Stav. 209. V Trstu, ¥ torek dnm 27. oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah i« praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FranCUka Asiikega St 20, L nadatr. — V* dopM naj ae potilfajo urednUtvn lista. Nefrankirana pisma se ne ■prejemajo in rokopisi se ne vračajo izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoretj lista .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroitvom v Trstu, ubca Sv. FrančiSka AsiSkega «L 20. Tdefcn ureiniitva in uprave itev. 11-57. Narofnina znaia: Za celo lato .......K 24'— im pol leta................. If— za M raesace ................. — Za nedeljsko lrdajo ta celo leto........ £20 za pol leta................. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v tirokostl ene kokme Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov .......................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst, . . ......K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ln reklamacije se poftUjajo upravi lista. Plačuje se izključno le spravi .Edinosti". — Plača in toli se v Trstu. Um« ia inseratni oddelek se nahajata t ulici Sv. FrančUka Asllkcga it 30. — Pottnohnnilnlčni račun št 841.652. Pri 9pernu9 Lillu in Arrasu boli Se vrtno nodollolelo. ■ Pri Ivongorodu odločite« še ni padla. I neniilio-riiskeSfl bojišča. BERLIN 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. oktobra dopoldne. Na %'zbodnem bojišču naša ofenziva proti Avgustovu napreduje. Pri Ivangorodu stoji bitka ugodno. Odločitev še ni padla. Z nemško-froncoskego Milftu. BERLIN 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. oktobra dopoldne. Zapadno od yserskega prekopa, med Nieuportom in Dixmuidnom, ki se nahajata še v rokah sovražnikov, so napadle naše čete tamkaj trdovratno se bojujo-čega sovražnika. Angleško br odo v Je, ki se je udeleževalo boja, je bilo potom težkega artilerijskega ognja prisiljeno, da se je umaknilo. Tri ladje so bile pri tem zadete. Celo brodovje se je nahajalo potem dne 25. t. m. izven območja. Pri Ypernu bitka stoji. Jugozapadno od Yperna in jugozapadno od LUla imajo zj zna m o vati naše čete v napadu dobre uspehe. V strahovitem boju za posamezne hiše so imeli Angleži velike izgube. Vjeli smo 500 vojakov. Severno od Arrasa je silen francoski napad v sled našega ognja obnemogel. Sovražnik je imel močne izgube. ROTTERDAM 26. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Oost-burga: Grmenje topov iz smeri Ostenda vedno bolj narašča. Nemci so imeli Rous-selaere včeraj še v posesti Popravek. V včeraj objavljenem komunikeju nemškega glavnega stana naj se prav glasi: Vzhodno in severo-vzhodno od Ypresa se je sovražnik ojačil (ne »stavil«), vendar se je posrečilo..... Angleški glasovi z ozirom na morebitno zavzetje Calaisa po Nemcih. LONDON. 26. (Kor.) Militarični sotrud-nik lista »Times« piše: Ce bi prišli Nemci v Calais, mogli bi v nekem času pod zaščito noči pripraviti baterije, spraviti tja težke topove in jih postaviti. Ako bi hoteli tajiti to možnost, bi značilo to, da si sami pripravljamo razočaranje. Podvodni čolni bi mogli doseči pristanišče. Ni izključeno, da ne bi kaka torpedovka ali z železnico ali po kanalih dosegla pristanišča. »Times« piše v nekem uvodnem članku: Ce je cesar Viljem sedaj odredil napredovanje proti Calaisu, potem so vzroki za to bolj politične, nego militarične naravi. Zastavlja svojo moč v smeri, ki je oddaljena pravemu cilju. Le redko se take pogreške v vojni niso maščevale. Posest Calaisa ne bi v bistvu izpremenila nad Nemčije. Calais je sicer večje važnosti nego Ostende, ni pa nikaka življenska točka. Posest Calaisa ne pomenja nika-kega nadomestila za možnost prodiranja na Francoskem in na Ruskem in ne bi vznemirjala ruskega naroda, ki je že davno pripravljen na to, da Nemci zasedejo severno Francijo, ali celo Pariz, kar izhaja že iz tega, da je French svojo pomorsko bazo prehodno premestil v Biskajski zaliv. Aretacije Nemcev na Angleškem. LONDON, 25. (Kor.) »Daily Cronicle* poroča, da je aretovanje Nemcev v masah moralo prenehati, ker obstoječi vojaški tabori ne zadoščajo več in se ni drugače nič ukrenilo za njihovo sprejemanje. Boj na Angleškem proti nemški ln avstro-ogrski trgovini. LONDON. 24. (Reuterjevo poročilo.) Vlada je sklenila izdati začasno prepoved izvoza sladkorja, da prepreči indirektni u- voz nemškega ali avstro-ogrskega sladkorja. ali pa sladkorja iz nevtralnih dežel, ki bi mogel ostati tam na razpolago vsled uvoza nemškega ali avstro-ogrskega sladkorja. Prepoved uvoza je onemogočena po nakupih, izvršenih po vladi v zadnjem času, ki dovoljujejo, držati cene za vrsto kvalitet pod sedanjim stanjem. Delavski sloji se začenjajo zanimati za boj proti nemški trgovini. Združeni že-lezninski ir. jekleninski delavci so naslovili na člane oklice, v katerih jih poživljajo, naj se polaste nemške kupčije z železom in jeklom, ki sloni, kakor trdijo, aa nepoštenih, zavratnih in brezvestnih metodah. V Londonu se razstavlja nemško in avstro-ogrsko blago, ki bi je mogli rav-notako izdelovati v Angliji. Angleži zaplenili nemški sanitetni parnik »Ophelia«. BERLIN 26. (Kor.) Angleške vojne ia-dje so po neki pomorski bitki z nemškimi torpednimi čolni dne 17. t. m. v bližini nizozemskega obrežja, odpeljale s seboj nemško sanitetno ladjo »Ophelio« in jo odvedle v Anglijo. Lastnost ladje kot sanitetna ladja je bila angleški vladi sporočena dne 7. septembra s posredovanjem amerikanske vlade. Glasom členov 1 in 2 haaške pogodbe se morajo vojaške sanitetne ladje spoštovati in se jih med dobo sovražnosti ne sme odvzeti. Nemška vlada je že najenergičneje protestirala pri angleški vladi proti kršenju mednarodnega prava in zahtevala takojšnjo izročitev parnika. Angleška politika glede kontrebande in Amerika. LONDON, 24. (Kor.) Korespondeut lista »Morning Post« v VVashingtonu poroča: Angleška politika glede kontrebande zamore spraviti prisrčne odnošaje z Ameriko v nevarnost, če se ne odstrani nevarnost, ki je nastala radi zaplembe ameriških ladij. Mnogi krogi zatrdno upajo, da dela Anglija to le radi tega, da bi ovirala razvoj ameriškega trgovskega bro-dovja. . _ . Vojna v kolonijoh. Burska vstaja. PRAETORIJA 25. - ■»- — ■ _ ■» »M Iffiflnt V JUMHJL RIM. 26. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Vojna ladja »Dondolo« je prispela včeraj v spremstvu torpednega čolna »Climene« v Valono, kjer se že nahajate vojni ladji »Agordat« in »Dardo«. Vojna ladja »Dandoio« ima na krovu osobje, ki bo ustanovilo v Valoni sporazumno z lokalnimi oblastmi sanitetno in pomožno akcijo za lajšanje bede epirotskih beguncev. Italija je ustanovila sanitetne misije že poprej v Skadru in Draču. Vojna ladja »Calabria«, ki se ji pridruži v kratkem še oklopnica »Etna«, že križari ob obrežju srednje Albanije, da prepreči vtihotapljanje orožja in municije kakor tudi izkrcanje oboroženih oseb. Faktično je že dognano, da se namerava izzvati načrte, ki bi pomenili kršitev sklepov londonske mednarodne konference. Mrs V MOL TIJRIN, 26. (Kor.) Iz nekaterih okrajev Pijemonta došla poročila zatrjujejo, da je napravil potres lahko škodo. Poškodovanih je bilo več hiš, a ne težko. V Oia-venu je bil en otrok ubit, ena hiša, zelo star spomenik, pa težko poškodovana. Potres so čutili tudi v Liguriji in kakor poroča »Giornale ditalia«, tudi v Savonni. Men v IvsML DUNAJ, 25. (Kor.) Iz sanitetnega oddelka ministrstva za notranje stvari poročajo: Danes so se pripetili na Dunaju štirje slučaji azijatske kolere, po eden v Gradcu in Brnu in trije slučaji v pokrajini Moravski. Ti slučaji so bakterijologično ugotovljeni. Izvzemši en slučaj na Moravskem, gre za same vojaške osebe, došle s severnega bojišča. V Galiciji je ugotovljenih 125 slučajev kolere. Dosedanja poročila o slučajih kolere v Kromerižu treba, glasom poročila, došle-ga semkaj dne 25. t. m., popraviti v toliko, da je med vojaškimi osebami, došlimi v osamljenih transportih, ugotovljenih 24 slučajev kolere. Ostala obolenja se smatrajo le za sumljiva. DUNAJ 26. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 26. oktobra so bili konstatirani 4 slučaji azijatske kolere na Dunaju, en slučaj v Kremsu, v Pragi in Jožefovu, dva slučaja v Kraljevih Vinogradih, en slučaj v Brnu, dva slučaja v Neugasse, dva v Opavi in 6 v Tečinu, vsi pri vojakih, došlih s severnega bojišča. V Galiciji je bilo konstatiranih 14 slučajev v OIszynu in 5 slučajev v Lisku. Cesar za o—oi— GaHc&o In Bukovino. DUNAJ 26. (Kor.) JutrŠnja »VViener Zeitung« priobči sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi grof Sturgkh! Vojno stanje, ki nalaga vsemu prebivalstvu monarhije občutne Žrtve, teži zlasti težko vsled vojaških operacij prizadeta ozemlja Galicije in Bukovine. Nesreča, ki je zadela imenovane kraje, me je globoko ganila. Moji zvesti podanilci, ki so v nevarnosti za osebno varnost in mirno posest zemlje, so si lahko svesti mojega očetovskega sočustvovanja. Pričakujem od njih patriotizma, da bodo prenašali bridke izkušnje hrabro m » trdnim upaajem na boljšo in popolnoma zasigurano bodočnost Naročam Moji vladi, da posveti od vojne prizadetim deželam posebno skrb in da odredi v olajšanje bede s sodelovanjem tozadevnih faktorjev, potrebne odredbe. Prepričan sem trdno, da bo prebivalstvo, ko premaga s to pomočjo prvo silo, zamoglo popraviti škodo in posvetiti zopet svoje moči kulturnemu življenju. Dunaj, dne 25. oktobra 1914. Franc Jožef, m. p. Sturgkh, m. p. Nadvojvoda Kari Fran Josip v Puli. DUNAJ, 26. (Kor.) Nadvojvoda-presto-lonaslednik Kari Fran Josip se je mudil dva dni v Puli, da pozdravi vojno mornarico v cesarjevem imenu. Ob tej priliki si je ogledal prestolonaslednik tudi mornariške uprave in dele brodovja ter fortov.: Grof Tisza na potovanju. BUDIMPEŠTA, 25. (Ogrski brz. kores. biro.) Ministrski presednik grof Tisza je došel v Ungvar in je šel v kraje, v katerih so bili Rusi. Ustavil se je v vsaki občini, da zasliši želje prestojništev. Jutri odide grof Tisza v Munkač. Nadvojvodlnja Izabela ob postelji ranjenega nadporočnika barona Conrada. DUNAJ 26. (Kor.) Včeraj je obiskala nadvojvodinja Izabela s svojo hčerko Marijo Luizo v garnizijski bolnišnici se naha-jajočega ranjenega sina šefa generalnega štaba, nadporočnika barona Conrada, se informirala o njegovem stanju in ga tolažila. Bolnikovo stanje je zelo dobro. Nemški vojaki na Dunaju. DUNAJ 26. (Kor.) Oddelek nemških vojakov deželnobrambnega pešpolka št. 38, po številu 70 mož, se je mudil včeraj na potovanju en dan na Dunaju. Vojake so spremljali avstrijski tovariši in Člani akademične pomožne legije. Vojaki so si ogledali mesto, nakar so bili pogoščeni v restavracijah. Nato so imeli izprehod in bili zopet pogoščeni na rotovžu. Podžupan Hierhammer je imet jedrnat nagovor, kjer je nagjašal zlasti neomajno zvezo in zaklical trikratni »hura« obema vladarjema. v Poveljnik - moštva, narednik \ Scheit-hauen, se je zahvalil imenom tovarišev za sijajni sprejem. Po prisrčni poslovitvi so se podali Nemci na vzhodni kolodvor, da odpotujejo v Budimpešto in odtam na bojišče. Oskrbovalna komisija za privatne uslužbence na Dunaju in Nižjeavstrijskem. DUNAJ, 26. (Kor.) V vprašanju glede odpomoči radi pomanjkanja gmotnih sredstev privatnih uslužbencev, katero pomanjkanje je nastalo vsled vojne, je državna uprava z veseljem pozdravila inicijativo nižjeavstrijskega obrtnega društva na tem polju in pa sestavo preskrbo-valne komisije za privatne uslužbence na Dunaju in na Nižjeavstrijskem. Takisto je tudi po možnosti podpirala posvetovanja, ki so se vršila med delodajalci in delojemalci. Ker so ta posvetovanja sedaj že dosegla konkretne uspehe, ki zadovoljujejo vse prizadete činitelje, in ker so se predpriprave te komisije sponesle že tako daleč, da bodo komisije same kakor tudi ekse-kutivnih organov: penzijskih zavodov, zveze nadomestitvenih zavodov in pa gremija dunajskih trgovcev v prihodnjih dneh že začele delovati, se je moralo gledati na to, da se nujno reši vprašanje, kje dobiti za to potrebnih denarnih sredstev. V to svrho je na eni strani gremijalni svet sklenil povišati doklade, na drugi strani pa so penzijski zavodi in gospodarske korporacije delodajalcev in delojemalcev naslovile na svoje učlanjence oklic za prostovoljne prispevke v prid te pre-skrbovalne akcije za čas vojne. Naloga, ki pripada javnim korporacijam v tako resnem času, da skušajo rešiti z vsemi na razpolago jim danimi sredstvi gospodarsko slabe propada, je dalo povod ministrstvu za notranje zadeve, deželnim upravam in upravi dunajske občine, da razven sodelovanja v komisijah in moraličnega pospeševanja pripomorejo tudi do precejšnjih sredtsev za oni fond, ki se sedaj snuje v podporo brezposelnih privatnih uslužbencev. Ta sredstva so pa glede na obširne zahteve, ki se stavijo na javne korporacije od strani posameznih poklicev m na raznovrstnih upravnih panogah, lahko satno omejena in lahko tvorijo samo nekak začetni kapital za potrebni fond, kateri lahko narašča samo, če zanj prispevajo oni delodajalci in delojemalci, ki vsled vojne sploh niso ali pa so samo malo prizadeti. Ustoličenje rektorja dunajskega vseučilišča. DUNAJ, 26. (Kor.) Danes se je vršilo ustoličenje novega rektorja dunajskega vseučilišča, profesorja bogoslovja dr. Reinholda. Ker je večina vseučiliščnih prostorov pretvorjena v bolnišnice, se jc slavnost vršila v slavnostni dvorani akademije znanosti na starem vseučilišču. K slavnosti so prišli dostojanstveniki učne uprave, drugih državnih in deželnih oblasti. ravnatelji drugih visokih šol in pa člani akademije znanosti. Bivši rektor, dvorni svetnik pl. Wett-stein se je dotaknil v svojem poslovnem govoru dijaštva in Je rekel: Več dijaških dogodljajev v zadnjem Času je dalo akademičnim krogom misliti. Vzrok temu je iskati v dejstvu, da posamezne stranke silijo preveč v ospredje nasproti skupnim prizadevanjem. Sedanji dogodki bodo v tem pogleda zadevo izboljšali, kakor je upati. Nato se je rektor spominjal sedanjih svetovno zgodovinskih dogodkov. V dneh obče mobilizacije je prišel vedno z večjo maso dijakov v dotiko, a nikoli ni opazil kakega slučaja obupa niti tacega, da bi se bil kak dijak skušal izogniti svoji dolžnosti nasproti domovini. Tudi vseučilišče kot celota je zpolnilo svojo dolžnost, se je po stavilo v službo domovine in iz te misli se je izcimila tudi ideja preosnovitve vseučilišča v bolnišnico. Rektor se je spominjal potem velike podpore in sodelovanja vseh akademičnili krogov in prijateljev vseučilišča in pa neumornega in samozatajevalnega dela gospa in gospodičen, ki so vedno rade pomagale. Ta akcija pomenja istočasno tudi nekako jubilejno delo, kajti v tem letu obhaja vseučilišče 550 letnico svojega obstanka. Ker se je učno in negovalno mesto filozofije in etičnih idealov postavilo v službo praktične humanitete, mislimo, da svoj jubilej vredno praznujemo. Bivši rektor je zaključil: Svesti si zmage in veseli zremo v teh dneh v bodočnost. Naj bi naš narod postal deležen miru, ki mu omogoči, da pod povzdignjenim uplivom združitvenih idej popolnoma lahko razvije svoje moči. Potem pričakujemo lahko tudi za naša vseučilišča bojših, cvetečih časov. % V Nato je imel novi rektor svoj nastopni govor. Tema mu je bil: Pojem razvitka. Rektor je zaključil: V svesti si svojih pravic in čistosti naših namenov, upam po dolgi krvavi bitki na konečno zmago. Potem bo negovanje znanosti tega starodavnega vseučilišča, ki je sedaj mimogrede nekoliko ovirano, začelo zopet v celotnem obsegu in v miru, ki si ga želimo vsi, nadaljevati svoje nekrvave vspehe v državi znanosti. Zvezni svet določi v sredo najyiija cene pšenici, rži, ječmenu I. t. d. BERLIN 26. (Kor.) »Berliner TagblatU poroča: Zvezni svet bo določil v sredo najvišje cene za pšenico, rž, Ječmen in otrobi; izvzemši ječmen za kuhanje pive. Cena rži bo najbrže nižja kot 225 mark za tono, cena pšenice najbrž višja od 250 -mark. Cena ječmenu bo nižja kot navadno. Wolffov urad poroča, da ti podatki odgovarjajo resnici, samo navedene številke morda niso čisto zanesljive. Protinemška liga na Portugalskem. PARIZ 26. (Kor.) Kakor poroča list »Tempsc, se je osnovala v Lisboni protinemška liga. Nje osnovitelj je ud akademije znanosti Cabreira, nje predsednik general Monteiro, nje odposlanec za Francosko pa Xavier Carvalho. Guverner Lodza — general Liebert. BERLIN 26. (Kor.) Kakor poroča »Post«, je bil za guvernerja v Lodzu imenovan znani parlamentarec, general Liebert. Pobratimstvo med Madjari in NemcL BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Tu so priredili banket na čast nemških nogometnih igralcev, ki so se ga udeležili tudi člani društva iz Rajha in društva »EintrachU. V navdušenih govorih so slavili nemško-avstro-ogrsko bojno tovarištvo. Razmere v Macedonljl. SOFIJA, 26. (Kor.) »Agence telegra-phique boulgare« poroča: Na inicijativo bolgarskega narodnega komiteja se je vršilo včeraj številno obiskano zborovanje, kjer se je razpravljalo o neprestano prihajajočih strašnih vesteh iz Macedo-, nlje. Zborovanje Je sprejelo soglasno pred-' log, kjer se protestira proti nezaslišanemn! terorizmu srbskih in grških oblasti v Ma-cedoniji in naproša bolgarsko vlado, da omili grozovito usodo macedonskih Bol* Stran II. »EDINOST« It V Trstu, dne «7. oktobra 1914. garov. Vlada zamore računati pri tej nalogi na popolno in enodušno podporo celega haroda. OtjHOStl M Ukrajincev. List »Ikdam« o sitem (o o nemirih CARIGRAD 36. (Kor.) LIat »Ikdam« o-uozarja na nezadovoljnost, katero je na Ruskem vsled vojne v obče opazovati med prebivalstvom in pa na nemire med Ukrajinci. Vse to dokazuje, da se niso varali oni, Id so trdili, da se ne bodo obotavljali tudi ti elementi upreti se. Rusija bo Čutila posledice, da se Je zaplela v voj-110. Mesto, da se je spustila v plenjenje druge posesti, naj bi raJSe izvela reforme, ki so jih zahtevali liberalci. Na ta način bi bila pridobila več in si tudi ne bi nakopala nezaupanje svojih sosedov. Volaika in taoplSM vojnu Po »Dahzers Armee-Zeitung« od 15. oktobra t. L Uradno cenzurirano. 2e v sobotni »Večerni Edinosti« smo prinesli ekscerpt iz članka pod gornjim naslovom v navedenem vojaškem listu. Toda tu se nam vidi beseda tako umestna In potrebna, da smatramo reprodukcijo vsega članka za opravičeno in koristno. Članek slove; Mi vojaki vodimo vojno z orožjem. Poznamo samo en cilj: da porazimo nasprotnika, in za ta cilj zastavljamo vse najviS-Je, kar more nuditi posameznik: svojo kri, svoje življenje. Mi se borimo proti vojakom, ki istotako zvesti svoji dolžnosti, zastavljajo svojo kri in svoje življenje. Poleg te vojne z orožjem pa se vodi med narodi Evrope in vsemi drugimi deli sveta še neka druga vojna: vojna z — gobcem! AH točneje povedano: s tinto in tiskarskim črnilom. To drugo nekrvavo vojno vodijo ljudje, ki so znali kri (in imetje) spraviti na varno, poznajo grmenje topov le iz verzov pesnikujočih patri-jotov, in ki so v tej vojni zastavili toliko, kolikor — nič. Voina, ki jo vodimo mi vojaki z orožjem, in vojna, ki jo vodijo časnikarski pisci vsega sveta s — tiskarskim Črnilom, se pa ne razlikujeta le po bojev-nem sredstvu, ampak tudi po načinu boja. Vojak pobija nasprc.nika, ga uničuje — ali ga spoštuje. T isti časnikarski pisec pa meče sicer Je nenevarne mase papirja od sebe, ali na tem potrpežljivem papirju zasramuje nasprotnika, ga zasmehuje, ga hoče napraviti zaničljivega. Sovražnik, ki ga vidimo pred seboj, na krvavih bojnih poljih, je hraber, ga vzna-ša domovinska ljubezen in se vede — da ne govorimo o izjemah — vredno svoje naloge, h kateri smo vsi poklicani. Sovražnik pa, ki nam ga slikajo časnikarji, je strahopetec, je proklet, je bandit In lump, je sestradan in nag, godrnja proti svojim voditeljem in ima le eno željo: da bi zdrav dezertira!! R^di priznavamo, da tako grdo žurna-listično nasprotstvo vojne v orožju nikdar drugje ne razsaja tako groteskno in nebrzdano ^akor na Francoskem in Angleškem. bajke, ki jih razširjajo tam o nemški in naši armadi, smešni spektakel zgražanja o nemškem »barbarstvu« — baje je bilo tudi v ruskih vesteh govora o nemških »barbarstvih« — ves ta boj z obnemoglim žolčem in pljuvanjem je nad vso mero nevreden in zoprn. Ni pa psihološko popolnoma nerazumljiv v toliko, ker so vojaške in politične nade trosporaz i-ma na tem. da se zrušijo kakor hiša iz kart. Sta striui in obup, ki govorita iz takih publicističnih ekscesov. Toda tudi v Nemčiji in Avstro-Ogrski sino nedobrovoljni očividci take žurnali-stične paralelne vojne z nelepiini in brez-smiselnimi ekscesi. Opozarjamo le na do-vtipna izvajanja v nemških listih o pre-tveznih lakastih čevljih Francozov, o bežnih rekordih bežečih Angležev, o tatvinah ruskih intendantov in podobnem. Dočim pa gre v nemškem novinstvu na sploh le za prigodne skoke s tira podrejenih glav, dočim je na sploh ton vodečih listov v Nemčiji stvaren in strogo korekten, pa slave posebno dunajski listi naravnost o-tročje orgije. V kakem tonu se govori tu o srbski armadi! 2e tedne so Srbi demoralizirani. PODLISTEK srbska artiljerija se punta, Srbija nima ni-kakih živil in nič municije, srbsko moštvo se Čuti srečno, če Je palo v naše ujetništvo, v notranjem vlada revolucija, 90.000 mohamedancev marlira na Monastir, in kralj misli na samomor. In med tem, ko naSi dunajski listi tako fantazirajo, stoji toliko in toliko zborov noč in dan v vročem boju proti srbskim linijam, se bore z junaškim nasprotnikom, ki ga Je v rezkosti in neizprosni e-nergiji komaj prekositi — se prelivajo reke najplemeniteje krvi za vsako ped dežele. SliČen Je ton, v katerem govore o Belgijcih. Belgijci so sploh le tolovaji, in ker sc niso hoteli odreči svoje nevtralnosti, ali, ker so se iz političnih razlogov postavili na stran Francozov in Angležev, so lopovi! Ali, nikogar se ne more siliti k ljubezni; in Belgijcev neoporečno pravo je bilo, da se obrnejo na desno ali levo. Kot vojaki pa moramo pripoznati, da so se Belgijci vkljub notorično nemilitarističnemu značaju dežele razmerno prav dobro bili. Pohvaliti jih moramo celo, da so svojim dolžnostim napram Franciji in Angliji o-staJi zvesti še v trenotku. ko so morali pripoznati, da Je njihova lastna stvar že neizogibno izgubljena. Izpostavili so — četudi pod angleškim vplivom, ki pa navsezadnje tudi ni mogel diktirati — svoja najlepša mesta grozotam vojne m slednjič držali še Antu erpen, ko je bil padec trdnjave le še vprašanje malo dni. Ali ravno za to malo dni je šlo zaveznikom. Francozom je bila vredna vsaka ura, za katero so nemški armadni zbori in težki topovi pozneje postali svobodni. Kajti Francozi so se — kakor umevno — nadejali, da obidejo desno krilo Nemcev, še predno dospo nova ojačenja po oblegovalnih zborih pred Antwerpnom. Ta nada Francozov je bila brezvspešna — da pa so Belgijci radi te nade še držali Antwer-pen, ko so Nemci že predrli vnanji moderni pas fortov, ter da so dragoceno staro mesto izpostavili obstreljevanju po nemških granatah, le da pridobe za Francoze to malo Časa: to zahteva spoštovanje od strani nasprotnika! Nič manje zoprn ni ton, ki ga ubira naše novinstvo nasproti Rusom. »Moskovitske horde«, v resnici armade vrlih vojakov, ki so prepričani, da je stvar carja sveta in pravična. Mi pa smo seveda prepričani, da stvar carja ni ne pravična, ne sveta, in v službi tega prepričanja nosimo svojo kožo na trg. Zaradi tega pa ne zasramu-jemo silnih vojsk, ki nam stoje nasproti; priznavamo celo, da so te vojske dobro vodjene, izvrstno opremljene in oborožene; nič ne opažamo o pretveznih tatvinah generalov, marveč opažamo kvečjemu, da se je opremljenje ruskih divizij s topovi in strojnimi puškami izvršilo brez ozira na nerazumevanje parlamentariških zastopstev. V posamičnih slučajih se ni spoštoval Rdeči križ; čuje se o prigodnih plenjenjih — po večini pa imamo poštenega in vitežkega nasprotnika pred seboj. Mi vojaki — in skoro da imamo pri tem občutek, da govorimo v imenu vseh tistih milijonov vojakov, ki se bore in krvave sedaj, zvesti svoji prisegi — mi vojaki izjavljamo slovesno, da se bomo do zadnjega vzdiha borili, živeli in umirali vsak za svojo stvar, da pa nočemo imeti nič skupnega z ono drugo vojno, ki se vodi s tiskom in črnilom. Ta Časnikarska vojna je pa tudi brez vsake vrednosti. Cc časnikarji mislijo celo, da nam z zasramovanjem sovražnika vcepljajo poguma in samozavesti, bodi jim povedano, da mi crpimo svoj polet in pogum iz drugih virov, ne pa iz papirnatih uvodnikov. Takim stimulacijam se odrekamo tem raje, ker je tako podcenjevanje sovražnika doslej, in posebno pri nas, vsi-kdar lc škodiio in nikdar koristilo. Da, mi gremo tako daleč, da trdimo, da je v naših očeh zadnji sovražni dobrovo-ljec, ki v slabo domnevanem ali visoko povzdignjenem domovinskem čustvovanju iz zasede strelja na nas, in ki dobro ve, da ga mi nato obesimo ter da mu hišo, da, celo vas zažgemo, vendar mnogo višji, nego časnikarski pisec, ki je vse svoje življenje skušal z besedo in pisanjem izpodkopavati podlage naše vojne sile, ki pa sedaj spretno porablja novo sapo, ter -sesa«—sHaaa^sKaaaMaeeasM Vihar In tISina. Preval h laSOn« H. C „ Vstopivša v kočo, sem se umaknila prestrašeno. Menila sem, da vidim strah pred sabo. Visoka postava Je stala pred menoj; nogi sta jej tičali v velikanskih čevljih, ki so sezali do kolen ; imel je dolgolaso suknjo in enega tistih strašnjih gorskih pledov iz temne volne, ki jih pomiki po poklicu rabijo v dolgih zimskih nočeh; pokrival je popolnoma glavo in obraz moža. Moja potna tovariša se nista ni najmanje začudila. Tu je kraj tacih posebnosti sta menila. Turisti so vsi ekstravagantni, in če niso. se hočejo vsaj kazati take. „To čudno osebo sta spremijalaMva vod-niVa. „Ali pojde gospod tudi na Mont Blanc?" Je vprašal eden mojih sopotnikov. Vprašanec je pogledal enega vodnikov in ta je odgovoril mesto njega: »Gospod govori samo nemški. Bil je že na Mont Blancu; gre sedaj nizdol i - „Mladi ljudje niso znali nemški, opustili bo torej pogovor s ptujjem. Povžili smo nekoliko. Toda, ali je bilo vsled razburjenja po podjetju, a!i pa intenzivni mraz: v takih visokih krajih se ne more jesti. Njihov apetit ni dela! časti izvrstnemu želodcu, s katerim so se ponašali. Ali, v nadomestilo so pSi tolike več. Kar se mene tiče, sem se bavila samo s svojimi mislimi ter sem rekla: Ne um'jem, kako se morejo na Mont Blancu dogajati nesreče, ko vendar, čim so tla nekoliko nevarna, tako privezujejo potnike na varnostne vrvi. „Tu so začeli hribolazd in potniki naštevati vrsto žrtev, ki so jih našli zakopane pod nekim plazom; druge, ki so strmoglavili z vratolomne višine, ali pa so jih našli zmrznjene na kakem gorskem čelu. „Ali se trupla vsikdar najdejo ?" sem vprašala. , Skoro vsikdar", je odgovoril vodnik. „In kaj se dogaja potem?- „Potem jih preiskujejo,skušajo iz papiijev izvedeti imena ter naznanjajo nesrečo. Listi jo objavljajo, in če imajo ponesrečenci svojcev, ;se ti obveščajo o nesreči." .In uljudni vodnik je dalje prepovedoval o neki dami, došli pred tremi leti z Angleškega, da bi našla truplo svojega sinu ter je prepeljala v rodbinsko rakev lc njegovemu očetu. „Ali to je bil samomor!" je dostavil. „Samomor P sem vskliknila. „Kako veste to ?" — „Iz papirjev, ki so jih našli pri truplu. Bil je to lep mlad mož. Bogat kot Rotschild in plemenit kot kak kralj. Vtepel si je v glavo, da je velikansk muzikaličen ženi in je prišel v Italijo, da bi študiral. V tej spomladi je dovršil svojo opero, ki jo Je smatral za pravi Čudež. Mnogo je govoril o tem in pričakovali so kaj velikanskega, epohal-nega. Menil je, da bo v kratkem slaven mož. Mesto tega pa je njegova opera propala. Tedaj se je naveličal življenja in Je je hotel hrumi z napihnjenimi ali nlčevimi patrijo-tičnimi frazami brez vrednosti, ter ne po-bija sovražnika, ampak pljuva nanj. Domače vesti. „VEČERNA EDINOST44 izide danes ob 5 in pol popoldne. Ffarilepie zadoščenje. Povodom svojega bivanja v Puli Je nadvojvoda prestolonaslednik Kari Fran Josip obiskal okolico Pule in Je prišel tudi v Medulin. Sprejeli so ga prisrtneje vaško načelstvo, vse ljudstvo, uči tdjstvo, šolska mladina. Skoro vse hiše so bile odičene z narodnimi in cesarskimi zastavami. Ko je dospel avtomobil z njegovo ces. in kr. visokostjo, so te razlegali navdušeni živio-klici. Avtomobil se je ustavil nekoliko minut med MeduUnd, a nadvojvoda si je dal predstaviti župnika In deželnega posl. L. Klrca ter se mu zahvalil na lepem prisrčnem sprejemu, Id ga je očividno jako razveselil. Lepo zadoščenje Je doživel ta zlati osiveli rodoljub. Zlobni sovražniki so ga psovali in ga denuncirali, da je sirota prišel v preiskavo, osumljen radi težkega zločina. In glejte: komaj povrnivSi se domov iz Ljubljane, je doživel zadoščenje, da mu je od samega naslednika na prestolu došlo zadoščenje! Smrtna kosa. V soboto je umrl v tukajšnji bolnišnici gospod Fran Hlača po enajst-mesečni mučni bolezni in v 60 letu svoje dobe. Pokojnik ostavlja Številno družino In je bil oče bivšega intendanta in |izbornega igralca našega gledališča, g. Rajnerja Hlače. Slučaj fe tem tragičneji, ker je šele pred 13 dnevi umrla v goriški bolnišnici v 27. letu svoje dobe pokojnikova hči Josipina. Ostalim naše iskreno sožalje! Obiski ranjencev in bolnikov. Tajništvo deželne družbe Rdečega križa za Trst in Istro nam javlja, da je vojaška oblast odredila glede obiskov vojaških ranjencev in bolnikov v vojaški bolnici in drugih pomožrv'1 bolnicah, da je obisk dovoljen le na podlagi izkaznic, ki jih izdajajo dotični zavodi v času, določenem za obiske. Dekliški „Trgovski tečaj- T. I. D. se otvori danes, 27. t. m. Gospodične, ki so se priglasile, naj pridejo nocoj točno ob 6. v prostore „Trgovsko-izobraževalnega društva-, ulica sv. Frančiška št. 2,1. nadstropje. Dramatični klub v Škednju vprizori v nedeljo „Sln-a", dramo v Šiirih dejanjih, spisal Gangl, v dvorani „Gospodarskega društva". Začetek ob 5. popoldne. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so na kateri si bodi način pripomogli za vprizoritev gledališke predstave v prid otrokom vpoklicancev v Barkovljah in to posebno tamkajšnjemu „Obrtnijskemu društvu" za brezplačno prepustitev dvorane in vsem onim, ki so pre-plačali vstopnino. Vsestranski trud je ostal pa brezuspešen, ke* se ni pokrilo niti stroškov. Dramatični klub iz Skednja. Za brezposelne so darovali NDO.: Alojz Povh K 10, dr. Rybaf K 10 in Jakob Mankoč K 30. Junaštvo In požrtvovalnost slovenskega učitelja. Snoči okoli šestih zvečer se je učitelj IV. razreda deške CM šole na Acque-dottu, gosp. Zdravko Katnik, sprehajal po pomolu Sv. Karla. Ravno ob istem času se je na tem pomolu sprehajala mala družinica: gospod in gospa z malim otrokom. Naenkrat je ta gospod ne vemo s kakšnim namenom, ne iz kakšnega vzroka — pustil soprogo in otroka ter skočil v morje. Seveda se je na vpitje gospe takoj nabrala na onem mestu velika množica ljudi, ki so vpili na pomoč. To vpitje je čul tudi gosp. Zdravko Katnik in je takoj hitel na lice mesta, da vidi, kaj se je zgodilo. Ko je videl človeka, ki je bil v moiju že v nevarnosti, da utone, je nemudoma odložil klobuk in slekel površnik ter — izspostavivši svoje lastno življenje za življenje svojega bližnjega — skočil oblečen v morje. Še minuto, in bilo bi prekasno; tako se je pa gospodu Katniku vendar posrečilo, da je nesrečnega gospoda spravil iz morja in ga potem na kopnem z umetno povzročenim dihanjem pripravil zopet k zavesti. Dotičnega gospoda so spravili nemudoma v bolnišnico, a gosp. Katnik je pobral svoj površnik in klobuk ter se z izvoščkom odpeljal domov. — Treba, da tu poudarimo, da je to že vreči od sebe. Vspel se je na Mont Blanc in ko je došel na visoko planoto, je porabil trenotek, ko so vodniki in potniki zajutrko-vali in počivali; oddaljil se je nekoliko od družbe na levo proti rdečim sklalam ter se vrgel v neko globino, iz katere so le z velikim naporom izvlekli truplo popolnoma razbito in zmrzneno." „Vse to mi je pripovedoval vodnik na dolgo. Že nekdo drugi pred mano je torej prišel na misel samomora na Mont Blancu! Nič novega ni več pod solncem! Nisem mislila na to, da bi mogli truplo najti in je pieiskati. Računala sem na to, da obležim med večnim snegom, in — kakor sem vam že rekla — imela sem pri sebi Welfardova pisma, edino, kar sem še ljubila na tem svetu, da bi jih pokopala s teboj. „Če bi jih bili našli pri mojem truplu, potem bi bila brezvspešna vsa moja prizadevanja, da bi se izognila indiskretni javnosti. Potrebno je, da se sama oropam tega dragega zaklada in da se ločim od pisem s tem, da jih vrnem Welfardu. Ali kako naj izvršim to ? Ako bi jih poverila svojim potnim tovarišem ali vodnikom, bi to bilo istotako, kakor če bi pripoznala svoj namen samomora — nadzorovali bi me m preprečli mojo namero. V tej vzvišeni naravi in ob takih izrednih slovesnih okolnostih me je navdajala srčnost, kakrinje ne bi imela nikdai v navadnem življenja. Mislila sem na to, da bi se poslužila Nemca, U je šel z gore doli. (Dalje.) drugi slučaj, ko je gosp. Zdravko Katnik izpostavil svoje življenje za življenje svojega bližnjega, kaju tudi predlanskim je rešil nekega otroka, Id le padel v kanal. — O onem gospodu, Id ga je gosp. Katnik rešil smrti, se ne vemo podrobnejših podatkov, a ko Jih izvemo, Jih priobčimo. * * Kasno po noči smo izvedeli, da je bil dotični gospod 33 letni slikar joslp Smerdu, stanujoč v ulici della Scorzeria štv. 4..— Ob enem se nam je povedalo, da je ta gospod le po nesreči padel v morje. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane" so bili včeraj sprejeti Ivan Mayer od 5. stotnije 79. pešpolka, Anton Kosovel od 3. stotnije 27, pešpolka, Ivan Simčič od 8. stotnije 47. pešpolka ter Friderik Maurel od 8. in Ivan Soldatič od 4. stotnije 97. pešpolka. — Petdnevno opazovalno dobo so dopolnili v tej pomožni bolnišnici Štefan Firin, Erminij Zadnik, Jurij Lubič, Josip Po-spišil in Ivan Hikovič. — Superarbitrirana sta bila Zeno GIrometta in Josip Mosuritzer, oba od 2. stotnije 97. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Au-stria" sta bila sprejeta Gregor Zagolin od 97. pešpolka in Hektor Ferletti od obrežne straže. — V mestno bolnišnico so pa bili sprejeti črnovojniki Ljudevit Lipnik, Ferdinand Brumati in Mihael Vecchiet. Novinec, ki je padel iz vlaka in se težko poškodoval. Ž drugimi novinci se je predsinočnjim odpeljal z vlakom v Ljubljano tudi 20Ietni Fran Vidrih, doma iz Vipave. Vidrih je bil pa precej vinjen in je malo pred opensko postajo padel iz vlaka ter si pri tem zlomil obe roki in dobil pet ran na glavo. Prenesli so ga nemado-ma na Opčine, kjer mu je tamošnji zdravnik dr. Bellen podelil najnujnejšo pomoč, nakar so ga z vlakom pripeljali v Trst in ga spravili v mestno bolnišnico. Stanje tega nesrečnega novinca je precej opasno. Z nožem. V nedeljo ponoči so pripeljali iz Oprtlja v Istri v tukajšnjo mestno bolnišnico 381etnega Aleksandra Kerlovca, katerega so v nedeljo neznani zlikovci na cesti blizu Oprtlja napadli in ga ranili z nožem, zadavši mu tri velike rane na glavo. Še en vojak, ki se je težko pobil, skočivši Iz vlaka. — 40-letni črno vojnik Ivan Štefe, doma iz Trsta, je bil predvčerajšnjim za par ur na dopustu v Trstu pri svoji družini. Dobil je ta dopust, ker službuje v Grijanu. Včeraj zjutraj se je pa z vlakom vračal na svoje mesto, a ker je med vožnjo izvedel, da se oni vlak ne ustavi v Grijanu, je na tej postaji sam skočil iz vlaka ter se pri tem pobil po vsem životu. Ob 1. popoldne so ga z Grijana zopet pripeljali v Trst v mestno bolnišnico. Umrli so: Pri;avljeni dne 25. t. m. na mestnem fizikatu: Amadei Karel, 57 let, ul. del Molin a vento štv. 28; Adami Olga, 68 let, ul. Piccardi štv. 48; Jaschi Ana 70 let, ul. della Barriera vecchia št. 31; Prodan Peter, 6 let, ul. Sv. Mihaela št. 22. - Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Gans Brunon, 14 mesecev, ul. dei Giuliani Štv. 11 ; Graovac Josipina, 66 let, ul. del Lazzaretto vecchio št. 33; Carbonari Oton, 22 let, Škorklja št. 476; Tomič Marko, 14 mesecev, ul. di Rena št. 2; Frezza Andrej, 72 let, ul. dei Verzieri št. 2. Izkaz darov iz dne 26. oktobra 1914. Darovali so : Emerih Margoni K 20. Okrajni vojno-zakladni odbor v Kopru K 1146.38. Peitler Alojzij K 1. N. N. K 1.40. Humanić K 25. Motovunski obč. uradniki K 50. Ćmovojniki v Grijanu K 54. Tarrok v kavarni „Orieniale" K 25. Dr. Brandeis K 40. Karel W. Kuchler K 25 V blagu so darovali: Družina Kaderavek, Schulze. :s MALI OGLASI :s Vesti iz Goriške. Darovi za Rdeči križ. Ker nam je nemogoče, da bi priobčili vse posamezne darovatelje in ker so posamezni darovi tupatam res premalenkostni (celo samo po 5 vin.) naj navedemo le skupne svote v dotičnih občinah nabranih zneskov. Izkazne pole so na razpolago v našem uredništvu, pri bla-gajništvu Rdečega križa v Gorici in tudi pri dotičnih občinskih uradih. V posameznih občinah ia vaseh nabrani zneski so sledeči: Slivno K 19.40, Pečnik K 17 80, Sempolaj-Trnovca K 71.30, Pevma K 147.76, Gabrje K 112.80, Ravnice K 131.60, Bate K 157.80, Šempolaj K 46.90, Anhovo K 52.34, Bovec 543.54, Banjšice K 83.40, Repemabor K 100, Batuje K 85, Selo K 75, Vipolže K 146.40, Veliki Repen K 79, Plave K 108.10, Deskle K 28.70. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10% Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). oddelek Edinosti. Afffffltn «n takoj v sredlžču Sv. Jakoba j>ro-UUUUiU SE stori pripravni za gostilno ali pa vinotok Pojasnila daje Kolarfifc, Kavarna C®1^ Kranjsko Kislo zelje In brlnjeoec prodaja FR. CVEK v Kamniku. 1134 flllA postelji vzmeti, nove žimnice K 8