309. številka. Trst, v torek 8. novembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah iu praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uti zjutraj. Poeanm-iic Številke se prodajajo po 3 nove. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, CJelji, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, Št Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Osla>c iu naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica C-iorjrio Galatti št. — T rad ne ure so od 2. pop. do 8. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON >tev. llo7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaša za vse leto '21 K, pel leta 12 K,. 3 mesece 0 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior^io Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilnični račun št. S41.(v>2. (Brzojavne vesti.) P O K T ARTUB. PETROGRAD i. Japocci so ssdaj g> ppodtrji na vsej ztpadni etrari Port Arturja, vendar eo baje njihove taik^jŠDjs vtrdbe manjšega pomena. BEEIOLIN 7. Japonci eo ziEedli Ugeej eevtrozapadoo od Port Arturja. Japcnai dose z^jo sera Jprietan s topovi. BivaDj9 v pristanišču je zelo nevarno. Vse russe ladije sj zaradi poškodovanja veled japonskega obstre-l.evanja nesposobne za plovitev. PARIZ 7. V Ć.fu došli btgunci iz Pcrt Anurja pripovedujejo, da general S ;eselj še vedno upa, da posle gtnaral Kuropatkin vo'sko, da ctme portartursko trdnjavo. On incn;, da Kuropatkin potisna Japonca nazaj, i. o bo imel toliko vojakov kolikor maišai O^tma. LONDON 7, »Standard« poroči iz Tien-t^ina od 5. t. m.: Japonci eo bjje po ljutih ponočnih bojih istočasno zasedli Perjuašan, I ješsn in Vankiaušan Ur eo Ruse pri Lao dtšinu potisnili razaj. Z bojišča v Mandžuriji. LONDON 7. »Reuterjev biro« poroča od G. t. m. iz glavnega staoa ruske vztečne armade, da ste v zždnj h dceh oba armadi mirovali. LONDON 7. »Reuterjev biro« poroča danes iz glavnega stana ruske vztoSne armade : R iski j ijonirji prirejajo podzemska stanovanja za čete. Rusi se pripravljajo za piejimovanje v Mukdenu. Tu eo v skibeh radi O3ode Po 11 Arturja, ker so veliki topovi obrtbljrni in eo vse hiše porušene. Rusi pripravljajo v Mukdenu vtlike zaloge premogs. Ranjenci v Harbinu. PETROGRAD 7. Velika m?ržna obvezne robe in predmetov za bolniško postrežbo ee v naglici odpcšilja ** Harbin, kjer je v?e polao ranjencev. Mesto je ti cao veliki boln šaici. Učinki japonskih krogelj eo strašni. Oskrbovanje baltiške eskadre CARIGRAD 7. Lidija »Jiroslav« ruskega dobrovoljnoga brod )\ j a je danes s tovorom premoga in vode, namenjenim za baltiško eskadro, plula skozi moreki ožiti. Druge ruske lad je bzdj ena za drugo v [pTe.ledsih 10 dni, plule skozi merski ožin*. Imenovanja v ruski armadi PETROGRAD 7. »Ru.ki Iavaid« poroča, da je bil poveljnikom prve mandžurske armade imenovan ganeral LineviS, povejni-kem tretje trmece pa gentral Kaulbare. Uradno je pr občeoo, da je imenovan gene ralnim poveljnikom voješkf ga okraja odtškega general Kohanov, poveljnik 20. armaintga zbore, generaln m poveljnikom vi opoziciji, 23 radikalcev, 23 socija'iatov, 12 repul 1 kancev. Dose iaj je potrebno 73 ožjih volitav. Oi teh utegnejo v 33 ckrfjih zmegati vladni kaedi-datjTj vil kandidatje konstitucijonelna op -zieije, v 4 radikalci, v 21 sccjaiiati ia v 4 republikanci. V zbornici je bilo v vsem 46 radikalcev, 33 socijalietov in 26 republikancev. Zopet 8 3 bili izvoljeni : minister za bogočastje za ojim eo vsi izvlekli svoje novčarke, da bo obdarovali Miroslava Š.šakoviČ?, ki se je vzravnal kakor steber. Obraz mu je seval od bhžinstva in ce?6 nekoliko solz mu je zabli-sČjIo v očetih. Od same hvaležnosti ni mogel iztisniti druzega, nego : — Oh ! Oh ! Oh ! Dobra je, namignivgi mlinaric1, natlači'a d Jakovo košarico z mesom, sirom i a kruhom. — Na, d jak Miroslav, je rekla mladenka, privzd'gnivdi polno košarico proti svatiljki, v tej košarici ni latinskih modrost:, ali b? kaj gr'z'ti. To ponesi eebr j ; in če se bo videlo košarici dno, vedi, da je »pod vrbikom« Iju lij, ki ti v drugič morejo na polniti. — Tako je ! Dobro si rekla Dobra, je vskliknil Ivan. Dijaka se je topilo srce od blaženosti. Motni mu očesi sta se toli milo in sladko Ronchetti, minister za zunanje stvari Fusinato ; minister za poljedelstvo Rava je bil dvakrat izvoljen. Nadalje so bili izvoljeni : dosedanji predsednik komore B aacheri in ravnatelj »9eco!acf Romuss:. Bivši nau5ui min s:er N a s i je bil tudi zopet iz7oljen. Ministra Gianturcj in ? bili izvoljeni na dveh krjjib. Izvoljeni 96 bi.i tudi miaistri G.t litti, JLuzratti in Orlan lo, bivši miciairi Bacjelti, Gilimberti in Guicciardino. 1897. v Trstu — 1904. v Inomostu. 0e kje ia keiaj, m ramo reči sedaj ozi-rom na d> godke v Iaomostu : preko nacijo-nalizma do — bast^alizma. Kar se je dogo liilo te dni v presto'n ci Tirohke, tj je res delo bestijalnosti .. . bestijalaoati notri med cvetjem . .. kultu e ! Dragi č.tatel,i, ki ste sodcživljali dogedke v Tritu zadnja lete, ali vtm ne uhaja misel ca drž lvnozboreke volitv, leta 1807. na pad Nabergoja, provzrečeni pod patr »nanco vlade na nemoralan in Blopars'xi na?in, in na to, ker se je bilo zgodilo potem, ko eo v pravični ia opravičeni jezi valovila čustva v užaij ^ni duši naš h okoličanov in sledoj č na mučin štvo ki j9 je moralo trpeti potem veliko štivilo ck. lčanov po žilostni zaslugi uradao go.ečh c. k ... slo\easkih snov. Kr.čali eo re', padel je tudi kak kamen, v Barkovljah so razbili neko nič vredno kolibo ali veče nesreča n bilo nobene. Temu pa so sledili dolgi praiscovalai zapori, drakoničio gtrcgj kazai, ki so vrsti druži j oitegaiie £a meseca in mesece glavarje in |hranitelje, ce-dolžnim oiročičem ;n plakajočim ženam in mi teram jed no opore, n^ega, ki jim je jedim donaeal kruha \sakdaajega. L uto, krvavo pokoro s) morali trpeti radi razmemo male zmole, sto»jine v opravi čanem razburjenju radi grdega gnusaega na-silstvj, radi nečuvenega sleparjtva storjenega na šk do in ni udušenje najviša politične pravice, na udušenje cziroma fal i fikovanje javnega giaeu, ki ga je oddal narjd na vo-l.šču. Ali on>, ki eo bili priš.i v kot ti kt z zakonom, pa niso trpeli le tiste [kazni, ki jo določa zakon za konkretae slučaje zločinstev, pregreškev in prest)pkov, marveč eo trpeli tudi moralno mučiciđtvo pred vsem svetom. A krona vaem dogo. kom, ki jih spominjamo še dane3 žolčem v duši, je bila ta, di je z obdol enci in ob3ojeaci moral trpeti moralno mučeništvo ves narod naš. Ootcžinci so bili sami »barbari«. Po list h in javnih 1 jkčlih se psovali te siromake s v s b lq i psovkemi, kolikor jih premoreji vsi slovarji in vsi leksikoci t g* Eveta. Kolikor premere zasramovalk tisti znani žargon pro-staševa trž.šie »ulice«, goloroke in one v gl£<;3-rokav:cih : u uvalo 83 je na okoličana in na rarod naš. Ćioveku seje, izmenjevalco, sedaj st skala p3^t v plamteči jezi, sedaj silila s 'lza v oko na toliki infernalni zlobi, na toliki brutaliteti v čutstvovanju. In zgodilo obračali proti Dobri, da si Eamo b(b videl v njih ; a deklici si je na ti sladki nasmeh s predpastisom zakrila obraz, da ne bi Mi ro&lav opazil njenega smehu. In dijak res ni opazil ničesar ampak ja zasukal glavo in zaobrnil očes'", privzdignil svoj vrčič ter jej iz glave začel skladati zdravijco : Najprie bila mati Eva. U tom raju samo dieva, Nego skoro vrieme tlodje, Da i Eva zamuž podje, Te iz cista, tiha mira S Adamom se kopulira. Prvi put je ono bilo, Pak je ljudem i sad milo, I tko s ženom kuću gradi, Kao čovjek pravo radi. Dobra danas u toj ku<:i •Sa kovačem se zaruči: Brzo pod taj jaram zašla, Pod njim dobru sreću našla. Sve bez pravde i bez svadje Imali se sve to radje; Bez sramote i grehote Amo ames, amatote! I sred sreće nečuvene. Sjetite se malo mene! se je tedaj nečuveno, če?ar ne pozib mo nikdar, rg idilo se je, di seje c. k. uradi ik, zastopnik državnega pravdništva, ki ga pa ^edaj ni več v Tratu, ker je od^cč 1 na — b c 1 j a mesto, zgod.l) Ee je, da se je zastopnik e. k. pravdnišlva z neko srditostjo pridružil vsiobči grdi gonji, da je drzno '6umn čil priče, ki sd govor,la obtožencem v piil g, da je mkvaiifikovano razžalil prebivalstvo ene c le var, in da je iz godne dvorane ven, na razpravi laskal »ulici« v svojem govoru, kar je mGralo le podžigalno vplivati ca maso in jo razvnemrti proti nsrjdnost', kateri so pripadali obtcž.nc:. Mislimo, da si je genij pravični kfiznujoče prav e3 tedaj v žalosti zakrival svoj obraz ! Al', kakor rečeno: niso trpeli eamo obtožene; fiz'čno, materijalno in mrralco in vihar tud ni basnel samo proti okoličanom : ugled vsega rnšaga naroda bo gazili v blato, ves narod nss so brezsrčni sovražniki czna-čali kakor narod samih barbarov, kakor tolpo, katero treba — ker mehkeja uzda ne bi zadcšSala — držati na železni verigi. Tako so z razmerno malo in psiholcg ski povsem lahko umevno zmoto neš h okollčinov irazvestni in ljuti sovragi na nečuven in najpei ti Ineji ntč.'n zkoriščali, da so pokri-va i svojo lastno krivico, svoje lastno nasilje ia svo"o la9tno nemoralo, a eo kričali še o tem, da je vsa to v interesu . . . civjl zacije in kulture ! In kričali eo proti nsm in sramotili slovensko ime : Italijani in Nemci ! Ital.janska in nemška kultura sta zdiuženi stopili v boj proti »barbarstvu« s'ovenekemu ! S.daj pa S) prišli dogodki v Incmcstu, dogodki b katerimi v primeri so bili dcg.dki v tržaški ok 1 ci po državnosborakih volitvah leta 1897. pra\a nažna, m la idila. V Inomostu so demolirali cela poslopja, sd ruš 1; električne napeljave, razb jali pro-dajalniee, u lirali vrata in so vsako devastacijo spremljali z glasnimi »heil«-kl c ! V Inomi s.u s") razbijali te dni državna poslopja, so obkoljeva'i druga privatna poslopja, so zahtevali od hotelrjev, naj italijanske po-s^nce ;zr..Č3 zbfsneli množici itd. itd. in SO slednjič s krvjo ranjenih ljudi delali križe na demolirana poslopja. Se-li more t\ lac sa je dogodilo v okolici po državni volitvi eti 1897. sploh primerjati tem be t jalnostim, ki fo se ravnokar dogcdile v Inomostu? Ne, tu ni mežaa primera. Na tem pa je prevažeo mo-mfnt, da eo na tem baibarstvu v Inomostu sodelovali oni is i zavezniki, ki so heb leta 1S97. na najpeifidaeji in najbrezve=tntji na-c n pred vsem svetom razkriČavali za barbare. Će je nsred slovenski radi dogodkov v trž ški okolici leta 1-S97. barbarski narod, kakovo ornačenja zaslužijo potem on:, ki so v letu 1904. v 1 c o nottu pečejjali take be-Etjalnosti?! Žilo3tni so dogodki v Inomostu, fcli v njih je vendar nam Slovencem za vsa žJjenja, ki emo jih morali pretrpeti, tako rad;š5enje, da si popolnejšegi ne bi mogli želetf. Naj nam le pridejo se enkrat z intul-tom barbari! Nam ne bo trebtslo druzega, Tej hripavi improvizaciji dijaka ja bil v plačilo grohotea smeh ; le Dobra se je nekoliko srdila zbeg sramožljivosti : Zivan pa je zaklical dijaku : — O J kje si pa to v z jI dijače moj ? — En, vtš, je dijak zategnil oVaz, mi dijaki imamo za t) bvojo foimuio. Samo ime menjamo. Imsmo fjrmule za vsa priložnosti. Će se deteke krati, ča ee v Božiču jaslice delajo, če na evete tri kralje zvezdo nosimo, za opaBilo, za novo leto, za god, za vse, pravim vsm. Vse to znamo, ker to nam do-naša vsikdar pest denarja. Ali glejte, ravno me mesec jtzao gleda skosi okna, že piha nočni čuvhj v rog. čas je, da ol(l m. Dco gratias ! Hvala Bogu in vam dobrim ljudem, ki ste me lačnega nasitili in žejnega napojili. Naj b: ne bilo zadnjikrat. Lahka vam nuc. (Pride še.) nego da j'm pokažemo s pratom : tam je Inomost, tsm bo razsajal in demolirali in močili svoje prste v kri ljudje, ki — niso Slovenci ! Rusko-japonska vojna. TrBt, 7. novembra 1904. Sedanje polcžsnje JapDtctv cziača ž-znano pero 7 prsšii »Politiki« tako-'e : Stdaj eo ifcčJi Japonci žeti sadove ca zločinski način z.vtne vfj.e. Vojna začenja zadobivati d menzi e, katerim J^poniLa ti več dorastla. Japonci s:mi že čutijo t\. 15> ginja vojne je obrnila svoj obrt z cd Japoncev, ne da bi bili dosegli ni cn ga svojih ciljev, radi ka* ee borili le proti partikel nem ruske vojske na kopnem, tem manje bodo mogli doseč. že proti sedanji sili, ki pa bo še nartšča'a. Crne sence od rapada, na kopnem in na morju, zadoLivfjo trdne obi ke n je že epa žiti njihov vpliv ni d gadke na bojišču v Mandžuriji. I totako ni drž;l tisti evropski zavem k, kar so Japonci pričakovali od njega. SJnce Japsna je doseglo svoj višek in s? je jelo nagibati k zatonu. S Je Japomke ne zadoščajo več, da bi odvrnile — konec. To ee je nejjaeneje videlo na bitki pri Liaojaogu. V hipu, ko naj bi bila vzdignem roka zadfcla uničevalni udarec, v tem jed n^m tre notku, ki se je še nudil Japoncem, je roka obnemcg'a in slabost objestnega napadalca je bila očevidna. Od tedaj se položenje Jj poncev slabša. Danes 89 Že more reči, da bo nadaljnje bojevanje o J japonske strani iaieio le ta vspeb, da poginejo tisoči in tiseči č!o veških življenj. Tudi eventuvelni pad Port Arturjs pred prihodom baltiške flote v v z t o č n o Azijo mere le nekoliko za\leči ntizog bni, za Japonce prgubni končni reiu tat. Ca pi Tog) podhže b^ tški fl ti ter izgube Japonci svojo koauniktcj ko zvezo, j otem to pa sploh \ se zaigrano za Jtpoaee in oso la OJa in ove \ojs':e bo — popolno un čeDje. Zgod.ti se mere, de bodo vjeti vsi do zadnjega možj. < e | a zmtgi T. go, bi imeli J iponei t) ni d », tU vsaj del vo Bke prevedejo zopet na J a ponsko, kj r jo bedo rabili za nadaljco obramlo. Pričakovati je bilo, da Jifonc:t čim odide baltšia fljta, poskusijo vse m ž ;o, d)* vzamejo Port Ar.ur, in da bodi hoteli p rabiti v to uli del čet Ojame. A'i to je pred vidjal tudi Kuropatkin in tudi prepreč 1 se svojo nentdejano < f nzivo. Kuropatkin jed) segel svoj nsrcen v tol.ki meri, da bd J a ponci bil1, celo j rieiljeai odtegniti nek. liko eet oi Pcrt Art'irja O^mi na pomoč. Tako ee maščuje nad Japo ci, ker Bi so bili lotli hkratu dvva energija pa je b la koristna z* vse caJtljco potovanje. Poit A>tur Be še diži, in bjliišio brodovje utegne b'.ož ti pozneje za invazijo na Japonskem. To 80 mora? mi, radi kater h je zelo verjetno, da h č^jo Japonci v svojem obupnem polt žaju jos^ueiti vsa in tvegati vse. Tudi iz tega op ea v pr&škem lista je razvidna, d i je mienje, kakor da je Kuro-patkinu Port Ariur g'avia skrV>, povsem krivo. To mu ni g'avca skrb, prvič za to, ker je msnda uverjen, da ae bo Port Artur še držal, in v drugo, ker mu ne kaže, da bi sedaj žrtvovt! vel: ko krvi za csvobojenje Port Atturja, ko ve, da bo v par meateh ne le ba'tšio brodo-ie na licu ne-ta, ampak da bo on tudi na kopnem tako ojačen, da mu bo p polen vspth zagotovljen z matematično gotovojtjo. A Le pezabimi, da s kata etrefj O^sme, pade tudi definitivna rdločitev v tej vojni. Pi rt Ariur je za Kuropatkina le izborno orožno sredstvo, ker ga razbreme nja od japonske vojeke, ki stoji pred P«.rt Arturjem, ni pa zanj glavni c.lj, radi kats reea bi ai slabil šan?e za vdarec, ki ga m si zadati na kopnem. lamentarne kombije »Zvese« b parlamentarno komisijo mladočtširga kluba, da se dogovore glede skupnega političnega postopanja. »Konservativna koreFpoadencac prinaša dopis iz Prage, v katerem izvaja, da bi bil to preialekoaežen optim'z:m, ako bi ee reaktiviranje parlementa smatralo že kakor gotovo dejstvo. Ca meji g. KorLer — pra\i rečena kt respoadenoa —, da se s preosnovo m ni sterstva ni čisto nič spremenilo v vladnem kurzu, potem bi bilo za Ć« ha dano navodilo, i? a tudi oni vztrajajo pri b v o-jem kurzu. Ali tu da ee ni smeti oklepati eamo bts:d in pričakovati da je, da bomo videli o začetku zasedanja (d obeh s rani konkretnih korakov, ki naj zagotovijo vepostavljenje urejendi razmer v parlamentu. Vladi pa je neiz gibna dolžnost, da d)vtd° Jo peji sajenja situacije. DjkLr se to ne zgodi, bilo bi zgrešeno m'sliti, da je odne banje cd obstruV.cj'* gotova stvar. Petleten boj, ki je zahteval tel ko žrtev, ee ne za-usavlja hkratu, tko te nima trdnega jam-etva, da je vsij pi glavni vsebini zagotovljena tudi cena, radi katere se je l fl ta boj. V tem zmislu bo B9 gibala tuli zadnja po-svctivarja m'a ?očcškega izvrševalnega odbora v Pffgi. Sjao torej vendar le vedno tam : videti hočsmo dejanja dfjstva 1 Demonstracije radi dogodkov v Incmostu. V reJeljo eo bile v razaih mestih večje ali manje demonstracije radi dogodkov v Inomo&tu. V Inomostu samem ee je ob veliki vdeležbi rbčinstva vrš J pogreb zibode-nrgi slikanja Pe^zaja. — Navzočih je bilo približno :>0.000 oseb. Po pcgiebu sa je podala velika mn:Žica v glavno ulico Inono-s!a, kjer sta državca poslanca Berger in Stein imela javre nagovore. Okolo S. ure z ečer je bila veča demonstracija pred cesarsko palač v kiteri biva nadvojvoda E Tger. Iz Incmos a je odpotovalo mnogo i tali janukih delavcev. Policj* jih ja mtrala pri cdhodu ščititi pred ne padi nenšiega prebivalstva. 1'a'Janski dijaki sa nahajajo še vedno v preiek'.valnera zaporu ter jih ša le iz, uate, ko bo dovršeno z islisavanje, ki se vrši pa zelo počaai. Težko bo eonatatiravi, kateri izmed aretovan h ciijakov da s> strelja'i, ker isti to tajč. Do večj h demonstrac j preti Ital jenom je prišlo tudi v G.ađcu, kjer so nemški di-jitI, katerim se je pridiužilo tudi veliko štrv.!o meščanov, napadli več go3tilaic in i ararn tt r razbili < kna in napisne table. Ptl cija je morala rabiti crož^e, da je deru n tranle iazgtala Miojše demonštrte je bo b le v Liacu, L ubacm, Puli, Zadru in Trentu. O položaja. Državni zb< r je sklican torej na d*n 17. t. m. Tem povode m je sklicana parla mentarna komisija »Slovanske rveze«. V isti namen bodo imeli skupni prgovor čie: i par Volitve v italijansko zbornico. M neb n'de'jo 60 ee vršile v litiji volitve v diživno zboru c \ T^h volitev so Be d. luma vdeltžli tudi katolišii volile?. Vatikan ni sicer odpravi znaae prepovedi gl de volitev, >Non txpedt«, toda m Iče je volil-cem dal na svcbcdo, da te vol te v vdeleže ali ne. Vendar so v vat kanakib krog h g ajali j stopanje nekaterih kat jLšio-miaiečih eseb, c'a so iste p3=egle v volit.e z lastnimi kt nd dat', kar je baje proti nameri pg-pefcv:. Drobne politične vesti. Bolgarsko sobranje je dovolilo 1 milijon levov (frankov) za žrtve makedonskega gibanja. Cassagnac. V Parizu je umrl znani monarh st čni pcs'.snec Pavel Granier de C*sđ8gaec v stare t-t 71 let. O J leta 1872. je uredoval 1 st »Payocf ki ga je b i ustano vil njegov eče. V tem listu je piaal z veliko vdimi, da bi e n Napoleona III. prišel na francoski preste 1. Le'a 1*76. je bil pokojnik voljen v francozki parlament ter se je tu vedno bojeval j roti republiki in republikan ekim državnike m. Caaeagaac je bil eden naj-odhčnej h govornikov frtneozkih opoiicijo-mlnh strank. so Domače vesti. Proti nemške demonstracije t Puli Iz Pule nam pišejo : Včeraj dne 5. t. m davali v gledališču »P^lireama C;scutti« ko icedijo »M in Heidel*e-g« in b cer v italijanskem prevodu. Prvo dejanje j® ptoilo m rno. Ali ob nastopu nemških dijakov, »bar- šev< (v drugem dejanju) s kapami in trakovi, je del občinstva naenkrat začel žvižgati in kričati »fjra«. To je trajalo več minut, dokler niao igralci odstranili kap in trakov ter igrali daije gologlavi. Ćut' je bilo tudi vsfclikov »Abbaaaj i barbari !«t »Abbaseo T Au-s t r i a !«, »Viva 1* univera'*:\ italiana a Trietta!«, »Abbas3o i Tedeschi :< itd. itd. Svet sa je pomiril in igra'o se je dalje. Nu, ko so dijaki zapeli nn odru dijaško pesem »Gaudeamua igitur«, zaorili bd zopet vskiiki ter je galerija intonirala himno »Lega nazionsle« n > Lasse pur che i cjnti....« Po tem sa je občinstvo zopet pomirilo ter bo je komedija predstavljala dalje. Hkratu pa bo ee začuli vekliki : »fora le spade« in slično. Navzoči oficirji in uradniki mornarice, ki so do tega momenta mirno opazovali dogodek, a jim je Btvar menda jela po-tajati z^perna, eo se vzdignili in od išli iz drorane. In ko je del nj h šale odhajal, zaorilo ja zopet žvižganje in klicanje »fjra<. Ti bo bili formalno izžv'ižgani. Na to ae je eden njih vrnil ter dal glasbi (ki je bila od vojne mornarice) Dalog, naj sa odstr£ni tudi ona. Občin-stvoje — ploskanjem izrazilo svojo zadoveljnoBt, da je tudi ta pred*tavitelj oborožtne sile isieel iz gledališča. Na zthtevo demonstrantov se je predstavljalo dalje tsr se je bilo že vse pomirilo, kar je po kakih 5 minutah i a v sredi dejanja, zastor padel ter je bila s tem dovršena komedija na odru in izven njega. Galerija je odiš.a na ulico ter je tudi tu kriča'a dalje, peveld pognane italijanske irre-dentistične pesmi ter pozdravljala mimoideče ... Hrvate z »Viva Pola itarana!« Radi teh dogodkov so b li naadmirala'u dotični < fic"r,i vzeti na zapisnik in radoveelni smo, kej sa zgodi sedaj. Tuka šaji »Giorna-letto« je zamolčal demonstracijo proti c. kr. vojski. Na čelu demonstracije eo bili voditelji novopečene puljđke neodvisne straake, dr. Devescovi in tovariši, ter ob enem tudi soci-jalieti, med katerimi se je najbolj izkazal italjanski podanik in urednik tukajšnjega »Prolctaiio«. Resnici na ljubo. Pod tem naslovom nam p š?jo : Te dr.i je Lila na tižaikem deželnem sodišču razprava proti dvema zli-kovcema, ki sta bila — bodi iz lahkcmišlje-nesti, bodi iz zloba — položila na tir električne železnice pod Občinami kamen, da bi Be mogla dogoditi nesreča. Ker pa je »Piccilo* ves dogodek rpisal netočno, prrsim vap, da nam dovol ta nekoliko prostora v opis el godkp. Na postaji Konkonel openske eltktr čne železnice je bil dae 26. BepLembra položen kaocen med tračnica tamkajšajega izogibali-šČa. Na ereSo pa je zavirač žrlez^c*, Š mon Beitl, še prave časno zapazil kamen ter ustavil vo r, v katarem je b lo precfj oseb. Rečenec^u zaviraču gre torej hvela, da voz ni zdrkn 1 a tira. Na to je SDrevednik električ lega vora odstranil ksnisn in voz je in-gel dalje. Ob istem času je b'l nedaleč ti mnčai sir^žnik Jordan, ki je bil v službi na davčni Čri:. I-ti je opaziV^l dogodek ter se mu je Čulno zdelo, da se je voz nenadno vstavil ni n.na vadnetn mestu. PrUt)p!l j9 bi ža in rasmiš ja-jc?i, kdo neki bi bi mogel pole žici kamen, ee je domislil dveh mladeniče v, katera je bil erečal malo poprej. In začel je iskati s ed za njima. M!adeaiča sta se mu isogaiia a ceste v bliž »ji g izd. Jordan j mi je sled.l, t)ia ni ju mogel najti v smeri, v kateri je iskel. Vrn 1 ee je to-e;. Ia re*f k:maj ja na pravil kakih petnajst korakov, je ži opazil ona mladeniča, ki sta stala poleg cesie v gojzd.ču Pristopil je k njima in jiaia velel v imenu zikona, naj mu sUd^ta ni podajo, a?loživši jima tudi vzrok tea.u. MLdeniča sta mu sledda. Mejpotora pa sta do'g > časa tajila, da bi bila ona polež la kamen in tiaan čn: paznik bil je že v skrbi, da b> imd neprilike, ker ju je prij* 1 neoprav čeno. A i zopet in zopet se je v njem utrjalo prepriča nje, da merata biti krivca vendar le ta dva. Izprešaval ju je torej previdno dalje, da-li ne bi ee vendar izdala s kako beselo ? I j res, slednjič je pripoznal eden mladeničev, Karol F , da ;e njegov tovariš K. p >lcž 1 kamen. Na to je finančni stražnik izročil oba mladeniča sprevodniku Lodoviku Br ščeku, da ju Bprovede na Opčiae inpreditavi B/ojim višim in potem on žnikom. Tako saje fgcdilc. Mladeniča je deželno sodišče ep znalo krivim ter je prisodilo vsakemu štiri mesece težke ječe. Priči »ta bila finančni stražn k Jordan in zavir^č Beitl. Domovinsko pravico t Trstn eo za dobili: Josip Trampuš iz Kostanjevice na ! Kra?u, Jakob Štokelj iz Velikih Žabelj in Ivan KaBtel c iz Sliv ja pri Materiji. Poziv. Joiip Mivlja, ki je dne 19. fe-bruvarja p)tom podpisanega- urada u'ož.1 prošnjo na redarstveno ravnateljstvo zi potrdilo o desetletnem bivanju v Trstu, je na-prcŠ3n, da se zglasi na c. kr. redarstvenem uradu, soba št. 36, kjer dobi naprošano potrdilo. (Mevlja ee je preselil s trga Boraa vecehia št. 9. — ne ve si kam!) URAD političnega društva >Eliro it«. Odbor »Tržaškega Sokola« opozarja, da je novo telovadno orodje došlo in da je telovadnica u-ejena. V sredo začno trrej zopet vaje za otroke. Kdcr bi se od odra-ščen.h hotel udeleževati vaj, uo-e Be z^lasiti v č;trtek ob 8. in p J uri zrečer v telovadnici. Sebrovo tiskarno v Postojni je ku pilo »Ke.tol ško t skovno društro« v Ljubljen1. Olbor »Slovanskega pevskega društva« vabi svoja pevej iq pevke, da zaba-jijo [> d io lc pevskim vajam radi prihodn ega društven'ga kor.c2rtP. Rsdae vaje se vrš?, kakor d sidaj, vFa ci torek in petek. Nemška nestrpnost. F.nančni odsek štajerskega deželnega zbora je djvolil dijaški kuhinji v Mariboru S00 kron in dijaški kuhinji v Paiju pa 600 Kron; di a?ki kuhinji v Celju je pi odrekel vsako podporo iz samega sovraštva do slovensko nemšuh vspo-rednic. Vrelec s slano vedo bo zasledili v tunelu na Hrušici blizo Jesenic na Gorenjskem. Vodo so poslali na Duoaj, da jo kemično pre ščtjo. Največ! kolodvor na Kranjskem lo oni v Jesenicah na Gcren siem. Obaegal bo z raznimi poslopji 200 štirijaških metrov več nego ljubljanski kolodvor. "23 let po nedolžnem zaprt je bil posestnik Jakob Avzner, ki so ga bili obso dili, da je blizo Celja večkrat zsžgal svojemu Bovražniku Jožefu Piauicšeku. Avzner je bil obsojen na dosmrtno je5o. Pianinsek je po 28 'et.h izjavil na smrtni postelji, da je eaai znžgal in da je Avzner nedolžan. Pevsko društvo »Ztoii« na OpČinah naznanja vsem udeležencem banketa (v dan 13. t. m.), da se bo isti vršil ob p)l uri po-pohi Ine. Umrl je v sA>oto v Gorici po dolgi bolezni kanenik in t tuiarni dvorni kapelan tamošnjega metropolitanskega kapitelja Iv'aa Abram v stiresti 91 let. Pokojnik je bil avoječasni dvorni kepelan nadvojvode Karla Ludvika. 7j\ moško podružnico dražbe sv. Cirila in Metodija v Tr^tu sa je ntbralo pri gospodarskem društvu v Škedaju o j riliki velike peva^e zabave tam išojih pevskih r'iu-š:ev »Velesile« in »Slavt« 9 K 2G ste t ; o priliki poroke g. Frana Csper in Dregice Gregori?e?e pri bv. I.anu nab-al g. J pp Patok med svati 6 K 50 st. ; g. I^an P.rc župan v Koprivi nabrel pri rasdtl tvi Moherjovih knjig 3 K 40 stot. Srčna h Vila ! Blagajn s t ve. Zasluženo odlikovanje. Sv. 05e papiž P.j X. je pediril tižašsemu škcfu dru. Naglu svojo f togrifijj z be?elami: Prop'er (x mia merita sibi comparata. (Za od čne pr dobljene si raslugf). To odlikovarje je n9jbolji znak sedanjih razmer. V slovo Danes ob pol eni uri prp. b 1 je pri eksped tu (od| ravništvu) tukajšnjega c. kr. poštnfga ravnateljstva pomenljiv pr -zor. Gospod A.bert Teuschl, c. kr. viš^i poštni kontrolor, p slovil (e je t d svojih podrejencev in d u jih pešta li uradnikov ter po ial se po 46 eto( m n jumorcem eluž jcv&nju v stalni pekoj. Mi, piesrnšii pomožni uradniki, ki priobčujemo ta do£-ia štejemo si v prij,t io dolžnost, da sj o ten gospoda prav laskavo izrazimo, kajt vfcled njegne nera vadne uljudaos i in poatrežljivosti pai11 zaslu-žu e, da mu ohranimo trajen spomin. Ganljivo je bilj videti, kako je prileten starček vsakemu prsebej v roko eegnl tir ee pcfcl vi'. Tem povodiim . se pok anjsmo svojemu bi v $.-mu uradnemu preelstojniku ter mu Vvd^imo za bodočno t — vse dobro. Otrok padel s tretjega nadstropja. Sinoči pozno, ža po polnoči, ko je šel mtha-nik Atilj Miazzi po ul oi Hapiccio, je slišni jok nekega otroka v III. nadstropju n» ke hiše v istej ulici. Vsta\il sa je ter pcs'.i.šel : otrok je b.l na oknu, ki je bilo zaprto, ter je jokaje klical »mama! papa!« ter trsal po šipah. M az i je gledal v v:b, ter se n.u e ^.elo čudno, da je otrok tako posao sam doma. Hkratu je pa videl nekaj leteti po zraku. Mislil je, da je vrgel kdo kako cunjo ter se je umaknil. V isti hip je pa zabobnelo na tleh pred njim : prav pred njegove noge je bil padel otrok. Miazzi je otroka takoj pobral ter ga nesel v bližnjo kavarno RaB-aetti, a tu je trgovski uradnik Karol Zude-nrgo vzel otroka v naročaj ter ga t.koS nesel na zdravn ško postajo. Tu je p-i zdravnik dr. Hirsch konstatoval, da je otroku — ki je bil krasen plavolas dneek kakih treh let — zlomljena nad kolenom desna noga, in da je dete dobilo tudi jako težke notranje poškodbe. No, pol ure pozneje je bil otrok mrtev. A kar je najbolj č^dno, je to, da ni bilo blizo ni očeta ni matere. Neslana in smešna demonstracija. Tudi Trst je priredil svojo demonstracijo radi dogodkov v Inomcstu. Ali ozirom na to »ds-monBtr£c'jc* morem) pač varirati tisti zaani rek, da s d veliki in resni dogodki našli male in neresne — demo astrt n'e. Ne; t) ni dostojno enega Trata. Mirno je sedel dr. O no D m pieri v gledališču »Verdi«; polt;no je plačal svej sedež v parterju, in izzival ni nikogar. Ljudje pa, ki očividno nimajo prav n;fcakega smisla za pristojnost, nieo vedeli drugače dati izraza svojim čutstvem radi dogodkov v Ino-mostu, nego da so priredili pobalinsko demonstracijo proti — Djmpieriju in ga prisilili, da je ostavil g'edalis5e, prav tako, kakor da je dr. G no Djmpieri izzval degodke v Ino mo3tu. Bjdasta je bila ta demonstracij3. Mi gotovo nimamo ni kakega razloga, da bi s 3 tgrevali za Dompier.ja in da bi ga smatrali manjim nasprotnikom S ove^c£,v nego je dr. Venezian. Ali, kar je prav, je prav. Kakor je stvar bedasta, t*ko ima tudi svojo re.-no stran. Kam pa pridemo, ako ce bodo mrai ljudje, ki pošteno p'ačajo, niti v gledališSih varni pred izvestnimi pob »lini ? ! Kar se je predvčerajšnjim dogodilo Djmpieriju, Fe danes ali jutri dogodi lahko vsakemu drugem i. P«» tem pa naše bcc jalno ž. vrenje re3 zal bi oblike, da b:> izgledilo, ktkor da živimo med — barbari. Tržaški odmtvi inomostskih izgredov. Ž ) preda noč i;im je irred-jnt >vska stranka priredila jal o živahna demin3trao"jo pro'i inomo tškim zgrid m. Ta demonstraci a je bila v gljda išču Verd". Kako je b la ta demonstracija neumna, poroča-no na drugem meetu: Nr, s n či je irrcdect ka mladina zopet priredila dem m .tracijo, katero se pa lahko primerja cn m, ki bo ji b pr.r*jali vsaki večer mereča julija teg* leta. Vp li e> »AbbaeBa Inn?bru?k«. »M>rte ai te les-hi barbari«, »Vtgliamo i un vers ta ita'i.na a Trieste*, »Evviva Trejte ital.ana« itd. B lo je tudi par pretepov mej čl ni društva »L*ga patriottici dela gioven u triestina« in mej m!a len či iir<:dentov£k< ga mišljenja. Zoaii lS-letni Fem;cj o O.lando, ki je bil meseca julija razb;l bučo Janezu NVerku, jih je sinoči zoret naklest.l en par. O i je bil v gledališču Fil jdrammatico ; ko je prišel iz gledališka, so gi zal i pred kavarno J'\»neLi izžvižgavati nektte:i dem instrantje. Oj ae jim je pa postavil po r^b;i. Pravijo, da je bilo preko sto oaeb. S pal cj je O.lando ranil 22 letnfgi brivca Frina Pignitall', doma iz Bari v I talij', i a s cer na glavi, ter .'»0 Ietnegi z ifebnika Karola Ferluja, ki stanuje ca Ar«j re lottu š'. 75 tudi tega na glavi. Ta poskdaji te je šel zdravit na zdr. postajo. Mej prelepem so pa priskočili redarji ter aretovaii Orlaada i i pa 37 letne g i zavaro valnega »g^nta Jjs pa Fernandelli, ki stanuje v ul:ci Ugo F\sc 1». Ta poeleduji je namr,č udaril a pfclico po glavi O i lan da ter mu provzro5il pree-.jsnjo lano na čelu. Poleg trta!ja v litri in 44-Utni težsk Al jzj Turkovič. Pivi v u ici av. Antona novega, ker je tim Š5uval dj- ' mon-trante z basedani »avanti, fo za I«, a dragi pred urein štvom lieti »Ii 8j!e«, ker ^e je tam prepiral z nekom in imel v žepu pripravljen kamen. Razne vesti. Obesili SO V soboto v Dobrecinu na Ogrskem vojaka Trajana Kristaja, p?š-polka št. 101, ker je bil vstrel.l nekega podčastnika. Žrtve dela Iz šla je statistika delavcev, ki fc leta 1901. ponesrečili. Vsega skupaj je bilo i>95 mrtvih ixi 104.744 ranjenih. Za nsdaljna leta statistika ni še izgotovljena. Na 20 let ječ9 je bila obsojena v Parizu R he a Galtie, ki je zastrupila svojega m ža, svojo staro mater in svojega brata, ker je hotela po njihovi smrti dobiti svote, za kst're so bili z ivarovani za slučaj smrt". Književnost in umetnost. Društvo slovenskih dijakov vpodab-Ijajodih umetnosti, »Vesna« ima ramen gc j ti \p dabljajoČe umetnost-. Izmed sredstev, ki jej služijo v dcaego tegi namena, je eno najvažnejših, na razvoj umetniških zmožnost prsam čn:h izvršujoč.h členov najbolj uplivaječih : posredovanje pri umetniškh naročil h. S lem vppoobuja avoje č ene k delavnosti, dfje jim priliko, di ei merijo mla le mo3i, da jih konceatrujejo vbo na svoje d lo. Tako pa ob jednem po svojih m Čeh pc maga izvršujočim členom do boljšega materijeinega etsnja. O J jorovo posredovanje med naročite Ij in med izvršu o5imi členi ee vrši na dvojni način : 1) odb^r od Jaja izvršitev naročenega dela enemu iznrel iz/ršujočih čleiov ; 2) odo r razpisuje konkurenco za naročeno dflo. Prvi način posredovanja velja za tLdeča dva slučaja : s) če častna negrtda ne presega svoto 20 K ; b) v nujnem elučiju. Kon' urenoa Be vrš:, ako ča?tna n gradi presega zi estk 20 K. Na ž ljo naročiUlja poš.lja ed or v i-lu-ča u pos edovanja po načinu 1) načrt ietemu v ogled ; v slučaju 2) cdobrnje 3 načrte ka kor najboljše, izmed kaUr.h fci nato naročitelj zbera enega z t izvrš.tev. V VFth umetniških stvareh daje odbor brćz^lači.e i f ra acij»». Predmet odborovemu po-rede>vanju so vsa v podr rje slikarske kiparske, arhitek-tonične umetnosti in umetne obrti spadajoča dela, uk>: ni črti za razglednice, zi zunanjo in notranjo uae.niško opremo knj g n brošur, ta umetn ško opremo tiskovin v pplt šnem, za um«tnš_e pltkatr, ijserete, štsmpi ije, ex iibr s-znamenja, d pleme, blike, ornamentalne kemptz ci^e za rszl.čne predmete, za tapete td. ; ds l orfctivro plastični predmeti, r. pr. n pp s nagrobai spomeniki itd. ; načrti za ;nter;tur"e ; vsakovrstna ume ni ženska ročnt dela za pr< f\nne in cerkveno namere^ n. pr. za psravente, stenske dekoracije, oitarn1', namizni prt;, zza'.or. itd.," posebno dela v modernem tktnju in v aplikaciji. Odbor si je v sve t , da rtši posredo valao nal >go v zadovoljnost naroS teljev, kakor doslej. Potrjuj 3 g» v tej zavesti priznanje, ki ga je done^la I. jugo-s'ov. umetn izlcžbi v B-.lemgradu členom »Vresne«. — (>brača se terej na vbo p. d. trgovce, obrtnike, titkarska po ijetj i, na vse z aebnike, na preč. do hov šč no a pretnjo, naj ae Magovo-lijo pri umetniških n«ročiliii ozirati na »Veano«, posebno ker z hteve »Vesnaeev« gotovo ne bolo previ-ok*. S tem opravijo tudi em;nentoo-rodoijubno delo. Nđroč.Ia naj »e poš ljajo na naslov : »Vesna«, Dunej III., Taongaise 10. Za odbor: A1. Š a n t e 1, Hjnko S m r e k a r, tč pnd'. tč. tajn k. Volitve r Italijanski parlament. RIM 7. Sedaj je znanih 465 izidov volitev. Izvoljenih je bilo 282 vladnih pristašev, 43 pristišev konatitueijonelne opozicije, 25 radikalcev, 25 aocijalistov in 16 republikancev. Vršilo se bo še 74 ožjih volitev. Odlikovanja diplomatov. CARIGRAD 7. Cesar Fran Josp je podelil ruskemu poslaniku Sinovjevu veliki križ L^opoldovega rede, poilanišiemti svetovalcu Soječinu in vojaškemu atrš'ju Kalninu vel ki komturjki križ Fran Josipovega reda z zvezdo in II. dragomanu Mandelstemu. ki je v zadnjih merceh posloval kakor I. Dra-goman, kemtureki križ Fran Joaipovega reda. Car Nikolaj je podelil avstreogrskemu poslaniku baronu Celice veliki križ reda sv. Andrfja, legacijskemu svetovalcu Siv cea, vojfcškerru atašeju Gieslu in I. dragomanu, legacijskemu svetovalcu O.tu red sv. Stani slaja II. reda z zvezdo. Pšenica: ponudb? srednj? ; povpra&evanj * poboljšano, ugorneje — Prodaia ^G.COO]met. stotov., 2» 2 V4 stotink ^ i-je. — Drjgi žita ugodneje. Vreme: lepo H a v r e. (Sklep.") Kava Santoa good av -rage za tek. mesec po 50 kg ii.75 frk, za marec 46.25. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za tvidoga dobave, vzdržano, 10 stot. znižanja, 5 stot. znižanja. H am b n r g. (Sklep pop.^ Ivcva Santos go d average za dec. 371/4. za marec 38 —, za maj 3S1/,, za september 39,/il vzdržaao. Kava Rio navadna loco 38 — 40, navadna reelna 41—42, navadna dobra 43—45 Hamburg. (8klep0 Sladkor za nov. 25 75 z« dec. 25 65, za jan. 25.80 za fe^ru^ar 25.95, zu marec 26.05, za ap.il 26.1f\ Mirno. — Vreme lepo. Sladkor tuzemski. Centrifugal pile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K — -- do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.— Concassć Ju Meli-pUd promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —do —.—, marec-avg. 68-30 do 69.30. London. Sladko>" iz repe surov 12lJla Sh. Java 13 6 t h. Mirno. Trgovina. Borzna poročila dne 7. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.09 —, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 30 239.65 Francija K 95.SO-95 40, Italija K 95 2 »-95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.55—117.80, nemški bankovci K —.— —— avstrijska ednotna renta K 99 95 — 100.15, ograkj kronska renta K. 98.— i8 2j, Italijanska rento K 102.V3 kreditne akcije K 670.-- 673.— državne železnice H651— — 657.— Lombardi B S8-— 90 —, Lloydove akciie K 720.--730 — Srečke: Tisa K 325.--329.50, Kredit K 479.— do 488. -, Bodenkredit 1880 K 305— 315.—, Bv denkredit 1889 K 297.— 308 —, TnrSke K 131 — do 133.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri poool.: v a:l>oto danes Državni dolg ▼ papirju 100.30 100.50 „ n v srebrn 110.35 100.30 Avstrijska renta v zlata 119.83 119.85 v kronah 4\ 100.— loa.io Avst. investicijska renta 3*/,*/. 9135 91.35 Odrska renta v zlatu 4% 11S 9 J 1 f 3.90 „ »»v kronah i'/. 98.10 9 v tO n renta 3'/, 89 3) 8°.25 Akcije nacijonalne bank« 1637. - 1639.— Kreditne akcije 671 75 671.25 London, 10 Lstr. 239.30 2 <9.35 100 državnih mark 117.60 117.65 20 mark •2:* .51 23.51 20 frankov 19 08 i 9.08 10 i tal. lir 9.V.0 95.5:0 Cesarski cekini 11.33 11.35 poslano*') Odprto pismo. Monsigrioru dru. Frančišku KsaVeriju Nagl-u, škofu tržaško-koperskemu i. t. d. TRSTU. Zadovoljstvom konstatiram, da ni str oporekali dejstvom, navedenim v moji rjav:, priobčeni v »Edinosti* od /. t. m. S tem ste potrdili resničnost istih ter ovrgli vse nasprotne govorice. Beležim odličnim spoštovanjem li tini TRST. dne A', novembra 1004. I)r. Fran Brnčič. Parlžka In londonska borza Pariz. (Sklep.) — frstcciU r«itB £8 25 5°/0 italijanska renta 104.70, fptrfki (steriem 87.S0 akcije otomanBke banke 592.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske država« £e!e*p e —.— Lombardi —.— unificirana turSt* renta 86.50 menjice na London 25120, avstrnaka zlata toli 10125 ogrska 4°/0 zlata renU 101.90 LAnderban' —.— turške Brečke 127. —, panžkrs banka 12.55, italijanske meridijonalne akcije 730.—, akcije Ko Tinto 15 23 Mlačna London. (Sklep) Konsolidiran doli 871,/,a, Lombardi 3srebro 2d3/4, Spa j^ka renta 87— iu> liianska renta 103'/4, tržui diskont, 3— menjice nt Dunaju —.— dohoojki b&rke--izplačila bank — . - - Mirca. Tržna poročila 7. novembra. Budimpešta PSemcs 'a april 10 01 do 10 02; rž Ta april 7.t8 do 7.89; oves zj rpril 7.t9 do 7.10; koruza za maj 7.41 do 7.42. ') Za Članke pod tem naslovom uredništvo cdgovarja le toliko, kolikor mu 7akon veleva. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -'samo ob delavnikih) od 8. do 12. jredp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se višjo dateg: Pre.l neti, ti se bodo prolajali na dro'mo ali pa v po?a oezaih kos b barvan sar;en. batiat, ptrspe, Bakao za mrsie obleke, volnejo b'.ag) z^i ženske oVieke, m derci, preprooje, srajce zt m »š ce m žinsk*, spidaje hia5e, pogr ajala za po'talje itd. itd. Tovarna pohlitTa Aleksander Levi fri nzi ulica Tesa št. 52. (v lastni biSft.) A. ZALOGA: Piazzat Rosario (šolsko poslop>). Crne, de se nI bati n'.kake konkarta?*- Pprejemajo se vsakovrstna dela tur i po posebnih načrtih. XJustroT*a oenUc bresplačco lm fr&^v* Važno naznanilo za krčmarje in restavraterje I V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke JAKOB HIRSCH = y TRSTU, ul Cavann 6 = (nasproti škofijski palači). se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti, jj Brezkonkurenčne cene ------- j Iz »Škrata*. — Otrofcje. Oče: Janezek, dane« Ee ne emed iti kopat, ker ee t< z i, di te b li trebuh. Janezek: Ah oče, to ne Škodi; vsaj ra-morern plavati na hrbtu. Zadnje brzojavne vesti. Nasilstro nemških dijakov. GRADEC 7. Danes opoludne, pa inav-guiaoji fo nemški d'jaki vrgli slovenske teh-ui-e iz avle. Kazenska ovadba Dl"XAJ 7. Gla4cm nekfga poročila j« občinski fcvetova!«c Nenner v Inomostu kazenskemu fsedi^ču ovtdl poslanci Steinerja radi javnega nasilstva j roti neki uradni oeeb". Ostavka podžapana. GRADEC 7. Po ižupan Jjsip Fisoher je prijavil d&ne9 županu diu. Grffu svojo o tivko ter ietofaico po', ž l mandat kakor občinski svetovalec. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojači\je organizem. TMf Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano 3 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = j a . ,e j se nahaja glasovir, ima oddati Kramar, trgovka v Kojanu (pri cerkvi.) Mlolionio najlejiše starosti, več jez kov midUCMIl; veAe ter lepe pisave, bi želel vdobiti službo v kaki trgovinski pi>arni ali pri kakemu drugemu podjetju. Ponudbe je poslati na »Edinost«. •jaj3(ii|,>as aafiaaj? jud iirhijj iuajf) TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, MUCA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Otvorilo se je velikansko skladišče^ Tovarna kisa BroscMi & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eeue. IIHHI =jfc>va zaloga= ov.-a in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestiiaa (prej uL delle Acque) vogal ul. Coroneo. od ia ali vrta. — Jvan Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvr-uje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v - urah. O^r Cene zmerne. Sprejema od S 6 pop. 1 Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jug: v Tr-tu. ul. S Lucia 18 fzadej tribunalai priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno po-litirano pohištvo. Lepa mebiirana soba £k°0j pas 1. deeembrom v bližini ljudskega Kje, pove uprava „Edinosti". Koiicipijenta ali izvežbanega solicitatorja sprejme takoj odvetnik v MARIBORU. debelost AL^'FIIVERSO ^ -----Trg Carlo Goldoni 1. "' Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, nlster) in obleke za možke, dečke in otroke. Voliti foMi biaia iz tu ia inozeisiili tovarn. — Naročbe 50 meri litro in točni. Govori se slovenski. Najugodnejše cene * * * * odstranja hitro in pod jamstvom neškodljivi Thieie jev čaj za odprmo debelosti. Najboljša spričevalu! Zavitek Ki — (na zunaj K. -i'50 s poštcim povzetjem) iz le- O karne Biasolctto v Trstu. Čevljarnica Iv. Lekan TRST il. Sili« 7 tf.ljflfi. Trti) izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za goepe. gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge ; obuvalo po kopitah zad. modela. V novi prodajalnici jestvin inkolonijal Pdt: Q PBtSr^el v ulici Gnlia št. ~6 je vdol>iti vsakt)»rstne jestvine kakor: kavu, riž, testenine napeljske), sladkor, turSrno in V>elo moko. naravno maslo, sveče, milo, jedilno olje prve vrrte po 36 norč. — JHairo vedno sveže.— B OOOOOOOOOOGOOCC Svoji k svojim! Podpirani priporoča svejo zalogo oglja. drva. premoga i a drugo razno kurjavo ter petroltj. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul.Cavaca e-korat-ije goli « papirjem. Slikanje !*>!> iu Lapiimr v vseh slogih in na vse naeine. P< narejeu le« in marmor. Barvanje pohištva. po . .------....____________ g Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Plitri iu elegantoi novi "brzoparobrod l^li!, O" £ U X iL BHHHHE: ^ 6500 ton. odpluje dne 5. novembra v Xovi York. Potnina znaša lil. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in brana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravaisk-j službe. 1'arniki .so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Josip Talamini test - »J. đeila p eta 13 (dvorišče) Zalojra i>lr kejra in dal-matin«kc?a vina. Bar-sale. rermuta iu najliti. rffi-sta v Ijoiiijkah. Dostavljanje na dom M1RODILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 181 vogal &eppa) Speoija.litrt.1 navadnih in me-• liciualnih ki«U. lakov. ;Oetk, čopi če v, uav.u-Ufsa in iiarfumnega milu, pe-tn>Ifja, Špirita (irste\ za gorati. Barvilo /a čiV-eujt* —■--= vina. - i -- _ — . Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Nad 40-leten vspeh. PEKARNA Fran Macorig ^tlojzi) Gul trgovina z jestvinami TRST - ul. Caserma i7 - TRST (aapprati trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega =■ kruta v pecivo. Erodaja mofco pnii mimo?. Pošiljanje na dom. ul Barriera vecchia 38 Zaloga sladkoija. kave. riža, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. Odda se mebiirana soba v ulici Far neto št 49 vrata 8 Najstarejša mcdieinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI (od ogolunjene >ladke skorje) I znajdi te Ij in izdajatelj P. PK ENI >1X1 v TRSTU. Od..kovane z kolajnami in diplomami na prvih mejuarodnih razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Za morejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobe čist in svež glas. Xl>. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlieah: v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseli boljših lekarnah tukaj in v Evropi. Za pojasnila piccolo št. 2 >;ij boljše obuvalo po naj ugodnejših cenah se vdobiva 1 w samo v čevljarnici -^gg corso i2 Itomanelli, 7rst Cwso« Velika izbera ploš za gospod in gospe. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono St. 847. - Via della Btazioiie Št. 17. - Telefono št. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ( Mljanje predmeto?, l\ se jemljejo na potoFćDje in prevažanje blaga na vse prnge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v last.ia za to pripavljem skladišča. agSšT Edini tržaški zavod za — \MPi i M Pl ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOGr "^^"^-ULLMPILn . MT Točna postrežba in nizke cene. -mL Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalagatelj e. tr. redarstvene straže, e. kr. glarneg-a eariu-skega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož, c. kr. linantne straže t Trstu, Kopru in Pulju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodey gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (biks) = ^ Jredin Cene nizke. Postrežba točna. LJUBLJANSKA KRED1TJNA BANKA" v LJUBLJANI Podrainloa v Gelovon. Kupuje in prodaja Ml »žiti rent, sMtaynib pisem, prijoritet, komnaslali obL'gacij, aieCkf delnic, Talni, noTeev ia deris. p eaiN lidajt k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava, ia eckomptnje ttirebaae eiadaoetM papirja la eaoTčnje sapale kapoM. Daj« predujme na vred. papirje. Zavaruj« srećke proti kurzni —' iZtfUDl -- Vlnkuiuje m Glvinkuluje vojadK« MmuuiuKe kavcije. BiAoapi tm ffrreeo mmuhe ^ Hor •>■ mmroćtlm. Podružnioa v Spljetu Denarne vloge vsprejema t tekočem rsćunn ali na vložne knjižice proti ugodnim obratim. Vloženi denar obreBtuje od dne vloge d dne vzdiga. Promet e 6«ki in nakamnioami.