Leto LHIL, St ft V Ljubljani, torek 8. aprila lojo Ona THn 1- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši aieds!fc«in praznike. —Inserati do 30 petst a Dm2.—, do 100 vest Din 2.50, večji'inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Stoveaski Narod« wdfajjj£jaQ v, JugosJa^'Din 144.—, za inozemstvo.Din 330.'—^Rokopisi.se ne vračajo. — Naše telefonske številke so; 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. ™^-—--— ~ _,__._ Pogajanja o vzhodnih reparacijah pred zaključkom Povratek grofa Bethlena iz Pariza — Ultimat Loucherja madžarski in češkoslovaški delegaciji — Posvetovanja vodilnih državnikov z Briandom Budiirtpesta. 8. aprila- Ministrski predsednik grof Befhlen se je prav tako nepričakovano, kakor je nedavno odpotoval v BerJin, zopet vrndl v Budimpešto. Novinarjem, ki so ga rrosetiH, je med drugim izjavil: S potekom pariških pogajanj o vzhodnih reparacijah sem zelo zadovoljen. Meritorni del pogajanj je že zaključen in mislim, da bo konferenca tekom enega tedna zaključila svoje razprave. Rešiti mora še nekatera podrobna vprašanja, ki niso odločilne važnosti in iki bodo že v par dneh rešena. Nepotrebno je, da bi zaradi tega potoval v Pariz. Zunanji minister Valko se •bo prihodnjo soboto ali nedeljo vrnil domov. . Budimpešta. 8. aprila. AA. Jutri 9. I t m. zvečer odpotuje »predsednik madžarske vlade grof Bethlen v Rim. Pariz, 8. aprdla. »Journal« poroča, da je predsednik konference za ureditev vzhodnih reparacij v smislu ri3a. AA. Listi poročajo, da je Mussorini potznral Grandija, naj se takoj vrne iz Londona. London, 8. apnfta. Na snočnl se-;: spodnje zbornice še bivši podtajnik za zunanje zadeve Locker Laflnpson predlagal, naj se zbornica od®oxfc gflede na Mržnji sporaz.um med angleško v4ado in drusfrcnd državami o interpretacija člena 16. statuta Društva narodov. Locficer Lamgxson je nadaMe zahteval od vlade, nad ofoljufoc, da ne bo ničesar storira brez prejšnjega posvetovanja s drogMni člana Sveta Društva narodov in se izognila poslabšanju prijatefetaLli odno-Sajev z drugam^ državami. Končno je Lo-cker Lampson zatotevaJ, naj vlada vsask nacrt spo razama (predBoži zbornici. Nato je odgovoril ministirslki predsednik Maodoaakl, da ne more nobena vlada tega storiti, kar je zanteva^ Locker Lampson. Nemogoče je podad kako mnenje o Interpretacij čL 16. statuta Društva narodov, ki je tak* da se lahko tolmači na razne načine. Rtaeđaga tega člena je nemogoča brez prejšnjega rxKvetova0ja z dragfiini člana Društva narodov. Nejasnost člena 16. statuta Drus§fcva narodov je imela tudi za posledico, da se je morala redigirati njegova irrtenpretacfja ob prilSka podpisa lo-camake pogobe, da se ustreže nemškim Kabtevacn. Ob priliki pogajanj za sklenitev locarnske pogodbe je Nemčija zahtevala, naj se ji pojasni, kake obveznosti bo prevzela, če stopi v Društvo narodov. To je zelo resna stvar. Naloga točne interpretacije ČL 16. stahfta Društva narodov pripada Svetu Društva narodov, ki je edini me-rodajen za kake izjave, ki bi bile potem avtoritativno obvezne za drage države. Ob podpisu locarmske pogodbe so druge države podale interpretacijo čl. 16. statuta Društva narodov v dodatku Iocarnski po-godba, ker so boteffi s temi dati NerrcSiji jamstva, Id jih fe za-hrtevala. Kar cnore angleška vlada storiti, je to, da se pogaja na temelju mnenja javnosti ter zbornice in nadaftdje delo, kt je pričela pred dvema ra pol meseca. MacdonaM je zaključil, da je pripravljen dati vodHeljem strank vsa zahrtevana pojasnfla. Vlada ne bo s tesm zahtevalo, od njih podpore, temveč samo želi, da bi razaumeli težkoče sedanjega položaja na pornorsfki konferenci. V imemi konzervativne stranke je i«zjavil Samuel Hoare, da- bo predložil predlog ministrskega predsednika voditelju konzervativne stranke Baldwimi. V imenu liberalne stranke je Llovd Ge-orge izjavil, da zunanja politika ne s*ne postal predmet spora med političnimi strankami. London, S. aprila. Angleški vlada je posrečilo odbiti napad konzervativna franke na njeno zunanjo politiko. Kljub velikemu odporu svojih pristašev se je opozicijo-naLnim voditeljem posrečilo prepričati radikalne elemente, da angleška javnost ne želi, da bi se 6edanja situacija na londonski konferenci izrabila v strankarske svrhe. Po enočnih vesteh bo Francija najbrže sprejela iormulo, ki jo predlaga Anglija. Kljub temu ne bo hotela znatno znižati svojih pomorskih zahtev. Danes 6e vrne Briand v London in bo prinesel s seboj formalni odgovor francoske vlade na angleške predloge. Italija prej ko slej odklanja vsako popuščanje v vprašanju pomorske pariteto 6 Francijo in je upanje za zaključitev sporazuma med petimi državami še vedno minimalno. London. 8. aprila. Na podlagi pariških poročil, da je ministrski svet odobril stališče Brianda v Londonu, sklepajo v tukajšnjih krogih, da je Francija sprejela angleški predlog v tolmačenju § 16. pakta Društva narodov. Turski inozemski dolgovi Beograd. S. aprila. M. Turški list »Le MiUvetU, ki izhaja v Carigradu, je objavil članek vplivnega turškega poslanca Mah-nnuda o turških dolgovih v inozemstvu jrle-de na posajanda z delegata upnikov. Pri tem poudania. da so turški dolgovi v inozemstvu pretežki za novo Turčijo in da njen gospodarski ter finančne organizem ne more prenesti tako velikih bremen. Dosedanja pogajanja za likvidacijo tega težkega vprašanja med turško vlado in upniki niso rodila pričakovanih uspehov. Turčiji se mora dat; motžnost. da plača svoje ddhrove. Ob koncu izraža čJankar upanje, da bodo pariški upniki predložili sprejemljiv pred 'oz za Turčijo, ker drugega izhoda ni. Kitajske generalske vojne London, 8. aprUa. Kakor poročajo iz Šangiiaja, bo poslala kitajska nacijonalna vlada kazensko ekspedicijo proti upornemu maršalu Jenu. Vsi pristaši narodne vlade so bili pozvani, naj vjamejo Jena, kjeT ga bodo dobili. Maršal Jen je izdal nalog za javen odpor proti čangkajškovi vladi. Maršal ima močne oddelke Čet in veliko denarnih sredstev, tako da Je njegov položaj zelo močan . ZeppeHnov polet okrog sveta Frle^richshafen, 8. aprila. Dne 10. maja bo zrakoplov »Grof Zeppelin* nastopil prvo letošnjo vožnjo okoli sveta. »Orotf Zep-peltn« bo krožil ob ekvatorju. Proga bo v celem dolga 25.000 km. VeČina potnikov bo Gužmameriškfh in španskih novinarjev. 40 rudarjev zasutih Paril, 8. aprila. Po vesteh, iz Newyorka se je pripetila včeraj popoldne v velikem rudniku Liano (Texae) velika nesreča. V glavnem rovu je prišlo do eksplozije plinov, pri čemur je bilo zasutih 40 rudarjev. Kljub temu, da je bila pomoč takoj na mestu so doslej rešili samo enega, ki pa je bil tako težko ranjen, da je takoj umrl. Vseli ostalih 39 rudarjev je bržkone mrtvih. Popolna razorožitev švedske Berlin, S. aprila. »Tasblattc poroča iz Stockholrna, da so socialni demokrati vložili obsežen predlog, ki stremi za tem, da bi se na Švedskem izvedla popolna razorožitev. V to svrho predlagajo, naj bd se osnoval posebene parlamentarni odbor, ki naj bi proučil ves problem in izdelal konkretne predloge. Listi se obširno bavtjo s to akd-•jo socialnih demokratov' ter naglašajo, da je položaj meščanski v J ade po zadngih uspehih socialne demokracije, ki je dosegla uzako-! njenje S urnega delavnika, zelo omajan. Averescu v Rimu Beograd, 8. aprila. Po vesteh iz Rima je prispel tjakaj bivši predsednik rumiunske vlade general Averescu zaradi zdravljenja. Rumunski listi so objavili poročala, da je general Averescu odpotoval v Italijo zato, da bi zaposlil MussolinUa za pomoč za svojo politiko v Rumuniji, Te vesti je Averescu demantirah Italijanski listi panatiskujejo sedaj članek rumunskega lista »Lupta«, ki trdi, da je Aiussoliniju prav dobro znamo, da general Averescu v Ruanuindji ničesar več ne pomeni. »Lupta« pravi, da je sedanji italijanski poslanik v Bukarešti Pretiosi zelo dobro poučen, ki je vse verjel, ker so mu pripovedovali Averescu in njegovi pristaši. List »Lupta« izraža upanje, da se Mussolini ne bo tako daleč spozabil, da bi koval kake zarote prot^ tuji vladi. Rehabilitacija princa VVindischgratza Budimpešta, 8. aprila. V poučenih krogih 6e je že dolgo šušljalo, đa namerava vlada popolnoma rehabilitirati znanega princa Vvindischgraetza, ka je bil zapleten v pro-slulo falsifikatorsko afero ter zaradi teea ob-sojen. Te dni je bila ta afera, kakor ee doznava iz dobro poučenega vira, definitivno likvidirana. Vojaško sodišče, ki je bilo sestavljeno večinoma iz osebnih prijateljev obsojenega princa, je ugotovilo, da prtno Win-di6chgTaetz ni zagrešil nikakega nečastnega dejanja in da se mu zato morajo vrniti vse državljanske časti. To sodišče je šlo celo tako daleč, da je prisodilo princu Windisch-graetzu iz državne blagajne 4 milijone p*n-go >odškodninec za njegove »tehnične izdatke. < Ogromne množine kobilic v Palestini Kairo, 8. aprila. Zadnje dni se je pojavil strahovit naval kobilic v Palestini in Trans-jordainiji. Kobihce se pojavljajo v takih množinah, da ovirajo ne samo promet z vozovi, marveč tudi železniška promet. Oblasti so izdale obširne ukrepe za sistematiiano zatiranje kobilic. Po več letih je bilo zopet uvedeno prisilno delo. V ogroženih pokra'ji-»nih je zaposlenih 75.000 ljudi pri pobijanju in uničevanju zelene nadloge. Kobilice zatirajo z ognjem in raznimi kislinami. I>o-slej so ugonobili 15.000 -tem kobilic in 200 tom kofogfc&nih jajc. Konferenca za sestavo mednarodnega voznega reda tovornih vlakov Rim, 8. aprila. AA. »Agerczia Štefani« poroča, da je bila danes v Palermu orvor-iena mednarodna konferenca za sestavo mednarodnega voznega reda tovornih vlakov. Na tej konferenci sodeluje 16 držav, med njin* tudi Jugoslavija. Čiščenje v sovjetskih zastopstvih Nezanesljivi elementi se pozivajo k povratku v Rusijo z raznimi grožnjami Berlin. S. aprila. >Montagspost< poroča iz Stockholrna, da je izzvala tamkaj veliko pozornost nenadni odhod poslanskega svetnika 6ovjet&kega poslaništva Dimitrijevskega. Dimi tfijovski ni prejel nikakega službenega obvestila iz Moskve, da bi bil odpuščen. Ivo je te dni kakor običajno prispel v svojo pisarno, so ga eprejeli trije neznanci z revolverjem v roki ter mu zabranili dostop v njegovo pisarno. Dimitrijevski objavlja v švedskem tisku daljšo izjavo, v kateri naglasa, da se ne namerava več vrniti v Rusijo, ki postopa na tak način s svojimi naj-zvestejSimi uradnik i, marveč se bo posvetil znanstvenemu delu. London, S. aprila. iMoraingpostc poroča, da je sovjetski generalni konzul v Iond mu Lytikov, poslal 20 osebam, ki so bile tvoje-časno nastavljene pri sovjetski trgovin ki misiji, pisanaf v katerih jih poziva, naj so tekom 7 dni vrnejo v Rusijo. <*v toča ne ?toro, bodo Izgubili rusko državij.nsK 3 in se bo proti njim izvajal dekret centralu.m izvršnega odbora z dne 21. novembra 1029, Ta dekret namreč določa, premoženje, begunci pa obsodijo in eoato-matiani na smrt. »Mornintrpost; objavlj;i fnk-čimile takega pisma s podpisom genernlu^i konzula. Razkritja lista so izzvala v vseli j političnih krogih veliko senzarijo. Posledice ugrabitve Kutjepova Razburjenje med ruskimi emigranti — Beg agentinje GPU iz Pariza Parjz, 8. aprila, številne zagonetne govornice in vesti, ki krožijo po Parizu v zvezi z znano Kutjepovo afero, o sivem avtomobilu, preoblečenem stražniku, ženski s sivini plahem, sledeh v Normandijo itd., so izzvale razumMivo v pariških ruskih emd-jcrantsk'h krosih veliko vznemiri en je. Bivši vodilni član vVratfijrkrve armade. Simon Apanazrijev, je tako zapadel »Kutjepovi« psihozi, da vidi že v vsakem policijskem uradniku doizdevineca neznanca, ki ga bo odvedel. Ko ie imel Apanizijev pred nekaj dnevi v zadevi potnega lista opraviti na policijskem predsedstvu, ga je neki uradnik peljal v stransko poslopje. Tudi v tem uradniku se je Apamazijev ustrašil preoblečenega sovražnika ter mu je. ko sta šla po dolgem in temnem hodniku, nastavil nogo, tako da ie policijski uradnik padel na tla. Rus ic zbežal, vendar je bil kmalu aretiran. Sodišče je upoštevalo olajšilne okornosti z ozirom na splošno n crv oz nos t med emigranti ter ga obsodilo samo na 50 frankov denarne dobe. Pariz, 8. aprila. Včeraj je izginila pro-slula čekistinda, Aleksandra Janović, ki je skupno s svojim možem vodila akcijo (iPU v Franciji :n ostali Evropi. V sovjetskem poslaništvu je bila nameščena oficijelno kot stemograiinja- Skrivala se je že več dni v poslandštvu, odkoder ni mogla pobegniti. V nedeljo zvečer se je odpeJijala s sovjetskim PoslaTtikom Dovsraleskim v zaprtem avtomobilu ob desnem bregu Seme. Poslanik Đavgaleski se je ookofi 11. ponoči po štirih urah vrani v poslaništvo, toda brez Janovi-ćeve. Gandhi izziva Halje Angleške oblasti so zaradi kršitve monopola izvedle številne aretacije, vendar pa Gandhi ja ne preganjajo London. 8. aprila. Indijska vlada uada- | Gandhija, ki je vodil prostovoljce namesto lju]*? izvajanja ukrepov proti nezakonitemu pridobivanju soli ter je izvedla mnogo novih aretacij. V okraju Amedabad je bilo aretiranih S oseb, ki eo prodajale sol. Trije naj-agilnejsi sodelavci CiandbJja so bili v bližini Kereada prijeti zaradi kršitve solnega monopola in obsojeni na dve leti zapora. V bližini Bombaya je več prostovoljcev pod vodstvom odličnih varaistov ponovno kršilo solni monopol. Dasi je zbraue v teh kraiin mnogo pCii<'ije, kuha,o Gandhi j'?-vi pristaši morsko sol dalje. Gandhi namerava danes sam pričeti pridobivati sol ter tako izzvati policijo, da bi ga aretirala. Bambav. S. aprila. Gatidhijeva akcija ze nepokorščino proti oblastem se nadaljuje z vso vnemo. Sol, ki so jo pridobili v Dandiju, so prodali ;:a 4u funtov *ter irmov. Touc-ja ;e na več krajih hotela zapleniti 6ol, ki so jo pridobivali. Pri tom je prišlo do krvavih spopadov, v katerih je bilo več oseb ranjc-nih. V Uhimrad jc prispel drugi sin aretiranega brata Randasa, V Bombayu in v drugih mestih je policij aretirala več politikov, med njimi vodjo svajaristov Nanma-na, ki je razvijal modno agitacijo za kršenje solnega monopola. •talaipur. 8. aprila. AA. Gandhi je naročil svojim pristašem v Dandiju, naj nabirajo sol, nakar je odpotoval v Aat, kjer je sam prevzemal sol, ker je bila policija odsotna. Bombayt S. aprila. AA. Tudi hi eo pri-tstaši Gandhija kršili s">lni monopol in j.io-izvajali sol. Policija je aretirala 50 Gan-dhijevih prijateljev. Bombav, 8. aprila. A A. Pri spopadih ne i policijo in stavkujočimi železničarji, sta bila dva železničarja ranjena. Včeraj t-o vtav-kujoč: železničarji pričeli izvajati pasivni odpor. Odšli so na železniško procro in s--4 vlegli na tračnice. Policija je aretirala 10 železničarjev. Težka nesreča v cerkvi • Newr*fiE, 8. aprila. V Leisellu (Massahu-sets) so je porušil portal tamošnje katoliške cerkve. Pri tem je bilo 21 žensk tako težko ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnico. Pet izmed njih je podleglo poškodbarru Sokolski savez oproščen davkov Beograd, S. aprila. Z o-dlo-koon fima-nčaeca m*-mstra ie sa-Micua- le pore ■5;.ufe!iaji5:ke?a deželnega sodišča bJvšeza barik;r-ja Jaikoba Z3.robuiovića. ki fe iirpel pred leti srvo-Jo centralo Tazj^ečcvaln^ce srečk in drugih vred- ■nostn-ih ipapirjerv v Beogradu, podririrce J>a v IjVjibliani. Si>lb:u m Za.grebu. Lani jc Zairubulo-vić lHovidi-ral s veje pcdje-Mc. tod-a na ftubljanslto državno iožitctultvo so nejprostamo priia-jal* ne-bro«;»rve ovaxfIbe zaradi razm:Ji sr.a}ver2acij s sreičdcaim". zlasti e otn-e-znilcam-i voi'ne šikodc. Za-rmbukivić ie spravil v Sloveni;]! nr promet približno 10 milijonov sreči« na obrc-ke. stranke so podipi^ova'Ie naročilne li-ste vić sam -trdi, da ni goljufal strank, j>ač pa rtesovi agerrtt'c. Zagrebški velesemenj (Zagrebački zbor) 5.—14. IV. 1930. VII. SALON AVTOMOBILOV vseh vr»t, motornih koles itd. XIII. SPECIALNI VELESEMENJ POLJEDELSTVA (stroji, gnojila, potrebščine) PERUTNINE (S.—S. IV. 1930) poletnih, turističnih in športnih potrebščin Mednarodna fotografska razstava Z legitimacijo velesejnia na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih viš'! razred za ceno nižjega. 4£7 Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.72, Berlin 13.4875—13.5175 (13.5025), Bruselj 7.8916, Budimpešta 9 £85, Curi h 1094.4—1097.4 (1095.9), E>unaj 795.98—798.93 ( 797.4M. London 274.78—275.58 (275.18). Newyode 56.46, Pariz 221-54, Praga 167.11—lo7.(U (16731). Trst 296.55. INOZE.MSKE BORZE. Curih. S. aprila. Beograd 9.1275. — Pariz 20.215. — London 25.11. — Neuvork 516.12. — Bruselj 72.—. — Milan 27.05. — Madrid 4.5. — Berlin 123.19. — Punai 72.77. — Sofija 3.74. — Praga 15.2825. — Varšava 57.85. — Budimpešta 90.20. — Bukarešta 3.0725. Pevski zbor UJU na češkoslovaške Iz Brna v Bratislavo in preko Dunaja nazaj v domovino Ljubljana« 7. aprila. Minuli so naši pevski prazniki in začenja sc novo delo. V Brnu smo svobodni deževni dan obiskali Spilberg. ogledali si moderno Masarvkovo ljudsko šolo, kjer nas je deca sprejela z jugoslovenskimi zastavicami, šopki, š pesmijo »Naprej zastava Slave«, z neskončnimi »živio« klici, s prisrčnim nagovorom voditelja in srčkane učenke. Ce smem reči brez zamere: slede zidanja, oprave, ureje-vanja novih šol smo mi še naimanj milijon kilometrov za luno. V Brnu smo bil-: ta dan tudi gostje našega konzula g. Viskoviča, pravega očeta naših brn-skih akademikov, moža širokega, mehkega srca in vedno odprtih, postrežiji-vih rok. Hitro je minil dan, še liitreje noč. kajti razbudili so nas pred četrto uro zjutraj in odpotovali smo v Bratislavo. Ako je Češka modrost, -um. glava, je Slovaška ljubezen, srce. Prav bratovsko so nas sprejeli tu, gostili in objemali. Vsi, prav vsi smo bili nastanjeni v največjem hotelu češkoslovaške republike, v Hotel Carltonu, krasno obedovali v -muzejski restavraciji in peli zvečer v dvorani »Vladne budo-ve«, kjer je pela že naša Glasbena Matica. Obilic itd. Žal, dvorana ni za petje ugodna, se manj oder. Radi slabih akustičnih prilik ic petje tu muka in ne pride niti iz daleka tako do veljave, kot n. pr. v broškem Stadionu ali v praški Smetanovi dvorani itd. Nastop naših pevcev je bil precizen, vendar se je poznala tže prekomerna utrujenost glasov, l^e kak nadaljni nastop bi bil brez izdatnega počitka umetniško nemogoč. Koncert so otvorili združeni moški pevski zbori Slovaške župe s češkim pevskim geslom Smetane in iskreno slovaško pozdravno pesmijo. Po himnah jc sledil cel program, pozdravljen z živimi aplavzi od točke do točke. Dvorana -polna, razpoloženje publike prazniško, veselo. Po koncertu svečan banket v Carltonu, odlična bratislavska družba, sedaj že brezskrbni naši pevci, iskreni, gorki nagovori dr. Metoda Bele, moj govor, še deset in več drugih in v prijateljskem kramljanju nas jc zalotilo jutro ter odhod na Dunaj. Težko smo se ločili od Ijubeznjivih gostiteljev, od Bratislave, od Češkoslovaške. Dunaj nas je sprejel dmerno, lilo je ves dan kot za stavo. Dunajčanje pa so navzlic nalivu demonstrirali za davke in proti njim, za komuniste in proti njim. Prater mrtev, Šenbrun oskubljen, Dunaj ima sicer čevlje na »hiks«, a v žepu je »niks«. To smo na Šilingih, ki smo jih pripravili za Dunaj, kaj hitro občutili. Brez žalosti in kesanja smo jo zvečer z globokim oddi>hom ubrali proti Ljubljani. Končno pa smo včeraj ob 2. uri popoldne, bratovsko pozdravljeni, stopili na ljubljena domača tla. —č Naše prilike za delo in zaslužek lz govora predsednika g. dr. F. VVindischerja na občnem zboru Trgovskega društva »Merkur« Prilik za delo in zasluiek je tudi dandanes pri nas premalo. Dežela je gorata. Kmetijstvo in, kar je z njim v zvezi, vedno težje preživlja narod. Mnogo ljudi študira. Dotok v mesta narašča in se morda temu pojavu, ki ga imenujejo Italijani urbanesimo, pri nas posveča premalo pozornosti, zlasti tudi ra-z zrclišće stanovanjskega vprašanja, kajti tisti, ki pride v mesto in želi dela in zaslužka, jc kmalu tudi interesent za stanovanje. Tako pa v breme mest, kjer jc vobee življcnska stopnja neprimerno višja, nego na deželi, kažejo izkazi rastoče število brezposelnih in je rudi stanovanjsko vprašanje kakor vrv brez konca. Od kmetijstva se nagibajo ljudje v mesta ter v trgovino in industrijo, pa je samo v tistih krajih boljše, kjer nastajajo industrije, ki posnamejo višek prebivalstva v svojem privlačnem ozemlju, pa dado življenju in načinu življenja sploh drugo obeležje. Drug pereči problem je dan v tem, da presega število tistih, ki službe in mesta iščejo, v močni številki razpoložuc prilike za službe in mesta. Tako nastaja nesorazmerje in je v takih razmerah jako poželjno, da se razvija podjetniški duh in da dobimo širši krog takih ljudi, ki ne iščejo sami dela, ampak ustvarjajo delovne prilike in nixlijo drugim zaslužek. Pri nas je j>ospodarsr\*o v resnici zaokroženo, dejanske prilike so si same skrojile obod okoli nas. Kdor je dobre volje, ne bo prerekal potrebe gospodarskega solidari/nia. Naša kmetijsko premalo donosna zemlja mora dobiti dopolnilo v industriji in trgovini. Tam- kjer jc industrija in kjer jc živahen promet in trgovina, ni izseljevanja, pa tudi pridelki gredo giadko v denar. V takih krajih se vrft brez težav in trenja izmenjava blaga, ne da bi bilo treba delati si takih skrbi za prodajo, kakor jih imajo kmetoval-ci v takih pokrajinah, ki so daleč od trgovskih in industrijskih središč. Kdor tega ne vidi pri nas, je ž njim težko raz-govarjati. Kakor je težko dopovedovati tistim, da nimajo prav, ki izhajajoč iz raznih teoretsko pravilnih vidikov, zahtevajo tudi pri nas odpravo zaščitnih carin, pa ne pomislijo, da naša industrialna podjetja, ki so tolike važnosti za prehrano in za ohranitev prebivalstva doma, ne bi mogla brez zaščite kljubovati tistim industrialnim velikanom, ki so jim naše tudi največje fabrike samo taka igračica, kakor je bil v zua-ni pripovedki orjaški deklici igrača kmetic s plugom. Za službe in mesta je trda. Stiska je velika. To revo in to zadrego okušamo pri svoji posredovalnici za službe in mesta v vsej živi bridkosti, kadar se nehajo šole ter pride toliko in toliko novih absolventov različnih šol in tečajev trkat na vrata za službe in mesta. Ob takih časih bi se človek najraje zaprl v trdnjavo. Vso pezo tega vprašanja praktično čutijo tisti ljudje, ki so na mestih, ki so bolj očitna in vidna, pa se v sili in stiski vse obrača do njih, da so priproŠniki, besedniki in posredovalci za službe. Ta gneča je pa vsakemu razumljiva, kakor je obžalovanja vredna, kdor malo pozna razvoj in potek stvari. Med vojsko je na vseh koncih in oglih manjkalo moških sil, pa so v takih razmerah prišle ženske do vse večje veljave. Prva leta po vojski je znana zabuhlost in nabreklost vladala v gospodarskem življenju. Službe in mesta je bilo lahko dobiti. Vzgajalo se je mnogo takozvanega strokovnega naraščaja po raznih javnih in privatnih učiHsčih. Tako je ženski element naraščal začetkoma iz potrebe po uslužbencih, pozneje pa je to prišlo v navado, to tembolj, ker je nagibnost v ženskem svetu, da postane samostojnejši in ne čaka na slepo na moža, na drugi strani pa tudi okolnost, da so se po končani inflacijski dobi življenske prilike tako poslabšale, da mora mnogokateri in mnogokatera iskati službe in mesta, ki je prej lahko živela pri svojih starših in čakala, da bo kdaj na lahko potrkano. Na trgu za službo in mesta y> pritisk tem občutnejši, ker so uradniške razmere tako silno slabše postale. To ima za posledico, da celo aktivni uradniki iščejo skoro po redu postranski zaslužek, na drugi strani pa osobito vpokojenci in sicer vojaški kakor civilni prihajajo kot mogočen element v konkurenci za službe in mesta v postev. Včasi je vpokojen častnik ali vpo-kojen uradnik zložno živci od svoje penzije ter v resnici počival po trideset- ali Štiridesetletnem delu doma ali v kakem mestu, ki je veljalo za ponziouopolie. Od velike vojske sem je pa položaj vse drugačen. Penzije zlasti starovpokojencev so skromne, na drugi strani je mnogo ljudi prišlo v penzijo po siri razmer, zlasti po redukcijah, pa li ob svojih pokojninskih prejemkih dandanes, ko je izdatek za obleko in za stanovanje tako mogočen faktor, nikakor ne morejo živeti od penzije same, pa si iščejo primernega postranskega zaslužka. Pred zlatarjem. — Glej, glej. kdo bi si rmshH, da si kupil ženi tako lepo zat>cstnioo! — Da, zapestnica z dijamanti, krasno delo. — Zakaj ji pa nisi raje kupo1 avtomobila? — Kaj se da tudi avtomobrl kupiti v imitaciji? V kraljestvu lutk na Tabora Lutke so za otroke nov svet, v katerem se fhn širi obzorje in fantazija Ljubljana, 8. aprila. Z lutkovim gledališčem je pri nas začel po vojni pni g. Klemenčie, ki je lutke umetniško sam naredil ter z njimi vprizar-jal v lutkovcm gledališču v Mestnem domu predstave. Kdor je kdaj opazoval, s kakšnim veseljem in navdušenjem slede otroci igram z lutkami, ne more razumeti, da je moralo prvo lutkovo giedališče prenehati. Krivi so bili ne toliko naši otroci, temveč starši in javni faktorji, ki niso meli za to vrsto otroške zabave in vzgoje pravilnega razumevanja. G. Klemenčie je moral svoje lutke odstopiti Ateni, kjer so jih pa najbrž spravili pod streho, kjer čakajo lepšega vremena. Pred tremi leti pa je otvoril Sokol na Taboru novo lutkovo gledališče. Vodstvo je poveril strokovnjaku g. N. Zidariču, ki se je z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ki je potrebna za tako delo, lotil dela ic dosegel s sodelovanjem požrtvovalnih sokolskih bratov in sester že v treh sezonah lepe uspehe. Lutkovo gledališče na Taboru improvizirajo za vsako predstavo v levi dvorani v prvem nadstropju Tabora. Že v tem prede lutkam trda. da nimajo svojega stalnega prostora. Vendar je pa dvoranica na Taboru, ko zagrnejo okna s črnimi zavesami in jo razsverle z žarnicami, prav prijazna. Pred odrom igra med odmori sokolski orkester prav pridno, tako da imajo otroci tudi med precej dolgimi odmori svojo zabavo. Godba vpliva že na otroke različno. Nekateri prineso seboj orglice in skušajo spremljati orkester, drugi že posnemajo melodijo komaj slišno spremljajoč violino, tretji pa strme z odprtimi očmi in usti v kapelnika, ki z živahnimi kretnjami vodi svojo violino. Vmes je pa živ žav in pripovedovanje ter vpraševanje. Tisoč vpra- šanj vedo otroci po prisoro in tisočkrat jim morajo mamice, atki, pestunje in služkinje odgovarjati, zakaj Snegvhšica ni pobegnila, zakaj jo mati tako sovraži in jo hoče umoriti, zakaj je škrat Loj plaval po zraku namesto da bi hodil itd. Na to bi najlažje odgovoriti seveda oni za kulisami. Otroci z igralsko žilico že poskušajo posnemati kretnje in besede princa ah' čarovnice. In kakšen spomin imajo! Enkrat dvakrat slišijo besede in melodijo škratov, ko prihajajo ali odhajajo z doma, pa .jo že znajo ter jo mrmrajo med odmorom. Skratka, lutke so za otroke nov svet, v katerem se jim širi obzorje in fantazija in ki vpliva na nje bolj. kakor pa golo pripovedovan je pravljic. Tu jim pripovednjejo in h a že jo hkrati. Lutke na Taboru so prav čedne, naročili so jih iz Prage. Kulise pa izdelujeta gledališka slikarja Skružnv in Magolić. Poudariti jc treba, da so posvetili kulisam posebno pozrnost. Omenjena slikarja sta jih izdelala izredno lepo in otroški psfhi in pojmovanju primerno. Zc kulise same pritegnejo pozornost vseh otrok na oder. tako so pisane, plastične in oaravne. V nedeljo so na Taboru vprizorili zadnjo predstavo v tej sezoni Smegutčico. Obisk je zdaj že slabši, nedelje so lepe in solnčnc in mamice peljejo svoje otročrČe raje na izprehod. na svež zrak fn solnce. ("rez zimo je pa bil obisk prav dober. V celem je bilo v tej sezoni 24 predstav. Tgrali pa so Gašpereka v pekhx Gašperček išče stanovanje. Čarovnika, Marguela. Pe-terekove sanje po GoTjevi otroški igri. Ro?enwet in Lilijana, Gašperjev junaSki čin. izvirna slovenska Švigfjeva igra m lutke. Rdečo kapico ter Snegulčieo. V vseh treh sezonah je lutkovo gledališče na Taboru vprizorilo že 15 iger. Zagrebški listi o uspehu Ilirije V nedelj« se :c v«fl v Zagrebu cro>scoucwy. t. i. tek z zaprekami t>a 10 tan za or-v^r^v-o Jugoslavije. Tcikboi.:/c:.o o crosscotmtrvju. ki se ]c vr3.il v Cerncanerou :ji kac prisostvovalo več nisoi zledal-cen\ obširna poroSli .ter oaslašaio vrlino posameznih teJk^čev, zlasti PJ povdarjajo bomo-SCnost iiln.jarNkejra moštva. Laskave oceoe ponaša zlasti daoaŠngi »Jiutaraji Sat«* ki jwše med dTOigim: Moštvo SK l!:.rl;c ic zc ctr^č zaporedoma ?.masa!o zasilno m izredno sigurno. V vsen fazah -toka, k; so bile odtočne važno-sti, so se [lirijaia bori'i ostro in zavedno. Moštvo ic bi!o dobro izbalansirano ter si Jc v postavi športi. MajbestiS, Kuraer iai Tirtvta priborilo T»r\V5 cnesto s 36 točkami (3^ 6- 5. in 9. mc*to). Na ciH *>a je •pnšlo \iseb njen* osem tekraovalcev. 5K 1'iirHa Jc s svoio smajo 5*>kazaia, da je z izobraževanjem tekačev na doLge nroge stalno na višku. Seveda ji Ve ta posel glede na prirojene talente Slovencev olajšan. Nadarjenost Slovencev c»ri tekih na dols« Iproge se je t«di to pot izkazala. Prvi št;r>e Predanić. Koren (oba Zajy«b). ^i»ro (Ilirija) in I^dpočan (MariborV so Slovenci, med 12 prvimi rt*;kač;. ki so prispeli na citj. ipa je b:Jo 7 Slovencev. Na cilii ic prišlo vsega skupaj d2 tekače v, od teh H Slovencev. Znano je. da *e Saovenfra do&edaj vedmo naka najfbolSst tekače na dolge jvogc kot Praune*:s, rV>nČma. KrezeV. Porža-j. Slapničar itd. O Spornu. W je prispel beti na Cflfc pom kritik, da ni pofcaeal tega, -kar se ve pričakovalo od njega. NJje.gova taktika 'ye bila pocreŽoa šn ti-ietgov« prava %.9.a zato nt prišla do vezave. Forsiranje za :e .preveč izor^lo, tako da v od-Jooiiiem lee.notik.u nri mogel zanaga-rt. Zda se, da so proge nad 10 tam trjegova domena. Čeirtek, 10. spni a 1230: Retproduc. glasba, — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30: \z današnjih dnevnikov. — 17.30: Koncert Radio-orkestra. — 18.30: Dr. Baje: O ieztku in jezikih. — 19: Dr. Pre-obraženskv: Ruščina. — 19.30: Dr. Lavrič: lz finarrčrie^a gospodarstva. — 20: Ktavir-ki koncert gdč. Jadvige Požecelove. Pevski koncert g. Pavle Grba, čl. nar. gled- Gdč. Golobov a (kontra-alt) poje slovenske narodne. G. Stanko Avgust igra na haiTOoni-ko koncertne komade. — 33: Časovna napoved in poročila. — 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 11. aprila ]2.M): Reproduc. glasba. — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba, — 13.30: lz današnjih dnevnikov. — 1730: Koncert Radio-orkestra. — 1S.30: Prof. Fr. Pengov, Socialna fizika. — 19: G odpetimi-ska ura. — 19JO: Dr. Stanko Leoen: Italn jartščina. — 20: Prenos koncerta ljubljanska Glasbene Matice. — 33: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Mehanik za šoferja Šofer A- R. bi moral na ljubljanskem magistratu prestati 48uroo zaporno kazen. Pa je premišljal, da prvič v soboto in nedeljo sedeti v ječi ni prijetno, kajti prav ta dneva sta najbolj vesela m riva, drugič pa bi moral plačati namestnika, ki bi šo-firal dalje. Imel bi torej dvojno škodo. Kako bi to škodo zmanjšal? In m je izmislil: najel je brezposelnega mehanika da gre odsest zapor namesto njega. Nabasal mu je v žepe cigaret in mu oblTubfl še nagrado. Tako je brezposelni mehanik L J. prišel v soboto k mest. ječarju, se mu predstavil za šoferja A. R. in izjavil, da želi odsedeti 48 urno zaporno kazen. Ječ ar pa jc bister mož in je zaeel dočleca izoraše- ^ati. Odgovori so bili spočetka točni, kmaki pa so obtičali. Ječar se je čudil, da ima doslec tako slab spomin, naposled pa j« dejal: »Vi niste pravi! Kar priznajte! Nekdo vas je naje!.« In mehanik je priznaj, da je brez dela in zaslužka ter da ima torej preveč svobodnega časa. z^to se je dal po šoferjn, ki ne utegne sedeti, za šop cigaret in malo nagrado, ki ni se dogovorjena, najeti za 48 ut. Saj je \ se-ewx kdo eedi: f»lavno jc, da je kazefl preslana. Ječar pa ni bil tega mnenja ter je odslovil mehanika s pripombo: »ž^daj bcaita pač sedela oba. Vama vsa j ne bo dolQč*&. Le pojdite, mi že pošljemo po vajul« In mehanik je žalosten odaet, saj ic izgubil obetano nagrado in bo zaprt brez odškodnine. Vsekakor jc hotel mehanik ustvariti novo službo za brevpoaclncžc Žal, da se mu namera ni posrečila. KOLEDAR Danes: Urok. S. anrr!a katolč-m : Dio. nirv, ora.vos!3vn:: *n. marca. Oavrik). DANASNJC PRIREDI l'\ E. Hrama: zatmo. Opera: Netopir. A. Kino Matica: Pojan^ka l#Ubav. Kino Ideal: Povozi v Chca^u. Kino Mi*hijaa*kj Dvor: Kraljica nu*i,. Magoličeva razstava v Jakopičevem pa^lj^nu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec Kon;rccrxiku. Opera Nocoj se pok lepa kitsiičaa oprhata Jvh. SlrMtta »NeccflMTt. Sodeltjdeio: ana Majd.ćcva. sa Po*čova, zz- Peček, Kovač, Pov.be, ImIm Mohorič, P r »novec m dT.asri. Diriser«: z- Ncffat, režiser z- Povbe. Predistava se vrši za red A. V četrtek s* ponovi arvii let ošav ^c- zooj Koso jeva opera >Cnne Mihe«, Opera. Id s« odl.3!wne po "zbcAtoki psihološki v.sebirr, orlt -itafnd komfvoeiciii. Je delo donta-Še-sa ko*inpon.KStdttčeva, za Poftceva. za ^asVa^cv.i. ?na španova ter Beteuo, Kovać. Moflftftrii, Orha in dmj?i. Dirasjent ravni Polne, režijo NTodi Z- KriveokJ. Predstava se vrši za aooniru D. Grazia Dellcda Denar Končno je prišla iz Amerike. Okrogla vsota: petdeset tisoč Jir. Vdova je torej prišla k svojemu sorodnika Merliiru, ki je imel več hiš, da bi £a \ spk>h nekaj triirloditskesra. kakor da je še nedavno prebival v temnih duplinah. — Bomo videli. Imaš denar že pripravljen? Imela bos torej štiri sobe in kuhinjo, toda stanovanje bo dra-go. Ootlej pa lahko najameš oni dve sobi. Si zadovoljna? Bila je povsem zadovoljna. — Pomenim se prej z Jožetom, jutri nastopi dopust. — Dobro. S kom pa stanuješ zdaj? — S kom naj bi stanovala? Sama s svojimi mistimi na fanta. Kaj pa počenjaš ti? Slišala sem. da se mislrš •končno oženiti. Njegov- mrki obraz sc je kar nekam pomladil, toda mož ni spregovoril. Vdova >e nadaljevala: — Vem. da je bogata in prrrina. Upam, da se seznanim z njo. Zdaj... thotela jc reči: zdaj, ko nismo več tako revnu', smemo upati, da se sorodnik Merlin, znan po svoji sreči in bogastvu, me bo upiral novemu prijateljstvu. Kar jo je začelo skrbeti, kajti spomnila se je, da .ie pustila doma svoj zaklad nezastražen. -— Zdaj pa moram domov. Pridem jutri z Jožetom. Spremil jo jc do vrat in nehote rudi na ulico. Končno je zavij z njo v točil-Ttreo, kjer ji je ponudil Čašico vermuta. Potem je pa sklenil oditi z nk> v stanovanje pogledat, če je res tako -tesno. Bil je vedno isti mož, zamišljen, mračen kakor nebo pred nevfhto. Glavo jc vedno povešal pod težo nepre-stanin računov rn načrtov. Pustil jo je pripovedovati. Najprej je bila plaha in previdna, potem, ko jo je vermut razgrel, mu jc pa zaupala vse... Njena sreča je bUa popolna, ko se jc zvečer nenadoma vrni! sain Jože. Tudi on je bil zadovoljen in vesel, kakršen je bil spfoh vedno. Bil je zelo lep fant in n)egove modre oči so žarele v otroški radosti. Objel jo >e in pritisnil k sebi s svojimi mocnimn rokami. Dejala mu je: — Beži no! Saj se mi zdi. da si eden onih papirnatih vojakov, s katerimi si se kot deček tako rad igral. Motel je veHafi za resničnega moža in zato si jc dovol:l s r ^ čTa bratove radodarnosti r^s * - ' "— ; ..>si! ie namreč pri "cga Je zdaj poiefcn*' '-• • - mi/o. Potem je '^bali kakor nek ~ <-n. a vendar sititi sp- t:- Bil ir sta tad" sta za ok. prestano o Janezu, o njegovi trgovini s suhim sadjem, o njegovih zadevah in o bodočnosti. Beseda »denar« se je neprestano ponavljala v njunem pogovoru, toda brez najmanjše sence lakomnosti. O denarju sta govorna tako spoštljivo, kakor govore o zdravju v hiši. kjer je bil nekdo dorgo bolan. — Nikoli ne bomo bogati, kakor je ta odenrh. stric Merlin. Toda___ Mati sc je zavzela za sorodnika. — Ne govori tako o njem, danes je ravnal z menoj kakor brat s sestro. — Danes! Ker računa z mastnim dobičkom. Toda nikoli ni poslal niti vinarja ubogemu vojaku, ki bi bil pojede! dva komisa, pa se enega ni imel. — To ni važno, dragi sinko — zdaj bo bolie. In s tem trdnim prepričanjem v srcu sta legla mati in sin spat: ona v izbi. ki je bila obenem kuhinja, on je pa ostal v sobi. Postlal si je posteljo, pa ni mogel zaspati. Zato je vzel ilustrirani tednik, v katerem so biie slike krasnih filmskih igralk, ena zapeljivejša od druge, kakor da hoče vsaka zapeljati mi-iionarjeve^a sina. Ko jc končno pregledal vse slike ter prečita! dovtipe in članke, je legel in kakor vreča peska . i» orje se je pogreznil v trdno spanje. Toda večerja je bila preobila in za- to so ga mučile težke sanic. Bil je zopet v vojašnici. V vojaškem kovčegu je bil našel 50 bankovcev pq tisoč lir. Drirgu vojaki so vedeli za njegove tisočake in hoteli so mu iih ukrasti. Toda v vojašnici ie tudi njegova mati, ki bedi in vidi, kako se plazi h kovčegu nag, kosmat vojak in se pripravlja od* trgati ključavnico. V zadnjem hipu za-kriči mati: Jože! Njen glas jc poln groze. Jože sc prebudi in ves se trese. Skozi steklena vrata zagleda maskiranega nrn/a in takoj spozna, kaj to pomeni. Pograbi revolver in plane v kuhinjo, V^materini izbi jc bil črni nestvor. oborožen in maskiran. Z rameni je bil naslonjen na vrata in brskal jc po omarici. Jože ie imel dovoli časa, da ga je ustrelil v zlavo. Padel je in obležal ne-prermeno. Šele potem je pomislil fant na svojo mater. Gledala ga je z izbuljenimi očmi, polnimi groze. — Osta/ra, kjer si, — je dejal, ko se je prepričal, da ni ranjena. — Policijo moram obvestiti. Poljubil jo je na čelo in odšel. Lahko si pa mislimo njuno presenečenje, ko je spoznal redar v mrliču, ležečem v mlaki krvi — njunega sorodnika Menlisia. Skrbinšek o problemih gledališke umetnosti Pogovor z režiserjem in igralcem M. Skrbinškom, ki deluje v Tanjinem hramu že 20 let Ljab!iana, dne 8. aprila. Kakor smo že poročati, proslavlja režiser m rgralec g. Milan Skrbinšek letos ?01efcmco svo-iesa udeisrvovajnga na gledalskem odni. Kot tnadaJjevaoie čiamka o njegovi zunanji karijeri pr,- teatru v tej dobi pri objemo danes razgovor z njim o umetniških vprašanjih tioooih sc njega m naše drame. Milan Skrbinšek ob prvem ai»zažma$n v &eroni 1909/10. Prižgal si je cigareto, se zagledal v pust finblfjanski popoldan skozi kavanraSko okno »n odgovarjal na vprašanja, kakor bi jth imel spisana pred seboj. Nagovaramo ga vedno kot režiserja, sam se pa vedno predstavi kot igralec zato sem ga nad prvo Pobaral, kaj ljubi bolj, igranje aH režiTange, — Oboje enako, — je odgovoril. Nrti bre^ enesa niti brez drugega ne bi mogel biti. Ce to sezono sploh še nisem režaral in bo letos moja edfitna režija Alanghamova drama -Sveti plamen«, je vzrok temu dejstvo, da sem v pretekli sezona toliko režirat, da kot igralec misem prišel toliko na oder kot sem si želel in kakor bi to za mod razvoj bilo potrebno. Režiranje sem letos precej izspregel. da sem zadostil svoji igralski žilici. So pa igralci, ki jim zadošča samo isrranjc. Po tem dolgem odmoru se kar mrzlično pripravljam na omenjeno režijo. Kaj režira najraje Na to vprašanje mi je jubdlant odgovoril, da sc loti rad vsega, bodisi tragedije, komedije, biwke itd. Vendar pa s posebno ljubeznijo psihološke drame; Ibsena, Sfrind-berza, VVedekinda. Ćaskanja, Kraigherja ttd. Kakšnih vlog si želi — Igral sem že najrazličnejše vloge od tmbimca in junaka preko komičnih vlog do rztrazito karakternih vflog, vendar pa te v največjem številu. Ce dobim izrazito karakterno vlogo, sem jo seveda zelo vesel. Vendar pa moram zaradi svoje igralske endivi-dualnosti. ki jc po mnenju oddočiijočih faktor iev taikš-na. da se mora najizrazitejša karakterna vloga v komada vedno poveriti baš meni. igrati le preveč teh (figur, ki pona-vad ne stoje etično v najlepša Itiči in rajzu-mcH boste, če vam rečem, da si včasih želim iz te Sodome m Gomore doline Šent Flonianske vsaj na Rožnik, če že ne na Tridav. Največji uspeh kot Meffsto — Povehe mi kaj o Mefrstu, ki je b!i eden var-ah največjih uspehov. — Kot kritik tu nimam besede, če pa je bal uspeh, je bil po mojem v pretežni meri le igralski. Z Mefisrom živim odkar poznam Faustac tudi živo obkiko. A umetniške razmere ob študiju dela tega niso dopustile. Poudarita Pa moram, da ima vsak režiser ne le pravico, temveč celo dolžnost igro, ki jo vpri- K. W, Aramis: Inteligentna oseba Kandidatka na mesto služkinje je stopila v sobo in pomorila gospodinji cel sveženj izpričeval. In takoj je pri* pomnila smeje: — Mislim, da ta literatura sploh ni vredna, da bi jo človek čital. Vsa iz* ričcvala na svetu so pisana po enem opitu, kakor da bi se bile te milosti* ve domenile .. . Toda vse kaže, da bi milostiva rada inteligentno osebo ... torej sc brž sporazumeva. Vendar jc pa jela milostiva prebi* rati izpričevala in tu pa tam je padla opazka, ki jc bila obenem vprašanje. — Najdlje ste služili torej v Vrbo* vi ulici? — Da. tam sem namreč bila za vzgoji tel i ioo. — Tako?! — Seveda. Na to se tudi spoznam. Toda čim je bil star fantek dobro leto in je začel malo govoriti, sc je milostiva spomnila, da potrebuje bono. Tako sem torej izgubila službo. — Zato ste pa na Vranji cesti vzdr= žali samo tri tedne, jc?li? — Ni bilo mogoče del j, kajti go-spod jc bil prismojen. zori, pojmovat^ čisto inojvid-uelno. Ker je pa rnxwe pojmovanje divergiralo z režiserjevim in se moja koncepcija Meiista nikakor ni mogla postaviti v okvir njegove re-žaje, je blo že na tem, da se čisto sporazumno vloga poveri drugemu igralcu. 'Vsakemu igralcu pa mora biti tudi celota mar, zato sem se uklonil in sd prisvojil režiserjevo koncepcijo ter jo skušal kot'kor je bilo v moji moči vsaj igralsko dognati do konca. V kolikor je popolno soglasde med režiserjem in igralcem za vprizorjeno dramo koristno, ie razvidno baš fcz Mefistove scene z učencem, v kateri edhn sva z režiserjem bila enih misli in ki je bila zato tudi najboljša. Igralec in vloga Za enven/tualno jubilejno predstavo bi si g. Skrbinšek izbral Shakespeanjevega »Ri-harda III«, ker je naloga oživotvoriti na odru ta ltk res velika in globoka. Je sicer izrazi do karakterna vloga, v svojem krvavem besnenju je Rihard pravcati satan, vendar pa ezvira njegova žeja po krvi iz globoke človeške užaljen os ti in trpkosti. Pogovarjala sva se še o igralcu in vloga in še vedno neodločenem vprašanju o razmerju med igralcem in njegovo vlogo. — IgjraRevo duševno stanje v trenutku ustvarjanja na odru je eden onih psiholoških problemov, o katerih moremo samo razm'šljati, jih analizirati in si tako ustva-rfli o njih svoje mnenje, absolutno dognati jih pa ni mogoče. Ne smemo vprašati, ali nad bo igralec nad vlogo ali v njej in kako nafj bi bHo, temveč kako je. Igralec nikdar ne ustvarja (!) po nekakšnih teoretičnih zakonih. Igralec je aH pa rri. In ko stoji na odru, je njegovo duševno stanje psihološki gordijski vozel, ki ga tvorijo tisočere psihološkega procesa v njem, ki je prijel do vozla razvoJjati, vem samo, da sem Šel na oder s tistim dtrševtnim razpoloženjem, ki ga je zahtevala splošna psiha Človeka, k: sem ga imel vtelesati, oziroma tisti člen psihološkega provesa v njem, ki je prišel do izraza v baš dotični posamezni sceni. Eksperimentalna psihologija je skušala empirično razrešiti marsikatero psihološko j uganko, vseh ni mogla rešiti in jih mnogo nikdar ne bo. Iz svoje prakse bi pa povedal tele zanimivosti. V svojem 20 letnem igranju na odru sem med prizorom na odru dvakrat omedlel, ne morda radi slabih živcev, bolezni al; onemoglosti, marveč zaradi intenzivne koncentracije. Bilo je to v »Hamletu« kot kralj Klavdij in v Petrovičevem * Mraku« kot očim. Omedlel sem namreč baš v tistih trenutkih duševnega razpoloženja teh dveh bitij, ki hi v življenju s psihološko munnostjo lahko dovedla človeka do te psihofiziološke katastrofe. V »Hamletu« v trenutku, ko je Kiavdiiu jasno, da je pred. Hamletom razkrinkan kot morilec svojega brata, v »Mraku* pa, ko Jckica očima izda, da je on tisti, s katerim je njegovega sina | žena varala. V obeh primerih torej takrat, ko se je pred Človekom odprl prepad, ki mu je grozil pogoltniti ga. Z umetniškega stališča bi tako intenzivna koncentracija samo podčrtala doživetje, s praktičnega je pa treba to koncentracijo tako usmeriti, da nima teh fizioloških posledic. Hvalim boga, da sem to dvakrat doživel, kajti posledica ni brla opustitev tako irrtenzavme koncentracije, temveč le prisvojitev neke duševne rutine, ki je ravno tako Potrebna, kakor telesna rutina, ki od igralca na pr. zahteva, da se ne spodtakne na parketom h tleh, če mu to ni ravno predpisano. Iz tega bi sledil praktični nasvet naj se igralec koncentrira kot tista individualnost, katero ima predstavljati, čam najbolj intenzivno, a priboriti si mora ono duševno rutino, ki je potrebna, da mu ne ugasne zavest in s tem tudi kontrola njegovega razuma in estetianega čuta. Tuji ansambli na našem odru — Predvsem naj povem, da končno naša kritika ob takšnih gostovaaviih letos ni zapostavljate domačega ansambla, temveč je začela trezno in objektivno primerjati ter J e začela tudi v tem pogledu graditi poudarjajoč, da smo dosegli že spoštovanja vredno višino. Zanimivo je, kako so gledali nase delo tuji ansambli. Hudožestvenik; in člani Narodnega divadla so videli naše predstava. Nentki igralec Bonn. ki ie nastopil pri nas s svojo skupino, se mi je z veliko zadrego opravičeval, da so prišV s takim repertoarjem in tak-no sestavo k nam, češ. da niso vedeli, kako visoko je splošno slovenska kultura. po>eb::o pa še gledališka, na katero je gledal s spoštovanjem, ko je zvedel za naš repertoar, za način našega de*a en za število r?priz. ki jih dosegajo pri na< tudi literarni krmadi. Na sestanku so se berlinski igralci posebno čudil:, kako poznamo njihovo kulturo, rekoč, da vemo o •njih več, nego oni sami. Hudozestven ki so bili presenečeni nad vrednostjo »Cvrčka za pečto« v naši drami. Pavlov se je izrazil, da je umeiruški nivo te predstave takšen, da se z njo ljubljanska drama odlično predstavi v vseh velikih evropskih kulturnih centrih. Lani je Sidne Narodnega divadla v Pragi presene:Pa na "a »Bitka*, kljub temu. da <=o vede':, da ima naš ieater svojo kleno vrednost, saj je izšolal velike češke igra'cev kakor Boieško, Dejia. Noskova itd. Ob priVki letošnjega gostovanja so nas zopet povabili, naj pridemo v Prago gostovat baš z ^B^ko«. \\ - - ■ i t 1 epši zobje SARGOV Ji • 1 Vidite, naPe občinstvo itak samo po sebi vedno bolj ceii naše delo, s tem bo pa še bolj overjeno o vrednosti naše drame in nas bo še bolj verno hodilo gledat. Globoka vernost pa izporclnjaje iluzijo h povečuje užitek. — n— Danski konzul o naših stikih % Dansko Gospodarski izmenjavi med Jugoslavijo in Dansko so postavljene zelo ozke meje — Danci se zanimajo zaenkrat le za izdelke naše narodne umetnostne obrti Ljubljana, S. aprila. »Kakšni so odnošaji med našo kraljevino n državo, ki ic zastopate, in kaj naj bi se storilo, da se pogJobe?« S tem \-prasanjem smo se obrnili na slovenske konzularne zastopnike tu4ih držav v L.iubijani, in nrhove odgovore, ki bodo gotovo zanimali našo j a vnos:, zlasti pa gospodarake kroge, bomo priobčevali po vrsti, kakor smo jih prejeli. Danes pri-občujemo odgovor dartskega konzula g. A. Knez a. Vtpraišanje, ki ste uri ga stavili, je pač preveč splošno, da bd mogel .izčrpno odgovoriti nanj, zJasti ker je moj delakrog omejen na dravsko banovino. — Kraljevina Danska, katero imam čast zastopati, je danes med evrorj^irnri državami kljub svoji neznatni površini in malem številu prebivalcev ena najbol'j naprednih. Treba ie pa pomisli-tri, da je bila še pred sto leti sin>-ma-šna, bedna in na nizki kulturni stopnji, čudovit je razvoj, ki se je izvršil v gospodarstvu, če preudarimo, iz kako razmrva-nih, nekonsolidiranih prilik ie izšel, in da ni bil pooprt po nobenih prirodnih bogastvih zemlje. Danes je Danska zgledna dežela ne Ie v pogledu izborne sist:iira:iza-cije gospodarstva, marveč tudi v vsakem drugem pogledu: blagostanje prebivalstva je pripomoglo vsem panogam kulture do napredlka, a ta napredek se ne izraža morebiti v posameznih poiavih alj skupinan. marveč v tem, da je postala množica đpfomf^va za dobrine omi'ke ter je kmeto- Kako to? — Docela prismojen, to sc pravi mešalo Se mu je in videl je tako sla* bo. da je žc v mraku vedno zamenjal milostivo z menoj, da o temi sploh ne govorim. To mi jc šlo preveč na živce. — V Grzvbovski ulici ste služili samo mesec dni... — Tam smo prišli navskri.* zavoljo aprovizacije. — Kaj poveste! — Da. Imela sem konflikt zavolio svojega fanta, to se pravi zavoljo zrezka namenjenega njemu. Sicer pa ni vredno govoriti o tem. Moški mora vendar tudi čutiti, da ga v hiši cenijo. — Torej imate tudi ženina, če sem prav razumela. — O ne. milostiva. Ta ciganska ro= manca je žc davno končana. — Kaj ste ga odslovili? — Imela sem s Pavclčkom roman skoro dve leti, potem me ie pa pošte* no ociganil... Vzel jc advokatovo Ludko in celo iz iste hiše. Lc pomislite tak falot! — A zdaj? — leto dni živim brez vsake ko* keterije. Če mc prime in bi ada imela roman, jo mahnem v kino in za zlatnik se navžiicm na platnu vsega. . . Živ* ljenje ni nobena romanca, milostiva. — Torej se zdaj moških izogibljc-tc? To bi mi bilo zelo simpatično. — Zakaj bi sc jih izogibala? Pazim samo, da je z menoj nekako v sorodu. Zc zavoljo ljudi... Najsibo bratranec, svak ali brat, to je vseeno, glavno je, da ljudje verjamejo in da ne morejo opletati z jeziki. Drugače pa nc pu= stim fanta v kuhinjo. To je moj prin* cip. Človek mora tudi nase kaj dati . . . Kako pa, milostiva, če smem vprašati: je pri vas mnogo gospodov. — Samo tri osebe smo. Dela pri nas torej ni mnogo. — No. za to pač nc gre. Če bi jih bilo mnogo, bi jih pač pustila brusiti pete. Raztrgati se človek vendar nc more . . . — Torej kako sc bo milostiva od= ločila? Če se nc motim, potrebuje mi^ lostiva inteligentno osebo, kn iti s tako je najmanj sitnosti. Pripravljena sem ostati pri vas, ker nerada prebiram, kakor druge služkinje. Če bi prišli kdaj navskriž, se bova končno prav gotovo pobotali in zmagal bo razum, kajti z inteligentno osebo sc človek lahko sporazume. Torej kako bo? Se je mi= lostiva odločila? Toda milostiva sc nekam ni mogla odločiti. Inteligentna oseba je krenila v sosedno hišo. vaJec prav tako sprejemljiv zanje kakoi meščan ali delavec. Nekaka enakost je zavladala med Uu-dstvom, kakršne si niti predstavi)]atli ne moremo. A svoboda in enakost, ta idoai veMfcft revoluciju je oživotvori en na D&n^Kem brez vsakega nasilja. Nobenega kataklizma M bilo treba, da je Danec spoznal, kaj je zanj najibolj-Še. Razumnost, marljivost, pogum in -železna volja ^zboli-šati obupni položaj so boli vodilni činitelsi velike danske revolucije, ki se je izvršila v vsakem posameznem državijianu, ne da bi jo svet opazil drugače kot na stalnem in presenetljivem stopnjevanju položaja ljudstva, '».»rganiza-oia vse produ-kcije in prodaje ie našla svo»3 idealni izraz v zadružništvu, ki je v svoj«: vzorni formi postalo "hrbtenica vsega danskegia gospodarstva. PoHiedelsitvo ki ži\inoreia, kakor tnd- vse ostale panoge: mlekarstvo, sirarstvo m živilska industrija so dosegli po modiri in zares življenja in gjfbunja polni ureditvi produktrvrah in proda jniCi zadrug, k; obsegajo brez rzijeme vse danslko produkcijsko ozemfeie. naravnost neverjetno popolnost in dovršenost. Vprašujete o odnošajih med nami in Danci: (poglejte, ali morejo biti po tem takem drugačni kot med mojstrom in učencem? Kofcikor je meni znano, se zanimanje za Dansko pri nas vedno bo H širi. Danes imamo že mnogo strokovnjakov v razni-h panogah gospodarstva, ki so se šolati na Dsmsikem. A tudi ufiteljstvo se živahno zanima za razmere na Danskem, saj ie tam šolstvo na izredni višini. Želeti bi bilo, da se taki stikj še poglobe — a to ni drugače mogoče, vsaj z naše strani, kot da pošiljamo zlastii agronome ter učiteljski in zadružni naraščaj na Dansiko, a tudi mladino, ki se v dtnigfh panogah uri. Poleg strokovne naobra-zbe se bodo tam navzeli tistega pravega in zdravega duha, ki rešuje narode pred propadom ter inh visoko dviga. — Naš generalni konzulat v Kodanju je v pogledu olajševanja in smotrenc ureditve takih Študijskih potovani in bivanj na Danskem izredno postrežft-iv in še nihče, kdor se ie s kakršnimkoli vprašanjem obrnil tja, m* odšel praznih rok. Danci so nas nekoliko spoznate na ko-danjskj razstavi vezenin, ki ie imela ne-pričakovano dober uspeh. A tusdd literatura, •ki se je v poslednjem času polavfta tako na eni, kakor na drugi strani, priča o močnem napredku naziranja- ki sen ga malo pred izrazil slede na stfke med obema narodoma. V založbi Goriške Matrice je izdal Janko F u r 1 a n izvrstno knjigo pod naslovom >DansJka in Dancih in Franjo Paka c i v Osijeku lično knjižico bolj osebnih vtisov »Danska, zemlja mora i sunca*. Mtiokc revije pri nas so izdale posebne števil'kc. posvečene Danski. Jusoslovenski generalni komzul v Kodanju z- T e g n e r, ki se je naučil srbsko - hrvatskega jezika ter prepo-toval vso našo oržavo. je objavil lani v danskem jetznku spisano kroftgo o Jugoslaviji, ki je med Danci vzbudila veliko zanimanje. Danci, ki prihajajo k nam, se ne morejo načudati lepoti naših krajev in se navdušeni vračajo vsako leto k nam. Gojian čvrsto nado, da si postanemo zares bližiii po teh, v poslednjem času vedno živabnejšii stikc'h med našo kraljevino in kraljevino Dansko, kn so m morejo biti le v medsebojnem spoznavanju, kajti gospodarski izmenjavi med dvema približno iste stroke jroječima deželama so postavljene zelo ozfke meric. Mi uvažamo poljedelske stroje, kemične prepanaie ter semena iz Danske, dooi.m se Danci zaenkrat zanimajo le za izdelke naše narodne umetnostne obrti. Je pa tudi svojevrstna otožna lepota danske dežele, ki bo marsikaterega zanimala in očarala — ?aj danski pisatel..! v opisovani! prirnd-nm lepot svoje domovine nikakor ne pretiravajo — in Jens Peter Ja-c o b s c n ie tnoV pri nas dobro znan. A česar si najbolj želimo, ie to, da bi t::di naša dežela po zcledu Danske in z njeno dtvtoo* razumnost, pogum in vsestransko pedrebno delo izvedla tisto edino pravilno in dobro evolucijo, ki vodi do pravega napredka in blagostanja. Kdor oglašuje, ta napreduje! Ljubljana ob patrijarhovi smvil Predsedstvo srpske pravoslavne isaf" kvene občine v Ljubljani je takoj i h prejemu obvestila o smrti poglavarja pravo-slavne cerkve. Ni. Sv. Mtf .ha Dimitrija i/daio nalog, da se v pravoslavni k.i h.: vrši parastoe, da se vsak dan trikrar rvo-ni, da se raz zvonika kapele laobea 5rna zastava in da se na dan pogreba X . patrijarha irši parastos in ftalm s\cčam>>:. Na dan pogreba Nj. Sv. patrijarha* v četrtek 10. t. m. ob 9, uri dopolrnc se bo vršil parastos v pravoslavni kapeli. Istega dne se bo vršila cb pol 11. ur. v dvorani mestnega magistrata žalna m cerkvenega odbora in povabljenih predstavnikov oblasti. K. žalni seji bo dovoljen dostop samo z vabili, dočim bo galerija, v kolikor bo prostOTa. dostopna \sakomur. Med žalno sejo bodo trgovine v Liubliani /aprte. Po ž-akn seji bo odbor srpske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani sprejemal v dvorani magistrata soža nc izjave in bodo razgrnjene tudi pergamentne nole za vpis sošalnih izjav. Za vpis na per^a-mentne pole je določen čas po svečani žalni seji. Srpska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani se vgloboki tugi klanja manom svojega poglavarja, Nj. S\. patrijarha, ki je tako prisrčno ljubil tudi Slovenijo in prosi vse, ki sočustvujejo ž njo, da dado izraza svojermi ouvstvu s tem, da razobesijo žalne zastave do dneva pogreba in se pridružijo žarnim svečanostim. Vječna j a pamjat Nj. Sv. patrijarhu1 Dimitrije Predsedstva Srpske pravoslavne cerkven* občine v Lfublfani. Iz našega športnega življenja V nedeljo se nam obeta prav /animrr sport. V Ljubljani bo gostoval v soboto in v nedeljo državni prvak, spHtski Hajduk. ^Hajduk je v izredni formi, o čemur pričajo rezultati, ki jih je dosegel nedavno na domačih tleh proti gra.škemu Stur-rmi, Iliriji, zagrebškim klubom itd. Hajduk nastopi v Ljubljani s kompletno prvo garnituro, v kateri so Ronačiv. Benčič, č^rlic. Rodin in drugi. Vratar Čulie je eden najboljših v državi. Bonaćić in Beneič sta tehnično najboljša napadalca Jugoslavije, famoznu pa je tudi novo krilo Kragič, ki je bodoča zvezda na nogometnem polju. Tudi hazena je že imela pomladni start. Letos se igra prvenstvo po novem sistemu. Ustanovljena sta bila vzhodni in zapadni podsavez. Vzhodni sta bivši ljubljanski in zagrebški, zapadni pa bivši beograjski in skopljanski. Družine novih podsavezov igrajo med seboj, prvaka obeh podsavezov pa igrata za naslov prvaka države. Dosedaj so se v vzhodnem podsavezu odigrala /c tri kola, katerih rezultati so bili deloma presenetljivi, deloma pa so odgovarjali moči in stanju družin. Položaj je v vzhodnem podsavezu zaenkrat še nejasen. Zdi se, da si bo prvenstvo sedanjega ljubljanskega podsaveza priborila zagrebška Con-cordia, ki ima najbolj tehnično v grano družino, ogrožati ji pa utegnejo prvenstvo tudi bivši državni prvak Maribor, ljubljanska Atena m Ilirija. Tudi tu bo borba še huda Poleg nogometašev m hazenašic so zganili tudi že pingpongarji, ki so sc spoprijeli te dni za prvenstvo Ljubljane, katero so si delili Ilirijani, nekateri Zagrebčani, LSK. Jadran, Preporod in Primorje. Poleg Zagrebčanov je najbolje odrezala Ilirija, ki kaže viden napredek. Drugače pa v športnem življenju >c ni nič novega, če izvzamemo kibice kot vsakoletni pojav na igriščih. Tudi letos so bili kibici precej glasni, čeprav jim nogometne sheme, statistike in količnik niso delale posebnih preglavic. Količnik ie bil namreč nepotreben m kavarniške debate tudi. kajti diferenca >e bila spomladi že izražena v točkah. No, krbici se tolažijo, da bodo imeli še »hec«. Otroci med seboj. — Zakaj pa pretepaš Jelkico. Janezek? — Ker me je ogoljufala. — Kako to? — Šla sva se Adama in r!vo, pa ic sama pojedla jabolko, namesto da • bi sa. dala memi. Prvič v avtomobHu. — Hvala ti. dragi nečak, za obe vožnji. — Kako to za obe, striček? Sai sem te peljal samo enkrat. — Ne, v resnici si me peljal dvakrat in sicer prvič in zadnjič. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, dne 8. aprila 80 Dnevne vesti — Prispevki državnih uslužbencev za naftaviialne zadruge. Aktiv, in upokojenim državnim nameščenceni se odtegujejo od njm pTCierotkov mesečni prispevka po 5, oziroma 10 dinarjev za nabavlja In e zodru-ge, da so na ta način zadruge lažje rae-ŠTTile svoje obratovanji e. Danes nabavKal-ne zadruge v obče dobro uspevajo in stoje na trdni podlagi z znatnim osnovnim kapitalom. Kakor se čuge, se bodo vsa za na-bavfcjainc zadruge vplačani prispevki državnim nameščencem vrnili. Tako je namreč odredilo ministrstvo, kj upošteva dejansko stanje državnih uslužbencev. — Državni uslužbenci m cestni davek. Za zbofišanje razdrapannh in razoranrh cest so morali lansko jesen »odrastati« cestni davek tudi državni nameščenci, kar jim je bUo težko spričo skromnih plač in dragih žiivBensfcili potrebščin, zJastS še stanarine. Ta mesec Pa so dobili državni uslužbenci ves vpflučani cestni davek nazaj, kar jih je zelo razrvesenko. Cestnega davka se itak plača roEko, da se bodo ceste laftko popravke in zboljsale kakor je treba in kakor zahteva ugled nase države. — Zakon o ureditvi pokojnin. Kralj je podpisal zakon o konvenciji med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Rumunijo in Češkoslovaško glede ureditve raznih kate-Korrj pokojnin, ki še niso bije urejene z rimsko konvencijo z dne 6. aprila 1922 ter zakon o konvenciji med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Rumuniio in Češkoslovaško o ureditvi pokrajinskih, občinskih in oblastnih pokojnin, sklenjeno 6, aprila 1928 v Rimu. — Naša emigracija v januarju. Izseljenima koriiasangat v Zagrebu je zbral statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je šlo v januarju iz naše države v prekinorske države 1334 izseljencev (lani v januarju 1034) ui sicer iz dunavske banovine 505, iz savske 299, iz primorske 259, iz dravske 140, iz zetske 64, iz vardarske 30, rz drinske 19, Iz vrbaske 1, in s teritorija mesta Beograda 17. Od teh je bilo 680 poljedelcev, 167 kvaHficiranan in 137 nekvalificiranih delavcev, 119 pripadnikov svobodnih profesij in 231 rodbinskih članov. V Argentino fth Je Slo 745, v Zedtojene države 260, v Kanado 108, v Urugvaj 97, v Brazilijo 46, ▼ Cfle 41, v južno Atriko 10, itd. Vrnilo se jih je v Januarju 298. V evropske države je šlo v Januarju s trebuhom za kruhom 1932 naših izseljencev ta sicer v Francijo 706, v Belgijo 301, na Hcđancteko 15, v Nemčijo 6, v Luksemburg 2 in Avstrijo 2. — Z naše rivijere. StpHt je posetiio v marcu 2120 tujcev. Zelo živahen je letos fcflsta promet tudi v Dubrovniku. V Crikvenici ie trato že sredi marca nad sto gostov. Skoro vsi hoteli in pernicom* so že odprti. Koncem mada bo otvortfen novi češki hotel »Slavka« s 25 sobami, vse z vodovodom in elefctračno razsvetljav. Hotel bo frnel teraso za sotačanje, teraso nad morjem, tenis - igrišče iu velfko jedilnico. Do otvoritve bo vadil lastni znani penzijo« >SIavr]a« na obaii. Lapad pri Dubrovniku dobi letos električno razsvetljavo in več novih poslopij. Znana hotel »Beograd« je bil čez zicno preuređen in dviganjen za dve nadstropji z balkonom in teraso, od koder je krasen razjed na mode. Hotel ima sedaij 30 sob. Lastnika dmge^a hotela brata CHavovie sta fcupila trok kopališča «m|j5isče, kler zxra<5ta najbrže že letos nov hotel. — Propaganda za našo rivijero v Pragi. »Jadranska Straža-« v Pragi pripravlja zanimivo predavanje »Od Sušaka do Kotora« s pregledom vseh glavnih letovišč na Jadranu in z mnogimi novimi diapozitivi. Predavanje se bo vršilo rtrdij po drngUh večjih češkoslovaških mestih. — Razpisana služba banovinske^ cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območen okrajnega cestnega odbora v TržcV5u mesto banovinskega cestarja m sicer za cestno progo od km 38300 db km 42.500 na Uubeljski cestr. Prošnje je treba vložiti do 30. t m. — Razpust društev. Krščanska Šola po-dru&ilca RuxMc, Slov. trtKteko izobraževalno društvo v TapUcaJi, ErroStvo kmetskih fantov in deklet v TocnisUti in Strelski kJub *Rasfkovec< na Vrfmfkl so razpu-ščerjš, ker nrniajo pogojev za pravni obstoj. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru ie uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik v Gorici, srez Murska Sobota, Josip Horvat, ki je odšel leta 1908. v Ameriko, od koder je zaolnijEtait pisal leta 1910. — Izprememba rodbinskega imena. Antoniji Kiepadh - Hasettrurg, pristojni v občino Pod vrh, je dovoljeno izprememti rodbinsko ime v ime IHurfl — Iz >Uradnega Usta«. »Uradni Kst kr. banske uprave dravsfke banovine« št. 47 z dne 7. t. m. objavlja zakon o izplačevanju izvršnih razsodb, s kate rte je prrsojeno povračilo vojno Škode po uredbi z dne 30. junija 1920 in n jenih izpremembab m dopolnitvah, zakon o uporabrjanju največjo lagodnosti na blago etgiptovskega fevora ob uvozu v kraljevino Jugoslavijo, zakon o iz?>rermombi tarifnih Številk 25 in 28 uvozne tarife k predlogu zakona o obča carinski tarifi, utocBdo o fonde za zidanje stanovanjskih zgradb za častnfce m ostale usaižbence pri vojski In cnornarSci, kakor tudi zgradb za njih in mahovih rodbin na-stanjevanjc in zdravljenje v ikopa>B5ffi in kEmatsfcih krajih v državi, pravimi za polaganje vfiSJega državnega strokovnega izpita carinskih uradnikov, naredbo za izvrševanje zakona o izprememci tarifnih številk uvozne carinske tarife na kavo in čaj in odločbo glede predlaganja potrdil o plačanem davku ob ofertnfii Bcrtacdjath. — Se o Stradivarijevih sosIHl Zanimanje za Strajajvarijeve gosH je pri nas od dne djp Grob neznanega vojaka«. ki jo ie predelal in zrežiral kniiiževnik Bratko Kreft. Glavni vlogi igrata ga. Sava Scherbanova in Bratko Kreft, muzikalne improvizacije na klavir.tn pa izvaja g. prof. RaučigaL Ker ic vprizo-nitev Lrubljančanov nc^-aj povsem originalnega, pričakujemo, da se bo mariborsko občinstvo pomoštevilno r\izvalo temu izrednemu gostovanju. — VViener Journal« o ljubljanski drami. »\V iener J o u r n a k .ie priobčil dne 3. aprila pod naslovom »T h c a t e r in L a i-bach« tole zaniirrvo beležko: V ljubljanskem državnem gledališču se ie pred krat-kfim vršila 25. predstava Klabundovc kitajske igre >Krog s kredo^. To je v zgodovini slovenskega gledaKsca edini primer, da je doživelo resno delo v razmeroma kratkem času toliko ponovitev. Lzrcdni trsipeh de>Ia je pripiisoA'ati razen gospej Mili Š a r i č e v i (Haitang) in g. Milanu S k r -binšku (Ma). zlasti mlademu režiserju g. Cirilu D e b e v c u. ki se je v zadnjih časih posebno Z inscenacijami Schtitlerievc-ga »Dona Carlosa«, Strindbergove »Neveste s krono* in Ravualovega »Groba neznanega vojaka« umetniško odlikoval. — Tudi Zagreb zgradi letalo. Zgledu Ljubljane, U je zigradtla lastno letalo, hoče Slediti tudi Zagreb. Ustanovljen jc bil poseben akcijski odbor, v katerem so večinoma člani Udruženja rezervnih letalcev. Sklenjeno ie bilo, pokretni i obširno akcijo in propagando za zgraditev športnega letala, k3 se bo imenovalo »Zagreb«. Baje se nameravajo Zagnebčani udeležiti že letos krožnega poleta po Evropi. — Za velikonočna voščila kupujte razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda! — Vreme. Vremenska napoved nam obeta Se vedno nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajah naSe države oblačno in večinoma deževno, najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 19. v Zagrebu 17, v Lj>ui>l!iani 16.9, v Sarajevu 16, v 3p!Htu 15.6* v Beogradu 15, v Mariboru 14.8. Davi je kazal barometer v !4uWjani 762.9 mm, temperatura je znašala 4.S. — Nesreče in noigode. Ivan Vidraj, čevljar iz Lfubljane, je snoci padel in se m >č-Tio poškodoval na glavi. — Pri telovadbi se je ponesrečil dijak Anton Volčjak b št. Vida nad LJubljano. Padei )e z droga in zadobil precejšnjo notranje poškodbe. — Tereaa Medved, užitkarica iz Most, je na Zaloški cesti včeraj popoldne padla in se poškodovala na obeh nogah. Levo ima najbrž zlomljeno. — V bolnico ©o prepeljali tudi Janeza Kuharja, posestnik ovoga sina iz, Ravne, občina Hruševtka pri KammTcu, katerega je nekdo s kolom udaril po glavi. — Rudar Ludvik Bokal vl Zagorja si je pri delu nevarno poškodoval d »no otor>. — Angela Hrvat, posesmScova hči iz Dolenje vasi pri Kočevju, je padla in ei zlomila levo nogo. — Žrtev poklica, Sektundarij itovosadskc bolnice dr. Živojan Pajić se jc pri preiska-vanjn v bakrtcrifato&keim oddelku okužil z bacili lesarja in mu kljub vsem naporom niso mog(I!i resiti življenja. Umrl jc po tri-dhevnecn trpKenju. Smrt mladega in nadarjenega zdravnika, ki je postal žrtev svoJjoga poklica, je v Novem Sadu vzbudila splošno socjotje. — Trojčki. V VeMkem Bečkcreku je te dni Boja Danlkova rodrla trojOce, dva dečka in de&Kco. Mati in vsi trije otroci so zdravi. — Obsojen odvetnik. Odvetnik Ivan M a ričević rz Bačke Palanke ie nedavno pr: razpravi razž&H! predsednika okrožne«,i sodeča. Zato je bil obsojen na deset dri zapora, vzklicno sodišče mu je pa kazen zvisaJo na 20 dni ter mu prepovedalo izvrševanje odvetnf&kega poklica za dobo treh let. Odvetnik se je pritožil, pa tudi državni pravdnik je vložil priziv. — Strašan zločin. V vasi Razvaie pri Jc-zeranu na Hrvat5ficem je bil te dni izvršen strašen zločin. 181et»na va"Ska lepotica Ma-r|*a Mesič je ;me4a Že peto ljubavno razmerje z 181ct*v*n Marsom lelićem, čeprav njenim rodiVteijem, zlasti pa materi, to ni bik* po vofji. Raznnerje tiKli ni OSTak) bre?", posledic, kajti dekle je zanosilo. Mati jo je začrfa nujskati proti fantu, češ naj se za odkriža, ker je itak nikoli ne bo poročil, tlča se je pustila pregovori rt. Te dni sta mati in hč4 povabili Marka v hifco na preio. Marko je prišel in nič hudega siuteč je sedel za mizo, za katero je sedela tudi Marija* docam je njena mati sedeia na pe-g&. Nato ge hči nenadoma vstala, odšla v kubaiub in se k-malu vrnila z britvijo v roku v sobo. Stopila je k fantu in mu prere. zala vrat. Marko ie planil izza mize proti kn^snfckan vratom, ki so pa bila zaklenjena. Tedaj je skočila s peči Marijina mati s sekiro v roki in oplazila nesrečnega fanta po hrbtu. Kljub temu je imel Marko še toliko moči, da jc pobegnil na podstrešje. SHen hrušč in trusč v biš^ oe cul sised, ki je prišel pogledat, kaj se godi. To je fantu rešilo življenje. Podivjani ženski sta 2a pustii pri nninu, .lelića so prepeljali v bolnico. Njeaovo struje je zelo kritično. Orožniki so nečloveško mater in hči zaprli. — Dva požara. V Kozica pri Splitu je te dni izbruhnil požar v staji posestnika Bok-sića. Staja je s krmo vred pogorela do tal. V staji je spala 621ctna Boksićeva sestra Pcra. ki se ni mogla reš-iti. Nesrečnica jc zgorela. — V Oskieku je izbruhnil požar v špeoerr>slki trtgovini Josipa Ivanoviča v Rožni ulici. Goreti je začelo v skladišču, kjer i c zgorelo za 150.000 P:n raz-nega blaga. S^oda je doloma krita z zavarovahrno. — Šef diisseldofske poHcije v Splitu. V Splitu ie te dni vzbudil veliko scuzacHo prihod šefa dus^eld-orfske policije dr. Hansa Lan-gersa. hr. Langers je i7,ia\il. da ni prišel V Split lovit zloglasnega dusseldorf-skega vampira, marveč da je Pfišcl samo na dopust. Lamrcrsa so namreč grozni zločini živčno umćiV\ — Z avtomobMom v 24 urah i/ Zagreba v Berlin? Začetkom maja se rAipclic na svojetu avtotnobitu -I>aimler* znani za-HraMil športnik F.do Fimk. predsednik Sa-vc?za Motokiuba. ki noče 1100 km dolgo progo prevozit1 v 24 urah. Baje gre za športno Stavo. V Zagrebu v rad a za F«u-kOv »r/let* veliko zan;rrranie. Iz L^Mfana —H Gremij trgovcev v M«H|»n4 prosi vse jpst. člane, da vsled smrti pojclavarja pravoslavne cerkve za časa ža4tie seje, ki se bo vršitla na magistratu v Četrtek dne 10. t m., zapro tnjovitie v času od 10. do pol 11. ure dopoldne. — Načelstvo. —]j Zanimira zbirka starin. V n^rem umelniSkem salonu Mih** Malfša y» rarstn-vil akad«mični »Hkar NikoTaj Pimat tanl-mrvo in dra-goreno zbirko e*arin. 3larirt^ lo baje izkopan' izpod razvalin starega kilaj-Bke^a mewta v neki zapadno kitajrtci proviriti. Če je s*rirka 6 Kitapke, v m>j ne ^me manjkati kip Budne. Kipec Je iz maslene« in predstavlja Budbo kot bo4*»n*tro plodnoati. Ima ženeko telo v noae6TK*li. Kip je aelo zanimiv in je baje nad 500 let atar. Pod n|im opaziš »več^nika iz 5kmove ko*tt, ki je pa mnoco manrSi. Prebarvan je I posebno kitajsko barvo in je tudi zek> elar. Tudi terja so pasli pri izkopavanju lazva-lin Idtajekega mesta Ufturfana. Tz te satari kitajski novoi in taH*-mani. Med temi je mongolski tali«rtan iz svinca, kakršne po m vtikale ženske v l*«e proti urokom, s*ar monc;ol5fci denar iz 11. stoletja, kovan v Bagdadu, fflonokoeceri denar, igralni denar ter zob divje zveri ki so ga rabile Kitajke za navijanje niti. Na Hat-kih, ki so pri vsakem komadu, je eelo napi-sano katera kitajska dinastija jo kovala denar. Tako čitaš o dinastiji PSatretai-han. !>>-šen-funjr itd. —ki Pisemski nabiralnik na slavni poŠti v Solenburgovi ulici ie oPremUen z urO, ki naj bi kazala oboinst\ni. kdaj se pisma, tiskovine in vzorci iz nabiralnika pobirajo. 2e nekaj časa sem^ pa ne vrši ta ura več točno svoje naloge, ker — stoji. Na*i sPreporoda.« Ker ee bo na tem sestanku razpravljalo o vafciih tekočih zadevah, naj nihče ne manjka. —lj PoPri^ek. Včeraj smo poročaii, da je nastal v nedeljo v Novakovi jootimi na Vtiču pretep. Resnici na ljubo ugotavljamo, da v omenjeni j?ost«»ii spi ob ni htto pcetef>a in da v poeočflu navedeni mizarsaci pomočnik ni PopK'*l v nri. —lj Vse posetnike petkoveca koncerta Glasbene Matice Ijubijaneke v'd ud no opo-/anamo. da rMt v četrtek »jotra-j nro- eramna knjižica, v kateri bodeta obe deti Stolce ne va Batkanofonija in Vycpa lekova Kamanta podrobno razložen:. Kdor bo prebral obe ra^Jasri. bo imel brez dvoma gotovo večji užftek pri 3zvajarmi, ker ga razlajra na posamezne važnefSc motnente opozori. Ravnotako bo v knjifici tiskano »reiepo besedilo dveb sioA'aškđh naroetoih pesmi, ki sta podUica besedim kanta4e. KmfMaca bo v rjredproda* v Mat foni kir*-jrarni. k#er se dobe ftutK vstopnice. —H Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo na predavanje o letošnjem vsasoUcol-skem zletu v Beoirradu, Po predavan-Ju se bo kvtnl fnVn z \wiokofskeca Heta r Pragi leea 1936. — Predaval rte ho v četrtek 10. t. m. točno ob 8. zvečer v maH dnuftt-veni dvoran*. — J-sti JhVn se bo kaosa! sa deco (mo*o m žensko) v soboto 12. t. m. ob 5. popotone. za naraaVčar {moški Hi žensk?) pa ob 7. zvečer. Zdravo! 35Rn —lj Druftfro glnieteljer filoaetftke fakultete. Na zadnjem občnem aboru 28. marea se je novi odbor D. S. F. F. konstituiral takole: predsednik Logar Janez, stud. phil., podpredsednik Kralj Lado, aturi. pniL, tarnik Kdtaf Jo*v stud. ptill.. blagajnik Kos Jože, stud. rAil., arbivar Potočnik Alojz, stnd. phil. OdbOTiriki brez mandatov: Kos Jofe, hl#Hftr., Petre Fran<% Stanek Leopold. —lj T#ni»-sekrija 8. K. Ilirije potviT^o obvešča prijavljene igralce, da je otvoritev vsoh prostorov z dnetn 10l t. m. Vse even. informacije se dobe na prostoru (n t.> dnevno od pol 18. ure dalje. —Ii Pevski zbor Ljubljanske Glasbene Matico. I>aoes v torek vaj>a mešanega zboru ob 20. urj v pevski dvoran! Glasbene Matice. —li V mestni klavnici ljubljanski se bo v Četrtek 10. t. m. ob 15. uri popoldne na prostj stojnici prodaialo prašičje in goveje meso. — ti Prirodo« anstvena sekcija Muzejskega društva vabi s\v>je č4ane na raago-vor o delovnem na-ertu re sekoiie. ki se vrši jutri, dne 9. t. m. ob \$. nri na zooto-skem institutu univerze. - Ij Kapela Poertl iz kavarne Emone odhaja rta letno sezono. Za slovo priredi dnevi v kavarni poštovani koncertni večer. Po •možnosti se bodo pri izbiri komadov vpo-števale že rje gostov. 2f3n —Ij Tatvine. Na policiji je bilo davi pr*-iav lijeni h ver manjših tatvin. Ma Ro?n»kvi je zasaču sozdtri ćtr\'aj Jo^ip Lauriia te dnj delavca Alojzija N. in delavko Alojzijo P., ki s.ta posekala pet mladih hrastov v vrednosti 500 F>in. la*t društva ostrostrekev. — Vez-ilji Kristu; Gale je bil iz stanovanja v Ktade7nii ulici ukraden 10O EHn vreden dežnik. VTčcraj sta bili zopet ukradem dve kolegi. 5no ie bilo odpeljano samostojnemu livarju Arrtonn Smoletu z dvorišča SveOČe-ve gostime v Gerbičevi ulici 7, drugo pa rntžemjeTiu Antonu Tomanu dopokkie rzpred po*4opia Mestne hranilnice v Prešernovi uHci. 5=*moletm'o kolo je znamke >Puch«, vredno 700 P*n. Tomanovo pa je znamke AVaffenrad*. vredno okoli 800 Din. Iz Celja —c OdMraaits bodeče t»oo. Ob mestnem travniku pri Seiclk>vem studencu j^ dalo BlSStiJlj oekrbnišfvo tik c*»ste. vodefe v Li-sre, napeljati od drevesa do drevesa r^ečo žieo i izredno dolgimi in ostrimi trni. Stvar bi bila popolnoma v redu, če ne bi bila žica napeljana tik ceste tako da si v*»k» kdor je primoran hoditi ram mimo ponoči pri slabi rasavet^avi, brez napora in posebnega trn da raztrga obleko ali pa tudi kožo na nogi. Kolikor se opominjamo, je bfla uporaba take žice svoječasno sploh prepovedana in nam ni znano, da bi bfla ta prepovad prekMcAna. Potrebno bi pa tud3 bik), da bi mestna občina ogradila z gladkv> žiro svoja zemljišča ob promenadni cesti med kapucinskim mostom in brvjo na levean bregu Savinje, ker bodo sicer igrajoči se otroci tn razne perice popolnoma potepta?! travo in naeade. —e Triglav«ki sestanek za mesec april se bo vritt v potek 11. t. m. ob 20. ari v klubmi sobi Cefjskega doma. Ker je to zadnji sestanek pred občrrrm zborom »Starešinske zveze Triglav«, naj nfhče ne manjka. —c Žnpni tlet Celjsko «okel<a oetrtinsko železniško vvfrijo za vso uds-letenre. —C Stradiv*rijeTe gosli tudi t Celju. V zadnjem času ae veliko piae v raznfb na-gih listih o najdbah Stradivarijevih gosli pri raznih zaisebnikih. Strokovnjaki bodo sro-bovo raziskovali pristnost teh goati. En k-vod S!radivarijevib gosli (?) se nahaja ludi v Celju in siceT imajo vdolben na notranji strani napi«: ^Antonius Stradrvarius C3r©-monensi« Faciebat An no 1725«, Gosli se lahko ogledaj.-) pri g. dr. E. Mejaku, odvetniška piearna dr. Božiča r Celfu. Prešernova upVt. Totežba. — Gospod doktor. a4i je res. da se posreči ta operacija samo enkrat v desetih primerih? — Da. toda vam se rvi treba bari, kajti deve>t se mi H je £e ponesrečilo, a vi ste deseti. Ženske rn vodopad. Vodnik: Tu, gospoda, boste »MSal silno bobnenje vodopada, če bodo dame tako prBazne. da za trenutek umolknejo. Pri fotocrafu. — MUostiva. držite se lepo naravno in položi te ročico na rame gospodu soprogu. MoZ zaSepeče fotografu: — Ce bi jo vtaknila v moj žep, bi bik> še najbolj naravno. Iz pohlepa po bogastva Leta 1900 je obsodilo mehiško sodišče Španca Ovcheea zaradi vohunstva na dosmrtno ječo. Mož je pa k sreoi umri že Če*z tri leta tako. da je bilo njejrovotra tnprjetrja kmaln konec. Postal je žrtev peklenskih naklepov mehiškega famrerja Josea Mazate. Iz zapiskov farvnarja Mazate, ki je te dn; rrrrrrl, je prtSa po 30 letih na dan prozna resnica. V 90 letan preitekloga stoletja jc prebival Mazata na svoji farrrri s svojo sc-s^trično Lapeo*vx>. Mož je bil sta-r takrat 25 lert njegova sestrična je bila pa skoro še dete. Imela je 100.000 pezet in Mazarta je njeno premoženje irpravlial. FVraneje se je hotel poročiti s sestrično, da M se polastil njenega premoženja. Zato jo je skrbno stražil in nikogar rvi pustil do nje. Katrin temu se je pa dekle seanvaialo § Cochezom, v katerega se je zaljnbtfk). Tedaj je Mazala zasnoval peklenski naklep, da se tekmeca odkriža. Podkupiil je rjudi, da so ovadi': Cocbe«a vlacB kot vohnna. Nesrečno dekSe je nekaj let po Coehezjovi smrt; u mrlo in Marata je podedoval njeno pretno<žetjje. če se Kitajec zaljubi V FBadelfiji se je mlilaH kitajsk; metalec oožev Wnpei-\VcTv? zaradi nesrečne Ijnjbezni in iz !juh<)SBrrrno5^. Mož je imel v varrjetejii mlado pomočnica bivšo statlstko iz rio1lywooda. znano po izredni lopoti. Njen nevarni poldfc je bil v tem, da je naorara stati vsak večer pred leseno steno m da ie metal Kitajec nože tako, da so se za-pieili v steno okrog njeneira telesa v obflki okvira okrog sfike. Razume se, da je bfk> žrvBeiije lepe Marion Robe rtsove odvisno od Krtadcevc roke, kajti Če bi ta le malo zadtnteifa. bi se nož za ril v dekfSSno telo. Preje ;e imel Kitajec za TXDmočnico neko drugo damo, kateri je baje fz Irn-bosinrmosti nekoč prebodd roko. Tožila ga je, mož se je na izgovarjal, da ni krrv, ker je vrgel nož slabo samo po nesrečnem naključju. Wnpe!-Weng se ie kmaru zarjulbrl v Marion, kt mu je spočetka baje vračala ljubezen. V Fi-ladeffnž se je pa položaj nenadoma iz-premeaiiL Metalec nožev jc zvedel, da se Mafion sestaja % dnrkrm artistom jz vartjeteja Nieteonom kn sklenfl je iz~ siTifi zrvečer med predstavo od rzvorjeo-ko zaobljubo zvestobe. Ko je stopUa Marion zvečer k leseni steni, je začel metati nože, ki so se zatika ti v steno tfk rrlenega telesa, T*n nož ji *e raztrgal rokav, dnrgi so se pa zanlčfli tako bteu njenega telesa v steno, da je bfla Marion skoro pribita. Ko je imel Kitajec v roka zadnji nož. je zakBcai s slia&ufan gJasorm »OWnW mf, da se mi nfkoil ne izneveriš, sicer se ti zapiči tate nož v glavo!« DhSn&tvo, ki je misfiV). da !e ta prizor dogovorjen, se je smejalo in rri opazilo, da je dekle nrrtvasTco bledo. Po krajficem obotavrjajnrn je Marion zacepetala: »ObrjnbTjam ti!« V naslednjem trenutku se je zaničil nož nad njeno glavo v steno in občinstvo je Krt a jen navdušeno pfoskaJb. Ponoči je pa Marion pc4>e«nfla s svofci novim Ijub-čkom. a Krtajec se je v obupu ustrelil. Modne orgije V Pariza živi v etmgrac^ ruska baronica Adcnrtieva. ki je spadala pred vojno med najlepše in najzanimivejše ženske v Rusiji. Med borjševisTco revo-krcijo se ji je posrecjlo Še pravočasno odnesti pete isn refitf vsaj svoje dragulje in koŽuhovino. V Parioai je dobfla za nakat in kožtmovHio toliko, da si je fcuofla v okraju premožnih Parižanov veŽko hišo. Njen dam v okraju Mon-cean je zaskrvei s čajankami, na katerih so se zbirali zlasti ruski aristokrati In francoski nmetaiki. Zal jo pa baronica kmalu ooazfla, da njeno premoženje ne narašča, marveč se celo hitro krč*. Morala se Je torej ozreti no zaslužku, sicer bi ostala nekega lepega dne na cesti brez sredstev. N5ena Meja, kako skržiri denar, je bila zelo orj^nralna. Ustanovila je modni safton, ta* se pa razJfknje od dnrgth parršJdh rrrodnm salonov s tem, da se vrse motme revije v njem ponoči. Imenujejo se modne orgfje baronice Adcnr-ti. Začenjajo se po polnoči in dostop do rriih je težji, nego do družabnih večerov, katere prirejajo diplomati. Te dni se je vrnila v salonu podjetne ruske baronice velika pomladna modna revija, katere »o se iKreležTl! poleg francoskih in ruskih artstokratov tudi mnogi gledalski in filmski režiserji, modni diktatorji Francije in Amerike ftd. V saloon so improvizirali oder in ko je z&doocl gon«, se je zastor dvignil in prikazala se je sneča Venera. Za zosoode je bfla senzacna Venera, katero je predstavljala pariška lepotica, za dame pa krasna postelja z baldahinom m Venerin negjrže. Take žive slike so se vrst3e do ranega jutra. Grofica Adcurti je dosegla z modno revijo ve&k trsneh. zadovoljne so bile pa tudi njene manekkike. kajti ena ie dobfla anga-žma h gledališču, druga k filmu, tretjo je pa celo nMM neki imcri^ki m^f>onar. Nadebudni sin. — Kaj nameravate storiti s svojim sinom? — K policiji ga dam. — Zakaj baS K pofrctp? — Ker sa bo itak prej aii sJej dobna. Srev 80 »SLOVENSKI N AR OD«, dae 8. aprila 1930. Stran 5. Edgar VVallace: 34 Vrata izdajalcev Roman — Samo trenutek počakajte, prosim jc zašepetal nekdo in šofer je zlezel nazaj v avtomobil. Bobbie je čakal in srce mu jc močno utripalo. Kaj naj stori, 'ko pride Hal-lct? Ali na.i skoči iz svojega skrivališča, prime Hallcta za ramo in mu poreče, da bi rad govoril z njim. ali pa... Ni imel kdaj razmišljati. Začuli so se nagla koraki. Mallct je s-topil k avtomobilu, ustavi! se jc za hip, da si prižge cigareto, in Bobic jc zagledal njegov izraziti obraz. Čutil jc, da je napočil trenutek, ko bi lahko povedal, da ic tu. XIII. Graham tlaliovvell je preživel nekaj neprijetnih trenutkov v dvomili, pomislekih in strahu. Živel jc na samem in tako ie imel še preveč časa za razmišljanje. Nekega dne je telefoniral Diani in jo milo prosil, naj pride k njemu, pa se ie^ izgovarjala, da ima važon sestanek. Takoj se mu je zdelo, da laže, pa jfi ic delal izjemoma krivico. Vrtnar Mawscy je bil izginil in na njegovo mesto ie prišel mlajši mož. ki ic izpolnjeval svoje dolžnosti enako vestno in točno, kakor njegov prednik. Ciraliam jc znal že vso knjižico na pamet. Cim bolj se je seznanjal z načrtom in čini bolj je f>ira stoji stra-žarnica, zgrajena iz rdeče opeke, naigrši vseh grdHi anahronizmov, kar jih je v Toweru. Tu je Graham poiskal vodnika, ki je bil slučajno prost in prosil ga jc, naj mu pokaže notranjost cerkvice — »najstrašnejšega kraja v zgodovini krščanstva«. Toda Grabama so zanimale druge reči, ne pa grbi na kamnih, pokrivajočih grobove mrtvih velikanov in neoznačeni grobovi nedolžnih žrtev despotizma. — Da. gospod, ponoči straži zakladnico posebna straža — prav za prav dve straži. — Kraljevske dragocenosti morajo biti dooro zastražene. — Zastražene? — Paznik sc je zasmejal. — Meni se tudi zdi. Včasih nastane ponoči kratek stik. zvonci zapo-io in takoj je ves Tower na nogah. Ko je Graham odšel iz mračne trdnjave, jc pomislil, da nima posebno prijetnih izgledov. Hotel sc je vrniti v Cobham, pa je čutil, da mora govoriti z Diano. Zato se je napotil k nji. Še na misel mu ni prišlo jeziti se. ko jc našel v sprejemnici Collev VVarringtona. ki se je počutil v Dianinem stanovanju kakor doma. Graham je pomislil, da bi ga kdo drugj prav lahko zamenjal z najemnikom Dianinega stanovanja. tako hladno se je poklonil. — Ah. Grahame! Rečeno mi je bilo, da sc mudite na kmetih. — Je Diana doma? — Pa, ic. Skupaj pojdeva na čaj v Carlton. — Raje si kar takoj poiščite drusro družbo, ker moram govoriti z Diano. Grahamu je šla vVarri-ngtonova familijarnost in samozavest na živce. — Imeniten dečko ste. — je dejal Warrfngton porogljivo. — Imate pač smolo, da mora Diana na sestanek, na strogo trgovski sestanek. — Ga bo pa odpovedala. — Graham jc bil tako obupan, da je malo manjkalo, pa bi se bil izdal, da je Dianin mož. K sreči ie vstopila Diana, ki jc na prvi pogled spoznala, da se je zgodilo nekaj važnega. — Diana. govoriti moram s teboj med štirimi očmi. ColIey pravi, da ooj-deš z njim na čaj. Kaj bi ne mogla tega iz prehoda odložiti. Diana se je ozrla na Colleva. — Mislim, da lahko. — je odgovorila, ne da bi se zmenila za njegovo začudenje. OTROŠKE MOGAVtCE l£lGOI-t I NafboJjb«, najtrajnejse, zato 13 Otroci govore resnico. — Solnce jc vir vsega življenja na zemlji. Kaj bi počeli, če bi solnce ne sijalo več in če bi nastala splošna tema? — Šli bi v kino. tam bi nas to ne motilo. Logično. — Koliko dni hočete dopusta za ženit ovan jsk o potovanje? — Koliko bi mi ga pa dali. gospod šef? — Kako naj to vem? Saj ne poznam vaše neveste. Skrivnost maskiranega jetnika Sloviti jetnik z železno masko v pariški Bastilli jc bil grof Mattioli Skrivnost jetnika z železno masko zanima ves svet že 200 let tako, da ;e postaia predmet neštetih romanov in gledaliških komadov, zadnje čase pa tuđi senzacionalnih in napetih f tlimo v. V obliki firma je ta storija sicer zanimiva, vendar pa samo bajka in legenda. V filmu je namreč rečeno, da je bil jetnik z železno masko dvojnik kralja Ludvika XIV., kar pa seveda ni res. Kdo je bil torej skrivnostni jetnik? Pazniki pariške BastiLle so pod prisego izpovedali, da je pri'pel'jal 18. septembra 1698 opoklne sam upravnik •kaznilnice grof Sari-nt Mars z otoka Sv. Markete jetnika, ki je imel obraz zastrt s črno italijansko masko katere ni nikoli odložil. Ime skrivnostnega jetnika, katerega je stražil sam upravnik z dvema zaupnikoma, jc ostalo neznano. Mož je umrl v Bastilli nenadoma 19. novembra 1703 in naslednjega dne so ga pod tujtim imenom skrivaj pokopali Ni. čuda. da je dal skrivnostni jetni'k častnikom, vojakom in tudi jetnikom v Bastilli povod za ugibanje in šarši!*janje, ki se je preneslo iz kaznilnice v pariške ulice ki v javnost vobče. Tako so nastale govorice, ki pa z resnico miso iimele nič skupnega- Najprej se je govorilo, da skrivnost-rri jetnik ni nosiJ črne svitene maske, temveč železno da jc govoril upravnik Basrillc z njim vedno stoje in s klobukom v roki, da mu je sam pri jedi stregel. da je nosil jetnik vedno najBnejišc perilo in o»bfleko in jedel samo iz srebrne posode. Govorilo sc je tudi, da je vrgel jetnik za svojega bivanja na otoku Sv. Markete skozi okno svoje celice popisali srebrn krožnik, katerega *je našel ribič in ga izročil upravniku kaznilnice, ta pa ni dal ribiča zapreti in usmrtrti samo zato, ker se je prepričal, da ne zna čitati. Pravi povod za to. da so sc govorice o •jetniku e železno masko razširile po vsem svetu, je pa dal največji pisatelj 18. stoletja Voltaire, mož brezpiimeme fantazije, katero bi mu zavidali rudi najslavnejši novinarji naše dobe. Voltaire je bil sam neka'j časa zaprt v Bastilli in zato ni čuda. da jc »tudi on spregovoril o skrivnostnem jetniku. In tako je v prvi izdaji zgodovine Ludvika XIV. zapisal: Nekaj mesecev po Mazarino-vi smrti je bil pripeljan na otok Sv. Markete v Sredozemskem morju neznan jetnik srednje postave, mlad in len. ki je vedno nosil železno maska narejeno tako, da ga nri govoru in jedi ni ovirala. Izdano je bilo povelje jetnika takoj ubiti, čim bi masko od lož a. Čez nekaj časa je Sat nt Mars prepeljal jetnika v Bastlllo. Voltaire sam ni takoj povedal, kdo jc bil oni jetnik, temveč je opazoval, kakšen^učinek bo imela ta vest na javnost. Šele v svojih »Ouestions sur r Enciklopedic« je tvegal opazko, da je nosil jetnik masko zato, da bi nihče nc videl, da je nekomu presenetljivo podoben Voltaire pa zopet ni hotel povedati, komu je bil skrivnostni jetnik podoben. Šele v drugi izdaji omenjenega spisa, je trdil, da je bil mož z železno masko starejši brat Ludvika XIV. Ta trditev je vzbudila v francoski javnosti nepopisno senzacijo. Kost je bila vržena in ljudje so jo začeli navdušeno glodati. Trdili so, da je žena Ludvika XIII. rodila Ludvika XIV. opoldne, istega dne proti većem, ko jc kralj baš večerjal, jc pa rodila še enega dečka katerega so pa odstranili, da preprečijo v državi homatije. Še bolj zamotana je postala ta storija po trditvi barona v on Ulcichcna, da je bil legitimni potomec Ludvika XIII. zaprt zato, da napravi mesto sinu kardinala Richelieua in Ane Avstrijske ki ie bil pravemu kraljevemu sinu čudovito podoben. Ta trditev je presegala že vse meje. Vsa Francija je biJa na nogah, kajti to je pomenilo nevarnost za aspiracije zadnjih Bourbonov na francoski prestol. Pojavilo sc je nešteto brošur in spisov, v katerih so avtorji dokazovali, da je bil Ludvik XIV. bastard, da je bil pravi prestolonaslednik interniran na otoku Sv. Markete, kjer se je oženil s paz-nikovo hčerko m ta mu je rodila sina, katerega so takoj odpeljali na Korzi-iko in proglasili za sina odličnih roditeljev. To je bil očivi-dno poskus podpreti Napoleonove legitimne aspiracije na prestol. Toda to presega že fantazijo samega Dumasa. Domneva, da je bil jetnik z masko brat Ludvika XIV., je bila pa že davno zgodovinsko ovržena. Nastane torej ■vprašanje, kdo se je skrival za skrivnostnim možem v Bastilli? Presenečenje in razburjenje, ki je nastalo po Voltairov! trditvi, da je bil jetnik dvojnik Ludvika XIV., pa ni ostalo brez kritičnega proučevanja in tako so iskali pod železno masko najrazličnejše veljake ta/kratnih časov. Eni se trdili, da je bil maskirani jetnik armenski patrijarh Avedick, katerega so baje jezuiti skrivaj pripeljali v Evropo in zaprli. Drugi so mislili, da je bil skrivnostni jetnik sam Moliere, kateremu so se jezuiti baje osvetili za njegovega »Tartuffa*. Govorilo se je celo, da se je skrivala pod železno masko ženska, ki je igrala v onih časih odlično vlogo. Zdaj se vsi resni zgodovinarji strinjajo v tem, da je bil sloviti jetnik z masko grof Mattioli državni tajnik vojvode mancuanskega. Ludvik XIV. je po Mazarinovi smrti opustil trezno politiko in se začel navduševati za vojne. Ko ie 1. 1632 zavo-jeval Pignerol. se mu je zahotelo še Casala. da bi postal gospodar vse severne Italije. Gospodar Casala ie bil pa mantuanski vojvoda Kari IV. Gon-zaga. mlad in zelo lahkomiseln mož, ki je zastavil vse svoje vladarske dohodke židovskim oderuhom. Vcrsailleski dvor je prišel na idejo, izrabiti lahkomiselnost mladega vojvode m pridobiti Casal z denarjem. V ta namen je stopil francoski poslanik v Benetkah abbc d' Estrade v stik z zaupnikom in ministrom vojvode Karla IV., grofom Anto-niem Mattiolijem. častihlepnim intri-gantomi, ki je pripomogel Franciji doseči cjij. Vojvoda mantuanski je bil pripravljen prodati Casal za 100.000 dolarjev. Stvar ie šla tako daleč, da je napisal sam Ludvik XIV. grofu Mattioliju lastnoročno zahvalno pismo in da je (poslal barona Asfelda, da bi ratificiral pogodbo z Mattiolijem. Prcdno je pa prišlo do tega. jc milanski guverner barona Asfelda nenadoma aretiral in izročil Spancem. Prišlo ie namreč na dan, da ie igral Mattioli dvojno vlogo in da je pogajanja s Francijo proti visoki nagradi izdal Dunaju, Madridu in beneški republiki. Lahko si mislimo srd in razočaram« Ludvika XIV.. ki se je že pripravljal zasesti Casal s svojo vojsko in na\ na severno Italijo. Da potolaži razjarjenega kralja, mu jc abbc d' Estrade predlagal, naj da Mattiollija aretirati in zapreti. Kralj je na predlog pristal, izrazil je pa željo, naj se to zgLhJ-i skrivaj in na tihem. 2. maja 1679 jc poklical d* Estrade Maltioli'ia k sebi. češ, da mu hoče /-plačati ostanek kupnine za Casal. Ko jc pa Mattioli v Pignerolu vstopil v kočijo, je bU aretiran in izročen grofa Satni Marsu. Ce upoštevamo, da je bil Mattioli državni tajnik, ie jasnu, u.i c bilo z njegovo aretacijo kršeno mednarodno pravo. Zato n: čuda, da je bil Mattioli na otoku Sv. Markete zaprt v največji tajnosti in da so ga skrhaj prepeljali v Bastlllo. Spočetka sploh ni smel zapustiti kaznilnice, pozneje so mu pa dovolili izprehajat: sc. toda varno z masko na obrazu. Mož je umrl 19. novembra 170.*. To |c /o• Jovn.sko dokazano in potrjeno. Kljub temu sta pa Še vedno živi Voltairova in Puma-sova legenda, da je bil mož /. Eelezno masko stnreiv brat Ludvika XIV. Dekle z S8 ljubčki Drastično zgodbo o pokvarjeni \ e-lemestni mladini je priobčil te dni dunajski »VViener Journal«. Gre za lu-buvnc avanture 22 letnega dekleta, ki jo imela 58 ljubčkov. pa samo cne:;a je tožila radi očetovstva. Antonija P. je bila 22 let stara, ko je prišel mali Alfred na svet. Otroki je izročila društvu za varstvo mladoletnih otrok, ni pa vedela ali hotela povedati, kdo je njesrov oče. Urad ic poizvedoval za očetom in končno je dekle dejalo, da je oče brivski pomočirk Johann P. Fant je bil pozvan na sodišče, da prevzame očetovske dolžnosti. P. je odkrito priznal, da je imel z dekletom intimno razmerje, trdil je pa, da je izključeno, da bi bil on oče. kajti zadnji sestanek z dekletom jc imel najmanj že pred letom dni, pa še takrat ni bil sam, marveč so bili kar trije. — Kar trije? — je vprašal sodnik začudeno. — To je pa res zanimivo! — Ni pa naizanimivejše, — sc ic oglasil obtoženec. — Ce bi hotel govoriti ... — Kaj pa je še zanimivejše? — ga jc prekinil sodnik. Tedaj je začel P. pripovedovati, da je član nogometnega kluba in da so se nekoč pogovarjali o Antoniii. Vprašal je, kdo še ni bil njen ljubček. Navzočih je bilo 65 članov in samo 7 jih >e dvignilo roko. Sodišče je v tej zadevi zaslišalo »priče in se uverilo, da je P. govoril resnico. Zato je tožbo zavrnilo, češ, da Antoniji glede na njeno nemoralno zrv-lienje ni mogoče verjeti. Pri tolikšnem Številu ljubčkov najbrž niti sama ne ve. kdo je otrokov oče. Originalno zavaro vanje Fiknska igralka Ruth Nawcrsova, ki se jc nedavno že tretjič ločila, jc našla četrtega moža v osebi sina enega najbogatejših lastnikov rndnikov v Kaliforniji Chartesa Purrtbowera. Oče je pripravil sinu originalno poročno darilo, s katerim ga je razveselil, pa ttrdi presenetil na dan poroke. Podaril rrra je namreč zavarovalno polico za cn milijon dolarjev, ki mu bo izplačan še istega dne. ko bi se njegov zakon zaradi ženine nezvestobe razdrl. Zdi sc, da vidi trezno očetovo oko v bodočnost bolje, nego z Uubezniio zaslepljeno oko zaljubljenega sina, katerega niti tri ločitve filmske igralke niso spametovale. Spominjajte se slepih! priporoča svoje izborne izdelke Ceiie kafcr mogoče molkih oblačil atfKfce! »OLLA 6UM. .! 09 A ori septičen preparat »OLLA«! Kdor je pameten, j»rablj« Pokazan© najdovršeoeaša IHakuCatutni papir £$ a «D*fff yteda)a uptava fSCoveni&vga 9la%edaf »ZMDEIEIEEIHEIEJE] V1 Čudežni balzam Na obeti rokah sem imel br e« števca brada/vic. Hvria V»n in Važi vclfeovredma izjta?d*e; dane« se skoro ne pozna, da bi bil kneff to cnuub!>a;na, Prešernova ul.) Us'ed-Dj firmj iskrena lwaia. Čnairejj. požuri ^e k t>jei. tmonda boš Wwji ti desert. — Križ Frartc, Ljubljana Vil. Čopova 31. 1307 Posestvo 2A BMaaflBav nomavc, »>zd. hiša. zos-vjdansko riosloipje m sad m' vrt, bViz-u Brec,«? nafroda-j. V hiši električna raz«wwHjaiva. Pojasnila daje Franc 2apaa — 30, pošti Radov-1301 «v T__1___g__ l|.t Hm i\aaal it- *»aiboiHet m'-po-JmM HtJEt ro^a trotvica /j Kg • VARDIA.N. Sfcak m Hrvatska, ŠL 1. jffW#^W\ Novi cenik oo-^pi'^^^ra^* ^Hem vsakemu. -Odlikova-n z zlato mo. ^ZlZ Likanje moške aH damske obleke 18 Din Moško, domsko garderobo n*ih»-treje stika, kemično Sati. teme-tjito posije, a« žeajo napravi novo nodJoco, tudi obrne WALLET EXP*ESS. UL'BLJAV« Stari h* I«. Po obleko se pošlje oa do«. T Okras 20£ Okras 308 Okras 324 Okras 363 27-30 fcia. 129.— 31-35 Din. 149.— 36-38 Din. 169,— Za male kavalirje. Okras 232 DIn^29.— Za najmanjše. 17-22 Din. 69.— 23-26 Din. 89.— 27,30 Din. 99.— 31-34 Din. 129.— 35-38 Din. 169— Din. 229.— Lakirani ali rjavi usnjati čevlji široke oblike. 27-30 Din. 129.— 31-34 Din. 149.—. Izdelan iz boksa ali laka s praktičnim vezanjem. 27-30 Din. 99.— >31-35 Din. 129.— 36-38 Din. 149.— .izdelan iz močnega dull-boksa \ gumastim podplatom in indijanon , Okras 151 Čeveljček je izdelan iz finega boksa, topazne barve, kombiniran s temno rja- vim. Din. 229.— Okras 652 Iz finega telečjega boksa, barve sun-burn, kombiniran s svetlo .rjavim. Priljubljena široka oblika. Din. 229.— Okras 131 Iz rjavega boksa, okrašen s perforira-njem. Din. 223.— Okras 961 Modnih barv ali laka z okusno kombinacijo. Din. 229.— > Okras 941 Iz Črnega laka ali bakrenega ševro usnja z našitim okrasom prave kačje kože. I Din. 169.— Okras 100 Najlažji in najcenejši moški polčevelj za družbo. Din. 269.— Okras 633 Topa oblika je jako elegantna in poleg tega prav udobna. 2fi9b— Okras 961 Trpežen moški polčevelj s značilnim perforiranjem. Okras 931 Okras 944 Din. 229.— Našiti okrasi so karakteristika pomladne mode. Vam bodo onemogočili ndobno izbiro pomladnih čevljev. Sedaj je najprimernejši čas za nabavo pomladnih in veli* konočnih potrebščin. Vse naše predavalnice so docela založene. Ne odlašajte — obiščite nas! Dur. T&9.— 1 Okras 119 Izdelan iz rjavega ali črnega telečjega boksa. Isti Čevelj iz laka stane Din 229.—. Din. 229.— Okras 621 Rjav polčevelj, okrašen z okusnim perforiranjem. Din. 229.— Okras I54 Jako lep čevelj, sunburn barve, okrašen s temnorjavim* Okras 96O Poletni čeveljček svetlih barv ali iz laka. * Din. 229.— Okras 905 K večernim toaletam. Isti iz atlasa Din 169.—, Okras 921 Lakiran polčevelj za družbo in promenado. Din. 269.— Okras 322 Rjav ali črn moški polčevelj topo oblike. Okras 964 Za sport m izlete. Din. 269. Ure>Jn>e Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Za upravo m imserasni del Usta: Oton Christol. — Vri v LjwWjani. 1459