ODGOVOR NA ČLANEK Olajšave višinskim kmetom PRODAJNE CENE SAMO OD 5 - 25 ODSTOTKOV VIŠJE v 10. ŠTEVILKI SMO NA TEM MESTU OBJAVILI PRISPEVEK NA­ ŠEGA DOPISNIKA OLAJŠAVE VIŠINSKIM KMETOM, V KATEREM JE POROČAL O SEJI SKUPŠČINE ŠMARJE PRI JELŠAH. V PORO­ ČILU JE BILA MED DRUGIM TUDI INFORMACIJA, POVZETA IZ RAZPRAVE, PO KATERI »SO KRITIČNO OCENILI POSLOVANJE GOZDNEGA GOSPODARSTVA, KI USTVARJA PREVISOKO AKUMU­ LACIJO S PRODAJO LESA, SAJ SO ODKUPNE CENE OD PRODAJNIH TUDI DO TRIKRAT NIŽJE«. S tem v zvezi nam je Gozdno gospodarstvo Celje poslalo nasled­ nji odgovor: »Ker je informacija netočna ozi­ roma podpisani j. L, ki je poročal o razpravi na skupščini, ni pred­ hodno preveril podatkov pri Gozd­ nem gospodarstvu, smatramo za po- ttebno objaviti popravek v smislu priloženih kalkulacij. Iz te kalkula­ cije je razvidno, da prodajne cene pri sortimentih, ki se odkupujejo na tem področju, niso 5-krat višje od nakupnih, ampak so višje za 5 do 25 odstotkov! Pri hlodovini III. vrste je odkupna cena od kmetov za 250 din po kubičnem' metru višja kot prodajna in se ta negativna razlika, ki je v škodo Gozdnega gospodar­ stva, krije iz akumulčicije pri več vrednih sortimentih. Razlika med prodajno in odkupno ceno pa pri Gozdnem gospodarstvu ne predstav­ lja marže, ampak se na ta način ustvarjajo sredstva in skladi,, ki so na tem območju potrebni za go­ jenje gozdov, ker so gozdni skladi nezadostni, sestoji deficitarni in Gozdno gospodarstvo vrši celo pre­ livanje sredstev iz ostalih področij na predmetno področje. Ta netočna informacija je pov- zročial med našimi kooperanti raz­ burjenje, ki je v tem, da le-ti iz­ javljajo, da les ne bodo prodajali Gozdnemu gospodarstvu, temveč ga raje prodajajo na Hrvatsko. Tako je ogrožen plan gozdnih obratov J^odčetrtek in Rogaška Slatina, di­ namično oddajanje lesa lesni indu­ striji, tako da preti nevarnost, da bo lesna industrija tega območja za-' radi tega nezadostno oskrbljena z lesno surovino. Poudarjamo, da imamo pri oskrbi lesn(; industrije z lesom že kljub te­ mu velike težave in nas je sekreta­ riat za kmetijstvo in gozdarstvo SRS opozoril, naj bi načrte izvrše­ vali bolj disciplinirano kot doslej. Takšne neodgovorne izjave pa delo še bolj ovirajo^'. , Gozdno gospodarstvo Občani v Rogaški Slatini so z zadovoljstvom spremljali potek gradnje nove veleblagovnice, ki bi rešila pereč problem preskrbe. Zaradi podra­ žitve gradbenih materialov in raznih uslug so stroški narasli in ker in­ vestitor nima sredstev bodo po vsej verjetnosti malo pred dograditvijo prenehali z deli. Kdo bo kriv za gospodarsko škodo? Posnetek prikazu­ je nov objekt med gradnjo. Foto: J. Sever Volitve v konjiški občini Prvi del volitev v skupščine je po­ dobno kot drugod potekal tudi na območju konjiške občine. Volivci v delovnih organizacijah so bili med prvimi, ki so izbrali v petek 26. mai*- ca novih 14 odbornikov, enega pa za nq|domestne volitve. Udeležba nad 93 odstotkov je dokaj dobra, še bolj pa so se dva dni kasneje izkazali kmetijski proizvajalci, ki so volili vsii. Kako so pa potekale volitve v ne­ deljo, 28. marca? Reči je treba, da so odbori SZDL, politični aktivi in volivni odbori napravili res vse, da bi čim bolje uspele. Ponekod so vo­ lišča odprli že pred sedmo uro zju­ traj in s tem omogočili volivcem, da so lahko opravili svojo dolžnost. Med prvimi so se s 100 odstotno udeležbo oglasili iz Rakovca nad Vi­ tanjem sicer okoli osmih. Večina so gozdni delavci, toda značilno za ta kraj je, da je že tradicionalno pri vsakih volitvah med prvimi. \ Kmalu za tem so tudi iz Kravjeka pri Ločah poročali, da so vsi volivni upravičenci opravili svojo dolžnost, vmes pa je prišla vest, da so vsi kmetijski proizvajalci volili že do 10. ure dopoldan. Kmalu po deveti uri je bila volivna udeležba 45 % okoli 11. ure že blizu 70 'VO. popoldan ob 14. uri pa se je povzpela na okoli 85 ",„. Večina je opravilo svojo dol­ žnost že dopoldan in tako so volivni odbori čakali po 15. uri le še tiste volivce, ki niso mogli priti na voli­ šče v dopoldanskem času. Razen v nekaterih primerih je po­ ročevalska služba dobro delovala, za kar so poskrbeli mladinci in mla­ dinke. Tako se je morda zgodilo, da so bili dejanski rezultati boljši od uradnih podatkov, ker jih iz neka­ terih volišč v določenem času ni bi­ lo. Morda bi kazalo za prihodnje volitve, ki bodo 18. aprila, na take in podobne primere posebej opozo­ riti. Manjše težave je povzročilo tu in tam tudi dejstvo, da ponekod niso točno vedeli, če volijo ali ne. Nekaj takih primerov je bilo v Konjicah, ko so volivci iz volivne enote, v ka­ teri odborniku še ni^ potekel man­ dat, prišli vprašat na krajevni po­ litični štab, kje je njihovo volišče. Kljub temu, da so bili volivni ime­ niki dobro popravljeni, pa so se ie vedno vrinile določene napake, po­ sebno v primerih, ko so se posamez­ niki preselili. Vendar pa vse to ni toliko pomembno ob končnem re­ zultatu, ki je bil zelo dober tudi v krajih, kjer je v prvih jutranjih urah kazalo nekoliko slabše. UREJEVANJE TRGOVIN v zgornjem delu Zgornje Savinj- sek doline urejajo trgovske lokale, izjema je le Solčava. Tako so samo v Gornjem gradu lani vložili v iz­ boljšanje trgovskih lokalov 50 mili­ jonov dinarjev. V Ljubnem ob Sa­ vinji so imeli namen graditi novo sa­ mopostrežno trgovino — do grad­ nje pa ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in omejitve in­ vesticij. V Lučah bodo zgradili nov stano­ vanjski blok za potrebe prosvetnih delavcev že letos. Gradnjo stano­ vanj bo financirala dbčinska skup­ ščina, trgovski lokal, ki bo obsegal vse spodnje dele bloka, pa trgovsko podjetje. VOLITVE V ŠMARSKI OBČINI NAD 91 ODSTOTKOV Letošnje volitve v občinski zbor delovnih skupnosti in občinski zbor so potekale bolje, kol so predvidevali. Kaže, da so volivci z za­ dovoljstvom sprejeli kandidature več kandi­ datov, v večih volivnih enotah so bili tudi po trije kandidati, v eni pa celo štirje. Volivne enote so tekmovale m.čd seboj, in tako je ve­ čina volivcev glasovala že v predpoldanskih urah. Najbolj se je izkazala volilna enota podsreške kmetijske skupine, kjer so volivci glasovali še do osme ure. V celoti se je voli­ tev udeležilo nekaj nad 91 odstotkov volivcev. Najstarejši volivec šmarske komune enain­ devetdesetletni JANEZ STRAŠEK je prišel na volišče v Podčetrtek že pred prihodom voliv­ ne komisije — ob pol sedmih. Gasilci iz Pod­ četrtka so v skupini prišli med prvimi vo­ livci. Mladina v Podčetrtku, ki je pred volit­ vami mnogo razpra\ljala o ureditvi kraja in kandidatih ter o tem, kako bodo .nekateri pr­ vič volili, je prišla na volišče v jutranjih urah. Ob enajstih je volil zadnji mladinec. Na Kristan vrhu so prišli v_^jutranjih urah na volišče vsi gasilci v svečanih oblekah in s tem dali zgled ostalim volivcem. V Rogaški Slatini je godba na pihala igrala koračnice pred voliščem. V Kozjem je v kmetijski sku­ pini že ob desetih volilo od 104 volivcev 98 — vsi razen šestih,, ki so bili člani volilnih komisij na drugih voliščih. V Podčetrtku je večer pred volitvami prvič zasvetila ulična razsvetljava, ki so jo občani dogradili s prostovoljnim delom in lastnimi prispevki. Tako so zmanjšali predračunska sredstva, ki so presegala dva milijona dinar­ jev na 350 tisoč. v Bistrici ob Sotli je 80 odstotkov občanov volilo že pred deseto uro dopoldne.- V gru­ čah volivcev, ki so se zbirali pred voliščem, je vladalo mrzlično pričakovanje končnih po­ datkov. Smarski radio je ves dan poročal o volilnih rezultatih in prenašal poročila z volišč. Na nekaterih voliščih pa so se jezili, zakaj se o njih nič ne sliši. Ko je prišel reporter v Rogatec, jih je komaj potolažil; prišel je še­ le — popoldne. IZVOLJENI KANDIDATI: Izvoljeni kandidati za občinski zbor: AN-' DERLUH AVGUST, ZVONKO STRASEK, IVAN MLAKAR, ALOJZ SVETELŠEK, VEKO- SLAV SKRABL, PETER CUH, CIRIL POCI- VAVŠEK, EDI PLEVNIK, BENO BOŽIČEK, MIHAEL KOVACIC, JOŽE KUNEJ, FRANC TRBOVC, ALOJZ LIPNIK, EDI BLAZINA, FERDO PETEK, FILIP ŠKERJANEC in STANKO LORBEK. Izvoljeni kandidati v zbor delovnih skup­ nosti: BOGDAN KOVACIC, VINKO SKALE, IVAN ZLATOVAS, FRANC JAN2EL, JANEZ PRAH, ŽARKO FRISKOVIC, MIRKO PEC- NIK, IVAN SITAR, FRANC FIRER. MILAN 7ASIC, IVO SKALE, MILOŠ KLANJSEK, METOD CERNOSA, ANTON KRISTAN, MIR­ KO ZUPANČIČ, MARTA LESNIK, ŠTEFKA SLIVNIK, DJURO TATALOVIC, MARTIN PLEVCAK. ^ j. 1., j. s. TV program od 4. do 1Q. aprila • TV program od 4. do 10. aprila • TV pro NEDELJA — 4. april 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Mendov spored (Zagreb); 11.30 Gozdni čuvaji (Ljubljana); 15.30 Športno popoldne (Zagreb); 17.00 Mladinski TV klub (Ljubljana); 19.00 Svetnik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo­ grad); 20.45 Da ali ne (Beograd); 22.00 Poro­ čila (Beograd). PONEDEUEK — 5. april 11.40 TV v šoli: Medeja (Ljubljana); 15.20 Ponovitev šolske ure (Ljubljana); 16.40 Rušči­ na na TV — 50. lekcija (Ljubljana); 17.10 Go­ vorimo angleško — 27. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljub­ ljana); 18.45 Izumi in proizvodnje (Ljublja­ na); 19.15 Tedenski športni pregled (Beo­ grad); 19.45 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 tV dnevnik (Beograd); 20.30 Wolf: Miche­ langelov! soneti (Beograd); 20.40 Miča Popo- vič: Američanke — TV drama (Beograd); 21.40 Naš teleobjektiv (Ljubljana); 21.55 TV obzornik (Ljubljana). SREDA — 7. april (Zagreb); 17.40 Tik-tak — pravljica za naj­ mlajše (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV stu­ dio (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljublja­ na); 18.45 Dosežki znanosti — serijski film (Ljubljana); 19.15 Glasbeniki o sebi in glasbi: J. S. Bach (Beograd); 19.45 Cik-cak (Ljublj.^- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Poezi­ ja Desanke Maksimovič (Beograd); 20.45 Crno na belem — zab. glas. oddaja (Zagreb); 21.55 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.25 Rezer­ viran čas (Ljubljana); 22.50 Berlin: Atletika v dvorani (Intervizija); 23.55 Poročila (Ljub­ ljana). ČETRTEK - 8. april 10.00 T v v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 16.40 Ruščina na TV (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško (Ljub­ ljana); 17.40 Na črko na črko — mlad. oddaja (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd); 19.15 Glasbena porota (Ljubljana); 19.45 V kinu bomo videli (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba (Zagreb); 20.40 Silvano Ambrogi: Birozavri — predstava Drame SNG (Ljubljana); 21.10 Ali razumete sodobno glas­ bo (Ljubljana); 22.50 Berlin: Atletika v dvo­ rani (Intervizija); 0.20 Poročila (Ljubljana). PETEK — 9. april 16.50 Ruščina (Zagreb); 17.10 Angleščina (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 Po- tovanje-TV slikanica (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči signal (Beo­ grad); 19.15 Narodna glasba (Beograd); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be­ ograd); 20.30 Retrospektiva slovenskega fil­ ma Vesna (Ljubljana); 22.00 Sprehod po sve­ tovnih galerijah (Ljubljana); 22.30 TV obzor­ nik (Ljubljana). SOBOTA — 10. april 17.40 Mamin rojstni dan — lutkovna odda­ ja (Ljubljana); 18.05 Glasbeni odmevi (Zag­ reb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Stjepan M. Ljubiša: Ka.ijoš Macadanovič — 11. del (Zagreb;) 19.30 Vsako soboto (Ljub­ ljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV ciaevnik (Beograd); 20.30..Stare pesmi in ro­ mance (Beograd); 20.40 SprehcKi skozi čas (Ljubljana); 21.10 Družina —• humoristična oddaja (Beograd); 22.00 Golo mesto — ser. film (Ljubljana); 22.30 TV obzornik (Ljub- 2e v zgodnjih jutranjih urah so občani v skupinah šli na volišča. Posne­ tek prikazuje volivce iz Olimja pri Podčetrtku, ki so najprej v gostilni v burnem razgovoru »tehtali« kandidate in potem zavili na volišče. Poti in steze iz okoliških hribov so tega dne oživele, pri tem je zanimivo še to, da so prihajali na volišča med prvimi volivci iz oddaljenejših krajev. Foto: J. Sever NEVSAKDANJA GRENKA ZGODBA MOJA AM|ERIKA: KRUH IN KRIVICA Moja zemlja v zlati, sončni Ka­ liforniji je usodno posegla v mo­ je življenje ter porušila srečo. Z njo se je pričela dolga pot ne­ skončnih krivic in jernejevsko iskanje pravice. Res je, da so de­ nar za odškodnino nakazah moji družini kmalu po mojem odhodu v Reeding na končno obravnavo, toda namesto 20 tisoč dolarjev le borih 750, ki niso zadoščali za sodne in advokatske stroške. Ne­ kako se nisem mogel znajti pri svojem delu. Žena je spričo vseh teh težav, v katerih smo se zna­ šli, dobila živčni zlom in je mora­ la v bolnico za duševno bolne. Doma je bilo šest otrok, jaz pa sem iskal svojo pravico in nisem vedel, da bo to iskanje trajalo dobro desetletje. Nisem mogel preboleti beraške odpravnine ali odškodnine in sem se pritožil. Toda niti sodišče nitL moj advokat niso hotcH nič sli­ šati o tem, da bi se pritožil na višje sodišče. Ko sem bil pri odvokatu, je za­ hteval preostalo plačilo 250 do­ larjev, meni pa izročil dokumen­ te. Kot kaže, ni bilo podjetju Shasta Box prav, da mi je izročil dokumente in tako sem ponoči v Emperer hotelu doživel zelo ne­ prijeten obisk. Dolgo sem bedel in nenadoma sem shšal, kako se vratom sobe približuje skupina ljudi in se jiogovarja, misleč, da sem zaspal. Rešila me je majhna, ozka soba, v kateri je bila po­ stelja vštric vrat. Posteljo sem zrinil k vratom in tiščal s tele­ som, medtem ko so »prijatelji« mojega advokata molče rinili v moja vrata. Menjaval sem roke in ko sem slučajno iskal boljšo oporo, sem po naključju sprožil alarmni zvonec v baru in se tako rešil najetih zlikovcev. Drugega dne sem v Reedingu obiskal najmanj dvanajst advo­ katov, a nihče ni hotel prevzeti mojega slučaja. Ko sem tako za­ man iskal pomoč, sem se sam obrnil s pritožbo na sodnijo, kjer so mi odmerili krivično odškod­ nino ter odšel domov. Čakal sem dobre tri mesece in znova pisal, pa so mi pritožbo vrnili s pri­ pombo: »Če nočete počakati, da vam pritožbo rešimo, se obrnite drugam!« V tem času pa se je vrnila mo­ ja žena iz bolnišnice dombv, a kljub zdravju ni prinesla več sre­ če v hišo. V njenih očeh sem bil vsega kriv. Še huje pa je bilo to, da je dobila vso dokumentacijo v posest in mi je ni več hotela vrniti. To mi je vzelo možnost uspešne borbe za moje pravice in pravice moje družine, uničilo moje 23(-letno srečno zakonsko življenje in mi celo odtujilo mo­ jih šest otrok. ^ Amerika, dežela onstran luže, dežela, kamor sem šel iskat za­ služka za leto ali dve, dežela, ki me je vsesala vase in izčrpala moje moči in mi uničila drobno srečo, ta Amerika je postala za- ^ me pojem krivice, teptanja pra­ vic, podkupovanja in brezobzir­ nega izkoriščanja. Posedoval sem nekaj vrednostnega in postal predmet, ki ga je treba uničiti, spraviti na kolena in pogoltati. Leta so tekla, toda zame ni im ni bilo pravice v Ameriki. In tako sem se strt, poražen v brezpravni in nemočni borbi vr­ nil po 48 letih nazaj v svojo do­ movino ter ostal tukaj štiri leta. Toda krivica, ki se mi je zgo­ dila, mi ni dala miru. Sam sem si ustvaril v »najbolj demokratič­ ni« državi na svetu možnost za preživljanje na stare dni, a ko sem postal potreben, da bi užival I svoje sadove, mi je pohlepni bo­ gataš (Shasta Box), zavedajoč se pravice svojih težkih milijonov, roparsko zasegel zemljišče in ga izkoriščal, uničil objekte, ki so postali moja last, ni pa hotel pla­ čati odškodnine. Tako sem se 1963. leta znova odpravil v Ameriko z namenom, da vendar le poiščem svojo pra­ vico. Z ženo, ki živi v Ameriki, tudi sedaj nisem našel pravega razumevanja, saj je prepričana, da so dokumenti zanjo dokaz, kako sem uničil najino srečo in v družino vselil bedo in občutek negotovosti. Našel pa sem mladega advoka­ ta v Reedingu, ki je bil voljan sprejeti mojo zadevo. Mladi ad­ vokat je v kratkem času priskr­ bel neovrgljive dokaze o brez­ pravnosti ter krivičnosti podjetja Shasta Box. Tako je odkril, da podjetje Shasta Box sploh ni imelo pravico do pogodbe, ki jo je kupilo od Freda Carmone, ker je Carmona finančno propadel in je bila neveljavna prodaja zanj samo uspešna rešitev pred ban­ krotom. Poleg tega je našel tudi sodnijsko overovitev neveljavno­ sti pogodbe, ki sem jo dosegel 1947. leta, čeprav o tem nise"m bil obveščen. S temi dokazi mi je mladi ad­ vokat sestavil pritožbo na ameri­ ško državno pravobranilstvo, ki pa me je znova razočaralo. Kma­ lu sem prejel dokaj, čuden odgo­ vor. »Dragi gospod Goršek! Vaše težkoče so izključno privatnega značaja in n>i vam ne »moremo pomagati.« In znova sem se znašel v težav­ nem položaju. Z denarjem, z do­ larji, ki jih dobivam tako jaz kot tudi moja družina za zemljišče, Jci je v najemu, lahko v svoji do­ movini živim prijetno, medtem ko v ameriških prilikah premo­ rem ravno toliko, da se s težavo prebijam skozi življenje. Začel sem gladovati. Iskal sem način, kako bi ameriško javnost opozoril na krivico, ki mi jo de­ lajo vsi po vrsti. Dal sem tiskati lepake, v katerih sem opisal svo­ je življenje, hodil sem po rtiestu s protestnimi napisi. Iskal sem stika z ameriškimi časopisi. Toda zanje sem kljub 48 letom, ki sem jih preživel kot lojalen državljan Amerike, tujec, človek, ki znova išče zavetje v svoji stari domovi­ ni, človek, ki na večer življenja preveč sentimentalno išče to, kar mu gre. Letos bom dočakal osemdeset let in nikakor ne morem doume­ ti, da je kršitev posestnih pravic in nezakonito izkoriščanje tujega * zemljišča po ameriškem zakoni- / ku le privatna zadeva (ki je v na-' šem primeru postala privatna tragedija!). Vprašujen;, kaj torej je v Ameriki kaznivo?? Z vsakim dnem je postajalo za­ me življenje v Reedingu in dru­ gih mestih vse težje in ko sem še poleg tega zbolel, sem z zad-"" njimi sredstvi odpotoval znova v svoje pribežališče — rojstni kraj. Vedel sem, da tamkaj betežen in bolan nimam kaj drugega priča­ kovati kot smrt, kajti dežela bo­ gastva in tehničnega napredka ne pozna sočutja.