LETO XV., ŠTEV. 221
£. Cena 10 4M
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-zuložnisko podjetje 5Z.L)L »NaS lisk« / Direktor: Rudi Jauhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poroč *valca« / Uredništvo: Ljubljana, lomšiceva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/n., telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»Tc-ló3 I Mesečna naročnina 200 din
Veličastna manifestacija slovenskega ljudstva
TITO 350 TISOČEM NA OSTROŽNEM
Edvard Kardelj, Miha Marinko, Boris Kraigher, Franc Leskošek, generalni polkovnik Kosta Nagy med udeleženci proslave
Maršal Tito izročil odlikovanja 5 štajerskim partizanskim brigadam
Velika udeležba na Ostvožnem — dokaz politične zavesti in enotnosti
našega ljudstva
GQV0B PREDSEDNIKI TITI
Resnično smo lahko ponosni na velike uspehe, ki smo jih dosegli
rija, hčerka Ivana Brežnika, političnega delavca, ki je bil že pred vojno napredni voditelj delavskega razreda v Celju, pa mu je izročila velik slovenski šopek nageljnov in rožmarina.
Veliko zborovanje je otvo-ril sekretar celjskega komiteja Zveze komunistov Slovenije tov. Franc Simonič, ki je pozdravil predsednika republike in »vse borce herojskih brigad, ki so se borile in vodile upor v teh lepih krajih slovenske dežele, ki jih je hi-tlerizem hotel imeti za svoje« in druge.
Valovi navdušenih vzklikov in pozdravov so zajeli vso obširno kotlino na Ostrožnem, ko je stopil pred mikrofon tov. Tito.
sužnjevanja naše domovine povedati zasužnjevalcu: »Ne! Nočemo tako! Ali mi ali ti«. Vzeli smo orožje v roke in šli v to borbo. (Odobravanje in aplavz). Razumljivo, da moremo prav zaradi tega biti ponosni na tisto, kar smo tedaj storili, ker je bil to primer za mnoge druge, ki niso videli nikakršnega izhoda iz položaja, v katcam smo se znašli. Zato n Ve ljudstvo ne sme nikdar pozabiti onih velikih dni, ko je tako slavno pokazalo svoj pravi lik, ko je tako vztrajno branilo pravico obstanka na tej zemlji in ko je, čeprav tako malo, dalo tako velik delež k splošnemu človečanskemu naporu, da se odvrne največje zlo na svetu — fašistično zasužnjeva-nje. Radujem se, da je danes tukaj, na tleh Štajerske, zbrano ljudstvo iz vse naše Slovenije, vsi ljudje, ki so lahko prišli, da se ponovno spomnijo vseh onih težkih dni, in da se vesele velikih uspehov, ki smo jih dosegli ne samo v vojni, temveč tudi po njej.
Ostrožno, nedelja dopoldne-Ko se je zdanilo in so se razpršile jutranje megle, je zasijalo toplo sonce, tako toplo, kot smo ga le mogli pričakovati. Po gozdovih okrog Ostrožnega so ugašali taborni ognji, ob katerih so prebili Btotisoči noč, in nepregledne množice so se pričele zgrinjati na veliki slavnostni prostor nasproti glavne tribune.
Pod tribuno na poševnem odru se je zbralo okoli 2500 pevcev združenih pevskih zborov in okoli 500 godbenikov, ki So peli in igrali udarne partizanske pesmi, da je odmevalo po velikem prostoru, obdanem z gozdovi, na katerega so nenehno prihajale nove in nove množice.
Okoli 9.ure je množica vzvalovila — po Cesti Pohorskega bataljona so pričele prihajati druga za drugo slavne štajerske brigade, odredi in bataljoni na čelu s proslavljenimi komandanti iu komisarji in zastavonošami. Tu so bili preživeli borci iz slavnih pohodov in herojskih borb XIV. divizije, Tomšičeve, Šer-cerjeve, Bračičeve brigade, ter četa vojakov današnje Tomšičeve brigade z brigad-no zastavo iu z zastavo, ki so jo dobili kot dariio Osvobodilne fronte Slovenije leta 1951. Enako toplo in prisrčno so pozdravili ljudje strumne mlade fante vojake današnje udarne Tomšičeve brigade, kakor stare borce, med katerimi je bilo veliko invalidov, ki so le težko sledili strumnim zastavonošem na čelu brigad, odredov in bataljonov.
Bil je veličasten prizor. Tisoči so vzklikali in pozdravljali borce Pohorskega odreda, Zidanškove in Šlandrove brigade in Lackovega odreda. Stotisoči so se vzpenjali na prste, da bi bolje videli junake, ki so korakali na zborno mesto pred glavno tribuno ob zvokih partizanske koračnice, ki je donela iz grl dva-iisoč petsto pevcev in iz glasbil 500 godbenikov, junake Kamniškega bataljona, na čelu katerega je korakal njegov prvi komandant Urban, heroja Lojka-Franca Avblja in heroja podpolkovnika Mirka Jermana, da bi videli junake Koroškega odreda. Kam-niško-zasavskega odreda, junake Tomšičeve brigade, Efen-ko, Silnega, znanega komandanta III. bataljona Imra,
olkovnika Luko in pol-
ovnika Janoška ter neštete druge.
»Na juriš, štirinajsta, juriš!« je donela pesem čez nepregledno množico, ko so se postrojile pred glavno tribuno zadnje enote iu ko so pričeli prihajati na tribuno visoki politični in vojaški predstavniki, gostje iz Trsta m Koroške, predstavmiki slovenskih izseljencev iz Amerike, bivši predsednik socialistične stranke Indije in sedanji član izvršnega odbora socialistične stranke g. Acharia Narcudra, rektor univerze v New Delhiju g- Mudzeb in drugi. Ob poti proti tribuni pa se je postrojila enota borcev Jugoslovanske ljudske armade ua čelu z vojaško godbo.
Natančno ob 10. je množica ponovno vzvalovila. Od ust do ust so šle besede: »Tito! Tito! Tito prihaja!« Pred postroje-nimi borci Jugoslovanske ljudske armade se je ustavil avtomobil in predsednik republike tov. Tito je v spremstvu oficirjev pregledal častno četo in jo pozdravil. Borci so odgovorili z gromkim »Hura!«
V spremstvu generalnega polkovnika Kosta Nagvja se je predsednik republike Tito napotil proti tribuni med burnim pozdravljanjem zbranih borcev in množice. Ceneralni podpolkovnik Dušan Kveder je pred postrojenim: enotami štajerskih borcev podal maršalu raport, maršal Tito pa je pozdravil borce z borbenim pozdravom »Smrt fašizmu!«.
Po državni himni je narodni heroj generalni podpolkovnik Dušan Kveder prebral ukaz predsednika republike o odlil co van ju enot. Drug za drugim so pristopali stari komandanti Šlandrove. Zidanškove in Sercerjeve brigade, Udarne brigade Mirka Bračiča in\DV brigade pred maršala, ki je odlikoval prve štiri z Redom zasluge za narod I. stopnje, zadnjo pa z redom Bratstva in edinstva I. stopnje.
»Izročam to odlikovanje v znamenje za herojsko borbo, požrtvovalnost lin zasluge v veliki narodnoosvobodilni borbi.« S takimi besedami jim je izročal odlikovanja, komandanti pa so mu obljubili, da bodo nadaljevali z vzgojo mladih kadrov po zgledih teh brigad in se z isto vnemo kakor so se v vojni, borili danes za zgraditev socializma.
Maršal Tito se je nato napotil na tribuno, kjer so se zbrali poleg drugih podpredsednik zveznega izvršnega
sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, člana zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek in Ivan Maček, predsednik izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije Boris Kraigher, generalmajor Milan Žeželj in drugi-
Na tribuni so maršala Tita pričakali celjski pionirji, ki so ga pozdravili in mu izročili lepo darilo. Joško Petek, sin padlega partizanskega fotoreporterja Jožeta Petka, ki je ves čas spremljal pohod XIV. divizije, je izročil maršalu Titu veliko dokumentarno delo svojega očeta — album s slikami in seznamom padlih borcev s pohoda XIV. divizije. Mala Breznikova Ma-
Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vas predvsem najtopleje in od vsega srca pozdravim in da vam čestitam k temu velikemu dnevu, ki ga praznujete kot spomin na tiste slavne dni, ko je ljudstvo Štajerske in teh krajev vzelo orožje v roke, da brani svoj dom, svoj obstanek in svojo neodvisnost.
Lahko se postavi vprašanje, ali je umestno, da se danes po tolikih letih ljudje tako izrazito spominjajo in tako izrazito proslavljajo tiste težke dni. Menim, da je tudi danes — ko odvračamo tiste zle spomine in ko nudimo roko vsem, ki so nam povzročali zlo, z željo, da v bodoče takega zla več ne bo, z željo, da živimo v miru in sodelujemo med seboj — menim, da je še kako umestno, da ne pozabimo tistih težkih in velikih dni.
V tistem času je bil mrak v vsej Evropi, težka mora je pritisnila vse narode, ki so občutili fašistični čevelj krvološtva in fizično uničenje. V tistem času smo bili edini v Evropi, ki smo imeli pogum, od prvih dni za-
Tovariši in tovarišice! Ce mi danes pogledamo rezultate, ki jih je dala naša velika osvobodilna borba, če pogledamo na to, da smo poleg zmage nad okupatorjem in ohranitve svojega obstoja ostvarili tudi druge velike rezultate, smo zares lahko ponosni. Ce danes pogledamo,
kakšno je lice naše države, naše nove Jugoslavije, če pogledamo, po čem je ona vse nova, socialistična Jugoslavija, bomo videli, da so se ti rezultati izrazito pokazali tudi v nekdaj najbolj zaostalih krajih, v katerih prej ni bilo niti cest in kam šele podjetij in tovarn in v katerih Imamo
danes nova naselja, nove tovarne, nove ljudi. Mladinci in mladinke, ki so prej pasli koze in ovce in ki niso vedeli, kaj je železnica in tovarna, delajo danes v naših tovarnah pri najbolj zapletenih strojih in ustvarjajo razne dobrine za srečo našega ljudstva, za dvig ravni življenja naših delovnih ljudi. (Odobravanje in aplavz). Ce gre človek po naši domovini, vidi, da danes ni niti enega kraja, kjer ne bi bili vidni v tej ali oni obliki rezultati naše velike osvobodilne borbe, revolucionarne borbe naših narodov, ki je izmenjala socialni lik naše družbe, borbe, ki je ustvarila perspektivo za nadaljnji razvoj naše države, perspektivo, ki je danes jasna vsakemu našemu človeku.
Točno je, da imamo še težave. Toda mi smo začeli iz nič, začeli smo po vojni golih rok, kakor smo začeli tudi v vojni z golimi rokami. Mi sma imeli tu-
Razume se, da so to rezultati tistega stoičnega boja od 1941 pa vse do 1954. leta, boja tako proti okupatorju, kot za ustvaritev boljšega in srečnejšega življenja. Jaz sem govoril o tem, da nam ni lahko, večkrat sem dejal, da nam ni lahko — in res nam ni lahko, ker imamo vse mogoče težave, tudi še danes. Toda, če pogledamo, če izhajamo iz tega, kaj smo že dosegli in v čem nimamo več težav, bomo videli, da smo že res zelo mnogo storili. Vzemimo eno najvažnejših vprašanj, vprašanje naših notranjih nacionalnih nasprotij, ki so obstojala v stari Jugoslaviji. Mi smo šli v borbo z geslom bratstvo in enotnost. To geslo je lebdelo vedno pred očmi naših ljudi, tako za časa borbe, kot tudi po vojni in je danes že ustvarjeno, postalo je živa stvarnost, ker naši ljudje danes ne vedo več za nasprotja med našimi narodnostmi, naš družbeni sistem pa je tak, da ne more biti govora o tem, da bi lahko prišlo do kakršnihkoli nacionalnih nasprotij. (Tako je! Tako je! — odobravanje.) Mi dokazujemo v svoji državi v miniaturi možnost sodelovanja raznih narodnosti. Sicer je res, da so naše narodnosti tu sorodne, toda če gremo zgodovinsko nazaj ln pogledamo, pod kakimi pogoji so se razvijali posamezni naši narodi, tako Hrvati kot Srbi ali Slovenci in Makedonci in drugi,
di v času te velike deiovn« borbe za izgradnjo nove družbe, za izgradnjo nove Jugoslavije, zelo velike težave. Ali moremo biti mi neponosni na tako velike zmage, ki smo jih dosegli tako na delovnem področju, kakor tudi na polju odbijanja vseh laži in neresnic o naši zemlji? To so ogromne zmage, na katere smo res lahko ponosni — (odobravanje). Nova Jugoslavija in njeni narodi so s takim svojim značajem, duhom, dostojanstvom in doslednostjo pridobili v celem svetu velik ugled, takšen ugled, kakršnega si naši ljudje prej niso mogli niti zamisliti. Danes gleda cel svet v novi Jugoslaviji, ne kot nekateri pripovedujejo, državo, v kateri se izvajajo nekakšni eksperimenti, marveč deželo, ki je pomemben činitelj v skupnosti narodov, ki se danes borijo, da bi ohranili mir in ustvarili možnost sodelovanja med raznimi narodi svela brez ozira na razlike v sistemu.
vidimo, da ni bila majhna razlika, ki je obstojala med njimi ne samo po združitvi (ko je bila še bolj podkrepljena), marveč tudi po koncu vojne. Mi smo uspeli odpraviti tò zlo, ki je prej slabilo, tiščalo in razdruževalo naše narode — in to je ena največjih naših pridobitev. Danes je Jugoslavija monolitna država, monolitna duhovno, njeno ljudstvo je enotno, njeni ljudje pa — Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci — ljubijo to skupnost, socialistično skupnost in vsakdo ima na svojem terenu, v svoji republiki vse možnosti za kulturni, gospodarski in vsak drug razvoj. Pa ne samo to, marveč celo več. Mi smo ustvarili tako skupnost, v kateri je ljudska oblast uspela, da se ljudje zainteresirajo in da razumejo potrebo, da se v sklopu take skupnosti tisti kraji in tiste republike, ki so iz kakršnih koli razlogov zaostali v preteklosti, dvignejo na stopnjo, na kateri so tudi druge republike.
Tudi na tem primeru se kaže, kako blagodejna je taka ideja, kako blagodejna je taka politika pomoči zaostalim, da bi se dvignili in da bi vsi skupaj uživali iste pravice, tako ekonomske, kakor druge, in vse možnosti za razvoj. Mi smo v tem dosegli velik uspeh. Skoraj bo prišel čas, ko bo to dviganje zaostalih dokončno rešeno. Bosna je v tem pogledu že dosegla druge, na-
predne republike. Gre samo še za Makedonijo in Crno goro, toda tudi to bomo čez leto, dve lahko rešili. Tako se danes v Jugoslaviji njeni narodi brez ozira na narodnost in drugo počutijo popolnoma enakopravne, ne pa zapuščene in zapostavljene. Oni vidijo v taki skupnosti svoje koristi in možnosti svojega razvoja, v taki skupnosti, kakor je ustvarjena, za kakršno se je trudila naša komunistična partija pred vojno, za kakršno se zavzema naša Zveza komunistov tudi po vojni in kakršno si tudi zamišljamo kot edino možno, da bi dosegli lepše in srečnejše življenje. (Dolgotrajen in močan aplavz).
Vi veste, da prihajajo razni ljudje danes iz tujine v našo državo, veste, da nas obiskujejo ljudje iz celega sveta, ker je postala Jugoslavija, nova Jugoslavija, resnično privlačna točka za najnaprednejše ljudi, celo za tiste, ki niso napredni, toda želijo vedeti, kaj se pravzaprav dogaja pri nas in kako je nekaj takega mogoče pod komunističnim režimom. Oni prihajajo v našo državo, da se prepričajo, na čem temelji taka enotnost naših narodov, taka monolitna sila, taka dostojanstvena ljudska celota, kakršna je tu v Jugoslaviji. In oni vidijo, da je stvar v tem, ker je danes jasno vsakemu človeku v Jugoslaviji, razen kakšnemu sovražniku naše družbene ureditve da narodi Jugoslavije lahko najdejo svojo srečo samo v taki skupnosti in v take-n sistemu, kakršen je pri nas danes. (Odobravanje). Razume se, da mi nismo takoj v začetku našli popolnega sistema in da ni bilo takoj vse kot smo želeli, ker je I ila naša dežela zaostala in jo je bilo treba najprej industrijsko dvigniti in poleg tega izvršiti tudi razne druge priprave. Naš sistem se je postopoma vse bolj in bolj raz.Ijal k stalno popolnejši obliki Nam tudi danes vsakodnevno življenje kaže. kaj moramo še izpopolniti in ml bomo tudi vnaprej izpopolnjevali svoj sistem. Tudi danes še torej ni vse kot bi moralo biti, toda dejstvo je, da smo prišli zelo daleč.
(Nadaljevanje na 2. strani)
V B E M E
za ponedeljek, 20. sept.: Lepo vreme z delno oblačnostjo, ki se bo v severni Sloveniji od časa do časa nekoliko povečala. Temperature ponoči med 6 in 10 stopinj, na Primorskem okoli 15 stopinj, čez dan od 22 do 25 stopinj, na Primorskem 27 stopinj. Zjutraj po Votlinah megla.
Naši narodi so razumeli mirnost razbijanja zaostalsjših republik
TITO
DKL, CDSUB2ENC5V PÄOSLAV* MED GOVOROM rSKDSfiDIfiKA TITA
z str. 7 SLOVENSKI fOSGČEVSLEC I ST. 221. — 20. SEPTEMBRA 1954

Naša naloga in naloga vseh progresivnih ljudi je: koeksistenca, mirno sodelovanje in delo z vsemi silami proti agresiji
0 našem družbenem razvoju,
uspehih ter negativnih pojavih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vzemimo n. pr. našo decentralizacijo. Nekateri ljudje iz tujine skeptično opazujejo upravičenost decentralizacije in pravijo, da bo v državi, ki je mno-gnnarodnostna, z decentralizacijo nastal kaos in da država ne bo monolitna. Toda pokaralo se je, da smo mi z decentralizacijo, in to administrativno in gospodarsko, ter s predajo na upravljanje raznih podjetij in tovarn delovnim kolektivom, sprostili do neomejenih možnosti tiste ustvarjalne sile, ki so pri naših delovnih ljudeh in prihajajo vsak dan vse bolj in bolj do izraza. Pokazalo se je tudi, da smo mi to storili pravočasno. Danes pa se kaže, da je treba nadaljevati po tej poti. Kaznme se, da moramo istočasno tudi zdraviti in odpravljati različne negativne pojave, ki imajo svoje korenine v naši preteklosti. In v tem je ena naših naj-vef jih pridobitev, ki nam jih Je dala naša ljudska revolucija.
Tovariši in tovarišice, ko govorimo danes o naših težavah, bom omenil tukaj nekater od njih, ker smatram, da je zelo važno, da se o tem govori. Omenil bi samo nekatere slabosti, nekatere pomanjkljivosti in napake, ki jih moramo odpraviti. Te pomanjkljivosti so bile že omenjene, toda one so taka stvar, ki imajo najgloblji koren v naši preteklosti in nam povzročajo v današnjem sistemu mnogo ovir in težav. Dejal sem, da nam je decentralizacija prinesla velike koristi, ker Je spro-
in svoje želje, tako da to ne bo škodovalo drugim.
V našem gospodarstvu so dalje napake, ki Izvirajo še iz nekaterih naših zakonov in uredb, n. pr. pri nepravilni razdelitvi dohodka. Tovarne in podjetja smo izročili našim delovnim kolektivom v upravljanje zato, ker to zahteva novi, socialistični družbeni sistem. To zahteva novi sistem, kajti brez take poti, da delavci sami vodijo podjetja, so lastniki proizvajalnih sredstev in tako sami v najpopolnejši meri lahko razvijejo svojo pobudo in najlaže dvigajo svojo življenjsko raven — mi ne bi mogli napraviti velikega koraka naprej. Toda mi smo izvedli decentralizacijo in dali podjetja v upravljanje delavcem zato, da bi bilo to v korist tudi ostalim članom naše družbene skupnosti, vsej naši družbi, da bi bila to spodbuda za dvig delovne storilnosti samih delavcev v podjetjih, da hi čimveč ustvarili, da bi imeli čimveč sami in čimveč dali družbeni skupnosti. Nekateri instrumenti v teh naših uredbah in zakonih so postali danes ovira tem našim stremljenjem. Mnogo so krivi pri tem tudi razni odbori spodaj, ki večkrat preveč globoko zagrabijo dobiček, ki ga ustvarjajo delavci, tako da delavci včasih od tega ne vidijo mnogo koristi, to pa jih ovira, da bi še bolj povečali svoj delovni prispevek ln šo več napravili. Seveda bomo morali te napake tudi formalno odstraniti, tu pa se obračam na
Ob pregledu štajerskih partizan«* lh enot
stila ustvarjalne sile in dala polno pobudo. Toda pri tem so prišle do izraza razne tendence lokalizma, za katerega se ne more reči, da je narodnostno pobarvan. Ta pri nas danes nima več narodnostne barve, recimo, da bi se pojavljal kot lokalizem Slovenije, Hrvatske, Srbije itd. To ni slučaj, marveč gre za drobnejši lokalizem, ki je v tem, da ljudje često gledajo svoje drobne, svoje najožje interese, ne vidijo pa celotne naše skupnosti. V našem sistemu pa mora vsak naš delovni človek, vsak naš državljan Imeti vedno pred očmi našo celotno skupnost in temu primerno vskladiti svoje napore
tiste, ki mislijo, da je tovarna molzna krava in da je treba lz nje sedaj izvleči vse, kar je mogoče. (Odobravanje). Delovni kolektiv, komnna ln skupnost morajo biti ena celota. In ta komuna, v kateri obstoja tovarna, mora prav tako gledati na pravice ln dolžnosti tega delovnega kolektiva, ki vodi podjetje, kot gleda recimo osrednja ali republiška oblast. Le-ta ne more imeti drugačnega stališča v tem in mora poziti, da s svojim ravnanjem ne zmanjša interesa naših delovnih ljudi, da bi ustvarjali čimveč in čim-boljše kakovosti raznih dobrin za našo družbeno skupnost.
Za rasioziašnejše trošen!e živil — predvsem žita
Tu bi hotel, tovariši in tovarišice, povedati nekaj tudi o naših gospodarskih problemih sploh. Več let, in tudi letos, ko smo mislili, da bomo imeli najboljšo žetev, smo imeli nesrečo, da je bil donos v kmetijstvu nižji kot smo računali. Razumljivo je, da naj to naših ljudi ne skrbi, naj se ne boje, da ne bo kruha zato, ker bomo dobiii namesto 2,5 milijona ton pšenice samo 1,600.000 ton. Tudi če pridelek ne bi bil za nad 109 tisoč vagonov manjši kot smo računali, bi bili morali še uvoziti okrog 30.000 do 40.000 vagonov pšenice. Zato naj ljudi nikar ne skrbi, da pri nas ne bo kruha in naj se zaradi tega spet ne prepuste raznim glasovom špekulantov, da ne bo, ne povsod, pač pa ponekod, nastala zmeda. Res je, da moramo uvoziti okrog 130.600 vagonov pšenice, toda mi smo že storili ukrepe v tej smeri in ta pšenica je že na poti. Ne sicer vsa, toda že danes imamo zagotovljenih 40.000 vagonov in poleg teh še toliko, torej skupno SO tisoč vagonov. Ostalo bomo pozneje nabavili, tako da bo prehrana našega prebivalstva popolnoma zagotovljena. Potreben je bil velikanski napor, da smo nabavili te količine pšenice, od katerih dobivamo velik del kot pomoč od Amerike. To predstavlja vrednost okrog 100 milijonov, in sicer ne v dinarjih, pač pa v dolarjih, če vzamemo tudi mast in vse drugo. To je za našo plačilno bilanco velikanska obremenitev. To otežkoča izpolnjevanje obveznosti, ki jih imamo do tujine. Vse to je zelo težko, toda to moramo storiti, in to bomo storili. Izkoristil bi to priložnost, da povem, tovariši in tovarišice, da je velika in težka stvar graditi socializem ob takem naporu, ko moramo uva-
žati celo žito. Kajti, če ne bi morali uvažati žita, bi nam bilo mnogo laže.
Hotel bi povedati to, da pri
nas ni dovolj razumevanja glede tega. Že večkrat sem povedal, da se pri nas razsipa, večkrat sem dejal, da pri nas ne računamo dovolj s tistim, kar imamo in s čimer bi lahko izhajali. Če vzamemo za primer, kako se pri nas troši kruh oziroma pšenica, in primerjamo z drugimi državami, ki imajo višjo življenjsko raven, bomo videli, da porabljamo v Jugoslaviji na prebivalca 290 kg na leto, v Italiji ki tudi porablja mnogo za kruh in druge pridelke, 154 kg, v Franciji 126 kg na prebivalca, v Nemčiji 124, v Belgiji 109, na Nizozemskem pa samo 99. Mi torej porabljamo dvakrat več kot te države z visokim življenjskim standardom. Zakaj je tako. zakaj jc pri nas tolikšni pritisk prav na to najbolj kritično hrano, na pšenico? Mislim, da je vzrok predvsem to, ker so pri nas tradicije take, ker ljudje nimajo dovolj raznovrstne prehrane, ker jim je giavna hrana kruh in ker ne mislijo na fižol, krompir ln drugo, ker jim Je postransko vse to. kar je v nekaterih državah glavno. Potem pa tudi to, da razsipamo! in trošimo mnogo več kot bi bilo včasih potrebno. Ne bom dejal, da to velja za vse, vem, da naši delovni ljudje ne morejo trošiti več kot imajo denarja za nakup, pač pa razsipajo in ne trošijo racionalno po vaseh.
Če bi malo spremenili ustroj prehrane, ko bi malo več kombinirali, bi bila mislim tudi hrana boljša in bi tudi lahko laže opravili s temi težavami. Razumljivo je, da bomo storili vse. da bomo v naši drž-vi pridelali čimveč žita — glede na
nlml pogodbami dobi svojo suverenost. Jaz sem to povedal. Njej je treba dati možnost, da. bi bila oborožena do take stopnje, ki ustreza koristim tudi drugih narodov, toda ne bi smela biti militaristična. Z eno besedo, da se počutijo enakopravne, da tisti elementi, ki danes tam zopet rovarijo, ne bi ponovno pridobili tal in v bodočnosti spremenili Nemčijo spet v neko silo, ki bi ogrožala sosedne narode. Na to je treba gledati in jaz sem jim to stalno govoril. Na to je treba gledati, ne pa samo iti nato, da se sedaj na vsak način ustvari neka fronta — združena fronta. Imajo že Atlantski pakt. Menim, da ta pakt kolikorkoli je imel svoj »raison d'etre« v danem trenutku, danes vse bolj dobiva politično, ideološko pobarvano lice — a to je borba proti komunizmu. Za nas je zaradi tega nesprejemljivo tisto, kar so nam nekdaj sugerirali, da pristopimo k Atlantskemu paktu. Mi smo pobarvani s socialistično barvo, in v nekem bloku, ki ima antisocialistične tendence ni mesta za nas (aplavz). Lahko sodelujemo v raznih vprašanjih, lahko sodelujemo in v neki meri sodelujemo z Atlantskim paktom, toda samo v določenih omejenih vprašanjih, v vprašanjih borbe proti agresiji, v vprašanju ohranitve neodvisnosti tako naše, kakor vseh držav tukaj.
Toda vsaka ideološka borba, vsaka eventualna namera preventivne vojne nam je tuja in na tem ne moremo sodelovati. Mi smo napravili tukaj na Balkanu neko posebno formacijo. Balkanski pakt med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo (aplavz), to je formacija, ki ni pobarvana z nikakimi ideološkimi barvami, to je formacija, ki je nastala iz nuje, zaradi obrambe svoje neodvisnosti in svojega mirnega življenja, formacija, ki ni naperjena proti nikomur, niti nima kakih preventivnih ali drugih namer proti komurkoli, temveč ima edino za cilj, da očuva svoje meje, da očuva svoje mirno življenje. To je zadostna garancija, da ta dei Evrope ne more tako lahko zopet postati sod smodnika.
Vse vojne v današnjem obdobju so že postale absurdna ljudem, ker, kakor se je pokazalo v novejši zgodovini, nobena vojna ni rešila vprašanj, zaradi katerih je nastala, temveč jih je samo komplicirala, odnosi pa so postajali vse slabši in sedaj preti, da pride do vojne, ki bi bila lahko samomor človeštva. Z vojno se torej ne morejo rešiti sperna vprašanja, ki obstojajo v svetu, treba iskati druge načine za reševanje spornih vprašanj, pa čeprav bi to trajalo ne vem kako dolgo. Vsaka vojna namreč, pa čeprav je lokalna, pomeni za človeštvo nazadovanje, pomeni uničevanje ne samo ljudskih bitij, marveč tudi pridobitev človeštva. Mi smo ogorčeni nasprotniki vojn. Razume se, da iz tega ni treba izvleči zaključka, da smo mi nekakšni brezpogojni pacifisti. Mi smo borci za mir v prvi vrsti, toda znalf se bomo tolči, če bi nas kdo napadel. (Močno odobravanje )
Hotel sem reči, da je vsaka vojna absurdna, ideološka vojna pa je še absurdnejša. Pod ideološko borbo, ki se vrši s propagando, se krijejo tudi druge stvari, imperialistične itd. Notranja ureditev v raznih državah je stvar dotičnih narodov in oni bodo sami sposobni najti pot, ki ustreza njihovim koristim. Prej ali pozneje bodo to pot našli. Mi smo proti taki borbi in zato se danes ne moremo strinjati s tisto propagando, ki se vodi zunaj frontalno proti komunizmu. Nam se reče: »Mi mislimo na sovjetski komunizem.« Dobro. Jaz ga ne bi imenoval tako. Ce se govori proti komunizmu, potem pomeni to, da morajo biti proti komunizmu kot ideji Marxa, Engelsa in Lenina, proti eni novi ustvarjalni ideji, ki žene družbo naprej. Mi smo proti takemu stališču in se ne moremo z vami strinjati in se v tem ne bomo nikoli strinjali. Mi smo sicer (Nadaljevanje na 3. strani^
skromne površine, ki jih Imamo in tiste, ki jih bomo Iztrgali močvirjem Ud. ter glede na naglo naraščanje našega prebivalstva in naglo spremembo strukture prebivalstva, ki odhaja iz vasi v mesta, pa bomo morali še naprej uvažati žito. Pozneje ga bomo laže uvažali, kajti čez nekaj let ne bomo imeli dolgov, ki jih imamo da-
nes,	Imeli pa bomo več naših strojev ln drugih Izdelkov za izvoz.
Tedaj nam bo laže, sedaj pa jaz tu apeliram, da naši ljudje vodijo računa o tem, koliko nam ta problem povzroča skrbi in težav in koliko bi nam bilo laže, če bi se malo bolj pazilo na prehrano in bolj varčevalo.
Odplačila tujim državam nas letos najbolj bremenijo
toda ne pogosto. Tudi o tem bomo govorili. Mi moramo popraviti ta plačilni sistem in storiti vse, da nihče v svojih lokalnih okvirih ne bo krnil samovoljno tistih osnovnih načel nagrajevanja delavcev, ki se morajo uvesti, nagrajevanja po učinku, po njegovem prispevku, po njegovem delu. Danes je nepravilna razdelitev dobička v posameznih podjetjih tudi zaradi tega, ker je nagrajevanje prilično nivelirano, ker še ni povsod uvedeno načelno nagrajevanje po zaslugi, po učinku dela. Mi bomo morali to prav tako popraviti v naših instrumentih, da bomo tudi na ta način dvignili interes in intenziteto, da bi še v večji meri sprostili nstvarjalno iniciativo naših delovnih ljudi.
Veste, kako smo mi prevzeli obveznosti do inozemstva in s kakšnimi roki. Prevzemali smo jih tedaj, ko so nas pustili na cedilu, ko so z nekaterimi sosedi bili prekinjeni vsi naši tako ekonomski, kakor politični in drugi dogovori, ko so začeli proti nam z ekonomsko blokado. Tedaj še nismo imeli zvez z zahodnimi državami, ne trgovinskih ne drugih, ali pa smo jih imeli zelo malo. Tedaj smo morali iti in na hitro roko voditi razne razgovore z zahodnimi državami, da bi dobili kredite da bi na nek način lahko nadaljevali z izgradnjo naše države in prehranili naše prebivalstvo. Razumljivo je, da tedaj nismo mogli postavljati pogojev, niti v pogledu obresti, ni''(S v pogledu odplačil, tako, kakor nam je ustrezalo, ker nismo mogli izbirati. Mi smo v tem času da bi lahko sklenili pogodbo o enem ali drugem kreditu, morali pristati, da odplačujemo tudi tisto, zaradi česar se je nekdaj stara Jugoslavija zadolževala, kot so razne investicije, ki so jih tu imele Anglija Belgija, Francija, Švedska itd. Z vsemi temi smo sklenili pogodbe in se obvezali, da to odplačujemo in mi to odplačujemo, toda vse to je veliko breme za nas. Ta odplačila so danes že dospela, plačati pa moramo tudi anuitete za tisto, kar smo od njih uvozili. Od njih smo uvozili razne stroje, ki so nam bili potrebni za naše tovarne, vi pa veste, koliko raznih tovarn je v Jugoslaviji danes in kakšne ogromne vsote stanejo te tovarne, ti stroji, ki jih moramo odplačati. Na primer, v letn 1952 smo odplačali 13 milijard in 900 milijonov dinarjev odnosno 46 milijonov dolarjev. To je velikanska vsota. Leta 1953 smo odplačali 23 milijard 300 milijonov din ali ?8 milijonov dolarjev.
Mi moramo odplačevati v
dolarjih, v tuji valuti, ker oni dinarjev nočejo sprejeti. Letos znaša odplačilo dolgov 25 milijard 600 milijonov dinarjev. Mislim na obveznosti, ki potekajo prav letos, predvsem
do Velike Britanije v znesku 5 milijard, do nekaterih drugih držav pa manj- Z ozirom na našo narodno bogastvo in vse tisto, kar smo mi že ustvarili. to ni veliko., Toda vidite mi moramo sedaj na vseh straneh izpolnjevati svoje obveznosti in poleg tega uvoziti tudi kruh in drugo. Mi toliko ne moremo. Naš izvoz še zdaleč ni dosegel tiste stopnje, da bi lahko pokril pasivo v naših zunanjih obveznostih. In ne samo to. Naši skoraj najvažnejši izvozni predmeti, kmetijski pridelki, so letos majhni. Kaj lahko mi od kmetijskih pridelkov izvažamo? Lahko izvažamo nekaj mesa, svinje in drugo, torej malo. Vse to nam kaže, tovariši in tovarišice, da morajo ne samo oni. ki so v vodstvu, marveč vsak naš človek, vse naše ljudstvo vsakodnevno misliti, kje dobiti denar, da vse to plačamo, kakor mora mislili tudi na to. da je potrebno več varčevati da bi lahko izvršili odplačila-
To bo trajalo še dve ali tri leta. Toda letos je največji pritisk. Potem nam bo laže. Jaz vam bom pozneje tudi povedal, zakaj nam bo laže. Toda moram vam reči, da je letošnje leto za nas precej težko- Mi smo zahtevali od držav, katerim moramo letos odplačati svoje obveznosti, da hi odložile odplačila za nekoliko let. V tem smo uspeli z Nemčijo, sedaj pa kaže tudi z Anglijo. Upamo, da bomo uspeli z vsemi državami, ki so v tem pogledu zainteresirane. ker te države zelo dobro vidijo, da smo mi solidna država in zakaj letos ne moremo izpolniti odplačil. One to dobro vidijo in verjetno mislijo tudi na to. da so nam prej. ko smo bili v težkem položaju, katerikrat postavljali tudi malo težke pogoje. Moram reči, da je nam drago, ker oni to uvidevajo, kajti oni bodo syoje dobili — in to ne bo dolgo trajalo — nam na bodo na ta način pomogli. Vidite. tndi to je ena velikih skrbi, ki mora biti skrb vsakega našega človeka, vseh naših ljndi.
Zvišanje cen so povzročila
podjetja, ki izkoriščajo svoj monopolistični položaj
Tovariši, pri nas se je v zadnjem času začelo malo prigovarjati v zvezi s povečanjem nekaterih cen, čeprav to povečanje ne dosega baš neko nenormalno višino. Točno je, da obstoji in vprašanje je sedaj, od kod to povečanje cen. Ali je to rezultat krize naše ekonomike, ali je rezultat česa drugega? Ne, to ni rezultat krize naše ekonomike. To povečanje cen je rezultat nerazumevanja raznih ljudi, bodisi tistih, ki so v industriji in ki izkoriščajo svoj monopolistični položaj, bodisi tistih v trgovini, in najbolj pogosto v trgovini. Njih ne interesira vsa skupnost, ne interesira jih, ali bodo na tržišču nastale težave, ali bo izzvana nestabilnost. Toda nje bi to moralo interesirati, ker ni vseeno, ali bo tržišče stabilno ali ne, toda vendar vidite, oni nam delajo težave in na razne načine umetno povečavajo svoje cene. To povečanje cen torej ni prišlo kot rezultat povišanja stroškov proizvodnje.
V zvezi s tem bi hotel opomniti tudi na zelo negativen pojav, da imamo podjetja, v katerih teže za tem, da presežek dobička ustvarijo ne z dviganjem produktvinosti dela, temveč z dviganjem cen in da gredo celo tako daleč, da zmanjšujejo proizvodnjo, da bi povpraševanje po njihovih proizvodih bilo večje in da bi tedaj dvignili cene. Toda to ni za nikamor, to je unikum!, v naši skupnosti takemu gledanju ni mesta! (aplavz). Razumljivo je, da mora vsak naš človek z negodovanjem reagirati proti takim poizkusom. Mi bomo morali podvzeti določene ukrepe, da se to ne bo več dogajalo. To vprašanje cen je torej v glavnem rezultat nerazumevanja določenih ljudi, ki so na odgovornih položajih in ki izkoriščajo svoj monopolistični položaj. (Aplavz.)
Tovariši in tovarišice, jaz sem že govoril o tem. da so v našem plačnem sistemu anomalije, da one včasih škodujejo našim delavcem in da zaradi njih delavci ne dobivajo svojo polno predvideno plačo. Taki primeri so bili,
Združeni pevski zbori ln godbe
Odkloniti je treba najprej tisto, kar razdvaja
Le na zdravih temeljih lahko pride do združenja Evrope
ko pa žive oni, ki bi morali sestavljati to monolitno udarno silo, kot rogovi v vreči in imajo med seboj mnogo nasprotij. Vzemite, recimo, Francoze in Nemce in rešite nekako najprej to, da vidimo, kaj bo s Saarom, da vidimo, če bodo Francozi vedno gledali nazaj, Nemci pa na nekakšen revanšizem itd., da vidimo, ali je mogoče tu najti nekakšno rešitev — da ti dve državi, ki morata biti temeljna baza za evropsko združitev, lahko najdeta svoj skupni jezik. Toda oni so šli mimo tega in so hoteli za vsako ceno ustvariti nek organ, neko telo, ki je bilo zamišljeno v tistem kritičnem času, ko niso imeli niti vojske, niti drugega, telo, ki je bilo zamišljeno na hitro roko. Potem je šlo dalje, a potem je prišel neuspeh. Jaz mislim, da to ni nikakršna katastrofa, da so še načini in pota, da bi se v Evropi ustvarili odnosi, ki bodo prinesli ne samo varnost navzven, marveč tudi stabilnost znotraj Evrope same. Če mi danes ustvarjamo neko evropsko skupnost, ki izhaja še iz preteklih časov, iz časov, ko se je smatralo, da je Sovjetska zveza še ogroževalna agresivna sila in ko oni niso imeli oborožitve, potem je treba spoznati tudi to, da je danes v svetu vzpostavljeno ravnotežje, da so danes tudi oni močni in da ni razlogov za kakršno koli naglico. Sedaj je večja nevarnost znotraj Evrope same, ker se v današnjem položaju pod takimi odnosi ustvarjajo elementi za neko ne bližnjo, toda daljšo bodočnost, elementi, ki bi mogli privesti do tega, da se lahko ponovi tisto, kar smo doživeli v prvi in drugi svetovni vojni. Ko se namreč danes ustvarja neka enotna Evropa, bi bilo potrebno gledati na to, kaj bo v perspektivi čez deset in dvajset let, gledati bi bilo potrebno, da se nikdar več ne ponovi ono, kar je bilo, kajti mnogi narodi v Evropi se bojijo danes, da bi se lahko ponovilo nekaj podobnega onemu, kar je bilo v pretekli vojni, ker se ne ve, kakkšne demonske sile lahko pridejo v tej ali oni državi na oblast, ker se ne ve, ne bo li fašizem zopet zmagal v neki državi itd.
Če oni hočejo rešiti svet pred novo katastrofo, potem danes ni treba ustvarjati blokov in se samo vojaško pripravljati proti nekomu, marveč bi morali gledati na to, kako bodo ustvarili kolikor toliko znosno stanje v Evropi sami in postopoma odklanjali antagonistične elemente, ki še obstojajo. Treba je samo gledati manj nazaj, pa več naprej. Prav tako je treba manj potencirati razno neposredno nevarnost (po mojem mnenju sedaj ni neposredne nevarnosti za agresijo), in več gledati, kako bo združitev Evrope. dobila čim bolj zdrave temelje, čim boljše notranje odnose. S tako evropsko skupnostjo, s tako skupnostjo nove oblike, ki bo uničila antagonizme, ki bo ustvarila medsebojne tesne zveze in sodelovanje v onih vprašanjih, ki so v korist vseh evropskih narodov, s tako EOS, smo mi dejali, smo pripravljeni sodelovati, nikakor pa ne s tisto, kakršna je bila zamišljena prej. Kaj bodo oni storili sedaj, ne vem. Želim pa reči eno, in to sem povedal nekega dne tudi nekemu inozemskemu državniku, da smatram, da nimajo prav oni, ki bi želeli držati Nemčijo nekako stalno na verigi. To ni mogoče, ni mogoče dolgo časa držati na verigi tako življenjskega in tako sposobnega naroda, ki se zaveda svoje narodnostne biti. Držati ga tako pomeni pozročiti, da iz njega nastane prav takšno bitje, kakršno je bilo po prvi svetovni vojni, ker so se dogajale napake. Nemčija ima pravico, da v skladu z mirov-
Sedaj bi vam, tovariši in tovarišice, želel povedati nekaj tudi o zunanji politiki, ker vem, da vas to zanima. Takoj moram reči, da v sedanjem položaju ni lahko govoriti o zunanji politiki, človek bi moral najprej videti, kaj bo nastalo iz vsega tega, kajti v svetu je precejšnja zmeda. Moram reči tudi to, da ni mnogo ljudi, ki bi vedeli, kaj bo jutri. V glavah ljudi je nastal precejšen kaos. Jaz lahko vem samo to, zakaj je prišlo do tega, ne pa tudi tega, kako se bo to končalo. V zunanji politiki je namreč danes mnogo elementov, ki lahko zaskrblju-
jejo svet in za katere se ne more reči, kaj bo iz njih nastalo.
Kakšen je na primer sedaj poiožaj v Evropi? Vi ste videli, da je nedavno v Bruslju in v francoski skupščini doživela konec Evropska obrambna skupnost. Mi nismo nikdar verovali, da bo ona oživela, vedno pa smo govorili, da je to nedonošenček, da je to nekaj, kar je ustvarjeno umetno, nekaj, kar nima izgledov, da bi se ostvarilo, ker se je začelo graditi na nepravilnih temeljih. Mi smo rekli: kako boste ustvarili Evropsko obrambno skupnost,
Jaz mislim, tovariši in tovarišice, in to sem rekel tudi onim tujcem, ki prihajajo k meni, da je treba tu delati zelo premišljeno, da se je treba truditi, da bi ti narodi pozabili preteklost. Mi smo pozabili preteklost, namreč odklonili smo tiste slabe spomine, toda preteklosti same nismo pozabili in vemo,
Med govorom
Evo, tovariši in tovarišice, to so nekatere stvari, ki nas ne morejo zavreti na naši poti, ki pa nas vendarle ovirajo, da bi šli hitreje naprej, ki včasih vnašajo zmedo, ker glede na izkušnje v preteklosti imajo ljudje pravico, da so zaskrbljeni, če do takih stvari tudi sedaj prihaja. To prinaša zmedo in nestabilnost v našo skupnost. Te stvari moramo odpraviti in jih bomo, toda pri tem nam morajo pomagati vsi tisti ljudje, ki so odgovorni za take anomalije.
da bi lahko v prihodnosti delali bolj pametno. Celo več. Mi smo tu na Balkanu, kjer so razlike v sistemu velike, prešli preko raznih sporov in drugega in smo ustvarili neverjetno lepo skupnost, ki je pripravljena iti združena v obrambo svoje neodvisnosti in medsebojnega sodelovanja. Ali so v Evropi večji antagonistični problemi, kot so bili tukaj? Ni jih sličnih, jaz mislim, da so tam relativno manjši problemi, ker imajo identičen sistem.
Reka ljudi iz izhodov na Železniški postaji v Celju je tekla r soboto ves dan in se
ni ustavila niti v poznih nočnih urah. Le malo teh ljudi se je zadržalo v samem mestu, kjer so bili zvečer na vseh koncih in krajih koncerti in prireditve. Na Kocenovem trgu ie igrala celjska godba na pihala, v Stanetovi ulici je imela koncert godba Ljudske milice iz Ljubljane, na Slan-drovem trgu pa godba JLA iz Maribora. Ljudje so se zaustavili pri uprizoritvah Slovenskega partizanskega gledališča, celjskega Mestnega gledališča in Ljudskega odra iz Celja, največ pa se jih je napotilo po širokih, deloma nanovo tlakovanih cestah proti Ostrožnemu, kamor so v soboto vodile vse poti Slovenije.
V večernih urah se je bilo na Ostrožnem težko znajti. Nešteto belo posutih poti sredi gozdov se je prepletalo med paviljoni, plesišči in drugimi objekti, ki jih potrebuje mesto, kakršno je postalo Ostrožno zjutraj, ko se je zlilo na njegovo cesto več kot 350 tisoč ljudi.
Tu so bile glavne ceste, po katerih so se ljudje najlaže orientirali, Cesta v Lokrovec,
Kidričeva cesta. Cesta koman-
praznike
Ob odhodu s tribune
danta Staneta, Cesta Pohorskega bataljona, Bračičeva, Sercerjeva cesta, Marokov breg in druge ceste in poti, ki so nosile imena slavnih partizanskih voditeljev in prvoborcev, brigad in odredov.
Več desettisoč ljudi se je zbralo ta večer na prostorih, kjer so bile gledališke in kinopredstave, spet drugi pa so si poiskali primernih prostorov za prenočišče. Zagorelo je na stotine tabornih ognjev, ob katerih so sedeli znanci iz borbe in znanci iz povojnih let, pripovedovali, obujali spomine, peli...
Ne bomo ponavljali vsega, kar smo o Ostrožnem pisali že pred samim praznikom, o desetinah kilometrov telefonskih vodov in električnih kablov, o organizaciji zdravniške službe, gostinstva, pri-nravljenosti gasilcev, delu informacijske službe in še vsem mogočem drugem, kar je slehernemu vzbudilo občutek, da
Konec govora Maršala Tita
(Nadaljevanje z 2. strani) našli svoj način izgradnje socializma, mi smo našli novo, drugo pot, a vsebina mora biti resnično socialistična, mora temeljiti na tistih velikih mislih, ki so jih dali naši veliki učitelji Marx, Engels in Lenin. (Odobravanje.) In še več. Razume se, če bi nekdo dejal: »Saj ste tudi tam imeli to«, bi morda
v nekem smislu imel prav. Toda mi nismo dogmatiki, mi smo tu omogočili in se trudili z vsemi silami, da v praksi ostvarjamo te velike misli, te velike ideje, da damo resnični lik socialistične države. Mi jih oplajamo in to bomo delali še naprej za srečo našega ljudstva, tako da nam glede tega nihče ne more prigovarjati.
Spoma vprašanja je treba reševati na miren način
Jaz sem že dejal, da je pri ogromni večini človeštva postalo absurdno reševanje spornih vprašanj z vojno. Toda sporna vprašanja obstoje. Kako sedaj ta vprašanja rešiti? Razume se, jaz tukaj ne morem dati recepta, toda vztrajno je treba iti po poti, da se ta sporna vprašanja rešijo na miren način. Hotel bi tu poudariti neko drugo stvar, to je vprašanje možnosti obstoja takega sveta, kakršen je: socialističen, komunističen, kapitalističen in kaj vem kakšen. V svetu so države z različnimi sistemi, ali naj gredo one sedaj v križarsko vojno druga proti drugi in da tista, ki bo močnejša, vsili drugi svoj sistem, ali naj sodelujejo v takih pogojih, kakršni so. Jaz mislim, da je danes edini izhod prav v tej koeksistenci različnih sistemov v svetu. To je edini način, da se preprečijo spori in prav taka koeksistenca zahteva, da se prekine s propagandistično ideološko borbo v obsegu, ki zavzema celo grožnje z vojaško silo itd. Potrebna in možna je koeksistenca med ljudmi v tem smislu, da sodelujejo pri tistih vprašanjih,
ki so v korist enih in drugih. Toda ni niti ene države, oziroma ni dveh držav na svetu, ki ne bi imeli medsebojnih skupnih interesov, na katerih bi mogli sodelovati. Razume se, da to lahko izgleda malo kot utopija, če se pogleda, k&ko in na kakšen na-din se danes zunaj dogodki’ razvijajo. Toda to ne bo utopija, kadar bodo ljudje doumeli, da je to edini izhod, da je to edina možnost: koeksistenca, mirno sodelovanje In delo z vsemi silami proti agresiji, proti vojni. To je danes naša naloga In naloga vseh progresivnih ljudi.
Naša država, ki je tudi doslej v OZN in povsod bila v prvih vrstah tistih, ki so dajali svoj prispevek za ublažitev sporov med narodi, ki je vedno dajala zdrave realistične predloge in si s tem pridobila velik ugled zlasti pri državah, ki so imele nesebične misli in cilje* mora nadaljevati v tej smeri. Tudi naši ljudje, ki bodo šli v inozemstvo in tu v državi, vsi morajo delati na tem, da se mednarodni spori, če jih že ni mogoče popolnoma odstraniti, vsaj ublažijo.
Radi bomo sprejeli vsako gesto dobre volje
Evo, na primer, ta naŠ3 politika sodelovanja z vsemi državami je našla svoj izraz v nedavnem vzpostavljanju ponovnih diplomatskih odnosov s SZ, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo. Albanijo in sedaj s Cehoslova-ško. Kakšni so bili naši odnosi do včeraj, kaj smo mi doživeli od leta 1948 do danes, kakšno ogromno škodo je naše ljudstvo utrpelo, pod kakšnim strašnim psihološkim in drugim pritiskom smo bili, česa vsega niso delali proti nam? Toda tisti trenutek, ko so oni dejali, da žele normalizacijo, smo mi dejali: Evo, mi smo za to. Mi nismo zlega spomina, mi menimo, da je absolutno nemogoče, da vzdolž naših meja žive ti narodi —, s katerimi nismo imeli sporov, temveč z njihovimi vodilnimi ljudmi, — a da ne bi vzpostavili kakšno tako normalno stanje, da se enkrat vendarle odvrnejo ■pori, ki so se dogajali, da se več ne dela huda kri med našimi
narodi. Z eno besedo, šli smo preko tistega, kar je bilo. Razumljivo, mi tega ne bomo pozabili in tam kjer je potrebno, bomo to že povedali, toda ml smo to postavili na eno stran, mislili pa smo na normalizacijo kot bistveno za naše življenje in odnose s temi narodi. Razumljivo, da ta normalizacija ne gre baš tako hitro, toda zadnji čas se kaže, da so oni uvideli, da ne more biti normalizacije samo v besedah in da bo potrebno, da se malo pokaže tudi na delu (odobravanje). Tudi oni so začeli v tej smeri. Mi pozdravljamo ta poskns z njihove strani, pozdravljamo ga in radi bomo sprejeli vsako gesto dobre volje. Razumljivo, to nikdar več morda ne bo tako stoodstotno, temveč vedno s kakim zrnom soli, toda vendarle se bomo trudili s svoje strani in storili vse, da bo ta normalizacija dobila pravilen odnos, da bo koristna tako za nas kot zanje.
Normalizacija ne more in ne sme spremeniti naše dosedanje poti
Ali bi danes bil lahko kdo na kateri koli strani in ali ima nekdo pravico prigovarjati nam sedaj, da ne bi bila potrebna ta normalizacija in da bi se bilo treba namesto tega še naprej prepirati z niimi? Nihče nima te pravice. Morda bi komu to tudi ugajalo, toda nam ne ngaja. In ne samo nam. marveč vsemu svetn. Vsako takšno delo v svetn do-prinaša danes kolikor toliko k pomiritvi položaja in to je bilo potrebno, da se ne bi re-
klo. da je tu najnevarnejše žarišče. Doslej so govorili, da je Jugoslavija najbolj ogrožena, da je njej treba pomagati itd., toda vedno so poleg tega mislili še nekaj drugega. Nam danes ni prišla voda do grla. Mi smo bili izolirani od vseh, pa se nismo bali. Danes pa se je treba še manj bati. ker imamo močno armado, imamo enotno ljudstvo, imamo tisto, kar reši pošteno in hrabro ljndstvo. (Močno odobravanje.)
Mi mislimo, da je to prispevek k miru in da je potrebno, da mi to storimo. Da, toda normalizacija pod kakšnimi pogoji? Hočem tudi to povedati. Ta normalizacija s Sovjetsko zvezo. Bolgarijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in z drugimi ne more, razume se, biti izvršena tako na slepo, da se objamemo in poljubimo drug drugega in kot da je vse minilo. Ne, ta normalizacija ne more spremeniti in ne sme spremeniti naše dosedanje zunanjepolitične linije v tem smisln, da bi mi menjali danes naš odnos do držav Zahoda, s katerimi smo v najtežjih časih sklepali razne pogodbe in razvijali sodelovanje. Glede tega se pri nas ne bo ničesar spremenilo, mi bomo z njimi sodelovali, kot smo doslej. Ta normalizacija tudi ne more imeti vpliva na naš notranii razvoj, na našo oot v socializem. Ta normalizacija mora izključiti vsako vmešavanje enega v notranje stvari drugega. (Močno odobravanje.)
Na tem principu, tu vam je roki, m> rpccn bomo
sodelovali gospodarsko in tam, kjer je potrebno in kjer bomo videli, _ da je pravilno in da se strinjamo — tudi politično. Mi govorimo pred vsem svetom jasno, mi ničesar ne skrivamo za kulisami, mi smo bili vedno odprti in tudi danes iznašamo svoje stališče tudi v tem vprašanju odprto pred ves svet, pa nnj misli kdo kar hoče. Toda naša zavest ie čista — mi delamo za velik cilj, za cilj miru in sodelovanja med narodi. (Močno in dolgotrajno odobravanje in aplavz.)
To, tovariši in tovarišice, sem vam hotel danes tn povedati.
Naj živi naša FLR Jugoslavija. naj živi republika Slovenija!
Konec govora predsednika
republike je več stotisočglava množica sprejela z dolgotrajnim odobravanjem m aplavzom.
je vstopil v veliko, povsem novo in svojevrstno mesto sredi gozdov, ki pa mu vendar ni bilo tuje, .saj je srečaval znance na vsakem koraku.
Posebno priznanje je treba ob tej priliki izreči Ljudski milici za red in predvsem njeni skrbi za varnost prometa, ki je storila vse, kar bilo v njeni moči, da ne prišlo pri tako velikem prometu do nesreč. Dva dni in dve noči so bili miličniki na nogah in opozarjali voznike motornih vozil na predpisani red in disciplino.
ii
Tarifna komisija treh držav končala delo
Opatija, 19- sept. (Tanjug) Na sestanku, ki je trajal od 6. sept. in se je končal danes, je komisija za železniške tarife Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije določila tarife za blago, ki ga bo FLRJ odpošiljala preko Avstrije v Zahodno Nemčijo. Te tarife so določene za les, jajca in specialni kontingent boksita.
Ponoči na Ostrožnem
Ure pred velikim slavjem
Tovarna elektroporcelana v firandjelovcu začela s proizvodnjo
Arandjelovac, 19. sept. (Tanjug). Desetletnico osvoboditve Arandjelovca so danes proslavili s svečanim začetkom proizvodnje nove velike tovarne elektroporcelana, ki je največji objekt te vrste v državi. Na slavnosti je govoril Djuro Salaj.
Celoletna proizvodnja tovarne bo znašala 4.700 ton raznih vrst izolatorjev, kar pomeni nekajkrat večjo količino, kot sta jo dajali doslej skupno tovarni elektroporcelana v Novem Sadu in Stupu pri Sarajevu.
Celje, 19. sept. Na prste bi lahko našteli tiste optimiste, ki so včeraj zatrjevali, da bo to nedeljo lep dan. Prav neverjetna je bila moč današnjega sonca. Zdi se, kakor da sta volja sto tisočev in njihova vroča želja: po dolgem času zopet poslušati Tita, na Ostrožnem. Najmanj okoli 80.000 udeležencev tega velikega zborovanja je včeraj do kraja zaverovanih, kljub megli in mrazu poslušalo Smetanovo »Prodano nevesto«; mariborski opef-ni pevci so doživeli nedvomno svoj največji uspeh. Operne prireditve s tako množično udeležbo in tako hvaležnimi poslušalci prav gotovo še ni bilo v vsej naši državi. To je bil nepopisen prizor! Kdo bi vpraševal tisoče in tisoče za to njihovo notranje doživetje med go-
zdovi na Ostrožnem. Pa godbe, ti neumorni godbeniki. Ob dveh, treh zjutraj so igrali najlepše! Noč, ki so jo udeleženci današnjega zbora prebili v velikem pričakovanju, je prinesla pričakovano!
Nepozabne mi bodo ostale današnje jutranje vaje združenih pevskih zborov in godb. Dobrih deset tisoč slabo prespanih ljudi se je zbralo že po šesti uri na prostoru Partizanskega gledališča. Nad množico je legla rahla jutranja meglica. Dirigent Radovan Gobec, ki gotovo ni spal vso noč, je neumorno ustvarjal monolitno celoto. Zdelo se je kot da je ta vaja popolnoma nepotrebna, da je to le budnica velikega dneva. Prelepih akordov, ki jih je znal izvabiti ta resnični ljudski umetnik, iz doslej najbolj številnega god-
Med platneni! strettami tabornikov
Najlaže si prišel do njihovih taborišč po Kidričevi cesti in Cesti komandanta Staneta. Ze v petek dopoldne so se utaborili prvi taborniki na skrajnem severozahodnem delu novo nastalega mesta v gozdu na Ostrožnem, na pašnikih pod Lokvico. Od tedaj naprej so se vse bolj množile platnene strehe tabornikov, ki so prihajali iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz drugih republik in celo iz Trsta.
»Zmajev rod« ter rod »Crnih mravov« in rod »Bičkova skala« iz Ljubljane so si hitro-rorgani-zirali kuhinje, razpostavili v lepem redu šotore in si uredili sploh vse, kar je za prijetno taborniško življenje potrebno.
Iz Trsta so prišli taborniki iz rodu »Modri val«, iz Kopra so prišli »Sinji galebi«, iz Murske Sobote »Veseli vetri«, iz Idrije »Srebrni krti« in iz Trbovelj »Črni diamanti«.
V tej prijetni dolinici, ki jo seka majhen potoček, so se utaborili tudi taborniki iz Novega Sada, iz Ajdovščine, Šentjurja in iz Celja.
Prijazno so sprejeli vsakogar, ki se je zanimal za njihovo taborišče. Da, celo povabili so te h kuhinji, povedali, da je to drugi zlet tabornikov Slovenije, medtem ko je bil prvi lani
na Okroglici.
»Letos nas je še enkrat več,« so ponosno poudarjali. Takrat, na velikem zborovanju dolenjskih brigad v Toplicah, so organizirali le partizanski pohod, ki je bil priprava za poznejše zlete tabornikov.
Dobro organizirani, z lastnimi kuhinjami in lastno streho nad glavo ter z vzorno disciplina in redom v taboriščih se je več kot 200 tabornikov udeležilo velike prosisi partizanskih
brigad na Ostrožnem. Njihova pota se neštetokrat srečajo s potmi, po katerih so stopale noge borcev, ki danes proslavljajo veliki dan na Ostrožnem, in onih, ki so padli za svobodo. Nad njihovimi šotori pa šume smreke in bukve, ki so nudile nekoč varno zavetje partizanskim enotam, šumijo drevesa z debli, izza katerih je nekoč prežala smrt, ki so jo sejali na okupatorje in izdajalce borci za svobodo.
Gospodarske vesti
Trgovina med Anglijo in Jugoslavijo. Po podatkih angleškega trgovinskega ministrstva je Anglija v prvih sedmih mesecih t. 1. uvozila iz Jugoslavije za 4.32 milijonov funtov šter-lingov raznega blaga (lani v istem obdobju za 5.49 milijonov). V istem razdobju je Anglija izvozila v našo državo za 4.8 milijonov funtov šterlingov (lani za 3.67 milijonov funtov šterlingov). Od januarja do konca julija se je znatno zmanjšal na priliko naš izvoz barvastih kovin in lesa, povečal pa se je izvoz lesno-industrijskih izdelkov. Anglija je povečala svoj izvoz gumijastih izdelkov,
NA OSTROŽNEM IN V CELJU
Po veliki slavnosti
Celje, 19. sept. (Po telefonu v večernih urah.) Proslava štajerskih partizanov, ki ie vzbudila veliko zanimanje in privabila več sto tisoč udeležencev iz vseh krajev Slovenije, je za nami. Novo partizansko mesto Ostrožno ter zlasti še Celje ,pa niti v večernih urah ne kažeta, da je proslava minila. Množice, ki so se v dopoldanskih urah zgrnile na velikem slavnostnem prostoru, se še vedno stekajo v mesto in napolnjujejo celjske ulice. Velik vrvež ie zlasti na Titovem trgu pred kolodvorom, kjer se zbirajo tudi udeleženci, ki odhajajo iiz Celja z vlaki.
Gostišča v Celja ne morejo zadostiti željam in potrebam preštevilnih udeležencev, ki k še mudijo v mestu. Tu in tam se oglašajo še tudi godbe na pihala, vendar ne več s tako živahno«jo kot dopoldne. Godbeniki so že utrujeni.
Zvočniki ▼ mestu se še vedno oglašajo s partizansko pesmijo, vendar te pesmi čedalje pogosteje prekinjajo različne objave o odhodih vlakov, avtobusov, kamionov, s pozivi posameznim dsu-pinam itd.
Na križiščih so še vedno miličniki; njihovo urejevanje zelo
živahnega prometa je še potrebno.
Z nocojšnjo nočjo bo na Ostrožnem zamrlo velikomestno življenje, ostala bo vas, ki .pa bo imela sedaj javno razsvetljavo, vodovod
in lepe ceste. Res, da bodo ostala tudi pomandrana polja, za kar pa so že in še bodo prizadeti kmetje prejeli odškodnino.
M. B.
železa in jekla, kovinskih izdelkov, električnih strojev in opreme, cestnih vozil in letal, zmanjšala pa izvoz kemikalij, bombažne preje itd.
V Italiji ne bodo več krčili tobačnih nasadov. Italijanski minister za finance je zagotovil proizvajalcem tobak». Ja v prihodnji sezoni ne bodo zmanjšali tobačnih nasadov. Letos so imeli v Italiji zasajenih s tobakom 48.000 hektarov, t. j. 10 tisoč hektarov manj kot leta 1947.
Trgovinski razgovori med Zahodno Nemčijo in Japonsko.
Po obvestilu zahodnonemškega gospodarskega časopisa »Aussen-haldesdienst« je prišlo do zastoja v trgovinskih razgovorih z japonsko gospodarsko delegacijo. Zahodnonemška delegacija je hotela zasnovati blagovno izmenjavo po sistemu kontin-gentiranja, medtem ko je japonska delegacija predlagala, naj bi blagovno izmenjavo uredili na osnovi uvozno-izvoznih list.
Partizanski znanci la Kočevske: Katarina Remih, KamSek In Martin Kuzman na Ostrožnem.
beniškega in pevskega zbora te vrste, ni moč pozabiti. »Štirinajsta, juriš!«, »Pesem o Titu«, pa »Internacionala«, pesmi, ki so jih igrali in peli tako ubrano prav tedaj, ko smo se zgodaj zjutraj znašli na prostoru Partizanskega gledališča, nam bodo ostale resnično nepozabne! Nekdo zraven mene je kdo ve zakaj — najbrže spričo lastne notranje zadrege — začel pripovedovati o Radovanu Gobcu. »Kako mi ja všeč ta fant«, je modroval. »Cisto nič se ni spremenil . . .« Resnično, kot mnogokrat je tudi to jutro moker po laseh od vlažne megle dirigiral in zopet dirigiral ter popravljal zadnje »po-pregnali nadležne nizke in vlažne megle, ki so se vlačile še do devete zjutraj. Noč pred velikim praznikom na Ostrožnem ni bila najbolj primerna za taborjenje deset in deset tisočdv, ki so vreli iz vseh koncev Slovenije, toda ni motila bučanja množic, ki jih je bilo slišati od daleč kakor bu-
Deset tisoče in deset tisoče družbic je imelo vso noč v svoji sredi stare partizane. V štirih urah še nisi prišel na konec tega, za kratek čas, naj-vci iega mesta Slovenije. Kako pusta je danes popoldne Ljubljana v primeri z Ostrožnim! Kako pritlikava je naša ljubljanska Opera v primeri s sinočnjo, improvizirano opero grešne« glasove. Slišati to »vajo«, se mi je zazdelo isto, kakor da bi spoznal po kakšni drugi, neprimerno daljši poti vsa hotenja nove Jugoslavija hkrati.
Na prireditvenem prostoru je malo zatem nastopilo štirinajst godb, okoli 500 godbenikov; največ iz celjskega okraja, med njimi so bdi tudi znani partizanski godbeniki iz zasavskih revirjev. Igranje godb je spremitoio okoli dva tisoč pevcev. Šestdeset pevskih zborov, med niimi trije iz okolice Trsta: Nabrežine, Barkovelj in Doline, ie spremljalo igranje godb. Na vzpetinah pred tribuno je bilo zbranih nad 350.000 ljudi.
Okoli pol desetih se je prebilo skozi goste oblake, ki dolgo niso obetali nič prida, dobro sonce. Čudovit pogled se je razprostrl očem in vsi so hiteli primerjati Ostrožno z Okroglico.
2e dobrih deset minut pred deveto so se začele zbirati pred tribuno enote IV. operativne cone. Udeleženci velikega zborovanja so jih toplo pozdravili. Okoli štiri tisoč preživelih borcev je bilo deležnih iskrenih pozdravov; z vseh koncev so jim klicali: »Zdravo tovariši!«. Prav tako so tudi odzdravljali.
Največje današnje mesto Slovenije je med petjem in godbo pričakalo predsednika republike tovariša Tita in njepovo spremstvo. Godba Jugoslovanske ljudske armade pa je skupaj s častno četo čakala ob poti do tribune. Ko se je pripeljal na Ostrožno dobro minuto pred deseto, je vzvalovila nepregledna množica. Klici »Tito-Armija!« so naznanili prihod dragega costa. Točno ob desetih je tov. Tito v spremstvu generalnega polkovnika Koste Nanvia pregledal enote postrojenih borcev. Godbe so igrale pesem, o komandantu Stanetu. Mno«*cc so se vsule na Ostrožno s hribov in dolin. Sto tisoči so pričakali velik govor suoi eoa ljubljenega predsednika. J. K.
Zahodnonemška proizvodnja premoga. Avgusta so v Zahodni Nemčiji nakopali 10.6 milijonov ton črnega premoga, t. j. okoli 600.000 ton manj kot julija.
OSTROŽNO — NAŠE NAJVEČJE MESTO
V noči pred veliki
4 str. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / ST- za. - 20. septembra mm
Brez Francije ni meč organizirati
NOVBCE
SLIKI
Govor Mendes - Froncea v Neversu — Francijo nima namena izogniti se svoji odgovornosti — Krivda dosedanjih vlad
Nevers, 19. sept. (AFP). Danes je govoril v Neversu ob obletnici odpora naroda tega kraja proti nemškemu okupatorju predsednik francoske vlade Mendes-France V svojem govoru je poudaril, da zavzema ureditev Evrope še danes odločilno mesto med problemi, za katere rešitev se zavzemamo. Francija se glede tega zaveda svoje odgovornosti in nima namena se ji izogniti. Jasno je, je nadaljeval francoski predsednik, da Zahodne Evrope ni mogoče organizirati brez Francije. Vloga, ki nam pripada v tem pogledu, je nedvomna in Francija je ne zahteva niti kot miloščino niti kot znamenje nekakih simpatij.
Zahodne Evrope
cija je obkrožena od držav, ki Mendes - France odpotoval v so po vojni naglo razvile svojo Strasbourg, kjer se bo udeležil
proizvodnjo. Težave v Franciji se čutijo v nezadostni življenjski ravni in francoski narod ne more upati, da jo bo kmalu zboljšal.
Ko je obsodil dosedanje vlade, da so krive sedanjega položaja v državi, je Mendes France poudaril, da je kazala Francija popolno brezbrižnost za svojo pri-
jutri splošne politične debate na sestanku evropskega sveta.
Kitajska delegacija v Indiji
New Delhi, 19. sept. (AFP). V indijsko prestolnico je danes prispela trgovinska delegacija, ki bo v kratkem sklenila nov
Večino svojih nadaljnjih izvajanj je Mendes-France posvetil neuspehu EOS rekoč, da je prišlo do tega, ker zahodni zavezniki niso hoteli osvojiti stališča francoske vlade. Svetovali smo jim, je dejal, naj se lotijo tega vprašanja previdno in postopoma. Vsi pa veste, kako je prišlo do bruseljske konference, nato pa do sklepa francoske skupščine. In vendar, je končal francoski predsednik, je ureditev Evrope še vedno najvažnejše vprašanje, za čigar rešitev je odgovorna tudi Francija.
Mendes France je poudaril, da Francija po krivdi dosedanjih vlad 10 let po osvoboditvi ni mogla rešiti mnogih problemov, ki so vsak dan bolj pereči. Se-
danja vlada ni prikrila skupščini niti narodu velikanskih težav, ki jih bo treba premagati. Fran-
hodnost in vodila brezkončno trgovinski sporazum med Kitaj-
vojno v Indokini, ne da bi bila izpolnila obljubo o notranji avtonomiji v Tuniziji in zavlačujoč rešitev proble—a EOS, ki je bilo nesprejemljivo za francosko skupščino.
Takoj po govoru je Pierre
sko in Indijo, ker so razgovori za razširitev trgovinske zamenjave med tema državama že v zaključni stopnji. Kitajsko delegacijo vodi pomočnik kitajskega ministra za zunanjo trgovino Yung Kuan.
Program jugosiovanske in turške delegacije v Grčiji
Mendès-France
Moskovski tisk o londonskem sporočilu
Moskva, 19. sept. (Tanjug). Moskovski časopisi razglabljajo o sporočilu ob razgovorih med Dullesom, Edenom in Churchillom in pišejo, da kažeta Washington iu London veliko naglico in iščeta načina. kako bi čimprej oborožila Zahodno Nemčijo.
»Pravda« sodi, da je značilno, da v londonskem sporočilu ni bilo omenjeno »popol-no soglasje v mišljenjih« med Edenom in Dullesom, ter trdijo, da Washington in London ne soglašata v tem, kako oborožiti Zahodno Nemčijo, da pa glede končnega smotra med njima ni nesporazumov. — »Pravda« meni, da je bil ta londonski sestanek ministrov za zunanje zadeve, sodeč po britanskih časopisih, poraz Edenovega načrta in pomeni nov pritisk na Francijo.
»Izvestija« menijo, da so z neposrednim povezovanjem Bonna in Washingtona razen francoskih ogroženi kolikor toliko tudi angleški interesi, in onorarla da SO ao<rlešI-:
Easiness msd Sovjetsko zvezo in Finsko
Moskva, 19. sept. (Tanjug). Moskovski časopisi, ki pišejo o desetletnici podpisa sovjetsko-finskega sporazuma, trdijo, da so dani pogoji za nadaljnje plodno sodelovanje med Finsko in Sovjetsko zvezo. »Pravda« meni, da je Finska iskreno razumela prijateljstvo s Sotvjetsko zvezo, kar priča med drugim tudi redno plačevanje reparacij.
Moskovski časopisi ne dvomijo v končni in popolni poraz političnih krogov na Finskem, ki mela prijateljstvo s Sovjetsko zvezo ni všeč. Kot primer iskrenega prijateljstva do Sovjetske
Atene, 19. sept. (Tanjug), torek bosta načelnika gene-Jutri dopoldne bosta prispeli ralnih štabov Jugoslavije in v Atene jugoslovanska in tur- Turčije položila venec na grob ška vojaška delegacija, ki bo- Neznanega junaka, nato pa da sodelovali pri delu konfe- ju bo sprejel predsednik renče načelnikov generalnih grške vlade maršal Papagos. štabov treh držav. Konferenca V četrtek bodo udeleženci bo trajala en teden in bodo konference obiskali posamezna njej razpravljali vpraša- ne enote grške vojske, med nja skupne obrambe oziroma njimi oklepne enote in letal-obveznosti, ki so jih tri države ska oporišča v Elevtisu. Na-prevzele z ankarskim spora- slednji dan bodo obiskali ne-zumom in blejsko pogodbo. katera zgodovinska mesta Konferenco bo začel grški stare Grčije, v soboto pa se minister Kanelopulos. Po pro- bodo vrnili v Atene in nada-časopisi, ki so s	simpatijami	Srainu: kj je bil objavljen v	ljevali delo. V	ponedeljek	bo-
spremljali Edenovo delo, ne-	Ankari	bosta načelnika ge-	do odpotovali	v Solun kjer
všečno sprejeli	potovanje	neralmh	štabov Jugoslavije in	bodo obiskali	poveljnika	ar-
Duliesa v Bonn	in London.	Turčije	jutri obiskala načel-	madne skupine	Keceasa in	po-
nika grškega generalnega šta- veljnika 3. armadnega zbora ba Kitrilakisa. nato pa mini- Gekasa ter ministra za Sestra obrambe Kaneloonlosa. V
Nekateri angleški časopisi, pišejo »Izvestija«, sodijo, da bi Francija utegnila predlagati sklicanje novega posvetovanja o nemškem vprašanju. na katerem bi poleg zahodnih držav sodelovala tudi Sovjetska zveza.
TOKIO, 19. sept. (AFP). Po sporočilu japonske policije je tajfun terjal 13 človeških žrtev, XII ljudi je izginilo, 37 pa je bilo ranjenih. Deset tisoč ljudi je brez strehe.
verno Grčijo Stratosa ter si ogledali zgodovinske znamenitosti. Načelnika generalnih
Feldmaršala Montgomery;«, ki je na šestdnevne,- obiska v Jugoslaviji, je predvceiajšnjim dopoldne sprejel državni sekretar za n arodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak.
GOSPODARSKI SPORAZUM MED FLRJ IN ZTU
Nizek obseg blagovne zamenjave
Razočaranje in nezadovoljstvo nad skorajda šestkratnim zmanjšanjem predlaganega obsega blagovne zamenjave med cono S STO in Jugoslavijo
Trst, 19. sept. (Tanjug). Anglo- pišu na zahtevo angloameriških ameriška vojaška uprava je ob- pogodbenikov, ki so hkrati izjavila besedilo sporazuma, ki urejuje blagovno zamenjavo med
pričakujoč, da bodo nadrejeni cono A STO in Jugoslavijo ter končno odobrili ali zavrnili skle-plačilni promet s cono v vred- njeni sporazum.
nik«, ki piše, da so jugoslovanski zastopniki na pogajanjih predlagali, da bi sporazum obsegal letno blagovno izmenjavo v vrednosti 12 milijard lir. Časopis obsoja angloameriško pogodbeno stran, da je tako drastično zmanjšala obseg zamenjave in piše: »Za obsodbo tako razili pridržke k sporazumu, slepe saboterske politike skoraj
nosti 2234 milijonov lir. Spo-
štabov Jugoslavije in Turčije razum bo začel veljati 1. okto-bosta zapustila Grčijo v torek bra jn velja za 12 mesecev. Ob-28. t. m.	javljen je bil šele 10 dni po pod-
Vabila so že
S sporazumom se angloameri-ška vojaška uprava zavezuje, da bo izdajala uvozna dovoljenja ali na drug način olajševala uvoz blaga iz Jugoslavije, ki je na-
ni mogoče najti pravih izrazov.« Po mnenju »Primorskega dnevnika« je edina pozitivna stran sporazuma, da je končno na neki način vendarle urejeno vprašanje rednih trgovinskih zvez med Trstom in Jugoslavijo. Sporazum je namreč prvo dejanje to
Ministri devetih držav so bodo zbrali v Londonu 27. septembra — Temeljne točke britanskega načrta — Spomenica francoske vlade državam udeleženkam londonske konference — Sporočilo nemških socialnih demokratov
London, 19. sept. (Reuter) Uradni zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil danes, da je Velika Britanija razposlala vabila za udeležbo na konferenci devetih, ki naj prouči položaj v Evropi, odkar je francoska narodna skupščina odklonila ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Uradni zastopnik je dodal, da se bodo ministri prizadetih držav zbrali v Londonu 27. septembra. Pri razgovorih bodo sodelovali zastopniki ZDA, Francije, Kanade, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske, Luxemburga in Ve-like Britanije.
Današnji »Observer« objav- skega pakta. Za sklepe poli-
Ija temeljne točke britanskega načrta, ki bo po vesteh tega časopisa podlaga za razgovore na konferenci devetih držav. Po tem načrtu bi vrhovno poveljstvo sil Atlantskega pakta v Evropi odločalo tudi v dobi miru o razporedu vseh atlantskih sil na evropski celini, vštevši tudi nemške sile. S tem bi odpadla potreba po ustanovitvi nemškega vrhovnega poveljstva, vzlic temu pa bi bil potreben nemški generalni štab, ki bi nadziral novačenje, sestavo in urjenje nemških čet. Načrt določa tudi »tehnično integracijo« raznih državnih armad, podobno kot jo imajo sedaj v severni skupini armad Atlantskega pakta v Nemčiji, razmišljali pa bi prav tako tudi o integraci n intendantskih služb različnih armad v okviru vrhovnega poveljstva sil Atlant-
tične narave o efektivih in sestavi vseh nacionalnih kontingentov, ki spadajo pod to poveljstvo, bi bil pristojen svet Atlantskega pakta. Do-
ločeni bi bili ne le najmanjši pač pa tudi najvišji prispevki različnih držav. Efektivi nemških sil bi bili določeni v okviru, ki je bil prvotno zamišljen s pogodbo o EOS. Načelo	prepovedi izdelovanja
atomskega in drugega važnega orožja na izpostavljenih strateških področjih bi bilo vključeno v pogodbo o Atlantskem paktu.
Uradni zastopnik zunanjega ministrstva je potrdil danes, da je britanska vlada prejela spomenico Francije o problemih	zahodne obrambe in
šteto v seznamu predmetov, vrste, sklenjeno med cono A priloženem sporazumu. Določe- §TO in Jugoslavijo. Dosedaj je no je tudi, da bodo blago pia- 5jia izmenjava odvisna izključno čevali po že veljavnem računu, 0(j uradnikov angloameriške vo-odprtem med jugoslovansko jaške uprave, ki so izdajali do-skegriunkciOMrTa^francoska Eksportno in kreditno banko iz voljenja in ki so to svojo pra-vlada ni predložil anikakega	podružnico vico po splošnem prepričanji
Vsi tržaški časopisi široko pišejo o besedilu sporazuma, ki sodelovanja, pa je glede na njegov majhni obseg vzbudil razočaranje in nezadovoljstvo v gospodarskih
Nemčije. Po izjavah britan-
novega načrta. Mendes-France je te zamisli že obrazložil med razgovori z Edenom in so jih pretresali tako na seji britanske vlade kot v posve-
vico po splošnem prepričanju gospodarstvenikov izkoriščali samo za oviranje gospodarskega idelovanja.
Krajevni demokrščanski časopis »Giornale di Trieste« je pri-
tovanjih britanskega ministra krogih zlasti tistih gospodarskih ključil objavi sporazuma svojo
Tri J ^ ^ „ ta. « n	...	....	...	x~ «v,;	^ +	H -s Tret v* e»
Edena z Dullesom.
Foreign Office ne navaja podrobnosti francoskih predlogov. Britanski zastopnik je davi : izjavil, da se francoske teze »delno ujemajo s poročili«. Opazovalci naštevajo naslednje točke francoske spomenice: 1: organiziranje Evrope v njenem naravnem okviru, 2. oborožitev Nemčije, 3. francosko-nemško sodelovanje in 4. statut o popolni enakopravnosti Nemčije z drugimi državami.
vej, ki so najbolj prizadete v težki krizi in si zategadelj še bolj žele trgovine z Jugoslavijo. To nezadovoljstvo izraža danes tudi tržaški »Primorski dnev-
že običajno trditev, da Trst ne more trgovati s tujino samostojno in da bo tudi z Jugoslavijo lahko posloval samo, če bo pod italijansko upravo.
PRED ZASEDANJEM GENERALNE SKUPŠČINE OZN
„Večnim problema pridružutefo novi
Vprašanje kitajskega zastopstva bo zasenčilo vsa dmga — Van Elevens najresnejši kandidat za predsednika skupščine — Dve novi, važni vprašanji, Ciper in zahodna Nova Gvineja
Jugoslovanska pot navzgor
Indijski časopisi seznanjajo svoje bralce z odlomki iz nedavne zgodovine Jugoslavije ter življenja predsednika Tita
New Delhi, 19. sept. (Tanjug), in jo usmeril k edinemu smo-
M
se
Današnji indijski časopisi so priobčili sporočilo predsednika Nehruja jugoslovanski javnosti
tru: Zmagi nad okupatorjem.«
Vodilni delhijski časopis v angleščini »Times of ladia« nava-
li! v svojih nedeljskih prilogah ja kratko zgodovino bojev jugo-
seznanjajo svoje bralce z odlom ki iz nedavne zgodovine Jugoslavije ter življenja predsednika Tita. Delhijski časopis v urdu dodali seznamu »večnih pro- jeziku »Milap« piše o borbi ju- prinesli osvoboditve od zunaj blemov«. to sta grška zahteva
Dve novi važni vprašanji so
slovanskih narodov proti sovjetski nadvladi in razčlenjuje pogoje, ki so omogočili tako borbo v Jugoslaviji. »Jugoslaviji niso
Čangkaiškovo nevarno izzivanje
zveze in utrjevanja medsebojnega sodelovanja, navaja »Pravda« in »Izvestija« izjavo predsednika Finske republike Paasikivija. Ukaz predsedstva Vrhovnega sovjeta SZ o odlikovanju Paasikivija z redom Lenina za njegov »pomemben prispevek k razvoju prijateljskih zvez med obema državama«, so vsi moskovski časopisi objavili na prvih straneh.
New York, 18. sept. (Reu- imenovanih za šefa delegacij ter). Ko se bo v torek 21- sep- na zasedanju Generalne skup-tembra zbrala Generalna ščine. Med njimi sta tudi Eden skupščina OZN na svoje 9. in Mendes-France, vendar pa redno zasedanje, bo vprašanje še ni gotovo, če se bodo vsi kitajskega zastopstva verjetno udeleževali zasedanj.
Tajpeh. 19 sept. (Reuter). Rakuna jo.'d a	Elko van clefens iz Roland-
Po vesten iz kuomintaskih vi- Jegacija spet zahtevala iz-rov so Čangkajškove bojne ključitev kitajskih nacionali-ladje in letala danes napa-	stov, na njihovo mesto pa
dale kitajske ladje vzdolz zahtevala zastopnike vlade v obale kita iških pokrajin Cek-
jang in Fukijen. Včeraj so	Pekingu. ysa znamenja pa
za priključitev Cipra in indonezijska zahteva za priključitev zahodne Nove Gvineje, ki je sedaj pod nadzorstvom Nizozemcev.
Sprejem 21 držav, ki že leta in leta sede pred vrati OZN in zastonj čakajo, da bi se spremenilo ozračje v hladni
ja je bila edina država v Evropi, ki se po okupaciji 1941 ni sprijaznila z grenko usodo sužnja in je zmogla dovolj moči, da se je dvignila, borila in zmagala. Silna volja in ljubezen ljudstva do svobode sta našli svojega dostojnega predstavnika
................. v predsedniku Titu, ki je orga-
vojni, ki bi jim omogočilo niziral vso to ljudsko energijo vstop v OZN, je nadaljnje
goslovanskih narodov za neod- na konicah bajonetov. Čudež, v visnost in ugotavlja: »Jugoslavi- katerega je tedaj komaj še kdo
ske in Van Vajtajako iz Siama sta kandidata za predsednika skupščine na letošnjem zasedanju, vendar pa imajo Van Clefensa za favorita. Glaso-
,„	... ____,__ -______, -	-	_	vanje bo tajno, izvolitev pa
kuomintanška letala v bližini govore, da bo Višinski pora- veljavna, če bo sprejeta z na-Fukijena potopila 1 kitajsko žen in da bo skupščina odio- vadno večino oddanih glasov, petrolejsko ladro za 1000 ton. žila to vprašanje še za eno le- £e r0 jzv*oljen, bo Van Cle-nničila 1 patrolni čoln in po- *°. Tudi države, ki priznavajo fens „rv; Evropejec, ki bo škodovala 3 druge. Kuomin- pekinško vlado, bodo v tem predsedoval skupščini odkar tanško topništvo je včeraj ob trenutku verjetno se vedno je Rjj J945 sprejet začasni sodelovanju letalstva izvedlo podpirale ^Stausee ZDA Jiroti dnevni re<j ki vsebuje 67 točk. močan napad na Amoj.
TELEGRAMI
NEW DELHI, 19. sept. (Tanjug). Podpredsednik indijske republike dr. Radakrišnan bo prihodnji teden odpotoval v Južno Ameriko. Obiskal bo Mehiko, Argentino, Cile, Bolivijo, Peru, Kolumbijo, Brazilijo in Urugvaj. Obiskal bo tudi Kanado. Namen njegovega potovanja je seznaniti te oddaljene države z indijskim stališčem v mnogih mednarodnih vprašanjih.
KAIRO, 19. sent. Predsednik sirijske vlade Said Gazi je danes prispel v Kairo. Novinarjem je povedal, da 1e namen njegovega obiska razčistiti ozračje v odno-galih ene*’ Sirijo in ^sinrom in rešit! nekatere probleme.
SAN FRANTF^O 19- *ej>t. ‘API Letalo, s katerim hi moral danp« Tvrlcr»<*ti v San Francisco *7 Hono'nla riivnont Attive, se le
fTÌOTri’^	T» « TJovr-T« Vot co
Je	wiijtor. Vofllu Eì vi* ,rl-
na irff	, v a vetrai* ji in No-
vi Zelanti? v Tnrvien in bo spo-tomi obliai!	ZT>\.
I HAAG. 19. sem«. (API. Uradni
zastopnik nizozemskega ministarstva za zunanje zadeve je izjavil, da bo Nizozemska umaknila svoje kopenske čete iz Koreje. Repatriacija enega polka, ki je v sestavu 2. ameriške divizije, bo verjetno končana v začetku '.955. Holandske pomorske enote bodo re naprej ostale v korejskin vodah.
BERLIN, 19. sept. (Reuter). — Vzhodno nemški radio sporoča, da je predsedstvo vzhodnonemške skupščine vnovič poslalo zahod-n on eniškemu parlamentu predlog za skupni sestanek zastopnikov obeh parlamentov. V pismu na predsednika parlamenta Ehlersa pravijo, da je propad EOS odprl nove možnosti za miroljubno rešitev nemškeea vprašanja.
LONDON. 19. seüt. (Reuter). — izraelsko veleposlaništvo v Londonu je včeral objavilo sporočilo v katere**^	zahodne dr-
*ave, na.i *•<* Izrael In arabske
..T-o	t enww:r-ni kn-
if.fVTia.mi orožja in dobavljale oro^ie pogo-jno, dokler se ne bodo popolnoma prenehale sovražnosti
sprejemu LR Kitajske v OZN.
Poleg tega vprašanja bodo delegati proučili odnošaje med Vzhodom in Zahodom in skušali ugotoviti, če se bo izboljšani mednarodni položaj, ki je zavladal po premirju v Indokini, odražal tudi v poznejših debatah v skupščini in političnem odboru.
Računajo, da bo Sovjetska zveza začela veliko propagandno kampanijo in bo predložila načrt o evropski varnosti, ki so ga Velika Britanija. ZDA in Francija zavrnile na berlinski konferenci v začetku tega leta- Vprašanje ponovne oborožitve Nemčije ni vprašanje, ki bi spadalo v prisotnost OZN in Generalna skupščina potemtakem ne bo razpravljala o njem. Delegati pa so prepričani. da se bodo sovjetski zastopniki polotili tudi tega problema.
Petindvajset ministrov j«
vprašanie, ki muči vplivne delegate. Korejsko vprašanje bo spet na dnevnem redu. ni pa verjetno, da bi bilo predmet kakršnegakoli važnejšega političnega razvoja. Vprašanje Maroka in Tunizije, ki so ga predlagale azijsko-afriške dr-žavev OZN, ie spet na dnevnem redu. Costarica zahteva s posebno točko dnevnega reda naložitev svetovnih rezerv hrane. Skupščina naj bi po njenem predlogu »prevzela odgovornost za prehrano vsega prebivalstva na zemeljski krogli.«
NAJROBI, 19. sept. (AFP). Od 20D jetnikov, ki jili je v petek zvečer osvobodila organizacija Mau-Mau iz britanskega zapora pri Lukiniju, so jih spet polovili 19. Uradno sporočalo pravi, da so pripadniki Mau-Mau ob napadu zaplenili več orožja in da se je 27 stražarjev po končanem napadu spet vrnilo na svoja mesta.
PARIZ, 19. sept. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da se 15.000 kitajskih vojakov, ki so se borili v korejski vojni, te dni vrača v svojo domovino. Agencija pripominja, da je bila evakuacija izvedena v popolnem redu in da tudi skupina opazovalcev Združenih narodov ni imela glede tega nič pripomniti.
V torek bo v veliki razpravni dvorani palače Združenih narodov v New Yorku znova zaživelo.
verjel, je uresničil Tito — vodja močne vojske in politične organizacije. Od tedaj, piše dalje časopis, Jugoslavija razvija svojo moč, ki je bila dovolj velika, da se ta država ni uklonila Stalinu.«
Delegacija ZB odpotovala na Norveško
Beograd, 19. sept. (Tanjug) Nocoj je odpotovala na Norveško delegacija ZB, ki bo prisostvovala komemoraciji in odkritju spomenika okoli 5.000 jugoslovanskim internirancem, ki so padli in pomrli v času II. svetovne vojne v nemških konc. taboriščih. Ob tej priliki je šef delegacije Ilija Došen izjavil, da pomenita ureditev grobov in zgraditev spomenika padlim Jugoslovanom najboljši primer prijateljskega razpoloženja norveškega ljudstva do jugoslovanskih narodov in prijateljskih odnosov med obema državama-
Atentat v Laosu
Vientian, 19. sept. (AFP) Sinoči je bil na plesu v domu lao-škega ministra za zunanje zadeve v Vientianu ubit minister obrambe Ku Voravong. Neznani atentatorji so izstrelili nanj skozi odprto okno več strelov iz samokresa. Zadet v hrbet, je Ku Voravong nekaj ur za tem podlegel poškodbam. Atentatorji so napravili v dvorani popolno zmedo, ker so skozi okno vrgli tudi več bomb, od katerih je bila hudo ranjena žena nekega načelnika ministrstva za zunanje zadeve, minister za zunanje zadeve Sananikon pa je laže ranjen. Atentatorji so izkoristili splošno paniko in zbežali.
IMI ALI JODY
Po knjigi M. Kinnun Rawlinqsove — Riše Miki Muster
286.
Teden dni kasneje sta se Baxterja spet odpeljala na prerijo, da bi pospravila seno. Hip in Julija sta tekla za vozom. Penny je dovolil, da je šel tudi Slak z njima, kajti zadnje čase se je hudo repenčil, če so ga zapirali in puščali doma. Zdaj je veselo poskakoval in spotoma mulil sočne bilke. Jody je bil ves očaran, pa tudi Penny je priznal: »Takšnega kljukca še nisem videl.« Tedaj je stara Julija zalajala in izginila v grmovje. Rip je skočil za njo. »Pojdi pogledat, Jody, kaj imata psa.« Fant je poskočil in kmalu našel sled. »Samo mačke so,« je zaklical očetu.
>	287.
Ker je zaslišal, da Julija laja na divjad, je Penny še sam stopil z voza in pohitel v goščavo. Psa sta ustavila divjo mačko, do boja pa ni prišlo. Zver je kazala zobe in mahala z repom, toda je kar ležala in se ni premaknila. Bila je vsa slaba in shujšana. Penny je rekel: »Saj poginja, pusti jo pri miru.« Poklical je psa in se vrnil k vozu. Jody je hotel vedeti, zakaj poginja. »Najbrž je že stara,« je menil Penny. Jody pa je ugovarjal:	»Njeni zobje še niso
skrhani kot pri stari mački.« Penny ga je s priznanjem pogledal: »Fant, vidim, da si začel opazovati.«
288.
Na preriji sta naložila seno in se spet vračala proti domu. Ko so bili že blizu plota, je Julija čudno zalajala. Penny jo je poskusil pomiriti, a ni odnehala. Preskočila je plot in Rip se je pognal za njo. Penny je vzel puško in z Jodyjem sta stopila za psoma. V kotu ob plotu je ležal srnjak. Dvignil je glavo in grozeče nastavil rogovje. Penny je dvignil puško, a jo takoj spet pobesil. »Srnjak je tudi bolan,« je rekel. Stopil je k živali, ki se ni ganila. Jezik ji je visel iz gobca. Psa sta bila vsa iz sebe, kako da se živa divjad ne boji niti se ne spusti v boj.
Diplomiral Je za Inž. geodezije naš dragi prijatelj in športnik Dušan Mravlje. Čestitamo! Daba in ostali
Ce Imaš *FLFX« doma odpadejo skrbi, kako boš očistila obleko. FLEX odlično čisti in ne pušča roba okrog madeža.
»JELA« sol za kopanje izdelana iz najboljših surovin. Je enakovredna kopalnim solem svetov-nef:a s!oves;< Osvežuje, krepi živce in desinficira
Res odlično sredstvo za čiščenje štedilnikov je kromov prašek. Polira kovinske dele tako, da z najmanjšim trudom Imaš vedno vzorno čist štedilnik.
KROSAN je edino zanesljivo sredstvo, ki prepreči gnitje krompirja. Dobi se v zadrugah, semenarnah. drogerijah itd.
Enoletni administrativni tečaj, specialni tečaji za korespondenco, računovodstvo in tuje jezike pri Administrativni šoli v Ljubljani. Tečaji so začetni in nadaljevalni, dnevni in večerni. Tečaji nudijo potrebno strokovno izobrazbo za pisarniško poslovanje in za Dri-pravo na strokovni iznit za vsa zvanja v pisarniški službi Voisn-vanle dnevno dopoldne in oonol-dne Istočasno ie vpisovanie tudi v strojepisne in stenografske tečaje. Administrativna šola. Roška 15 (bivša Domobranska). Specialni učni zavod za vzgojo administrativnega kadra. — Tevton 3(1-917	1344-n
KINO
Lepo darilo
Eau de cologne
SOUVENIR
Ufft iß	E V'A LEG
Slovenska košarka prodira med vodilne klube v državi
Za nami Je košarkarsko prvenstvo Jugoslavije. Vse najboljše ekipe v državi so od spomladi odigrale po 92 tekem z večjimi ali manjšimi uspehi. Pretekli torek je zadnja tekma v Zagrebu dala prvenstveni lestvici končni pečat in določila vrstni red v njej takole:
Malo svojevrsten je končni pla-Bma, prvič po osvoboditvi tako pester in tudi prvič se je letos
MAJAL PRESTOL
devetkratnega prvaka Crvene zvezde. Nepremagani državni prvak je šel proti koncu na turnejo po Hrvatski in Sloveniji z vsemi svojimi državnimi reprezentanti. Toda že v Zagrebu se mu je pot zmag ustavila. In tudi v Ljubljani so jim odgovorili z ostrimi napadi, ki so se ob koncu pove-
Beograda zapustiti to družbo.
H kraju je treba naglasiti, da je bilo
TEKMOVANJE V CELOTI PRENAPORNO
za vse ekipe in treba bo v prihodnje poiskati drugačen in boljši način, kakor je dosedanji. Ce bo L 1955 v tej skupini sodelovalo samo 10 ekip in bo tekmovalna komisija pri razdelitvi terminov uvidevnejša, bodo športni in tudi moralni uspehi tega tekmovanja prav gotovo mnogu boljši.
TENIS PO SVETU
V Forest Hillsu je bilo konec mednarodne sezone
Z zaključkom mednarodnega prvenstva ZDA v Forest Hillsu je bila pravzaprav zaključena mednarodna
teniška sezona, kolikor se nanaša na posameznike. Zadnji dve veliki preizkušnji bosta še oba nastopa v okviru finalnega tekmovanja za Davisov pokal v drugi polovici decembra v Avstraliji.
Spričo tega se izplača pogledati
nekoliko, kaj «c je pravzaprav zrro-
Pisec teh vrstic (19. leto aktivni košarkar in torej skorajšnji jubilant) je pretočil pre-ekatero kapljo znoja pod koši, kar pa mu ni škodovalo niti po zunanjem videzu, še manj pa vzelo veselja, da bi ob vsaki priložnosti ne stal ob strani svojim »fantoma .. •
Cali v razliko 22 košev v korist AŠK. Tako je po 8 letih uspelo tudi drugi ljubljanski ekipi, da je uklonila to nepremagljivo vrsto. Od te tekme dalje se je vodstvo Crvene zvezde odločilo za uvrstitev mladih igralcev brez reprezentantov, kar jim je prineslo še 4 poraze (proti BSK, Prole-terju, Lokomotivi in Mladosti) in končno dalo samo točko naskoka pred drugo Mladostjo. Videz je, da prihodnje leto Crvena zvezda ne bo več tako nepremagljiva, ker so nekateri ostali že močno napredovali. Na splošno lahko velja, da premoč košarkarjev iz Beograda polagamo zahaja. Takšen razvoj mcamo seveda samo pozdraviti, ker smo prej ali slej tako pričakovali- da bodo začeli pobirati prvenstvene točke tudi taki iz košarkarske province.
Ob letu osorej se nam potemtakem obeta
SE MNOGO ZANIMIVEJŠE TEKMOVANJE
ki bo morda Crveno zvezdo stalo celo prvo mesto. Morda, sem rekel . . . Žoga je pač pri tem športu tudi zelo okrogla, tembolj, ker je na vidiku samo 10 članska ekipa. kjer bo juha za vsako še bolj vroča. Vse vrste bodo bolj ali manj izenačene in vsaka tekma bo trda. To pomeni obenem, da bo že letošnje zimsko delo pri posameznih ekipah velikega pomena. Nedvomno se bodo vse, kar moč dobro pripravljale, kar bo seveda hkrati zboljšalo tudi kvaliteto igre vobče.
ZAGREBŠKI ŠTUDENTJE Ozrimo se zdaj še enkrat po pravkar minuli sezoni! Pravi čudež so storili zagrebški študentje — člani Mladosti, ki so nepriča-
kovano in kar na tihem zasedli
drugo mesto, čeprav so v ligi še novinci. Brez pravega trenerja in igrišča, s peščico igralcev brez pravega vodstva, so se povzpeli prav pod vrh lestvice po zaslugi dveh odličnih posameznikov, in sicer Blajškoviča in Mijača, ki jim stojijo ob strani še Tijardo-vič, Speljak in Batalo, so se razvili v prav dobro ekipo.
Proleter, ki je tretji, je to najmanj' zaslužil. Vrstni red velike trojke bi moral biti po igrah, ki so jih pokazale, na tretjem mestu. Drugačen, kajti tam bi morala biti ekipa AŠK, ki igra sodobno košarko, ne pa samo na zanesljive priložnosti, ki se le včasih obnesejo.
SLOVENSKA KOŠARKA
Kakor lani, se je tudi letos ljubljanski ASK uspešneje plasiral, kakor Ljubljana. Čeprav je med obema ekipama kar 9 točk razlike, je vendarle slovenska košarka zdaj uspešno prodrla med vodilne klube v državi. Pri tem zavzema močno vidnejše mesto naš študentski moštveni kolektiv, ki je zasedel 4. pomembno mesto med vsemi, pri tem Je vredno omeniti, da je ASK izgubil 4 pomembne točke z Železničarjem iz Karlovca ln Radničkim, kar dokazuje, da so fantje odlično zaigrali proti vsem . najboljšim in bi bili s pogoji lahko tudi drugi, ali — celo prvi.
Priložnost je bila letos zelo ugodna.
Tekmovanje samo Je bilo seveda zelo naporno. Akademiki so prepotovali za svojih 27 točk »samo« 6.800 km in odigrali v zaključnem delu tekmovanja vsakih 56 ur po eno tekmo, kar vsekakor presega zmogljivost navadnih (in tudi treniranih) ljudi.
Ekipa obeta kljub temu še več.
Vsi igralci so mladi, razen dveh, ki Igrata že od leta 1945, med seboj pa imajo najboljšega strelca iz tega prvenstva, Kristančiča, ki je po mnenju strokovnjakov trenutno sploh najboljši v državi. V državno reprezentanco se je razen njega uvrstil tudi Müller, ki Je dober vodja napada, igra pa včasih preveč po svoje. Tudi vsi ostali: Šerbec EC., Kandus, Pavlovič itd. so bili odlični, med nji- dilo y Forest Hillsu. V tem teniškem mi se je držal na višini celo ve- stadionu v predmestjih New Torka teran Fugina, ki si je prav zad- so šli na oder vsi »asi« mednarod-nji čas zopet utrdil mesto med nega tenisa in bi bili morali biti prvo petorico v moštvu.	tamkaj priče novi varianti v običaj-
V sosednjem ljubljanskem ta- nem dvoboju med Avstralci in Amebom pa je začelo škripati v drugi ričani. Toda tega dvoboja delno n! polovici tekmovanja. Začetek je bilo, ker so bili najboljši predstav-
V ostalem pa to niso niti edine težave, ki tarejo naše košarkarje.» Ni trenerjev, ni žog, ni copat in 6lednjič tudi ni primernih igrišč. Ljubljanski prostor, ki ga uporablja ASK, bo moral dobiti nadomestilo, tembolj, ker se košarka vse bolj udomačuje in privablja tudi vedno več in več gledalcev. Najvažnejši problem pri razvoju te športne panoge pa so sodniki, ki jih dobrih občutno primanjkuje. Letošnja sezona je žal dala nekaj dokazov, da se je prav po njihovi krivdi tudi košarkarska igrišča spreminjajo v rokoborske arene. To pa moramo zavreti, če hočemo naši košarki dobro.	Voje Šerbec
DRŽAVNO PRVENSTVO
V STRELJANJU
Mašek izenačil svetovni rekord
Beograd, 19. sept. Nadaljevanje državnega prvenstva v streljanju Je dalo včeraj In danes tele rezultate:
v streljanju s precizno pištolo Je bil vrstni red tale: 1 Driniii (Srb) 513 2. Vuk (Hrv.) 510, 3. De-lorenco (Slov.) 509 krogov. V streljanju z vojaško pištolo pa je bil vrstni red tak:	1. Klančir
(Hrv.) 485, 2. Drinčlč (Srb) 453 krogov itd.
Zelo zanimivo Je bilo tekmovanje v streljanju s precizno puško. kjer je hrvatski strelec Z at-ko Mašek Izenačil svetovni rekord v streljanju stoje s 382 krogi. Vrstni red v tej discip'n: je bil tale: i. Bončič (Srb) 1162 (bolje od državnega rekorda), 2. Mašek 1161, 3. Cuk 1153, 4. Jež (Slov.) 1141, 5. Nemanja Markovič (Srb) 1135, 6. Milovan Mihorko (Slov.) 1130 krogov itd.


Trabert
bil dober, pozneje pa je šlo vse rakovo pot. Do zdaj znani asi te ekipe so igrali v vsaki tekmi manj pomembno vlogo na igrišču. Samo Dvoržak je ostal v odlični formi in je samo škoda, da ni igraloma vseh tekmah. Brumen in Amon sta se do zdaj umaknila iz Športne arene. Župančič se je izkazal le na nekaterih tekmah, kar pa Je bilo vse le premalo, da bi se bila
LJUBLJANA
vrinila bolj proti vrhu. Nabrala je vsega 18 točk in se usidrala na deveto mesto, kar pomeni, da se bo morala za nadaljnji obstoj v ligi boriti še v kvalifikacijskih tekmah. Ta pot je združena z novimi skrbmi, novimi tekmami in tudi novimi stroški. Vsak popravni izpit je neprijetna stvar.
Od ostalih zveznih ekip naj omenimo na kratko, da je od lani vnovič nazadoval Partizan, po njegovi poti pa je šla tudi zagrebška Lokomotiva. Ugodno je presenetila vrsta /Montažnega, medtem ko BSK ni mogel poseči v odločitve za višja mesta. Železničar iz Karlovca Je z boljšo razliko v koših rešil čast svojega kraja, medtem ko bosta morala Borac iz Čačka in Radnički tz
Crvena zvezda	22	16	0	6	1483	:	1278	32
Mladost	22	15	1	6	1379	:	1277	31
Proleter	22	15	0	7	1443	:	1345	30
ASK	22	13	1	8	1394	:	1313	27
Partizan	22	12	2	8	1437	:	1232	26
Lokomotiva	22	12	1	9	1311	:	1274	25
Montažno	22	12	0	10	1360	:	1362	24
BSK	22	11	1	10	1415	:	1365	23
Ljubljana	22	7	4	11	1268	:	1259	18
Železničar	22	5	0	17	1166	:	1323	10
Borac	22	5	0	17	1129	:	1318	10
Radnički	22	4	0	18	1192	:	1457	8
niki Avstralije in ZDA proti pričakovanju izločeni že poprej. Edini, ki se mu je posrečilo obdržati se dlje, je bil Seixas, ki je potem, ^ ko so konkurenco sčasoma zapustili razni Traberti, Hoadi in Rosewalli, osvojil naslov ameriškega prvaka v finalu z Avstralcem Rexom Hartwigom.
Toda prireditvi v Forest Hillsu je vredno posvetiti še nekaj besed. Evropski tenis je bil tamkaj zastopan samo z dvema Švedoma, David-sonom in Bergelinom, medtem ko ni bilo nobenega Danca, niti Belgijca, niti Francoza, kaj šele koga drugega. Stara Anglija je bila tja poslala dva mlada igralca, Beckerja in Barretta, ki pa seveda nista mogla kdo^ ve kaj opraviti v srečanju s takimi »kanoni«.
Samotna Sveda tudi nista Izjemno briljirala na travnatih igriščih Severne Amerike. Bergelina je prav kmalu izločil Larsen, Davidson pa
Odbojkarska zmaga Ljubljane.
Odbojkarji Ljubljane so včeraj v tekmovanju slovensko-hrvatske odbojkarske lige Igrali z Ilirijo in brez posebnih težav zrrapa .1 3:0. Zanimiva je bila borba v zadnlem nizu, kjer 1e Ljubljana zmagala šele po dolgi borb! z rezultatom 19:17. Naibolišl igralec je bH Mohorko (LtubUanaV
V Zagrebu so s! mladine! Dinama priborili naslov državnega prvaka v nogometu z zmago nad Vardarjem Iz Skoplja s 7:2 (2:1).
Vsearmadno prvenstvo v atletiki se je včeraj končalo v Skop-Iju. V skupnem plasmaju je zmagala ekipa beograjske vojne oblasti.
Državno kolesarsko prvenstvo
turistov je med mladinci osvojil član ljubljanskega Roga Pavel 2idan. Ekipno prvenstvo pa Je
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA	«
Gledališka pasaža TOREK, 21. sept. ob 20: I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Red Torek večerni. — Vstopnice so v prodaji. ČETRTEK. 23 sept ob 20. I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin
»UNION«: aener. barvni film »V vrtincu«. Brez tednika. Predstave ob 15 in 20. Ob 9 matineja istega nima. Prodaja vstopnic od 8 do 10 ter od 14 dalje.
»KOMUNA«:	amer. barvni film
• v vrtincu«. Brez teanika. Predstave ob 16. m 20. Prodaja vstopnic od 9. do 10. ter od 14. dalje.
•SLOGA«: meh film »Maclovra«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Oo 10 dopoldne matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9.—10. za popoldanske predstave pa od 14. dalje.
»SOČA« : angl. finn »Pekel je razprodan«. Tednik. Predstave ob 13. in 20. Prodaja vstopnic od 16. dalje.
L. KINO »JLA«: amer. film »Intermezzo«. Tednik Predstava ob 20. uri
L. KINO »BEŽIGRAD«: ameriški f:irn »Pavla«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
»SISKA«:	Slovenska kinoteka
prikazuje francoski film »Potepuha v nebesih«, ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Film je na sporedu samo danes.
»TRIGLAV«, amer barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«, in tednik. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje.
»LITOSTROJ « :	angleški barvni
film »VzDcn na Mont Everest«, ob 20 Frodala vosiopnic eno uro pred pričetkom- predstave.
»BLED«:	ameriški barvni film
»Dvoboj ob Srebrnem potoku«, ob 20.
»CEL JE-UNION« :	jugoslovanski
film »Stojan Mutikaša«, ob 18. in 20. uri.
»CELJE-DOM«:	ameriška barvna
risanka »Pepelka«, ob 18.15 in
20.15. uri.
KRANJ »PARTIZAN«:	nemški
barvni film »Zemlja smehljaja«, tednik, ob 19.30.
»KRANJ-SVOBODA«:	itali] ansko-
francoski film »Ljubimec iz Toleda«, ob 19.
»JESENICE—RADIO«:	ameriški
film »Charleyeva tetka«, ob 18. in 20.
Šedlbauer: Fantazija. Edward Mac - ,y .	Dowell: Indijanska suita. Georgiu
Kačur. Red Četrtek. - Vstop- Enesco; Rumunska rapsodija št. 1
prodaji.
RADIO
DNEVNI SPORED
ZA PONEDELJEK Poročila 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 In 22.09.	—	5.00—5.05
Dobro jutro, dragi poslušalci! 6.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga"' Lorbeka (Prenos iz Maribora). 7.10 Edvard Grieg: Holber-gova suita op. 40. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.00 Radijski koledar. 11.05 Glasbena medigra. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo a) Ernest Adamič: Slepi Janez: b) Razgovor z upravnico zavoda za slepo mladino (reportaža). 11.45 Domače pesmi za prijetno opoldansko razvedrilo — vmes ob 12.00—12.10 Kmetijski nasveti. 13.00 Nove knjige. 13.10 Za vsakogar nekaj. 14.00 Glasbeni leksikon. 14.10 Cenda

je moral po trdovratnem odporu kloniti pred Tomom Brownom. Tako je prišlo, da so bili vsi nastopajoči v četrtinki finala med moškimi posamezniki že sami Američani in Avstralci. In zdaj so se začele senzacije. Tako je bolni Richardson iz Amerike pognal iz konkurence Avstralca Hoaaa, ki letos sploh ni dosegel posebnih uspehov, v drugi četrtinki finala je vražji Hartwig prekrižal nadaljnje račune idoli ameriških množic Trabertu v štirih nizih samih. Oba favorita sta bila tako mnogo prezgodaj na suhem. V ostalih aven četrtinkah se je Rosewall uveljavil nad Larsenom, Seixas pa je obračunal s svojim rojakom Brow-aom.
V	polfinalih je najprej Seixas dokazal večjo rutino v dvoboju z Ričhardsonom, Hartwig pa si ni dal vzeti poguma pred slovesom svojega nasprotnika Rosewalla, ki ga fe gladko premagal v treh hitrih nižin. Kakor je znano, je slednjič Seixas slavil odločilno zmago v štirih nizih nad Hartwigom.
In zdaj si sestavljalci svetovnih lestvic o najboljših teniških igralcih b elito glave, kako bi jih razvrstili, da bi ne bilo zamere in zadrege. Prav ta prireditev v Forest Hillsu je napravila med najslavnejšimi imeni pravo zmedo, tako da do zdaj še nismo videli nobene oficialne lestvice o tej eliti. Kakor vse kaže, bodo sestavo menda sploh odložili, preden ne bodo odločene še zadnje bitke za Davisov pokal.
V	Forest Hillsu je tekla obenem z moškimi enaka bitka za najvišja mesta tudi med ženskami posamezno. Ker je bila najvrednejša kandidatinja Connpllvjeva, ki je nedavno padla s konja, ostala doma, si je naslov ameriške prvakinje zaslužila Doris Hart, ki je v finalu v treh zelo neizenačenih nizih prema-
„Lov in športno ribištvo v Düsseldorf
\
Mednarodna razstava »L ov in športno ribištvo«, ki bo v drugi polovici oktobra v DGsseldorfu, bo dogodek, ki ga z veliko nestrpnostjo pričakujejo vsi, ki jim je zaščita narave in živalskega sveta v njej naloga ni obenem dolžnost. Udeležba mednarodnih organizacij za te športne dejavnosti — dveh federacij iz Pariza in Rima — je s svojimi, po vsem svetu razširjenimi organizacijami, porok, da bo ta razstava dala najboljši pregled o vseh prizadevanjih na svetu, ki gredo za tem, da bi živali na prostem in v svojem življenjskem prostoru uživale čimveč prostosti.
Prireditev bo obenem glasno opozorilo, naj ljndje vzlic ogromnemu napredku tehnike ne pozabijo velike naloge, ki jo imajo pri vzdrževanju življenske skupnosti z živaljo in rastlino. Pokazala bo razvoj lova in ribištva kot naj starejših udejstvovanj človeka od prvih početkov do današnjih dni ter prikazala velike spremembe lovca za zaščitnika človeka pred živalstvom, kakor tudi za zaščito živalskega sveta ured človekom.
pala svojo,^ ne ravno najmlajšo rojakinjo Luizo Brough. Kakor pripovedujejo, so Connollyjevo pred začetkom tekmovanja izpraševali za radio, kaj meni o letošnjem prven-....... fo i, L-.	•
osvojil Radnički iz Kragujevca, vestrovega večera.
Seixas
letošnjim udeleženkam kar takole: »Potrudite se, koleginje, letos, ko mene ni vmes! Kajti prihodnje leto za vas na tem tekmovanju ne bo nobene zmage več.«
Najsi bo tako ali drugače, ameriško prvenstvo v tenisu se je letos končalo s popolnim nspehom domačih igralcev. Treba pa je počakati, da bi mogli dodati še, ali so bili ti uspehi realni, na izid decembrskega srečanja 7 Avstralci v Melbournu. Do tega dodatka pa bo treba, kakor smo dejali, potrpeti malone do sil-
Te velike mednarodne razstave, kakršne že ni bilo od leta 1937, verjetno pa sploh še nikoli v takem obsegu, se bo udeležila tudi Jugoslavija, ki ji je bil dodeljen poseben paviljon v obsegu 128 kv. metrov. (Iz posebnega biltena prireditelj skega odbora posnemamo zanimivo podrobnost, da je med pošiljkami iz vsega sveta za to razstavo že prispelo tudi prvo razstavno gradivo iz Jugoslavije. Kakor navajajo, Je vsega tega blaga za tri železniške vagone, med njimi lovske lovorike medvedov in volkov, predvsem pa slovitega karpatskega Jelena. Op. ur.) Kakor smo izvedeli od naših poučenih ljudi, pripravlja Lovska zveza Jugoslavije in Zveza športnih ribičev FLRJ za obisk te razstave dva posebna vlaka, ki sta že razprodana. Ce bi se prijavilo še več interesentov, je zelo verjetno, da bosta obe organizaciji poskrbeli tudi njim za enak prevoz.
Zelo vneto se za opremo svojega dela razstave pripravljajo jugoslovanski ribiči. V tem paviljonu bo morala naša država pokazati, da smo v ribištvu med prvimi na svetu. Da bi priprave potekale čim uspešneje, je plenum zveze imenoval poseben razstavni odbor, pa tudi Ribiška zveza Slovenije Je določila poseben pododbor z nalogo, da oripravi primemo razstavno gradivo Iz Slovenije in pomaga zveznemu odboru.
Kako velika bo ta razstava že na zunaj, kaže med drugim samo tehle nekaj statističnih podatkov. Razstavne zgradbe bodo zavzemale 44.000 kv. metrov prostora, okrog njih pa bo še cela vrsta paviljonov na odprtem prostoru s površino okoli 20.000 kv. metrov. Paviljoni bodo deloma pripravljeni tudi za razna lovska ln ribiška športna tekmovanja. Delo prirediteljev Je v zadnjih tednih postalo naravnost mrzlično, saj dela zdaj tam na tisoče ln tisoče domačih in mednarodnih strokovnjakov.
Središče razstave bo tako imenovana »Europahalle«, v kateri bodo nameščene ribiške razstave vseh držav. Pritličje je pridržano za nemške prireditelje, ki bodo tam prikazali razne načine športnega ribolova in uporabo najsodobnejših športnih naprav. Za 6Dlošne radovedneže pa je zgrajena vrsta velikih akvarijev, kjer bodo na ogled vse* vrste sladkovodnih rib. sredi dvorišča pa ogromen steklen bazen z morsko vodo. kjer se bodo v svoji umetnosti razkazovali podvodni ribiči.
PrirediteUi niso pozabili niti na razstavo ribiškega športa, kolikor je zastopan v leoosloviu in umetnosti, obenem pa so dodelil* tudi veliko prostora pregledu njegovega zgodovinskega razvoja. Samo po 'sebi umljivo so organizatoru oriklln^iU tel razstavi tudi bogate izložbe vsega mogočega ribiškega pribora, ribiških oblek ln obutve, prevoznih sredstev na
suhem in v vodi, pribora za taborjenje, potrebščin za ribogojnice in še mnogo drugega.
V razstavne dneve je vključenih tudi več kongresov vseh mednarodnih lovskih in športnih ribiških forumov, mednarodno tekmovanje lovcev in športnih ribičev ter še nešteto drugih prireditev, med katerimi bo seveda prevladovalo predvajanje najno-vejših lovskih in ribiških filmov. Poseben del razstave bo posvečen še pomenu ribištva za narodno gospodarstvo in ljudsko zdravje.
Ta mednarodna razstava lovstva ln športnega ribištva bo prav gotovo mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju vseh prijateljev živali ter prinesla dobre sadove na tem človekoljubnem torišču dela med narodi.
A. Z.
»v mm
Prvak mednarodnega teniškega turnirja na prvenstvu Jugoslavije Je postal Avstralec Arkinstall, ki ki je v finalni igri premagal lanskega prvaka Mottrama (Anglija) z 1:6, 6:2, 6:0. V finalu moških parov pa sta pjrav tako zmagala Avstralca Howe in Arkinstall z zmago nad Angležema — Mottra-mom ln Hananom s 6:2, 6:3.
Zebec ne bo potoval z našimi nogometaši v Cardiff in Saarbrücken, ker Je bolan. Namesto njega je bil določen član zagrebškega Dinama Lipošinovič. Poleg 16 nogometašev bodo odpotovali še Kladarin, dr. Andrejevič in Stane Lavrič ter člani komisije Tirnanič, Lemešič in Čirič.
Finski atlet Rintempe je postavil nov svetovni rekord na 3000 m
?; zaprekami s časom 8:41,4. S tem è izboljšal svoj lastni rekord Iz leta 1953 (8:44,4). Novi svetovni rekord je bil dosežen v dvobolu Nemčija : Finska v Dortmundu.
Hokejisti mariborskega Železničarja so se udeležili državnega prvenstva v hokeju na travi. V prvem srečanju jih je premagala ekipa Rade Končara 3:1	(1:0),
drugo srečanje pa so izgubili z Maratonom 0:7 (0:2).

A-duru. 15.15 Lahka glasba.
15.30	Šolska ura za višjo stopnjo
— Ernest Adamič:	Oče poštne
znamke (radijska igra). 16.00 Glasbena medigra. 16.10 utrinki iz literature — Solohov: Tihi don (odlomek). 17.10 Popoldanski koncert opernih melodij. 18.00 Radijska univerza — Marjeta Pirjevec: Vtisi iz Pariza. 18.15 Igra tamburaški orkester p.v . Matka Sijakoviča.
18.30	Zdravstveni nasveti. 18.40
Koncert pianista Marjana Lipovška. 20.00 Zunanje politični feljton: 9. zasedanje skupščine združenih narodov. 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana (s komentarjem in glasbeno kroniko) Wilhelm Furtwängler:	Simfonija št. 2 v
e-molu. 21.15—23.00 Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m. (Prenos iz Zagreba).
MRLI OGLASI
SEFA KUHINJE za samostojno vodstvo večje kuhinje in SKLADIŠČNIKA, samostojnega tudi v vodenju materialnega knjigovodstva, išče večje gostinsko podjetje v Ljubljani. Plača po dogovoru Pismene ponudbe pod »Stalna zaposlitev— kvalifikacija« v ogl. odd. 15197-1 LEPO SOBO v centru, s souporabo kopalnice, zamenjam za garsonjero ali sobo in kabinet. Ponudbe v ogl. oddelku pod »Ugodno«.	15357-9
SOLIDNO DEKLE išče sobico za pomoč v gospodinjstvu Baron »Pletenina«, Zaloška 14.	15225-9
MARIBOR
Dežurna lekarna »Melje«, Meljska 2.
RADIO MARIBOR
5 00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 6.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel: 7.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.00 Domača poročila in objave; 8 10 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor; 12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana do 24.00.
KINO MARIBOR
PARTIZAN:	ameriški film »Se-
strična Rahela«.
UDARNIK:	ameriški film
se mala Cheba«.
»Vrni
PTUJ
MESTNI KINO:	angleški film
»Berlinska zgodba«.
ČP
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
FUPIM0
osss®1

Novinsko štamparsko poduzeće »VJESNIK«,
Zagreb,
Masarykova 28
0
■
o
■
o
5
■
o
■
o
Po kratki mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in teta
KRISTAN ALBINA Pogreb drage pokojnice bo 21. t. m. ob 15 30 uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: mama, brat, sestra in nečakinja z možem ter ostalo sorodstvo.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama
lenarCiC ne Za
Pogreb drage pokojnice bo 21. t. m. ob 14.30 uri izpred hiše žalosti Obrije 18 na pokopališče k sv. Križu.
Žalujoči: hčerki in sinova, vnuki in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Buenos Aires, Avstralija, 19. 9. 1954.
V	cvetu mladosti nas je zapustil naš ljubljeni sin
POLDEK
V	njegov poslednji domek ga bomo spremili dne 20. t. m. ob 15. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah. Do pogreba leži na svojem domu Zaloška 213.
Žalujoča: mama, ata, brat Jože ln Mirko ter ostalo sorodstvo.
Umrl je dne 18. t. m. naš dragi oče in stari oče
JURIJ GREGORC
sodnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo 20. t. m. ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: sin Jurij in družine Celestina. Gregorc, Kastelic in Žabkar ter ostalo sorodstvo
'OioaoioioaoBc-/
PESTER ŠPORTNI SPORED V CELJU
Letalci, nogometaši in motociklisti
so imeli ne treh različnih straneh tri uspele nastope
Po VL kolu šahovske olimpiade
Naše moštvo vidno popušča
Celje, 19. sept. Med prireditvami v počastitev zbora štajerskih partizanov je danes v prvih popoldanskih urah nadvse lepo uspel velik letalski miting, in sicer kljub sodelovanju številnih motornih letal. K uspeli prireditvi so pripomogli predvsem vsi sodelujoči piloti, nič manj pa tudi organi Ljudske milice, ki so z vzornim vzdrževanjem reda dali mitingu tisti delež, ki je bil odločilen, da se je tako zahtevni spored srečno končal v vsega 65 minutah.
Po običajnem začetku je prvo zelo uspelo točko pripravilo letalo tipa »Blicker« z drznimi akrobacijami. V podobni točki je tudi jadralno letalo »Triglav«, ki ga je vodil mladi jadralec Maks Arbaiter, pokazalo velike sposobnosti. V naslednji točki je skupina petih Matajurjev, izdelkov domače tovarne »Letov«, ki jo je vodil kapetan Jože Stirn, potrdila visoko kvaliteto teh aparatov.
Senzacionalen je bil za Celje prvi polet helikopterja, nič manj uspel pa je bil tudi skok s padalom z zadržanjem. Naj-
Obenem z ostalima dvema športnima prireditvama v savinjski metropoli o proslavi praznika štajerskih partizanov so bile popoldne v izvedbi Avtomoto društva »Slavko Šlander« na novo zgrajenem dirkališču delavskega športnega društva Svobode še prve dirka-liščne dirke v Celju. Dirkalna steza žal še ni popolnoma izgotovljena, kar je deloma tudi vplivalo na uspehe posameznih vozačev, ki se jih je prijavilo
Titograd, 19. sept. Ze prejšnjo nedeljo smo na dcenačem travniku videi:, da Odredova enaj-siorica še zdaleč ni ista, kakršna je bila spomladi, ko je kdaj pa kdaj vendarle pokazala članom L lige tehnično enakovredno igro. V novi sezoni je začel ljubljanski ligaš v nižji konkurenci — začel je pravzaprav dobro — izredno slabo. Deloma so njegovi neuspehi razumljivi, saj se je moštvo v jesenski sezoni znašlo v povsem nepričakovanih — neprijetnih okoliščinah, ko je moralo na novo pot. z novimi klubi s precej oslabljeno postavo.
Moštvo Budućnosti je danes na svojem igrišču temeljito opravilo z Odredom, ki se odlično razpoloženemu nasprotniku ni mogel resneje upirati, v prvem polčasu so imeli gostje več priložnosti in tudi terensko premoč, ki pa jo zaradi neučinkovite napadalne vrste niso znali izkoristiti, tako da se je ta polčas končal 1:0 zanje. Po odmoru pa so domačini zaigrali kakor prerojeni in de-
več priznanja je že! za svoj nastop svetovni prvak v stilnih skokih Damjanovič, prav tako v zadovoljstvo pa so se končali tudi skupinski skoki padalcev, ki so bili hkrati zaključna točka prireditve.
Miting je gledalo več tisoč gledalcev.
Šislerska : Ljubljana 3:1 (0:0)
Na nogometnem igrišču na Glaziji je bila popoldne medmestna nogometna tekma med reprezentancama Maribora in Celja ter Ljubljane. Štajersko enajsterico so v tem srečanju sestavljali najboljši igralci iz Maribora in Celja, ki so tudi zasluženo zmagali nad gosti. Tekma je bila do odmora neodločena in brez gola, v drugem delu tekme pa so domačini uveljavili svoje boljše znanje, predvsem pa več volje za zmago.
Med zmagovalci so najbolj ugajali Norkovič, Vidic, Rajnin-ger in Železinger, pri Ljubljančanih pa, ki so nastopili v glavnem z igralci Krima, se je posebno izkazal vratar Slevec.
več ko 40 iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Proga meri okrog 400 m in so jo morali vozači s stroji solo prevoziti šestkrat, vozači s prikolicami pa petkrat. Kakor že rečeno, steza ni bila dovolj zavarovana, predvsem pa premehka. Tudi organizacije prireditve ni bila na višku.
V posameznih kategorijah so zmagali:
med motorji: do 125 ccm: Peter Mrak (Ljubljana) 2:40, do 250 ccm:	Klemenčič (Zagreb)
lali z nasprotnikom malone, kar so hoteli. Navzlic temu pa je bila igra lepa In fair. Najboljši igralec in edini strelec za poražene je bil Krgin. Gledalcev je bilo okoli 2500.
OSTALI IZIDI
NAPREDAK : RABOTNlCKI
2:0 (1:0)
MAČVA : ZENICA 2:1 (1:0)
LOVCEN : BOKELJ 3:1 (1:1)
VELEŽ : METALAC LESTVICA II. LIGE					1:0	(0:0)
Velež	3	3	0	0	8:1	6
Napredak	3	2	1	0	8:3	5
Mačva	3	2	1	0	5:3	5
Zenica	3	1	1	i	9:5	3
Metalac	3	1	1	i	4:3	3
Budačnost	2	1	0	l	5:6	2
Lovčen	3	1	0	2	5:6	2
Odred	4	1	0	3	4:9	2
Bokelj	4	1	0	3	3:8	2
Rabotnički	2	0	e	2	0:7	0
3:06.4, do 350 ccm: Zovko (Zemun) 2:22.3 (najboljši čas dneva), do 500 ccm: Branko Bergant (Maribor) 2:24;
med prikolicami: do 600 ccm: Pažun (Zagreb) 2:27, nad 750 ccm: Šnajder (Zagreb) 2:16.
Na dirkah je bilo dobrih tisoč gledalcev.	M.	B.
ATLETSKO TEKMOVANJE V CELJU
Celjani prvi v zahodni skupini zvezne lige
Celje, IS. sept. Z včerajšnjo visoko zmago v III. kolu zvezne atletske lige je celjski Kladivar z naj višjim rezultatom zavzel prvo mesto v zahodni ligi tega tekmovanja. Zaradi prevelike premoči domačinov ta dvoboj pravzaprav ni bil zanimiv, razen v metu diska, kjer je Celjan Golc z novim državnim rekordom pustil za seboj Janka Milerja (Odred).
Podrobni izidi so bili takile:
110 m zapreke:	1.	Lorger 14.6,
2.	Kovač (oba K) (15.4), 3 Cerne 15.7, 4. Subelj (oba O) 17.0.
Disk: l. Golc (K) 47.59 (nov državni rekord). 2. Janko Miler (O) 47.02, 3. Peterka (K) 43.35. 4. Janežič (O) 34.81.
Višina: l. Brodnik 175. 2. Urbajs (oba K) 175, 3. Zarol 175, 4. Kovač (oba O) 170.
Te dni smo imeli v Ljubljani ne samo redkega, temveč tudi zanimivega gosta, g. VVliitfielda, olimpijskega zmagovalca in rekorderja, ki sedaj potuje skozi Jugoslavijo še v Afriko in nekatere azijske države. Zanimiv prav gotovo zato, ker je olimpijski prvak in svetovno znan atlet, še bolj pa narase njegova vrednost ob liku, ki ga nam je s svojim nastopom v Ljubljani sam prikazal, namreč ob liku resničnega gentlemanskega športnika, vzgojenega v duhu čistega olimpijskega amaterizma, ki je znal na temeljih take vzgoje s svojimi odličnimi sposobnostmi j,n neverjetno vztrajnostjo ter pridnostjo doseči uspeh svetovnega slovesa.
Barvni filami, ki jih je predvajal so bili po večini čisto strokovnega. trenerskega značaja predvsem za srednje proge, s ka-
100 m:	1.	Lorger	(K)	11.1,	2.
Petrovič	11.5,	3. Hiti	(oba	O) 11.5,
4.	Kovač (K) 11.6.
400 m zapreke: 1. Zupančič 56.7, 2 Urbajs (oba K) 56.8, 3. Molk 1:04.6, 4. Subelj (oba O) 1:06.8.
1500 m:	1. Vipotnik 3:59.8,	2.
Kralj (oba K) 4:05.8,	3. Kranjc
4:11.8. 4. Svetina (oba O) 4:12.6.
Daljina:	1.	Kopše	(K)	6,24,	2.
Janežič (O)	6.04,	3. Celile (K)
5.99. 4. Cop (O) 5.98.
200 m: 1. Petrovič (O) 23.5, 2. Kopše (K) 23.5, 3. Cerne (O) 23.5, 4 Čelik	(K)	24.0.
Kopje: 1. J. Kopitar (K) 61,12. 2. Plut (O) 59.40, 3. Lenart (O) 55.55. 4 Rojc (K) 51.92.
490 m: 1 Zupančič (K) 51.2, 2. Hiti (O) 51.6. 3 Lorber (K) 54.2. 4 Strniša (O) 54.8.
Troskok:	1. Zagorc 13.28,	2.
Brodnik (oba K) 13.06, 3. Kolnik 12.75. 4. Fridl (oba O) 11-63.
Krogla:	1 Golc (K)	13.72, 2.
Miler (O)	13.15. 3. Polutnik (K)
12.96. 4 Janežič (O) 10.95.
Skok cb palici: 1. Glavač 3.60, ž Lešek (oba K) 3.50. 3. Tomc 3.10	4. Pungartnik (oba O) 3.10.
5000 m:	1. Petek 15:25.4.	2. C.
Pavčič (oba O) 15:26.2, 3. Muška-tevc 16:45.8.	4. Čebin (oba K)
18:13.4.
800 m: 1. M. Kopitar (K) 1:57.9, 2 J Pavčič 1:59.8. 3. Tratnik (O) 2:00 4. Gajšek (K) 2:03.3.
Kladivo: 1. Peterka (K) 43.75. 2.
J.	Miler (O) 40.65. 3. Jančič (K) 39 50	4 Plut (O) 18.80.
Štafeta 4X100 m:	l. Kladivar
44.4, 2. Odred 46.2.
terimi se ukvarja, vendar sta bila dva od njih vredna tudi splošne pozornosti. Prvi, ki kaže pouk v ameriških ljudskih šolalo o drži telesa, ho-ji, sedenju in prvih osnovah za teke, drugi pa, ker je prikazal izrez iz nedavnih olimpijskih .iger v Helsinkih leta 1952, kjer seno na platnu opazili tudi predavatelja samega ob času njegove velike olimpijske zmage. Poučni film za otroke bi bil vreden odkupa — če bi to bilo sploh možno — in bi ga bilo vredno s primernim komentarjem v našem jeziku predvajati po vseh naših šolah. Zal, da je bilo to predvajanje zaradi tehničnih razlogov pripravljeno bolj na hitro in v majhni dvoranici DOZ. Tudi jezikovno prevajanje je bilo iz podobnih razlogov »rešeno« šele v zadnjem hipu itn zato, žal, šibko.
Precej več kot od filmov so
JUTRI KOŠARKA GALATA ŠARAJ - ASK
Pod Cekinovim gradom bo Jutri ob 20. zanimivo srečanje med večkratnim turškim prvakom Galata Saraj in domačim ASK. V ekipi gostov bo nastopilo 9 državnih reprezentantov. Tekma bo vredna ogleda. Ob tej priložnosti bo znani igralec Fugina igral zadnjo tekmo, ker odhaja potem na odslužitev vojaškega roka.
*
V	atletskem dvoboju III. kola
atletske zvezne lige je včeraj v Zagrebu ekipa Mladosti zmagala nad Dinamom s 97:S6 točkam. Na tekmovanju je Vlajčičeva postavila nov republiški rekord v metu kopja v ,j..i	:>o oj
V	Beogradu se Je pričelo tekmovanje mest v tenisu. Po prvem srečanju je Beograd premagal Carigrad 3:0.
V	nadaljev. zvezne odbojkarske
lige je moštvo Branika premagalo Spartaka iz Subotice 3:1	(9:15,
15:2, 15:8, 15:4). Najboljša Igralca sta bila Mikuš in Skerbinek.
MARCIANO — OSTANE PRVAK
Ameriški boksar Rocky Marciano je obdržal naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji profesionalnih boksarjev, potem ko je sinoči v newyorškem stadionu pred 34.000 gledalci v osmem kolu s tehničnim knock-autom porazil Ezzarda Charlesa. Poraženi je bil že prej dvakrat na deskah. Borba je bila zelo ogorčena, vendar je ves čas prevladoval Marciano s težkimi udarci, medtem ko se je Charles upiral z odlično tehniko. V osmih krogih je Charles dosegel več točk od nasprotnika samo v prvem.
imeli številni poslušalci od žive besede odličnega gosta, ko je naslednji dan popoldne na Odredo-vem stadionu v prijetnem kramljanju v udeležbi skoraj sto udeležencev povedal mnogo znanih resnic na tak način, da so vredne prav posebne pozornosti. Ce Izvzamemo zaključni čisto strokovni del tega razgovora, ko je g. Whitfield podrobno osebno prikazoval strokovne podrobnosti starta, teka in nastopa na teka-lišču, kjer so predvsem lahko ogromno pridobili vsi n^ši atletski trenerji (AZS jih je povabila iz vse Slovenije), bi bilo prav, da se ustavimo ob prvem delu njegovih izvajanj, ki so bila sicer bolj načelna, a vendarle zelo važna tudi za presaditev njegovih misli na naše razmere.
Sloki, res atletsko grajeni mladi Američan Whitfield, je ne samo olimpijski zmagovalec, pač pa tudi kot človek osebnost, ki predsiavija poosebljenje številnih odličnih vrlin, ki naj bi krasile vsakega Športnika. Je skromen, prav nič domišljav, široko razgledan, nikakor ne samo »atletsko enostranski«, res pravi »ambasador dotore vodje« med športniki, tak, kakor je dejal, da naj bi bili vsi resnični športniki. Prav gotovo so imeli v ZDA dobro roko, da so vprav njega poslali na to pot, ker je s preprostimi besedami povedal še kako naj se vedejo pri treningu, nastopih, kako naj pazijo na svojo obleko in naj nikdar ne postavljajo sebe pred interesi kolektiva ali v najširšem smislu domovine, za katero se v športni areni borijo. Dejal je: »Občinstvo si lahko pridobiš kot prijatelja ali sovražnika, to je odvisno od tebe, kako prideš na igrišče, kako se znaš vesti in kako znaš športno prenesti tudi poraz. M še to: športnik naj ne bo mehkužneš, ki se pusti neštetokrat od številnih maserjev masirati in uspavati, da se vse suče okrog njega (to velja za mnoge naše takoimenova-ne »zvezde«, ki so pa kaj slabo sijale na pravkar končanih tekmovanjih v Bernu), prav tako bodi vsak športnik živ nosilec misli, da alkohol in nikotin nimata mesta v športu.«
Za vse besede, ki jih je izrekel Iz psihološkega ln pedagoškega gledanja na Šport, predvsem kot pristaš čistega, nezlaganega amaterizma, je prav gotovo bil sam živ dokaz, da je vzgojen v duhu teh idej in da jih nosi v sebi najprej kot človek, nato šele kot olimpijski prvak, kakršnega so morda prišli gledat mnogi iz radovednosti in senzacionalnosti.
Prav hi bilo, da hi vrhovno vodstvo našega atletskega športa slišalo te Whiiitfieldove besede, še bolje, da hi si jih zapomnilo, ker bodo morda v prihodnje primerneje izbirali reprezentante iz vrst naših atletov, da bodo spodobneje zastopali državo, kakor so jo nedavno nekateri posamezniki, ki so bili vse prej kot — ambasadorji dobre volje.	-ror-
Amsterdam, 19, sept. V VI. kolu finalnega tekmovanja je imela Jugoslavija za nasprotnika izbrano moštvo Bolgarije, proti kateri ni imel srečne roke, saj sta morala Rabar in Fuderer položiti orožje pred Najkirhnom oz. Milevom, medtem ko je edino točko do prekinitve priboril svoji ekipi edinole Gligorič. Čeprav je imel Rabar ob prekinitvi izgubljeno pozicijo, je poskušal rešiti pol točke z večnim šahom, kar pa mu ni uspelo in je bil v 59. potezi matiran. Partija med Matanovičem in Bobočevom je ponovno prekinjena v dobljenem položaju za Matanoviča. Kolikor bo slednji osvojil celo točko, bo končni rezultat 2:2.
Ostali rezultati: Argentina-Šved-ska 3:1. Holandija-Anglija 3:1, Izrael-CSR 1.5:1.5 (1), Madžarska-Zahodna Nemčija 1.5:1.5 (1), SZ-Island 3:0 (l).
Dvoboj SZ-Bolgarija iz V. kola se je končal 3:1.
Po VI. kolu je vrstni red tale: SZ 18 (1), Argentina 16 in pol, Jugoslavija 14 in pol (1), Holandija
Sedem tesnih iz'd»v
III.	kolo v I. zvezni ligi je bolj od obeh dosedanjih značilno po tesnobi vseh doseženih rezultatov. Samo štirje nasprotniki tega kola so se razšli z razlikama dveh golov, vsi ostali pa so pospravili svoj izkupiček oz. utrpeli svojo izgubo zaradi enega samega gola pri nasprotniku.
Ce k tej, komaj privlačni posebnosti za povprečnega gledalca dodamo še to, da so v več ko polovici tekem zmagovali gostitelji na svojih igriščih, moramo skoraj priti do zaključka, da je to kolo poteklo razmeroma mirno in brez velikih pretresljajev. V takem okolju skoraj ni mogoče govoriti o kakšnih senzacijah, ki bi bile prevrgle do sedaj pričakovani razplet tega tekmovanja. Naj nam prijatelji Crvene zvezde ne štejejo v zlo, če njenega poraza v Novem Sadu ne štejemo za senzacijo (kar zanje gotovo je), ker imajo pač z včerajšnjim nasprotnikom stare račune, ki so menda zdaj poravnani tudi na zelenem polju.
Srečni ali vnaprej določeni dobitniki točk so bili včeraj: BSK (doma), Partizan (na pol doma), Vojvodina (doma) in Željezničar iz Sarajeva (tudi doma), vsem tem pa so se pridružili še Spartak v Zagrebu, Dinamo v Osijeku in Hajduk v Skoplju. Tudi prvenstvena tabela po vsem gornjem ni spremenila svoje osnovne slike. Zanimivo pa je, da bo do prihodnje nedelje prvi BSK in za njim šele trije velikani: Partizan, Dinamo in Hajduk, medtem ko je Crvena zvezda zaradi včerajšnjega spodrsljaja zdrknila navzdol skoraj do sredine tabele.
Pred tremi leti se je po dolgem času na avstrijski strani Karavank zopet pojavil medved. Lovca, ki je hodil .po lovišču za srnjakom, je nenadno srečanje tako presenetilo, da je brez pomisleka streljal na »zver« in brundača tudi ubil. Ker v Avstriji že več desetletij niso imeli v svobodi medvedov, je ta vest zbudila precej razburjenja med lovci in nel ovci. Ugotovili so, da se je medved preselil iz Jugoslavije, niso pa mogli reči, če je prišel samo mimogrede ali z namenom, da se tam za stalno naseli. Večina lovcev in tudi drugih prijateljev narave je obsodila usodni strel, ker je medved že skoraj po vsej Evropi iztrebljen. Edino le pri nas v Jugoslaviji še uživa vso zaščito ko*t redek prirodni spomenik. Medved na splošno ni škodljiv, čeprav ga moramo prištevati k roparicam. Njegova hrana je v glavnem rastlinskega izvora, zabeli jo pa rad z mrhovino in mravljičnimi ličinkami, ki jih iz mravljišč izkopa. Ce pa se le kdo navadi na ropanje in pleni drobnico, svinje ali druge domače živali, tedaj ga mora lovska organizacija na podlagi lovskega zakona obsoditi na odstrel. Take primere smo že imeli. Ponekod se ti kosmati sladkokusci lotijo tudi čebelnjakov, vendar se toda z budnostjo ostrega psa lahko preprečiti.
Pred kratkim so avstrijski obmejni organi tik pred mrakom zopet opazili medveda na Koroški strani Storžiča. Dremal je v nekem grmovju cb poti in se ni prav nič razburil, ko le korakala patrulja mimo. Nekaj, minut jo je radovedno opazoval* in jo potem v počasnem drncu mahnil v smeri proti Grintovcu. B’! je velikosti močnega bernardinca, torej približno dvoleten. Drugega
14, CSR 13 (1), Madžarska 12 (1), Nemčija 12 (1), Izrael 11.5 (1), Bolgarija 10 (1), Anglija 7, Island
5.5	(1), Švedska 4.5.
Rezultati VI. kola v tolažilni skupini:
Avstrija-Grčija 3.5:0.5. Svica-Finska 1.5:1.5	(1), Norveška-
Beigija 2:2, Kanada-Irska 3:1, Danska-Luksemburg 3.5:0.5, Kolumbi j a-Italij a 1.5:1.5 (1), Francija-Saar 3:1.
V vodstvu je Avstrija z 18 in pol točke pred Kanado 18, Francijo in Dansko po 15.5, Svico 15 (1) itd.
Jugoslavija igra danes z Islandom.
V PROSLAVO 20-LETNICE »LJUDSKE PRAVICE«
Velik turnir v Lendavi
DOL. LENDAVA, 19. sept. S šahovskim turnirjem najboljših slovenskih mojstrov se je danes začela tukaj proslava 20-letnice »Ljudske pravice«. Prva številka tega lista je izšla v Dol. Lendavi
3.	oktobra 1934. leta. prvi njen urednik pa je bil književnik Miško Kranjec, ki je prevzel pokroviteljstvo tega turnirja.
Na turnirju sodelujejo mednarodni mojster ing. Milan Vidmar, Longer, mojstrski kandidat Trampuž, dr. Nemec. Njegovan, Guzelj, Konič in drugi.
IZIDI
BSK : SARAJEVO 3:1 (2:0) RADNIČKI : PARTIZAN 2:3 (1:1)
ZAGREB : SPARTAK 2:3 (1:1) PROLETER : DINAMO 1:2 (0:0)
VOJVODINA : CRVENA ZVEZDA 3:2 (2:0) ŽELEZNIČAR : LOKOMOTIVA 3:1 (1:0)
VARDAR : HAJDUK 1:2 (0:1)
I. ZVEZNA LIGA
BSK	3	3	0	0	11:3	6
Partizan	3	3	0	0	9:3	6
Dinamo	3	3	0	0	9:5	6
Hajduk	3	2	1	0	9:6	5
Spartak	3	2	0	1	9:6	4
Vojvodina	3	2	0	1	6:4	4
Crv. zvezda 3		1	1	1	7:6	3
Proleter	3	1	0	2	7:9	2
Željezničar	3	1	0	2	7:9	2
Zagreb	3	1	0	2	4:6	o
Vardar	3	0	1	2	3:6	1
Sarajevo	3	0	1	2	3:7	1
Radnički	3	0	0	3	6:9	0
Lokomotiva	3	0	0	3	3:14 0	
Prvi nastop Madžarov po Bernu.
V Budimpešti je madžarska nogometna reprezentanca pred 90.000 gledalci premagala Romunijo 5:1 (3:1). Za Madžarsko so dali gole Hidegkuti 3 ter Kocsic in Budal po enega, za Romunijo pa je bil uspešen Ozon.
medveda so zalotili v Rožu blizu jugoslovanske meje, ko je razmetaval mravljišča in obračal strohnele panje. Mravljične ličinke so zanj slaščica in zabela h koreninicam in jagodičju. njegovi vsakdanji hram. v gozdovih in jasah obrne enea ved vsak prepereli štor in ga preišče za mišmi in ličinkami, ki jih slastno užije. Tega medveda so opazili pastirji, gozdni delavci in lovci večkrat in so se nanj že kar navadili. Koroški revirni lovec Eržen ga je presenetil na petnajst korakov in ga pozdravil: »Dober dan, striček«! Medved se je prestrašeno obrnil, sl ogledal lovca od glave do pete, zabrundal, nato pa jo jadrno ucvrl v bližnji gozd. Nikomur ne pride na misel, da bi nanj streljal temp rej, ker še nobeden teh medvedov ni povzročil škode na drobnici in čebelah.
Avstrijske lovske organizacije se že pogajajo z neko zavarovalnico, ki bo proti piačilu primerne premije poravnala vso škodo, ki bi jo medvedje morebiti povzročili ljudem. Tako zavarovanje obstaja že več let v Franciji, kjer je v Pirenejih medved že zelo redek. v Avstriji je medved za zdaj še vedno »roparica«, ki jo smejo lovci -kjerkoli in kdajkoli pokončati. Ko pa bodo lovci sklenili z zavarovalnico zavarovanje, bo Koroška lovska zveza predložila ^celoletno zaščito medveda, ker želi. da bi se ta redka divjad zopet naselila in razmnoževala vsaj v koroških gozdovih in planinah. Pri tem se sklicujejo koroški lovci na naš lovski zakon, po katerem je medved zaščiten, vendar pa ne izključuje možnost, da se ena ali druga teh redkih živali ki je z nabadanjem drobnice na paši ali v hlevu postala škodljiva, izloči iz zaščite in odredi za odstrel. A. S. P.
Motorne dirke na Spodnji Hudinji
Hud psrcsz Odreda: 1:5
Tretja prvenstvena nedelj a — za ljubljanskega predstavnika pa že četrta — v II. zvezni li gi je vse točke razdelila med tiste, ki so imeli svoje igrišče pod nogami in svojo publiko okrog sebe. To je v glavnem tudi prav tako, toda neprijetno pri tem pa je, da v Ljubljani včeraj tekme ni bilo in je naš, zmerom bolj tepeni Odred to nedeljo že tretjič zapovrstjo zašel med tiste, ki so bili »žrtve«. To pot je bila lekcija še posebno izdatna, kar je imeio za posied ìco, da se je naš zastopnik v tako kratkem času znašel v tej razpredelnici tam dali v nevarnih vodah.
Čeprav ni rečeno, da je zaradi tega dogodka že konec vseh Odredovih dni, pa nam ti njegovi uvodni nastopi v novi družbi vlivajo vse prej kakor dobre nade. Položaj društva prav te dni tudi za zeleno mizo ni posebno rožnat in tako se zbirajo nad glavami Odredovih funkcionarjev in igralcev črni oblaki, ki bi utegnili povzročiti vihar in polom, kakršnega morda še niti ne slutimo. Prav gotovo pa j e, da porazi na igrišču ne vplivajo spodbudno na vodstvo, kakor verjetno tudi nesrečni prijemi društvenega vodstva ne dvigajo igralcu volje in poleta za borbo na terenu. Morda še ni prepozno, da bo mogoče vsemu temu odpomoči in bo ljubljanski drugoligaš vendarle krenil na boljšo pot, toda zdaj je v pravem pomenu besede — zadnji in prav zadnji čas. Udarci, ki bi utegnili priti še za temi, bi bili lahko že pretežki...
V ostalem se je to kolo končalo tudi v tej ligi brez posebnih prevratov. Favoriti so z nedvoumnimi izidi pokazali, da smo jih po pravici prištevali mednje. Tekma v Mostarju pa je še posebej opozorila, da smo dobili v zagrebškem Metalcu v II. ligo enajstorico, ki bo še marsikomu delala preglavice. V vodstvu tabele je od včeraj dalje že iz lanske sezone prekaljeni Velež, ki si tega mesta ne bo dal zlahka vzeti.
Mal Whitfield se je v krogu svojih vnetih |K>slušaJcev na stadionu Odreda kar dobro razživel
Ambasador dobre
in èJsiega amaterizma
»Dober dan, striček!«
BOŽIČNI prazniki so minili; še več: prešlo je pravzaprav že tri tedne od njih. Igrače so že davno izginile iz izložbenih oken. Kdo neki naj bi se po božiču še menil za igrače? Celò rakete in papirnate serpentine, ki jih je bilo polno na sveti večer, je deževje zadnjih nekaj tednov pomedlo in odplavilo v odtočne kanale. Ljudje sc pozabili na norčavi smeh in osladne neumnosti, ki jih prinaša božič, ter se povrnili k delu. Henri se je vnovič lotil »Ikara« ter zaživel svoje staro delavno in brezskrbno študentsko življenje brez pomembnih dogodkov.
To jutro je potuljeno sedel v ateljéju na majhnem platnenem stolčku in se z vso vnemo posvečal svoji »Diani v kopeli«; mešal je poltne barvne odtenke, budno pazeč na anatomijo in skladnost barv. Tu pa tam je pogledal la grosse Marie,1 ki je stala toga in naga nekaj metrov stran na odru za modele.
Vse je bilo po staiem. Ogenj je prasketal v peči in se počasi utrinjal. Soba je bila topla, domala vroča, a vendar ne neprijetna. Massier Schlumberger je med čakanjem na petminutni premor čita: v svojem kotu časopis. Študentje so stali ob slikarskih stojalih, se prestopali, sklanjali, stikali po škatlah in iztiskali barve na paleto. In kot s«, samo po sebi razume, je ta dan deževalo. Dež je uspavajoče bobnal po strešnem oknu, prav kot bi coklala po njem z majcenimi kopiti čreda jagnet. Dà, vse je bilo tako kot zmerom; nič se ni spremenilo, razen — razen da ni bilo nič več tako kot vedno in da se je vse spremenilo. Smešno, kaj? Zakaj vendar je bilo vse drugače?
Henrijevi možgani so se na vso moč izogibali temu vprašanju. Nestrpno se je nagnil na stolčku nazaj, da bi bolje pregledal sliko. Še kanec groborjave barve v tole prvo osenčenie. In leve roke še ni dovolj »izgladil«. Kaj ne bo nikoli konca temu »glajenju«? Cernu neki je Cormonu toliko
1 Lautrecova ateljéjska študija »debele Marije« visi sedaj v stockholmskem muzeju. — Op. pis.
do tega? In ta njegova preklemanska prikupnost! Saj je naposled le pameten možak: kopiral je Michelangela, Greca,1 in velika lepota nista prikupni. Pa vendar, saj je šele včeraj gonil svojo pesem o prikupnih aktih, ki naj jih naslika dober umetnik. Le-ti naj bodo prikupni in izzivalni, krepostni in zapeljivi hkrati! Prsi naj dražijo domišljijo in nič več! Medenica bodi deviška ter naj zgolj nakaže sladostrastje! Sramnica bodi, če je le možno, brez kocin, zastrta s tančico ali pa elegantno zakrita z roko, ki naj bo položena preko nje, kakor je na primer pri Tizianovi »Veneri«.5 Kaj zares verjame v te neumnosti? Za mora, saj postaja vse bolj nestrpen.
Pred kakim tednom je neki študent vtihotapil v poltne barvne odtenke nekaj malega slezenastovijoličaste barve — in človek bi mislil, da bo konec sveta!
»Impresionizem? Pravil sem vam že, da v svojem studiu ne bom trpel impresionizma! Nemara ste pozabili, da sem član razsodišča za sprejem v Salon?«
Študent se ni nič več prikazal v ateljé. Cernii neki? Saj je za trdno vedel, da bo Cormon pri izpitu glasoval za to, da njegov envoi odklonijo. Prav tako pa si je bil v svesti, da je brez Salona njegova umetniška kariera zapisana smrti. Uh, dovolj torej tega! Nazaj k delu! Kje neki je ta šmentana prstenorjava?
Poiskal je čist čopič, zmehčal z dlanjo ščetine, ga pomočil v kanček rjave barve, ki jo je imel na paleti, ter se za nekoliko minut poglobil v kaj dolgočasno opravilo, da je s paznimi potezami čopiča nanesel barvo na platno
A prav kmalu se je povrnil k svojim blodnim razglabljanjem. Pomislil je na »Ikara«, ki čaka nanj, in ob misli, da
1	Kyriakos Theotokopoulos-Doirenico El Greco (tf-W?—1634? all
1625?), španski slikar grškega rodu.
Halsa” in Velasquezä* in mora pač vedeti, da velika umetnost
* Frans Hals (ok. 1580—1666), holandski portretist.
4	Diego Rodriguez de Silva v Velàsquez (1599—1660), španski slikar. » Tiziano Vecelli (1477—1576), italijanski slikar. — Op. prev.
puhali dim v obraz. Zdaj je bila igriva, spogledljiva in predrzno izzivalna, zdaj zopet skoraj neznosno nežna, druge krati pa okrutna.
Vendar je on zanjo le prismoda, ki ga vleče za nos... Ne ljubi ga in ga tudi nikdar ne bo. Saj ga komaj pozna...
Sunkovito se je iztrgal iz svojih misli in vnovič s silo obrnil vso pozornost k platnu. Dobro, prav dobro! Leva roka je videti prav tako kot z vato napolnjena glacé rokavica. Cormon bo navdušen. In prva osenčenja so kar imenitna. Pristni umazanorjavi odtenek.
Nezadržno so se mu misli znova povračale k Juliji; a spričo neverjetne prilagodljivosti mišljenja je tokrat gledal nase iz šaljive, domala očetovske razdalje. Saj je vse silno preprosto in naravno. Nobene spremembe ni v njem. Zahotelo se mu je zgolj in samo ljubezni, da bi spal z deklico ob strani — in nič drugega. Resnično presenetljivo je pri tem le to, da mu ni kaj takega prišlo na misel že prej. Nemara je bila kriva njegova dolga bolezen ...
Kar se tiče Julije, je ta očitno izrodek njegove domišljije, kot so bile tiste krasne ženske, ki so se pesnikom nagibale prek ramen, medtem ko so pisali sonete. Je samo sanjska podoba — izraz njegovih blodnih, brezobličnih hrepenenj. Stvar je kaj preprosta. Treba si je le dobiti dekle, resnično dekle iz mesa in kosti in začeti z dvorjenjem. Nič lažjega kot to. Na Montmartru kar mrgoli deklet, in to lahkih deklet, željnih dajanja in sprejemanja ljubezni, hrepenečih po nežnosti, čednih klobukih, mikavnih oblekah in po večerjah v modnih restavracijah In če gre za to, so tudi pohlepne po denarju. To ni noben problem, resda prav noben problem...
»Pet minut premora!«
Massier je pretrgal nit Henrijevih vedrih razmišljanj. Henri je še zadnjič zavihtel čopič, odložil paleto, pobral s tal palico in odšv^dra! k suhemu rusobrademu študentu v ceneni obleki iz modrega se-Ja. ki je z neokretno trdovratnostjo začetnika še kar naprej risal