118. številka.
Ljubljana, v sredo 27. maja.
XVIII. leto, 1885.
Iehaja vsak dan »večer, isimči nedelje in praznike, tor velja po pošti prejeman za a v stri j »ko-Ogera k« dežele za vso leto 15 tfld., za pol leta 8 M., za četrt leta 4 gld«, za jeden mesee 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld, za četrt leta B gld. 80 kr., za jeden uieseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje He od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenltra! tiska, po 5 kr., če so dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvu in upravništvo Ja V Frana Kolnuna liiši, ^Gledališka itolbft", Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroemnr, reklamacije, oznauila, t. j. vae administrativno utvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom: ^f" Je &
Za vse leto........13 gld. — ki.
„ pol leta........6  „   50 „
„ četrt leta........3 „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
l/travniMro „8f0V* Naroda".
V Ljubljani 27. maja.
V zadnje dni, ko se volilno gibanje in tekmovanje že proti koncu nagiba, zagledalo je toliko programov in volilnih oklicev luč sveta, da se nesmo prav nič začudili, ko je tudi glasilo ustavovercev kranjskih čutilo nujno potrebo, olajšati si svojega srca britkost ter poslalo oklic liberalnega osrednjega volilnega odbora mej svet.
Še manj bili smo presenečeni, ko smo preči« tali to najnovejšo državniško izjavo naših nemšku-tarjev. Novega našli nesmo v njej prav nič. Kako bi tudi, saj so gospodje, ki se pohlevno, kakor vijolica v grmovji, skrivajo za tem mitičnim liberalnim osrednjim volilnim odborom, gotovo vedno še isti, kakeršni so bili, saj o njih veljajo krilate besede, da se neso ničesar naučili in da neso ničesar pozabili.
Zategadelj prevladuje v napominanem nemšku-tarskem volilnem oklici otožna resignacija in kakor j svoje dni prorok Jeremija pod vrbami babilonskimi, ravno tako jadikujejo in vzdihujejo kazinski držav- j niki o zatiranji nemškega življa v Kranjskoj, ter pripovedujejo z besedami, toli ganljivimi, da bi se i
kamen na cesti omečil, kako se v našej deželi na-skakuje nemški jezik in nemška omika.
Vse to je že prastara pesen in ne moremo si misliti Nemca, ki bi izpregovoril tri besede, da ne bi vsaj dvakrat naglašal nemške omike. Zatorej ni bil naš namen, pečati se s tem kazinskiin proizvodom, akoravno gospodje govore celo o nečuvanem terorizmu od narodne strani, in bi jih, da vprašamo Haj resno in stvarno dokažejo, v čem se javlja o--"- 86 je ČUfl/.ze,ni lahko spravili v zadrego.
A včerajšnji uradni list napotil nas je, da smo premenili prvotni naš namen. Govoreč o liberalnem volilnem oklici, navaja namreč Lajbalierica tudi oni odstavek, v katerem osrednji odbor naznanja, da se predstojećih državnozborskih volitev nemška stranka ne bode udeleževala, a s pridržkom, da „kadar bosta duh in smer najvišje deželne upravo drugačna, da bode takrat zopet pol no števil n a in z neupognenim pogumom privrela na volišče."
Ta stavek, ki v naših očeh nema več vrednosti, nego najprlprostejfle strašilo v zelniku, zdel se je uradnemu listu toli pomenljiv, da ga posebno toplo priporoča slovenskim „radikalcem", katerim deželna vlada kranjska tudi ni po godu.
Ta napor duševnih sil bil je po našem mnenji popolnem nepotreben in neumesten. Bilo ni niti najmanjšega povoda po strani udariti po grozovitih „radikalcih", in ne moremo si tega bojevitega naskoka inače tolmačiti, kakor da se je polemika proti dvema frontoma porodila blaženi ravnopravnosti na ljubo, češ, vsacemu smo nekaj povedali, si vsaj ničesar zavidati ne moreta.
In res ni ga druzega nagiba. Ne glede na to, da slovenskih „radikalcev" ni, ampak da mi poznamo le „olločnejšo narodno stranko", kar se je tudi že javno izreklo, bil je ta naskok zares nepotreben in neumesten, kajti baš v zadnji čas ni nikjer nobenega napada na vlado, vse se vladi do-brlka in naši kandidatje drug pred drugim poudarjajo, kako bodo vlado brezpogojno podpirali. Povsod vlada v tem oziru soglasje, ki bode trajalo in vspe-valo, dokler so no bodo vlada zopet identifikovala v jednej osobi in minimalne j za slednjo stoječej stranki.
Kar pa se tiče nemškutarske grožnje, da bodo zopet prišli na volišče, ne bojimo se tacih „Sclire-ckenbergerov". Ne treba nam, da nas vlada podpira, dovolj je, da je neutralna, da ostane pri svojej že tolikrat ponavljani obljubi, da se v volitve  ne če mešati in   ne bodo mešala
— katera obljuba pa je dosle res le obljuba
— in ni se nam bati nikdar poraza. Zmagovali bodemo ne samo v Kranjski, Štajerski in Goriški, ampak tudi v vsej Istri in na Koroškem, ter pokazali liberalnemu osrednjemu odboru, kje so njegovo „starodavne opravičeno postojanke".
Žal, da pa vsega tega še ni. Vlada nas na Kranjskem niti glede vladnih kandidatov ne podpira dovoljno. Na Štajerskem nam je nasprotna, kako ravna z nami v Istri, o tem pripoveduje današnji dopis, le na Koroškem je g. Zabierov z a-se toli skrben in premeten, da pospešuje jednega naših kandidatov, a ta je — minister Plno.
Politični razgled,
Notranja dežele.
V L j ubij ani 27. maja.
Volitve za državni xl»oi* so se pričelo. Danes volijo kmetske občino na Spodnjem Avstrijskem in Boluogradskem, jutri pa volijo kmetske občine na Kranjskem 6, na Zgornjem Avstrijskem 7, na Tirolskem H in Predarlskem 2 poslanca. Kakor se da soditi iz dosedanjega volilnega gibanja, bodo jutri najbrž voljeni sami konservativni poslanci. — Kakor smo že povedali, je volilni odbor proglasil za notranje mesto v Gradei Carnerijn kandidatom. Ta mož pa ne ugaja nekaterim Graškim prenapet-nožem in „Nemško društvo" je sklenilo na svojo roko kandidovati dra. Potnima z Dunaja na podlagi ultranemškega programa. Kakor se govori, vender ta kandidat nema dosti upanja, da bi prodrl. To društvo izreklo se je tudi proti tendencijani, katero je izrekel grof NVuinibrand v svojem kandidatskem govoru v GraŠkej trgovskej zbornici. Grof VVurm-Brand izražal je tedaj baš iste nazore, kakor jih jo pozneje Chlumeckv na volilnem shodu v Brnu in celo izjavil, da bode v novem državnem zboru zopet stavil predlog, tla se nemščina proglasi državnim jezikom, a vse to še ne zadostuje nekaterim vročekrvnim Graškim Nemcem. — No samo Dumijčani, ampak tudi trgovska zbornica v Liberci je ponudila svoj mandat dr. llerbstu, tako je sedaj ta nemški
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Kene Lefebvre.   Posloveni! * * * Stat notninis inubra.)
Dalje,)
Štiriindvajseto poglavje.
Državni nad pravnik. Dragi Čitatelj, če to je kedaj izdajalska roka nevedoma v vodo vrgla in Če ti ne znaš plavati, misliti si nekako moreš prežalostni moj položaj. Čutil sem, da ne morem dveh doslednih besed spregovoriti, a umakniti se, bilo bi smešno; vse mesto bi me ne moglo dovolj opravljati. Zato sem sklenil grenke molče požirati ter svojo nalogo do konca izvršiti.
Posegel sem po svoj zapisnik ter iz njega strgal nekaj listov, na katere sem iz spomina nekaj praznih a lepo zvenečih besed zapisal. Take besedo imajo vselej največ vpliva, če jih govornik vvrsti in nebulia govorjenemu govoru, kateri pa jo skrbno pripravil. Tako oborožen čakal sem boja s srčnostjo vojaka, ki gre v ogenj rekoč si, da bodo ostal.
Prvi zatoženee, katerega so upeljali, bil je ostuden hudodelnik ; polagoma je otroval svojo ženo, katerej je prej oporoko narekoval. Hudodelstvo je bilo očitno, dokazi uničevalni in zanikrnež celo skusil ni, da bi so zagovarjal.
Kriv sem, memral je s tresočim glasom, bledim licem in /.močenimi očmi. Smrt, smrt zahtevam; vzamite mi življenje.
V sobani je nastala najveća tihota.
Velečastno sem se vzdignil, nataknil naočnice pokašljal trikrat, vzel z levico svoje zapiske ter sem, z desnico pravilno gibaje, začel govoriti z globokim in slovesnim glasom.
Gospod predsednik, gospodje porotniki. „Nerno auilitur perire volons, tega ne poslušajmo, ki zahteva umreti; to jo jedno izmej onih velikih in zdravih načel, katera nam je globoka modrost naših častnih prednikov zapustila: ona modrost, ki je visoko vzvišena nad neumno vednost in napušno razumnost sedanjih rodov. Nemo auilitur perire volens je načelo, iznajdeno, da ne varuje samo zatoženca pred lastno obupnostjo, ampak tudi človeški družbi zagotavlja pravično zadoščenje po zakonu določene osvete.
Da, častita gospoda, če je storjeno ostudno
hudodelstvo, če se našo občudovanja vredno mesto, pomlajeno po bliščečih slavnih stavbah, ki izuajdlji-i vemu veleumu naših spretnih in modrih edilov nc-venljivo čast delajo, čo so, pravim, naše mesto, današnji Rim, a tisočkrat veći in lepši otl cesarskega Kima, v jutru iz spanja prebudi, prestrašeno po nenadnem poročilu o onem strahovitem zločinu, ki o brezmejni spridenosti priča in ki je strupeni sad naobraženosti, okuženo po sapi revolucije in razuzdanega novinarstva; takrat, gospoda, mora zmeraj čujoča pravica izpolniti sveti poklic, toliko težavno, kolikor velikansko nalogo. Mesto bliščeče zgovornosti, mesto one občudovane sodnijske zgovornosti, dote presvetlih mojih tovarišev, katerih pa nečem imenovati, da ne bi njih prevelike skromnosti žalil, onih zastopnikov, ki se s svojo vestjo navdušujejo, ki v to ograjo prinašajo svoje določno prepričanje, svojo skromno in trdno udanost sveti zadevi javnega reda, zakonov in človeške družbe.
Pred vami, gospodje porotniki, se vrši velika in lepa igra, pred vami se ponavlja z vsemi drob-nosti žaloigra, nedvomno bolestna za vse poštene ljudi, a potrebna, da se hudodelstvo poravna in vsa dežela nravstveno spodbuja. V tej strašni drami dela razuzdanost uvod,  lakomnost nnpolnuje drugo
05
vodja zagotovljen, da zopet pride v zbor. — Na-učnemu ministru baronu Conradu ponudili so Rusini v Bukovini kandidaturo za kmetske občine Kocman VVieniškega okra a. Naučni minister se je neki izjavil, da drugače ne vsprejme te kandidature, kakor če dosedanji zastopnik tega volilnega okraja kje drugje dobi kak mandat. — Izvolitev liberalnega poslanca Obračai-a v Šleziji je baje v nevarnosti. Tako je občina Poljska Ostrova, k' broji nad 9000 prebivalcev in voli 19 volilnih mož, izvolila volilno može, ki bodo glasovali za češkega kandidata patra Swiezy-ja. — Izvolitev zmernih rutinskih kandidatov, katere je postavil metropolit Sembra-tovič, je neki zagotovljena, kajti Poljaki bodo zanje glasovali, ker v dotičnih volilnih okrajih ne upajo zmagati s svojimi kandidati. — Odbor čeških zaupnih mož izdal je svoj volilni oklic. Ta oklic je kaj zmerno pisan. Mej drugim omenja, da so Čehi vedno pripravljeni na spravo z Nemci in še cjIo puste neke prednosti nemščini, kjer to zahtevajo potrebe praktičnega življenja, nikakor pa bi ne mogli dopustiti, da bi se s privilegovanjom kakega jezika ru»ilo načelo jednakopravnosti.
ViiaiUt" države.
h Varšave se poroča nekemu Dunajskemu listu, da se tam govori, da Kiinija ne namerava osnovati ministerstva za centralno Azijo, ampak posebno ministerstvo za mejne dežele. V delokrog tega ministerstva bi spadale ne le azijske, ampak tudi evropsko mejne dežele. Poljaki mislijo, da bode glavna naloga temu ministerstvu porusovanje teh dežel. Ruska vlada ustavila je šest v Varšavi izhajajočih listov politične, gospodarske in leposlovno vsebine.
ISolgar.ska vlada si baje prizadeva, kakor poroča nek srbski list, da bi s pomočjo Rusije zje-dinila Vzhodno Rumelijo s kneževino in h krutu si prisvojila Makeionijo. Karavelova vlada je že storila vse priprave, da to izvede, kakor hitro bode poravnan rusko-angleški konflikt. Nam se ta vest ne zdi baš verjetna.
V soboto je nemški kancelar obiskal ruskega in angleškega veleposlanika ter v Berolinu sedaj bivnjocega lorda Roseberrv-ja, Misli se, da se je nemški kancelar dogovarjal s temi gospodi o ru-sko-ani> leškeni sporu zaradi afganske meje. Nekateri sodijo, da se je Uismarck dogovarjal o tem, da bi se cesarju Viljemu dala naloga razsodnika. — Kakor se tudi splošno misl, da se bode ta spor mirno poravnal, vender se še vedno vrše vojne priprave pri Rusih, Afganih in Angležih. V Kandaharu je \oliko gibanje. Čete se premikajo proti Heratu, in jeden oddelek je pripravljen, da dalje odrine s težkimi topovi, katere pričakujejo iz Indije. Emir kaže veliko energijo« Kakor hitro sneg skopni po gorskh prelazih, hoče pomnožiti posadke v albanskem Turkostanu. V Kabulu se bode sestavilo več polkov in oborožilo s puškami, katere bode Anglija posodila. — Več ruskih čet je zadnje dni odrinilo proti afganskej meji. V Sebastopol je prišel bata-lijon saperov, da začno utrjevati mesto Dela bodo do julija končana.
Z vsega FraiieoskeKii sešlo so bode mnogo naroda k pogrebu Viktorja Iluga, kateri bode v soboto ali pa v nedeljo. 150 deputacij napovedalo je že svoj prihod. Pri pogrebu bode 200 muzikan-tov in 260 pevcev. Predvčetaj je blizu 2000 dijakov z zastavo podalo se v hišo, kjer Viktor Hugo leži na mrtvaškem odru. Vlada in narod bosta vse storila, da se spodobno skaže poslednja čast velikemu pesniku. — Francoski senat je sklenil, da se pri razdelitvi volilnih okrajev po številu prebivalstva ne bodo uštevali tujci. Nadalje je senat sklenil, da se princi ne bodo smeli voliti za poslance, in s tem pokazal svoje republikansko mišljenje. — Povodom obletnice komune bili so v nedeljo v Parizu precejšnji izgredi.   Policija prepovedala je pri tej pri-
liki sprevode z rudečimi zastavami, vendar so komunisti in anarhisti nosili črne in rudečo zastave po mestu Demonstranti bili so razdeljeni v 29 oddelkov, ki so se vsi pomikali iz raznih krajev proti Pere-Lachaise-u. V Pere-Lachaiseu bili so pripravljeni policisti in žandarji, pred pokopališčem je pa bila nastavljena konjica Ko so komunisti približali se policistom, so ti zahtevali, da naj zvijejo zastave Ko pa izgredniki neso hoteli ubogati, je policija morala s silo poskusiti jim vzeti zastave. Več ljudij so policisti ranili Anarhisti so se Umaknili sili k nekemu kupu kamenja, tu so se pa uprli in začeli kamenjati policiste. Sedaj so žandarji hiteli policistom na pomoč, in začel se je liud boj Policija je zmagala, a bilo je 15 policistov in 15 žandarjev ranjenih, mej njimi dva jako nevarno, anarhisti pa so imeli 55 ranjenih, mej njimi mnogo jako nevarno. 24 izgrednikov so zaprli. Demonstranti so potem sestavili nekak protest, katerega je podpisalo 1800 osob in umaknili so se v tri dvorane, kjer so govorili jako hujskajoče govore. Jeden govornik je rekel, da je minil čas za govorjenje, treba se je preskrbeti s petrolejem in drugimi užigalnimi snovmi in razrušiti javne monumente. Drugi je poudarjal, da je treba začeti ustajo. Tretji je zopet priporočal, da vsi komunardi pridejo k pogrebu Viktorja Iluga z revolverji. Na jednem shodu se je celo sklenilo odsedaj posluževati so vseh sredstev zlasti dinamita. V ponedeljek bil je v Parizu pogreb komunista Courneta. Tudi ta dan so anarhisti začeli razgrajati in je policija nekatere tlejala v zapor. Večina francoskih listov hudo obsoja taka anarhistična rovanja, satiio radikalni ja zagovarjajo.
V N red u. jej Ameriki še ni miru. Kakor se poroča iz Lihertnda poskus državice Honduras, posredovati mej Guatemalo in San-Salvadorip'" bil vspešen.   Seda) je 24 mož guaten, .jo*e zopet prestopilo sansalvadorsko mejo.
MSI.
Iz; Istre 2(5. maja. [Izv. dop.] Pisal sem Vam že, da imamo upanje, prodreti z obema kmetskima poslancema, ako ne bode nasilje v Porcčkem in Pulj-skem okraji preveliko. Moja slutit a se je žalibog obistinila. Vite/.ićeva izvolitev v iztočni polovici je gotova. Tudi tu je bilo nasilje veliko, a narod udeležil se je prvotnih volitev z velicimi žrtvami. Isto tako v Buzetu, ki spada k zapadni strani. A v Po-reškem in Pulj-kein okraji bilo je nasilje tako velikansko, pa so naši propali, da-si jih je došlo dvakrat toliko nego podkupljenih. Tele-grafovalo se je Taffeju. Pomniti je, da je v Poreči c. kr. o k r. glavar oni G u m mer, ki niti poslancev branil ni, ko so bili od poulične (iu saborske) druhali napadeni, di je v Pulji c kr. okr. glavar glasoviti Eluschegg (naš Vestenek) in njegov c kr. komisar Sforza, oba znana iz volitev na otoci h leta 18^3. »Narod će se pobuniti u Porešćini" -  tako glasi se poročilo.
Da ni bilo tega pritiska pod varstvom Gum« mera, Eluschegga in Storže, bila bi naša zmaga tudi v zapadnoj Istri sijajna. A tako zmagali bodemo samo, ako vsi naši volilni možje storijo svojo dolžnost, ako se poluoštevilno udeleže in moško odvračajo šarenjaško stotake. Motovunci (S naših) udeleže se volitve v Poreči samo tedaj, ako jih bode vlada branila preti napadi.
Živela svoboda v Istri pod vlado Taatiejevo na Dunaji — a Pretisovo v Trstu!
S Štajerskega dne 25. maja. [Izv. dop.] Pri mnogih prilikah in tako tudi pri zadnjih volit-
vah v deželne zbore smo zapazili, da so uradniki fužin in druzih tovaren največji agitatorji tlemSko-liberalne stranke. Oni celo svoje podložne delavce silijo, se za nemško-liberalno stvar najskrajnejše propagande udeleževati, glase loviti in k nemškemu šulferajnu pristopati; če jim v takih stvareh neso po volji, jih kar odpode. Nekateri fužinski uradniki se posebno vsled popolne nezavisnosti od vlade v občinske zastope, v šolski sovet in druge zastope volijo ter povsod pruska hujskanja uprizarjajo. To se je v Prevaljih v Koroškej jasno pokazalo. Pre-valjski občinski zastop je sklenil, da se slovenščina deloma v domačo šolo uvede. Na to so fužinski uradniki kateri so udje okrajnega šolskega s\cta in šulferajnu proti temu jako zmernemu sklepu kar besno hujskati pričeli in ga res deloma preprečili.
Tako so tudi fužinski uradniki v Trbovljah in Hrastniku največ k ustanovi tamošnjega šulferajna pripomogli m na gorenjem Štajerskem so baš taki uradniki glavni uzrok propadu dveh klerikalnih poslancev.
K sreči je večina štajerskih in koroških fužin lastnina „Alpine-Montan-Gesellschaftu ; tri četrtine akcij tega društva pa ima c. kr. nLiinderbankK, tako da je „Alpine-M.-G." zelo zavisna od imenovane banke in jej celo v malenkostih mora po volji biti. Pri oinenjenej banki pa imajo Poljaki veliko upliva, tako je Poljak grof Wodzicki, kateri je tudi podske zbornice, predsednik banke, poljski poslanec Rappaport pa njen generalni tajnik. Oba omenjena sta izvrstna Poljaka in sovražnika Nemcev, a oba imata to slabo lastnost, da so jima drugi Slovani zadnja skrb. Grof VVodzicki je sicer pri zadnjih kranjskih deželnozborskih volitvah se za našo stran potegnil, a nemška volilna komisija je njegov glas zavrgla.
Prav dobro bi bilo, ko bi se odlični Slovenci in nemški konservativci do ravnateljstva „Alpine-Montan-Gesellschaft" s prošnjo obrnili, naj ono 1, svojim uradnikom na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem strogo zapove, da Slovence in konservativce v vsakem oziru podpirajo, ali da se vsaj ne udeležujejo pangermanske propagande, in da se naj tudi oni njeni uradniki, kateri so udje kacih za-stopov, za nas in konservativce v dotičnih zastopih potegujejo, v nasprotnem slučaji pa se naj. zastopništvu odpovedo. Ko bi pa uradniki se teh ukazov ne držali, naj društvo tako ž njimi tlela, kakor oni s svojimi delavci; 2. ravnateljstvo naj na to gleda, da se pri fužinah tam, kjer je vsaj 40 slovanskih otrok, slovanske fužinske šole osnujejo; 3. naj omenjeno društvo in sploh tudi „Lantlerbanku blagovoli pri svojih tovarnah itd. po mogočnosti nastavljati slovenske ali vsaj slovanske uradnike, ne pa zagrizenih Nemcev, kateri nasprotujejo vsem težnjam onega naroda, mej katerim stanujejo. V.
I/. Topile na Dolenjskem. 22. maja. [Izv. dop.] Pri nas bilo je 18. maja izvoljenih 5 volilnih mož, ki so vsi odločno za gosp. Viljema Pieiferja. Nesmo tedaj slabo delali, kakor dopisnik v „Slov. Narodu" od 20, maja jadikuje, ampak prav dobro. Tudi ni res, da je od 19 posestnikov, ki so prišli volit, bilo komaj polovico upisanih v volilne listine, ampak samo trije ne in sicer Kline, Pečjak in Ženica,
dejanje, strup zamota dejanje, preiskava s svojo čudovito spretnostjo pospešuje strašni prekrot in sedaj smo došli do nesrečnega konca. Gospodje porotniki, ta maščevalni konec je v vaših rokah in o vašem razsodku ni dvomiti. Uničen po teži svojega zločinstva, zadet po pravičnosti, priznal je obdolženec vse: pred vami stoji potolčen in ugonobljen po svojej vesti. Njega obsodba je napisana mu na zločinsko čelo, in napisana vam je v blagih srcih.
A nikar naj ne misli, da si je s svojo prisiljeno izpovedjo prihranil zasluženo sramoto. Zaman obrača v stran svojo zločinsko glavo, zaman od svojih nečistih usten odbija grenko pijačo, katero mu je pogubno hudodelstvo pripravilo; zakon slep in nem, zakon po pravici neizprosen, zakon po svetosti neginljiv, zahteva, da svoje hudodelstvo do čistega izpije. Njegova kazen je sprava za minulost in nauk za bodočnost.1'
Dosta, za milost Božjo, dosta, rekel mi je Humbug potegnivši me za suknjo. Res saera miser, dragi prijatelj.
Pustite me vender, odgovoril sem mu ves vznemirjen. Zatožba nema nič opraviti z milosrčnosjo.
„Meni. nadaljeval sem z novo gorečnostjo, meni, služabniku javne osvete, meni, zastopniku raz-
i žaljene človeške družbe, meni je naložena žalostna 1 in ob jednem sveta dolžnost, da ne poslušam naj-i manjšega utripanja človeškega srca, moja naloga jo premagati skoro nepremagljivi gnus in po tem blatu
j broditi, jaz moram---w
Neprevidne*! prekrasno sem bil povzdignil roke ter jih odprl; kar padejo vsi moji zapiski mi iz rok na tla in ž njimi tudi moja zgovornost. Pripomnil sem se, da bi oboje pobral, a zatoženec je porabil ta nesrečni slučaj, skočil kvišku ter glasno zakričal:
Gospod predsednik, koliko časa bodete še trpeli, da se državni pravdnik z menoj igra, kakor mačka z mišjo V Zakon pravi, da ste vi odvetnik zatožencu; zakaj pustite zaničevati mojo revo? Obsodbe pričakujem, ali je treba podaljševati mojo muko?
Prav ima, rekel je neizobražen porotnik; mi smo tu, da pravico sodimo, ne pa, da bi poslušali tako pridigo.
Jaz sem nameraval nadaljevati; a predsednik me je ustavil z roko pomignivši. Pokril se je ter je kratko in priprosto k smrti obsodil obdolženca. Nobenega posnetka, nobenih občutnih besed, nobenega pouka niti zatožencu, niti porotnikom, niti ob-
činstvu, ničesar, kar bi bilo svečanost tega zanimljivoga trenotka poviševalo. Nasproti, z najbolj neokusno prijaznostjo jel se je pogajati z obsojencem.
Obsojenec, rekel je, odslej nemate ničesa pričakovati od človeške milosti; ostaja vam le še božja milost. Koliko dni trebujete, da svoje zadeve uravnate in svojo dušo pripravite?
Tri dni bode zadostovalo, odgovoril je; mudi se mi, da bode že končano.
Dobro! odvrnil je predsednik, v petih dneh, štetih od sedanje ure, bodete stopili pred jedinega sodnika, ki vam lehko odpusti.
Obsojenec je spoštljivo pozdravil predsednika, mene pa je odstopivši ostro pogledal, kar me je spravilo v zadrego. Ali neseni bil storil svoje dolžnosti? Ali mora človek tudi z morilci usmiljenje imeti?
Sedaj so pripeljali drugega zatoženca. Bil je kaj drzen zanikrnež, ki je pred dvema dnevoma iz ječe izpuščen, zakrivil ulom, tatvino in poskusen umor. Ulomil je okna neke hiše v Montmorency, s smrtjo pretil nesrečui dekli, ki je stanovanjo čuvala, ter vse pokradel, celo voz in konja.
(Diiljo prib.)
ki bo pa tega sami krivi. Pred cerkvijo bilo je po občinskem slugi dvakrat oklicano, da leže za prihodnje državnozborske volitve volilne listine pri županstvu, ter da ima vsak pravico jih pregledati, je li upisan ali ne. Tega ta trojica ni storila in posle-dek je bil seveda ta, da ni smela voliti. Po tem popolnem objektivnem pojasnilu bode menda vsakemu, in tudi gosp. dopisniku jasno, kdo je zakrivil napominani pregrešek.
Isb Velikih Wm&$ 17. maja. [Izv. dopis.] Slavnostna zabava, katero je priredilo „Bralno društvo" nocojšnji večer, iztekla je vrlo dobro. 6. Fran Grebenec okinčal je društveno sobo in vse druge prostore tako okusno in lepo, da se na deželi ne more terjati boljšega. Obilna udeležba društvenikov in sosedov iz Dolenjevasi in Ribnice, iz Sodrašice, od Sv. Gregorja, z Roba in Turjaka, iz Škocijana in Dobrepolj, iz Strug in celo iz Trsta, povzdignili so slavnost na vrhunec. Posamične točke vršile so se v splošno zadovoljnost. Pri pesni „Kranjska dežela" iznenadila nas je gospa Šufljejeva s svojim prijetnim glasom. Goreča ljubezen in srčna čutila do domovine, katera izražata pesnik in glasbeni skladatelj, strinjala so se z milo doneči m glasom. Takej delavnej moči se zares spodobi javna zahvala. Da bi pač v prihodnje nam vedno zagotovljena bila prijazna pripomoč, to srčno želimo in prosimo, kajti dober vzgled vleče! Pa tudi našemu obče priljubljenemu in vrlemu c. kr. sodniku gre vse spoštovanje in najtoplejša zahvala. Sam Bog govoril je s tistim, ki ga nam je poslal. Silno potrebni in gotovo tudi vredni bili smo poštenjaka in iskrenega rodoljuba, kateremu se imamo zahvaliti za toliki napredek. Po pravici smemo staviti vse zaupanje v vrlega moža. Bog ga nam ohrani mnogo let! Deklamacija »Velikonočna", zložil S. Gregorčič, izpadla je izvrstno. G. Misel žel je burno „pravo!" in vsestransko pohvalo. Pokazal je, da ni govoril prvič na javnem mestu. Ta krasni proizvod našega „slavčka" napravil je globok utis na srca vseh navzočnih. Vsi i smo uneti za pesnika. Vse planiti za neprekosljivega j pevca, ki v zlatej posodi podaje svojim otrokom zlata zrna.
Mej prosto zabavo je g. Matija Hočevar Podturjaški v daljšem govoru vzbujal usmiljenje do trpečih naših bratov in sester, ter predlagal, da bi blagovoljno vsak po svojej moči dobrohotno pripomogel ponesrečenej ženi v Ljubljani, katera je po izblaznenji svojega moža izgubila troje otrok. Pre- ! cej se je dejansko pokazalo, kar se je bilo omenilo i v slavnostnem govoru malo poprej, po besedah pesnika :
Trdno odpovej bo svojej sreči, (loroee IŠći drugim jo <loseći, Zivćtl vrli mož no tlim'' za so!
Gospodičina Anica Hočevarjeva bila je prevzela delo usmiljenja, ter nabirala mile darove. V trenutku doneski je zdatni znesek IG gld. 30 kr.
Ponosni smo na izid našega večera, kajti ni bilo niti najmanjšega nereda, niti najmanjše nezadovoljnosti. Vse je bilo utopljeno v veselja sladkost. Ako bodemo tako napredovali, bode društvo v kratkem na vrhunci, postalo bode kmalu pravo narodno ognjišče. Škoda, da so se nekateri ognili slavnosti, ki so bili morda v duhu z nami, češ, jaz neseni poklican, ali jaz sem „premajhen" za tako družbo. Motil si se, dragi moj! Društvo ni samo za omikane ali za učeno gospodo, temveč za priprosto ljudstvo, ki hrepeni po pošteni družbi, ki želi izo-mike. Kako je pač lepo, ako se navadni kmetic vede spodobno v odličnej družbi in prekosi mnogokrat napihnenega, muhastega mladeniča, kateri je morda že mnogo hlač strgal po šolah, in nasprotno, kako grdo je, ako ostane človek neotesan in se noče posluževati koristnih zavodov, ki mu bratovsko hočejo seči pod pazuho. Le brez strahu zahajajte v društvo in našo družbo prav pogostem, da se v prijateljskem razgovoru posvetujemo, spoznamo, ter potožimo vsak svoje težnje, katerih se morda lahko znebimo, ako združeno poprimemo.
Konečno zahvaliti se nam je vsem rodoljubnim gospodom in blagim, vrlim gospem in gospodi-činam, zlasti Miciki Turjaškega župana in vsem, ki so se trudili pri našej slavnosti. Bog jih živi! Prespoštovane prijatelje naše pa uljudno prosimo, da nam tudi v prihodnjo ostanejo zvesti, da vsi:
Za naroda čast, korist in prosveto, Delujemo skupaj z ljubeznijo vneto.
Iz Dola pri Borovnici. 25. maja. [Izv. dop.] (Nov način — pohabljene postopače zdraviti.) Pred tednom duij prišel je od Vrhnike proti Dolu mlad, kakih 18 let star, še zadosti čedno
' opravljen berač — postopač — ter prosi pri po-i sestniku B miloščine.  Na vprašanje, zakaj da ne j dela, rekel je, da ne more, ker so mu pohabljeno roko morali v bolnišnici odrezati. Posestniku B. zdel se je ta mladi prosjak nekako sumljiv in reče mu, da naj roko pokaže. A tega ni hotel berač slišati i in hotel je kar brez daru božjega hišo zapustiti, j Toda B. ni bil 8 tem zadovoljen, da bi se bil po-J habljeni ubožec kar tako od njega ločil in odločno ! zahteva, da naj mu pokaže roko; a ker tega le ni-[ kakor ni hotel z lepa storiti in je vedno le pazil, kako bi se skozi vrata zmuzal, prime ga posestuik B. in moral je, hote ali nehote, sleči kamižolo in potem pa še srajco, — in glejte čudesa! — roka j popolnem zdrava odvila se je iz povoja, s katerim ! je imel povito, da je bilo videti, kakor bi mu je pri komolci manjkalo.
Domače stvari.
— (O volilnem gibanji.) V kmetskih občinah Beljaškega in Rožeškega okraja je po računu nemških listov do sedaj 71 liberalnih 65 pa
I naših volilnih mož. To tem takem bi g. Einspieler ne zmagal. Jako dobro stoji stvar za ministra P ino-ta. Zanj je 118, za protikandidata Lax-a pa 112 glasov. Torej zmaga gotova. — V Šent Vidu nad Vipavo bile so včeraj volitve volilnih mož. Zmagali so somišljeniki dr. Dolenca. — Naprošeni smo povedati, da ni res, da bi bil dr. Dolenec v Ćrnemvrhu ali kje drugej grozil z dr. Deu-om, kakor se je Čitalo v včerajšnjem „Slovenci". -— Prijatelje našemu listu prosimo, da nam poročajo o izidu volitev.
— (Z Vidma) ob Savi piše se nam v 26. dan t. m.: Pri današnji volitvi za kmetske občine izvoljeni sami narodnjaki: Šusteršič, Zupančič, Mohorčič in Habinc. Nemčurji s četrtinko in še manj glasov propali. — Živeli vrli volilci! —
— (Naš rojak g. August Musie,) profesor klasične filologije na gimnaziji v Zagrebu, bil je dne 23. t. m. na Zagrebškem vseučilišči promoviran doktorom filozofije.
— (Osemdesetletnico) praznuje jutri hrvatski ljudski pisatelj g. Peter Bučar, župnik pri sv. Petru na Mrežnici.
-- (Septemviralni stol v Zagrebu) zmanjšal je g. Božiču, uredniku „Pozora". prisojeno kazen od sedmih mesecev na štirinajst dni.
— (Praznujte nedeljo!) Pod tem naslovom nam naroden obrtnik piše: „Slab utis jo napravilo na binkoštno nedeljo, ko so skoro vse prodajalnice zaprte bile, da je imela katoliška (!) bukvama celi dan svojo prodajalni«) na stežaj odprto. Menda že ne more drugače živeti, da je prisiljena še v tako velik praznik tržiti."
— (Javna tombola) bodena Kongresnem trgu v 14. dan junija t. 1. na korist prvemu Ljubljanskemu bolnišnemu podpornemu društvu in društvu „Rudečega križa". Karte se bodo razprodajale po 20 kr. Obširni program lega dobrodelnega podjetja bodemo pravočasno priobčili.
— („Slov. pevskega društva" odbor v P tuji) izprevidel je v svoji zadnji seji, kako teško nalogo ima. Pokazalo se je, da se množijo izdatki, dočim je društvenimi pičla. Zato pa sme odbor zahtevati, da vsaj vsakdo, ki je pristopil bodi-si kot izvršujoč, bodi-si kot podpirajoč ud, takoj uplača upisnino in društvenino; kaj basnijo namreč društ-veniki, ki no spolnujejo svojih dolžnosti pravilno. Zlasti se g. poverjeniki opozarjajo, naj sami sebo ne pozabijo upisati in šteti mej društvenike; potem pa jih zadevlje tudi dotično plačilo. Človek bi mislil daje to umevno samo ob sebi; no, dejansko pa stoji stvar vender tako, kakor se jo omenila. Število društvenikov rase od dne do dne; ne naznani se sedaj no, ker nam društveniki ne morejo šteti, dokler niso uplačah društvenine. Dakle točno naj stori vsak svoj dolžnost, da bode mogel i odbor spolniti svojo nalogo.
— (Umrl) je v 24. dan t. m. na svoji graščini Miholjac baron Prandau-llilleprand v 78. letu svoje dobe. Pokojnik bil je najbogatejši graščak na Hrvatskem in njegovo premoženje ceni se na 35 milijonov golil.
— (V Pre do sijih) pri Kranji bili so pri občinski volitvi izvoljeni: g. Franc Umnik iz Pre-doselj županom; gg. Janez Mrcina s Primskovega, Janez Zabred iz Britofa, Franc Gros, učitelj v Predosljih, in Anton Ker t s Primskovega svetovalci.
— („Ljudske knjižnice") 10. snopič do-šel nam je ravnokar. V njem je 16 kratkih pove-
stij, katere so bile, kakor pravi J. S. Gombarov v predgovoru, večinoma že priobčine v slovenskih časnikih. To jako mikavno berilo bodo dobro došlo našemu občinstvu, zlasti pa mladini.
— (Posojilnica v Krškem) prične svoje delovanje s 1. julijem. Uloge bode obrestovala po 4°/o, od posojil jemala 6% obresti.
— (Izpraznjena mesta.) Razpisano je mesto pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Rudol-fovem. Prošnje v 14 dneh na predsedstvo deželne sodnije v Ljubljani. — V Ljubljanski bolnici izpraznjena je sekundarska služba s sistemizovano plačo in drugimi užitki. Prošnje do 25. junija t. 1. na vodstvo bolnice. — Služba paznika druge vrste na moški kaznilnici v Ljubljani. Plača 260 gld., 25°/0 službena doklada in razni poboljški. Prošnje v 4 tednih na državno pravdništvo.
— (Popravek.) V včerajšnjem poslanem g. dra. Dolenca ima stati: peljal Ložane na Cerkniški, ne pa na berkinski tabor
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 27. maja. Preteklo noč skočil je osobni vlak, vozeč v Vorouež, blizu llostova iz tiru. Lokomotiva ugreznila se je v grič, vozovi popadali so drug na druzega in se razen zadnjih treh vsi razdrobili. Dvajset potnikov ponesrečenih, trije železniški uradniki mrtvi.
Pariz 27. maja. Vladen dekret zauka-zuje, da se Victor Hugo v „Pautheonu" položi v rakev.
ttazne vesti.
* (Pokojni Victor Hugo) izročil jo v 2. dan avgusta 1883 svojemu prijatelju Augustu Vac-querie-ju naslednjo onoroko: „Revežem volim petdeset tisoč frankov. Želim, da se v njih pogrebnem vozu peljem na pokopališče. Odklanjam liturgije vseh cerkva in prosim vse duše za molitev. .laz verujem v Boga. Victor Hugo."
Poslano.
V ..Slovenci" z dne 9. t. m. št. 105 blagovolil mo je neki gosp. dopisatelj ,,Z Notranjskoga" sumničiti ter nelepo obrekovati, da se neseni jaz ničesar trudil, za pridobitev plačila onim voznikom, ki so bili od Abendrotha tako prevaljeni ter za plačilo osleparjeni, pač pa da sem mnogo goldinarjev dobil (do 200 gld. za koleke), vozniki so pa pri meni za vino (lajali in storil neseni nič, razun, da sem jim pošteno zaračunil!
Na vse to mi je že radi tega odgovarjati, ker je vse le laž in obrekovanje ter seza po moji časti, pa tudi dotični g. dopisatelj me v svojem dopisu pozivlje, da naj se opravičim. Moj odgovor bode kolikor mogoče kratek; kajti ko bi hotel vso o Abendrothovi zadevi v svoje opravičenje popisati, treba bi bilo mnogo časa, črnila in papirja, pa mogoče je, da bodemo kje drugje o tem bolj obširno govorili.
Prvo je, kar mi vendar nihče oporekati no more, je, da sem jaz bil prvi ter jedini, ki sem se oglasil po časopisih radi voznikov, koji so pod Abendrothom v Hercegovini in Bosni vozili. Meni, ki sem bil sam navzoč, je bilo lahko pisati ter pojasnjevati sleparstva, koje so so napram voznikom godila. To sem storil v mnogih dopisih, koji so se večinoma v „Sloven. Narodu" objavili. Ti so pa toliko upliva imeli, da se je i si. vis. vlada pričela o tej stvari zanimati, česar sem tudi v svojih dopisih želel. Glavarstvi v Postoj ini in v Logatci pozvali sta vse dotične stranke, da so bile zaslišane, koliko ima vsaki še terjati. Na tej podlagi je potem več gg. državnih poslancev interpoiovulo ministra za deželno hrambo, kaj da misli o tej zadevi učiniti. Ker pa poslednji ni bil voljan stvar razino-tati, primorani smo bili vso izročiti jedneiuu državnemu poslancu in to v prvi vrsti svojemu, torej g. Obrezi. Podpisali smo pooblastilo ter plačali vsak po 2 gld. Vseh skupaj bilo nas je blizu :;.o atrank.
Stvar se je potem kaj počasi naprej vlekla, .laz sem vedno'g. Obrezi dopisoval, ga večkrat prosil, naj se odloči ter tožbo napravi, česar pa ni hotel, trdeč, da bi ta preveč stala. Naposled smo bih poklicani v Postojino h g. glavarju, kamor je prišel tudi g. Obreza in neki doktor z Dunaja, kakor pooblaščenec Abendrotha oziroma Bussa. Ta poslednji obljubil nam je 12.000 gld. Proti temu bil sem jaz odiočno, ter prosil sem, da naj se ne vsprejme manj od 25.000 gld., akopram sta se gg. glavar in Obreza kazala zadovoljna, ko bi se dobilo 18.000 gl. ali celo manj. Radi tega se pogodba m dognala pri glavarstvu v naši navzočnosti, nego pozneje v hotelu pri Doxatu, ker je bil g. Obreza sam z omenjenim doktorjem. Jaz s pogodbo za 20.000 gld. nesem bil kaj zadovoljen, ker vsa terjatev je znašala okolu 120.000 gld. in to na ta malo računjeno, in ker mi je g. Obreza prej jedenkrat zatrjeval v nekem svojom listu, da se nadeja dobiti 50.000 gl. Pa kiij sem hotel, g. Obreza je imel pooblastilo.
Ostal sem pa Se vedno tega prepričanja, da ko bi se bila nastavila tožba, bi se dobilo več, kajti žid, kar je bil Busso, ne da vinarja, ako ve, da se ga v to siliti ne more. Ta ako je privolil njegov pooblaščenec, kateri bil je gotovo tudi žid, 20 000 gl., čutil se je dolžnega in vedel je, da se ga k plačilu more siliti, zato je z lepa privolil to vsoto.
Da so nekateri, ko smo denar delili, pri meni pili, to ni pač noben čudež, in da sem jim kakor krčmar tudi računal, je pač laliko slednjemu umevno. Spili so res kacih 30 1. vina, katerega pa nesem nič dražje računal, kakor poprej, torej pri tem vender nesem mogel imeti Bog ve kacega dobička.
Grdo obrekovanje je pa to, da sem jaz do 200 gld. za koleke dobil. Za koleke smo skladali, kakor že rečeno, ko smo pooblastilo podpisovali, ta denar je pa spravil g. notar, kateri ga je tudi gotovo izročil g. Obrezi.
Sicer pa, kakor Že rečeno, morda bodemo o tej zadevi še na drugem kraji govorili, ako bode treba.
Razdrto pod Nanosom, 22. maja 1885.
Hinko Kavcl«.
Vspedui zdravilu! vapeh. Vsakeršuo trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešuo ozdravi mazanje z Mol 1-ovi in „Francoskim žganjemu. Cena steklenici 80 kr. Vaak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (11—4)
Zahvala.
Veselej družbi, katera je dne 16. t. m. pri gospodu J. Majaronu, županu Borovniškem, mej sabo i>abrala 4 gld., z namenom, da se za ta denar nakupi pri „Narodnej Šoli" različnega šolskega blaga ter se razdeli mej ubogo šolako mladino, izreka podpisano šolsko vodstvo v ime revnih šolarjev najtoplejšo zahvalo.  Bog plati!
Vodstvo 'Judske iole v Borovnici, dne 18. maja 1885.
Fr. Papler, vodja.
Eksekiitivuc dražbe.
(Iz uradnega lista.) 3. eks. držb. pos. Josipa Cttfikft iz Knežaka, 29, maja v 111. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Marije Novak iz Knežaka, 820 gld, 20. maja v III. liistriei.   i. eks. drži) pos. sub. urb. št. graščine Prem, 450 gd., 29. maja v III. Bistrici.
Tujci:
2G. unija.
Pri Nlonu: l>r. Sobering z Dunaja. — Lukeschitz iz Gradca — Herz, Zsakula iz Budimpešte. — Fedra, Kraus zi Trsta. — Erle iz Pulja.
;ii v.....!: Pavliček b Dunaja. — L0wy iz Urna. — Wiener, Kaiser z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji t BoBJa iz Kopane. — Poženu iz Maribora.
Tržne cee*«' ¥ IJ ubija si*
dne 27. maja t. 1.
		gl. kr.			ti	kr.
Pšenica,	hktl.  .  . .	ti	w	Špeli povojen, kgr. .	-	(if,
Rež,	, , ,	,r>	bi	BuroVp maslo, „	-	85
Ječmen,	n ...	,r)	20	Jajce, jedno ....	—	2
Oves,	n ...	3	fii	Mleko, liter ....	-	8
Ajda,	f? ...	4	71	Govejo       meso, kgr.	-	lil
Proso,	n ...	:i	-':>	Telečjo        n n	—	80
Koruza,	» ...	5	60	Svinjsko       „ „	—	70
Krompir,	n ...	■1	46	Koštrunovo   „ „	—	40
Leča,	...	8	-			
Urah,	...	s	-		-	18
Fižol,	TI ...	8	61	Seno,  100 kilo   . .	1	78
Maslo,	kgr. .	—	96	Blatna,  „ .	1	tl!i
Maat,	i »	—	83	Drva   trda, 4 □«netr.	i	30
Speh i riše u, „		—	5 tj	„   mehka,   „ „	5	—
Meleorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tom-piratura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
T a j c4	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	788-98 mm. 787*12 mm. 738 32 umi.	10-3UC 22 O" t/' 14-0- 0	hrczv. si. vzb. si. vzb.	megla jas. jas.	0 20 mn, dežja,
.Srednja temperatura 15-4°, za 0'5° pod noruialom.
JDvmajelsei "borz:
dne 27. maja t. 1. (Izvirno telegraflfino porodilo.)
Papirna renta .......... 82
Srebrna renta..........82
Zlata renta...........107
5°/g marčna renta.........98
Akcije narod:.e banke.......801
Kreditne akcije.........285
London  .... .......184
Srebro......... —
Napol............ D
C kr cekini ..........
Nemške marke
4°/0 državne srečke iz 1 1854 260 gld Državne siečle iz 1  18«! 100 gld
4% avst! zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4u/0
„   papirna renta 5°;0 • . 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld
Zemlj obč avstr 4'/,n/0 /lati zast Usti Prior oblig Ellzabetlne zapad želot nlo Prlor oblig Ferdinandove bov. železnic« Kreditne srečke   .   .      .      100 gld
Kudolfove Brećke.....10 .
Akcije anglo-m str banke        120 „ Traumi way-društ velj. 170 gld a v
gld.
81 126 171
10^ 97 92 101
114
128 112 L05 175 18 9' 210
46 85 90 40
60 70
88 8t> 10 7 i")
10
25
30
50
2.'i
75
kr.
aia vin.
Olsioru 1-iOO Tred.er
najboljših Bizeljskih vin,
vsa Luke Tavčarja lastnega pridelka, proda ae po 20 veder in več vkupe jako po ceni. Za plačilo se tudi 3 mesece počaka, če se dokaže, da se ni bati zgube.
Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na tvrdko A. Hartmann v Ljubljani. 1298-3)
F. S. m.
Ravnokar ju izšla driifju knjiga teh glasbo-tvorov h Kliko skladateljevo. Zadržaj knjige je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor so z gbisbo bavi ali tudi samo poje.
Cena knjigi je 1 gld. 60 kr., zares izredno ni#.u». (194—16) a
Knjiga se dobiva izkljucivo pri mi.....m .i
sklittlitf elji in naj se naročnina pošilja pod adreso:
IF\ S, "Viličar v Siskzn.
}jl,wt----**-^r>r------
i
l>r. .**|»r,MaK«'i'-đ«'V« V
Tajni medicinski in dvorni sovetnik tli*. Huckitig, medicinski sovelnik dr. Cohn, dr. Miiiining in mnoge druge zdravniške avtoritete 80 je preskusile in je za izvratno domače tne tijno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedleviei, glavobolju, tre buho linij u, / asi i /.mm i u. želodčuej kislini, vziligovanju, omotici, koliku, škroleljnoin itd., proti /latej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite Batno z malim in prepričajte se sami. Jedna Btekl. 50 in 30 kr.
Pri gospoiMi lekurji Sv obodi, pri Zlatem orlu, na Prešlruovetn (r«u. (71(i —41)
Cvet zoper trganje
Zahvala in priporočilo!
V dolžnost si Štejem izreči po tej poti javno zahvalo „AZ1ENDI", avstro-francoski zavarovalnici za življenje zato, ker mi je še le po jednem letnem zavarovanju gosp. Groblenca, ki je komaj pred jednim mesecem umrl, zavarovano sv. to od 1000 gld. že danes brez vsacega odbitka po glavnem zastopniku gosp. Jos. Prosoncl izplačala. To natančno p. stopanje priporoča že s;iui:i ol> sebi vsiiktereu.u društvo „A/.iendua in jaz spoli I ni ie mojo dolžnost, ako šo sam vsem, ki hočejo '/.a nesrečne slučaje za svojo družino skrbeti, to društvo najtoplejše priporočam.
Lj u b 1 j a n a, 26, maja 1885. (.'510—2)
CTanez Zorman.
KO
304 -3)
štacunski poslovodja
za prodajalmco t mešanim blagom na živahnem (promet-nem) kraji na deželi. — Zahteva ae po dogovoru primerno kavcijo. — Starost od 25 do 40 let všeč. — Ponudbe naj se adresirajo pod ohlffro M. poste resUnte Postoj iim.
AAAAAAAAAAAAAAAAAA
je odločno najboljše zd avilo zoper proti n ter revmatizein, trganje po uilib, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa, <<> se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,c\eli'i zoper trganje po dr. Malici" z zraten stoječim 5d)u(jmi\rf*.      znamenjem; l steklenica 50 kr.
Naročila /. dežele izvrše se takoj
v lekarni „pri samorogu"
julij pi. Titu nocznr-ja
na Mestnem trgu v Ljuo)janl.   ^4^—12 ■
Za bližajočo se sezijo
priporoča
najstarejša in najglasovitejša
firma za sukno
MORICA BUMA
v I St*n u
(ustanovljena leta
pristno Brnsko volneno blago.
JaVo lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter.   lSogata izber suknu za suknje
(Strelen- und KHmmgarnrookitoffe1 od gld. 3 do gld. 7 in suknu zh hiiKM'. najnovejši uz.orci, od gld. I do gld. t> meter. Ceni ■*ermieii8 /.u HUknJe in '1'os-kins /.a hlučc od gld. 3 navzgor do gld. G, gld. 7 in više meter.
Velika zaloga vsakovrstnega gukuat za rivilne in vujiiskr obleke, livreje, cerkve, biljunle in vozove. Sukna za po/.nrne stra/o, veteruiiHka in Nfrelska iliu>l*u lu dru^;« kurpuraelje. — \oi-mutiu'-n voiiintcgn blugu za egornjo obleko, kakor uoriuiiliiib poslel; uili in popotnih odej po sistemi prof. Gustava .lagru. v >» i u l Ignrtu bogata izličr.
Pj-IsI ni uo-tiski potni plttidi, 3 metre 51) cm. dolgi in 1 meter Bu cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16.
Uzoroe zastonj in franko, lilago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko,
Gospodje krojaški mojstri dohč na zalito-vanje vzglednc ktijizive z mnogoštevilnimi uzorci trunko. (107—18)
Uniarli so:
21. mitju: Janez, (iiiišič, črev-Ijarjev sin, 2 leti, Krakovski nasip št. 10, za gripo.
22. maja: Josip Nebi, delavec, 42 let, Poljanski nasip št. 50, /.a letlko. — Pavla Mi-belič, črevljaijeva hči, 11 ines , Vegovo ulice št. 12, /n gripo.
23. ni: ja: Marija Rozman, črevljarjeva hči, 15 ines , Rožne ulice št. 8, za božjastjo.
24. aprila: Ivana Zajec, delavčeva hči, 3 leta. Kravja dolina št. 22, za razširjenjem ji luč.
25. maja: Pranja Volta, črevljarjeva liči, i1/, Kt , Gosood-ske ulice št. 8, za jutiko.
V doželucj bolnici:
22. maja: Helena ltebolj, delavčeva žena. 42 let, za srčno napako. — Liza Jcreiiec, gostija, 74 ler, za sušico.
23. maja: Liza Hiener, gostij-, 80 let, za mrtvotidom. — Magdalena Tanke, hišnega posestniku žena, 37 let, /a rakom.
24. maja: Simon Skobec, delavec, 56 let, za vnetjem obi-stij. — Pranja Pajk, delavka, 18 let, za j etiko.
V vojaškej bolnici:
23. maja: Ludovik Csecelič, topničar, 22 let, za zapretjem.
< CD
C    i '?• po
CD
vzajemno zavtir^iiiliBsi lianl^a v B*ra^a.
VABIIiO
na
izredni obrni zbor,
ki se bode vršil
dne 11. junija 1885 ob 10. uri dopoiudne v hiši banke „Slavlje" na Senovažnem predmestji h. št. 978—11.
PROGRAM:
Dopolnujoča volitev dveh členov upravilnega sveta.
§. 81.
opravičeni: a b
Izpisek: iz pravil:
III. Pri občnem zboru udeleževati sc, voliti in voljeni biti, so
ustenovniki;
tisti članovi banko, ki Imajo v jednem oddelkov I, II. in III. najmanje 1000 gld. ali temu kapitalu jednake vrednosti dohodek, ali v jednem drugih oddelkov najmanje 10.000 gld za najmanje celo leto zavarovanih. Potem pristoji skupin jedeu gtaa tistim banki-2) i m Stanovom, ki Stanujejo V istej občini in so nže celo leto članovi banke, a se morejo posauezno v oddelku IV. ali V. skazati samo z zavarovanimi kapitali manjšimi od 10.000 gld. — ako so v oddelku IV. in V. v istej občini vkup najmanj.) za 20.000 gld. zavarovani. Ta glas moro le tisti član porabiti, ki je bil k temu pooblaščen z večino glasov; c) vsak zavarovanec, kateremu daje zavarovanje to pravico (lit. b).
IV. Vsakdo ima v občnem zboru samo po jeden glas. Namestništvo so razen slučajev, navedenih v §§. 2(5 in 28 spi. prav. le na tak način dovoljuje, da mera nainestni član, kateremu poleg §.31 III. b) spi. prav. no pristoji pravica udeležiti so občnega zbora v ta namen, da prejme legitiiuaeijski list, pokazati posebno pooblastilo, katero mora biti ne le od člana, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in izgotovljeiio na tistej tiskoviui, katero v ta namen poSlje pooblaščencu na zalite vanje njegovo ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu.
V. Kdor se uo6e udeležili občnega zbora, ima to najkasnije osmi dan pred občnim zborom*) objaviti ravnatoljsmi, katero mu izroči legitiuuicijski Ust in program občnega zbora.
V PRAGI, dno 22. maja 1885.
Upravilni svet.
*) To jo do dne 3. junija (od 8,—12. ure dopoludno). (312)
LzdateJlj iu odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".