8 ev. 212
TR8T tore* i. avgusta 1911
Tedaj XX a VI
IZHAJA VSAK DAN tufM ob nedeljah in praznio ob 5.. oo ponedeljkih ob 9 •}.
Posamične Siev. se uroda ajo po 3 nvć. 16 -tot.» \ n< t- bakarnah v Tn>tu iu ok>-lici. Goric., Kjanju. Št Postojni, Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu A.; » Sćini. Horabergo itd /u-iurele 4teT. po 5 nvč.	-t. »
OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širok<w } kolone. CENE: Trgovinski in obrtni gla>i po 8 si. .« o-nri t .ice, zahvale, posl niče, ogln*i denarnih za vod" v jo 20 mm Za oglase v t«-kstu li>ta do 5 vr^t 20 K. v n a^daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 8tot. beseda, n j nanj pa 40 stot Oglase -prejema Inst ratni oddelek uprave .Ed'nosti-. — P>a uie -e i/kliučno le upia i „£dino>J\ PIh?Ij.v#o in tožlj'vo v Tr>tu.
i ">V
I ji c	. <
r
k
Glasbo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moči"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroen<na na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: za oelo leto Kron 5-30, za pol leta Kron 2SO
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doni). Izdaj telp in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Ed'noht*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllni?nl račun Stev. 841-652. TELFFON it. 11-57
BRZOJflUNE UE5TI.
Ogrsko hrvatski drž. zbor.
BUDIMPEŠTA 31. Začetkom današnje seje je prišlo med posl. Desiderjem Polonyjem in podprednikom Kabosotn do dtbate o poslovnem redu.
Med vlogami se nahajajo štiri nove prošnje za dopust. Na predlog opozicije se bo o teh prošnjah glasovalo v prihodnji seji po imenu.
Posl. Lavaczy je naznanil nujno interpelacijo radi postopanja policje pri včerajšnjih demonstracijah po shodu za volilno
piavco.
Interpelacija bo predložena na koncu
seje.
Zbornica je na to prešla na dnevni red, katerih 5 prvih točk se nanaša na poimenska glasovanja o prošnjah za dopuste.
Požar v ogrskem kopališču.
BUDIMPEŠTA 31. V ogrskem kopališču Koritnica je sinoči v kopališki hiši n&stdl požar, ki se je zb< g vročine zelo hitro razširil. Zgorelo je več vil, večinoma lesenih zgradb. Dospela je tam ena stotnija vojakov k gašenju.
Zrakoplovstvo.
KODANJ 31. Včeraj se je v bližini Ko-danja dvignil v zrak zrakoplov, ki ga je vodil grof Mcltke z dvema pasažiijema. Zrakoplov je bil na južnem koncu gnan čez Kbttegat in je eden in pol milje južno od otoka Hcsseloen padci v morje Iz otoka so videli, ko je zrakoplov padal, poslali so na pomoč ladije, ter rešili zrakoplov in potnike.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 31. „Tanin" poroča, da je turški odposlanec na Cetinju priobčil Mali-sorom zadnje koncesije porte, ki obsegajo devet toček. Po sklepu zadnjega minister-skege sveta ne privoli porta v druge koncesij. List je zvedel, da porta ne privoli v ureditev reke Bojane, dokler ne pokaže Črnagora svojega prijateljskega vedenja tudi z dejanjem.
Turčija.
CARIGRAD 31. List „Zia" beleži govorico, da bo turški poslanik na Dunaju Rešid premeščen v Pariz in da ga baje zameni poslanik Niazim bej.
Iz Jemena.
CARIGRAD 31. Glasom neke brzojavke vrhnega poveljnika v Jemenu, je veliki šerif iz Meke po štirih važnih bojih s pomočjo čet dne 15. t. m. dospel v Ebho. Ebha, glavno mesto Asirja, je bilo oblegano več mesecev.
Kolera.
CARIGRAD 31. Včeraj je obolelo tukaj za kolero 19 oseb, od teh so umrle štiri.
Odgovor dra. Rybara.
(Priobčil drž. posl. dr. Rybar v „Slav.
Tagblattu".)
Tovariš dr. Gregor in in jaz sva se nadejala, da se po najinem izstopu iz „Hr-vatsko-slovenskega kluba" duhovi jednega dela Jugoslovanov pomirijo in da bo omogočena brezstrastna diskusija o koristih skupnega postopanja Jugoslovanov. Zdi se, da sva se varala, kajti dr. Tresič-Pavičič je
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
„No, govori torej !" je velel Lazar, kažoč na zlato.
„In če bi govoril drugače," je odgovoril Turčin konečno z vzdihom, ,ali bi zaslužile tvoje besede več zaupanja, nego prejšnje ?■
Lazar se je prestrašil: „Prav govoriš!" je odgovoril po kratkem premišljanju, zaprl zopet pokrov škrinje, stopil pred Turka in dejal trdno: „Dobro si izpolnil svojo nalogo. Lagal si, goljufal si me, kakor ti je naročil tvoj gospod, in vendar si svoboden. Hočtm, da sam poveš Amuratu, da je vni-čena njegova gnusna zvijača ! Reci mu, da car Lazar bolje pozna svoje prijatelje, nego si on domišlja, da krščanski junak ne izdaja nikoli niti Boga, niti svojega carja, niti svojega naroda !"
„Pozlačene besede," je godrnjal za-se Turčin, „želo vendar-Ie tiči v tvojih prsih. In mari ni Brankovič krščanski pes ? Haha I" se je smejal v duhu.
priobčil v listu „Slav. Tagblatt" članek, ki lasno priča, d* je ta hrvatski politik še vedno poln tiste animoznosti prot primorskim Slovencem, ki jo je pred nekoliko leti povsem očitno kazal proti nam. Gospod dr. Trešič Pavičič je namreč tedaj izmislil pustoloven načrt, po katerem naj bi dovel do sporazuma med Italijanstvom in Ju joslovanstvem s tem da bi se Jugoslovani, pred vsem pa Slovenci, odrekli vsega ozemlja zapadno od Učke Italijanom v pri log, da .ce ti potem odrečejo vsem aspiracijam do r zemlja vsbodno Učke.
Poslan je bil k nam neki Italijan iz kraljevstva, ki naj bi n s bil pridobil za ta načrt. Samo ob sebi umevno je, da smo odgovorili posredovalcu, da se primorski Slovenci ne bavijo s samomorilskimi m slimi in da se odpovedujejo časti, da bi jih — Italijani pojedli. Ta gotovo samo ob sebi umevni odgovor je tako razliutil g. dra. Trešića-Pavičića, da nas je najhuje napadal in zasmehoval ne le v reškem „Novem listu", ampok tudi v rimskih listih.
Tej svoji animoznosti proti nam je dal g. dr. Trešič Pavičič odduška tud< na nedavnih naših pogajanjih z dalmatinskimi poslanci, tako, da sem, prisiljen v to, enkrat odločno protestiral proti temu. Ista animoz-nost govori tudi iz uvodom omenjenega njegovega članka. G. dr. Tresič izjavlja sicer, da so Dalmatinci ukljub žalostnim skušnjam zadnjih tednov ostali prijatelji skupne misli, ali njegove rekriminacije pričajo o nasprotnem, ker prijatelj skupne misli bi opuščal vse, kar bi moglo izzvati ozlovoljenje.
Iz istega razloga se jaz le nerad lotu-jem naloge, da popravim mnogoštevilne netočnosti v Članku g. Trešića-Pavičiča. Ali vidim se prisiljenega v to, kajti: Qui tacet consentire videtur.
Najprej pribijam, da tudi g. dr. Tresič priznava, da Dalmatince v za sedaj ni bilo pridobiti za skupno postopanje. On govori sicer o nekem odlogu, samo do jeseni, v resnici pa Dalmatinci sploh niso hoteli oonačiti rJkakega termina.
Ta okolnost in nadaljne dejstvo, da je g. dr. Laginja decidirano izjavil, da zvezi, podobni bivši „Zvezi južnih Slovanov", ne pristopi pod ni kaki m pogojem, sta nam Primorcem onemogočila, da bi mislili na vspostavljenje te „Zveze" v kateri obliki koli.
Zvezi, h kateri ne bi pripadal dr. Laginja, tudi Mandič in Spinčič ne bi bila pristopila. Vsled tega bi bila ost Zveze očitno naperjena proti dru. SusterŠiču, kar bi bilo seveda nasprotstva le poojstrilo in onemogočilo vsako pozneje zbližanje.
Zato ravno sem se jaz z vso vnemo zavzemal za to, da se takoj ustvari splošna zveza, ali da se jej vsaj pripravijo poti. Dalmatinci pa niti v pogajanja niso hoteli stopiti s Šusteršičevo skupino. Jugoslovanski klub brez te skupine, to je, skoro dveh tretjin vseh jugoslovanskih poslancev, bi bil pa nestvor. Kdor je za skupen klub, mora tudi pri vsem svojem protiklerikalnem mišljenju računati s tem dejstvom.
Absolutno ne odgovarja resnici, da sem bil jaz poklican, da sporočim Dalmatincem le pogoje, pod katerimi bi mogli vstopiti v skupen klub. V resnici Jse niti govorilo ni o Čem takem, in tudi ni moglo biti govora, kajti pogoje naj bi bila določila še-le pogajanja in sicer ob sodelovanju Dalmatincev.
Še manje odgovarja resnici, da bi bil jaz s;lil na to, da naj Dalmatinci kar brez druzega vstopijo v „Hrvatsko - slovenski klub", ki naj bi se ustanovil. To ime niti še obstajalo ni tedaj! Z naše strani se je med pogajanji govorilo le o skupnem klubu ali Zvezi. Sicer so se Dalmatinci res po-četkoma izpodtikali ob imenu „Hrvatsko-slovenska zajednica, ali opozarjali smo takoj, da absolutno ne gre za pristop k tej „Zajednici", ampak za ustanovo nove skupne ".v°ze, v kateri bi zajednica tvorila le pod-zvezo.
nego število sedem (Število Dalmatincev), ker se še le pri 15 poslancih more zahtevati en mandat. Še le po združenju vseh jugoslovanskih poslancev bi bili mogli v manjših odsekih dobiti en mandat več.
Prisiljen sem bil povedati to, da odbijem sumničenja, ki gotovo niso pripravna v to, da bi povspeševala idejo združenja vseh Jugoslovanov. Kakor sicer močno obžaljujem to, vendar se ne vidim dolžnega, da bi sumničenja mirno trpel.
Kako se obvarujemo kolere?
Ime zveze bi se bilo seveda določilo v sporazumljenju. Če torej g. dr. Tresič, zamenjava obe imeni in oba pojma, danes Kolera je nevarna in jako nalezljiva tudi ime zveze jemlje kakor pretvezo za bolezen, ali lahko se je obranimo, ako se svoje odklanjajoče stališče, si hočtm dom- razumno in skrbno držimo nasvetov, ki nevati, da je temu kriv le lapsus me- nam jih narekuje veda in izkušnja, moriae. Se le ko je bilo gotovo, da Dal- Glavno obrambeno načelo proti koleri matinci, ustevši Srba, ne pristopijo in sicer, se glasi: Skrajna snažnost v vsem! ako se ne motim še le v torek, je bilo Po navodilih mestnega fizikata navajamo določeno ime „Hrvatsko-slovensfci v sledečem glavne nasvete v tem obziru, k 1 u btt.	ki so za vsakogar lahko izvršljivi.
Vprašanje piistopa Srbov ni torej tvo- Skrbite za skrajno čistost v hiši, v rilo abso'utno nikake ovire, kakor smo to stanovanjih, na straniščih, ker celo v naj-opetovano naglašali.	manjih nesnagah se morebitne kužne kali
Povsem neresnična je dalje trditev, da vzdržujejo in pomnožujejo. Pazite posebno bi bili mi nasproti predlogu Dalmatincev, na deželi na snago pred svojimi bivališči I
naj bi v svrho, da bi poslanci, ne pripadajoči k Zajednici, dobili primerno mandatov v
Odstranite vselej skrbno vse smeti in odpadke ter umazano vodo od pomivanja
Car je med tem zopet tlesknil v roki in vodja njegove straže je vstopil v šotor. „Turčinu snami okove, je velel car, „in spremi ga skozi tabor: svoboden je."
Kakor bi svojemu sluhu ne verjel, je vodja izbulil nanj svoje oči.
„Jasni gospod?" je vprašal.
„Sem že rekel," mu je pretrgal car besedo, „stori, kar ti je ukazano; in osvobodi me hitro pogleda na gnusno lice tega bi-surmana."
Turčin je pri teh besedah namrdnil obraz in skrčil rameni; kakor človek, ki obžaluje nepoboljšljivo zaslepljenost drugega, sledil je vodniku iz šotora, ne da bi se bil ni z besedo zahvalil Lazarju za dar svojega življenja.
Lazar je nehote zrl za odhajajočima. „Naj je lagal, ali naj je govoril resnico," je dejal, ko sta zginila iz šotora, „ne morem drugače. Sebe in svoj narod priporočam v varstvo Bogu in Jezusu Kristu; če hoče on, zmaga križ pravoslavne vere nad polu mesecem in nad vso izdajo; če nas pa hoče Bog kaznovati za grehe naših očetov in za naše grehe, potem bi bilo zaman, ako bi se upirali njegovi volji. Muselman se vsaj ne bo smel hvaliti, da je omajal moje zaupanje v mojega najljubšega sinu." — Obmolknil ]e za trenotek. „Ah, zaupanje," je nada-
odsekih, ustvarili z Dalmatinci Zvezo s tem in pranja ! namenom — izjavili, da smo se mi to- Zlasti skrbite za snažnost svoje 'adevno že sporazumeli z d.rom Šuster-! osebe pred vsem rok in ust! šičem.	I Okuženje s kolero se izvršuje namreč
V prvo je absolutno krivo, da bi bilo potom ust. (Le redkoicedaj na drugi način.) tedaj že obstajalo tako sporazumljenje z Kajti strupene kali prinašajo se v usta na-d.rom Šusteršičem, kakor tudi ni nič dru- vadno s prsti, z živežem in s posodo (ko-zega nego sumničenje, ako g. dr. Tresič zarci, skledice, žlice itd.) Radi tega vživajte trdi, da je bila „vsa afera" že dolgo prej le kuhane jedi, na katerih je vročina vse pripravljena. Z d rom Šusteršičem se je le na njih nahajajoče se kali popolnoma uničila, z nedeljo, neposredno pred konferenco z j Ponavljamo, da prihajajo bacili kolere Dalmatinci, pred očmi Dalmatincev, v čital-iv človeško telo skoraj le skozi usta in radi niči poslanske zbornice vršil kratek pogo- tega je posebno važno paziti na snago svo-vor, ki mu je bil namen doznati, na kako jih rok, s katerimi se prijemlje jed. In ne stališče se postavlja dr. Šusteršič nasproti dotikajte se nikdar jedil niti ust ali ustnic ideji skupnega kluba. Med tem pa, ko dr. j s prsti, ki niso že dobro umiti. Zlasti ne šusteršič ni zavzel principijelno odklanjajo-; zabite pred vsako jedjo umivati si rok z vodo čega stališča in je le izrazil domnevanje, da j In z milom.
bo Dalmatince težko pridobiti za uresni- Pazite še na snago vsih onih posodf čenje te ideje, pa so bili prijatelji g. dra!iz katerih vživate, bodisi doma, bodisi izven Tresiča tako — recimo — neprevidni, d a doma; ne pijte nikdar iz posod v gostil-
so to domnevanje popolnoma opravičili. Na to sem opozoril jaz Dalmatince čisto odkrito. — Očitanje, kakor da ne bi bili mi odkrito postopali, je torej več nego neopravičeno.
Stvar je jednostavna tako-le : Dalmatinci niso hoteli iz strankarskih ozirov za sedaj pristopiti k skupnemu klubu in niso tudi hoteli niti približno označiti termina za začetek poznejih pogajanj; zahtevali so pa vzlic temu, naj se jim mi priključimo v tej ali oni formi. Tega nismo mogli, ako se nismo hoteli ideji skupnega kluba popolnoma odreči ker bi bilo to le dovelo do poojstrenja nasprotstev, kakor je to dokazalo prejšnje zasedanje.
Glede ideje gori omenjene zveze (v zagotovilo mandatov v odsekih) treba še pripomniti, da ta zveza glede bolje pre-
nah in na ulici, ako se niste prej prepričali, da je bila dotična čaša tako dobro umita v popolnoma čisti vodi, da se je res iznebila in osnažila od vseh ostankov iz ust prejšnjih pivcev (gostilne, kavarne, limonadarji).
Obrnite se vsakikrat, ko čutite, da sta želodec ali črevo obolela do zdravnika in smatrajte za svojo človeško dolžnost, da se vsak količkaj sumljiv slučaj takoj naznani oblasti.
Surovega sadja in surove zelenjave raje ne vživajte sedaj, ako to ne morete prav dobro oprati oziroma popolnoma olupiti.
Ne pijte nikdar surovega mleka, v katerem se kali bolezni rade pomnožujejo. Zatorej pazite, da je mleko vselej prej dobro zavreto! Pazite skrbno na čistost vseh posod, v katere devate in hranite mleko in iz kate-
skrbe z mandati v odsekih ne bi bila dosegla1 rih ga odlivate! Ne kupujte mleka od pro-
svojega namena, ker bi po v zbornici dogovorjenem ključu — kar g. dr. Tresič prav dobro ve — po tej zvezi ne dosegli niti enega mandata več. Število trinajst (toliko poslancev bi bila štela dr. Tresičeva zveza) ne daja več pravice do nijednega mandata,
Ijeval na pol šepetaje, „to je vendar že omajano. Toda, kakor Bog hoče I Če me je izdal, izdal je svojega Boga! Naj ga kaznuje za to Vsemožni, bodoča stoletja morajo vendar javljati, da ga car Lazar, da-si ima dokaze njegove izdaje v rokah" — car je privzdignil zvijačni list v vis — „radi prejšnje ljubezni do njega vendar ni po zaslugi zasledoval s svojim maščevanjem."
Tak je človek. Lazar je poznal svojega zeta Obiliča, poznal je ves njegov dosedanji brezhibni način življenja, in vendar si je pustil v srce vsejati seme nezaupnosti proti njemu, seme, ki, enkrat vsejano, bolj in bolj vtrjuje svoje korenine ; in samo carjeva plemenita narav ga je varovala prenagljenosti. V notranjosti že razburjen vsled spora zetov, ni imel toliko hladne razsodnosti, da bi videl do dna goljufije, ki je njemu in njegovi glavni opori, Milošu Obiliču, grozila s pogubo; videl bi bil in spoznal bi bil lahko, da mora Vuk Brankovič vedeti za to prevaro ; tako pa se je dal zavesti na goljufivo sled, kakor je žena Brankoviča, zločinska Mara, prorokovala v Prizrenu; in, da-si se ni vse zgodilo popolnoma po njeni želji, da bi bil namreč Obilic uničen od Lazarja samega, vendar je dosegla toliko, da je ostal Brankovič popolnoma neosumljen.
(Pride še.)
dajalcev, ki ne gledajo dovolj na skrajno snažnost.
Ne uživajte vode iz odprtih vodnjakov in ne rabite je niti za pomivanje, kajti taki vodnjaki se jako lahko okužujejo. Ako nimate vode iz mestnega vodovoda (Brojenca)
PODLISTEK.
Podružnica „Glasbene Matice"
v Trstu.
Tajnikovo poročilo na občnem zboru dne 19. julija 1911.
Drugo dejstvo, ki sega globoko v našo lokalno glasbeno zgodovino, je dobrovoljni razpust v Trstu in v njega bližnji in daljni okolici dobro znanega in čislanega, mnogo let obstoječega pevskega društva „Kolo". To pevsko društvo, ki je toliko let častno in z razveseljujočimi vspehi delovalo na glasbenem pjlju v Trstu in ki je svoj Čas tudi globoko seglo v naše politično življenje, je iz notranjih razlogov po svobodni in soglasni volji svojih društvenikov, še v času popolnega aktivnega delovanja bilo častno razpuščeno na rednem občnem zboru, jki je tudi soglasno sklenil, da izroča svoje društveno premoženje, obstoječe iz klavirja, arhiva in denarne gotovine naši podružnici. Glede društvene zastave pevskega društva „Kolo" je zadnji občni zbor izvolil poseben odsek iz vrst svojih članav, ki naj po dobrem premisleku ukrene, kaj naj se zgodi
*
Biran IT.
* EDINOST < Št 212.
V Trstu, dne 1. avgusta 1911
ali iz zavarovanih studencev, kuhajte vodo in rabite ohlajeno.
Ne nadlegujte želodca po nepotrebnem z premrzlimi pjačami (ledom) in ostrimi jedili, da ga ne pokvarite, ker zdrav želodec se ložie obvaruje okuženje!
Ne vžlvajte ničesar kar prihaja iz take hiše in iz take roke, ki bi znala biti okužena po bolniku, ki se Vam dozdeva sumljiv.
Ces. kr. Državnemu Pravdništvu
v Trsta.
Kazensko ovadba
proti neznanim hudodelcem.
Politična oblast I. stopinje je pri letošnjem ljudskem štetju v Trstu postala žrtev nezaslišane falzlfikacije.
Neznani zlikovci so nekatere od Slovencev slovenski izpolnjene naznanilnice, v katerih je bil naveden slovenski občevalni jezik, odstranili ali uničili ter jih nadomestili z italijanskimi, v katerih je naveden italijanski občevalni jezik in na katerih je ponarejen podpis dotičnega imetnika stanovanja.
Ugotovljeno je že več slučajev.
V	interesu državne uprave in v obrambo elementarnega pravnega čuta je to ces. kralj, državno pravdništvo dolžno siliti na to, da se stvar preišče do dnat da se krivci odkrijejo ter kaznijo z vso strogostjo.
Trst, dne 31. julija 1911.
Dr. Josip Wilfan.
Dnevne vesti.
Angleži za Albance. Več albanskih prijateljev med temi tudi katoliški nadškof v Skadru, so se obrnili na Anglijo za pomoč podpore potrebnim Albancem in listi priob-čujejo tozadevne pozive. Državni tajnik Grey je izjavil, da bo ministerstvu zunanjih zadev podpiralo to pomožno akcijo.
Konflikt med Italijo in Argentini jo. Ker dela Argentinija italijanskim izseljencem težave s tem, da zahteva od vseh ladij, ki pristanejo v njene luke, da se morajo podvreči kvaranteni, je italijanska vlada, kakor smo že poročali, suspendirala vsako daljno izseljevanje v Argentinijo. Utegnilo bi se zgoditi, da bi to imelo še daljnih posledic v razmerju med obema državama. Italijanska vlada da že Študira problem, kako bi izseljevanje, ki je dosedaj bilo obrnjeno v Argentinijo, v bodoče napotila prod Braziliji.
Jadranska železnica. Glasom pogodbe med turško vlado in društvom, ki napravi načrte donavsko-jadranske železnice, morajo biti načrti«* gotovi v 16 mesecih. Ko bi se vladi zdele cene, ki jih družba preračuna, previsoke, se razpiše javna dražba. V tem slučaju, bo vlada družbo oškodovala s 30 turškimi lirami za vsak kilometer načrta. Pri izdelovanju načrtov bodo sodelovali častniki turškega generalnega Štaba.
Revolucija na otoku Haiti utegne kmalu končati in sicer z zmago revolucionarjev, ki že oblegajo glavno mesto Port au Prince.
Vročina.
Kakor drugod, tako je v zadnjem tednu pritisnila huda vročina tudi v Trstu. Posebno vroče je bilo v petek in soboto ter včeraj.
Toplomer je ob 2. uri popoludne kazal v senci 34 stopinj Celzija. Take vročine ni bilo že od leta 1905. Tedaj je tudi kazal toplomer do 33 stopinj Celzija v senci.
V	nedeljo zjutraj se je bilo sicer pooblačilo, toda ko je prisijalo solnce, so se oblaki zopet izgubili. Vendar ni bilo v nedeljo tako vroče, ker je pihljal veter in se je popoludne okolu 4. jire nebo zopet pooblačilo, tako, da je bilo za nekoliko časa nade, da dobimo potrebnega dežja. AU lahka burja je zopet razpodila oblake. Tudi
včeraj se je zopet pooblačilo, a je proti ve-	kaka zmota ali nespodobnost (in to se tudi
Čeru začel pihljati veter, ki je zopet razgnal	dogaja) — mogli s prstom kazati na Malo-
oblake, vendar je nekoliko ublažil tempe-	vrhijade, PustosiemŠkijade itd. itd. A tega
' raturo.	ne delamo, ker smo na stališču, da za to,
Tudi s Krasa in iz Istre poročajo o	kar je v listu, odgovarja list, ne pa posa-
i silni vročini, ki je provzročila hudo sušo in	mične osebe. Tega mi ne delamo, ker se
pomanjkanje vode. Zelo trpijo poljski pri-	preživo zavedamo, koliko škodujejo taka
Idelki, izlasti koruza.	medsebojna zasmehovanja vsemu novinar-
! Žrtve vročine. — Trije smrtni slučaji	skemu stanu 11 (Da smo mi te dni osebno
solnčarice.	odgovarjali g. Jelencu, zgodilo se je le zato,
. , -__„ .	ker je on sam se svojim polnim podpisom
Kakor smo ze poročaU jeJastnika briv-	dr.u] Ry&fu in ar.uGre-
vi^^t^A sta^^R^i^^^rf^^^nln^i^if^ Teknm	gorinu). To se je tudi - seveda pod utisom ^f • lvzvišenih izgledov resnega dela zapovzdigo
noči pa, kakor znano je ze umri. ,	ugleda in vdjave novinarskega poklica -
Drug smrtni slučaj sončarice je oni	* m Belemgradu povdarjalo
APnv družbi slovenskih novinarjev. Vsi so na-
Antona Polesnaka stara 48 let. Zbolel jepn	. .. Ho c_ iynaiu\M<
"nwnd	3 ,, , J	IZtšJ glašali potrebo, da se naši listi izogibljejo
SEKS iŠL^ZLI™' K° iC PfiŠ takim medsebojnim osebnim napadom, Ur zdravni^ |e ze mrtev^	. ^ fe svojo dolžnost! A da služimo
1 ™ ri1 oLon J J^ vCovndia iuž^e	drugi drigim strujam in naziranjem,
železnice v^cl Bel^re ^M? « ^T^ll™™1^^^
uznice v ulici Belvedere pred hišo št. 20 J® ™
vsled solnčariče na enkrat zgrudil na tla.	razv°V* f J , 4 .
Poklicali so zdravnika, ki ga je dal pripe-	V Belemgradu so vsi tako pametno in Ijati v bolnišnico. A že v veži bolnišnice je pravilno sodili. V Ljubljani, pod utisi vroćine
j	- — -	—---1— strasti, se seveda sodi —
nesrečnež izdihnil.
Pokojniku je bilo ime Štefan Križman.
Od drugih slučajev solnčarice, ki niso imeli tako hudih posledic, sta bila v nedeljo, kakor že naznanjeno, še dva. Včeraj od strani uredništva pa je zbolel vsled solnčarice 24-letni težak med drugim, da Humbert Cattaruzza, ko je šel po trgu Jakoba
strankarske drugače.
„Jutrovo" poročilo naši okolici. —
V notici o namišljenem preganjanju „Jutra" .Edinosti" izjavlja jutro" glede prodaje „lutra", Sv. okolica ne prihaja v poštevt Jn sicer zato ■ ney ker je (okolica) navajena misliti in čitati
• ♦ »
Od zunaj so došla nastopna
30 Tukai kor*st naroda, ' zanimanja za splošno javno , nhr/ življenje slovensko, iz kratka: politične šole,
lekTle1 Ta^ln^aric^več" oseb ^ena ie četo	našega ljudstva povsodi taka, kakor
leio je za somcarico vec os>eo, end je t-e.u	rtb.rt,lr>, , Tr. f_tt nr nn7nav;in
z glavami drugih
poro-, Ja izjava ljubljanskega lista je predra-čila :	gocena, da bi je tu ne zabeležili. Naši okoli-
HANAU 31. Vročina mori otroke. Pred- čani vedo sedaj, kako „Jutro* taksira nji-včeraj je umrlo vsled solnčarice 30 otrok, j hovo politično razsodnost in zrelost. Uver-DUSSELDORF 31. Tudi včeraj je bila Jeni smo, da naši okoličani to „Jutrovo" tukaj izredno huda vročina. Solnčarica je sodbo o njih kvitirajo s primerno — vese-zadela 19 oseb. Med mrtvimi so 4 ženske lostjo in zavestjo, da bi bila prava sreča in 2 dečka. Štiri osebe so pri kopanju za slovenski narod, ako bi bila. kar se tiče utonile.	; narodne zavednosti, odločnosti v boju za
HODMEZO - VASARHELY vlada temperatura 44 stopinj Celzija
umrla. V Szatmarski županji,^nadalje" v pP° ffokol'idT'To je falrt pripoinavan
zadela solnčarica vec oseo.	[venskega okoličana. Na tem dejstvu ne
DomaČe V6Sti	j spreminja čisto nasprotno glaseče se sporo-
Imenovanja v policijski službi. Poli-j Kar pa se tiče trditve, da je „Edinost" cijska koncipista Mihael Me ž a v Puli in uprizorila gonjo proti prodavanju „Jutra" dr. Artur pl. Š t e r 1 i n i v Trstu sta ime-1 po tobakarnah, poživljamo uredništvo „Jutra-, novana za policijska komisarja, policijski naj navede le eno konkretno dejstvo, ki bi konceptni praktikant Gustav P u š v Trst in j podpiralo to — insinuvacijo. Za danes kon-Josip Zoreč v Zadru sta imenovana za statujemo le, da je ona izjava g. Zeleznikove | provizorična koncipista.	j pri sv. Ivanu ležala več dni v našem ured-
„Slovenski Narod" je priobčil v svoji • ništvu ln da bi je sploh ne bili priobčili, številki od minole sobote notico nastopne i ako ne bi bila rečena gospa opetovano in vsebine-	[energično zahtevala objavljenje. Slično je
„Edinost" priobčuje neki dopis baje s bilo z izjavo g. Staniča, ki je sam osebno sto podpisi v kateri imenuje našo napredno prišel v uredništvo zahtevat, naj se objavi, stranko „ostuden frankovski liberalizem". Mi Mesto, da nam podtika „gonjo", naj nam tem potom izjavljamo, da takih neotesanih Jutro" veruje, da se je hudo motilo glede C o tiči jad ne bomo prenašali. Če hoče, efekta, ki ga je pričakovalo med našim
------ ljudstvom od svoje — da se rahlo izrazimo
— lahkomišljene kampanje proti dr.u Gre-gorinu in dr.u Rybaru. In to ne le glede okolice, ampak tudi glede mesta. Če se hoče obvestiti, naj le pošlje kakega objektivnega
imeti tržaški list vojsko z nami jo bode imel. Teh zakritih brc smo že do grla siti".
Pred vsem bodi povedano, da je vsled te notice v „Slov. Narodu" prišel v naše uredništvo prvopodpisanec na oni notici v „Edinosti" ter nas je opozoril, da v rokopisu ni stalo „frankovski", ampak fraka r s k i liberalizem, iz česar da sledi — tako je naglašal — da se ni mislilo napasti napredne stranke, ampak le en izrastek v njej, ki je tej stranki mnogo škodil
Toliko na ljubo dotičniku.
Sedaj pa vprašamo mi: čemu ravno „čotičijada" ? Pri „Slov. Narodu" vedo prav dobro, da je pri „Edinosti" več sotrudnikov, kakor jih je sploh pri vsakem dnevniku, pri čemer pa treba še pomisliti, da je pri nas
—	ker se večina Usta stavlj'a po noči — delo še bolj ločeno, nego pri listih, ki se pišejo in izvršujejo le po dnevu. Čemu torej ravno „čotičijada" ? J Z isto pravico bi mi
—	če se je v „Slov. Narodu" utihotapila
s to društveno zastavo, pod katero so svoj čas tolikokrat častno korakali člani „Kola". Naša podružnica je obžalovala, da je prenehalo svoje delovanje tako vrlo in agilno društvo; a v očigled dejstvu, da je kompetentni občni zbor iz notranjih primerno ra-zumevanih razlogov po svobodni volji sklenil razpust, sprejela je z zadoščenjem častno zaupanje, izkazano ji s tem, da ji je minolo društvo izročilo brezpogojno svoje društveno premoženje, katero smo tudi v redu in hvaležno prevzeli. Ob jednem je naš odbor povabil one pevce minolega pevskega društva „Kolo", ki bi še radi gojili petje, naj vstopijo v naš pevski zbor. In res se je nekaj pevcev Kolašev odzvalo temu vabilu, ki so bili potem od nas z zadoščenjem sprejeti v naš pevski zbor.
Uvodom tega poročila je bilo omenjeno, da si je društvo pridobilo razne podpornike in povspeševatelje. Tem naj bodi na tem, mestu izrečena naša topla in iskrena zahvala.i Naj imajo ti dobrotniki ob jednem tudi sladko zavest, da so šli koristni stvari na j roko in da so povspeševali potreben zavod.; Zahvaljujemo se mej drugim tržaškemu dnev-1 niku „Edinost", ki je vsikdar nesebično odpiralo svoje predale društvenim naznanilom in se sploh z ljubeznijo in pravim razumevanjem pečalo z raznimi društvenimi prikaznimi. Nadalje gre posebna zahvala gosp. Jaki Š t o k a, ki je daroval naši podružnici svoj harmonijum za pevske vaje, ne samo, am-
pak ga dal tudi še na lastne troške popraviti in staviti v red. Hvala tudi g.u svetniku Goljevščeku, ki je vedno rad gmotno podpiral naše društvo in mu daroval več krasnih glasbenih knjig. Tudi nekaj slovanskih denarnih zavodov ram je velikodušno poklonilo denarne darove, tako Tržaška posojilnica in hranilnica K 200, T. O. Z. K 50, „Jadranska banka" K 200, Uštredni banka čeških šporitelen K 25 in „Neimenovani" K 100, vsem tem naša iskrena zahvala z željo, da naj se tudi v bodoče tako veliko-duš .o spominjajo našega društva. Nadalje nam je tudi posebno šla na roko možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki nam je blagohotno stavila šolske prostore na Acquedottu za vzdrževanje glasbenega pouka brezplačno na razpolaganje. Naj sprejme ona našo udano hvaležnost na znanje, kakor tudi slednjič „Slov. Čitalnica", ki nam je ponovno stavila svoje prostore za obdržavanje pevskih vaj rade volje na razpolago.
To bi bilo v kratkem pregled našega delovanja, našega razveseljivega napredka, našega udomačenja. .Omenjam naj Še, da je društvo skrbno gospodarilo, ter da je — kakor bo razvidno iz blagajnikovega poročila — vzlic precejšnjim troškom izšlo povoljno ter da poseduje že danes, komaj ob koncu drugega društvenega leta, lepo re-elno premoženje, mej drugim tri klavirje in en harmonij in precejšen arhiv. K sklepu
zaupnika med ljudstvo. Četudi bi imela njegova kampanja — a je nima — kako mrvo stvarnega opravičenja, si je „Jutro" temeljito vse pokvarilo z načinom svojega postopanja. Naše ljudstvo jednostavno ne pušča sramotiti mož, do katerih ima popolno in neomajno uverjenje, da vse, kar delajo, delajo le s poštenim namenom, da bi koristili tržaškemu Slovenstvu.
Revizija ljudskega štetja je za nekatere neverne Tomaže vedno Še samo lepa sanja, brez upa uresničitve, in vendar: oglasili so se pri nas že nekateri, ki so bili pozvani na namestništvo ter so tam v svoje | nemalo čudo videli svojo polo s svojim podpisom, v kateri je bil kakor občevalni jezik naveden italijanski in sicer
naj še navedem na znanje slavnega občnega zbora letošnji odbor, ki se je bil sestavil sledeče: dr. Edvard Slavik, predsednik; Prunk Josip, podpredsednik; Bandel Fran, tajnik; Pinter Jernej, blagajnik: Cvek Joško, blagajnika namestnik; Bartelj Srečko, šolski nadzornik; Dekleva Kari, arhivar; dr. Rekar Ernest, Modrijan Vicko, dr. Srečko Kovačič, odborniki; dr. Hinko Dolenc in dr. Ivan Savnik, pregledovalca računov. V odboru je sedel vsled svojega svojstva kakor šolski vodja tudi g. Karel M a h k o t a, ki se je posebno odlikoval s svojimi inicijativnimi in premišljenimi predlogi sosebno glede dispozicij v prospeh glasbene šole, kakor tudi gtede prirejanja koncertov.
Slavni zbor je torej razvidel iz tega poročila o društvenem delovanju v drugem društvenem letu, da je društvo lepo napredovalo v okvirju možnosti in da lahko pokaže že sicer skromne, a častne vspehe. Želeti bi bilo, da društvo nadaljuje konsekventno svojo začeto pot, da si ohrani svoje dosedanje dobrotnike in povspeševatelje, da si pridobi še mnogo novih podpornikov in milih podpornic ter da čedalje več prodre v zaupanje in simpatije najširših krogov.
Če bi se uresničile te sicer utemeljene želje, potem upamo, da bodo poročila poznejših let še dosti bolj razveseljiva in ugodna, nego je letošnje, itak že razveseljivo in ugodno.
brez poprave, dočim oni prisegajo, da so prijavili slovtnski za občevalni jezik. Še-le, ko so svoj podpis ogledali prav natančno so zapazili, da ni njihov.
S ponarejenimi podpisi so se torej imele podkrepiti krive navedbe: namesmištvo je to dognalo, Jn nevedneži še ne vtrujejo v revizijo ?! Če ne bi se izvršila revizija, bi se vlada storila sokrivo falsifikacij 1 To pa vendar ne!
Današnji dan na žaveljskem aerodromu. — Danes bodo razstavljeni letalni stroji in bodo tudi nekateri prosti vzleti. Aeronavt Fischer vsprejme v svoj aeroplan po enega pasažirja, voznina stane 200 K!!
Kako vzgaja „Lega" otročiče! V nedeljo zvečer okolo pol osme ure je stala veča družba Slovencev v ul. S. Marco, pričakovaje prihajajočo procesijo sv. Jakoba (za praznik cerkvenega patrona). Ko je začetek procesije Šel mimo omenjene družbe in se je približala zastava sv. Cirila in Metoda, za katero je šlo mnogo slovenski pevajočega Isudatva, je priletelo kamenje Iz tam nameščenega italijanskega otroškega vrtca. Dva kamena sta zadela dvojico iz omenjene družbe v glavo, in sicer enega tako močno, da je krvavel. Ta poslednji |e takoj šel v poslopje vrtca, kjer je zahteval pojasnila, kako je to možno, da s takega mesta in ob taki priliki leti kamenje v množico ljudi in stavlja v nevarnost zdravje ali celo življenje ljudi ? ! Dotični učitelj — ali kar je že bil — se je izgovarjal, da on ni nič videl in da tudi ne more odgovarjati za to.
To je suhi dogodek, ki se je pripetil v nedeljo zvečer ob 8. uri. A če še dostavimo, da nam opetovano prihajajo pritožbe, da otroci v rečenem šolskem vrtcu vedno nadlegujejo pasante (kar je bilo že konstatirano tudi v „Edinosti"), potem nam je predočeno na drastičen način, kako se tam že mlada otroška srca napolnjujejo strupom sovražtva.
Na oblastih je, da gori opisani dogodek preiščejo najnatančneje in da — če že oni, ki so odgovorni za dogodke v vrtcu, nočejo vsprejemati odgovornosti za čine posurov-ljenja proti Slovencem — skrbe za to, da bo kdo odgovoren tudi za dogodke kakoršen je bil ta od minole nedelje.
Slednjič pa bodi ta dogodek v resno svarilo onim Slovencem, ki iz malenkostne dobičkarije pošiljajo svoje otroke v vrtce Lege Nazionale. Ali ni, da jih mora prijeti groza ko vidijo na takih izgledih, kakov rod mora izrasti iz mladine, ki je že v najnežneji svoji dobi sposobna za take čine.
Pripominjamo, da sta imeni obeh poškodovancev v našem uredništvu na razpolago.
Velike slavnostl so se do sedaj vršile v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu, čegar prostori so se pa izkazali za prireditve v velikem slogu premajhni. Vsa čast gre zato g. Prelogu in Kons. društvu „Jadran", ki sta poskrbela in žrtvovala,, da bomo imeli dne 13. avgusta slavnost Čitalnice na velikem prostoru za cerkvijo sv. Jakoba, kjer je tudi jako lep razgled na morje. Posebno v večernem mraku je pogled naravnost čaroben, tembolj, ko bo prostor popravljen in olepšan ter spremenjen v pravi gaj. Čitalnica se zato trudi, da izpade ta slavnost čim si-jajnejše. Posebno sprevod, ki se bo vršil po glavnih ulicah, obeta biti impozanten. V sprevodu in na veseličnem prostoru bo svirala Rojanska narodna godba, pomnožena na 24 mož.
Slovani! Dne 13. avgusta pokažimo, da smo tu doma vzlic vsem statistikam.
Prosimo bratska društva, ki se nameravajo vdeležiti naše slavnostl, naj nam to nemudoma javijo!
„Grenak kruh". Prejeli smo: Ozirom na notico, priobčeno v „Edinosti* štev. 205 od 25. julija 1911 pod gornjim naslovom, prosijo podpisani, da priobčite sledeče:
Resnica je, da uživamo grenak kruh. In to prvič radi različnih vremenskih razmer, drugih radi službenih razmer, tretjič raai pomanjkanja najpotrebnejega. Nikakor pa ne radi politike načelnika gospoda komisarja Lauzingerja. Priznati moramo marveč, da se je v tem kratkem času, odkar je on za načelnika, popravilo marsikaj.
Resnica je, da sta bila dva naših tovarišev premeščena, eden v Ljubljano, drugi v Postojno. Glasom dekreta se je to zgodilo iz „službenih ozlrovu.
Glede trditve, da pridemo še drugi na vrsto, moramo izjaviti, da se je res raznesel takov glas, da pa smo na tozadevno vprašanje dob.ii od g. načelnika pojasnilo, da glasom njegovih informacij ne obstoji taka namera.	C. k. telefonski mojstri.
Več slučajev kolere v Trstu.
Do konca minolega tedna pojavljali so se tekom enega meseca le posamezni slučaji kolere v našem mestu, raztreseni po raznih okrajih in dozdevalo se je, da se posreči potom varnostnih odredeb oblasti ustaviti razširjenje te kužne bolezni med našim prebivalstvom. Ali to se ni posrečilo, bodisi da omenjene odredbe niso bile zadostne in izdatne, bodisi, da je živahni osebni in že govski promet z Italijo, ki je najbrže tr-silno okužena, onemogočil vsako vspešno obrambo. Vsled tega je nastopila te dni kolera v našem mestu že na tak nač-n, da moramo smatrati to za Z3četek im!e en'-demije in nastaja s tem položaj, da ne mo-
li,
/
f>
V Trstu, dne X. avgusta lifll.
rt-jo več zadostovati zgolj javne varnostne naredbe, nego treba je vsakemu posamezniku še skrbeti, kako se ima sam varovati, ckuženja. A to ni pri koleri ravno težavna nai iga ker je dobro poznan način njen ega r zširjevanja. Z ozirom na to opozarjamo na n3vodila, ki jih priobčujemo na drugem mestu.
♦ * ♦
Od nedelje do včeraj smo imeli v Trstu devet novih slučajev kolere, oficijelno kon-statiranih po bakterijologični preiskavi. V of cijelnem komunikeju naznanjene slučaje se lahko uvršča v tri grupe: družine Slani č, družine Selva in slučaj deklice Za-notti.
Ta posldenja, dveletna hčerka neke branjevke na Rdečem trgu Amalija Zanotti, stanujoča v ul. Gioachino Rossini, je v ne-detjo zjutraj zbolela na koleri. Otrok, ki bo težko okreval, je bil interniran v infekcijsko bolnišnico. Oče otroka, 27-letnl kavarniški natakar Amedej Pittori je zbežal, da bi mu ne bilo treba iti v kvaranteno. Zvečer pa se je priglasil na zdravniški postaji, ker je baje si m zbolel in je bil interniran tudi on v infekcijsko bolnišnico. Njegovo ime pa se ne nahaja v komunikeju sanitetne oblasti, izdanem včeraj zjutraj.
V	soboto zvečer je bil zdravnik rešilne postaje „Igea" pozvan k 54-letni zasebnici Katarini Selva, stanujoči v ulici Chiauchiara št. 9, ki je zbolela ob sumljivih simptomih. Ob enakih simptomih so zbolele njene tri nečakinje, ki stanujejo skupaj z njo, Eleonora Fragiacomo, stara 4 leta, Marija Fiagiacomo, stara 7 let in Amalija Fragiacomo stara 10 let. Zdravnik je takoj naznanil stvar mestnemu fizikatu, ki je dal teto in nečakinje takoj prepeljati v Magdalensko bolnišnico. Tu je mala Marija že umrla v nedeijo dopol. Vzrok s-nrti je po bakteriologični preiskavi azijatska kolera.
Nadalje se je pojavila kolera pri domačih v Rocolu na koleri umrlega Mateja S'amiČ, ki so bili radi tega že internirani v Migdalenski bolnišnici. Prvi simptomi sedaj oficijelno konstatirane kolere so se pri teh pojavili že v petek zvečer. Ti domačini so: Anton Slamič, Josip Slamič, Marija SlamiČ in Ida Slamič. Hlapec te družine, Germek, ki je takoj zbolel za rajnkem Matejem Slamič, se bori s smrtjo. S to grupo stoji v zvezi slučaj kolere, ki se je pojavil v Bertokih pri Kopru. Tu je zbolela na koleri kmetica Antonija Kuret, ki je bila na posetu pri Slami-čevih. Tudi njo so iz Bertokov pripeljali v Magdalensko bolnišnico.
V	vseh teh omenjenih slučajih so bile vse osebe, ki so bile v dotiki z bolniki, internirane in ostanejo pod zdravniškim nadzorstvom.
Pozno v noč smo doznali, da so obolele za sumljivi znaki kolere še štiri druge
osebe.
Oni voznik de Conte, o katerega nagli smrti poročamo gori, ni umrl za kolero, kakor je pokazalo raztelesenje, nego za srčno
kapjo in boleznijo na pljučih.
* *
Magistrat razglaša z včerajšnjim dnem: Družine, ki so dobile mleko iz mlekarne Mosconi v ulici Navali se opozarja, naj je ne z a v ž i j e j d, ter naj isto vničijo, ker je danes umrl na sumljivih znakih kolere voznik del Conte, ki je vodil voz, na katerem
so bili vrči z mlekom iz iste mlekarne.
♦
* *
Zdravstvena oblast je odredila, kakor čujemo, da odslej ne bo več dovoljeno prodati smokev po mestu in okolici razven ob tržnih urah na javnih trgih. Toliko v ravnanje in na znanje raznim kmetovalcem, ki prinašajo svoje sadje ob vseh urah v mesto in jih prodajajo na različnih krajih.
Društvene vesti.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
vabi vse odbornike, namestnike in delegate na zelo važno sejo, ki se vrši dne 1. avg. ob 8. zvečer.	Odbor.
Kolesarsko društvo ,Balkan" opozarja kolesarska društva na Goriškem, naj prijavijo do 2. t. m. svoje dirkače. — Členi društva so vabljeni na posvetovanje, ki bo drevi ob 8.30 v kavarni „Minerva".
Društva Tržaške Sokolske
župe so naprošena, da najkasneje do 4. avgusta naznanijo župnemu odboru koliko članov se udeleži zleta v Zagrebu. — Vspored pri-Jobčimo jutri. Vsak udeleženec naj pa pošlje takoj br. Karlu Fabini-tu, uradniku Jadranske banke K 4 za legitimacijo. Društva naj plačajo skupaj. Legitimacija daja pravico do skupnega prenočišča, do vstopa k telovadbi, h komerzu in ljudski veselici. Denar je vplačati najkasneje do 4. avgusta. Kdor želi imeti prenočišče v hotelu, naj to naznani takoj odboru.
►EDINOST« 212
Stran Ul
DAROVL
— Št. Jakobski podružnici CMD. so nadalje darovali: g. Štefan Btažič. gostilna „New-York" 2 botiijki refoška, g. Širok 1 botiljko opola.
Za isto podružnico se je nabralo v soboto večer po shodu K 12.30 in med veselo družbo vračajočo se iz Žavelj v „Konsum-nem društvu" pri sv. Ani K 2 — Denar ima blagajnik.
Nar. del. organizacija.
Člani NDO. uslužbenci c. kr. glavnih skladišč naj se oglasijo Še tekom tega tedna v uradu NDO. ul. Lavatoio št. 1. — Prinesejo naj seboj člansko knjižico. Zglase se lahko vsakdan v tednu od 6. do 8. zv. Zaupniki so naprošeni, naj naznanijo to tudi drugim članom.
Izobraževalni odsek NDO naznanja vsem odbornikom, da je danes ob 8. zvečer seja.
Godbeni odsek NDO naznanja svojim tovarišem in drugemu slovenskemu občinstvu, da nastopi prvikrat dne 3. septembra t. 1. na vrtu gostilne „Al Montebello" (pri dirkališču v Rocolu). — Natančneje pravočasno. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. _
Koledar In vreme. Danes: Vezi sv. Petra. — Jutri: Alfonz, Lig. Škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 34' Cels. — Vreme včeraj : lepo, sem-tertja oblačno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno. Tendence za nevihte, vztočni vetrovi
Proces „Banca Popolnre Gortzlana"
pred goriško poroto.
(Nadaljevavanje sobotne obravnave).
Lenassi: Jaz se branim in trdim, da je moja Škoda morda večja od one dr. Ba-derja. Zarubili so mi najemščine in moja industrija, ki jo je moj oče ustanovil 1840. I. bo morala te dni prenehati Tako bo izgubljeno Čisto vse; Škoda bo znašala 300.000 K.
Drž. pravdnik: Toda priča dr. Bader izgubi 600.000 K i
Bader: Tržaška banka je bila upravičena tako postopati. Pri vsem tem je znano, da so nekateri svoje premoženje poskrili in kar trdi Lenassi, ne odgovarja resnici Na ta način ne bo nikoli možno pokriti škode dveh milijonov kron.
Luzzatto se opravičuje. Obtoženec Luzzatto vnovič povdarja, da je popolnoma nedolžen. Trdi, da Je vedel samo zu 100.000 K zgube. To so vedeli tudi vsi drugi. Kar se tiče menic Wasser-manna, zato on ne more biti odgovoren. Če Colle ni našel boljših, kaj je bilo storiti ? Ne ve si raztolmačiti, kako so prišle te menice v blagajno. Glede priče Bader trdi, da ni bilo možno vedeti, da ne bo možno rešiti banke klub vsem žrtvam. Porotniki naj pomislijo, da je bil suspendiran kakor odvetnik vsled anonimnega pisma dr. Baderja.
Drž. pravd.: Ni res, da ste bili suspendirani na podlagi anonimnega pisma.
Luzzatto: Hotel sem reči, da sem bil suspendiran od odvetniške zbornice.
Drž. pravd.: Tudi to ni res. Zbornica je bila uradoma obveščena.
Luzzatto: Imam dokaze, da je dr. Bader v Rihembergu dal na pošto anonimno pismo.
Bader (Razburjen): Dokažite to, kar trdite. Dokažite to takoj I
Drž. pravd.: Saj vendar ni treba anonimnih pisem, ko se plača 10.000 K z 2000 kron. (Pritrjevanje).
Luzzatto: Toda več, nego zgubiti vse, pač ni možno. Zarubili so mi pohištvo, ki niti moje ni bilo. Poživljam za pričo vso Gorico.
Drž. pravd.: Pa saj ste sami rekli, da je veljalo vaše premoženje 208.000 K. Bili ste pa zelo previdni, zakaj meseca decembra 1908 se prepisali vaša pohištva na ime vaše soproge, kateri ste kupili tudi glasovir.
Dr. Bader v stvari COnforti.
Na vprašanje branitelja Puecherja iz- č« pove dr. Bader, da je poznal Confortija komaj koncem leta 1908. Ne izključuje pa,
da bi bil podpisal kako nanj naslovljeno _
pismo. Na trditev Puecherja, da se nahaja ^ mnogo pisem z Baderjem podpisom, izpove1 priča, da noče tega zanikati. Svoj podpis pa je smatral vedno za Statutarno forma lite t no. Na vprašanje branitelja, na podlagi kakih informacij je bil aretiran Conforti, odgovori Bader, da je bil nekdo poslan v Beljak, ki je, ko je prišel v Gorico, odkril vse nepravilnosti. O tem je bila obveščena policija. Med drugim je dotični odposlanec doznal, da je filijalka v Paroni pošiljala denar na ženo Confortijevo namesto na banko.
Branitelj Puecher trdi, da se je provzro-čilo aretacijo Confortija brez zadostnih vzrokov in lahkomišljenim načinom. Branitelj Pangrazzi omenja, da je Lenassi ponovno obdolževal Colletta poneverbe. To postopanje Lenassija ni korektno, ker tekom dveh let ni še podal dokaza za to svojo trditev. Lenassiju da ni mnogo verjeti. Poprej da je
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v sredo 2. t. m. od 9. do 11. predpoludne in od 3. do 5. pop.:
Velika množina belih srajc, zefir in lawntennis, ovratniki, zapestnice, ovratnice,' rokavice, robci, trikot-sra'ce, spodnje hlače, pasovi, trakovi, spodnja krila iz batista in chiffona, predpasniki iz satina, nadmoderd 'in drugo novo izdelano perilo.	1
Trgovina pohištva Peter Jeraj
v Trstu, ulica Vincenzo Bellini št. 13
■Gff" se je preselila 24. julija t. 1.
v ul. San t-iovaiiiii 5
vogal ulice Nuova.
(Hiša Mor urgo).


POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
30T PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE IT ALI A
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Mnenje gosp. dr. M. Schwaroa
MAGYATAD
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Rad Vam sporočam z ozirom na svoje izkušnje v Vašem ŽE-LEZNATEM KINA - VINU SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo). Predpisujem Vaš izdelek ža 17 let in sem dosegel najboljše uspehe v raznih boleznih, posebno pri otrocih, tekom 12 let, ko sem služboval v nekem okraju, okuženem od malarije. Tudi tukaj, kjer bivam 5 let, predpisujem vino Serravallo osebam, ošibljenim od malokrvnosti In pomanjkanja. Ta Vaš preparat pospešuje tek in učinkuje krepilno. Posebno veliko ulogo igra pri malariji.
MAGYATAD, 7. 4, 1909.	Dr. M. Schwarc.
ar
g. De Vecchi 8 L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga ' ovsa
klaje m otrobom.
8EN0 prve vrste po 8 K. Oves Ben po 20
K. S ama po K 9 Kornsnsr slama po d 12. Rastlinska ilma po K 2o. Otrobi ,V" po
14- K. — Prodaja Da drobno in debelo. Cene po djjrovoru.
80.000 UR
bo darovanih!
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
nasproti ctrfre si. Antona lovega
Bogat Izbor ur
Ttafce vrt-te, kakor tudi nbunov, prstanov z dijamanti In biez đljumun-tov, žei-sbe terižice. zlate In sri bme za moSke, vse po konkurenčnih cenah.
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportna trgovina H. SPINGARN
Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziKo.-
Kroločnlca za civiliste in vojake Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6, II. n.
Priporoča ee siavnem občinstva in vojaStvu za vaako*
vratna dela Blago prvr vrste, dela solidno, cene zmeri t.
<U . kj **
ee «
Na obroke!
Velika zaloga izdelanih, oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikom vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga, Naj zmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
=r (ji
» 7?
t— i M
23 W
D. < —
c/x
M
• n
lNa obroke 1
JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli* Olmo Stev. 1, 0. nadstropje — Trst
Telita izbera izioMol oM za mile in MUraii bi m
tar moška ln ženska suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV! . vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni , bi načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
Strcprsti oddelek nađi m t strugarsto stroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka ——— interesentom brezplačen	_329
m

0 91rati I V.
trdil, da ni podpisal pogodbe * Colletom, sedaj pa je dobil brzojavko od C lietovega brata ki naznanja, da pošilja pogodbo ki nosi Lenassijev podpis (Gifanje rr^d po sIušhjci). Tudi ni res, da je bil Len/Tni « d-soten, ko je bil Colle radi bolem na dopustu. Iz zapisnikov sledi marvrć, da se je nahajal Lenassi takrat v Gorici. V odsotni stii ravnatelja je prav gotovo videl in pregledal korespondenco.
Lenassi: H«Čem videti to pogodbo, potem bom govoril. Glede poneverbe Colleta že izpovem, če bom provociran.
Porotniki: Izpovejte ! Izpovejte !
Lenassi: Nisem tukaj, da bom tukaj dolži!, ampak, da se branim. Colle si je dajal pošiljati korespondenco v San. Pele-grino, kjer je bil na dopustu.
Colle: So govorili d usji, bom govoril tudi jaz. Vprašam sedaj Pianija, ki je bil Lenassijev zaupnik, naj odkrito pove, ali sem kaj poneveril ali ne. w Opažam, da sem pri banki imel kapitala. Če bi bil hotel, bi jih lahko poskril. Lahko bi imel svoje h'še še danes, ker sem vedel kako gre banka rakovo pot. Med menoj in Luzzatom ni bilo nikakega sporazuma in v San Pelegrino so mi pošiljali samo privatna pisma.
Piani: Tekom drugega poluletja 1908 leta sem predsedniku govoril o stvari Con-forti, o stvari banke itd., toda nikdar nisem trdil o poneverbah Colleta.
Lenassi: Besada poneverba mi je ušla. Hotel sem reči nekorektna dejanja in to dokažem.
Razprava je bila prekinjena za 10 minut in predsednik je odpustil pričo dr. Baderja, ki je bil g'avna priča v tem procesu.
Sodni dvor je sklenil zaslišati pričo Marina dne 2. avgusta.
Branitelj Pincherle pravi, da nima nič proti temu, če se vse dobro pojasni, toda ni prav, da Lenassi obdolžuje druge. Trdi, da hoče dokazati. Dne 17. dec. 1908 Lui-zato ni vedel za izgube, ampak pozneje kakor vsi drugi.
Lenassi odvrne, da je dotičnega dne vse obrazložil Chiurlotu, Savorgnaniju in dr. Luzzatu.
„Če se je igralo, ni to nič slabega. Igral sem tudi jaz in sem skušal napraviti kakšen dober „kolpeto".
Drž. pravd, predlaga na to, da se zasliši cela vrsta novih prič. Med drugim tudi preiskovalnega sodnika dr. Abrama, odvetnika Rabelja, ravnatelja Pollak, dva Štaudingerja, profesorja Žniderčiča, dr. Pascoleta, Nag-losa itd.
Predlaga tudi, naj se precenijo hiše Colleta, Vidmarja, gozd v Trofaju, stavbišče v Trbižu itd. Posamezni branitelji so se vprli tem predlogom in predsednik je za-kijLČil razpravo s pridržkom, da se odločitev o teh predlogih izreče v ponedeljek zjutraj.
Gospodarstvo.
Gospodarski napredek Slovanov, „Han-deismu^eutti", glasilo avstrijskega trgovskega muzeja, je prineslo statistiko podjetniške delavnosti v Avstriji v minolem letu. Za SU vane je ta statistika prav zadovoljiva, ker številk - jasno jfovore o gospodarskem naprecUu ^vstrij^kih Siovanov ki je predpogoj kulturnega in političnega napredka. L. 1910. se je ustanovilo v Avstriji 64 delniških družb z glavnico 142 miljonov kron. Razun tega se je u-tanovilo 369 go-podarskih zadrug z omejenim delokrogom in z glavnico 65 milijonov kron. Mnoga pcd^tja, ki so Že poprej obstojala, ^o povišala svojo glavnico za 243 in ptl miljona kron. Na tem velikem gospodai&kem napredku so prav krepko udeležtni Slovani. Od 64 delniških družb, jih je 22 z glasnico 48 m ljo-nov kron v slovanskih rok^h, in denar so dale zvečine slovan-ke banke. Od 9 novih bank, ki so se lani osnovale, jih je 6 z glavnico 17 in pol miljom kron slovanskih. V industrijskih podjetjih so bili Slovani najbolj udeleženi v papirni industriji, vendar pa tudi v vseh drugih panogah v odlični meri. A bolj nego v ustanovitvi novih podjetij se kaže napredek v povišanju glavnic v enih podjetjih, ki .-o obstojala že pred letom 1910 60 gospodarskih zavodov v Avstriji je pomnožilo minolo k to svoje temeljne glavnice za 243 in pol miljona kron. Od teh odpada na Slovane 17 društev s 70
i-.lll
nrvljoni kron. M 20 nank^mi ki lani t.invtš- le glavni'"«* t. 149 *nil'v-nov 300000 kron, ie osf m lov-t	z v. č ko 57 mi-j
I oni kr« n. T-» « k gospodarski o-pre j d- k >lnv^ns»<» yr 1 menta v Av-tr-ji j' j u u* h s-ren-iišl t n <j in resn-gf g sno j dar»k< dela "i" k^ž - av-trijskim Slovan m jasni cilj b.»i če«ra dela
(Po „Zadrugi«.)
Vesti iz ls7re.
V Voloskem Šol. okraju so razDisana od dne 10. |uli a r. I št. 53/, Š. bedeča učiteljska mesta s slovenskim učnim jezikom :
^ nadučitel|*k«> mesto II. reda na dvo-razredni mešani *l.udski šoli v Slivju :
b)	učitelja-vod telia III. reda na enoraz-redni mešani ljudski Šoli v Materiji;
c)	učitelja-voditrlja na enorazredni mešani ljudski šoli v G"lcu ;
d)	učiteljic^ III. reda na dvorazredni mešani ljudski šoli v Slivju ;
e)	učiteljice lil. reda na dvorazredni mešani ljudski šoli v Podgrajah.
Dohodki teh mest so ozna eni v dež. zakonu od 5. julija 1908 št 32 Pr< s lei iinajo dokazati usposob^enje ljudske šole s slovenskim učnim lez kom, za mesta pjd a) b) c) tudi za p« možno poučevanje vero-nauka. Opremljene prošnje se imajo predložiti predf i^nem porom v teku širih tednov po prvem objavljanju tega razpisa v deželnem službenem listu.
Razna vesti.
Kako se širi kuga v Jttandžu iji. Italijanski člani mednarodne konferenc proti kugi eo Be vrnili domov. Po njihovem ranemu je kriva rt. zatrjevanju kuge v Mandžuriji želez-Diea, ki raznaša na vse kraje silne množine kož, a s kož-mi tudi bakcile kugf. Oblast iije so ukrenile tozadevne entre odredbe.
Razvoj parne turb ne. Mr. Parson je zgradil 1884 1. prvo par o turbino, ki je bila samo 6 konjskih sil (H. P) močna ter mu je gonila neki dinamo. Pet let kasneje je služilo že okolo tristo podobnih strojev v ta namen. L. 1889 se je Parsonova družba razšla in Parson je zgubil svoje patentske pravice, katere je še le 1894 I. zopet pridobil. Od tega časa se je s podvojeno ener-žijo poprijel dela in parna turbina se je čudovito naglo izpopolnjevala. Parna turbina zasluži prednost pred drugimi gonilnimi stroji že zato, ker porablja manj premoga, nego drugi. Električne centrale, katere rabijo parne turbine plačujejo danes za premog samo polovico tega, kar so plačevale pred petnajstimi in le četrtlnko tega, kar so plačevale pred petindvajsetimi leti. Velikanske važnosti je bilo vprašanje, kako bi se dalo parno turbino uporabiti za gonilno moč parnikov. Težav ni delala toliko turbina kolikor propeler. Končno se je tudi to posrečilo in prva ladija, ki jo je gnala parna turbina z nečuveno brzino 32 vozlov (59 km) na uro, je bila mala „Turbina", ki je kakor strela Švigala med vojnimi ladijami pri reviji 1897 1. v Spitheadu o priliki 60 letnice vladanja angleške kraljice Viktorije. Dve leti kasneje je že angleška vlada dala opremiti bojno ladijo „Viper* s parno turbino; 1903 I. jo je tudi francoska vojna mornarica uvela in 1. 1905 je dobil parno turbino prvi angleški Dreadnought, a danes so opremljene že skoro vse angleške in druge velike bojne ladije s Pa-sonovo parno turbino. Dreadnought „Invincible" ima parno turbino od 42 000 H. P., potniški parnik „Maure-tania" pa s 74 000 H. P. in brzino od 26 vozlov (48 km) na uro. Vse turbine, katere je Parsonova tovarna do konca junija 1910 I izdelala, imajo skupaj 4,700.250 konjskih j moči. Ta ogromni razvoj v tako kratkem |času je pripisovati dejstvom, da parna turbina rabi manj prostora in da je lažja, kakor navadni parni stroji, da daje večjo brzino in rabi za to manj pare ter naravno i požiga tudi manj. premoga. Vse to so pred-jnostt neprecenljive vrednosti ter jamčijo za uspeh.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
n
212
v 'Irstu 1. avgusta 1911
■ "-irar- •	- * ^ju
Tržaška posojil. In hranilnica
\ trtMfllf
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::
Telefon št. 952
Trst Plozzo Coserma Z, I n - (uhod po siamlh stopnicah)
Hranilne vloge nprejems od vnak< ga. če tudi ni ud in	M l| 01
jih obrestuje	T®
Rnntnl davek od hranilnih vloir plačuje zavnrf xgm. Via^a se lahko po eno krono Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5"/„—na menjice po	na zastave
po 51',®/, na amortizacijo za dalj -
lo dobo po dogovoru o o o o o
Uradr e ur® : od 9.—12 ure dopolodne in od S.—5 popoludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
P štno - hranilničnj račun 816 004.

Ima nsjmoderneje urejeno varnostno oelloo zj ahramti« vrednost, papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilna pušice. 9 kaierf.in se najuspešnej 1 navaja^tedni svojo deco

Odda
Mali oglasi
takoj v najem naebliraoa soba — Ofe) Ulica Media 7, I.	1333
^pnriil UQ Pere"a za posteljo, ž umik za eno - rUUd	os-bo in pol, na Željo postelja in
p Bteljica dva žimnita, možka bela suknja. — Via ; M« donma 13 vrata 16	1335 1
7'j Crtnnnil/i za Pri™°rje se sprejmejo. Nudi LdOtUplllnl se dober zaslužek pri količkaj delavnosti. i>op se je naslo\iti na inseratni oddelek ; EiiuOfti pod „OjeČka zadruga št. 1331	1331
M fotos^f ]e Anton JerkfčTTršt
Via delle Poste 10 — G /RICA, gosposka ulca 7 Izdelki odlikovani na vseh razBtavah. - Le zaui no k memu.	315
Dalmatinska gostilna
Črno. dalmatinsko, opoio po 80 st., 88 in belo 96. Dobra kuhinja.	1050
Tunntfinn jestvin se odda v najem. Colon;a I rtlUVina in Monte št. 295.
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena Iv se obrtni razstavi v Trsta odlikovana
tovarna sodov
Ivršuje naročbe vsakovrstnih Bodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraŠkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
1422	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44»
Takoj
1314
se odda v najem lepa prazna soba V. Lorenzz • Chibert št. 6.	1215
Pi»irinr nos* co naizar M- Msicen< ul- Bel-
rr»|JUIUt»0 Ots vedere vogal Toiquato Tbbho. Iideluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva
v
Pntf liorii za žen-ka moška obuvala ter po-UUVIJdrjI pravljanje najdejo takoj stalno deio pri Josipu bancinu škedenj št 191.	1327
C O postrežnico za eno skladišče, katera ■ «v je -vešča slovenskega, nemškega in e entuelno italijanskega jezika. — Na^lo. pove "" -	1330
Išče
Edinost.
Gosp., pos. iq lm. iittštfo t Bazovici
r. z. z o. p.
vabi na
kateri se bo vršil dne 8. t. m. ob 9. uri popoludne v društveni dvorani.
DNEVNI RED:
1.	Notranja uprava (sprememba pravil)
2.	Delna dopolnitev odbora načelstva.
3.	Eventualnosti.
Radi važnosti dnevnega reda želi polno-številno udeležbo	NAČELSTVO.
Jako zanimiv, zabaven ln poučen LIST S
SLIKAMI je
Jlustrov. tednik
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot. =====
Zahtevajte ga povsod l — Naročite ga ln Inserlrajte v njem! Naslov: ILUSTROVAN1 ;;—;;—;: TEDNIK, LJUBLJANA. .7 366
J L
PRODAJALNA
manu/aktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
Pocifnice!
Več lepih sob s popolnoma novo opravo v novi hiši (vili) z lepim razgledom in hladno senco, 8 minut od kolodvora v Ljubljani, na željo tudi s hrano se odda takoj Naslov : J. Bole, Tabor 4 Ljubljana
V novi trgovini
nI. Carlo (jhega Z (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
^ Posode *
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni!
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet" (MiilefloH)
ČiBti kri ter je izvrstno sredstvo proti ■ nim aluč Jim, d» peče v želodcu, kakor proti Blabeoiu prebavljanju in hemoroiiam. - Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva t odliko .ani lekarni
PRAXMARER - „Al OUE MORI'
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
PoSme poiiljatve se izTrSujejo takoj ln franko, ako se doptiSlje Kron 1 10.
mamamavm^ism^t &
Irevljarnica „A lla Sartorella", Trst
I	-- VIA B*""*" VBOCHIA iT. 10 (lAflPBOTI "-^PČlCft1*^ OATTI) - ■
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za 77 moške, ženske in otroke. — Blagojz-
vrstno in
cene zmerne.
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
PETER KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih, vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.