih zavarovalnih, najemnih, zakupnih U,*^nih pogodb in drugih prav, poslov, pa je bil« s lem zakonom vsem črnograditeljem lahko svoje nezakonite posege v prostor *®nu prijavijo za izdajo lokacijskih in gradbenih do-pristojnim občinskim upravnim organom. Ti bodo V R* rVJUIIBB VULJIlčrlkJJM MpiaTJlllll ii z toku pregledali vse prijave, jih primerjali ''inf prostorskimi ureditvenimi načrti in zazidal-Wi'in nato na črno zgrajene objekte (po možnosti) ^legalizirali. je **K(niorebitiic) prisilne izvršbe (odstranitve objekta) _ če s« izpolnjeni našledirji pogojit posega v prostor (čmo-y ® zakonom določenem roku zaprosi za 1^*^' pomembno, ali Je bil /J ^•^ijski postopek že uveden in ukrep izrečen ali ne; ltoqj J*snovno spremembo in dopolnitvijo citiranega za- St. 47/93) je bil rok za vložitev zahteve za '' f izvršbe podaljšan do vključno 10. 10. 1992), vložitvijo vloge ali ob vložitvi plača ^'sžn ■'^iSini 2.500,00 SIT za kvadratni meter bruto •Pani^ Površine nedovoljeno zgrajenega objekta oz. ne stanovanjskega sklada 'iPteti' objekte in za gospodarske objekte na obročno plačilo depozita, in sicer tak« ■ ' šestih mesecih). ^Pari r*^ sprememb in dopolnitev zakona ne (fnjf z nedovoljenim poseganjem v prostor. _ ^*’JI't'lji pomožnih objektov p« tem zakonu nimajo I .^Pfnaili za odlog prisilne izvršbe, to možnost ^™ograditelji, ki imajo zgrajene objekte brez Obv/'’' 'I* gradbenih dovoljenj, EHri7^^” predhodne pridobitve lokacijskega dovoljenja 'd. č[ objektov oz. za druge posege v prostor izhaja iz Kfl/ Jc pokazala večmesečna preiskava inšpektorjev in kriminalistov v NK Mura? Problem neurejenega poslovanja je . širšega značaja Inšpektoiji podružnice SDK-ja v Murski Soboti in kriminalisti Uprave za notranje zadeve Murska Sobota so opravili obsežno preiskavo o domnevnem okoriščanju in sumljivem poslovanju nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote. Ker so se morali inšpektoiji soboškega SDK-ja zaradi pravne razlage nekaterih dejstev obrniti na centralo v Ljubljani, se je vsa zadeva nekoliko zavlekla. Tako so morali ra^asniti »izplačilo za izgubljeno energijo« nogometašev, to je namreč v nekdanji Jugoslaviji urejal poseben družbeni dogovor. Zdaj kaže, kot opozarjajo strokovnjaki, da v marsikaterem nogometnem in Športnem klubu v Sloveniji nimajo povsem urejenih raČunovodsko-knjigovodskih zadev. Zato so funkcionarjem NK Mura svetovali, naj osebno posredujejo pri republiškem ministru za Šolstvo in šport ter skupno najdejo ustrezno rešitev. V tej zvezi pa je dobil NK Mura že 2. julija letos iz centrale SDK-ja v Ljubljani obvestilo, da mora nogometni klub, ki izplačuje »nadomestila za izgubljeno energijo«, od teh prejemkov obračunati in plačati 20-odstotni davek. I ^prositi za odlog prisilne izvršbe, to možnost - ■ - - ^ite, vzdrževalna dela na obstoječih objektih in za P’‘’**ažnih objektov lokacijsko dovoljenje '*^’lphit'*’ si mora investitor za tovrstno graditev skladu z 51. čl. ZUNDPP oz. določili občinskih dr. v P‘* a pomožne objekte pa ------------------- - . J veljavni ZUNDPP. (Za območja, kt so pokrita '»vs,- Tirni načrti - predvsem v mestih - sega tovrstna 'finimi načrti - predvsem v mestih - sega tovrstna tiiL'''lie pomožne objekte različno daleč). _ __ Jn odlog prisilne izvršbe je mogoče dobiti v občin- ii^l'’k-M^P'’*'’*''*®'** podrobnejše informacije pa pri in gradbene zadeve pristojnih občinskih I in' 'I?" J«: ih/investitorji nedovoljenih posegov v pro- Pr ih t možnosti zaprositi zu odlog prisilne r‘»ko ob ugotovitvi, da gre za nedovoljen« poseg v prostor, uporabljeni z zakonom . li^ ukrepi (odstranitev objekta, kazen- , Pfeth ^^vzcni predmetov in protipravno pridob- , ^o^enjske koristi, prepoved opravljanja dejavno- 4 Z zakonom Ur BANI STKANA INŠPEKCIJA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE UBCIN (iTjf,. 7.A INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Ul.tctn Radgona, lendava. ljutomer IN MURSKA SOBOTA 1 L Tu se zgodba nadaljuje. 25. avgusta Je bil sestavljen zapis. nik o inšpekcijskem pregledu finančno-material nega poslovanja za leti 1992 in 1993 pri ' NK Mura, na katerega bi lahko dali prizadeti v osmih dneh pripombe, vendar jih niso. Na os-‘ novi teh ugotovitev bo moral NK Mura pačati skoraj 4,5 milijona tolarjev dohodnine, ki vključuje izpačila za izgubljeno energijo nogometašev, storitve sodnikov in prestope igralcev v NK Mura, Poleg tega dolgujejo 1,7 milijona tolarjev 5- odstotnega prometnega davka za izplačila priložnostnih del, prodanih vstopnic in plačil za re-. klame in pokroviteljstvo ter nekaj več kot 83 tisoč tolaijev, prispevkov za zdravstveno zavarovanje. S tem znaša skupni dolg NK Mura dobrih 6,2 milijona tolarjev. V ta znesek pa niso vštete revalorizacije in 25-oziroma 30-odstotne realne obresti. Zanimivo je tudi, da so v poslovanju firme ARUM Trade odkrili le za 67 tisoč tolarjev neobračunanega prometnega davka, ' Zvedeli smo, da bo moral NK Mura v vsakem primeru - ne glede na pritožbo na centralo SDK-Ja v Ljubljani - takoj plačati prometni davek v vrednosti 1,7 milijona tolarjev, Seveda lahko sprožijo računsko- upravni spor, vendar bi bilo po mnenju strokovnjakov SDK-ja smotrneje, čc bi se s pomočjo davčnih organov in finančnega ministrstva dogovorili za ustrezno rešitev tega problema, ki ima gotovo širši pomen. Poleg tega pripravljajo na UNZ Murska Sobota za tožilstvo deset kazenskih ovadb zoper nogometaše NK Mura zaradi utemeljenega suma utaje davkov in drugih družbe- nih dajatev. MILAN JERŠE S GRAMATEK zalog goriva in knjigovsko za- dolževanje kmetov za manjka-od ilegalnih potnic med vožnjo joči reprodukcijski material, od Podlehnika do Kapele ro- sku^l prikriti krajo okrog 4,2 dila dojenčka. Mlado mamico milijona tolarjev. vaške. Zanimivo je, da je ena so takoj odpeljali v soboško porodnišnico, vse druge ile- Smrt na SlOVCnild galce pa v prehodni dom za tujce v Ljubljani. Predani Hrvatom 13. septembra ob 23.30 so lendavski policisti izsledili dva romunska državljana, ki sta ilegalno prišla čez državno mejo iz Hrvaške in sta skušala po- Na avtocesti med Hočami in Arjo vasjo se je v petek okrog pol osmih zjutraj zgodila prometna nesreča, ki je terjala Se eno smrtno žrtev iz Pomurja. 45-letni Jožef Lasbaher s Sta-veSinskega Vrha pri Gornji Radgoni je vozil tovornjak proti Slovenskim Konjicam in begniti v Italijo, Pri tem jima je pri počivališču Tepanje zavijal ■ ■ ■'■ - - - na levo, na nasprotni vozni pomagal italijanski državljan, ki ju je po dogovoru počakal na slovenski strani s svojim osebnim avtomobilom. Po konča- pas. Za njim je peljal tovornjak, ki ga je vozi! 30-letni Ita- lijan Franco Manzato, ki kljub nem postopku so bili vsi trije zaviranju nesreče ni mogel preprodani hrvaškim mejnim or- pretiti. Treščil je v Lasbaher-ganom. Vlom v Segovcih v noči na 13. september je neznanec vlomil v delavnico, last v. M. v Segovcih. Odnesel je različno orodje, vredno okrog 42.700 tolarjev, O neznancu zbirajo obvestila. jev avto, pri tem pa je bil voznik tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. Huje se je ranil tudi njegov sopotnik, 25-1 etni Samo Merdaus iz Spodnje Ščavnice, medtem ko je dobil Manzato le lažje poškodbe. Mikale so ga cigarete in britvice Kolesarka podlegla poškodbam Kolesarka Terezija Love- 14. septembra ob 2, uri je njak, ki se je hudo poškodo-19-letm Anton K. s Cvena vlo- vala v prometni nesreči 12 mil v kiosk podjetja Tobak septembra, je 18, septembra v Ljutomeru, Odtujil je nekaj ob 1,55 umrla v soboški bolniš-zavojčkov cigaret in britvic. Preiskovalci so mu odtujene predmete zasegli, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo. Zmikavt salam in vina Prav tako 14. septembra 15 minut po polnoči je neznani storilec z opeko zlomil izložbeno steklo trgovine na Cvenu in ukradel 4 razne salame in 2 buteljki vina. S tem je trgovsko podjetje Vesna iz Ljutomera oškodoval za okrog 9.500 tolarjev. niči. Takrat je voznik dostavnega vozila zunaj naselja Poz-nanovci izsilil prednost in jo zadel. Kolesarka je padla po vozišču in si poSkodov^a glavo. Osumljen skladiščnik Panonke Zoper nekdanjega Umrl po dveh mesecih že 9. julija se je zgodila prometna nezgoda zunaj naselja Radmožanci. Endre Nyakas je ležal v travi na poljski poti in počival, ko ga je zaradi nepazljivosti in vinjenosti povozil voznik osebnega avtomobila, Nyakas je 18. septembra v soboški bolnišnici podlegel poškodbam. poslovo- djo skladišča v Splošni kmetijski zadrugi Panonka Karla K. je podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. Osumljen je, da si je lani na nezakonit način prisvojil blizu 2,8 milijona tolarjev iztržka od prodanega bencina, s prodajo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo pa naj bi v svoj žep tolarjev. Zaporedni vlomi v 9vt«iuublle V noči 2 18. na 19. september so neznani storilci vlomili v tri osebne avtomobile v Ljutomeru, Ključarovcih in Gornji Bistrici. Iz dveh avtomobilov so ukradli avtoradio, iz enega pa 2 tisoč avstrijskih šilingov in tisoč tolarjev. Lastniki so bili oškodovani za okrog 35 tisoč spravil Se 1,44 milijona tolar- MILAN JERŠE s DOBROVNIK ILIIRIISA DOBROVNIK organizirajo veliko prodajno akcijo z NAGRADNIM ŽREBANJEM 30.12.1993 Pri gotovinskem nakupu tanKOV]č o, Godina 7, Božic o, (.iratnjek Jancic d> rcK ’ 8, Džafič S, Baranja 6, Pr e kazi 6, Šarkezi 7, (Gabor 6), Skaper 7. državna nogometna liga------------------------------ Turnišče: ETI Elektroelement ^•2(2:2) “ •grišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Dizdarevič (Celje). ■:! rt:truSič(9). 1:1 Lebflt {3S). 2:1 Lebir (40), 2:2 reituiiC (44), Poiain Sf^Menkovič, Ternar, Lebar, Mujdrica, KoveS, Pucko, (Ro-■■ Dominko, Rous, Lackovič, Novak, Časar. Medvode : Beltrans 1:5 (0:2) ^'relč^nH^ ~ Igri še Medvod, gledalcev 300. Sodnik: TurSčak (Koper). 1:3 Slan u rendijaS (36), 0:2 M. Osterc (45), 1:1 Cvetanovski Um (51), Ie1if7ni M- Osterc (76), 1:5 M, Osterc (81). Kajh, Radikovič, Modlic, A. Ostre, Posavac, Berendijaš, M. ■■ Igri še Medvod, gledalcev 300. Sodnik: Turščak (Koper). Stojko. (Berendijag), Z. Osterc. Slana. 9 gs I« f A J^oinžale Dom caffe : Nafta 1:1 (1:0) Športnem parku, gledalcev 300. Sodnik; Žerak Strelca: 1:0 Cvijanovič Um (21), 1:1 Hranilovič (57). ^ilr, Balantič, (Hozjan), Bukovec, Novak, Baša, Drvarič, — - -..jr državna nogometna liga T ,\*?otrans Ižakovci: Kovinar 1:2 mi. Balantič, (Hozjan), Bukovec, Novak, Baša, Drvarič, (Pal), Herceg, Hranilovič, Rob, (SarjaS). (lil) “kelcj. č igrišče Ižakovec, gledalcev 150. Sodnik: Glažar (Ptuj). ,7-— (7), 1:1 Smodiš Um (11), 1:2 Zimet (70). ' h Maučec, Jaklin, (GruŠkovnjak), Šaruga, Poredoš, ’ D Vučko, (Kustec), Vori, Smodiš, Šebjan, Nedeljko, Zrim. ® državna ženska nogometna liga liga---------------------- ■ 'l^ovci: Vrhnika 4:1 (3:1) k’ c S In - Igrišče Mure, gledalcev 1.500. Sodnik: Kerčmar : 0:1 Horvat (11), 1:1 KorpiC (29), 2:1 Korpič (35), 3:1 '1 ‘"1. iG.^ ‘:™e, Verner, Karo, Lepoša, Kučko, DeoSa, Gyofi, Balek, J ,. h Lebar, (Horvat), Šemen l nagrade ! ' St. 5 naši reševalci niso imeli sreče, saj med ; nismo našli niti enega z 8 pravilnimi rešitvami. Rezultati ll i 5: Mura ; kola 3:2, Optimizem : Potrošnik 1:2, ■ J’.lti>nr, ■^'''rnrlemeni 3:2, Medvode : Beltrans 1:5, Domžale : Nafta 1 ' ■ Kovinar 1:2, RogaSovci : Gančani 5:1, Bogojina : Dokle- ! < . .. . Kovinar 1:2, RogaSovci : Gančani 5:1, Bogojina : Dokle-■ Mostje : Polana 4:2, Bistrica : Mladost 0:2 I i, 'I »J p lir - !-■ NAPOVED sodeluje Matija Horvat, direktor Nogomet- ^fCtlSnvri PrnoTiA^iral taLrrtIf*: i II I' 1 11 ( I ) T renšovci. Prognoziral je takole: Pari 1. Izola 2. MURA 3. Elektrod. : POTROŠNIK : Publikum : NAFTA 4. BELTRANS : Domžale 5. TURNIŠČE : ERA Šmartno 6. SKS Dover : TRGOTRANS 7, Čarda 8. Rakičan 9. Dobrovnik 10. Mladost : Cankova : RogaSovci : Odranci : Črenšovci Tip ' 1 1 0 2 1 1 0 1 2 2 SSINA napoved št. 6 —- I - to", 'L'”'nik 11 : POTROŠNIK : Publikum : NAFTA : Domžale : ERA Šmartno : TRGOTRANS : Cankova : Rogašovci : Odranci : Črenšovci I Tip i I I -1 zri — I -1 -I I ubota, I pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, f . . . . ...L— looi Pn 7reha* lij' **'^ilt b "^Poitieje do sobote, 25. septembra 1993. Pri žreba- . I - J»n() upoštevali H pravilnih tipov. | I Priimek in ime ter naslov I I I. SNL MURA Živila N. Olimpija Publikum Koper Gorica Maribor B. Cosmos Izola Primorje Istragas 550019:4 10 54 10 12:5 532018:2 532010:5 523011:4 5311 8:5 5221 5:3 521 2 3:7 51 22 7:8 9 8 8 7 7 6 5 4 5113 7:11 3 5032 3:8 3 5113 4:10 3 Nogometni komentar Prvi zmagi Potrošnika in Beltransa Optimizem . . POTROŠNIK 5113 3:11 3 Mavrica 5023 6:11 2 Krka Novoterm5 01 4 3:13 1 Rudar (V) II. SNL Korotan Avto bum TURNIŠČE Finali NAFTA Dom Kaffe Steklar Era Šmartno Set Vevče Rudar (T) 501 4 4:16 1 54 1 0 7:2 9 5401 9:1 8 5401 12:7 S 5401 7:4 8 5 3 1 1 11:4 7 5230 8:5 7 5311 9:7 7 5212 8:7 5 521 2 8:8 5 521 210:105 Elektroelement 51 2 2 9:9 4 BELTRANS Dravinja Triglav št, pivovarna Medvode III. SNL Racionales Impol Kovinar Drava Žalec Papirni čar Aluminij Dravograd Pohorje Kob Ford SKS Dover Pobrežje ' Svoboda TRGOTRANS I. MNL MS 51 1 310:9 3 51 04 8:102 5023 6:122 5005 2:100 5 0 05 4:21 0 422010:5 6 4220 7:3 6 4220 5:3 6 4211 9:6 5 41 30 4:1 5 41 21 r 7:5 4 420210:104 4 121 6:6 4 4 121 7:9 4 4112 6:7 3 4112 5:8 3 4 112 4:8 3 4022 4:8 3 401 3 3:8 1 Rezultati 4. kolo Bakovci: Grad Remet: Rakičan Rogašovci: Gančani Ljutomer: Garda Cankova: Serdica Bogojina: Ookležovje Tišina: Tigop Bakovci Remet Rogašovci Dokležovje Cankova Ljutomer Garda Gančani Serdica Bogojina Rakičan Tišina Tigop Grad 3:0 2:0 5:1 1:1 2:1 2:3 0:2 440013:2 8 4220 6:3 6 421 1 11:7 5 4 211 6:6 5 4 202 7:5 4 4121 3:2 4 4121 5:5 4 4 121 3:6 4 4112 6:7 3 4 112 6:7 3 4112 5:8 3 4 112 5:8 3 '4112 3:6 3 401 3 3:101 I. ONL Lendava Rezultati - 4. kolo Mostje: Polana Bistrica: Mladost Orenšovci: Renkovci Olimpija: Dobrovnik Odranci: Nedelica Kobilje: Hotiza Kobilje Renkovci Č renšovci Mladost Odranci Nedelica Dobrovnik Polana Hotiza Mostje Bistrica Olimpija 4:2 0:2 0:1 1:3 5:1 2:0 44007:1 8 431 07:2 7 4301 5:1 6 43 01 7:6 6 42027:3 4 42024:7 4 41 1 2 5:6 3 41 1 26:103 4 1 1 2 2:5 3 41 035:7 2 401 33:7 1 401 32:7 1 II. MNL MS Rezultati - 4. kolo Puconci: 11 plavih Tromejnik: Apače šalovci: Prosenjak, Bratonci: Hodoš Rom a h : Tešanovci Filovci: Križevci Puconci Bratonci Tromejnik Filovci Križevci Prošenj ak. Hodoš 11 plavih Apače Tešanovci Ša lovci Rom a h Peto kolo prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi je bilo za pomurske ligaSe zelo uspešno, saj so štirikrat zmagali in enkrat igrah neodločeno. Vodeča Mura je tesno, vendar zasluženo premagata Izolo in je tako še naprej brez izgubljene točke. Mu-ralisti so imeli večji del tekme pobudo in napadati, si ustvarjati tepe priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Gostje, ki so se dobro braniti, pa so bili nevarni v protinapadih. Tako sta obe moštvi v prvem polčasu zamudili priložnosti, da zatreseta mrežo. Najlepšo je imela Mura pet minut pred odmorom, ko je Bakula nevarno streljal, žoga se je od vratnice odbila do prostega Gutalja, ki pa je slabo streljal. Sobočani so z napadalno igro nadaljevali tudi v drugem polčasu, vendar so se gostje krčevito branili. Sele v 62. minuti se je prvič zatresla mreža rezervnega vratarja Bojaniča, ki je zamenjal poškodovanega Tala-jiča. Emeršič je kar iz kota poslal Žogo u kazenski prostor gostov, kjer se je najbolje znašel Gliha in zatresel mrežo. Na podoben na- Samo tri minute zatem je Mura zopet povečala vodstvo. Cener je z levega kota poslal nevarno žogo pred vrata, kjer je nespretno posredoval gostujoči igralec Čendak in žoga se je znašla v mreži. Dve minuti zatem pa je postavil končni rezultat Nikčevič, ki je odbito žogo Baškoviča porinil v mrežo. Svoje ljubitelje so tokrat razveselili tudi nogometaši Potrošnika iz Beltinec, saj so v Ljubljani premagali Optimizem in prvič zmagati. Beltinčani so se hitro otresli pritiska gostiteljev in s hitrimi akcijami začeti ogrožati vratarja gostiteljev, ki je dvakrat uspel odbiti v kot nevarne strele DŽafiČa in Škaperja. Potem ko so biti Beltinčani čedalje bolj gospodarji na igrišču, je Džafič po lepi kombinaciji po desni strani prvič premagal vratarja Skodlarja. Začetek drugega polčasa je zopet pripadel gostiteljem, ki so na sito in z dolgimi žogami hoteti presenetiti obrambo gostov, ki pa je bila zanesljiva. V najtepši akciji Črnko - Džafič - Skaper je Potrošnik povišal vodstvo. Na razmočenem igrišču pa so se v zatf- iena. Pri Beltransu se je tokrat posebej odlikovat Milan Osterc, ! ki je dosegel trt gole. Pomebno zntago so dosegli tudi nogometaši Turnišča prati trdemu nasprotniku Elektroelementu iz Zagorja. 1 1. j ■ w Štefan škaper (Potrušaik) - strelec drugega gola na tekmi z Optimizmom. 3:2 1:0 1:2 prek. 4:1 2:4 3:1 44 0013:3 8 440011:3 8 4301 3:1 6 420216:5 4 4202 7:4 4 32 0 1 5:2 4 4112 3:5 3 4 112 3:7 3 4 1 03 6:8 2 41 03 7:102 31 02 4:7 2 4004 2:250 II. ONL Lendava Rezultati - 4. kolo Lakoš: Zlikovci Zvezda: Panonija Nafta B: Kapca Graničar prosti 2:0 1:2 3:2 Panonija LakoS Zvezda Kapca Zlikovci Nafta B Graničar 4 3 1 o 11:4 7 431 0 9:3 7 3111 8:7 3 4022 8:102 31 02 3:5 2 31 02 7:11 2 ,3012 .4:101 Tokrat se je zopet izkazal Lebar, ki je bit strelec dveh gotov. Tekmo pa je v njegovem znanem stilu odtočil Rous, ko je preigral obrambo gostov in Logo neubranljivo poslat v m reto. Lendavska Nafta je gostovala v Domžalah in osvojita točko. Po vodstvu gostiteljev v prvem polčasu so Lendav-čani v nadaljevanju zaigrati bolje in po lepi kombinaciji Hercega in Hraniloviča rezultat izenačili. h v tretji državni nogometni ligi je edini pomurski predstavnik Tr-gotrans iz Ižakovec Se naprej brez i zmage. Ižakovčani so tokrat go' stili rruiriborskega Kovinarja in ' nesrečno izgubiti, saj je Smodiš Zgrešit drugo enahtmetrovko, po-'■ leg tega pa sta Sebjan in Kustec Nogometaši Mure iz Murske Sobote po petem kolu v prvi državni ligi brez izgubljene točke. Stojijo od leve: Gavritovič (pom. treneija), Černjavič, Vori, Zver, Slavic, Belec, Cifer, GaŠevič, K. Ceneč, Breznik, Baranja, Šošklč (trener), Kosi (kond. trener), dr. Korošec (zdravniki; čepijo: Holcmaii, Kokaš, Breztč, Krančič, S. Cener, Emeršič, Boškovič, Ilič, Granov, Bakula, Kokot in Gliha. Fotografija: N. Johnov. čin je Mura povečata vodstvo, njih minutah bolje znašli gostitelji Z leve strani je Bakula postal in uspeh doseči časten zadetek. . žogo v kazenski prostor, kjer je ' bit prekratek vratar gostov in _ .. mladi Krančič je Žogo potisnil naposled razvesehli tudi nogome-f v mrežo. Toda gostje so znižati tašt Beltransa iz Veržeja, ki so - vodstvo po napaki obrambe v Medvodah dosegli prvo visoko ■ Mure. Perkat je izkoristit slabo zmago. Veržejčani so bili ves čas j postavljen živi zid in žogo postat tekme boljši nasprotniki, tako da I v mrežo iz kakih 16 metrov, je njihova visoka zmaga zaslu- v drugoligaiki konkurenci so I V zadela vratnici F nedeljo se je začeto tudi prvenstvo v državni ženski nogo- ' metni ligi, kjer sodelujejo tudi novinke Ižakovec. S svojo igro so na . stadionu Mure v Murski Soboti presenetile ljubitelje nogometa, saj so visoko premagate moštvo Vrhnike. Posebno sta navdušili Korpičeva in Semnova, ki sta dosegli po dva gola. Zmaga Ižakovec pa bi lahko bita Še višja, saj napadalke niso izkoristite nekaj idealnih priložnosti za gol, poleg , tega pa je Korpičeva zgrešila I enajstmetrovko. Feri Maučec Jubilej Petnajstletnica NK Filovci Pred petnajstimi leti so v Filovcih ustanovili nogometni klub. Med ustanovitelji so bili Franc Režonja, Martin DomonkoS in Jože Kulčar, ki še sedaj delajo v klubu. Z ustanovitvijo kluba so omočili: nogometašem iz Filovec, ki so nastopali za sosednje klube, da igrajo doma. Seveda pa se je »novorojenček« boril s težavami, saj v Filovcih niso imeli nogometnega igrišča. Z zbranim denarjem, predvsem od krajanov, so kupili zemljišče in se lotili gradnje igrišča m klubskih prostorov. Ker jim volje do dela ni manjkalo, so si v Filovcih zgradili lepo igrišče, kasneje pa tudi klubske prostore, ki jih danes ne uporabljajo samo nogometaši, temveč vsi krajani za razne prireditve. Pri gradnji pa so največ prostovoljnega dela opravili nogometaši in vodstvo kluba, pomagali pa so jim tudi drugi krajani. Tako so Filovčani danes zadovoljni, da imajo primeren športni objekt. V preteklih petnajstih letih pa so nogometaši Filovec dosegli tudi vidne tekmovalne rezultate. Najprej so nekaj let tekmovali v najnižjem razredu Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, leta 1984 pa so se uvrstili v prvo Medobčinsko nogometno ligo Murska Sobota, kjer so nekaj let uspešno nastopali. Sedaj tekmujejo v drugi medobčinski nogometni ligi, kjer računajo, da se bodo uvrstrili v zgornji del lestvice. V klubu imajo mladinsko moštvo, . ki ga trenira Franc Režonja, in člansko moštvo, ki ga vodi Jože L .Horvat, V načrtu imajo Širitev in obnovitev nogometnega igrišča ter 1 ! * F Nogometaši Filovec - elani druge MNL MS. Stojijo od leve: Varga (predsednik), T. Domonkoš, K^bar, Štainer, Volmot, C. Lovrenčec, Maučec, Baligač, Malačič, Zadravec (pom, treneijaija) in M. Domonkoš (podpredsedniki; čepijo: Jelen, Ošlaj, Rodila, Dravec, B, Lovrenčec Gabor, Prša, Rerman in Režonja ((eh. vodja). Foto: F.M. ’ dograditev klubskih prostorov. Ob praznovanju 15-letnice kluba so na irgišču v Filovcih pripravili krajšo slovesnost. Kroniko kluba je prebral Ciril Lovrenčec. v kulturnem programu pa so s(xlelovali ljudske pevke iz Filovec in Solarji z recitacijami. Ob tej priložnosti so podelili priznanja zaslužnim posameznikom, društvom in organizacijam. Franc Režonja Mali nogomet Apaika liga Spidvej Suls ApaCe Misat Lokavec Lutverpi Porkis Veterani Plitvica 4 4 0 0 24:6 8 4 4 0 a 257 6 4 3’10 16:10 T 4 2 0 2 13:10 4 4 112 7;16 3 4 1 0 3 6121 2 4 0 0 4 7:14 0 4 0 0 4 11:23 0 Horvat četrti N Krškem je bila zadnja dirka za državno prvenstvo v spidveju. Od Lendavčanov se je zopet najbolje izkazal Artur Horvat, ki je zasedel četrto mesto. V skupni uvrstitvi pa je Horvat peti s 53 točkami. stran 18 vestnik, 23. septembra 1993 iz naših krajev LJUTOMER - Po podatkih Izvršnega sveta SO Ljutomer je | K^nksna ho USoda KnCftnOVP v ljutomerski občini 11.044 haktarjev zemljišč v zasebni in USUUU rLULUnUVC UClUVniCe. i.OSO hektarjev v družbeni lasti. Čeprav letošnja suša v tej občini ni bila tako izrazila kot ponekod drugod, so posledice vseeno precejšnje. Pridelek krompirja in koruze je na nekaterih predelih manjši tudi do 50 odstotkov, in rose nanaša tudi na travne detelje, Občina je za odpravo posledic zaradi suše že namenila 1,5 milijona tolarjev kot regres za semena strniščnih posevkov. Potrebno bo poskrbetiti še za zadostne količine krme za živino, dolgoročna rešitev pa so lahko samo namakalne naprave, (J. G.) ■ DOLINA - Krajani te vasi so se na referendumu odločili, da bodo uvedli dodatni krajevni samoprispevek. V petih letih naj bi zbrali okrog 3 milijone tolarjev in jih namenili za posodabljanje vaških cest ter za rešitev nekaterih drugih komunalnih potreb. Denar bodo zbirali Štirikrat letno, torej za vasako trimesečje posebej, (G. GRABAR) ■ GORNJA RADGONA - Društvo upokojencev, ki ima podo-bore v Apačah, ČreSnjevcih, Gornji Radgoni, Spodnji Ščavnici in Stogovcih ter na Janževem Vrhu in Kapeli, šteje okrog 1.750 članov, ki so precej delavni. Ugotavljajo pa. da se mlajši upokojenci neradi vključujejo v njihove vrste. Nekaterim je, kot kaže, nerodno, V društvu bi spet radi, da bi imeli pevski zbor, vendar nimajo denarja za pevovodjo, To je škoda, kajti svoj čas je bil njihov zbor dokaj kakovosten. (F. KI.) STREHOVCI - V tem kraju se pripravljajo na gradnjo nove mrliške veže. Letos bodo skušali urediti vso potrebno dokumentacijo, tako da bi lahko drugo leto dela stekla s polno paro. Pred kratkim pa so uspeli postaviti 5 novih uličnih luči. Lotili so se tudi odpravljanja škode po neurju, saj je bilo treba obnoviti okrog 500 metrov asfaltne prevleke, popraviti nekaj mostov in skopati obcestne jarke. Dobršen del denarja so dobili iz občinskega proračuna, del pa so morali vzeti iz vaške blagajne. (J. Ž.) ■ S()DIŠINCI - Gasilci iz Sodišinec so se udeležili tekmovanja v Žetincih (Sicherldorf) v Avstriji in med 32 društvi zasedli 1. mesto (955 od 1.000 možnih točk). Toje res velik uspeh sodišinskih gasilcev, (Fr-Ku) ■ GRADIŠČE - Ribiška družina Gornja Radgona je pripravila tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu za ribiškega carja. Tekmovanje je bilo v Gradišču, udeležilo pa se gaje okrog 60 ribičev in ena ribička (Janka Dobrijevič). Ribiški car je postal Štefan Grah s Petanjec. ( Fr-Ku) Ohraniti vsaj glicinijo! Kučanova delavnica v Zvezni ulici 4 v Murski Soboti že nekaj časa buri duhove. Podrtijo, ki očitno ne sodi v središče mesta, saj močno kazi njegovo podobo, bo treba čimprej odstraniti, čeprav ben program m smernice s predlogom, da se celotni stavbni kompleks s Kučanovo delavnico in še obstoječa zas- niče,« pravi sekretarka tariata za družbene dejavnosi- F I 1 I - J bTs T SPET KAVARNA - Pred več kot petdesetimi leti so imeli v Gornji Radgoni kavarno, v kateri so se zbirali gostje ' in uživali ob petju in igranju lastnika Čiriča. To je bilo v stavbi na Partizanski cesti, kjer je potem poslovalo po- : djetje Moda (sedaj Mura), dokler se niso preselili v nove ;; prostore. Te dni pa so odprli kavarno tik ob mejnem , prostoru v Kerenčičevi ulici. Uredilo jo je podjetje Kompas in po mnenju nekaterih je to zdaj najlepši gostinski objekt j v mestu. Obiskuje jo tudi vedno veČ gostov iz sosednje Avstrije. Da bi jih privabili Še več, bodo jeseni uvedli tudi nastope glasbenikov. Sedaj vrtijo glasbo s kasetofona. (F. KRAMBERGER) Murska Sobota Za javna dela cez 16,7 milijona SIT Najnovejša informacija iz soboške občine je, da je občinski izvršni svet na razpis javnih del letu 1993, ki ga je objavil republiški zavod za zaposlovanje, prijavil 13 programov: pomoč v zbirnih centrih za begunce, obnova gradu v Murski Soboti, oskrba in pomoč socialno ogroženim ljudem, Čiščenje Fazanerije, odprava divjih odlagališč smeti v Beltincih, Ižakovcih, ob Muri v Krogu, Satahovcih, strugi Črnca in Dobla, ureditev letnega kopališča v Murski Soboti, recikliranje odpadnih surovin, urejanje okolice grajskega poslopja in parka prt Gradu, odprava divjih odlagališč, čiščenje prostorov in okolice gradu v Beltincih, ureditev manjšega parka v KS Moravske Toplice, organiziranje turističnega biroja v Murski Soboti, rušitev in obnovitvena dela na objektu v Ivanovcih in ureditev njegove okolice ter odprava divjih odlagališč in zasaditev ograje okoli grajskega parka v Rakičanu. Z nekateri deli - skupna vrednost znaša čez 16,7 milijona tolaijev - še niso začeli, nekatera pa že potekajo. V okviru teh programov naj bi se začasno zaposlilo 177 brezposelnih. Ob dosedanjem izvajanju programov ugotavljajo. da izvajalci vključujejo v izvajanje del manj brezposelnih, kot so navedli v vlogah. Predvidevajo, da bo letos v soboški občini vključenih v javna dela okoli sto brezposelnih. Sredstva, ki jih zagotavlja občina, so namenjena za stimulativni del nagrade brezposelnim (v višini razlike do 70 odstotkov osebnih dohodkov za enaka oziroma podobna dela) in pokrivanje materialnih stroškov za izvedbo programov. Pri zagotavljanju denarja za izvedbo programov sodelujejo tudi krajevne skupnosti, turistična društva in podjetja. Javna dela so eden od inštrumentov aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so brezposelnim, da bi laže preživeli krizo in našli zaposlitev. S tem se uresničuje osnovni cilj, da bi ljudem brez dela zagotovili večjo socialno povezanost, MILAN JERŠE so se sprva pojavljali nekateri pomisleki. Sicer pa je Kučanovo hišo in delavnico lani odkupil soboški občinski sklad stavbnih nova kareja upoštevata in zemljišč z namenom, dajo poruši. Tik pred začetkom rušenja pa vključita v urbanistične doku-so strokovnjaki mariborskega in nato še državnega Zavoda za ' varstvo naravne in kulturne dediščine ugotovili, da je delavnica, čeprav v zelo slabem stanju, dragocen objekt, značilen za industrijsko arhitekturo s konca 19. stoletja. Poleg tega so v delavnici odkrili tudi stroje, ki so med najstarejšimi na Slovenskem in v tem nova kareja mente ureditve tega predela Murske Sobote. Iz konzerva-torskega programa, ki ni finančno ovrednoten {po grobi _ _ _ oceni gre vsaj za 10 milijonov delu Evrope. Najzanimivejša je povsem ohranjena transmisija, ki tolarjev), je razvidno, da naj bi jo označujejo za dragoceno najdbo. Edini doslej ohranjen pre- ' ' ' ' ' nosni jermen v Sloveniji je v Lescah, ki pa je po mnenju strokovnjakov manj vreden od soboškega. »Na osnovi strokovnih izhodišč in v skladu z določili Zakona o naravni in kulturni dediščini je občinski upravni organ, pristojen za kulturo, izdal odločbo o začasni enoletni razglasitvi Kučanove delavnice za kulturni (tehniški) spomenik, ki je bil kot posamičen spomenik enostavno spregledan ob sprejemanju odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Murska Sobota, Vendar pa po tem odloku iz leta 1991 , delavnica kljub temu spada v spomeniško soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem, za kare med Trgom zmage. Slovensko, Kocljevo in Zvezno ulico, ne upoštevajo urbanistične in arhitektonske zasnove in načrtujejo _____ r - = spomeniško zaščiteno mestno jedro. Če- grobe posege v za potrebe tehniškega muzeja poleg delavnice preuredili tudi stanovanjski del, Ohranili bi tudi za to območje nenavadno plezalko - glicinijo. Dejstvo pa je, da urbanistična stroka Se ni izdelala natačnejšega predloga ureditve tega območja, kar je pogoj za odločitev o ohranitvi ali rušitvi Kučanove delav- Brigita Bavčar. In kakšen je najnovejši pre- log? Po njem bi bilo potrebi obnoviti postopke za zazidalnega načrta in u: mestnega jedra, za to justreznejši razpis s ko-urbani Sličnega ireaM-' Z njegovo pomočjo bi ob j Stevanju spomeniškovarsi’' ■ izhodišč za tako občuHf j . . . 1. 1,_ -V mestni prostor lahko dolgoročne rešitve. ii''? ročna pa bo odločitev nega organa o morebitni m Kučanove delavnice m tvi plezalke glicinije kot drološke posebnosti^^ zaščiteno mestno jedro našel- 4 n f*« I.*-A rv ei p**i , »S X ■ i-ei 1.4 "S Oa binskega območja Murska So- bota NO-2, ki ga varujemo v njegovih bistvenih historičnih sestavinah. Temu pa se morajo podrediti vsi posegi v prostor oziroma so možni v soglasju s spomeniško službo,« pojasnjuje strokovna delavka za kulturo Erika Hriberšek. Sicer pa si je sekretariat za družbene dejavnosti vse leto prizadeval pridobiti usklajene strokovne predloge, na osnovi katerih bi lahko Izvršnemu svetu pripravil predlog za rešitev problematike. Tako je oktobra lani pridobil od Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota urbanistično mnenje o ohranitvi Kučanove delavnice. Pri tem ugotavljajo, da Ic-ta leži na območju, ki se začasno urbanistično ureja z odlokom o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je novembra lani v dopisu navedel, da v osnutku zazidalnega načrta, ki ga je izdelal prav je območje že močno degradirano, je Se ohranjena ulična mreža in nekaj zgodovinskih objektov, ki jih je potrebno - vsaj najkakovostnejše - ohraniti. In kot navaja Erika HriberŠek, je omenjeni mariborski zavod letošnjega junija predal tudi podroben konzer-vatorski program za obnovo in prezentacijo kompleksa Kučanove delavnice. Le-ta predvideva ureditev delavnice v tehniški muzej. Predlog obnovitve vključuje tudi spremljajoči stanovanjski del in z njim ohranitev plezalke - glicinije kot izjemnega primerka naravne dediščine. Zaradi nasprotujočih si mnenj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Zavoda za ekonomiko in urbanizem je sekretariat na pogovoru odgovornih za reševanje problematike Kučanove delavnice zaprosil obe instituciji za uskladitev strokovnih mnenj, brez katerih nadaljnje odločitve niso možne, »Veljavnost odločbe, s katero je sekretariat v skladu s strokovnim predlogom in zakonskimi določili dodatno zaščitil Kučanovo cfelavnico z začasno razglasitvijo za tehniški spomenik, je potekla 18. avgusta 1993, Predloga za podaljšanje odločbe ali poznejšo uvrstitev v odlok Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni podal. Izdelal pa je podro- Jubilej sodelovanja z Audijent Ob 25-letnici sodelovanja med soboSkimi sindik^ / sindikatom podjetja Audi v Ingoistadiu bo to . mesto od 27. do 30, septembra obiskala 12-£lanska ■ cija zveze svobodnih sindikatov. Vodil jo bo It I Clja ovOCJOtlElin b]{lQJK.alOV< VOuii JU Ov p*^”**^. pomurskili sindikatov Janez Kovač, v delegaciji pa tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič la miaistnca 20 družino in socialne zadeve Jožica Puhar. Tja jih je pdva-svet podjetja Audi, ki bo - podobno kot pred pctinii if. - Srednji strojt\i in tekstilni šoli v Murski Soboti P*-'**^/ novo učno-vzgojno aparaturo, vredno 25 bsoč nemš^ mark. Gre za svetlobne elemente z vsemi merilnimi turami in delovno mizo za osebne avtomobile. Darilo ________ ‘ - i- 1 .H 1 . V * T „1 Krf-a/l tfLnll oil v tovarni Audi prevzel direktor šole Janez Obal, , v Ingolstad« bodo tudi Boris Goljevšček, pred 1 ■predsednik soboške občine, Franjo Šonaja, tedanji direK zavoda za zaposlovanje, in Štefan Sreš. nekdanji nik občinskega sindikata v Murski Soboti, ki so ulH' sodelovanju, posledica katerega so mnogi politični ih spodarsfcj stiki med državama. 6-članska delegacija tova Audi bo pomursko metropolo obiskala 7. oktobra, ko na slovesnosti predala darilo Srednji strojni in rekstij® r- 1-c A ^VA M J 'I L '■ .** BISERNA OBLET- NICA - Pred kratkim sta praznovala 60. obletnico poroke FRANC IN PAVLA POPIT iz Murske Sobote. Oba sta po rodu Ljubljančana, po vojni pa sta se preselila v Mursko Soboto in postala skoraj prava Prekmurca. Franc je imel knjigoveznico, žena pa je gospodinjila. (J. G.) ■ RADOSLAVCI-MALA NEDELJA - Okrog 0,5 kilometra občinske ceste, ki povezuje oba kraja in vodi mimo tamkajšnjih toplic, je še vedno neasfaltiranega, ker je potrebno pred posodobitvijo urediti potok Bukovnica in brežino levega brega Mlinščice. Občinska vlada je v ta namen zagotovila .okrog 75.000 tolarjev, in to za minimalno tehnično dokumentacijo, ki jo pripravlja VGP Mura. Za asfaltiranje ceste pa v občinskem proračunu letos (morda tudi še prihodnje leto) ne bo denarja. (J, G.) ■ VERŽEJ - Ker ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, so v vasi odstranili zabojnike za odpadno steklo. Zdaj pa je stanje Se slabše, zato si krajevna skupnost prizadeva, da bi jih spet namestili, into v vsaki vasi po enega. O tem se bo treba dogovoriti s podjetjem DINOS iz M. Sobote. (J. G.) ■ MURSKA SOBOTA - V Slomškovi ulici že nekaj tednov nadzidavajo stanovanjski blok, V novem 6, nadstropju bodo pridobili 5 stanovanj. Glavni investitor je SO M, Sobota, dela pa izvajajo delavci Pomgrada - Visokogradnje iz M. Sobote. (G. G ) ■ KLJUČAROVCI - Kraj naj bi dobil čez čas urbanistični načrt. Ker gre za dokaj strnjeno naselje, so na občini v Ljutomeru mnenja, da je treba omejiti naložbe v zgraditev svinjskih hlevov, ker je le-teh v neposredni bližini naselij že dovolj, (J, G.) 1 I I >- D POTOK ALI REKA - Vodotok Ledava priteče v Avstrije, in sicer nedaleč od naselja Serdica. Od tu v Krko oziroma v Muro je njegova struga regulirana, W nje pa skrbi Vodnogospodarsko podjetje Mura V Renkovcih so delavci podjetja Ingrad iz Celja pt^ T flSJ UViavvi pUMJVtfU AJJgJUU '-'--J-' * ».Ij. n“ zgradili čez Ledavo nov most in ob njem postavili taW ■ zgraaill cez ueuavo nov mosi m ou njeni pu&i»Tui (i*y piše, daje Ledava reka. Ob mostu v Lendavi pa lepo potok. Kaj je torej prav? Podobnih primerov je v .»nS" nekaj. Zakaj takšen nered in kdo bo poskrbel za pt^’ v Sru* t tev? 1.^' stek:-'' Besedilo in pos’'^’' * * J -19 I I I 1 1 ! t t » 1 ( I >1 it f 4 1 ti Petanjci** TIŠIN.A - Ljubitelji murskih valov______________ . . novili rafting klub, ki šteje 2(1 članov, njihov pr® ; je Zdenko Zamuda, Medtem so opravRi že akcij, predvsem pa so uredili obrežje Mure Petanjcih. Sodelovali so tudi na nekaterih V Murskih Petroveih so zasedli I. mesto- posnetek: Fr-Ku) na ga vgstnik, 23. septembra 19^ stran 19 iz naših krajev hotižani in krajani Sv, Martina so za mejo na Muri, če ze mora biti, in to kakšno, da se bodo lahko še naprej srečevali brez problemov tr sti '.d' liO :lli e’ 13' lit ja. tO' »h ji’ do ;()■ i-Iti ni-;0‘ Njihove nenavadnosti in prizadevanja .7^ prvi pogled ie Hotiza vas kot večina drugih v našem okolju. Ce pa bo zgodi o z določitvijo dr^vne v njej nekoliko dlje, boste prav gotovo spoznali, da ima-kraj meje. Zmagalo pa je preptK..-.iijc, *'®J posebnosti. Tako leži del vasi na hrvaškem ozemlju, del pa skoraj da meja m pomembna, ampak da T**«>®«»etra vstran, in sker ob glavni cesti, ki pelje proti Murski Soboti, gre za ljudi, ki so ves Čas doslej 1/^’? brad čez Muro, ki je najprometnejši na tej rek). Njegov lastnik plačevali samoprispevek m druge skupnost Hotiza, čeprav je tam že Hrvaška. In ob njem se ----------------------------------o* »knnnnst, *s»k dan zbirgio ljudje z obeh strani meje. Dobra se razumejo, r**' govorijo eni slovensko, drugi hrvaško. Lahko bi rekli, da je žek) v nenavadno, ds sta v krajevni ^upnosti Hotiza tudi dvojezični . -1 in Kot, Naš namen potepanja po Hotizi pa je bil tudi poizve- Druge naloge njihovih razvojnih prizadevanjih v zadnjem času. bo zgodilo z določitvijo državne gre za ljudi, ki so ves Čas doslej dajatve v naši krajevni skupnosti. Torej, to so naši ljudjeI« (Jože Zi- 5E B Vse to je pred davnbai teti ; (več strHe^j .zakrivati’ Mura, : '' ' svrjjo strugo seBa nfag tem, i^a. Te^ ko je tekla triio, da je ostalo Mirišče na Mi je svojo sli |e Hto tesneje povezMU) z Jtoezovecm. NcM^ se je ta vas imeaovala dtagaže, i ■ ‘‘ dtdočfll tudi I Tatot so ni J istostsM ebfta. sedanje meje tabo da na nekaterih ptedritk okrag Hotize Hrvirika skt«ii| do ^nvse ceste Dlhtisko Sobi^-Lei^m. Ko se je ktoo presedla na drugo stran Mirišca. pa se je U zasetefc po- vezal S Hotizo, >.KdringJlri»eto s nihče ne seč, zgodiki, danes nil pa tudi ruljer ni zai^Bo. Ldako da je bflo to že pied več dS*^® wiia kB Uidi v svetu krajevne skup-“ti tem smo ugotavljali, da T stavbo ohraniti že ' šedte- "* naše kulturne ' naših predni- iju T tančan adut v pnzadeva-jT pnJohitev občinskih sred-®®i°ikbo pa so bili tudi i'i^ ■?jli Hotizi je po nataliteti ^udnjem času .pteka-W p V’**’ Polano sku-tlt), l*J!3 'imu zbirali v ta 1'*i ' ^''“^nska sredstva s krajev-ij|. ""Uiprispevlcom in se obve-®’ bamu sodelovali pri na-opjavljanjem nekaterih del, ®®čin Smo res uspeli dobiti vaškega predsednika na hrvaški strani. Kaj takega najbrž ni nikjer na svetu. Med delovnimi uspehi kaže omeniti tudi omrežje za kabelsko sv^cMZHs vojno j« Nezavisofl Hrliuni ^ribHui^a' Mava £bv«trt» ^cibijuaia' To a, * 9: f>dlxjr;i ffloCan adut v p n zadeva- l*iti Smo zbirali v ta J 1 I Tudi teritorialno želijo biti v Sloveniji »iVsi, ki živimo v tem zaselku, smo Slovenci in se počutimo kot Hotižani, ne pa morda kot Brezovčani. Tam nimamo skoraj nobenih opravkov. Nihče od predstavnikov njihove države nas tudi ni uradno obiskal ne prej nc zdaj, ko je tu državna meja. Vključeni smo v krajevno skupnost Hotiza, ki skrbi tudi za naš razvoj. Tako imamo od tam električno m teie- fonsko omrežje, vodovod, pa tudi omrežje za kabelsko televizijo. Pred okrog 10 leti, ko so asfaltirali . - — „ - - . ceste po vasi, so to storili tudi skozi naš zaselek. Letos pa smo dobili asfaltno fiovezavo še do ceste, ki pelje proti brodu oziroma do •• * -----1- .* televizijo, ki ima vsak dan svoj interni program, gleda pa ga lahko okrog 80 odstotkov krajanov. Prav tako so lani uspeli uredili rezervno (dodatno) črpališče za vaški vodovod, in to se jim je zelo obrestovalo v sušnem obdobju. Vode so imeli vedno dovolj. Začeli pa so še z urejanjem zamočvirjene parcele, ki je bila doslej splošno ljudsko premo- MiriSče k ,tnarici’, tako ra Datlje morah po žnirice karte in po nradoth ^rravkih let Maro (z Inudom ali IMio)- Fo I pa so »e ,po t>artiiaitrito’^ai?.i n s lem j(i nastali nekateri novi problemi. Ljudje so ^»0 '“'beh, da bi jim neke^ dne onemogočili prehajanje čez -jilT^, "" Saj imajo nekateri tamkaj vino^de, njive in gož-f^***r& sorodnike. Zaenkrat filbko uporabljajo lo ''■•»h uicJb, ne da bi bila pri prehajanju isAvarhtKi da bi nekateri to tudi S«ved« je nevarnost, da M nčJcateri to tudi pritnoTOV že odkrita, I • t« b< bil tamkaj maloobmejni prehod* Ijudjetn pa neovirano zbiranje ob brodu. TakSno zamisel«o ^•tatK^f ® Pi’ Svetem Martinu na Muri, ko so imeti tam skupen «o se dotaknili tudi vprašanja broda. Medtei^e fS^TVVflZ .. .. , j_..A±___r.,SVa ImniMrtue flsi- bL 4»V WVktt»w«» »v,aji . dl 'ihIi^^* Hotiza že dobila dovoljenje Luške kapitanije Osi-u **!*”* '^ S« naprej vozi čez Muro, poskrbeti pa je ?s P/.,, iit 3^ drugo- To pa so že storiti. Najemnik Jože ci P®«”«icm poskrbel celo za i , ' .... i^u aestiero bregu Mure- ' Krajevna skupnost Hotiza ju dobila dovoljenje Luške kapitanije Osijek, da lahko njihov brod Še naprej vozi čez Muro, čeprav je tam že Hrvaška (po sedanjili mejah). ne bodo sprijaznili. Se zlasti pa ne starjeSi ljudje, ki so morali veliko ženje. Ko jo bodo zavozili, bodo tamkaj uredili igrišče in neke vrste vaški park (Sportno-rekreacijski delati, ko so ga gradili. Podpirajo center). Del močvirja pa namera- asinvani« „Hrii,, vezo, poslovnih prostorov, kmetij-skih in stavbnih zemljišč ter ■ .-S: t. i| I* le h * razvojnem H4, ' ® 'dokončanje nove P”*''’'’"-' 1^ "h ie . lo treba namreč je sedaj veža pri- ■g icgii pa so Pešpot in uredili zT?” '**to za odvoz ’iih,’j'?lliiv;, '«u ter poskrbeli "■k. b itiiJ. J 'd'0 so lahko pred .'h za* za :ih I I blagoslo- I Xs«ov^;‘J'» pokojniki pred I tamkaj. u. 1» r.,7'v to na ne na- A gozdov, ki so sedaj v lasti Zdravilišča Radenska, Doslej je bilo opravljenih več ustnih obravnav, dokončno pa še ni rešena nobena zadeva. V Radenski ugotavljajo, da denacionalizacijski postopki ne bodo upočasnili procesa lastninskega preoblikovanja podjetja. (G. G.) ZLATOPOROCENCA - Tudi IGNAC in VERONA RAJTAR iz Trnja sta dočakala lep jubilej - 50 let skupnega življenja. Ignac je bil ,mašinister' in tesar. Drugo svetovno vojno je okusil na nemških tleh kot mobiliziranec. Verona je ves čas doma gospodinjila in opravljala kmečka dela. Vzgojila je tudi 5 otrok. Obema pa je v veliko veselje tudi 11 vnukov.(J. Ž.) 'i ** Bo ''pa Ck,. prinese .« [.d ne na-prinesel svoje. V zaselku Mirišče (Brezovec, del), kjer smo se pogi>vaqali s predsednikom ruškega odbora Jožetom Žižkom in predsednikom sveta krajevne skupnosti (tudi domačinom) Viktoijem Bogdanom. ■ n,it** ^3 Ho- v“ pf«i '• ''“P’ ” ‘C pcijf p^, V v . upoštevamo '6.''^'*''** ''elika ve- fce dj, Slovenci (do-itiit-kr.i'' ‘iui nika- r *" I , ^akočsnio upoštevamo za "tli, Trem .'h hijii, smislu, luko '^ke krajevne fT N ' M L V vrtec k t/. ' Oa o1,a;„; „ , 11^^. '' Len- ^r/'' 'Itznvljane) in leži čez Muro' B. uc (|j(i- lentu- upajo pa. da l«> pri.tjo do takinega dogovora, da bo meja med drža-vam.i potekala po reki Muri, in to bi bilo tudi najbolj naravno. »T.iko je menil tudi predsednik slovenske komisije rc meje med Slovenijo in Hrvaško g. * ’ —Arin Vrtim nri za določitev IIJCIC . - . TOŠ, ki je bil pred nedavnim pn ' . . . . I. rbrAn* lika Polana in v vasi, tako da šolarjem ne bi bilo treba hoditi čez glavno cesto. To je namreč dokaj nevarno. Tam kjer prečkajo cesto sedaj, se je že pripetilo nekaj hujših prometnih nesreč. Bolje je torej ukrepati, preden na cesti obleži kak otrok. Upokojenska stanovanja le v najem nekaterimi pred- nas na obisku z j.w________ stavniki leiulavskeobčine. Obljubil je tudi, da .si bo naSn stran prizadevala. lia bi se s Hrvati dogovorili za zamenjavo zemljišč, tako da bi potem naš zaselek tudi teritorialno spadal k Sloveniji To si vs: zelo “ - - o..n/ln,i'( vsi zelo želimo." (Viktor Bogdan). Ko .smo sc piipravljali na j^’- bili razili pritiski. Češ dlibljanjc, so bili razni priii.sin, zakaj jc to potrebno, saj ta cesta ur.ulno ni v naši krajevni skupno-sii. in da je treba počakati, kaj se Čigav je (bo) zadružni dom? V' zadnjem Času pa je na Hotizi precej govora tudi o zadružnem domu. Po vojni so ga zgradili domačini. kasneje pa ga je prevzela Kmetijska zadruga Lendava. Le-ta je letos razpadhi, oziroma je prišlo do usianoviive samostojne zadruge Hotiza-Velika Polana. Ali to po-niciii. da so ustanovitelji te zadruge avtomatsko postal' tudi lastniki doma? S tem .se Hotižani nik.ikor V ponedeljek dopoldne je bila v Murski Soboti predsed- V prihodnje namerava siva društva upokojeneev, na kateri so ohrasnavafi nekaj Društvo upokojencev Mur-aktualnih zadev. j« bil govor o kriterijih za n^em^e ska Sobtrta <»ganizirati razne idanovanj. Rečeno je bttn, da t^iokojenskih shutovanj ne pro- prireditve in akcije, med ka-dajajo več, ampak d^ejo le v tere sodi tudi ofeepitev po- r ,o .«i. • J . verjenišfce mreže na terenu. Doslej so imeli na voljo 48 misljajo pa, da bt stanovanj- Prav zdaj poteka akcija za takih stanovanj', v katerih je sko komisijo razširili s pred-prebivaio 51 upokojencev, stavniki borcev in invalidov. V prihodnje namerdva oskrbo z ozimnico, saj je podjetje MOM s Ptuja pripra-vilougodnoponudbozaupo-dva primera pa morajo Se raz- jensko komisijo za socialne in kojeoce in sindikate po vsej Aictiri taVrt rtfl ;i«i Sloveniji. Na seji so sklenili. Medtem so jih 10 že prodali. Veliko dela čaka tudi upoko- ! čistiti, tako da jim je ostalo 36 zdravstvene razmere, med-! stanovanj. Čeprav so potrebe tem ko je znova zaživela kul- ■ (Ja bo bife upokojenskega 1 i upokojencev 'po stanovanjih turna komisija. Še (»sobno društva, ki je v težavah, deto- , velike, nc morejo kršiti krite- dejavna pa je komisija za val naprej, pri čemer naj bi J ' rijev, ki so sprejeti na repu- izlete in letovanja, ki bo tudi izboljSali tudi njegovo po- ■] bliski ravni, je bijo med dru- jeseni organizirala več poto- nudbo. 11 gim rečeno v razpravi. Raz- vanj. velike, nc morejo ktilti krite- dejavna pa je komisija i^egovo po- M. Jeršc h =-^ stran 20 vestnik, 23. septembra vestnik SETEV PŠENICE IN RŽI BREZ ORANJA. Stroj FUTURA 210. Učinek 1 ha/h. Delovna širina 210 cm. Prodaja na posojilo. M&WFUTURA, d.o.o., tel.) (069) 82580 TRGOVIN* Ledavsko naselje 31 Tet.. 069 31 250 VAM PONUJA PO IIBOONm CE- KAH: - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE i. II ! - REZERVNE DELE: 2a- stava, Daihatsu, Renault, Lada, Opel. Golf, 126P, Škoda v zalogi tudi vsa pločevina za VUGO - IZPUŠNE LONCE za vsa vozila AKCIJSKA PRODAJA - avtoprevleke že od 4.500,00 SIT - original avtoprevleke za vozila Škoda Favorit, Lada SAMARA. Renautt-5, Clio, Ford Fiesta, Golf .111, Opel Astra, Hyunda(, Citroen AX že za 6.480,00 SIT - preproge za ..TVVINGO« (1 garnt. ~ gumijaste preproge za majhna vozila 1.914,00 SIT (1 garnt.) NOVO! 1,638,00 SiT Prodaja (Dmv - olja po zelo ugodnih cenah: OMV - olje STAR EL 4 lit. 959,90 SIT PICE (Z KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servist Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443. vsak dan po (6. uri. NAJBOU ZALOŽENA TRGOVINA Z AVTODELI V POMURJU OMV - olje star el 1 lit. I 311,30 SiT OMV - olje, 1 lit. OMV - olje, 3 lit. 1.052,20 SiT 356,10 SIT Naicenelil rezervni deli: Zastava, Vugo: koš sklopke potisni (ažaj lamela sklopke homekenetični sklop Lada: koš sklopke lamela sklopke Golf - Bencinar. koš sklopke potisni ležaj lamela sklopke Ugodna prodala: - zav. čeljusti R4 TL pr. + zad. - žw. čeljusti R4 3.915,00 SIT 1.765,00 SIT 2.975.00 SIT 4,095,00 SIT 4.423,00 SIT 2.527,00 SIT 4.950,00 SIT 2.413,00 SIT 3.898,00 SIT 1.516,00 SIT GTL pr. -i-zad. 2.176,00 SIT - zav. čeljusti Z-l01,Yugo - zav. disk ploščice pr. R4 GTL - zav. disk ploš. pr. Golf JGL - zav, disk ploš. pr. Golf JX Predala razil: p 1.516,OOSIT 1.331,00 SIT 1.301,00 SIT 1.455,00 SIT DAIHATSU, Fiat, TOTOTA, ALFA Remao mobitel INFORMACIJE, PREDSTAVITEV DELOVANJA, PRODAJA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV TUDI V POMURJU! PvramidiA Pyramidia d.oo. Ljubljana, poablajčeni zastopnik firme Mobitel PE Murska Sobota, Mladinska S, 69000 Murska Sobota. teiJfdjc: 069 26 636, mtei: 0609 613 372 J AKCIJSKA PRODAJA Stolov, miz in kotnih klopi od 10. do 30. , septembra I 1 PKURfVO-PReVOZ BOJAN JAKŠIČ, Gor. Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE; - velenjski lignit, ksilit - velenjski lignit, kocke - velenjski lignit, kosi - češki premog Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70106. ^iSLoi usaMO! Mtrler OBČINA LENDAVA I ! Oddelek za varstvo okolja in l urejanje prostora 8.230,00 5.800,00 6.450,00 12.800,00 f razpisuje na podlagi sklepa izvršnega sveta z dne 20. 7. 1993 JAVNO DRAŽBO za prodajo: - poslovnega prostora za pisarno oz. manjšo trgovino v pr# stanovanjske hiše, Partizanska ul. 47 v Lendavi, 29,68m^ na pare. št. 4155 k,o. Lendava. Ocenjena vrednost kot izkhena cena navedenega poslovnega prostora je 1.762 308,40 SIT. - garaže št. 2, desno v nadstropju objekta tripleks garaže v Tomšičevi ul. v Lendavi, 13,25m^ na pare. št. 1043 In 1044 kf' Lendava, Ocenjena vrednost kot izklicna cena navedene garaže je 425.652,40 SIT. l ■So' Javna dražba bo v četrtek. 30 09,1993, ob 14.30 v mati sejni sa® občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5. _ Javna dražba bo ustna in se je lahko udeležijo interesenti oseof'' ali imajo zastopnika s pismenim pooblastilom. ------,,.vQ O piaii lenim poODiastNOm. začetkom dražbe položiti varsčm: V Visim 1n?4 rtid " V višini 10% od izklicne cene, RAZSTAVNO PRODAJNI SALON IST INTERIER SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI ! FoUštvOr bok tehnDco CANDT vznetnker svefflo bi ostalo oprema za vei doia. Vse to bilko po VEDNO UGODNIH pogofili .' dobite v novem razstovno prodahem sobo«, IST INTERIER v i H>»UC.>L.ti W----------'.—-3-1. - - M Lir L fci----------P---™™ Ul initniEH »ws« Sobott Jh Nakup nu trt M« bruz «br««tl. Po««9lto od e do 12 moaocov brez polo*a. Popufl* z«4d«£llo v gotovini. ^iwfan. yMtn-. , » iuLif^c lir lU, Uivyiill cem, ki niso uspeli na dražbi, pa se brez obresti vrne. NaidSO-' nejši ponudnik mora plačati celotno kupnino takoj po podP'®" pogodbe. informacije o prodaji interesenti iabko dobijo ob delavnikih od \ do 13. pri oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora P' telefonu št. 75119 oz. 75252. Odsek za gospodarstvo občine Ljutomer objavlja na podBgi 100, in 101, čl. Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS štev. Pravilnika o normativih In standardih ter postopka za pravic do najetja socialnega stanovanja (Ur. I. AS štev, 1 af92>, rt’ nika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Bf- * štev, 18/92), Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem (U^' '■ štev. 8/93) ter sklepa Upravnega odbora Stanovanjskega sklad« čine Ljutomer [»dbgl JAVNI RAZPIS OBČINE LJUTOMER ZA DODELITEV SOCIALNIH, PROFITNIH IN SLUŽBENIH STANOVANJ A. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevali prosilci; - da je prosilec državljan Republike Slovenije, jUpo - da prosilec gli kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z |( j prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma ja naja' lastnik neprimernega stanovanja, ij ifujl - da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov doslej ■ ------------------ L v SIT 350.000,00 210.000,00 250.000,00 175.000,00 Dražba bo v sredo, 29. 9.1993, ob 12. uri na parkirišču pred obratom Boračeva. Informacije po telefonu (069) 65-541. interna št. 467, od 7, do 14. ure. Ogled je možen uro pred dražbo. Ponudniki morajo vplačati pred začetkom dražbe 10% varščine od izklicne Ustrezne dajatve plača kupec. d.o.fr. cene. Posojamo pikada MERKUR, telefon; (062) 681466 I p.-.rw..r.r »ir vv ijc^uvin ii>AJiri UIU4IFId^lfl CiaflUV UU^JCJ 7'* 1 ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma ni vrnil izp Li t | nega alf zarnenjaE primerno stanovanje in zato prejel 30% od vrs rt Ab r A rt 17*1 stanovanja, ,jino - da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki i prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitnišk’0ga stanovanja i*-druge nepremičnine. B. POSEBNI POGOJI 1. Za socialna stanovanja; ' Prosilci so upravičeni do socialnega stanovanja pod P09 JJ; ,pH’ ‘ nimi z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. j^^tni zaradi razlogov, na katere nimajo vpliva (da ni nezaposlen krivdi), ne morejo zagotoviti mesečnega dohodka na druz j rfdrifl Hm saiilnet bJ .rt-i- Člana do višine, ki znaša; vrtkraO* - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne plače v državi, 34% - za otroke od 7, leta starosti do dopolnjenega 14. I®'® vsakokratne povprečne plače v državi, 42% oi* - za otroke od IS. leta starosti do konca rednega šolanja« vsakokratne povprečne plače v državi, - za odrasle osebe 52% od vsakokratne povprečne plače * Prosilec mora imeti stalno prebivališče v občini Ljutomer. jgstnfk Prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov ne sme m premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovani - jili OPOMBA; V dohodek se štejejo vsi orelemkl In dohodki, se štejejo vsi prejemki In dohodki, «• I 1 - izvozni ostanki, blago po razredih in opuščeni program - PRESENEČENJE za nekatere kupce .t' i DELOVNI ČAS: od 7. do 15. in vse sobote v septembru od 8, do 12. v Kolodvorski 3 v Ljutomeru UGODNOSTI: - obročno odplačilo - brezobrestno (polog + 3 obroki; polog + 5 obrokov pri nakupu nad 50.000 SIT) , - možnost zavarovanja posojila s čeki - 20% popust pri plačilu z gotovino INFORMACIJE JO telefonu 81301 in 82413 I I [ ^KOSTRO □l^piz PROI2VO0NO, STORtrVgNO fN TRGOVSKO POCJSTje TRGOVSKO POOJerjE fel.fAK.:«?/772.9312 teJ.: 062 / 779 - «1 1«<.:062 / 779 093 622« PTijj, Trvionjakova 2 ------------ lai furSJSUlKI in vlagatelji in nlibovl družinski člani prejeli v zadnjih 3 mas« vložitvijo vloge. Enako velja za prosilce profitnih stanovanj (tč. B.2| E AKCIJSKA JESENSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE - PROGRAM TEHMOSTROJ LJUTOMER 2, Za profitna stanovanja ^u^Ki Prosilci so upravičeni do dodelitve profitnega stanovanja. \j;episa' družinskega čtana presegajo višino, določeno z točko B/ OrrtcUrtrt. rt.-.*-. * ' rrosilec mora imet, stalno prebivališče v občini Ljutomer. 3, Za službena stanovanja . Prosilci So upravičeni do dodelitve službenega stanovanja, občin® čano najmanj višješolsko izobrazbo ter so zaposleni na obm^ Ljutomer. Prosilci So upravjčeni do dodelitve službenega stanovanja, č® C. VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZILA PRIKOLICE ETK 301 SAMO 179.000,00 SIT - nosilnost 31 PRIKOLICE ETK 452 SAMO 249,000,00 SIT - nosilnost 4,51 PRIKOLICE ETK 453 SAMO 269.300,00 SIT - dvojna kolesa 650x16" - nosilnost 4,51 z vzmetmi PRIKOLICE, DVOOSNE ST 501 SAMO 416.000,00 SIT - nosilnost St PRIKOLICE, OVOOSNE FARMER MLAZ SAMO 389,000,00 SIT - tristransko kipanje MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE Naročila sprejemaino po tel.; 062 772 632,ali ■ ■ - __772 632 in 062 773 524 telefaksu 062 Vlogo za pridobitev socialnega, profitnega in službenega upravičenci v sprejemni pisarni občine Ljutomer. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec le-teh. r Podatke o stamem bivališču in številu družinskih članov po“ notranje zadeve občine Ljutomer. . -j Podatke o premoženjskem stanju in opravljanju dejavnosti P° ška uprava za javne prihodke - izpostava Ljutomer. Vlogi je treba priložiti: li od»*‘’ flepi* 1, Za socialna in profitne stanovanja; - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov. , stahJ^ - podatke o denarnih prejemkih ter potrdilo o premožen|Si'“ v skladu s predpisi s področja socialnega varstva, navafi^' j - najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi kupoprodajno ali darilno pogodbo, ali sklep o dedovariu ’ v katerem biva vlagatelj, - potrdilo pristojne zdravniške komisije o morebitni težji ali le^ ' težki telesni motnji, , „,0. - izvid in mnenje pristojne zdravniške komisije o nespos^Jti^^' -3 odraslega družinskega člana za samostojno življenje - potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca a družinskega člana. ^emoženiskBn' ,SiK^ s* o 2. Za službena stanovanja; - potrdilo o državljanstvu, - dokazilo o strokovni izobrazbi, drdat^ - dokazilo delodajalca o delovnem mesiu in dohodkih izražen predlog delodajalca o dodelitvi službenega st®™ Vl^o s prilogami /e potrebno vložiti ah poslati po pošti na nas]^'' [ihi*in'a I FiišrtPrtrt.. O_i____________ p#*' fu-vinivttv *iw4ni a« pu5l3(l py pyou ■ Občina Ljutomer. Sekretariat za upravne in gospodarske i^.jg gospodarstvo, Vrazova 1, Ljutomer, v 20 dneh po objavt ''^^.ri'P Nepopolne vloge in vfoge, prispele po razpisnem roku, I gSjgjjS. 23. septembra 1993 stran 21 »93 televizijski spored od 24. do 30. septembra I i I I s 8* !>tF S I gg Bitu s§ @1 s $ |S ■tt s IS 13 II p mg; s h '«»!l ft I i? < Z UJ > o co > < :3 UJ > O to & < ž Ul > o w £ < Z o to > < Z Ul o « 2 UJ Q to fc 3 2 !u ih o 0) 2igS5jSč-■?=.-SF5S:gF?gs£F.5s S s70gF^ 2 37^=^s82!^°ž s o E rt Sri "7 tA ra n o 3 61;^ "iS E ri t: ' E šS .s^fS ? -N z. a", o >,c;v) c VI J«; rt ' O C .d ra-F-m Fg B S p-i -f c'‘“ '•0^00 > fi C F^rai i| _-^ra"^V‘MCi ,!■%, ra u • m I—. o — •-E' '■; s r-- N _; I 2 I « o gF ' . A. I-R ra ’ 1 J ra |‘ :: I " g S rtS^ ' . >2 B b,’E I rt 2 5 > ra.-ra i U‘N = Q r2 .5 ra -C E E = — G rt ’5 ,_ .s .« I w-t ra 1> 9 '3 5 R • “3 3^5^ S -'■ 23 CL, I F^g O V Jl» S 5" ra - ■> C-J ■ ? 'ff; 7 > ri.?> ' m CM I D S ” 5 £ “ si; r ’ I op ra o A d ,. ra - i > A a c c ° R c U" S Xf > ra £ t ■o ra ® ’ —I trn IN Cm r C u C ra A 9 £ B G ? c rj M I ra 1 g a rt 3) 9 Ti) B Q :5Q i E 8.2, «2 E rt I F='r- w 5 ra d rt ra e o CfJ> ra c' ra > OJ -5^. E h v. 00 c ra . p^ B ’V’ “i . F..^ ra - I > ■sSSS^i i , I >N a.; o F” r-J p=' IT FT ( ra !£? H/J -1 g“ ° IJ 2 & i s c , '3i X ra .U iD*^ "ž 2-35:7 J/ .-I Ti _-'ra — v-M SiXi£| 'SfS'Š'čf=,s-x SsSis33s€S:89^s ti-*' § s7 C* ® v C ra 2 (/) o Jid c ■7 -53 C -i^ -9 u rt X. * Ai»^*?v-, _ *' [7 -F ’rt 2 2; .s*' v .3gi7®§'-.s£Ni.2FSFX -5? .E. G S Š 252 n "1 II ■" *■• 3 o M pi H ¥ — F-' c o M-g 2 P J I D -r .s'-^ £ 2 I ra I X «/*) < «0 .. S e :■ n a r-j M J ' RF^ PC -S -C F . 9 VI = O (3^7.1 5S..S ' 2 VI ra Of,. o O£'z: a tj • rfoir: T-g-0Q.og04^ra_ra . . § "5 2 .„ .2 I ■ F^ >• ra 5 > 5 E i ra □ ra . , «.2'! iN os-’- J n CfJ r-J T.igFS^®'' ' =! ' G So F? 3 2-111“ : -is I = ES.|,1 IG.ra— eo>£ I mLiJ :'č g _ rt ra m ^5 ' Ff i ' .a e £ =" gx.,„S.5 O ra ri -■ £ cc I Fg E S .g, j; « “50.2 tž I S^S _; o • Q t i “1 p .- o ffl _ "* J-' r “ "S I i- K - G * ra o */ ri ' ® 7.« I Vi > < p TiiSrticlSD '®.-rt I olsE-SIsIs-l^l^’^ ,iijSiS.S , S££ , a S 2 E 2 o Jž H go E-FcIllgaFS Iš i F ^s.si^.sfflž" s pi Jd n e . X O v~t = s 3 ''J raR ■ - ^ rj rt u 8 I I _ v ^‘' ra i . ra _ >B^ r^ra (urairF« ^~S2it-'.^5Gi[g> «_.T S O 2 fcj S d >O.e,¥_\"’5ŠFnS2| gn o'E-S.g ftS e"? Sz K G I U-L 7! _ .r. "F F^ S^Fg^ F ■= F” _ 7='2Ji'. ^7^. ^7F. 51 I ■— I E I v-i rt n '^-- ■■’'=Fi2E5Sag.S S75£“ = JF' sS-“ ra v. ''O > 'C c \ '/4 rt .'2 J b; ■> c -.d Dl S Dl e v (/4 u lU ■9 3 El < Vi CC < *N a < s B -C v - > •9''^ ? ? • 2 ?n d — t oJ y 9 O I ra * "r I N y 2 lE s 5 ¥ = o .___L - c_ — hJ ra c = v N ura o J I ki - S S; F” 8 J ! I g-. ž: c: »M 9 ra' ,5 'F' o s 2 I <^2 e-SF 0=*^-^ 1—1 _ ■ o Vi A-ft.Ti E = 00 I o — > E-=■ aš s sg'c g 75 ® § 2^ s § S '80 Ja® g 1° S8 . . F ' ' - i B s 5 g.^ -F s £ ra S ^LL ,3S 5 ra 2 cži« £ ^.2 fS^cJJS-SS Irt IT o M u“, -■«2 I I X oj 'i “ .y '-' o oo ra 1i^ .2 4J ... ra c d rt 7 rt — - > o u £ i ^ ., “5" 5 _ CX 3^^ 5 ■ ■ A N F — ra rt 2^Sr^^2rara 2 r< E č 1 c > ;• ES" ™ SF.e,:^ g .s’ ■2. E OP 2 "9 ' " ra d "f vi A Q ra ii 3 S ■’ g I ~ I p’ Z- - J: Sra'Wl —I “O » z 2 1-. ~ - A I rt O C A r.. £ ± 9 8 ffi JT* “ OrttN g 2 7 fn I-- J ra .. ? J I u o; 'j- > ■7 0 ra '■^ 2 9 > I F^l-ld-i ra rt ■ -- G““ S — 2 ® -: 2,7 s e ■nS 5 I? I ra 2 ra {1 tn w.2 .£,?.— i-sz; 'C eu u pb Ct,2*3 ES Fj 4 ■'■ - btt nF=F^ I i-3 5cjICxxSSi o e ra H e o y' J E Q.'9 ‘ riti - > O g ž “1 v « n ' N c £4 D - o o *■< s Ml- W3.rt-dFV.- _ .— ^.... .^ra>E — ?l ':^ h- 41 rti -tf- -J 5 ip.a 5 S o ra > 8 “"sasn-jLEf-S o *-! r rt I .n _■ e ra > 'C'2 'd 2'5 N ti20 uS So^ci P.J2 SiSfi^sT Š .i&25.= 3- ra < Vi c < -N O < S > ra B ra Q F " 'c 00 u n ra ,ra J 73 ^>u " H pf »j if I C S ' rt - I Ji I 2 Tl tSrtCLOrtzs ,'^ra^_ “ F2:5f^fS 8 F 52-3 3«' rt ra p rt 'i rt ” oS 2 G 8 «3’« ■ !C -A ra. I ■ m' _ ”' -^ira O BFi di 'g 2 s 1 v \O ? {/) -J 3 o U I oT £ rt ■^-§1.- s I ooH I .E < ' Š.n ' JI rt ^p ra z3 • ra I -•S-T 5 < -i « i- . I F^m , b •o I v o*u 2 rt 5’15 1 tn •.“; A c ■“ a w .-s _ 3 < E B c 1^'zJ "V ® o ;S o T< rt £^26'^2.r>p s.— B “■sso^A^JSS.B O ra ■88 g Š.225 G ? ™ I « rt M c? Q E rt O ra — Fa 41,.; .M ,< o tK- g -___ ra PO o o o o B 3 ! o) -o ra rt I T-i C) B S £5 = 3 A , B rn ra* j^ n* in rt C ? S ro Q m ' ra _ S°1'= s I 1S.2 F ra .^' d ra z: .7= ~ 'rt ^.S-c ’v O E Šš .J -.-I ” S Q tzo 00: I I > .*/ JV . . F-l. ' ra 00-^ u- n Fv ri 9 rj lU ’ ifl Efn^^f^ i--; i^g.H ■“rtiiFi.^ -.Al *.Q’M c 0-^2 Ojamjg ra rt —F , eri. ^.tJiixi«-*d >t/> ra o g 6 I SČH.-j I ,...,. i 3 „ g S e 2r3 pi E '& H'E^7r..«.^"F- S ^ISFi-SjiS ” I 00 o L 'ob 2 Q 2 ” 2*^ iS ■£ rt IL n ra -Ž ® ' >5 o ' i •U .-*■ .E Ji S C .2, -S 5 * •=^‘ I X ■ ' z *u m ?T O-^.« ' s ra tJj ™ "O “ S h'® S I 12 rt 2« . 1 — ■ ./o5 £ 2: OP B B ra *i M. 5i 3= ?'7 (—4 d ra VI B f i.s.^-Sa^ Li o SiorFj «1—- A ra -F, ra I At G ? 0(1 goc,5.PŽš^-S2’»4 I SS N Mo J- U s: 3 I 4:= “^ ' s F^k _ _ “iC-G-vO « j Fgg ss e« B '" F5F''_g 2«j C“^ i f“f^ E'-’,!i,V = s.g« d 2 "2 B 9 B o ra *-' ^ i “ ' fE rt v> ral — ra-l XJ tS ■•• o £°š E.31 UJ «> 43 p« -ra V. jd o — c I ?!5 ?^1s5x2S§r v B ra vq 1.2Š U ' .ogS-s S=S ' (A > > v ti s v S" B S -i ra A, i3 £ O O — ol — ra,iS u B B I 8 " " a G n. X VI c v .; « W Ur o ■J ® S ® B >,Ž2- S 3 g Š -1 pS I •■; ra ipF ra c /. ' d 1; .»- n ra ’ ® p. r rt c? n ;pvi šH.a I I 7-363 o u 2-i “ ŠFg< N 0 rt ra ■-, u --Š goi o e 2 « g B oO d B ro ra E H hJ I 8 ' -ra "A o w -fo 01 < ra ijp ’ S S m ra d I 2 ‘E , ra ’A rt ra »N .s 0-1/1 •- F ra • ® I 5 I r.»_ S ■S 4i C ra OP rt .41^ „_. ra? c — s iS E c rt £ > ._ 5'7 F. o S s.^tszLpI-aSui^ -S. c Ju L. ,.,-1 0^ -C ‘S T 8 ^2 5.^ — FFd ” I >K I r I ■ ■ ■ L3j- » X3 -- '00 ,ii. I 2 ra □ ro •*£> se -- oo -{ ra O I B u 00 Ji 'B g - Š ss s E 9 00 fi ra ’_“ g ra ra d f:« ” emN I - - UF -- ra ±; ii 'Jra. — -.FE B^F , c □ c x.S o 3fs-0'c^ o , tv d I d ■9 S « v ': ra 7= Fj- a -a .a l’3 *J ■^. ' '^ "A b:3,iL, ^■wbira'^9:S v*i B d 'rart.idVni ra»-9^ N Sora;— m B ^'>ra.raA^>^ ss §5 es ■s s o o SSSf? ^■'’ =£® I S S -laSA>"9— A M 13 ra h! x> * o I 272 T? ra « _ rt t! rt ra >55 |g C g M S B N E rt ’. O 9 N 4J .S^Šf^ 17E^ 3'8 "rt ■ č tt 2 g B "S-O a, > ' w Os O n - d -‘-t jj’5 '■o JS rt S B P « * Xj . jt F,.., QU ^ . _ FJJ „. - ■"* v: rt I B ^ - _ — CffJ CM £ -l I .-7 i/i B t? « 3F3'g'E^ G : _ ™ s □ -c ra O S ss-šž □ E 00-5 c o T. ■—‘-E " 9 "9 -is I I '7xn|,.^. 9t325< O'5E.'Sspi.C''^ -u«_n := ■> 7 .,1E ■ 'fi J" S iK .3 'F'! ® - Sz;2.f55 ^7 3 ' I - I ^F^ ™ ' 5 “"F " F« i „ , « Sl 't'iiS ® «J s s '8 ŠJJ ■a 5 Irt rt J 9 I 9 Q d M £ & d E ra E V rt ■diTrNinnmi “ Q : X 8 g n Tl & (JI 27:gS “'5 d S ra .d 5 2 S ?8 I ®f27S i ¥ rt 5 S ?Fp;y ra o .2 'ft . C ra S .rfC ra -Sf 1-1 E 73 -=■ “ ir*j (, “■ a '= 5 ■^e §^^7 I 5^' I §«si : "F wi _ fy -• c :d' A > rt uJ, -F" ■’ F“' ■sg .• = I cc « 5 < - 1 ^'F^ rt ' 'I’ « g rt I .?.H 8^® o a " 1?^ rt 53’^2" . "o g'I L^FFr^F3"Sii ^1°F.S ^-7 ' « n ' »SooC-^-i: .?aps_ ra £ kis I s ■S-'l Sg^s" ■■ £1 I p W^ » tj o ' i- e T _ Q 9 S .a rt rt xj Fdb rt VI m: *-j ra F— VI (Rj ’ d r 6 '■ > 'C? 5 >s tn ' -£ i I -sla I .J- P. ■ - < Š '-•S*5 & 2 ■a OP Ji _2 I '.„ " _ C- trn 4(j rt CZ) ra C pFJ u C J t- S .s .®. ra Tl s o. ra 'rS S * *s PU. ? — ^Ll^FF-F^I^Fp ' C- .ri ..d i CC. ' -_ "a P “-.Jg'? I P d I — «>'CT?Sp? - &,fi ' ?:cti ra 2='ra:9 Ji * “■2 feFcS-č g s 55 . <-- g 8_X , .3 S^.3‘gT ®,;S®i!Š S O?« “Ji.sl--™ o o« " o ra O FE c 1/4 2 |S<5> &i «? c 5 " - N E rt a p , ^rt-ii.Sraga g §s a,2 g o I d\ I Id B :5 cQ i-n ■a c ra t- B h S >BV7raira0 F. nrs zr -ff .2 o “-= t « > a g s fass-''-' |CoS_ " /-1 3f. . Ki—ilZlJdu 00 > o o * Oxa-J|S2^Š 128 - 'P"^'S oi -J -7“^ra57'«-! if 'S '* ■ra s, F' '5'' 7 s ■! 'o" > j^rtfrt 9|^ jAhj« g 7pF§54; 3 3-^? G sl ■5 a n w VI = ,S ia 3 -J . c -d- _' K ra rJ a prtu "3,7= _ g »i - ' s® n . ■S-2 Š ra V a r-' SUo « rt rt & 2 Q ' '■Od' wCiortrt.ra*oo j^KlrT S 9^'5t/>s^-^vi4OtJ X I ravi*^ I o ' F- u u’ 7 i 3 5152«.^ e« iSSe “-MAtO I '5beM4!r-) 1 U 'c.'"« « Vi 1 &=! I I rt rt ra d .2 . ar ?f5 e ' B p X o 2 ra s s ri v F D rt rt o Jvi > C rt ^■Ss SR! rt 5 * O .5 -s = X - d o r—I ra r-j •iFo cg g e o F?..« ' SJ^ 2 T3 ra -iS B rt So a a "Či 2 Q aŠ^Fs li nS-Is =>3^v3ai T JF 9P _ o ed^a '5 . ra rt rt 9 KJ ■£ F.^ gž.4' o p-« I U-T ' O C rt ra ii ra K F^ "F “ E F” -0 2S2 IS 2 , o^-su E i 3 9 2, z S^-So-IŠ-Sb ? ra - TJ 2 W -3,-!^ , B- . laigF« , ■= c 8 6 ;s '■ “ a F” . ■= g"rtgCF-j|2-j'f, .K^f, ad.-:, .ra -2 O 7 B 812® rt rt A S 5 - ra tn "■ Os s * y e sl-a B 9 rt o rt o I n . rt O - -- 9 rt i3 >N rt N ■« LB- -i .d..* ra C ra ^d ra A jvi s I .? s .'l72g-= H n ra ■9 7-: ra B SiS-S^Fg r^FgSS g. I c I rt o ® .B i-M S E S-^F s Š.S a; P A. rt rt ■■■552 š CM .fl c ra m 01}^ tc E pl d C I i .11 Lrt rt tn p -i 42 , aS54g.= -o^ I 070- « I 'E^SrSSgSol,.. rt ra 0’X'foS'^^ ra.a s-Jf ' u n / — A -n a ¥ ° ? s s Slš " F^ 85 i! S ".S-«:? ' m ooKt/iTrtO.. I Itd iTl-amd F23-5?SB2?..g^ .2-|sc:^2Sa| C.F-7i?-£ ' g-,S7 "*> LJ ol 8 v, rt A I ." 5® " oo o <. “ ra ra E rt ko 9 !L 'EL S o li s A m ■9 o '■J rt S, tiX I 3 'č "9 s?' B d ra — 5 I DO B. -r S"* 2 Q ® N v I '• *;';ra rao Sast/J^*" c '.02’2^ »ra a 9 VI rt ®fS ss^s-’ s®u. i’ ? 0x2 FSS I 'o 'S Tl Ž A čS c> C y ra =-^' ra f Acpj-r^n g O;S'.SS=?'7 □d O £ .d > I I I 0 I SSr-j cO o -B vi ra e!f5-; H£ o ra 5 r -* £ £ i .& ' ..^JP “ ' « 5 ^.31'x B—, vjo5 D ira O C 2 X X crt im d im ca Vi > < iy> o rH _ .9 o O^s' 8“ fS £ ra ra v t3 d o £i — 'b E p- Ta * _ »•E .F '■ 'S.“ C u ai ’8 .S -S a 2 .8 5 ■ SS F^j^SS^ “12 ' in F B ' aJ w ra M "d p ■ . ra -- k -A .$> N 1^ X gT- JSrap"« o2:S.§.r,^2 ^7 '>5 3--> f.'S .S^^FaFgffJjg g r I g £■> „”3 Jf" e s i ' -Fg-S '"-S S 3C1 -2,1Bes®0£k 7S s ’ B X bS I Tl ra ■ > d JS " rt I “Xn5 o o 2 . S.7.a s.l F s §,gfl " s I .2.2'0 ' £ a 2i s o .a2 -SiFn , , .§ &5 «j5 &.7f2SfS i b -aFO ' i io^ 7 K e ia^-F '3 mS « x5" =-aS = , - E! , ? '5 .a E I In oa f! F® Ž ' o5£ £p.ioa 5 I = F^ rFFA c > ' rt Ei o a « ra _3 ra Snž.g E2 FF^ g ra" ” ra TZ! V o z ZS (rt s V> rt 1* ” 15 § S»=t I ^ I s .S,^,3o\raHra 'C rt o JI xo O I X O cn .1 S .US »o .51. JO 8 :=• >. s :—3 v 2.3 EZ^Fg-g Et; Vgi-- -S« ,-^g8 — K K » "F. ež2£ c7 3*iSg- o rt šS -'■o« i!f^ o te® [""‘0°« '“•dj^ sh^ .R8^|^2bs,;FF- d£ . <25 rt -ff- sili □ ' 6^1 I I u^^d'.'!- 'GAr/?^JQjy _Md A "S “ £.' • "Zt *“ &.U i-- .ra « I '*! f B Pl I S ar^ rt 2 '^.5S,3 i> 'C ® ra I -^^rart ra,_ra;B ,pLid-. ».gg " :'e.Ai Sfs 0. X z d. (^ . B C/J < OP Vi > < Irt «».-54 I Š«H s Tj o 2 - 1 g D .0 . F® "F ,= s “ ■» If J3 s -.5 apjSiS^iSils« JiR ' g u o Š ffi [/> fA ra rt $ .E J jB'© XJ c Z ra C/J 3iu ao •- =: = Sv — Tu V'. = 1 |i-’ ' J «F^5 « §■■ 5 o*»ra'^5A-2i-9graJ:Fsra 2 ? ?.^F)SJi^; ui^.a > s| F=-:§c S 5’ 'g S rt i O ; ra « 4, rab-’-' O E ra I o ■Sv č, ra o ra r ■’' “ oO OP 8|s-ssž-^ "e 5! I . . - O o I -ž ‘ O o i ra FiQ g.® ® = O' ' ra i/. X O '— s oS„z?i; Vj , ra c c:) =■ 5» y v -G- F- 7r.;S tjl A-. d PL, I 9 pi. _; ~ N cSCgJS Si ,. W C A 'B > -- < *X ,,,52. S = CkS" • « -3 ra .T « rt Si 1 c N tn 2 ?,£ -9 ra "- ra (O *- ' *■* ‘5 □ O ' 3zo^, e ScC® — I bo e F— jc ra 00 I *“ rt c c rt — £« R ' 0 Š « “ 2 S .S 2 2 'S -F®^ So FrFC fi rt _>j < F, ra “a Š " ‘S 5.£ ' I rjtj; .J F* L rt _ « J. -ra r“ c C “ TJ .£ * '2 0 d I~£ 1 - . '=‘■5 ra A 2 “ 5 ® rt , ral ..^ JS H/4 bn I 3 V ra , I ^2 I S I jBT ro ’^t-cuA o i-i . s B s s ss7f; I M 9 o 1 rt I ■^2'5’’ I raBra-raad^ifra Sfi^M ra>wJ3 G—c ^(jd. 9rao ®^rao ••^>•(/3 -HiH U S .Si., I Q .2 S.P 3*0 2 1 i36u266S£ &sS^h;-F^^ W»^ U) iPSvidlH 3 5-5 gOuj-F« I 'igoS «4 SS g~ 'l* J ra !Q '! o ■; s 93 H id I ™ [rt B ssfRE^ Vi 73 9i . -S.dDC i-C" ->.i: 1' (. F c -k' rt ra §15'^ “ -^SESseF" '5 ra "H ral _ , v _ '*' Ž I 3 § s 5 g^sSCšg^ •eiS^S^Sld^Tzi c U-i .ra n F - “ ra raj ra ra 4< .^'JZj-rtP^^Bg B A T—I ra; ,- fsj _ i; — jZ > rt či O (7° a i H I sog I i7.a,:og3 < > Ch (rt .-i OF^.I O-SF-ItajS ?i7'^ Sar-'f3 ° ’ 1^ ra, ra ' ; ra ra« 1'8^ '’9.SS g ra .Ss S ra o "v r-'fnra7T=^=’ F*^ F " = ' - O 2 ii ?i F^id^TlSo H" B ra C ■>■ (rt ra s|sš TH m jfj N B rt rt n f| i «.f is I s (O -it. ' rt rt O S fZ C c _j ra < M X < ►N O < S > ■9 ra I ra E ra ra ra r* ra O.^ 9 C *; Ji ra n = = ■? rt M > =' N ra I O o nr. .— .r C5 -i*! * TJ 2’rt'^S w'^'”=^ 2 3 * wcQ I , E c-i SS '“ 5 §.ra A""^c; d. ra > dl rt E 2 13 X 5 ’’ ' E I F^i' >■ ‘F 3 =5 S5;“°-.Fa = - S ?Fg.g =£ = G^ c “•S.s^SaaSsS^i^ i-i ra i . E= ’:^ o« ra A 2 "ra 6 4>6(5 £□.£:!Q i Q <3 tsl I Q rt N (T. §" i ra £ s J G = .„ >- F^. i. w Tk _£j , , s e7^2 g *N W*_t rt D =, « n a- i I E 'i O _ ra J. A v ra 3 (F' C3\ F ‘ J ___ w Irt 1^ '— ra '' , I o f*1 "1 ” FISfi"«E c drtvd^^^O n flj ^ .. _< tiše'- -Fj .K, ? F^ «■ •ji. J. 'rt J rt ' M ? oo -*§f“ 2.rF£ ' p . rt pTSig ,7-fec .1«^;; UR SF^-a oo iF ra jJ G 73 TJ g — ” d ,2 v = r2L f’. >ci rt Cl® T EnjgoJUnSl.! .Fri-rtOBOXrtf^Bio r-Fl ■— CUrK o CLxj» b i u. Cm cc. S2io.a_« u t ra fcc v. I fpi ?j Srfi-gCgg«!?*« ”£■£ g.!£,2S ^eN®S*.E2 - >? y U ,-, *S ® iP-^ Q rt C n ' “ 'IL ■A 7 2 „-1 ►A S-Pn F F . SŽ£-2,'.2o ;.i f '" g 2 g s 'g £ Fgif^ o |FOir)c.>»3rf3“ lin virtoL-rai', rtrt S Ji ® F^ f5 3 FJ: f| ^j2 c- -« i u 3 2 — rL Sl d.®'!^! C< "S I 5.š2'|Fii58--F^ Š-g^FoE&FoElp^ 5 . , e l F ELf? ®-i *i -S ^'"'.^5 8 J> X 'F^ - S? ' '5ms5 E._ s g ( s ?f=2S SF5 3>;5. Q sl!" 0^2^ s.£x^ ’ .S«F-2 g xr^.- I SSjiMrarFj.^ 9/*s ra ' Q sL'''Jrf ra P o r^CD 'd ' tiO d Vj ra Vi J ra Plm < Vi X < 'N O < S > * 5 rt T ■■ >■• U ~ -sF^e , Ed*,-.E >N 3 I ce 1^1 --ra n " rt rt e7 s o = I FJ , . ra Q Q 2 F” Jž.- 3 I c « - N , 'K -r, Ort d C F* SP — ™ p I < --ra. 3 ?! ra "“•i 0(i S F ra£ . 0’0 ra .ra, B -M FZf ° s, ra Vi 1:^ I -3^ _ s^gF^:^ ' O^O-F§ ■' - -o E ' P B I £ B = C O rt u. 5$ c S /-A — 'l5 A " ra _W! u- F" tL'9 c I >=- £ S~Fo t3 o J ra 57 c rt rt,. - ’ g £š.l^ — E Kr CZ? c S A S N CZ? S-So £ c d "O 5^12 £ “ o > S-- ’ , i'''" &..- I -G G- OJ o8S=3®-°27g O' - ■= .F. s I a era,' £ I k. . C/3 ■- d . ra 1/1 *"ix. I 2 ™ u B .n '-..^ ■y S 5“ 'BF^ i^F^.e-F^S-a.a. ? **’ OP o č 'a£ c ra I . ■ fn c 43 ra 3- 5 (X ' ra 1 # h-'' ra 11 d rt .J ra ra 7r5fj-ž^lQ3^ in rt. ® ra o rt c^' "■njlO—. Lb " .-J* •‘r 90 7 I K > ra olj 00 nj I X3 ;b-. ?■ 3 I ~ ra o s „8 C .•; ra H ' _ 3 I § I g I t g ^"|E7.a£■rt.^lE ' ra s °g ■= F"^ 'oJSimra^TPica'—'ra -i šffseo^s e S « (fl —I 4S --H tt' ra o r: B . _ u> ~ IJ . F^ d -ra ra B ‘/'■i7*.W1fB ra*->ra^^Fra^Otl_, ra 6 ra i-n F-- > W A “ I rt -5' ^i£g2-.E- "" a-S X B i ?* "rad , ro _ e^S -5 "^95 v ra aj rt P-* _ 2P >'TJ X C N O X U I I O rt IB 00 .B^ W S ra tii:i. O ' ra ... SM .2,::; ™ SjSSg- rt 9 ra ra Ib — 7 —U" ira ■■ ' '=5 ‘ i' .5L, ra c 2 ' aS-a^esol g ra. o X S A ai^f 1 '5 i Tl rt :l £.0 j£ n ra I s 3 I I 1 c (C ■n v " « Tl o > rt o rt Ja .X d*, ra «3. \f> £1 s. r "m > Tl —■ T O O T V) F-Z^iC ,Wp^ p- “nn g -3 O >iO CfJ Cm Rvioo lAfM.d c i wa-.wx i J Jg ra st" st—-»■-- c-d,3ri4Pii^i- 00 ? c-t-Ci-S*‘"o------- ra ^sSf|s^ »F^c 2.2 č— rt ■ ■ x: --ft ‘ I g 1 I ,_ a s □ ” .,.Fi..z - s ■ C _C1 ' O c 'd o T o -^2 (N W c Tl ’“ ® te **'' tt ra .p. 9 r-i u ' -KO 1'3.^ E gS “JS gF^ ° š ' s g 1 5.fS . F . , 5 pl ,fP-IpM TJZZj.ra .9 I ‘ i * rt c 9 »o^s Sijts Sefe a, SiS^fG^ o g 3 |P E ‘2 ' ■" “ ' k: Oh._ ra ► C I 1 o c:) I 1 8 I K,a ffl F UMk- iSgmO? o B ra .§ u= I/’ fm ►- ra _ c g,S . aN-c,S s rt ■< rt p »'X- . rt 4j g s^^Sf.E £ - ii 5 > t c g < «rt < k: a. < »N Q < S e E < " o 3 2 .^TasS jje-l —3 .-t- L- l -R- Ul Cs. ■« > Suj ra E CM > «« ‘C -^o s ? c g i ra d -v X It H O zs ♦*» -E 2L » rt otjtz) »F '* Q El 7?S &Š rto« 1“ « B.S e go B5x(5g.g 2 7S5«FaLs-S-^;? -F v- dira ■ = « El; cft ' g E 7 j-lF^ IF’ a S 'CF ° S Sf 7 ■-''ESSsp^lFa « Sr., *-I ¥ i„5 S s _ I FF "'SZt. ESn O I rt v rt ■ lu OD' .rt ra t-" E 9s _4 ISO.' F^Fc^iSs raSgfl^VFOflo K tj ofl-o C ra 2.fn ra d — a 4^ ra C1 K O iO UF-. rt ra F*?! I O S F B X ' S S ■£ ^'- :rt rt ‘' * » M ra jS C I rt -B ■' 'S " ' s« 'š & -e;,, E i a d “ S e r ra ra C J w d -ra a> J k N M -al-S ►'■g's F I I 'C Zi ■« r<4 — .rr-*i & o. 'oL 5 O s 2 ?i o c 2 rt g < sx IbJ Vi LTj i rJ ■* £ Oi I c rt r4 Z s "Sl s -^FH " ff. ■= rM O IS .i ' o O:- s c g u “i5 > £ iŠs^^j^Fi^šSS.š iS^25'=^"“!S = 2 ^2.raJo- C*g^ ra — ' b’ rt > cS OP 7 B .1 G ij .Fi^ ž 2 . . , k >>^7^ ' rt rt 'C* > ■g« <0 e-S' Soo O v» o »•o ' fT. o, e or-^OraO--radfB lEG-lsrsBi £ ra 'C*22 d Q * “ 2? — rt -T. r V> . — —'ES ■“ — rt 4? - V> C 2£g "iS Sf^F“ - -c S tl u. F-F G.*^ fb :; m a “"uj I «5 I c B ^5 OD ^F ' »J fFRl r' ' č. rt 3 o ' “sl Z I o I > g-C 2 o- c — S o g I ? °dO 'Uo2SS'a-°,-=.X - FiFf = ^S22 E? &. -.- iŽ'« OmM ^J.ra. rtS > "'' rt*"_--t 4J —I O ra CO > £ -iS n" X 9 I tT: E CC C u = ¥! P®^^Vi ®'qf "9 '..9 'T' a> I 7g B , .if I .fS® 1 .. _ ^aE-FFa... »jFGS »e gg o e .sl* I -H -5 ..5,1 .S 3gFfi-£ = , ■ 2m =«- I n ■« -,.-._.d.---B -FdG KOo -io;.« iG,'F“ o .H-fc CC . i 1.C 3 crt □ I 0- CO ra 35 ra rt g SS'Ž5X^£ > 9_.2«g g ui — o rt *-; oa o v c OO 9 o-.*! g." "3 Ao^._ra”KratL a i 1-3 o oF5w£o;5.aox 1 3 I £ -B ra j 2 OCI I 2 rt P. ■v o * S S ■a —' > " ra _ ; is -'"-. . -F iS Cf, V| B iFu F^ B I • — rs m s! ra & o “ B P E Si. 9 F- § g o 2 o c S ™-a I s-*^ ■'< 2 6 I IB C1..2 S'£-" •• ■• TT r^i A "O l.5 'i k I X n. T B Td ’ X “ X - s-rS^FG^tsI rt ,s7 ra 4fJ u Ertrairi__dCO'Zira I ra ^OCJiBFrtp* *j'£ raScSft^ > Ara., d ra I-I F« J M. g is ^7-5 —'"lOC icziOm i s si m o 8 C^ rt rt S E izs ir S? p-x Fji ra I E on O ' ._ X = > .a fe.m ._____ n-e o '..J e F^ c ' a__o F. ~ 3 5 ^^F C _ . tj I ri O 7 oci ra .2, B o .ra sO G 'k/] -.it - o raF« 5-5 ^F-. c I ;= o F'"’ u g O.C10 ra d -a 2; 9 La ® 'J r i-i . ■'^ ra^^P rFtFso-aku^J |U I ^2^0 J U S □ s rt H 9 g-Sli I X I I > cn o s G F^Z G S GO o frt TJ -.-z “Z i_rt d rt (■ Q /J rt rt-’-'^' :3'O rt>u « Vi (*)>□ i-i ra -M — u {V, ra ra oo J „ • E £<» g Ž '9 e -- ' o ’š _ . i?.. 2 w '“ li c rv ?1 c t ^O-FiO 9o 1 s. s s d 'o ™ i ' e‘^7-“s1oŠ'^ s ' :a'.s-® 5, a - .2 £ t N ■tj »i -o ra s: .^1'1? E 5 S-.^SS ?s jS-^^ i| sl -SPISKI s;s!!|s.h s rtS&igŽa s 2 3 E} -2 727R: 5 — 1 -i^ I ® r“ I (J 8 S ^fr-S-S g 0;^ ra ra Sfrgags^ l£ ri Ti '. .>^ TJ c p-s I Q0 ra I tu ra S-: i; ■“ o 2 ’ P 4-I -N ra «> 1 rt B K? S B e S 00 ul 7?g e o — - p! g ti r..^ r (U d. u 0 :3 2 -33 'C obiG 00 A B JS S ^j8 o si-ss _______I 7s rt c p.p flj _ rt ra Mil ra u 3 j. Ji 9 en C e..3h= < S S ra 8 fi I rt = ' ra /C .2 5! ? ' •= ' S _:a-. S2j.5|2 g 'l^iS N X tc «.mj <•-< —' 5 ' £-7 3.1-._‘O c rt „ K-Mf . W’Bj< d J Ei ' o f." S'" d - d .5 C •* M d i M?d,5Q 5 .- A ”§=■ . §2o * s £ 2 “S^ u o = —/ ra « ® . 35 F- I C:, ra iC rt O ra - ■ »3 rt O B O ra B U 2 E H g 14-'=! ra ^^7 XJ w I Ji 'd ■:> 'd .2, S lu rt rt VI /1 (O m Šlrf c — moc-*« -j ' -Sr^ v-a-Ci'ST> SjIfi*,.,«: c I Sr-^Fgg s F -■ — - “ ** d .ra 1 ra )V4 _ rt g OP o ra ■■* g s O "B > K B ■" * > r-l Jf .ra ii □D Jo rt t F« d I -"SiaT^^T- - -*. £“U ’f= "^K-S ^.^1.». rt^rtld«^ oSŠdp-”« rt E v> ««S H (/} > d •■■ o E -1^ <*i J d .E ?? E v> ' G 'u^ZZU — v5S.d - G SBSfSsS^'« e{ G -ra «ft-i- rt »9 v> i‘ r .5 >S p c ■ .. c A ra ^ji5cFF57‘S5 '<«2^4^ Ž|g|g«ss|s;; ,gsx. o£'^yra i^t-iSiS'’ 2o 7xr5S I p F^iS «,« y«‘pJ.-SŠF«F^ 71 5 2 T ' I ''■ £ g fS Fp' I O G D 7. H**'.ra. Tl id b,’"^!£2Ti d u p^rMra.B e> B rt ra D I Qm I :j F®' rt; X f'-* = ..2 5!^ I p O rj M o c .7; >1 u F—I ra d o F^ ■S 2 s F- S O 17 l‘"S-s = 5 -235^2' lsO«’aFii G ° 9 ■S - — a 1F^ 5( Vi Q FF' -. -< r-M — O .2 [?> 4-, co.^ 'J? = 1^1 li < 0) cc < -N O < S > r r 9 •■'S . X c< ra rt 5 I rt -Os b otiC O — I rt (A O ivi rM (3 Ji CJ C C 2 < * rt i ra “ jpj ■4 ._ '^'•£9. BS = FE "5 č .s § 8, ~* I I c v, s c „ ' JCM I--- I tn —. so , 05 —. so^ X 5 C = a? "S-o ? X2j i C F- 2i 'd’O gs ' 'u£"" rt f _ H -M T* ,- £ □ 5 o ? ■ j F “ t i; Q ii.-S s?-F - I oc..jiit I* b- £ c 2 -FF ra v» Sl ' O:^ £ „ - o'f4. g § ,a ® -. _ *fJ M ra VI O v O ZM pi. O ,= OP " ®' N 01* ' < ra f " ra "d di I '5. E ra ifl ra O £ ^f.ls I'-' ° CQ ‘S ? 9 ra ra -S--O00.2.2ZO £. ra ..2 *J » 2 ra rt J*s ra rt 71 F O ra C ■.£g 5 g= »F® t. ' u ' iS S ra ra rt 2 2 ŠiF" , "B E ' o X .^''a.. ' pl. o CM fM < g '-’ 1 S2 ' S rt ' 0®’vi»-lF3.„r?i ra! h rai^ 2f-.-± AeR^ J3 ra O “f" 'T (/I ra s e. >< I o ra 9 . '3 ppstjfc pp^r-^p-uFF’ L Id > I O Lr > (Ž. I V. d ^ra^ra/FF^FFCira tF^2^H O » ra Vi c A 9 C ,_ ,M 17— u - ’ .fff--^sTSu^diSH. iXi_ ■.^•£ cFff Ss^ šia si5s 2 5 UFO^-- 0^0'2^ ¥ “-S^E Sltt--!-- 3 7f^ — oFisl a' □ a I ,5 I C.5 .3 I D d s !! 3 C ; Q ■2 S' (A F^' Jh ir \ rt* 8 7 £hn S ' X rn p- 1-. d pj * - ra C ;j Kri i O , ra -Jf’ o n f3 Oq tfj ’ s 6 “ E-. 4 I I -5 fF^] I H 2. 3S i^raa^ra. -E .-“ <7 "FSgSg .; jTj r-. I rtZM-,,si-'.JlJ! S-r E-F5--?^a FD-ftu 1111 iti I stran 22 vestnik, 23. septembrajj^ motoma vozila ■-■'d TROSILNIK HLEVSKOGA GNOJA SIP, manjši, prodam ali zamenjam za večjega. Šalamenci 93, ati tel. 45 083. mlin posesti Company 69m MURSKA SOBOTA, VeifiC^ lerefon 04^/33 S&7, fax ?3 S07 , - Ponudba meseca: FORD MONOEO - PRODAMO FORD ES-CORT, 1,3 CL, letnik 1987, cena 12.000,00 DEM SOBO v Ljubljani iščeta prekmurska študenta. Informacije po tel.: 069 22 309. me g NJIVO, 56 arov, ob asfaltni cesti v Mačkovci h. prodam ali dam v najem. Tel.. 24 064, zvečer. ml039 NJIVO, 33,40 ara v Rakičanu in manjši električni stroj za luščenje koruze prodam. Partizanska 27. Rakičan. DLANO, letnik 1979. registrirano do konca novembra, prodam. Franc Žibrat, Razkrižje 33. m9375 ZASTAVO 508, registrirano do aprila 94, in vino rizling prodam. Tel.; 76 740. mle MOPED 14 M, neregistriran in velik namizni nogomet z žetoni prodam. Poz-nanovci 10. ml042 ZASTAVO 7S0, spredaj karamboli-rano, prodam. Tel.: 57 154 m 1043 VAMAHO YZ 125, letnik 1988, prodam. Vozna samo rekreacijsko. Cena po dogovoru. Anton Inašič, Doljni Slaveči 73. ml046 JUGO 45, letnik 86, prevoženih 60.000km, prodam. Milena Bobič. Križevci 156. m 1051 ZASTAVO 101, letnik 78- neregistrirano, prodam. Tel.: 46 369. ml053 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 84, prodam. TeL: 55 180. ml 055 ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 86, prodam. Naslov v upravi lista. ml057 LADA SAMARA, letnik 93. z dodatno opremo, naprodaj. Informacije po tel.: 87 233, ml066 ZASTAVO 101 GTL 65, registrirano, letnik 9/84, prodam. Tivadar, Gosposka 28, Črenšovci. mlO79 RENAULT S CAMPUS, letnik 92, prodam Zadružna 8, Čemelavci, tel.; 23 109, m 1090 RENAULT 5 CAMPUS PLUS, letnik december 92, prodam. Tel.; 26 016. m 1091 136 P, letnik 1989. ugodno prodam. Informacije po tel.: 069 21 937. po 16. uri. m 1095 ZASTAVO 138, letnik 1989, prodam. Tel.: 57 193. ml097 FIAT 136 P, letnik 1939, registriran do m 1054 POCITNISKO HISICO 2 OOOmL za- men jam (voda, elektrika), v bližini Ormoža ali starejšo hišo v okolici Maribora. Tel.; 062 31 108. mpp GRADBENO PARCELO. 22 arov, v LožiCu na Hotizi prodam. Informacije gosiitna pri Osmici na Hotizi, mop STAREJŠO HIŠO z elekiiiko na 75-arski parceli s starim sadovnjakom v Prosečki vasi na Goričkem prodam. Audi 80, letnik 90, kot nov, ter EK-SPRESO ID mlinček za kavo, malo rabljen, HARMONIKO »fraitonarcoa z 10 registri, znamke Hohnet, prodam. Gostilna Gjergjek, Tišina. nil017 HIŠO, pritlično, velikosti 15 8 4 m, s 5 prostori, takoj vseljivo, z vrtom, pribl. 11 arov, primernim za vinograd, nujno prodam. Cena po dogovoru. Lendavske gorice 314. mJe STANOVANJSKA HIŠA z dvoriščem, okrog 18 arov, primerna za trgovine ali obrtniško dejajvnost v Partizanski 103 v Lendavi naprodaj. Informacije fiolel.: 75 255. mle V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo: hiše, stanovanja, počitniške hiše, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale... Velika izbira, ugodni pogoji plaiSla. Tel.: 32 323 DILL. d.o.o., A Novaka 4 ( stara kirurgija) M. Sobota, mop STANOVANJE v Murski Soboti išče mamica z 4-letno deklico. Tel.: 31 039, mlllO STANOVANJE, enosobno. 40 v centru M. Sobote prodamo zelo ugodno in na obroke DILL, d.o.o., tel,: 32 322. mop GOZD, hrastov in borov za nadaljnjo obdelavo, in grozdjeprodam. E teli a Žohar, Brezovci 40, popoldne. mlll5 GROZDJE z brajd, rizling, šipon, in enako vino z analizo prodam. Tel.: 77 029. po 16. uri. mle PREKLIC! Gizela Štefanec obvešča javnost, da zaradi vročitve ločitve in dokler ločitev ni pravomočna na sodišču, nihče ne more kupiti premičnin in nepremičnih od Jožeta Šiefaneea iz Lendave, Partizanska 15, ker on ni edini lastnik. mle GROZDJE, laški rizling, prodam po ugodni ceni. Tel.: 75 756. mle GROZDJE, botgundec, v Banovcih, prodam Tel.: 36 409. ml040 POHIŠTVO za spalnico, otroško posteljo z jogijem in posteljo prodam, Milan Horvat, Kocljeva 14 g. M. Sobota, ml047 GROZDJE, Smamico in klinton, prodam. Andrejci 3 a, ml048 PREKLICUJEM veljavnost lista za vpis mleka za mesec julij 93 v hranilno knjižico št. 56396-5, izdanega pri HKS Panonka, M, Sobota. Kristina BagaroS, Petanjci 46. m 1050 SALONITNE PLOŠČE 60 x 40cm, okrog 1000 kosov, prodam. Tel.: 59 059. m 1052 PREKLICUJEM veljavnost sklepnega spričevala OŠ Tišina, izdanega leta Šl/ 83. Marjan Stevanec, Vanča vas 15. m 1060 drva, Mm’, in akacijeva prodam. Tel.: 24 476. ml061 GNOJ, dober, domač, kupim. Informacije po tel.: 48 732, ml062 GROZDJE, laški rizling in šipon, prodam. Tešanovci 38. ml065 SODE, hrastove 60, 120 in 140L prodam. Tel.: 47 187. ml067 DRVA, bukev, hrast, in molzni stroj Westfalia, prodam Tel.: 40 196. m1069 ■ GROZDJE klinton in jurko, prodam. Stefan Petrovič. Plečnikova 14, Krog, tel.: 23 221. m]071 GROZDJE, jurko in klinton, prodam. Tel.: 26 501. mlO72 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 7885-7, izdane pri HKS Panonka M. Sobota, Rozalija Roka, Hodoš 45. mlXr74 KROMPIR, droben, prodam. Lipovci 111. tel.: 41 068. ml075 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala Izobraževalnega obrtnega centra za razne stroke M. So^ta, št. 128, izdanega leta 1963. Stefan Kutnjak, Zebanec 23, Selnica. ml076 GROZDJE, cepljeno in Jmamico, prodam. Dobrovnik 10. 1111077 RAČUNALNIK AMIGA SOK z 1MB RAMA in dodatnim disketnikom, monitor 1034, tiskalnik STAR LC-10, 90 disket s programom, tet JOVSTICK prodam. Tel.: 069 32 103. mlOTS VELIKA SEZONSKA RAZPRO- DAJA pokritih nagrobnih sveč. Največje sveče 110 SIT, srednje od 65 (io90 SIT, male od 40 do 50 SIT, lončki od 30 do 40 SIT. Priporoča se sveCarstvo, trgovina Rugelj, Čemelavci, tel.: 069 32 920. ml083 ZELO UGODNO: Trenirke za otroke in odrasle 1.200 do 7.000 SIT. kavbojske hlače za otroke in odrasle 1.300 do 3.600 SIT, športni copati od 1.000 do 2,500 SIT Priporoča se trgovina Rugelj, Čemelavci, tel,: 32 920. ml083 KORENJE, RDEČE, večjo količino, prodam. Tei.: 48 724. ml086 GROZDJE, šipon, rizling, prodam. Tel.: 75 996, po 18. uri. mop GROZDJE, rizling in šipon, prodam. Dolina pri Lendavi 38, tel,: 77 118. mle GROZDJE, rizling in Šipon. lOOOkg. prodam. Lendavske gorice 633. mle GROZDJE pribl. 3000kg, šipon in rizling. prodam. Stefan Kelenc, Gornji Lakoš 61 a. tel: 76 434. mle PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO z SOI bojlerjem Tam Stadler, 33.000 kal, staro 8 let, več rabljenih ventilov in drugih delov za centralno kurjavo, 3 radiatorje Aklimat, in sicer 2 kosa po 23 členov 9x41cm ter 1 kos po 14 členov 9 X 56 cm,80-litrski električni bojler, rabljen 7 let, zelo ugodno prodam. Prelec, Razlagova 26. Murska Sobota, tel.: 21 446, po 15. uri. m 1086 GROZDJE, laški rizling, grozdje z brajd in računalnik Amiga KkjO, pto-dam. Tel,: 32 928. mI092 FRANCOSKO POSTEUO, malo rabljeno, ugodno prodam Tel.: 26 665, zvečer. ml093 GROZDJE chardonnay, rizling. Šipon, prodamo. Tel.: 069 75 360. zvečer in zjutraj. ml094 POHIŠTVO spalnice, skoraj novo, ter različne peči prodam, MikloŠa Kuzmiča 7 a. m 1096 GROZDJE, rdeče (modra frankinja) In mešano belo (šipon, laški rizling, bor-gundec), prodam. Tel.: 42 238. m 1098 ŽIČNA PLETIVA za koruznjake, mere po naročilu, možnost plačila v treh obrokih, prodam. Te!.: 87 223 m9380 GROZDJE, šipon in rizling, prodam. Tel.: 76 807. mle GROZDJE z brajd in koruznjak (jurko, Izabela, klinton), prodam. Tel.: 81 791. m9382 VINO, 2001 belega, laški rizling in burgundec, prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po tel : 63 079 mi 100 TLAKOVANEC S-90 Mi. dva blatnika. prednja za Samaro, dva U profila 14cmx6m in mizo za kuhinjo, medenina-I-steklo, 140 x 80cm, novo, ne- rabljeno, prodam, Bojan Kistlak. Pozna-novci 53. mllOl POHIŠTVO za kuhinjo, starejše, in štedilnik Iskra 2 + 2 ugodno prodam. Informacije zvečer, tel.: 23 596. m 1103 70 SALONITNIH PLOŠČ, 5,5 rebniih, 20% ceneje, ter dvobrazdni plug, 10-colni, IMT. prodam. Brezovci 42. mll06 JELŠEVA DRVA, suha, prodam. Tel.: 24 652. mll07 KAVČ, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tel : 31 7(K, ob sobotah in nedeljah. m 1109 MOŠKI, 54 let, nealkoholik, s stanovanjem. išče prijazno gospo do 50 let za skupno življenje. Naslov v upravi lista, mni2 GROZDJE, rizling, šipon, prodam. Both, Kapca 145. mle GROZDJE, klinton z brajd in šmarnico 600kg. prodam. Gumilar, Ženavlje 35. ml 116 KAVČ, na novo obnovljen prodam za 10.000 SIT. Tel.: 24 568. m 1118 GROZDJE, Šmarnico iz Sttehovskih goric, prodam. Berden, Lipovci 50 h, tel.: 41 006. mll20 BETONSKE SOHE, 120 kosov, primerne za vinograd, ugodno prodam. Tel.: 069 22 563. mll23 delo REZKALCA z večletno praks’’ pošlim. Štefan Kranjc'’ ssaniano j ec. Marijano tel.: 48 511. ml007 DEKLETA zaposlimo v bistroju skoteki. Tel: 062 776 120. m 1085 STROJNEGA KUUČAVNlCš^ ki se spozna na struženje ali sprejmem. Tel.: 069 21 265. nilOSS PRODAJALEC,K V, s prakso iS*'’' poslitev. Tel,: 22 741, zvečer. ml089 DVA VOZNIKA E kategonjsri narodni i ' ii promet zaposlim. ftakM-, Informacije tel.: TO *** vezna. Informacije tel.: Odranci, Panonska S. m 1030 DVA OTROKA vzamem v formacije Črenšovci, tel.: 70OT' ... . d MIZARJA, dva kvalifizirans, » , j.i________________ /__________ itioina delavca (prednost dati z izpitom kategorije C)- F"T5 pohištva zaposlim. Pisne pnjs''*r5 na naslov ARTRIUM, D 0-0 ’ mer. 692540 Ljutomer, p.p- mop ŽENSKO za oskrbo dveh koncev na Goričkem iščemo. cije po tel,: 48 437, od petka o® min4 MONTERJA centralne kurja*' sllm, tel.: 24 022. ml 122 storitve 4/1994, garažiran, prodam, (trije obroki). Tel.: 87 223. II19381 136 P letnik 1981. neregistriran, vozen, prtxJam. Cena po dogovoru Tel.: 46 288. m 1099 ZASTAVO 7S0, letnik 81. registrirano do marca 94, po zelo ugodni ceni prodam, Melinci 162. ml 105 FLAT 136, letnik 84. registriran do junija 94, ugodno prodam. Rauter, Staneta Rozmana 8. mllOS JUGO SS, letnik 1989, prodamo. Informacije po tel.: 87 278, po 19 uri. miiia ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1981, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tei. 62 730. m9386 MERCEDES 350 D,, letnik 90, porsche 944 tutbo, letnik 87, in opel vectro 1,7 D. letnik 91, vse na oblačilo prodam. Panonska 8, Odranci. mlll7 živali * FRIZERSTVO »PICOLO* ' j/jJ vega Voranca 5, M. Sobota, ^,(0 se priporoča s svojimi * »Trajna« samo 2.300 SIT, »'* 500 SIT, »vodna« 500 SIT. ml083 v SPOMIN 24. septembra minevata dve leti, odkar nas je P® krajši bolezni v 45. letu v tujini zapustila drag^ hčerka, sestra in teta Marija Hip roj. Bohar 1946-1991 kmetijska mehanizacija KOMBANJ za sladkorno peso, usposobljen za delo, prodam za 100.000 SIT, Tel.: 59 033. m937I ELEKTRIČNI SILOREZNIK. z enofaznim motorjem, prodam ali zamenjam za akacijev Jes* stoječi. Tel/ 23 743. zvečer. ml044 TRAKTOR STAVEK 2« »ŽABA«, prodam. Štefan ŽaJik, 4. maja 18, Turnišče. . m 1058 OBRAČALNIK SIP Šempeter, prodam, Tišina 71. ml063 STISKALNICO, mehanično, za grozdje, 801, prodam. Flisar. SodiSinci 3. ml0S2 JERMENICO za traktor Ursus, krožno žago z Železnim ogrodjem, pisalno mizo z vrtljivim stolom in namizno svetilko prodam. Tel.: 23 629. m986 AGROIZBIRA, Slavko Prosen, trgovina prodaja najcenejSe akumulatorje Vesna in Topla, gume za traktorje Ba-rum. rezervne dele za irakrorje Deutz. Ursus, Zetor, IMT Fiat Store. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte. Tel.; 064 324 802. mop TRAKTOR ZETOR 3511, vozen, prodam. Tel.: 87 737, po !9. uri. m 9378 STISKALNICO, hidravlično na dva koša, po 3001, prodam. Tel,: 80 131. m 9385 STROJ za izdelavo koruznih napihnjencev prodam. Tei.: 75 437. mle ŠKROPILNICO, 3401, znamke Agro-mehanika Kranj, prodam. Tel.: 66 2o5 ml 119 PUJSKE prodam. Petanjci 104. tel.: 46 228. ml064 MUCE, PERZIJSKE, krem barve, prodam. Tel.: 76 590 po 14. uri. mle NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred besnostjo, po 500 SIT, Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse intonnacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel.: 24 393, ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025. mop NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja) Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, Galušak 6 (zidarstvo), tel.: 68 044. mop SVINJO, brejo, ki bo skotila 25.9., prodam. Kapca 114. mle MUCE, PERZIJSKE, z rodovnikom, prodam. Dobrovnik 282, tel.: 79 026. mll21 Pomagaj, Marija, pomagajte vsi, ki v raju trpite za dobre ljudi. Jelki povejte, da mislimo nanjo, da v srcu ostala edina nam bo. ZAHVALA V 24. letu, v cvetu mladosti, nas je tragično zapustila naša najdražja Jelka Horvat iz Bratonec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz Mure in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali ob neizmerni bolečini. Posebej se zahvaljujemo g. duhovnikoma za pogrebni obred, mladincem, g, Andreju in sošolki Pavli za tople besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala družim Slavic iz M, Sobote in družini ViSnjej iz Beltinec za pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mama, oče in sestra Pavia z Glorijo razno Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate. Mama Terezija, sestre Koleta, Irena, Sonja in Karel z družinami Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je Uvljenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 91, letu nas je zapustila naša draga mama, babica in pt^b Marija Roudi iz Poznanovec Ob žalostnem spoznanju, ko se zavedamo krute resnični d4 d« se tokrat za vedno poslovili od naše drage z žalostjo v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, (,t) prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje velikem številu pospremili k njenemu večnemu poČh^ki' tudi g, duhovniku za pogrebni obred in pevcem ^4 st-' žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala, :tje lei jv cem I ivala, ,1 Žalujoči vsi njeni GROZDJE (laški rizling, burgundec) prodam. Tel,: 34 190, po 30. uri mop GROZDJE, modro frankinjo, okoli 600kg. prodam. Tel.: 66 226. m 950 ZAMRZOVALNO OMARO. 2201. skoraj novo, prodamo. Tel.: 24 863 mtu ŽAGO, CIRKULARLNO, 4kW motor, leseni podstavek, prodam. Alojz Fujj, Ciril-Metodova 56. M. Sobota, m 1007 KORUZO, primemo Se za silažo ali v zrnju (storži), prodam. Tel.: 32 441. 019376 OLJNI GORILNIK WEISHAUPT WL3, rabljen, generalno obnovljen, prodam. Tel.: 82 352, zvečer po 20. uri. m 9377 GROZDJE z brajd, klinton in jurka, ■ prodam Banovci 31. Informacije po tel.: 21 251 ali pri KavaSu. Banovci 32. mop SEDEŽNO KOTNO GARNITURO, rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 76 747. mle GROZDJE, laški rizling, v Lendavskih goricah, prodam. Tel.: 75 429, po 20. uri mle L «■ t Bela smrt je tebe vzela kakor kosa roiico, a v parka ti je ptička pela zadnjo, zadnjo pesmico. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je končala pot življenja naša draga žena, mama, hčerka, sestra in tašča Marija Zavec rojena 24,9,1949, iz Rakičana rpljenb''' tsu st junastti v svojef -p', tiha in mirna bila tvoja je P J Bil si junaSki v svojem ift brez slovesa bil je tvoj od' Ostala nam je bolečino nate boleč spomin. id v SPOMIN minilo 20. septembra je lostnih let, odkar je biti srce našemu dragem^* očetu in dedkd Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju dializnega oddelka za dolgoletno oskrbo, še posebej dr, štivanu, sestram ter g. Herbaju. Hvala tudi ekipi, ki se je v zadnjih trenutkih borila za njeno življenje, Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, podjetju MURA - DSSS, Tovarni moških oblačil -211. brigadi in sindikatu za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ivanu Pinttf^^ ii Ljutomera Pet let, pet pomladi te ni, V naših srcih živel ^^jjua ii(i' 4 VI ivit jjvi pvjniovji Lv IH, v jiaouj oivjjj ^-||lb Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, P° njegovem grobu, prinašate cvetje in priŽiS^’^ Rakičan, 15,9.1993 Vsi, ki smo jo imeli radi V tihi žalosti vsi njegovi 1993 vggtnik, 23. septembra 1993 stran 23 2a vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi in tast J in* pll> iijiiii . mtt’ I i uF vik M* Ij* I I 1 i* Jožef Sever lesni manipulant v pokoju Od njega smo se poslovili v krogu družine in prijateljev petek, 10, 9. 1993, na soboškem pokopališču. Iskrena l"'ala vsem za izraženo sožalje, prav posebna hvala za trud med boleznijo dr. Kozarju, dr. Ludviku Norčiču in osebju kirurškega oddelka v Rakičanu, hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči njegovi najdražji fas 'I M Minilo žalostno je teto dni, zapustil dom in svoje drage si, ki so te imeli radi. v SPOMIN Boleč je spomin na 22. september, ko nas je zapustil dober in skrben mož, oče in stari oče Matija Kuhar iz Kroga aiineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le Še s cvetjem in plameni svečk. Tvoji najdražji Zapustil dom tn svoje drage si, na grobu spomenik ti že stoji, le naša srca, vedo, koko boli, ko tebe več med nami ni. < i i V SPOMIN Smrt Je pred dvema letoma 23. septembra ustavila življenjsko pot dragega moža, očeta, sina in brata Jožeta Koltaja iz Gor. Petrovče "'fs za njim je ostala v srcu in na domu. Hvala vsem, ki se Ra 5 ** "jmi je osiaia v srcu m na uuiuu nvaia m jv Pdtniiijate, mu prižigate sveče in vazo napolnite s cvetjem. Vsi, ki smo te imeli radi Skromna, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zda/ v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. zahvala v 77. letu nas je po težki In hudi bolezni zapustil dragi mož, skrbni oče, stari oče in dedek Koloman Grabar iz Moravskih Toplic I C I I -'^Či o?*'*’' iskreno zahvaljujemo vsem .sorodnikom, () Ul ki so nam v težkih trenutkih stali jiir °''i’il(b ter darovali venec in cvetje. Hvala g. ‘hicf 'Pevcem žalostink in osebju internega oddelka bol-posebno dr KoloSevi in zdravni-škemu Sti tez iz Avstrije. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi, ki so ga imeli radi Sf*- i Dolgost Življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat ka. Prešeren ZAHVALA 9. septembra nas je v 66. lelu tragično zapustil naš nadvse dobri mož, oce, dedek, tast in brat Jožef Ščap iz Turnišča, Ul. Šlefnna Raja 15 P4irih' in <0 '■ '■Orodnv’'®*’®*’*®*"!*''’ izgubi se isKreno z 4-), han, dobrim .sosedom, prijAteljerA pokru trenutkih lajšali bolečino r .,^^1. "»»inika v rako velikem Oeviiu resoren i''®'h| svete nuAe. vence m cvcijc ni ------ -------- ' B- žu hvala duhovnikom: g. župniku Alojzu '"fib '®laiii2*’t” in g, kaplanu lonjažu in pugrebni Ip ™^‘de, cerkvenim pevcem, oktetu, govorni-tudi ® Tkalcu ter godbeniku za odi^iJiO Tišino. Vsem, ki ste pisno ali usino izrazili sožalje. 4 e nadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo - ‘ *■ in iznnncem. in so našega !|. *inika v tako velikem številu pospremili na njčgovi '5*rriVii|i zu iivete madie. 'encc m cvetje ti'f si>Čustvo- H. in Žalujoči vsi iijcgtrvi ! j I I V SPOMIN 24. septembra bo minilo 10 let. odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast ! Ludvik Poredoš iz Brezovec Zelo te pogrešamo. Vsi njegovi I Odšel Sl tja, kjer ni solz, ne bolečin in ne gorja.,, ZAHVALA V 79. letu je odšel v večnost naš dragi oče, stari oče, tast in bral Nikolaj Karaš iz M. Sobote Iskrena hvala dr. Peričevi za dolgoletno zdravljenje, osebju internega oddelka v M. Soboti za požrtvovalno nego in skrb, g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala g. Eriki iz krajevne skupnosti za tankočuten govor in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sindikatu Potrošnika in Gasilski zvezi M. Sobota za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, Hvala dobri sosedi Cici Madjar, ki nam je v najtežjih trenutkih priskočila na pomoč. V globoki žalosti hčerki Sonja in Zorka z družinam« I I I Tam, kjer st ii, ni sonca, ni luči, nihče ne ve, kako v srcu nas boli. Spomin nate vsak dan prebuja se, le to si želimo, na grob tvoj pohitimo, lam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so prelepi le spomini. V SPOMIN 19. septembra sta minili dve žalostni teti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Elemer Ozvatič iz Berkuvec Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrote, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi Oh, kako boli, ko ljube mame več med nami ni. Veliko si prestala, zdaj boS mimo v grobu spala. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama in sestra Jožefa Botjak s Krajne Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in za svete maše ter z nami sočustvovali. Posebna hvaia dr. Murnu in patronažnim sestram za dolgoletno zdravljenje med boleznijo, Hvala g. kaplanu za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Goranu Lesarju in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Vsi, ki smo jo imeli radi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ,1 I II 1 L ZAHVALA V 18. letu je umrla Mateja Svetec iz Šalovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prnateljem, znancem ter sošolkam in sošolcem iz Kamnika, Škofje Loke in Šalovec, ki so Matejo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in denar za dograditev mrliške vežice ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku g. Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala dobrini sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob sirani in nam pomagali. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Družini Svetec in Janko Skrb, delo in trpljenje troje je bilo življenje. V SPOMIN 25. septembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, bral, dedek in svak Aleksander Novak iz Kušlanovec 43 Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigale sveče. Žalujoči vsi njegovi r Umrl je naš mož in oče, zatisnil trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. o ZAHVALA V 81. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil naŠ dragi mož, oče, brat, tast, stari oče in pradedek Ivan Režonja iz Male Polanc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč ali kakorkoli pomagali, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za svete maše, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za ganljiv pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Žalujoči: žena Marija, sinova Ivan in Ignac z družinama, brala Jož« in Ignac z žen« ter drugo sorodstvo Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, biam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Z bolečino in žalostjo v srcu nas je v 74. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica Matilda Žabot roj. Gjura, iz Dolnje Bistrice 25 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, posebno Ani Lebar, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravniku internega oddelka bolnišnice v M. Soboti dr. Štefanu Horvatu, medicinski sestri T tezi ki Varga s Kapce, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma CrenSovci, g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Romanu Vučku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; m«ž Ignac, sin Ignac z ženo Marijo, hčerka Darinka z možem Mirkom, vnuki Dragic«, Jožica, Ignac in Stanka z možem Marjanom, pravnuk Tomaž in vsi, ki smo j« imeli radi Svet zapustila je mama predraga, pustila na zemlji vse drage in dom, končala življenje, končala trpljenje, počivat odila je v zemlje objem. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 82- letu zapustila naša draga mama, stara mama, »pramama«, tašča in sestra Ana Vučko iz Gornje Bistrice 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše, Hvala g. kaplanu in g. župniku Stanku Zveru iz Bogojine za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede in kolektivu OŠ Beltinci. Posebna hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črenšovci, sestri Marjanci Tornar iz Gornje Bistrice in dobri sestrični Gizeli Kreslin za njeno vsakdanjo molitev ob bolniški postelji. V globoki žalosti vsi njeni najdražji, ki smo jo imeli srčno radi 1 Štefan Sobočan-Nacist, Vestnikov novinar in obenem nosilec Vestnikovega genetskega koda, je za mesec dni odpovedal Vestnik. Sobočan je odšel na dopust in hoče dokazati, da naklada Časopisu pada, ko on ne piše v njega, * * Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je pretekli teden obiskal nenapovedano . - Švenda-Churchill Slavku z Živinorejsko-veterinera- kega zavoda v Soboti (ŽVZ). Predstavljal je pro- jeki za nadaljnji razvoj ZVZ-ja potem, ko bo minister Osterc selekcijsko dejavnost preselil na Ptuj. Š ven da in kolegi predlagajo rejo dinozavrov. Svojo predstavitev je pospremljal rjovenjem, kakršnega T. v filmu Jurski park proizvaja brontozaver. Zenski člani ministrstva, ki jim je od ugodja in strahu uhajala voda, so za finančno pomoč projektu. Albert Smodič-Berti, direktor prašjčje farme Nemš-ček. je na ŽVZ poslal prošnjo za semenski material dinozavrov. Ko bo po ruski tehnologiji očistil gnojnico, bo začel rediti dinoprasce. »Njegov jezik je dolg, mehak in gibek.« Izjava nameščen k v lendavskem hotelu Lipa po obisku Drnovškovega psa Artuija. Gospe so bile vse oblizane. # * * Andrej Hrastelj-Cigaril-los se ni odzval Castrovemu povabilu vsem svetovnim levičarjem in ni odpotoval na Kubo pomagat pri žetvi sladkornega trsa. Cigarillos vse dneve sedi s puško na verandi svoje vinske kleti in pazi vinograd, ker mu Vodenik in drugi hodijo zobat grozdje. Prezidij Prekmursko-pr-leške republike je ljutomerskemu županu Mirku Prelogu-Sherlocku Sera pa tis tu poslal naslednje sporočilo: »Župan lotmerčki ne nori! Či buš še dele fčuo lotmerčki pevski zbor spejvati proti prekmurske pesmi, Lotmerk več ne de dvojezično mesto, Gučali te samo po prekmursko.« * * Karel Kozic-Karči in Marija Požonec-Anju Mariška sta se pred kratkim tajno sestala na Pindži. Pogovarjala sta se o razmejitveni Črti med madžarsko in vendsko interesno sfero. Bila sta manj uspešna kot njuna vzornika Tudžman in Miloševič. Anju zahteva koridor med goričkimi in le-nadvskimi Madžari, Kozic hoče, da imajo njegove ladje dostop do Balatona. 41 * * Urednik Vestnika Janez Votek-Pipajanoš v imenu krvi in zemlje pozdravlja nastajajoči konkurenčni časopis. »Lahko vam s Kranjskega uvozim poceni papir.« KESBftA KCRJ j Radgonski mehurčki Resna opozorila članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ljube moje, že nekaj dni me črvičt v želodcu ali po domače, gre mi na kozlanje. Dobri pivci pravijo, da je zelo dobro. Če sko-zlaš vso svinjarijo, ki se nabere v želodcu. Tako bi morala jaz kot poštena delavka 2 malo plačico (zaenkrat!?) najbrž tudi »ven vreči« to občinsko politiko, predvsem pa vse tiste »premaknjene« poslance naSe cenjene občinske skupščine. Spet sem »buljila« v moj mali TV in gledala Kanal 11. Gospod, ki upravlja ta kanal, je to »svinjarijo« celo ponavljal. Da te kura brcne, sem se »živcirala«. Ja. pa kaj me je razjezilo, se sprašujete? Srečni ste lahko vsi tisti, ki niste poslanci ali pa nimate Kanala 11. Najprej me je pogrel »hreščeči« župan, ki je hote! izvesti tihi udar in na stranski tir postaviti predsednike zborov (pa so ti trije »fejst« fantje), potem je grozil, da bo marsikaj povedal o toči in sejmu (on vse ve!), pa ni bilo nič. Piko na i pa je postavil, ko je po treh urah zapustil parlament in se s službenim avtomobilom odpeljal v Celje. Takega župana ne potrebujemo. Sicer pa so ga volili poslanci in naj ga tudi razrešijo, če že noče odstopiti. Spomnila sem se »štosa« iz davnih časov, ko je mož direktor vprašal svojo pametno Ženo: »Kaj naj naredim za obletnico podjetja, da bodo delavci zadovoljni, da bo koristno in ne bo predrago?« Žena pa kot iz topa: »Obesi se!« Pametna ženička! Ja, pa še dva poslanca, ki sta hkrati tudi iefa strank, sta me močno segrela, i Gospod J,K, (dvojni poslanec), ki govori o molku, ki meša Bavconov odbor v občinske zdrahe in nazadnje Se minira pameten predlog kolega poslanca o sanaciji ceste skozi Radgono, Pa ravno on! Ni bil najbolj »prišteven* na tej skupščini poslanec P.K, iz istega zbora, da je trdil za navzočo osebo iz upravnega organa, da je »len«, Kozlarija in kozlanje! Sicer pa sem zdrava in ob kavici čakam na razplet okoli Radgonskega sejma, okoli semafoqev in na odprtje ceste na stadion pa dokončanje Ljudske univerze pa odprtje javnega WC-ja, pa ureditev smetišča pa... pa... pa... Stanje ni rožnato Takšna je bila ugotovitev članov sveta za preventivo in vzgojo v c» prometu občine Murska Sobota, ko so obravnavali prometno v prvem polletju letos. Po podatkih Policijske postaje Monta s sedanjim stanjem na naših cestah ne morejo biti zadovoljni. P^^ prometnih nesreč so zelo resne, na to je med drugim vplivalo povečanje prometa v zadnjih letih, zlasti zaradi tranzita prek Lani je bilo v tem obdobju 82 prometnih nesreč, letos Že 94, pri bilo letos v prvih Šestih mesecih 11 mrtvih, lani pa 4. V vsem je bilo 15 mrtvih, v letošnjem letu do septembra pa že 17. Nfljp**f j, povzročitelji nesreč so vozniki osebnih avtomobilov, potem P*. J. vozniki tovornjakov, vozniki koles z motorjem in drugi udeleženci v Vaša besna radgonska klepetulja nem prometu. Ob podatku, da so v letu 1992 preplastili okrog 90 kilometrov posodobili, posledice nesreč pa so Čedalje hujše, se je potrebno Skrb zbujajoče je tudi, ket je v njih udeleženih Čedalje več mladolc z drzno in nepremišljeno vožnjo, zaradi česar sta že ugasnili dve življenji. Še posebno nevarni so mladi vozniki motorjev, ki nai izzivajo nesrečo zaradi prehitre vožnje. Največ povzročiteljev pt® nesreč s hujšimi posledicami je ravno med mladimi od 16. do 29-drugi strani pa število šoferskta. izpitov nenehno narašča; l®*'* opravilo 3483 voznikov (od traktoristov do voznikov osebnih lov), v letošnjem polletju pa že okrog 1700. Skrb zbuja tudi podat"’ bilo zaradi nepravilne in nevarne vožnje izrečenih že 5218 ukrepe . Je bil v povprečju vsakemu desetemu občanu izrečen kak ukrep- la«* ili' En TOTI in TOTA izLotmerka »Osnovno vodilo Je, da vozniki vožnjo prilagodijo razmeram S zisču, toda nova vozila so že tako izpopolnjena, da niso več naše ceste, ampak za avtoceste. Glavni vzroki za številne pm nesreče so neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje in vinjerto^ da v več kot 90 odstotkih primerov ni krivo vozilo, ampak pa, da še vedno ni dovolj posluha za prometne probleme, čeptajj |j| izgubimo toliko ljudi kot na fronti, V ospredju Je še vedno polihk«-^ tič*. 7mi>ni rTfivršJi hiidp nnclpHicp nmrnAtnib Tildi . IP. n uk- ki s* Ena TOTA je nekje slišala, da namerava najboljša prleška občina na svetu storiti še korak naprej pred drugimi zasledoval kami v svoji kategoriji. Na predlog uglednega gospoda J, naj bi namreč sprejeli ukrep, s katerim bi prepovedali kmetovalcem pridelovati koruzo v neposredni bližini ovinkastih cest, kakršna je recimo tista med NorSinci in Križevci, Ker namreč koruza zraste prev iško, vozniki, zlasti tisti, ki malo preveč pritiskajo na pedale, nimajo zadostnega pregleda na cesti. Če pa kmetje že posejejo koruzo, naj jo pospravijo Se v nizki rasti. Eni pa na vse mislijo! Tudi en TOTI ima zelo odprte oči, ko hodi okrog. Nedavno od tega se je dvakrat križal, ko je stopil na lotmerSki britiif, in drugič se mu je roka kar tresla, ko je videl, kam nekateri odvržejo svoje smeti. No, o tem se je že izpovedal v toti naši .pisariji’. Najraje pa bi se križal tudi, ko je hodil po GresovšČaku in Radometju, kjer naj bi bil naravni park, a je marsikje tako zaraščeno, da bog pomagaj. TOTA pa verjame, da bo Bog res na strani pravične rešitve glede nekdanjega salezijanskega doma v Veržeju. Že res, da nekoč ni bilo prizidka s pralnico, svinjaka in kotlovnice, toda kaj pa naj meni na, ki je vsa ta leta doslej nihče ni plačeval salezijancem za odvzeti (nacionalizirani) dom? Vestnik ob četrtkih Cene sadja in zelenjave Jabolka Breskve Nektarine Pontaranče Limone Banane Lubenice Hrtiške Krompir Solata Čehu la Česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Jajca Oteli, jedrca Tržnica H. Sobota 60.00 160.00 160.00 70.00 110,00 90.00 50.00 Osrednja Iju bij. Zelenjava tržnica Pomurka 3S.0O 100.00 60.00 290.00 90.00 140.00 110.00 10.00 900.00 80.00 100,00 125.00 95.00 110.00 90.00 50.00 130.00 40,00 100.00 90.00 200.00 60.00 100.00 110.00 120.00 10.00 700.00 60.00 150.00 200.00 130.00 140.00 120.00 120.00 38.00 110.1X1 64.00 300.00 80.00 140.00 100.00 120.00 10.00 1000.00 Turnišče: cene pujskov Prejšnji Četnek so pripeljali rejci na sejem 25 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Stali so od 7.000 do 10,000 tolarjev. Povpraševanje je tokrat presegalo ponudbo, tako da so vsi prodajalci odšli domov polnih žepov. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšnjo nedeljo pripeljali 51 vozil, prodali pa 4. Znamka avtomobila BMW 3161 Zastava 750 LE Zastava 126 P Opel Kadeti l,4i kat. Škoda 120 L Renault 5 campus Renault 4OTL Renault 4 TL Visa Oltcit Lada Samara Jugo 55 Citroen AX TRE Citroen BX 16 Letnik 1993 1982 1989 1990 1989 1991 1987 1981 1991 1987 1990 1988 1989 Prevoz, km ^500 74,000 23,000 20.700 20.500 28-000 55.000 84.000 16.000 52.000 31.000 59.000 69.000 Cena 42.000 DEM 1.200 DEM 3.500 DEM 18.000DEM 300.000 SIT 10.800 DEM 3.400 DEM 1.000 DEM 4.000 DEM 5.4OODEM 4.500 DEM 8.5OODEM 12.3O0DEM Velika paga razstava v Lendavi Lendavsko kinološko društvo deluje že več kot deset let iit je močno dejavno, saj je doslej organiziralo že tri uspešne mednarodne razstave. Letošnja je privabila lastnike psov iz 13 držav. Častno predsedstvo le pomembne kinološke razstave za Slovenijo je prevzel dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade in tudi sam ljubitelj teh živali. Or. Drnovšek je razstavo pred številnimi udeleženci in obiskovalci osebno tudi odprl in se na njej udeležil kut razšla vljalec. Na ogled je bilo nekaj čez 900 psov 157 različnih pasem. Pokrovitelji so bili Mars-Masterfouds-Pedigre Pal, Elan in Adriatic. Obiskovalci so si na športnorekreacijskem centru v Lendavi lahko ogledali še posebne razstave za kukre, angleške buldoge, dobermane, tibetanske pasme in španjele. Na razstavi je nastopila tudi reprezentanca Slovenije v disciplini šolanih psov. ne zmeni dovolj za hude posledice prometnih nesreč. Tudi parkirnih prostorov prisili voznike k posrednemu kršenju med drugim opozoril predsednik sveta za preventivo in vzgojo v prometu pri SO Murska Sobota Franc Čarni, Prestavni k Pol tciJsR® Murska Sobota pa Je zatrdil, da v mestu niti ni malo parkirnih pr® vendar Jih zasedejo zaposleni, namesto strank, ki imajo tam ®P Navedel je najbolj značilne primere, kot so občina, banka, razni trgovski in gostinski lokali. Dodal Je še, da Je poglavim' ■ prometnih nesreč prevelika hitrost in da se vedno znova vozniki, ki kršijo predpise. Seveda pa zadev ne moremo posplcsC' 'i .isiaj’ Je po drugi strani večina dobrih voznikov. Komisiji sveta za delo s šolsko mladino in za prometno v podjetjih, ki ju vodita Ivan Maučec in Jože Skril ec, se z vrsto uspešnih akcij. Predavanja o prometni varnosti na šol*- -varnosti, pregled varnih koles, organiziranje tekmovanj Kaj veš o k VdLlLU^M, Vdrjllll KvlCb« UrgdlllZiranjC IcKulOVdllJ is.a.j ' v krožkih, kolestrski izpiti za učence, organizirana prometna najbolj izpostavljenih šolah, rutice, kresničke itd. so samo najbolj značilnih akcij, ki dajejo pozitivne rezultate. Na šolah novem uvedli tudi izpite za voznike koles z motorjem. Če so z jtjer iJVvtiii uvq:tju ŠUUI l^piLC Zd VU^UIJkC KUiCd [IJVlULJ^Ui.. V.-V vrv - jtjb. , zadovoljni v osnovnih, pa tega ne bi mogli reči za srednje s -। | namenjajo premalo pozornosti prometni vzgoji. To bi lahko rek i premajhen odziv voznikov na akcijo Brezhibno vozilo je i Poleg organiziranja predavanj o cestnoprometnih predpisih m bodo morali v podjetjih nameniti več skrbi preventivni vzgoj - ^li.*** poklicnih voznikov. V razpravi je bilo slišati, da bi morala policija ostreje kršiteljem in hitro izločiti take voznike, ki so nevarni za druge v cestnem prometu. Marsikoga bi bilo treba znova poslati na .^9 ■ ...........................................idtavnist' les ic 1®^) ijiidr V pregled, so opozorili, kajti pravi nesmisel Je, da je zi dobil celo tak, ki lahko vozi samo podnevi (?1). Danes je —■ vsak, vprašanje pa je, če je sposoben dobro voziti, marsikdaj P ne zavedajo dovolj svojih nalog v prometu. Kako pa vo2nike|P| so se vprašali člani sveta. Po njihovem mnenju so koc svetova tem področju že veliko storili, dobro pa sodelujejo s policij . raznimi ustanovami. V prihodnje bo treba še več pozornosti nameniti promet m P so poudarili Člani sveta, saj invalidnost kot posledica posebno skrb prometni varnosti. Da ne govorimo posebej ° /'AtT Cill Cin maiirjaT^rt^ K o ih L" ■ ih j* in nro,rJmtF-l IfhVfl HO . _.rt povzroča nemalo preglavic. Zavzeli so se^ da tudi v cest, saj so neurejene bankine in previsoka trava ob nevarnost za udeležence cestnega proineta. Sicer pa dokler bi udeleženi v prometni nesreči, smo bolj pasivni do nesreč dr opozorjeno v razpravi. > ril' Sicer pa naj bo represivnost zdrava, dokler pa bo moid? i? luknje, bo učinkovitost ukrepov zoper kršitelje pičla. gleda na okrog 500 mrtvih in 12 tisoč ranjenih v prometni^ dokaz, da človeka nizko cenimo Je poudaril Viljetn Cerpnj^j ... aoKaz, da cioveKa nizKo cenimo je poudaril v njeni zavzel, da to zadevo resno obravnavajo v republiškem za vseslovenske probleme, prometnih zakonov s pa ne bi drugorazredne. Dokler ne bomo imeli svojega zakona, sialo'*'' [(it govorili o enaki problematiki, akti bodo ostajali v predalih.^^ j-n členi zakona pa bodo čedalje pogostejši. Brez pravnega pi^-* področju si je namreč nemogoče zamišljati večjo prornetno ..jS** 120 let tradicije - - /o Pomurska banka Vaša ' MeojaluiŠki tečaj Potniirslie banke 21. septembra 1993, tec9l‘ 11)^ Čaiivrli^ 9.1993 od 1X1.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 21. septembra 1993 Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banks Slovenije 1,007.9734 2,034.7443 ' 7,093.4089 7,3488 ' 8,152.4548 115.0551 od«’-”' -—=— l,tfO’.W 2,«3«.W 7,125.00 _ SMO KONKURENČNI PRI IN NAKUPU TUJIH VALUT J