se 33 dni 12 . maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 14. JUNIJ TP STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. i®|istrirgjte se na Črna kronika Ptuj • Od spornih rokavic k prevelikim hlačam O Stran 24 ■ - ■■ UPRMRS lAMSRAKJE ! SAMKCU Ptuj, torek, 13. maja 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR IŠtajerski in ID radioptuj 89,8*98,2'ICH3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Gospodarstvo Podravje • V ozadju razprodaja, nižanje plač, odpuščanje... O Stran 5 Spodnje Podravje Gorišnica • Tri ta glasne se na lokalni TV cenzurira O Stran 7 Šport Nogomet • Zavrčani vrnili Krki za poraz v Novem mestu na identičen način O Stran 11 Spodnje Podravje • Veliko srečanje letalcev Aeroklub Ptuj praznuje 60 let V Aeroklubu Ptuj bodo 60-letnico uspešnega delovanja, praznični dan je bil 9. maj, praznovali od 6. do 8. junija. Praznovanje bodo povezali s praznikom slovenskih letalcev. Priprave na bogato dvodnevno dogajanje so v polnem teku. Kljub krizi želijo javnosti predstaviti svoje dosedanje delo in aktivnosti. V ožjem organizacijskem odboru, ki ga sestavljajo predsednik Otmar - Pati Gaiser, predsednik Aero-kluba Ptuj Albert Bene in Ivan Furjan, podpredsednik Aero-kluba Ptuj, so povedali, da je v letošnjem praznovanju letalcev poudarek na lahkem letalstvu, kar je trend tudi povsod po svetu. Predvsem pa želijo pritegniti mlade, jim predstaviti svoje delo in jih glede na interes vključiti v posamezne sekcije. Na letalski razstavi se bodo predstavili proizvajalci letalske opreme v Sloveniji in iz sosednjih držav. Svojo udeležbo so potrdili tudi že nekateri vrhunski piloti iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. V letalskem programu, ki bo 8. junija osrednji dogodek, bodo sodelovali predstavniki slovenske vojske, poslovna in akrobatska letala ter padalci. MG Foto: Črtomir Goznik V Domu upokojencev Ptuj veljajo zakoni, ki jih določa direktorica Podravje • Dom upokojencev (DU) Ptuj zadnja leta s svojim poslovanjem ustvarja enormne dobičke, ki se v javnih zavodih sicer uradno imenujejo presežki prihodkov nad odhodki. Vzporedno s kopičenjem dobička je DU intenzivno investiral. A na čigav račun? Domnevno na račun zaposlenih in na račun uporabnikov storitev. Ter na račun »spretnosti« vodstva ustanove. O Strani 2 in 3 Vabljeni na avdicijo ansamblov za » rodna * Ptuj 2014 JAROCITE STAJ Izbirate lahko med: Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, Ptuj. Med prispelimi kupončki do četrtka, 15.5.2014 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko pripeljali š j osebo. O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti. BREZZICNA VREMENSKA POSTAJA PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEP| 70x215 cm Perutnina Ptuj Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 24.6., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 13. maja 2014 Podravje • V Domu upokojencev Ptuj veljajo posebni zakoni, ki jih določa direktorica Kadrovska podhranjenost, vprašljiva kakovo Dom upokojencev (DU) Ptuj zadnja leta s svojim poslovanjem ustvarja enormne dobičke, ki se v javnih zavodih sicer uradno imenujejo presežki prihodkov ritev. Ter na račun »spretnosti« vodstva ustanove. V obdobju od julija lani do februarja letos je v Domu upokojencev Ptuj potekal izredni inšpekcijski nadzor. Izvajala ga je socialna inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za delo in pri izvajanju storitve institucionalnega varstva starejših ugotovila napake, ki bistveno vplivajo na kakovost storitve in na uveljavljanje pravic uporabnikov. Zato so bili izvajalcu že lani in letos odrejeni ukrepi za odpravo ugotovljenih napak. Rok za izpolnitev ukrepov sega v sredino tega meseca. Ugotovljene napake in nepravilnosti pri izvajanju storitve v Domu Ptuj temeljijo na ravnanjih direktorice zavoda Kristine Dokl. Nanašajo se na opravljanje poslovne in strokovne funkcije vodenja ter na Uvodnik spoštovanje ukrepov inšpekcije in sodelovanja v nadzorih. Posebni koncept dela, interni akti -brez pravne podlage »Inšpekcija med drugim ugotavlja, da se storitev v celotnem zavodu (po vseh enotah) izvaja po posebnem konceptu dela. Bistvo le-tega predstavljajo interni akti zavoda. Poseben koncept dela je bil uveden in se je izvajal v zavodu od leta 2007 brez pravno formalne podlage. V zvezi z izvajanjem storitve po posebnem konceptu dela je bilo ugotovljeno, da cenik s ceno storitve v letih 2013 in 2014 v matični stavbi zavoda na Ptuju ter v enotah Muretinci, Kidričevo in Jur- Brez korenitih sprememb v državi ne bo šlo Še preden se je Državni zbor seznanil z odstopom prve predsednice vlade, je predsednik države že iskal pomoč ustavnih pravnikov, da bi mu svetovali o postopkih do predčasnih volitev. In čeprav se je pokazalo, da tudi pravna stroka ne stoji na istih bregovih, so mu dali vedeti, da volitve junija niso mogoče, julij bi bil časovno že primernejši, za izvedbo vseh volilnih opravil, ki jih določa zakonodaja, pa naj bi bil povsem primeren šele avgust. A ker je do odločitve o razpustu parlamenta in razpisu volitev v igri še nekaj drugih politično aktualnih neznank ter interesov, ker se dogajajo turbulentne spremembe tudi v samih strankah, ker se ustanavljajo celo nove naveze in ker je tudi predsednik države jasno povedal, da z razpisom volitev ne bo hitel, se bodo tisti, ki bi jim ustrezale čimprejšnje volitve, s tem pač morali sprijazniti. Navsezadnje gre tudi za legitimno pravico volivcev, omogočeno nam mora biti izraziti svojo voljo, kar bi bilo v poletnih mesecih, ko je čas za dopuste, težko doseči. Če vse to upoštevamo, je najbolj realna možnost za demokratične in legitimne volitve šele v jeseni, do takrat pa se bo dogajalo še veliko turbulentnega, lomila se bodo kopja interesov, lahko pričakujemo tudi izbruh kakšne nove afere in nizke politične udarce. Padla ježe tudi prva vroča kost za medijsko glodanje in poglabljanje že tako razdvojenih Slovencev, saj je eden od pravnikov ugotovil, da zakonodaja ne predvideva nikakršnih ovir za kandidaturo pravnomočno obsojenih oseb; da lahko vsak posameznik, četudi pravnomočno obsojen ali na prestajanju zaporne kazni, kandidira na držav-nozborskih volitvah. Torej lahko kandidira tudi pravnomočno obsojeni prvak. SDS. Drugi pravnik pa meni, da dilem o tem, ali obsojenec lahko vodi vlado, v resnici ni, da se samo po sebi razume, da predsednik ali član vlade ne sme biti pravnomočno obsojen ali celo zaprt, ker mu to onemogoča delo. Zato težko verjamem optimističnim napovedim predsednika države, da bomo do volitev, kjer bo izvoljena nova vlada, prišli zrelo, demokratično in uspešno, saj je dejstvo, da brez korenitih sprememb v državi ta še dolgo ne bo pravična, solidarna in demokratična. Ker so pred nami evropske, državnozborske in lokalne volitve, trdno upam, da ledeni možje, ki so nas že obiskali, ne bodo ohladili le ozračja, ampak tudi razbeljene glave naših politikov; da o pravnikih ne govorimo, ti nas zagotovo ne bodo rešili. Martin Ozmec šinci temelji na izračunu cene storitve, kot jo je potrdil svet zavoda v letu 2007, za kar je zavod pridobil soglasje pristojnega ministrstva, ceno pa je letno nazadnje uskladil v letu 2010. V letih 2012 in 2013 izvajalec ni posredoval ministrstvu v potrditev novih izračunov cene glede na postopno povečan obseg storitve za kapaciteto namestitev v enoti Juršinci. Inšpekcija ocenjuje, da tudi izračun cene za enoto Koper iz leta 2012 ne ustreza dejanskemu stanju izvajanja storitve v navedeni enoti,« je navedeno v povzetku ugotovitev izrednega inšpekcijskega nadzora v Domu Ptuj. Na področju zaposlovanja je inšpekcija ugotovila, da je bilo v zavodu manj zaposlenih kadrov, kot jih predvidevata predpisan standard in normativ. Več kot 60 odstotkov kadrovske strukture je nestalne zaradi zaposlovanja za določen čas, kar je praksa zavoda od leta 2007 dalje. Dom ima z zunanjimi izvajalci sklenjene pogodbe, pri čemer vsebina dela zunanjih izvajalcev ni natančno oziroma specifično opredeljena. Zaradi načina zaposlovanja imajo zaposleni stalno povečan obseg dela, kar ni skladno s predpisi iz delov-no-pravnih področij (delovna razmerja, zdravje in varstvo pri delu), prav tako takšen način dela ne zagotavlja kakovosti storitve po predpisanih standardih in normativih. Inšpekcija je izrazila dvom, da bi direktorica z navodili o delu oziroma internimi akti, na Foto: Črtomir Goznik Kristina Doki je na čelu Doma Ptuj 15 let, od leta 1999. Socialna inšpekcija glede dela Doma Ptuj zadnja leta opozarja na nepravilnosti in zahteva njihovo odpravo. A Doklova zavaja tudi inšpekcijo. Upravičeno se lahko vprašamo, ali bomo kdaj priča epilogu te zgodbe. podlagi katerih očitno v veliki večini temelji delo zavoda in za katere torej ni nujno, da so osnovani na ustrezni zakonski ter strokovni podlagi, bistveno posegla v standard storitve. Direktorica prikrivala in zavajala inšpektorje Inšpekcija je nejasno kadrovsko strukturo v Domu Ptuj ugotovila že leta 2009 pri rednem nadzoru. Direktorici je bila naročena odprava napak. To naj bi sicer tudi storila, izpolnila zahteve in inšpekciji posredovala dokazila, iz katerih je bilo ugotovljeno, da se storitev izvaja skladno s kadrovskim standardom in normativom. Kot danes ugotavlja inšpekcija, jih je Doklova z dokazili o izpolnitvi njihovih žalitev v letu 2009 zavedla. Leta 2012 je inšpekcija znova ugotovila nejasnost kadrovske strukture, direktorica je vztrajala pri spornem konceptu dela in ga pred inšpekcijo prikrivala. »Tudi v tem nadzoru direktorica sodeluje z inšpekcijo pri izpolnjevanju ukrepov tako, da ukrepe in zahteve inšpekcije delno izpolnjuje ali na račun ukrepa nepravilno ravna v drugih zadevah, kar dodatno zapleta nejasno in nepregledno delovanje zavoda in izvajanja storitve,« poudarjajo inšpektorji. Dom vodi kar po telefonu in s pisnimi navodili »Glede prisotnosti direktorice kot strokovne vodje v enotah zavoda oziroma neposrednega strokovnega vodenja storitve je bilo ugotovljeno, da naj bi bila po urniku osebno prisotna. Po izjavah zaposlenih in po njenih izjavah je v enotah prisotna v izjemnih situacijah, v glavnem storitev strokovno vodi po telefonu in elektronski pošti ter s pisnimi navodili. Informiranje in pojasnjevanje ni tekoče in sprotno, kar med zaposlenimi ustvarja nepotrebne konflikte in napetosti. Obstaja utemeljen dvom o ustreznosti takšnega strokovnega vodenja iz vidika kakovosti in učinkovitosti glede na stalno povečevanje obsega storitve, stalne fluktuaci- T ZintfrrvE je kadrov in izvajanja storitve po posebnem konceptu dela in glede na ugotovljene strokovne napake pri izvajanju storitve v tem izrednem nadzoru. Direktorica je strokovno vodenje zavoda za izvajanje socialno varstvene storitve s pooblastili prenesla na vodje enot, ki so vodje zdravstvene nege in oskrbe, le-te pa za strokovno vodenje socialno-varstvene storitve pogojev po predpisih socialnega varstva ne izpolnjujejo,« je med drugim še navedeno v povzetku ugotovitev inšpekcije. Prav tako smo iz povzetka razbrali, da je bilo v dosedanjih inšpekcijskih nadzorih v obdobju od leta 2006 do 2012 ugotovljeno, da zavod uporabnikom ne zagotavlja v celoti predpisanega bivalnega standarda. To pomeni, da zavod kljub obnovi enote Mu-retinci in novogradnji enote Kidričevo ni odpravil tri- in štiriposteljnih sob. Strokovna utemeljitev obnove enote Muretinci in gradnje enote Kidričevo je bila med drugim v tem, da mora zavod prilagoditi bivalni standard uporabnikov in pridobiti prostore, ustrezne predpisanemu standardu za varovani oddelek, kar pa kljub trem novogradnjam in naročilom inšpekcije ni bilo izvedeno. Svet zavoda o posojanju denarja Minuli ponedeljek, 5. maja, je v Domu potekala seja sveta zavoda. Član sveta Janez Rožmarin je vodstvo Doma spraševal, zakaj svet zavoda ni bil seznanjen s posojanjem denarja zavodu Prizma Ponikve, kjer je Doklova vršilka dolžnosti direktorice. O tem smo v Štajerskem tedniku podrobno poročali oz. primer prvi razkrili. Direktorica je Rožmarinu, ki je bil med viri za pripravo članka, očitala, da o podatkih o poslovanju Doma nima kaj govoriti. Pojasnila za pripravo članka je novinarka iskala tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je ustanovitelj zavoda. Na ministrstvu so najprej navedli, da bi direktorica za posojanje denarja potrebovala soglasje sveta zavoda. Kasneje so s to izjavo stopili nekoliko nazaj. Dejstvo, da se je z viški denarja, ustvarjenega v ptujskem zavodu, finančno pomagalo drugemu javnemu zavodu, pa čeprav je šlo samo za občasno posojanje denarja, neizpodbitno drži. Odločitev o posojanju denarja zavodu Prizma je Doklova utemeljevala s členom Statuta zavoda. »V 11. členu piše, da Dom zastopa in predstavlja direktor, ki je odgovoren za zakonitost njegovega dela in poslovanja. Direktor v imenu Doma sklepa pogodbe in brez omejitev opravlja druga pravna opravila. Enako je to napisano v registraciji na sodišču - na primer, če bi bile pri odločanju 2010 2011 2012 2013 Prihodki 8.858.305 8.716.072 9.028.444 10.961.231 Presežek / dobiček 766.185 867.758 1.186.859 650.075 Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 13. maja 2014 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 st oskrbe, vodstvo pa kuje visoke dobičke nad odhodki. Vzporedno s kopičenjem dobička je DU intenzivno investiral. A na čigav račun? Domnevno na račun zaposlenih in na račun uporabnikov sto- Foto: Črtomir Goznik Članu sveta zavoda Janezu Rožmarinu bi vodstvo Doma Ptuj najraje zavezalo jezik. Ker je govoril o temi, ki jo je direktorica pred nekaterimi člani sveta zavoda skrivala. Foto: Črtomir Goznik V letu 2013 je bilo v Domu Ptuj zaposlenih v povprečju 263 sodelavcev, na dan 31. december 2013 so zaposlovali 292 sodelavcev. Od tega jih je bilo 200 zaposlenih za določen in 92 za nedoločen čas. kakšne omejitve. Tukaj omejitev ni. Sem pogledala tudi v sodnem registru. V naših aktih ni nikjer navedeno, da bi o posojanju denarja odločal svet zavoda. Ko sem bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice v zavodu Prizma, o potrebi izposoje finančnih sredstev nismo razmišljali. Zaradi finančnih težav, v katerih je bil zavod, smo na DURS podali vlogo za obročno odplačilo zapadlih obveznosti. Ker smo ugotovili, da poleg obveznosti do DURS-a obstajajo še drugi dolgovi, smo se začeli pogajati s preostalimi upniki. Najprej smo poravnali dolg do ene izmed bank (preko izvršbe). Tudi DURS je izvedel izvršbo, blokirali so nam transakcijski račun in sredstev za izplačilo osebnih dohodkov je bilo premalo. Na ministrstvih, tudi na finančnem, smo se dogovorili, da Dom Ptuj za krajši čas zavodu Prizma posodi denar,« je na seji sveta zavoda pojasnjevala Doklova, ki je prepričana, da je posojanje denarja med obema javnima socialnovarstve-nima zavodoma teklo po črki zakona in da za to dejanje naj ne bi bilo potrebno soglasje sveta zavoda, ampak o tem odloča direktor. »Posojilo je bilo v različnih zneskih izvedeno večkrat, večina denarja je bila Domu Ptuj že povrnjena. Dolg zavoda Prizma do Doma Ptuj trenutno znaša še 145.000 evrov. Ne en ne drugi zavod zaradi teh transakcij ni bil oškodovan, šlo je za pomoč. Zavod Prizma bo Domu Ptuj izplačal tudi dogovorjene obresti. Vse smo naredili po črki zakona. Mi lahko, prosim, citirate, kje v statutu je navedeno, da bi morala za posojilo imeti soglasje sveta zavoda? Da se nekaj pavšalno piše in s tem škodi Domu, predvsem pa meni, da delam nezakonito, se mi zdi nekorektno. Tukaj imamo člen statuta, prosim, če česa nisem delala prav, povejte mi, kaj sem kršila ...« je pojasnjevala Doklova in v nadaljevanju vnovič ošvrknila Rožmarina -češ da on o poslovanju Doma nima kaj govoriti, ker ni za to pooblaščena oseba. Pravno-formalno je zastopnik zavoda res direktor, zastopnik sveta zavoda pa predsednik sveta. Mojca Zemljane Kdo lahko govori in kdo bi moral molčati »Kolikor razumem, doslej na svetu zavoda nismo razpravljali o strogo zaupnih zadevah. Delovanje našega sveta je javno, zato mi ni jasno, zakaj o tem ne bi smel govoriti, če me nekdo na to temo nekaj vpraša. Očitkov direktorice, da ji ne zaupamo, ne sprejmem. Ne čutim se nič krivega. Sicer pa je ministrstvo novinarki pojasnilo, da o načinu razpolaganja presežka prihodkov nad odhodki odloča svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Lahko me linčate. Povedal sem, kar sem povedal. Tukaj lahko še enkrat preberem, kar sem povedal novinarki. Ne vem, ali sem s tem, da sem govoril z novinarko, storil kaj narobe. Nimam namena, da bi se opravičeval. Razen če me boste prepričali, da sem kaj neresničnega izjavil,« je dejal Rožmarin. Doklova je odgovorila: »Saj ne govorimo o presežku. 0 razporeditvi le-tega res odloča svet zavoda, ministrstvo pa nam potem k temu poda še soglasje. Naš presežek ni bil porabljen. To je šlo za posojanje tekočih obratnih sredstev, ki so nam jih v skladu z zmožnostmi tudi vračali. Ne gre za presežek. Sicer pa še enkrat poudarjam, da informacije v imenu sveta zavoda daje predsednik ali oseba, ki je za to pooblaščena. Tudi sama sem članica več svetov zavodov in mi na kraj pameti ne pride, da bi za medije govorila v imenu sveta zavoda - razen če bi me kdo za to pooblastil.« Rožmarin je spraševal naprej: »Torej če me bo kdo nekje zunaj ogovoril in povprašal, kaj se je na seji sveta dogajalo, nimam pravice, da odgovorim. Tega res ne razumem. Tri mandate sem bil član mestnega sveta. Če me je kdo, tudi izmed novinarjev, povprašal, kaj menim o neki točki ali problematiki, sem vsakič lahko povedal svoje stališče. Pa tudi če me je kdo kdaj na ulici povprašal, kaj delamo na mestnem svetu, v svetu zavoda lekarn in centra za socialno delo ... Vsakič sem odgovoril in pojasnil svoje stališče. Do zdaj mi še nihče ni omejil svobode govora. Takoj mi prosim odgovorite, da bom vedel, kaj lahko govorim. Če boste rekli, da ne smem govoriti, bom to spoštoval. Res pa mi je čudno, da nekomu, bodisi občanu bodisi novinarju, če bi me le-ta povprašal, kaj smo govorili na seji sveta zavoda, ne bi smel odgovoriti.« Direktorica Doklova je ponovila, naj se o tem med seboj dogovorijo člani sveta zavoda. V bran Doklovi je stopila predsednica sveta zavoda: »Saj tudi mene ljudje sprašujejo o delu znotraj ustanove in sveta zavoda. Gre za neformalna pojasnila, ker se seveda spodobi odgovoriti. A nikoli mi ni prišlo na misel, da bi to bila uradna izjava. Ker vemo, kdo je oseba za dajanje uradnih podatkov.« Odgovori direktorice in predsednice sveta so Rožmarinu kar dvigovali tlak. Vnovič je poudaril: »Še enkrat ... Prosim, da mi eksplicitno odgovorite. Ne to, kar ste zdaj vi nostalgično govorili ... Predsednica sveta in direktorica doma, odgovorita mi, ali Janez Rožmarin kot član sveta zavoda potemtakem o delu te institucije oziroma samega sveta zavoda ne sme nikjer reči niti besede. Niti svoji ženi doma!? Napotil jo bom sem k vama, da bo o tem izvedela tukaj. Ali bomo na vse medije napisali dopis, naj nas preostalih članov, razen vas treh (direktorice, predsednice sveta zavoda in njene namestnice), ne kličejo in naj nas nič ne sprašujejo, ker ne smemo v imenu sveta, v katerem sedimo, nič govoriti?« Rožmarin jasnega odgovora na vprašanje, kaj sme govoriti in česa ne, ni dobil. Član sveta zavoda Marjan Kolarič pa je povedal: »Vprašanje je, kakšen odgovor sme član sveta dati novinarju - vezano na pooblastila v skladu s statutom in zakonom. Dodal bom še svoje pojasnilo glede primera, o katerem se danes pogovarjamo - posojanje denarja. Svetu zavoda o posojanju denarja res ni treba odločati, bi pa moral biti o tem obveščen. Sam sem o tem bil obveščen. Sicer je res, da naknadno - potem, ko se je transakcija že zgodila.« Foto: Črtomir Goznik Dom Ptuj uporabnikom ne zagotavlja v celoti predpisanega bivalnega standarda. 4 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 13. maja 2014 Ptuj • Deseta obletnica vstopa Slovenije v EU Korupcija odteguje pozornost od problemov TD Ptuj in MO Ptuj sta tudi letos pripravila odmevno prireditev ob vstopu Slovenije v EU. Vsako leto ob vstopu Slovenije v EU v Evroparku opravijo svečan dvig evropske zastave, letos jo je prinesel padalec Aerokluba Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Jelko Kacin, na fotografiji s predsednikom TD Ptuj Petrom Pribožičem. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Jelko Kacin, ki je bil tudi prvi govornik na prireditvi projekta mladih o spoznavanju EU. „Ni nas dva milijona, skupaj nas je 500 milijonov, kljub temu pa nas je petkrat manj, kot je skupaj prebivalcev Kitajske in Indije, ki so naši največji konkurenti. Če želimo poskrbeti za te malčke, potem smo dolžni in odgovorni EU uporabiti kot orodje za pospešen gospodarski razvoj, za povečanje prodaje izven Slovenije. Vse to, kar nam v desetih letih ni uspelo, smo zamudili sami. Dokler bomo mislili, da smo najpametnejši, najbolje organizirani, najbolj sposobni in najlepši, nam ni pomoči. Prehitevali nas bodo po levi in desni. Ob 10. obletnici vstopa Slovenije v EU je pravi trenutek, da se streznimo in se vprašamo o tem, kaj lahko v naslednjih petih letih storimo za to, da bi resnično zacveteli in ponovno rasli zno- traj EU. To je naš glavni izziv. EU zagotavlja mir in blagostanje, vsi v Evropi pa tega nimajo. Dogajanje v Ukrajini je zelo pomemben trenutek streznitve. V Evropi se države še vedno trgajo, še vedno so vojaški konflikti, zato moramo biti resnično srečni, da smo na varnem, v skupini 28 držav, ki so posvečene miru in prihodnosti. Slovenija ima v EU samo osem poslancev. Čas bi bil, da se ljudje streznijo, da gredo 25. maja na volitve in dobro premislijo, preden izgubijo možnost odločanja o slovenski prihodnosti in pravi rešitvi za Slovenijo, da bo v naslednjih letih lahko nadoknadila zamujeno," je povedal Jelko Kacin, ki tudi ne razume, da se slabih 14 dni pred tako pomembnimi volitvami v Sloveniji pogovarjamo samo o tem, kako se je razstrelila ena politična stranka, o tem, ali bo eden šel v zapor zdaj ali bodo drugega zaprli čez kakšen teden ali me- sec. Korupcija in obremenjenost z njo odteguje pozornost od pravili problemov, to pa so razvojni problemi. Slovenija se mora spremeniti in biti boljša Slovenija mora biti preprosto boljša, mora se spremeniti. Dokler ne bomo razumeli, da se mora spremeniti vsak izmed nas, da bi lahko dosegli nekaj več v EU, bodo vsi obtoževali drug drugega. Najlažje pa je obtožiti EU. Drugi cvetijo, se pobirajo, Slovenija pa še vedno ostaja na začelju. Slovenija je bila prva, ki je vstopila v evroobmočje, najbolj razvita; na marsikaterem področju smo bili prvi, danes nismo več. Za to smo si krivi sami. „Če bomo še naprej obtoževali druge, sosede, predvsem pa EU, bomo nazadovali še bolj. Ta negativni naboj, mazohizem, samopomilovanje, slovensko kalimerovstvo, vse to nas tepe. Dokler ne bo pozitivnega pristopa, dokler bo vsak rekel, zakaj pa bi šel volit, toliko časa sprememb ne bo. Dokler na evropskih volitvah ne bomo dosegli 50-odstotne udeležbe, se bodo vse vlade izgovarjale zaradi nezadostnega črpanja evropskih sredstev. Če nam bo to uspelo, verjemite mi, bodo aktivirali 95, 96 % sredstev, ne bo nobenih zaostankov, ker se bodo vsi trudili, ker bodo razumeli, da gre za aktivne državljane, ki hočejo od svojega evropskega državljanstva tudi kaj imeti! Nas osem poslancev EU smo edini funkcionarji iz Slovenije, ki jih izvoli ljudstvo, vse druge imenuje vlada. S trojko pa se Slovenci strašijo sami, zato da se ni treba spremeniti," je na Ptuju v soboto še izpostavil Kacin, ki se zavzema za spodbujanje podjetnih, malih in srednjih podjetij, za razmišljanje, kot ga je imel Puh. Slovenska politika se mora čim prej začeti obnašati racionalno, jeseni bi morali skupaj izvesti parlamentarne in lokalne volitve. Kacin srčno upa, da polovica ljudi nikoli več ne bo izvoljenih v Državni zbor. Že pet let zapored prireditev ob vstopu Slovenije v EU spremlja projekt mladih Spoznavajmo države EU, ki ima vsa leta med mladimi iz osnovnih in srednjih šol, Dijaškega doma Ptuj in mentorji veliko podporo. V kulturnem programu so sodelovali člani komorne skupine harmonikarjev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Pihalnega orkestra Ptuj, najmlajši iz Vrtca Ptuj in Dijaški dom Ptuj. MG Ormož • Ob dnevu Evrope Potovanje po Evropi Minuli petek so učenci in učitelji šol v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž s prav posebno prireditvijo obeležili praznik evropskega povezovanja in sodelovanja oziroma »rojstni dan« Evrope. Že drugo leto zapored so namreč pripravili stojnice, ki so zbrane popeljale na potovanje po evropskih državah. Zbrane na prireditvi je najprej pozdravila vodja aktiva ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Majde Podplatnik Kurpes. V imenu županov vseh treh občin je spregovoril Alojz Sok. Sledila je predsednica NSi Ljudmila Novak, ki se je v svojem govoru med drugim dotaknila tudi pomembnosti manjših občin in dejala, da te prispevajo k enakomernejšemu razvoju Slovenije. Predsednik SD Igor Lukšič pa je opozoril na slab glas Evrope in dodal: »Evropa premalo naredi za mlade. V zadnjih letih je dala samo osem milijard za zaposlovanje mladih in več tisoč milijard za reševanje bank. To ni prava pot.« Po govorih je sledilo raziskovanje stojnic, ki so jih pripravili učenci skupaj z učitelji šol ormoškega območja. Vsaka šola je z najbolj tipičnimi zadevami, kot so znamenitosti, kulinarika in športniki, predstavila izbrane države in evropske institucije. »Vsi obiskovalci so se lahko veliko naučili o državah, poskusili sladke dobrote, se seznanili z znamenitostmi. Pomemben segment pa je tudi neformalno druženje mladih ob S stojnico, polno tulipanov, mlinov na veter in nizozemskih zastav, je OS Ivanjkovci uspešno predstavljala Nizozemsko. stojnicah, za kar na drugih srečanjih zmanjkuje časa ali ni priložnosti,« je dejala pred- stavnica OŠ Ormož Nataša Kolar. Monika Levanič Foto: ML Cirkulane, Cirkovce • Predtekmovanja za otroško varnostno olimpijado Zmagi v Cirkulane in Markovce V aprilu in maju se vrstijo predtekmovanja za 9. otroško varnostno olimpijado, na katerih četrtošolci osnovnih šol iz območja Policijske uprave Maribor dokazujejo svoje znanje s področja varnosti in samozaščitnega ravnanja. Tudi na letošnji otroški varnostni olimpijadi učenci četrtih razredov osnovnih šol tek- mujejo v štirih osnovnih disciplinah; poleg odgovarjanja na vprašanja o spoznavanju posameznih pravil se dokazujejo v spretnosti sestavljanja logotipov različnih znakov, povezanih z varnostjo, 112, 113, reševalna služba, gasilci, v spretnostni slalomski vožnji Foto: M. Ozmec Poleg odgovarjanja na vprašanja o poznavanju pravil se četrtošolci dokazujejo tudi v spretnosti sestavljanja logotipov različnih znakov, povezanih z varnostjo. Foto: M. Ozmec Na petem predtekmovanju v Cirkovcah je bila prava paša za mlade radovedne oči razstavljena vojaška in policijska tehnika. s kolesom ter v požarni vaji, v kateri zbirajo vodo z ročno brizgalno. Na četrtem predtekmova-nju otroške varnostne olimpi-jade so se aprila zbrali četrto-šolci iz območij treh policijskih postaj: Gorišnica, Ormož in Podlehnik. Na tekmovanju, ki je potekalo na Osnovni šoli Cirkulane, je odlično prvo mesto dosegla domača ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč iz Cirku-lan, ki je dosegla 630 točk; druga je bila ekipa OŠ Franje Serta iz Bednje v sosednji Hrvaški (602 točki), tretja ekipa Izidorja Polaka iz hrvaške Vi-šnjice (553 točk). Na petem predtekmovanju otroške varnostne olimpija-de, ki je bilo minuli četrtek na OŠ Cirkovce, pa je med 20 ekipami četrtošolcev iz območja PP Ptuj največ, kar 655 točk, zbrala 1. ekipa OŠ Markovci, drugo mesto je dosegla ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas s 570 točkami, tretja pa je bila ekipa OŠ Jur-šinci (561 točk). Najbolje uvrščene ekipe z vseh predtekmovanj se bodo zbrale na finalnem tekmovanju v četrtek, 5. junija, v mariborski dvorani Tabor. Sočasno bodo potekale tudi številne akcije in nagradne igre, katerih nagrajence bodo razglasili po finalni prireditvi. 9. Otroško varnostno olimpi-jado bo tudi letos spremljala humanitarna akcija, tretja »Štengijada. Izkupiček te humanitarne prireditve pa bodo letos namenili uslužbenki PU Maribor Mariji Božičko. OM torek • 13. maja 2014 Gospodarstvo Štajerski TEDNIK 5 Slovenija, Podravje • HSE ukinil nadzorne svete v treh odvisnih družbah V ozadju razprodaja, nižanje plač, odpuščanja - ali nič od tega Kot strela z jasnega je prvi delovni dan po prvomajskih praznikih udarila novica o ukinitvi nadzornih svetov v treh elektroenergetskih družbah, v katerih Holding slovenskih elektrarn (HSE) obvladuje stoodstotni lastniški delež. HSE je s sklepom, sprejetim 29. aprila, ukinil nadzorne svete v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG) in Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). »Od 30. aprila oziroma od 5. maja dalje so družbe brez nadzornih svetov, njihova vodstva pa neposredno odgovorna poslovodstvu HSE. Vse tri so družbe z omejeno odgovornostjo, za katere Zakon o gospodarskih družbah ne predvideva nadzornega sveta. Dejstvo je, da je nadzorni svet kot organ oz. instrument primeren predvsem za družbe, ki imajo razpršeno delničarsko strukturo in je namenjen bolj vzpostavljanju neodvisnega nadzora kot pa učinkovitosti korporativnega upravljanja. Skozi leta se je tudi izkazalo, da nadzorniki družb skupine HSE svojega dela kot organ nadzora ne opravljajo v zadostni meri zadovoljivo ter da vodstvom družb neredko služijo kot ščit pred sprejemanjem zahtevnih, zavezujočih in nepovratnih odločitev. Ukinitev nadzornih svetov družb skupine HSE je korak k izboljšanju prakse korporativ-nega upravljanja in k začetku resne, postopne in celovite konsolidacije skupine HSE, med drugim s poudarkom na večji stroškovni učinkovitosti poslovanja, nadzorom nad vodenjem investicij, novi sistemizaciji delovnih mest ter poenotenju plačnih sistemov znotraj skupine,« so ukinitev nadzornih svetov v treh slovenskih elektroenergetskih podjetjih utemeljili v HSE. Sindikat in zaposleni na nogah Predsedniki sindikatov v Tešu, Demu in Sengu, Danijel Tajnik, Bojan Majhenič in Gorazd Leban, ter predsednik sindikata energetike Branko Sevčnikar so nad ukinitvijo nadzornih svetov izrazili zaskrbljenost. Bojijo se, da je to le en od korakov do razprodaje energetike, zato ne izključujejo stavke. Sveti delavcev pa so že sprožili postopke na sodišču, v katerih bo le-to preverjalo, ali je bila ukinitev nadzornih sveto skladna z veljavnimi akti, tudi z aktom o ustanovitvi HSE. Generalni direktor HSE Blaž Košorok bo moral v izogib stavki po Sevčnikarjevih besedah vzpostaviti socialno partnerstvo. Sindikalisti dodajajo, da ne sveti delavcev in ne sindikati v nobenem postopku doslej niso bili udeleženi v postopku niti obveščanja, kaj šele soo- DEM lani drugi največji proizvajalec električne energije z 12 milijoni evrov dobička DEM so bile lani drugI največji proizvajalec električne energije v Sloveniji - po količini energije, oddane v slovenski energetski sistem. TEŠ je v omrežje oddal nekaj manj kot 31 odstotkov vseh v Sloveniji proizvedenih količin električne energije, DEM 24,5 odstotka, krška nuklearka pa slabih 22 odstotkov (slovenski del). »V DEM smo proizvedli 2.840 GVVh električne energije, kar predstavlja četrtino v Sloveniji proizvedene električne energije. Proizvodnja je bila devet odstotkov nad načrtovano. Into kljubtemu daje bila HE Formin zaradi posledic poplav še v spomladanskih mesecih izven obratovanja. Iz poslovanja smo lani ustvarili 75 milijonov evrov prihodkov in 12 milijonov evrov dobička,« je za Štajerski tednik povedal tehnični direktor DEM Andrej Tumpej. dločanja ali posvetovanja. Bojana Majheniča skrbi, da Ko-šorok dela pod mizo, v veliki tajnosti. »Če ima nekdo dobre namene, da hoče nekaj izboljšati, popraviti, potem to tudi javno pove, javno razgrne,« je dejal. Po njegovem mnenju je v ozadju odprodaja družb iz skupine HSE. Seng, Dem in Teš so tako rekoč obnovljene, v objekte ne bo treba vlagati prihodnjih 20, 30 let, zato so »čudovit plen za velike igralce na evropskem energetskem trgu«. Tudi za Danijela Tajnika je nedavna poteza o ukinitvi nadzornih svetov zaskrbljujo- ča. Za to po njegovi oceni verjetno ni razlog poslovanje, ampak težnja po zniževanju plač delavcem, odpuščanja v družbah in najbrž rast nekega kapitala na drugi strani, ki mu ne bo kontrole. Gorazd Leban pa je poudaril, da je vodstvo HSE s tem ukrepom izkazalo veliko nezaupanje do dela nadzornih svetov, pa tudi do direktorjev, ki vodijo te družbe. HSE: Huda kri je odveč V HSE pojasnjujejo, da je huda kri med predstavniki socialnih partnerjev povsem neutemeljena ter za njih toliko bolj nerazumljiva in skrb vzbujajoča. »Ob kakršni koli večji spremembi ali jasno artikulirani zahtevi po spremembi v razmišljanju je HSE deležen očitka po centralizaciji. Ta očitek enostavno ne vzdrži resne presoje. Pravno nevzdržni so tudi že kar stalni očitki, da naj obvladujoča družba ne pozabi, kdo jo je ustanovil, navajanje zgodovinskih dejstev in podobno. Dejstvo je, da ima obvladujoča družba zakonsko pravico izvrševati odločujoč vpliv na vodenje poslov odvisne družbe, oblikovanje poslovne politike oziroma na usklajeno delovanje družb v skupini, pri čemer ima možnost bistveno usmerjati odvisne družbe pri odločanju o financiranju in poslovanju. Namigovanja, da naj bi odprava nadzornih svetov pomenila začetek odpuščanj zaposlenih in prodaje odvisnih družb skupine HSE, odločno zanikamo. Nasprotno: skupina kot celota bo obstala le, če bomo korenito spremenili način njenega upravljanja,« je poudaril Blaž Košorok, generalni direktor HSE. Mojca Zemljarič Slovenska Bistrica • Bistriški Alumero lani s pol milijona evrov dobička Ovadena nekdanja prokurista in direktorica Za avstrijsko skupino Alumero je bilo prvo celotno leto poslovanja na pogorišču nekdanjega propadlega Almonta v Slovenski Bistrici uspešno. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedal njen prvi mož Manfred Rosenstatter, so lani ustvarili za dobrih 7,2 milijona evrov prihodkov, leto pa končali s približno pol milijona evrov dobička. Letos Rosenstatter napoveduje podoben končni izkupiček ob še nekoliko povečani prodaji, ki jo ocenjujejo na 8,5 milijona evrov. Ob tem namreč načrtujejo za okoli pol milijona evrov investicij v tehnološke procese, eden od pomembnejših stroškov pa bi lahko bil tudi nakup poslov- nih prostorov, ki so še vedno v lasti Hypo Leasinga. Med večjimi gradbenimi projekti letošnjega leta je bistriški Alumero pridobil gradnjo aluminijske fasade na sedežu skupine Erber v vrednosti milijon evrov, ob tem pa vse bolj razvijajo segment novili manjših proizvodov, kot so vrtno pohištvo, okna in fasadni izdelki. Trenutno ima podjetje 75 zaposlenih, še letos načrtujejo vsaj pet novih zaposlitev. Slovensko podjetje tako postaja pomemben del Alumera, ki ima v poslovnem svetu že več kot dve desetletji izkušenj. Skupina je prisotna tudi na Nizozemskem in v Nemčiji, s podobno proizvodnjo kot v Sloveniji pa se ukvarja še na Poljskem. Alumero je kmalu po stečaju Almonta junija 2012 nadaljeval proizvodnjo v Slovenski Bistrici, že pred tem pa je v postopku prisilne poravnave z vložkom nekaj več kot pol milijona evrov poskušal pomagati pri rešitvi usode Almonta. In ravno zaradi tega sodelovanja je stečajna upraviteljica Almonta Romana Kruhar Puc z odvetniki lani decembra vložila kazensko ovadbo zoper takratno vodstvo, je zapisano v objavljenem poročilu stečajne upraviteljice na spletni strani Ajpes. Kazensko so tako ovadeni takratna direktorica Andreja Kurež, oba nekdanja prokurista Alojz Gorčenko in Boris Šlamberger ter družba Alumero. Kot je razvidno iz poročila, so kazensko ovadbo vložili zaradi suma nezakonitega prelivanja finančnih sredstev iz Almonta v Alumero v času prisilne poravnave prvega. Po oceni stečajne upravite-ljice in upniškega odbora naj bi namreč bila prisilna poravnava junija 2011 predlagana zgolj z namenom nadaljnjega izčrpavanja Almonta. Predlog prisilne poravnave je bil po mnenju prisilne upraviteljice poln neresnic in podatkov, ki so bili namenjeni zavajanju upnikov, da bi ti potrdili prisilno poravnavo, v okviru katere bi nekdanja uprava lahko še naprej izčrpavala družbo in upnikom še povečala škodo. Ob tem je bila dodatna škoda narejena zaradi posredništva pri poslih Alumera, ki bi jih sicer Almont lahko opravil sam brez plačila provizij. »Ne morem komentirati navedenih podatkov, ker od 1. januarja 2011 nisem več zaposlen v Almontu, d. o. o., in od 16. julija 2011 tudi nisem bil več prokurist v Almontu, d. o. o.,« je makolski župan Alojz Gorčenko odgovoril na prošnjo za komentar teh obtožb. Andreja Kurež, sedaj svetovalka direktorja bistriškega podjetja Alumero, pa je dejala: »Z vsebino kazenske ovadbe sem bila seznanjena preko poročila, objavljenega na Ajpe-su konec aprila 2014. V zvezi s tam navedenimi razlogi za sum storitve očitanega kaznivega dejanja lahko izjavim, da so povsem neutemeljeni.« Prav tako je bil z ovadbo preko portala Ajpes seznanjen Boris Šlamberger, izvršni direktor Alumera. »S samo vsebino ovadbe še nisem seznanjen, tako da tega ne morem komentirati. Vem samo, da so te pavšalne navedbe neresnične,« je odgovoril. Na mariborskem tožilstvu so potrdili prejem ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki pa je trenutno še vedno v preveritvi na Policijski upravi Maribor. Mojca Vtič/STA 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 13. maja 2014 Cirkulane • Podpis pogodb za obnovo in rekonstrukcijo cest Milijon evrov vredni investiciji V občini Cirkulane so nedavno podpisali še dve pogodbi za investicije v cestno infrastrukturo. Prva zajema obnovo ceste, ki povezuje naselji Dolane in Gradišča, druga pa zajema celovito rekonstrukcijo obstoječe neasfaltirane zelo strme in plazovite javne poti, ki povezuje Medribnik in Gruškovec preko Ržakovega brega. Skupaj sta vredni 1,16 milijona evrov. Investicija lokalne ceste Hum-Gradišča, ki povezuje naselji Dolane in Gradišča na območju občine Cirkulane, zajema tudi obnovo javne poti, ki predstavlja cesto na 336 metrov visok Gradiški Hum, priljubljeno pohodniško točko v vzhodnih Halozah. V okviru modernizacije in rekonstruk- cije obstoječih cest bo občina Cirkulane obnovila poškodovano vozišče. Skupna dolžina izvedbe obnove bo tako 2.715 metrov. Ob tem se bo vozišče razširilo na širino tri metre. Ob njem se bodo na novo uredile bankine, postavljene bodo varnostne ograje na izpostavljenih odsekih, obeta se tudi posodo- bitev prometne signalizacije. Zaradi preprečevanja plazenja terena bodo postavljeni podporni zidovi, uredila pa se bo tudi meteorna kanalizacija. Dela bo izvedlo podjetje Stra-bag AG, vrednost sklenjene pogodbe znaša 536.690,59 evra z DDV. Izvedba del se bo začela v začetku tega meseca, trajala pa bo do septembra letos. Izvedba celovite rekonstrukcije javne poti Medribnik-Gru-škovec-Ržakov breg-Pisanec v dolžni 1,6 kilometra, se prav tako začenja v teh dneh in naj bi bila končana predvidoma v prvi polovici septembra. Občina bo z ureditvijo vozišča, odvodnjavanja, opremo ceste Foto: Arhiv Občine Cirkulane Cesta preko Ržakovega brega bo kmalu dobila novo podobo. in bankin omogočila občanom hitrejšo in varno povezavo do svojih domov. Pogodbo za izvedbo del za omenjeno investicijo je župan občine Cirkulane podpisal z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj. Vrednost sklenjene pogodbe znaša 629.218,11 evra z DDV. Patricija Kovačec Poljčane • Obudimo tržnico Tržnica kot prostor sobotnega druženja Lesene stojnice šele leto in pol polnijo prostor tržnice v središču Poljčan, ta ni zaživela v pričakovanem obsegu. Zato je občina letos organizirala že tri tematske prireditve v okviru projekta obuditve tržnice Poljčane. »Denarja za te prireditve porabimo izjemno malo. Stroške nam povzroča le material, ki ga nabavljamo za delavnice, vse drugo skušamo izpeljati brez stroškov. Pri financiranju materiala nam pomaga občina, delno Filozofska fakulteta Maribor, del stroškov pa se krije preko projekta Popestrimo šolo,« je dejala Jelka Lovrenčič z Občine Poljčane. Prva prireditev na tržnici, v sklopu katere se je predstavil pomen čebel, medu in čebeljega voska, je bila februarja. »Otroci so vlivali svečke iz čebeljega voska, se poigrali s kvizom na temo čebel in medu in dogajanje popestrili s kulturnim programom,« je dogajanje na tržnici opisala Jelka Lovrenčič. Druga prireditev je bila 22. marca, ko je bila prikazana lončarska obrt, v kateri so se lahko preizkusili tudi najmlajši, in tretja 12. aprila, ko so se na tržnici ple-tle košare iz vrbovih vej. Odziv občanov in občank je dober, tako da je prizadevanje občine doseglo svoj namen, je ocenila Lovrenčičeva. Ob tem se je povečalo tudi zanimanje za najem stojnice, še posebej v času prireditev, torej enkrat mesečno. »V času decembrskega božičnega sejma smo komaj dobili ponudnike, ki so se bili pripravljeni predstavljati, sedaj pa so ob prireditvah stojnice zasedene za cel mesec naprej, tako da včasih kombiniramo tudi po dva ponudnika na stojnico. Tudi ob običajnih sobotah se zanimanje povečuje, kar nas veseli in zopet dokazuje, da se zadeve razvijajo v pravo smer,« je ugotovila Lovrenči-čeva. Prireditve bodo nadaljevali, saj želijo doseči, da bo tržnica postala prostor dopoldanskega sobotnega druženja. »Želimo privabiti ljudi v večjem številu, želimo spodbuditi mlade družine, da bodo prihajale na tržnico - ni nujno, da kupujejo, naj se vsaj sprehajajo. Menimo, da je to uresničljivo, le čas je potreben. Rezultati pa se že kažejo,« je povedala Jelka Lovrenčič. Tretjo soboto v maju bo tržnico obiskala vila Pomlad, ob tem pa bo predstavljen tudi način obdelave lesa za manjše dekorativne izdelke (otroci bodo iz lesenih deščic naredili svoje izdelke - leseno klopco). V juniju pa bodo na tržnicah v družbi vile Poletja najmlajši šivali vrečice iz rabljenega blaga in jih polnili s sivko. Mojca Vtič Žetale • 16. gozdarski praznik Za varno delo z motorko Nedavno je v Žetalah v okviru 16. gozdarskega praznika potekalo že tradicionalno tekmovanje z motorno žago, katerega glavni namen je varno delo z motorno žago. Tudi letošnje tekmovanje je štelo kot izbirno za udeležbo na državnem gozdarskem tekmovanju lastnikov gozdov v Gornji Radgoni. Letos je tekmovalo 19 tekmovalcev oziroma tekmovalk. Ti so po besedah Izidorja Štajnbergerja pokazali veliko znanja ter predvsem, da znajo z motorno žago delati varno, saj so tekmo vsi končali brez vsakršne poškodbe. Vsi tekmovalci so morali upoštevati vsa varnostna pravila in imeti vso potrebno varnostno opremo, kot jo morajo imeti tudi sicer pri delu z motorno žago. Kategorije, v katerih so se po- fför 58* m W Brem h BpjW. "li r W \z£f t 'fl^Tlfl1 ÚÉLJL — Foto: PK Tekmovalci so se preizkusili v različnih kategorijah. Točke sta jim prinašali hitrost in natančnost. merili, so bile kombiniran rez, prežagovanje hloda na podlagi, zasek in podžagovanje, kle-ščenje in drog na balon. Tekmovalci so zbirali točke, njihovo število je bilo odvisno od hitrosti in natančnosti reza. Med žensko konkurenco je prvo mesto zasedla Kristina Štajnberger, drugo mesto Marijana Podgoršek in tretje Veronika Furman. Med moško konkurenco je bila borba precej bolj huda in na koncu z majhnimi razlikami. Prvo mesto je zasedel Toni Butolen, drugo Robi Jus in tretje Izidor Štajnberger. Med ekipami pa so si prva tri mesta razdelili Cepini, Grče in Črički. Med tekmovanjem so se vrstili prikazi dela z motorno žago, preizkušali so nove modele žag firme Jonsered, prikazali so tudi cepljenje drv in žaganje na traktorski pogon. Prireditev si je ogledalo približno 350 ljudi. Patricija Kovačec Središče ob Dravi • Srečanje voznikov starodobnih motorjev Navdušeni dirkači in obiskovalci Minuli konec tedna je po srediških ulicah zadišalo po bencinu. V okviru 60. občinskega praznika v Središču ob Dravi je potekalo namreč dvodnevno mednarodno srečanje starodobnih dirkalnih motociklov Slovenija Classic 2014 TT Središče ob Dravi, na katerem se je zbralo kar 30 lastnikov starodobnih motorjev. Na mednarodnem srečanju starodobnih dirkalnih motociklov Slovenija Classic 2014 TT Središče ob Dravi so dirkali dirkači iz Slovenije in drugih držav. Mednarodno dirko je organiziralo Društvo starodobnih vozil Središče ob Dravi s pomočjo drugih domačih društev in občine. Na tokratnem spektaklu je zahrumelo kar 27 moto-ciklov in trije prikoličarji, ki so bili prava atrakcija za oči. Z enim izmed prikoličarjev se je predstavil tudi evropski prvak in udeleženec svetovnega prvenstva v dirkah starodobnih motorjev Milan Špendal. Sicer pa so po srediških ulicah poleg domačinov dirkali tudi dirkači iz sosednje Avstrije in Hrvaške ter Italije in navdušili množico gledalcev. Na progi, ki je merila 1.300 metrov, sta dirkali tudi dve predstavnici nežnejšega spola. Vožnja po srediških ulicah je potekala v več etapah po pol ure in po kategorijah motorjev, tako da so si obiskovalci jeklene konjičke lahko ogledali od blizu in daleč. Direktor dirke je bil podpredsednik slovenske veteranske Avto moto zveze Franci Škrjanec, ki pa navdušenja nad pozitivnimi odzivi tako obiskovalcev kot tudi dirkačev ni mogel skrivati. »Ljudje so neverjetno zadovoljni, prav tako motoristi, tudi zaradi proge, ki je specifična,« je dejal direktor dirke Škrjanec in še dodal: »Dirka ni tekmovalnega duha, je pa odlična promocija. In upam, da bomo nekoč prišli tudi do tekmovalne dirke.« Sicer pa je bil po besedah direktorja dirke Škrjanca najstarejši motor letnik 50 oziroma 51. Odlično pa je bilo poskrbljeno tudi za samo varnost, za katero je skrbelo okrog 100 ljudi. V času dirke je bil promet delno oviran, saj so cesto zaprli. Direktor Škrjanec pa si je za naslednje leto upal napovedati še boljše srečanje. Monika Levanič Foto: ML torek • 13. maja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Gorišnica • Še o 20. redni seji občinskega sveta Tri ta glasne se na lokalni televiziji cenzurira Svetnik občine Gorišnica Robert Marin je na 20. redni seji občinskega sveta med drugim izpostavil vprašanje o domnevni cenzuri na lokalni kabelski televiziji. »Občinska kronika je financirana iz občinskega proračuna, v katerega se iz naslova dohodnine in davkov stekajo sredstva vseh občanov. Glede na to, da sem bil na mesto svetnika izvoljen z veliko večino občanov, moji volivci in tudi sam pogrešamo, da predlogi, stališča in mnenja, ki jih predstavim na seji, v občinski kroniki niso predvajani. Bil sem prisoten na 20 rednih in nekaj izrednih sejah občinskega sveta. Moje razprave niso bile predvajane niti enkrat, niti v eni točki - pa sem razpravljal, denimo, o poplavah, mlinu in še drugih konkretnih zadevah. Vedno se pojavlja situacija, da se moje razprave izrežejo. To me moti,« je dejal Marin, župan Jože Kokot se je na njegov očitek odzval z besedami: »Mislim, da ni ravno točno tako, kot ste rekli. To je vaše mnenje.« Svetniki Robert Škerjanec, Bojan Purgaj in Robert Marin so se na 20. redni seji občinskega sveta pritoževali, da se njihove izjave, povedane na sejah občinskega sveta, iz občinske kronike izrežejo. Ob koncu seje, ko sta se svetnik Bojan Purgaj in župan Kokot sicer vnovič glasno sporekla okrog revizijskega poročila Računskega sodišča, je Purgaj na temo cenzure na lokalni televiziji priglasil: »Če ste časovno omejeni s trajanjem občinske kronike, po- tem naše in vaše izjave izrežite sorazmerno. Ne pa, da se Marina, Škerjanca in Purgaja izreže v celoti, drugo pa se pokaže. 12 let že izvajate cenzuro. Pogledal sem si kroniko. Pri vseh razpravah sem bil izrezan.« Pri tej razpravi je v bran županu Kokotu stopil podžupan Jože Petek in poudaril, da časovno oddaja traja pač eno uro, da se vsega ne da predvajati in da so vse, po njegovem mnenju relevantne razprave, v oddaji prikazane. »Vsi sklepi odborov in komisij se predvajajo,« je dejal podžupan Petek. Sam župan Kokot pa očitku o izvajanju cenzure niti ni kaj dosti oporekal... Kaj je z naložbami, na katere se čaka že celo desetletje Svetnik Roman Škerjanec je na občinsko upravo apeliral, naj pripravi terminski plan izvajanja investicij. »Vseskozi se nekaj obljublja, čas teče, naložbe pa se ne začnejo,« je dejal. Župan Kokot je povedal, da je v teku gradnja kanalizacije (Ptujsko polje II. faza), za katero še niso prejeli nobenega sofinancerskega denarja, prav tako še vedno čakajo sofinancerska sredstva za gradnjo namakalnega sistema. »Govorim o manjših investicijah, ki ste jih obljubili pred osmimi, desetimi leti in bi že morale biti končane. Kaj je s temi investicijami, me zanima. Ali spet ne bo iz njih nič?« je nadalje spraševal Škerjanec. Župan je pojasnil, da denarja ni in da je treba skrbeti, da so najprej poplačane vse obveznosti, ki jih je občina po zakonodaji dolžna financirati. Prav tako je po županovih besedah občina Gorišnica plačala že sedem izstavljenih situacij za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter situacije pri gradnji namakalnega sistema. »Za kanalizacijo smo plačali sedem situacij, pa še centa nismo dobili od države. Za namakalni sistem smo plačali 850.000 evrov, pa še centa nismo dobili od države. Še enega ne. Pa si izračunajte ... Ali naj copramo?« je hitel naštevati župan. V nadaljevanju je Škerjanec izpostavil, da so tudi na njega na seji enega izmed odborov leteli očitki, zakaj je pri neki stvari glasoval po svoje. »In to si celo dovolijo predsedniki komisij in odborov. Ne dovolim, da mi nekdo nekaj podtika ali očita, da se ne znam odločati. Vsak glasuje, kot pač glasuje. In če ne glasuje, kot pričakujejo drugi, naj se ga ne obsoja in naj se ga pusti pri miru.« Župan Kokot je k temu dodal: »Kot veste, nisem nikoli nikogar nagovarjal, kako naj glasuje. Prav je, da se vsak pri glasovanju odloča po svoji vesti.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Srečanje letalcev Ptuj 2014 V znamenju dejavnosti in prehojene poti Aeroklub Ptuj letos praznuje 60-letnico uspešnega delovanja. Odločili so se, da bodo, kljub ne najugodnejšim razmeram, praznovali in organizirali veliko srečanje letalcev, razstavo, letalski sejem in letalski piknik. Priprave na letošnji letalski praznik so v polnem teku. Udeležence bodo pozdravili že 6. junija, osrednje dogajanje pa bo potekalo 7. in 8. junija. Pričakujejo čim več ljubiteljev letalstva iz Slovenije in tujine. Na prazničnem dogajanju, ki bo posvečeno tudi prazniku slovenskih letalcev, bodo obdarili vse ženske z veljavno pilotsko licenco, tri najstarejše pilote z veljavno pilotsko licenco, tri pilote, ki bodo prileteli iz najoddaljenejših krajev, organizirali bodo polete z baloni, izvedli promocijske polete, skoke padalcev, zainteresirane povabili na panoramske lete, k sodelovanju pa vabijo tudi mlade glasbene skupine. Tretji dan letalskega praznika 2014, 8. junija, bodo izvedli praznično prireditev ob 60-letnici Aerokluba Ptuj, ki bo posvečena tudi prazniku slovenskega letalstva. V letalskem programu pa bodo sodelovali slovenska vojska, poslovna in akrobatska leta, padalci, možna pa so še tudi kakšna druga presenečenja. Izobrazili 600 padalcev in 750 pilotov Na svojo 60-letno prehojeno pot so v Aeroklubu Ptuj zelo ponosni. V tem času so izšolali okrog 600 padalcev, okrog 450 jadralnih pilotov in okrog 300 motornih pilotov. Mnogi med njimi so bili izjemno uspešni na državnih, evropskih in drugih prvenstvih. Kljub krizi, ki je zdela tudi njih, so v letu 2014 dosegli enega največjih uspehov v športnih tekmovanjih, padalec Aerokluba Ptuj Peter Balta, je postal dvojni evropski prvak s slovensko reprezentanco v skupinskih skokih na cilj in v posamičnih, je povedal predsednik Aero-kluba Ptuj Albert Bene. Delujejo v petih sekcijah: modelarski, sekciji ultra lahkih letal, jadralnih letal, motornih letal in padalski. Sponzorskih sredstev je vse manj, ob strani jim stojita le še Talum in Zavarovalnica Maribor. Od letnega proračuna v višini od 160.000 do 200.000 evrov je sponzor-skih sredstev le 10 %, vse drugo prispevajo člani sami. „Ne glede na to smo se odločili za organizacijo letalskega praznika, ker želimo promovirati našo dejavnost in spodbuditi mlade, da se nam pridružijo. Trenutno ima Aeroklub Ptuj okrog 110 članov. Letalskipark je zelo zastarel, zato je vzdrže- vanje zelo drago. Tudi poraba goriva velika, posledično je zato letenje drago. Po najboljših močeh se trudimo, da bi letalski park posodobili, da bi nabavili letala iz modernih materialov z motorji, ki manj trošijo, s katerimi bi lahko korenito pocenili letenje. Srednja cena za eno uro letenja je trenutno med 120 in 140 evrov, z letalom, ki ga bomo kupili s sofinanciranjem članov, bomo lahko leteli že za 70 evrov na uro, kar je velika razlika. S tem bomo tudi mladim omogočili, da postanejo naši člani in letijo z generalno aviacijo. Ves čas delovanja Aerokluba je delovala tudi šola za pilote. V tem letu smo naše interne akte in organizacijo uspeli uskladiti z evropsko zakonodajo, tako da imamo vsa pooblastila, da še naprej izvajamo šolanje za ultra lahke pilote, za generalno aviacijo, padalce in jadralce. Naše pilote lahko srečate povsod, eden leti tudi za Arabce," je še povedal Bene o trenutnih razmerah in prehojeni poti Ae-rokluba Ptuj. „Na prireditvi bo videti marsikaj, na letalski razstavi se bodo predstavili proizvajalci letalske opreme v Sloveniji iz sosednjih držav," pa je povedal Otmar Pati Gaiser, predsednik organizacijskega odbora ob 60-letnici Aerokluba Ptuj. V Letalski zvezi Slovenije niso dobili pozitivnega odgovora o tem, kdo bo organizator slovenske prireditve ob dne- vu slovenskega letalstva, 6. juniju, zato so se odločili, da bodo svoje praznovanje povezali tudi s slovenskim praznikom letalcev. Na srečanju pričakujejo goste iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške, nastopili pa bodo tudi vrhunski slovenski piloti, je dodal podpredsednik Aerokluba Ptuj Ivan Furjan. Pričakujejo Petra Bešanija, Petra Podlunška, Jur-gena Schmidta, to so samo tri znana imena. Če se bodo pogovori izšli, bodo obiskovalci videli tudi džete, letalo, ki varuje slovensko nebo, aerofigh-ter (ura letenja na njem stane 40 tisoč evrov), pa še kakšno reaktivno letalo, v igri je tudi mig, pa stari galeb. MG Foto: Črtomir Goznik Na letališču v Moškanjcih so se začele priprave na letošnje veliko srečanje letalcev, praznovanje 60-letnice Aerokluba Ptuj in praznika slovenskih letalcev. REFERENDUMSKA PRAVILA v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj Referendum o arhivski noveli Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, 41/2007) Štajerski tednik in Radio Ptuj določata in objavljata obseg, pogoje in način izrabe časopisnega prostora in programskega časa za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhiva, razpisanega za 8. junij 2014. Štajerski tednik in Radio Ptuj bosta med referendumsko kampanjo objavljala prispevke in oddaje, ki bodo izvedeni v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in v skladu z uredniško politiko medija. Oba medija bosta samostojno odločala o načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov. Oglaševanje Vsem interesentom ponujamo tudi možnost komercialnega sodelovanja in oglaševanja. Pri tem ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate ali politične stranke. Na podlagi 50. člena Zakona o medijih je za resničnost in točnost navedb oz. podatkov v oglasu odgovoren naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in programsko zasnovo medija pa njegov izdajatelj. V skladu s 7. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji pa je obvezna objava naročnika oglasa. Naročena propagandna sporočila bomo objavljali v skladu s splošnimi pogoji in po ceniku, ki velja v času predvolilne in referendumske kampanje. Pritožbe Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo interesenti ali njihovi zakoniti predstavniki, novinarji in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika informativnega programa. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Simona Meznarič, odgovorna urednica Štajerskega tednika Ptuj, 13. maj 2014 Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj 8 Štajerski*TEDNIK Pozdravljeni v Trnovski vasi in pri Svetem Andražu torek • 13. maja 2014 Na vasi še živi solidarnost Velike zanimivosti majhnega kraja Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, v kateri živi 1195 prebivalcev, je v današnji obliki nastala leta 1998. Ime je dobila po Svetem Andražu, zavetniku župnijske cerkve, ki je lani obeležila 500 let od začetka njene gradnje. V občini najdemo tudi druge zanimivosti, med drugim so prav tukaj pred leti odkrili novo vrsto suhe južine. Dandanes je vedno več situacij, ko se ljudje ob težavah drugih obrnejo vstran. Obstajajo celo posnetki prometnih nesreč, ropov ali hujših zločinov na ulicah, ob katerih se mimoidoči niti ne ustavijo, kaj šele priskočijo na pomoč. Na srečo pa seveda ni z vsemi tako, recimo slovenski gasilci so eni izmed tistih, ki so še vedno pripravljeni prostovoljno pomagati človeku v stiski. Tone Novak iz mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko ter Gon-zal Giribet iz Harvarda sta leta 2006 namreč objavila opis nove vrste talne suhe južine (Cyphophthalmi), katere značilno najdišče je v andraški občini. Do takrat je bilo v svetu znanih 32 vrst tega bitja, prav pri Svetem Andražu pa so odkrili novo sorto te živalske vrste. Prepoznamo jo po dolgem telesu in prav takšnih nogah, ki ji omogočajo hitro gibanje, živi pa na s humusom bogatih tleh listnatih gozdov. Ti poleg drugih površin tvorijo skoraj 20 kvadratnih kilometrov gričevnatega sveta osrednjih Slovenskih goric, na katerih se razprostira andraška občina, njeno središče je v Vitomarcih. Sestavlja jo več naselij, prve pisane omembe nekaterih segajo v 13. stoletje. V državnem arhivu na Dunaju je namreč ohranjenih nekaj listin, ki omenjajo naselja z današnjimi imeni že v daljni preteklosti. Poseljenost teh krajev pa je zagotovo bila že mnogo prej, in sicer v predrim-skem in rimskem času, čeprav materialnih dokazov za to ni. Je pa tukaj blizu peljala rimska pot od Ptuja do Radgone. Poselitev v tem delu Slovenskih goric dokazujejo poznoantične gomile. Pomemben kulturno-zgodovinski spomenik je župnijska cerkev sv. Andraža, ki so jo začeli graditi leta 1513, kasneje so jo dograjevali in spreminjali. Lani oktobra so njen 500. rojstni dan proslavili s številnimi večdnevnimi prireditvami. Ob njej je posajena potomka stare trte iz Lenta, stare več kot 400 let. Pri Svetem Andražu si je sicer mogoče ogledati tudi druge zanimivosti. Krenete lahko recimo po Andraževi učni poti ali naredite postanek na Vin-sko-turistični cesti 13, ki poteka od Mestnega Vrha čez Destrnik, Trnovsko vas, Sveti Andraž, Juršince, Sveti Jurij ob Ščavnici in se konča v Mali Nedelji. Skozi občino vodita tudi gurman-sko-rokodelska in Marijina romarska pot. Okrepčate se lahko na vinotočih in turističnih kmetijah, med zanimivi postojankami pa je zagotovo še Hr-gova domačija. Gre za staro cimprano kmečko hišo, v kateri sta predvidena muzej kmečkega življenja z začetkov prejšnjega stoletja in turistično-infor-macijska pisarna. Med kulturno-zgodovinskimi točkami pa so med drugim tudi Černelova kapela, Kužno znamenje na Dragah, Kužno znamenje Čušev križ, Hvaletinci in Muzej kovaškega orodja. V občini se ponašajo tudi z nekaterimi znanimi osebnostmi, med pomembnejše recimo sodi leta 1931 v Drbetincih rojen prof. dr. Mirko Toš, doktor medicine in specialist za otori-nolaringologijo. Ta je leta 2001 prejel častni doktorat Univerze v Mariboru, pri Svetem Andražu pa so mu leto kasneje podelili naziv častnega občana. Polona Ambroiič Bombek in moralno podpiral društvo, ki je že ob ustanovitvi kupilo prevozno ročno bri-zgalno, za svoje delovanje pa so uporabljali tudi konjske vprege. Od takrat se je seveda marsikaj spremenilo, društvo in tehnologija sta se razvijala in danes se lahko med drugim pohvalijo z modernimi in novimi gasilskimi vozili. Ponosni so tudi na to, da so, kot je dejal Petrič, eno večjih društev v trnovski občini: „Imamo okoli 300 članov, starih od sedem do 86 let. V naših vrstah je tudi 26 žensk." Na leto opravijo približno 20 intervencij. Letos so do sedaj zabeležili le eno, povezano z žledom, podrtimi drevesi in V občini Trnovska vas se lahko očiščevanjem cest. Intervencije namreč seveda ne vsebujejo samo požarov. „Zelo so različne, vključujejo poplave, žled, točo, neurja, tudi potres ... Čas, ko so gasilci samo gasili požare, je preteklost," je razložil sogovornik in dodal, da beležijo največ štiri požare letno. Kot najhujše intervencije se Petrič spominja tiste poleti 2008, ko je naše kraje prizadela huda toča. Takrat je na njihovem terenu pomagalo kar 50 društev. V BGD Biš se sicer ukvarjajo tudi z veselejšimi stvarmi. Udeležujejo se recimo tekmovanj, med najbolj nepozabne uspehe iz preteklosti uvrščajo naziv republiški prvaki, ki so ga dosegli njihovi mladinci še v Jugoslaviji, pred leti pa so se uvrstili tudi na državno tekmovanje v Kopru. Prav tako se ukvarjajo z organizacijo prireditev v občini, vsako leto pripravijo tradicionalno veselico v okviru občin- skega praznika. Za svoje delovanje pa seveda potrebujejo finance. „Te so vedno problem, ampak se da. Na srečo dobro sodelujemo z občino. Naš proračun znaša okoli 8.500 evrov, ob novem letu pobiramo prostovoljne prispevke za koledarje, naš je tudi dobiček od organizacije veselice," je dejal predsednik. Denar namenjajo za opremo, registracijo vozil, gorivo, vzdrževanje gasilskega doma in druge stroške. Med večje težave prostovoljnih gasilcev pa Petrič uvršča nerazumevanje delodajalcev do ga-silčeve odsotnosti z dela. Stroški se mu namreč ne povrnejo, v takšnem primeru si mora po navadi vzeti tudi dopust. Drugače se zdijo Petriču sicer gasilci pri ljudeh cenjeni. Kar je seveda prav, saj se med drugim podajajo v nevarnost, da pomagajo sočloveku. V Bišu na srečo ob tem večjih poškodb ne beležijo, zgodil se je le kak zvin ali zlom. Da bi jim manjkalo ljudi, ki so pripravljeni pomagati, pa se ne dogaja. S pridobivanjem novih članov namreč nimajo težav. „Te se pojavljajo v večjih mestih. Na vasi pa še živi solidarnost," je zaključil Petrič. Polona Ambrožič Bombek tako zanesejo na Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Biš. To je kraj, ki se je lahko daljnega leta 1876 glede na svojo majhnost kot prvi pri nas pohvalil s svojim društvom. PGD Biš je med najstarejšimi tovrstnimi društvi v Sloveniji. „V naši okolici imajo starejša le v Lenartu in pri Sveti Trojici. Smo pa prvi po tem, da je bil v letu ustanovitve naš kraj najmanjši s svojim društvom. Takrat je namreč Biš štel le 53 gospodinjstev," je pojasnil predsednik društva Edvard Petrič. Ustanovil ga je dr. Jože Muršec, duhovnik in na splošno zelo razgledan človek. Vse svoje življenje je denarno torek • 13. maja 2014 Pozdravljeni v Juršincih S7^/t//TEDN1K 9 »Še vedno se najde kdo, ki ne ve, da je bil Janez Puh Slovenec...« »V nekaterih primerih celo nadstandardno« V Občini Juršinci bodo letos obeležili 100. obletnico smrti Janeza Puha. Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci se že pripravlja na prireditev, ki bo potekala med 26. in 28. junijem. V okviru praznovanja bodo pred Puhovim muzejem odkrili njegov doprsni kip. Eden najbolj prepoznavnih občanov občine Juršinci je zagotovo boksarski šampion Dejan Zavec. Z družino živi v Gabrniku, s svojim bivanjem in pogoji, ki jih ima na voljo v občini, pa je izjemno zadovoljen. dom muzeja lahko obiskovalec spozna Janeza Puha, način življenja v njegovem času ter deželo, v katero se je rad vračal. Njegovo življenje in delo je predstavljeno tudi v dokumentarnem filmu, kjer izvemo, da je bil Janez Puh rojen 27. junija 1862, kot sin Franca in Neže Puh, v občini Sakušak pri Juršincih. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Janez Puh je bil genialen izumitelj, saj je samo na dunajskem patentnem uradu prijavil 19 patentov. Vseh inovacij in izboljšav pa je bilo še veliko več. Kot ustvarjalec in genialni mehanik je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije. Izboljšal je kolo „mišolin", znižal je okvir, vanj je vgradil dva pedala z verigo. Leta 1899 je ustanovil podjetje „Styria Werke". Po dveh letih je v svoji tovarni že izdelal prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Leta 1912 je Puhova tovorna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala je 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Nekaj Puhovih koles in motociklov je na ogled tudi v Puhovem muzeju. Letno si ga ogleda več kot 500 obiskovalcev iz vse Evrope, tudi iz Japonske in Rusije. Vse bolj se pomembnosti Janeza Puha zavedajo tudi Slovenci. „Še vedno se najde kdo, ki ne ve, da je bil Janez Puh Slovenec, med njimi so tudi zgodovinarji," doda Čeh. Društvo je v 14 letih delovanja uspelo med ljudmi prebuditi spomin na slovenskega izumitelja Janeza Puha. Pri tem jih podpirajo tudi občina in številni do-natorji. Estera Korošec dnevno varstvo otrok. »To pa je posebna zgodba vodilnih v občini in vrtcu: v sedanji družbi, kjer neprestano hitimo, vse prevečkrat pozabljamo na najmlajše in najstarejše. Dokaz, da je lahko tudi drugače, pa imamo prav v naši občini, kjer je vrtec odprt od ranih jutranjih, pa vse do poznih večernih ur. Po mojem mnenju je celotno delovanje vrtca in šole na zelo visoki humani, čutni ravni. Zame je to izjemno pomembno in večkrat poudarjam, da je lahko občina, kjer je poskrbljeno za najmlajše in najstarejše, zgled vsem v državi in celotni družbi. V občini Juršinci se daje obdobju začetka in konca življenja velik poudarek in to je zame prav gotovo kakovost,« poudarja Dejan, ki ne pozabi omeniti tudi vseh drugih stvari, ki so pomembne za odločitev pri tem, kje bivati: »Osnovne stvari, kot so vodovod, elektrika, telefon, kanalizacija in podobne, ki so v tem času praktično samoumevne, so prenovljene, obnovljene in dostopne praktično vsem. Glede tega se res ne moremo pritoževati.« Nekaterim je pomemben tudi sam videz kraja, občinskega središča in naselij. Kako ocenjuješ te stvari? »O tem bi lahko razglabljali na dolgo in široko, a je to na koncu stvar okusa vsakega posameznika. S tem nimam težav in sem zadovoljen s sedanjim stanjem, zagotovo pa so še možnosti za izboljšave. Prepričan sem, da bo razvoj tekel tudi v tej smeri, čeprav je bilo veliko že postorjenega« /M Člani društva si namreč že vse od leta 2000 v prvi vrsti prizadevajo za ohranjanje tehnične dediščine, spominov na Janeza Puha, njegovega dela in izumov. V društvo se je takrat včlanilo tristo članov iz 38 slovenskih občin. Mnogi med njimi so že imeli starodobne motorje in avtomobile, drugi pa so jih začeli kupovati, sestavljati in obnavljati. Med zbranimi predmeti izstopa najstarejši primerek Puhovega motorja Puch S4 250 z letnico 1935, ki je last društva, kupljen pa je bil s pomočjo donatorjev. Danes je članov že več kot 500, med njimi so tudi Hrvati, Italijani, Avstrijci in Nemci. Z velikim navdušenjem in vnemo so se člani vključili tudi v izgradnjo Puhovega muzeja, ki je svoje mesto našel v stari „cimprači", najbližje njegovi domačiji. Kot je povedal skrbnik muzeja Janez Čeh, je rojstno hišo Janeza Puha v Sakušaku doletela podobna usoda kot mnoge domačije znamenitih Slo-venjegoričanov. Prvotna je propadla, nadomestno pa je zob časa tako načel, da so jo lastniki morali porušiti. Zato so na mestu, kjer je nekoč stala avtentična Puhova domačija, zgradili moderno -------hišo in jo okrasili s Puhu spominsko ploščo. Muzej je urejen kot tipična slovenje-goriška domačijo v obliki črke L, ki sodi v čas Puhovega rojstva in je ohranila zgodovinske, etnološke in sociološke značilnosti časa, v katerem je Puh živel in deloval. Najaktivnejši pri gradnji so bili ravno člani društva, ki jim ni bilo žal časa, niti denarja, ki so ga na različne načine zbirali in vlagali v izvedbo muzejskega projekta. Večino del so opravili sami ali s pomočjo prijateljev in simpati-zerjev „Puhovega fenomena". V muzeju je stalna razstava z naslovom „Janez Puh, sin Slovenskih goric, človek za vse čase" in etnografska razstava. Z ogle- »V Juršince me je v prvi vrsti pripeljala ljubezen, z ženo pa sva kmalu ugotovila, da bo to kraj, kjer si bova ustvarila dom. Zase lahko rečem, da sem se s tem hitro sprijaznil in mi sploh ni bilo težko. Takrat sem še veliko časa prebil v mestih, kjer pa ni takšnega miru, kot ga lahko najdem tukaj, v Gabrniku. Tudi otroštvo sem preživel na deželi in mi je tako ljubše,« je v uvodu povedal Dejan, ki v 18 letih bivanja v občini vidi velik napredek: »Celoten razvoj občine gre v korak s časom. Tukaj ne mislim samo osnovnih stvari, ampak je v nekaterih primerih že kar nadstandarden. Tukaj se res počutim kot doma, saj imamo praktično na dosegu roke šolo, kar mi je zaradi obeh hčera v tem trenutku najpomembnejše. V Juršincih imamo ob tem tudi zdravnika, lekarno, dom upokojencev, trgovino, pošto ... To so vsi osnovni temelji za mirno in kakovostno življenje.« Pred časom si omenjal tudi celo- Dejan Zavec je ponosen občan Juršincev. 10 Što/mfo'TEDNIK Pozdravljeni na Destrniku torek • 13. maja 2014 v Ekipa Železnega gozda V letošnjem projektu so sodelovali Vita Volgemut, Anja Colnarič, Alen Čuček, Žan Markež, Nika Matjašič, Špela Sluga, Matic Krepek, Maja Druzovič in Lina Zelenik. Mentorja sta bila Tadej Urbanija in Maja Brdnik. Po doživetja v neokrnjeno naravo Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so že skoraj deset let med najboljšimi v slovenskem projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga že 28 let pripravlja Turistična zveza Slovenije. Letos je potekal pod naslovom Na zabavo v naravo, osredotočil se je na dogodek v naravi, ki ga ne ponujajo turistični programi oz. vodniki. Bero priznanj so letos mladi Destr-ničani obogatili kar s tremi zlatimi priznanji, dve zlati so prejeli na ptujski turistični tržnici, od tega eno za najboljšo turistično nalogo, tretje zlato pa so jim podelili ob koncu projekta - za najizvir-nejše povabilo na turistično stojnico. V Mariboru so jih nagradili še s knjigo in popustom za izlet. Mladi so na svoje delo nadvse ponosni, prav tako mentorja Tadej Urbanija in Maja Brdnik, še posebej pa ravnatelj Drago Skurjeni. Z raziskovalno nalogo Železni gozd so bili tudi zlati na tekmovanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja v organizaciji ZRS Bistra Ptuj, zdaj jih čaka še predstavitev na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Z najnovejšim turističnim projektom Železni gozd, umestili so ga v čas prvomajskih počitnic, so mladi Destrničani svoje vrstnike povabili v čas železne dobe, iz tega obdobja tudi izvirajo prve najdbe na tem območju. V dveh dneh, kolikor traja tabor v naravi, v Čreti, neokrnjenem območju, na robu občine Destrnik med vasema Levanjci in Zgornji Velovlek, kamor je človek doslej le malo posegal, bi se mladi preizkusili v starodavnem načinu življenja. Živeli in bivali bi v polzemljanki, bivališču iz na- Turistično društvo Destrnik ta mesec praznuje natanko 33 let aktivnega delovanja. Že od samega začetka pa člani društva pripravljajo prireditev, imenovano Kmečki praznik, ki je osrednja in tudi največja v domači občini. A aktivnim članom društva nikoli ne zmanjka pravih idej. Njihova velika želja v prihodnje je namreč, da bi postavili lanišnico. ne kulturne dediščine v lasti občin. Društvo svoje uspešno in marljivo delo kaže na vsakem koraku. Tako so na primer pred tremi leti - ob 30-letnici delovanja - izdali tudi kroniko društva. Leta 2012 pa so se uspešno prijavili na razpis preko LAS s projektom Od lanu do platna in ga letos tudi finančno uspešno končali. Z omenjenim projektom so laični javnosti tako predstavili ter približali obred in uporabo lanu. »Namreč prva leta kmečkih praznikov je bil poudarek na prikazu obdelovanja lanu - trlice, kolovrati. Društvo je s tem projektom to zgodbo nadgradilo. Te dni smo že tretje leto zaporedoma posejali lan, ki ga v avgustu populimo. Naše članice in člani znajo prikazati delo na trlicah, kolovratih, statvah in pridelati laneno olje. Želja nas vseh je, da postavimo lanišnico, vendar še nismo našli primerne lokacije,« je pojasnil predsednik TD Destrnik Hauptman in še dodal: »Ker smo trmasti in marljivi ter odprti za nove ideje, verjamemo, da bodo mladi z veseljem nadaljevali uspešno delo TD Destrnik.« Sicer pa kar nekaj prireditev člani TD izvedejo tudi v lično urejeni viničar-ji (na posnetku). Notranjost viničarije in multivizijo si je možno ogledati po predhodni najavi pri Turističnem društvu Destrnik. Morilka Levanič ravnih materialov, preživljali bi se z ulovom rib, ribiške palice bi si sami izdelali, z nabiranjem užitnih travniških rož in peko nekvašenega kruha. Poizkusili bi se v netenju ognja in v streljanju z loki, tudi te bi si izdelali sami, ter drugih aktivnostih, značilnih za železno dobo. V svoji predstavitvi turističnega produkta Železni gozd so želeli biti čim bolj verodostojni in prepričljivi da bi mlade turiste in adrenalina željne ponudbe tudi v resnici privabili, so ga tudi sami preizkusili. Kot sta v imenu ekipe povedala Vita Volgemut in Alen Čuček, jim je vživetje v življenje in delo železne dobe prineslo veliko pozitivnih izkušenj. Postali so še večji prijatelji, okrepil se je timski duh, ki bo zagotovo spodbudil še kakšen podoben projekt. Predvsem pa je pomembno, da o svojem kraju, o njegovi preteklosti, dediščini in ljudeh, ki so tod živeli nekoč, vedo čim več. Na poznavanju preteklosti bodo laže gradili prihodnost. Za predstavitev na turistični tržnici v Mercatorjevem hi-permarketu na Ptuju je Alen zašil tudi obleke. Mlade turistične navdušence je zelo pohvalil tudi njihov mentor Tadej Urbanija, ki se je v tej vlogi prvič preizkusil. Izziv je bil precejšen - nadaljevati delo predhodnika, nadvse uspešnega Aleša Mardjetka; njegovim mentorstvom so mladi Destrničani blesteli v prejšnjih letih. Težko je bilo stopiti v njegove čevlje, potrudili smo se in uspeli. „Veseli me, da je projekt že utečen, poteka že skoraj deset let. Ne pozna se zamenjava mentorjev, ključni so učenci, ki se z velikim navdušenjem pod njihovim vodstvom podajajo v svet raziskovanja, turizma in na druga področja, povezana z raziskovanjem. V šoli smo ponosni, da so ideje mladih naletele tudi na pozitiven odziv v okolju, ki je posvojil že nekaj njihovih idej oz. predlogov. Pred leti so bili to koši, pomagali smo pri ureditvi viničarije, vabijo pa tudi učne poti v Trnovski vasi in na Destrniku. Vsako leto poskušajo iz tega nekaj potegniti, dati nekaj nazaj kraju," pa je o svojih mladih turističnih delavcih in raziskovalcih povedal ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. MG pomladansko rezjo. Obnovljeno 300 let staro viničarijo, ki jo domačini imenujejo Toplečkina hiša, je TD Destrnik po besedah predsednika j društva Hauptmana dobilo v upravljanje pred štirimi leti. Sicer pa je občina Destrnik viničarijo temeljito obnovila leta 2008, ko se je prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremič- Turistično društvo Destrnik (TD) je bilo ustanovljeno 16. maja 1981. V nr-vih letih delovanja je po besedah sednika TD Destrnik Ivana Hauptmana s pomočjo takratne Krajevne skupnosti, prostovoljnega dela članov in podarjenega materiala društvu uspelo postaviti svoje prostore. Že prvo leto delovanja pa so člani pripravili prireditev Kmečki praznik, ki je tako postala osrednja prireditev TD Destrnik in največja v občini Destrnik vse do dana- šnjih dni. »Na njem vaščani vasi naše občine in člani različnih društev prikazujejo različna, že malo pozabljena opravila iz naše podeželske sredine. Pred tremi leti smo prireditev podaljšali na dva dni. V soboto pripravljamo kmečke igre (na ta način smo pritegnili k sodelovanju mlade), v nedeljo poteka povorka starih običajev in podelitev priznanj za urejene hiše v naši občini,« je o poteku prireditve dejal predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman. Poleg osrednje prireditve društvo pripravlja tudi Bal. Društvo šteje okrog 125 članov, ki jih poleg ljubezni do ohranjanja ljudskih običajev druži tudi pestro družabno življenje. Člani društva organizirajo namreč tudi rekreativno kolesarjenje in hojo po starih pešpoteh. Da pa je aktivno delovanje društva še slajše, poskrbijo članice društva s peko odličnih gibanic iz krušne peči. Člani društva pa skrbijo tudi za potomko mariborske _ trte, ki so jo posadili pred viničarijo na Destrniku, in sicer s Ekipa, ki je letos šolsko zbirko priznanj obogatila s tremi novimi zlatimi priznanji. Foto: Črtomir Goznik Rokomet Ormožani blizu končnega 7. mesta Stran 12 Rokomet Domače slovo Bezjaka začinili z zmago Stran 12 Nogomet Med Radomljami in Aluminijem točke gostom Stran 13 Tenis Rola v Rimu ugnal Španca Gimena Traverja Stran 13 Nogomet Stojnčani zmagujejo tudi v Ligi za prvaka Stran 14 Športno plezanje Mina v Švici tik pred vrati finala Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiiuiajts naí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 33. krog Krki vrnili za poraz v Novem mestu na identičen način Zavrč - Krka 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Smrekar 45., 1:1 Dežmar 82., 2:1 Matjašič 87. ZAVRČ: Fink, Sambolec, S. Čeh, Kokol (od 64. Matjašič), Ro-škar, Šafaric, Kelenc, Dugolin, Go-lubar, Smrekar, Kresinger (od 72. A. Čeh). Trener: Željko Orehovec. KRKA: Obradovic, Rašic, Žu-gelj, Buden, Ejup (od 63. Carevic), Dežmar, Zeljkovic, Ihbeisheh (od 70. Košnik), Kastrevec, Mojstro-vič (od 56. Ranič), Peric. Trener: Adnan Zildžovic. Po sredinem remiju z Domžalami so Zavrčani še naprej živeli v upanju, da si lahko tudi s 5. mestom priborijo nastop v evropskih tekmovanjih, zato je strateg Željko Orehovec na tekmi s Krko zaigral z zelo ofenzivno postavitvijo. V kadru ni bilo le lažje poškodovanega Karla Težaka, vsi drugi so bili nared. S postavo je dodobra presenetil tudi gostujoči strateg, štajerskemu občinstvu dobro znani Adnan Zildžovic, ki je na klopi ali pa celo na tribuni pustil vsaj na papirju nekaj močnih orožij. Srečanje 33. kroga - predzadnje tekme pred domačim občinstvom - si je v završkem Športnem parku ogledalo preko 500 gledalcev. Po začetnem otipavanju so začeli prevladovati domačini, toda prva nevarnejša situacija na tekmi je pripadla gostom. V 14. minuti je strel Ihbeisheha odbila domača obramba. Po dokaj raztrgani igri v uvodu so v 18. minuti dvakrat poskušali tudi Zavr-čani, toda Kelenc in Dugolin sta slabo merila. V trdi prvenstveni tekmi ni bilo prave »lepote v igri«, kar pa je po svoje razumljivo, saj je bil prisoten precejšen vložek: domačini so še v igri za Evropo, Krka pa se bori za obstanek. V 27. AL d.o.o. AL d.e telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič (Zavrč) je odlično izkoristil ponujeno priložnost za igro in dosegel odločilni zadetek na tekmi. minuti je po podaji S. Čeha atraktivno s peto poskušal Kokol, toda njegov poskus je bil lahek plen Obradovica. Ko je že kazalo, da bosta ekipi odšli na odmor z 0:0, je v sodnikovem podaljšku prvega polčasa udarila naveza Kresinger-Smrekar. Prvi je bil v vlogi asistenta, gostujoča obramba je pozabila na Smre-karja, ki mu iz bližine ni bilo težko z diagonalnim strelom zadeti za izid polčasa - 1:0. V nadaljevanju sta ekipi začeli v istih postavah kot na začetku, gostje pa so začeli podjetneje. V 53. minuti je za domače po podaji Kresin-gerja preko vrat streljal Smre-kar. Še naprej smo spremljali »šahovsko« partijo, z velikim številom prekrškov, a nikoli ni doseglo meje grobosti. V zadnjem delu igre so pobudo prevzemali gostje, toda domača obramba je bila zanesljiva. Na drugi strani je poskušal predvsem Smrekar, toda bil je vse preveč osa- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 33. KROGA: Zavrč - Krka 2:1 (1:0); strelci: Smrekar 45., Matjašič 88.; Dežmar 83.; Celje - Maribor 0:4 (0:2); strelci: Mendy 7., Milec 27., Fajic 50., 77.; Triglav - Olimpija 5:2 (2:1); strelci: Palibrk 7., 46., Udovič 42., Red-žic 45., 88.; Valenčič 36., Corn 76.; Domžale - Rudar 0:0; rdeči karton: Knezovic 19./Rudar; Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec: Lotrič 29. 1. MARIBOR 33 22 4 7 74:29 70 2. KOPER 33 19 5 9 46:33 62 3. RUDAR VELENJE 33 17 9 7 48:25 60 4. GORICA 33 14 10 9 55:30 52 5. ZAVRČ 33 15 5 13 52:56 50 6. DOMŽALE 33 10 13 10 45:33 43 7. OLIMPIJA 33 10 6 17 33:51 36 8. CELJE 33 9 6 18 27:54 33 9. KRKA 33 7 6 20 24:58 27 10. TRIGLAV 33 6 8 19 33:68 26 Najboljši strelci: 15 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 14 zadetkov: Jean-Philippe Mendy, Nusmir Fajic (oba Maribor); 13 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale); 10 zadetkov: Goran Galešic (Luka Koper), Gi-anluca Lapadula (Gorica); 9 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč); 8 zadetkov: Gianvito Misuraca (Gorica), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), Nik Omladič (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje) ... 1. SNL, 34. krog: Rudar - Zavrč, torek, 13. maja, ob 18.00 v Velenju Medsebojne tekme 7. krog: Zavrč - Rudar Velenje 2:1 (2:0); Šafaric, Kresinger; Črnčič; 16. krog: Rudar Velenje - Zavrč 3:0 (1:0); Črnčič, Kli-nar; Rotman; 25. krog: Zavrč - Rudar Velenje 1:1 (1:1); Smrekar; Eterovič. Adnan Zildžovic, trener Krke: »Čestitam ekipi Zavrča za zasluženo zmago, saj so domačini dosegli dva, mi pa en zadetek. Glede na dogodke na sami zelenici pa sem mnenja, da smo si zaslužili kaj več kot ta poraz. Igra, ki smo jo pokazali, nam daje spodbudo za naprej in verjamem, da bomo na preostalih treh preizkušnjah pokazali pravi obraz, zmagali in si zagotovili obstanek v 1. ligi.« Željko Orehovec, trener Zavrča: »Čestitam svojim fantom za zmago: dali so vse od sebe in to proti ekipi, ki je tekaško izjemna. Poleg tega na igrišču zelo gara, saj se bori za obstanek in res jim želim, da bi obstali v ligi. Nam se je danes vrnilo tisto, kar smo izgubili na zadnjem medsebojnem obračunu - zadeli smo v zaključku. Ta gol smo želeli, iskali smo zmago, nismo se predajali in na koncu smo bili nagrajeni. Sicer pa je bila tekma trda, igrali smo proti ekipi, ki stavi na preskok igro, saj ima odličen skok. Bili smo nekoliko boljši, toda večjih priložnosti resda nismo imeli. O Evropi ne razmišljam, ampak le o tem, da dobimo vse tekme do konca. Potem bomo videli, kaj nam bo to prineslo.« Jure Matjašič, igralec Zavrča: »Krka se bori za obstanek v ligi in take tekme so najtežje. Vesel sem, da je moj zadetek odločil srečanje, sploh glede na dejstvo, da nisem veliko igral in zaradi tega mi pomeni še toliko več. Na zadnjih dveh srečanjih smo popravili igro v obrambi, tokrat smo tudi dvakrat zadeli in verjamem, da bo tako tudi naprej. Sedaj nas čaka Rudar, ki je ena najboljših ekip v ligi. V Velenju bomo nastopili z borbeno in čvrsto igro in upamo, da bo to dovolj za zmago.« mljen. V 82. minuti je s »škarjicami« poskušal Košnik, toda S. Čeh je njegov strel preusmeril v kot. Po podaji iz kota so beli pozabili na Dežmarja, ki je poravnal izid na 1:1. Minuto zatem je na drugi strani streljal Golubar, toda njegov strel je za malenkost zgrešil cilj. Ko je že vse kazalo na delitev točk, je v 87. minuti z glavo spektakularno zadel Matjašič, čeprav je bil med najnižjimi na zelenici - 2:1 V končnici pričakovanega pritiska Krke ni bilo in beli so se veselili še petnajste zmage v sezoni, s katero lahko vsaj teoretično še upajo na evropska tekmovanja v naslednjem letu. Favorizirane ekipe včasih zmagujejo tudi takrat, ko z igro ne blestijo, in prav to so v soboto storili Zavrčani. Tadej Podvršek Nogomet • 1. SNL Mariborčani le še korak do naslova V številnih evropskih ligah je že prišlo do končne odločitve glede prvaka: v Angliji je to postal Manchester City, v Italiji in Nemčiji že predčasno Juventus in Bayern, v Franciji PSG, tako da ljubitelji nogometa čakajo le še na Španijo, kjer bosta med seboj v zadnji tekmi o prvaku odločila Barcelona in Atletico Madrid. Tudi v Sloveniji v soboto še ni prišlo do končne odločitve o letošnjem naslovu prvaka, ampak je bila ta prestavljena na torek. Varovanci Ante-ja Šimundže so v Celju navidez lahko izpolnili svoj del naloge, a so imeli na začetku srečanja, pri izidu 0:0, domačini dve izjemni priložnosti (zadeli so tudi prečko). Ker star nogometni pregovor pravi, da kdor ne da, ga dobi - zadetek namreč -, so vijoličasti v nadaljevanju uprizorili svoj šov in visoko zmagali. Mariborčana Mendy in Fajič se vse bolj približujeta vodilni dvojici na lestvici strelcev in prav lahko se zgodi, da bo kateri izmed njiju postal strelski kralj 1. lige. V primorskem derbiju italijanskih strategov so zmagali Koprčani, ki so si s tem priigrali nekaj prednosti pred Velenjčani. Ti so tekmo znova končali z desetimi nogometaši na zelenici, tokrat je bil v Domžalah izključen Knezovič, nekdanji igralec kluba ob Kamniški Bistrici. Koper in Rudar sta si tako ob Mariboru že skoraj zagotovila mesti v evropskih tekmovanjih, četrti klub s to častjo bo najverjetneje finalist pokala -Gorica. Zanimiv bo še boj za obstanek, kjer se je Triglav z zmago proti Olim-piji znova približal Krki, varni pa še niso niti Celjani. Zavrč in Gorica se borita za končno 4. mesto v državi. Matija Smrekar še naprej nadaljuje svoj odličen strelski niz - trenutno je že pri 10 zadetkih (vse je dosegel v spomladanskem delu prvenstva!). JM Zavrčani v torek v Velenju V silovitem tempu se v torek in sredo nadaljuje prvenstvo v 1. ligi. Tako bosta zadnjo medsebojno srečanje v tej sezoni v torek ob 18. uri v Velenju odigrala Rudar in Zavrč. Srečanje lahko odloča o končnem 2. (Rudar) oz. 4. mestu (Zavrč). Željko Orehovec bo lahko računal na vse igralce, Jernej Javornik pa bo na velenjski klopi pogrešal Ivana Knezoviča in Aljaža Krefla. Velenjčani so na domačem igrišču težak tekmec in redko oddajajo točke, kljub temu pa Zavrčani pred zahtevnim gostovanjem še zdaleč ne izobešajo bele zastave. 12 Štajerski Šport torek m 13. maja 2Q14 Rokomet • 1. A SRL (m, ž), Liga za obstanek, 8. krog Jeruzalem - Slovan 38:27 (20:12) JERUZALEM: Belec (11 obramb), T. Cvetko (3 obrambe); Poznič 1, Kolmančič 1, Putarek, Bogadi 7, Kocbek 3, Radujko-vic 3, Čudič 5 (4), Gregore 5 (1), Mavrič, Šišmanovič 2, Mesaric 5, Rajšp 5, Peček 1, Kirič. Trener: Saša Prapotnik. SLOVAN: Kastelic (11 obramb), 1. B SRL (m) REZULTATI 21. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - DOL TKI Hrastnik 31:35, Mokerc Ig - Damahaus Cerklje 22:22, Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 35:21, Grosuplje - Herz Šmartno 29:29, Loka 2012 - Slovenj Gradec 2011 26:24, Drava Ptuj - Radeče Mik Celje 25:23. 1. S. GRADEC 2011 21 16 2. LOKA 2012 21 17 3. DOBOVA 21 16 4. DOL TKI HRASTNIK 21 12 5. HERZ ŠMARTNO 21 11 6. DRAVA PTUJ 21 10 7. DAMAH. CERKLJE 21 10 8. MOŠKANJCI - GOR.21 8 9. RADEČE MIK CELJE 21 8 10. MOKERC - IG 21 5 11. GROSUPLJE 21 3 12. V. NEDELJA C. O. 21 1 Kolakovič; Sankovič 6, Bogdanič Jenko 5 (1), Erak 5 (1), Cvetko 2, Matajič 2, Skušek 2 (2), Pogačnik 2, Krivic, Kovačič 3. Trener: Mla-den Stanič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Slovan 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12 minut; Slovan 22 minut. RDEČA KARTONA: Pogačnik (30 - 3 x 2), Matajič (51 - 3 x 2). IGRALEC TEKME: David Bogadi (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so proti Slovanu dosegli zasluženo zmago in so blizu končni uvrstitvi na 7. mesto državnega prvenstva. Tekma je bila v 1. polčasu precej groba, v nadaljevanju pa so se strasti pomirile. Razlog za grobosti Lesjak, domačini pa so se re-zultatsko odlepili po zadetkih Saba na 4:1 ter Bezjaka na 7:4. A to ekipe Radeč ni zmedlo, saj so zaigrali čvrsto v obrambi, solidno je branil Sikošek in bili so učinkoviti v napadu. V 20. minuti so izenačili na 8:8, nato pa so celo povedli 9:10. V končnici prvega polčasa je Drava popravila svojo realizacijo in ta del dobila 12:10. Nadaljevanje se je začelo z granitnima obrambama, saj nobena ekipa ni dosegla zadetka prvih šest minut, ko se je med strelce vpisal Pukšič. Ta igralec je bil zelo razpoložen, saj je do sredine drugega dela dal še tri zadetke. Ob dobrih posredovanjih vratarja Gerčarja si je Drava priigrala je izhajal iz prve tekme v Ljubljani, ko so Ljubljančani na Kodeljevem »pretepli« Ormo-žane. Slovan je v 5. minuti po-vedel s 4:3, nato pa so oblast na igrišču v svoje roke prevzeli Ormožani in višali svojo prednost iz minute v minuto. V 21. minuti je Jan Gregorc z mojstrovino iz protinapada povedel domače v vodstvo s 14:8. Najvišja prednost Jeruzalema v 1. polčasu je znašala že devet zadetkov (19:10), v 2. polčasu pa v sedmih primerih že +12 (od 29:17 do 38:26). Priložnost za igro so pri Jeruzalemu znova dobili tudi mladi igralci, kar je s tremi obrambami izkoristil Tomaž Cvetko, s tremi zadetki Jure Kocbek pet zadetkov prednosti. Po minuti odmora gostujočega trenerja Roberta Šafariča se je začel lov, v katerem je bil izjemno učinkovit Kuhar (skupno 9 zadetkov). Ta je Radečane vrnil v igro, saj so se približali na 21:19. V sami končnici je stopil v ospredje Lesjak, ki je za Ptujčane dosegel tri zaporedne zadetke. Težko priigrano zmago 25:23 je z zadnjim zadetkom potrdil razpoloženi Janžekovič. Tako so se rokometaši Drave z zmago poslovili od svojih zvestih in glasnih navijačev, ki so pred tekmo pozdravili tudi svojega kapetana Roberta Bezjaka, ki se poslavlja od aktivnega igranja rokometa. Izkušeni igralec je dres Drave in z enim zadetkom Miha Kol-mančič. Do konca sezone Or-možane čakata še dve tekmi: gostovanje v Ivančni Gorici in domača tekma s Krko. uk Piran - Tenzor DP Logik Ptuj 45:22 (23:12) TENZOR DP LOGIK PTUJ: Lazar, Požgan, Borovčak 3, Kac 5, Selinšek 3, Ivančič 1, Frangež 3, Lah 1, Grabrovec 3, Čebular 3. Trener: Marjan Valenko. 1. A SRL (ž), od 1. do 5. mesta REZULTATI 10. KROGA: Zagorje GEN-I - Zelene doline Žalec 35:19 (22:11), Celje Celjske mesnine - Veplas Velenje 23:20 (11:10). 1. ZAGORJE GEN-I 8 7 0 1 50 (36) 2. CELJE C. MESNINE 8 3 0 5 35 (29) 3. ZEL. DOLINE ŽALEC 8 6 0 2 32 (20) 4. VEPLAS VELENJE 8 3 0 5 30 (24) 5. KRKA 8 1 0 7 27 (25) Od 6. do 10. mesta REZULTATI 10. KROGA: Piran - Tenzor Logik Ptuj 45:22 (23:12), Mlinotest Ajdovščina -Naklo Peko Tržič 37:26 (18:11). 1. PIRAN 8 7 0 1 30 (16) 2. MLIN. AJDOVŠČINA 8 5 1 2 28 (17) 3. FIKON KOPER 8 2 1 5 13 (8) 4. NAKLO PEKO TRŽIČ 8 4 1 3 10 (1) 5. TENZOR DP LOGIK 8 0 1 7 4 (3) nosil zadnja štiri leta in je bil v tem obdobju nedvomno nosilni člen ptujske ekipe, ki se je v lanski sezoni prebila v 1. B-ligo. Za njegov doprinos RK Drava Ptuj mu je predsednik kluba Aleš Belšak predal simbolično sliko, medtem ko mu je v imenu igralcev slavnostno darilo predal Nejc Janžekovič. Robert Bezjak je ob tem povedal: »To je res edinstven občutek, ko se odločiš, da boš končal svojo športno kariero. Lepo mi je bilo igrati te zadnje štiri sezone tukaj na Ptuju, saj me je podpirala tudi fantastična publika, z mano pa so bili tudi odlični soigralci oziroma pravi prijatelji. Vsem se še enkrat zahvaljujem in jim želim še obilo uspeha v prihodnje.« Mlade ptujske rokometaši-ce so letošnjo sezono sklenile v Piranu, kjer so po pričakovanjih izgubile. Na tekmo so odpotovale z le desetimi igralkami. Ptujčanke so tekmo dobro začele in so do rezultata 12:11 držale korak z močnejšimi Primorkami. Nato so Pirančanke naredile mini serijo 7:0 in si pridobile oprijemljivo razliko, ki so jo do polčasa nadgradile v 11 zadetkov prednosti. V pr- Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 31:35 (13:16) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bra-tuša, Kramar, Škorc, Mendaš, Petek 4, Kovač 4, M. Bedrač 6, Valenko 7, Belas 1, Marušič 6, Lukaček, Horvat, Tement, Firbas 1, Prejac 2, T. Bedrač. Trener: Se-bastjan Oblak. V večnamenski dvorani v Gorišnici si je obračun med Moškanjci-Gorišnico in Dolom TKI Hrastnikom ogledalo kakšnih sto gledalcev. Ti so videli kar 66 zadetkov in na koncu tudi zasluženo zmago gostov, ki so vodili večino tekme. Na začetku je bil izid izenačen 5:5, 6:6, 7:7. Domačini so imeli v sredini prvega polčasa kar nekaj možnosti, da bi povedli in pobegnili, a so zgrešili sedemmetrovko in nekaj čistih priložnosti za zadetek. To so gostje znali izkoristiti in so povedli za dva ali tri zadetke ter to prednost ohranjali skozi prvi polčas vse do konca (13:16). Domača ekipa je v drugem delu ves čas lovila razigrane goste, pri katerih sta bila zelo razpoložena Hribšek (7 zadetkov) in Klepej (9). Slednji je najboljši strelec 1. B-lige in kljub prilagojeni obrambi različici 5-1 je bil v napadu praktično nezaustavljiv. Pri domačih sta bila v napadu po pričakovanjih učinkovita Bedrač in Marušič s po šestimi zadetki, medtem ko je še enega več dal Valenko. V glavnem so ti trije igralci v 47. minuti tekme domačine še približali na 27:28, a so nato ponovno zapravili nekaj čistih situacij za zadetek. To je gostujoča ekipa znala izkoristiti in je na koncu zmagala 31:35. David Breznik vem delu je trener Marjan Va-lenko imel na igrišču trenutno najmočnejšo sedmerico, v nadaljevanju pa je dal priložnost za igro prav vsem igralkam. Te so se trudile po najboljših močeh, a se visokemu porazu niso mogle izogniti. S tem gostovanjem na Primorskem so Ptujčanke sklenile nastopanje v 1. A državni ligi v sezoni 2013/14. DB/TP Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:21 (19:11) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Dogša 14 obramb, Kau-čič 4, Bombek 2, Bezjak 6, Vesel-ko 2, Štefičar 3, Preac, Špindler, Lorenčič, Cimerman 3, Šerod. Trener: Bojan Munda. Že tako zdesetkana ekipa Velike Nedelje je na gostovanju proti tretjeuvrščeni Dobo-vi ostala še brez Petra Zorca in Matjaža Hanželiča (nista potovala z ekipo), ter vratarja Tadeja Preaca. Kljub temu je trener Bojan Munda z nekaj spremembami v ekipi postavil zelo dobro taktiko. Gostje so igrali odlično vse do 21. minute, ko so zaostajali le za dva gola (11:9). Domačini so nato z nekaj menjavami povsem prevladali in z visokim tempom »zlomili« Nedeljčane. Ob polčasu je bilo 19:11. Tudi drugi polčas je bil podoben prvemu: nekoliko spočiti gostje so po odmoru uspešno parirali domačim in razliko 8 zadetkov ohranjali vse do 46. minute. Po menjavah v domači ekipi in močnejšem tempu je razlika v prid domačih naraščala iz minute v minuto in se na koncu ustavila pri 15 zadetkih. Končna razlika je glede na prikazano nekoliko previsoka, vendar tekma traja 60 in ne samo 37 minut ... Razredčena gostujoča ekipa si za borbeno predstavo v Dobovi kljub visokemu porazu zasluži pohvalo. Na koncu sezone Velikonedeljčane čaka še tekma proti desetouvršče-nemu Mokercu. Na njej bodo iskali priložnost za morebitno zmago, s katero bi postavili temelje za naslednjo sezono in nastopanje v 2. DRL. UR Ormožani blizu končnega 7. mesta 1. A SRL (m), od 1. do 6. mesta REZULTATI 8. KROGA: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 27:42 (15:19), Gorenje Velenje - Maribor Branik 25:26 (13:14), Sevnica - Ribnica Riko hiše 28:25 (14:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 8 0 0 54 (38) 2. GORENJA VELENJE 8 5 1 2 54 (43) 3. MARIBOR BRANIK 8 4 3 1 46 (35) 4. RIBNICA RIKO HIŠE 8 1 1 6 32 (29) 5. TRIMO TREBNJE 8 2 1 5 29 (24) 6. SEVNICA 8 0 0 8 19 (17) Od 7. do 12. mesta REZULTATI 8. KROGA: Sviš Ivančna Gorica - Istrabenz Plini Izola 25:25 (12:15), Jeruzalem Ormož - Slovan 38:27 (20:12), Krško - Krka 21:20 (10:12). 1. JERUZALEM ORMOŽ 8 5 0 3 26 (16) 2. ISTRABENZ IZOLA 8 6 1 1 26 (13) 3. SLOVAN 8 4 0 4 23 (15) 4. KRKA 8 2 0 6 20 (16) 5. SVIŠ IVANČNA GOR. 8 4 13 17 (8) 6. KRŠKO 8 2 0 6 15 (10) Foto: črtomir Goznik David Bogadi (Jeruzalem Ormož) Rokomet m 1. B SRL (m) Domače slovo Bezjaka in zmaga Drave Drava Ptuj -Radeče MIK Celje 25:23 (12:10) DRAVA PTUJ: Šalamun 1, Lu-kežič, Požar 1, Grm, Bezjak 4, Maroh, Jerenec 4, Pukšič 4, Sabo 2, Bračič, Lesjak 5, Toš, Janže-kovič 4, Fridrih, Gerčar, Silovšek. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so dobili precej trdo tekmo proti Radečam, na kateri sta obe ekipi zelo dobro igrali predvsem v obrambi. Domačini so postavili trden zid v obrambni postavitvi 6-0, medtem ko so imeli v napadu na postavljeno obrambo gostov kar nekaj težav s prebijanjem. Med strelce se je prvi vpisal razpoloženi krožni napadalec Foto: črtomir Goznik Igralci ptujske Drave so v trdi tekmi z ekipo Radeč zabeležili minimalno zmago. S 2 S5 0 4 S4 0 5 S2 2 T 26 S T 25 2 9 22 S S 22 1 12 1T 1 12 1T 1 15 11 2 16 S 0 20 2 Motokros m SP, razred MX2 Gajser v Španiji celo drugi Slovenski motokrosist Tim Gajser, doma iz Pečk, se je izkazal na dirki svetovnega prvenstva v španski Talaveri de la Reini. V razredu MX2 je bil v drugi vožnji drugi, skupno pa je bil na koncu na dirki sedmi. Tako kot na vseh dirkah te sezone je bil Gajser tudi tokrat blizu vrha, zdaj mu manjka le še zmaga na posamični vožnji. Tretje in drugo mesto že ima, slednjega je dosegel prav v Španiji, ko je v drugi vožnji moral premoč priznati le vodilnemu v SP Nizozemcu Jeffreyju Herlingsu. Sedmo dirko sezone je sicer Gajser začel nekoliko bolj zadržano, v prvi vožnji je bil namreč 17. Zmagal je Herlin-gs pred Švicarjem Arnaudom Tonusom, tretji je bil Francoz Dylan Ferrandis. A je mladi slovenski dirkač vse nado- knadil v drugi vožnji, ko je bil drugi. Spet je zmagal Her-lings, ki je imel pet sekund naskoka pred Slovencem, Gajser pa je za pol sekunde dobil obračun s Ferrandisom. Gaj ser ju sta 17. in drugo mesto prinesla skupno sedmo mesto na dirki. S polnim izkupičkom 50 točk je tako zmagal Herlings, Ferrandis je bil s 40 drugi, Tonus pa z 38 tretji. Sedmi Gajser je v svoj izkupiček letošnjega SP dodal 26 točk. Skupni vrstni red: 1. Jeffrey Herlings (Nizozemska) 294 2. Arnaud Tonus (Švica) 267 3. Romain Febvre (Francija) 232 7. Tim Gajser (Slovenija) 171 točk Sezona se bo nadaljevala 25. maja v britanskem Matterley Basinu. sta torek • 13. maja 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Tenis • Blaž Rola Rola v Rimu ugnal Španca Gimena Traverja Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (100.) je v preteklem tednu naredil nov korak v svoji karieri in se je prvič preizkusil na turnirju serije 1000. V Rimu, kjer celotni nagradni sklad znaša skoraj 3,5 milijona dolarjev, je s svojim rankingom po nekaterih odpovedih komaj ujel nastop v kvalifikacijah, kjer mu je žreb v 1. krogu namenil Spanca Daniela Gimena Traverja. 28-letnik je lani že bil član TOP 50, trenutno pa na ATP-lestvici zaseda 75. mesto. Za Blaža je bil sobotni opoldanski dvoboj z uveljavljenim Spancem izjemen motiv in se ga je lotil povsem osredotočeno. Uspel si je priigrati prednost breaka (4:2), a je tekmec odgovoril z enako mero in se vrnil v igro. Blažev servis je bil večkrat v nevarnosti (8 break priložnosti Spanca), a se je izvlekel v tie-break. Po 75 minutah igre je Traver uspel uveljaviti izkušnje in si je priigral prednost niza (v tie-breaku je slavil 6:8). Izjemno izenačen je bil tudi 2. niz, kjer je do prve prednosti prišel Spanec (2:0). V nadaljevanju je imel tokrat Blaž več priložnosti za break (5, Traver 2), z njimi pa je pri vodstvu 5:4 že ser-viral za niz. Traver se je rešil z breakom, a je 23-letni Ptuj-čan udaril še enkrat (break za 6:5) in se veselil zmage 7:5. V odločilnem tretjem nizu je Blaž nekoliko dvignil odstotek zadetega prvega servisa (60 %, v drugem le 43 %), po-gumneje pa je napadal tudi na začetni udarec tekmeca. S takšno igro si je priigral veliko število priložnosti za break (9, Traver 7) in dve tudi izkoristil. To ga je na koncu po več kot triurnem teni- Rim, turnir serije 1000, kvalifikacije: 1. krog: Rola - Daniel Gime-no Traver (Španija, 8.) 6:7(6), 7:5, 6:4; 2. krog: Rola - Stefano Trava-glia (Italija) 4:6, 2:6. škem maratonu odpeljalo v zaključni krog kvalifikacij. Skupno razmerje točk je bilo 139:133. Izkoristek break priložnosti je bil pri Roli 6/15, pri Traveru pa 4/17. Po preskočeni visoki oviri je Rola v nedeljo čakala na videz lažja naloga, saj je na nasprotni strani mreže stal domačin Stefano Travaglia (296.). A je treba navesti, da je 22-le-tnik pred tem izločil »veliko ribo«, Španca Alberta Montanesa (58.), ki je bil 3. nosilec kvalifikacij. Travaglia, ki je na turnirju nastopil s posebnim povabilom organizatorjev, se je tudi v primeru Blaža Rola izkazal za premočnega tekmeca, saj je slavil v dveh nizih. Ptujčan po sobotnem maratonu ni imel prave svežine in se je v obeh nizih hitro znašel v zaostanku. Italijan je na drugi strani odlično odbijal vse napade našega igralca, ki je imel predvsem slab odstotek izkoristka drugega servisa (35 % v prvem in le 16 % v drugem nizu). Po dobri uri igre se je Travaglia veselil daleč največjega uspeha v svoji karieri, uvrstitve v 1. krog ATP-turnir-ja serije 1000. Blaž si je z zmago proti Tra-veru v Rima priigral novih 16 točk za ATP-lestvico, še pomembnejše pa je spoznanje, da se lahko kosa z bistveno višje rangiranimi igralci. S takšno popotnico bo pot na grand slam turnir v Pariz zagotovo mirnejša. JM Nogomet • 2. SNL, 25. krog Med Radomljami in Aluminijem točke gostom Kalcer Radomlje -Aluminij 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Drevenšek (8.), 0:2 Drevenšek (31.), 1:2 Stoiljkovic (56.), 1:3 Grezda (90.), 1:4 Jovanovic (92.). KALCER RADOMLJE: Andric, Cankar, Želko, Zukic (od 51. Av-belj), Kosec, Barukčič, Vrhunc, Snoj, Stoiljkovic (od 85. Ciriko-vic), Zavrl, Seferovič (od 79. Ce-rar). Trener: Dejan Djuranovič. ALUMINIJ: Lipovac, A. Medved, Bingo, Topolovec, Grezda, Panikvar, Vrbanec, Vindiš, K. Medved (od 62. Petek, od 89. Cesar), Drevenšek, Kurež (od 73. Jovanovic). Trener: Robert Pevnik. Ekipi Aluminija in Kalcerja iz Radomelj so v tem prvenstvu odigrali tri medsebojna srečanja, v vseh primerih pa so slavili - gostje! Tako je bilo tudi v soboto, ko sta ekipi odigrali derbi kroga. Zmago so bolj potrebovali Kidričani, ki so s tem iskali obstanek v borbi za končno 2. mesto - in uspelo jim je! Varovanci Dejana Djuranoviča bi lahko z morebitno zmago že odločili medsebojno tekmo za pot v dodatne kvalifikacije za vstop v 1. ligo, tako pa pred zadnji- 2. SNL REZULTATI 25. KROGA: Kal-cer Radomlje - Aluminij 1:4 (0:2), Šenčur - Ankaran Hrvati-ni 2:1 (2:0), Roltek Dob - Šmartno 1928 3:1 (2:1), Bela krajina - Krško 0:2 (0:0). Tekma Šam-pion - Farmtech Veržej bo odigrana v torek, 13. 5. ob 17.00. 1. ROLTEK DOB 25 19 3 3 47:23 60 2. K. RADOMLJE 25 14 5 6 57:32 47 3. ALUMINIJ 25 12 8 5 42:19 44 4. FARM. VERŽEJ 24 12 2 10 47:47 38 5. ŠMARTNO '28 25 9 9 7 33:33 36 6. ANKARAN H. 25 10 5 10 37:37 35 7. KRŠKO 24 9 6 9 40:32 33 8. ŠENČUR 25 9 3 13 40:47 30 9. ŠAMPION 24 4 4 16 32:56 16 10. BELA KRAJINA 24 1 3 20 9:58 6 Foto: Črtomir Goznik Marko Drevenšek (Aluminij) je v Radomljah dosegel dva gola; s petimi doseženimi zadetki je za Robertom Kurežem (6) drugi strelec svoje ekipe. mi dvema obstaja upanje tudi še za ekipo iz Kidričevega. Seveda iz tega takoj sledi vprašanje, katera ekipa iz 2. lige si sploh želi napredovanja v 1. ligo ... Srečanje v Radomljah so bolje pričeli gostje, ki so do vodstva prišli že v 8. minuti: Marko Drevenšek je izvajal prosti strel iz več kot 25 metrov, močno je ustrelil in s pravim evrogolom zadel v polno - 0:1. Kidričani so se v nadaljevanju taktično dobro postavili in nadzorovali potek srečanja, nato pa v 31. minuti znova udarili: po strelu iz kota je po uigrani kombinaciji z glavo v polno znova zadel Drevenšek - 0:2. Vodstvo je gostom omogočilo mirnejšo igro, domačini pa so želeli »na silo« priti do priključka. To jim je uspelo v uvodnem delu drugega polčasa, ko je s precejšnje razdalje z izjemno natančnim strelom zadel Stoiljkovic - 1:2. Rado-mljani so se zelo trudili izenačiti, Kidričani pa so z zelo dobro postavljeno obrambo preprečevali njihove poskuse. Na drugi strani se jim je po odvzetih žogah ponujalo veliko prostora za nasprotne napade. Dva takšna so izkoristili v samem zaključku tekme (Grezda, Jovanovic) in se veselili lepe zmage. V nedeljo bo v Kidričevem gostovala ekipa Rolteka iz Doba, ki si je že pred časom zagotovila 1. mesto in možnost napredovanja v 1. ligo. JM Tekma v Radomljah je imela tudi humanitarno noto: ves izkupiček od prodanih vstopnic (zbralo se je več kot 300 gledalcev) so predali nekdanjemu igralcu Radomelj Boštjanu Pavliču, ki se bori s hudo obliko Parkinsonove bolezni. Junija ga čaka operacija v Munchnu. Robert Pevnik, trener Aluminija: »V spomladanskem delu si na vseh tekmah konstantno pripravljamo veliko priložnosti, a smo bili večkrat premalo konkretni. Na treningih veliko delamo na tem, da bi izboljšali učinkovitost: včasih je potrebna le iskrica, da potem steče. Tokrat nam je uspelo in zaradi tega sem zelo vesel in ponosen na fante.« Klemen Bingo, Aluminij: »V Radomljah smo v obrambi odigrali zelo organizirano, zato si domačini niso priigrali pravih priložnosti. Sami smo na drugi strani tokrat izkoristili ponujeno in zadeli štirikrat. V zadnjih dveh srečanjih smo dosegli kar 9 zadetkov, kar je dobra napoved pred zadnjima dvema tekmama v sezoni.« Triatlon • 13. Ptujski triatlon TTinajstica prinesla nov rekord Tekaški klub Maraton je v sodelovanju s Termami Ptuju izpeljal 13. Ptujski triatlon. Trinajstica je prinesla za organizatorje nov mejnik, saj se je akvatlona, triatlona za vsakogar, super sprint triatlona in sprint triatlona udeležilo rekordnih 387 tekmovalcev in tekmovalk iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije, Poljske in Slovenije. Po pričakovanjih je bilo daleč največ prijavljenih na sprint triatlon: pri moških 156 in pri ženskah 29. Sprint triatlon je del triatlonov World Triathlete 1 in je vseboval 750 m plavanja v olimpijskem bazenu Term Ptuj, 20 km kolesarjenja na novi krožni progi Terme Ptuj-Slovenja vas in 5 km teka po nasipu ob reki Dravi. Pogled na prijave tekmovalcev je v ospredje takoj postavil kandidata za zmago Davida Plešeta (TK Velenje). Ta je trenutno najboljši slovenski triatlonec in je v polnem trenažnem procesu za nastop na polovičnem Iron Manu. Pleše je triatlon na Ptuju vzel kot resni trening, ki se mu je kar dobro posrečil. Solidno je opravil delo v bazenu in na kolesu, medtem ko si je odločilno prednost pred tekmeci nabral v teku. Na novi progi je Pleše dosegel čas 54 minut in 34 sekund. Za več kot minuto je za njim na 2. mestu zaostal Matevž Planko (TK Trisport Kamnik). Tekaški klub Maraton Ptuj je imel na sprint triatlonu osem svojih tekmovalcev: na 44. mestu je bil najboljši Bra-nimir Komel. Edina ptujska tekmovalka v sprint triatlonu je bila Manja Kokol, ki je bila zelo dobra deseta. Zmagala je Maruša Klemenc (TK Trisport Kamnik) pred dvema klubskima sotekmovalkama. V senci glavnega triatlona je bil izveden super sprint triatlon, na katerem so udeleženci 300 m plavali, 8 km kolesarili in 2 km tekli. Najhitrejša sta bila Jože Kojc (TK Maribor) in Elizabetta Vitasovic (TK Pula). Za rekreativce so organizatorji pripravili kratek triatlon za vsakogar, z dobro udeležbo se lahko ponašajo tudi otroški triatloni. Zmagovalci 13. Ptujskega triatlona so bili prav vsi udeleženci, ki so v svojem tempu zmogli začrtano progo. Prav poseben zmagovalec je bil Maks Stopar, ki se je rodil leta 1943 in je kot najstarejši udeleženec premagal sprint triatlon. Ptujski triatlon je letos potekal v ugodnem vremenu za nastopajoče, ki so bili zelo zadovoljni z organizacijo zelo zahtevnega in kompleksnega tekmovanja. TK Maraton Ptuj - na čelu s predsednikom Radom Ačimovicem - je vanj vložil zelo veliko truda. Tekmovanje je potekalo nemoteno in je tudi zelo dobro uspelo. Dobro izpeljan triatlon predstavlja tudi najboljšo reklamo za naslednjega, ki bo na sporedu predvidoma 10. maja 2015. David Breznik Rezultati: Sprint triatlon - moški: 1. David Pleše (TK Velenje) 2. Matevž Planko (TK Trisport Kamnik) 3. Domen Dornik (ŠRK Celje) Sprint triatlon - ženske: 1. Maruša Klemenc (TK Trisport Kamnik) 2. Liza Uršič (TK Trisport Kamnik) 3. Kristina Uršič (TK Trisport Kamnik) Foto: Matjaž Finšgar Foto: Matjaž Finšgar Zmagovalec sprint triatlona med moškimi: David Pleše Najboljša trojica med ženskami: zmagovalka je v sredini. Rado Ačimovič, glavni organizator in predsednik TK Maraton Ptuj: »Trinajstica je za ene srečna, za druge pa nesrečna številka. Za nas je to srečna številka, saj je vse potekalo v najboljšem redu. Nov rekord v udeležbi kaže na to, da je triatlon na Ptuju dobro organiziran in zato se tekmovalci radi vračajo na naše tekmovanje.« David Pleše, zmagovalec sprint triatlona: »Vedno ko grem na tekmo, poizkušam biti čim boljši, zato sem vsake zmage zelo vesel. Na sami tekmi sem malo prehitro začel pri plavanju, nato pa sem se na kolesu in v teku držal načrtovanega ritma ter sem na dobro organiziranem triatlonu dosegel svoj cilj.« 14 Štajerski Šport torek • 13. maja 2014 Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj Stojnčani zmagujejo tudi v ligi za prvaka 3. SNL vzhod: Dravinja melje naprej Nogometaši v 3. ligi vzhod po dobri stari navadi zadnjih krogov ostajajo zelo učinkoviti. Tako so se v 22. krogu dveh doseženih zadetkov veselili Čander, Kocuvan in Čontala, medtem ko je kar tri zadetke v dresu ekipe Avto Škafar iz Beltincev dosegel Maroša. Beltinčani so pred 300 gledalci nekoliko presenetljivo visoko, s 5:1, ugnali presenečenje spomladanskega dela tekmovanja - Rakičan. Drugo presenečenje kroga se je zgodilo v Lendavi, kjer je domača Nafta nepričakovano klonila proti Fosilumu. Gostje iz Šentjurja so šele na 12. mestu, nove tri točke pa jim je v 93. minuti za zmago z 1:2 zagotovil Gor-šek. Vodilna Dravinja je visoko zmagala in teče naravnost proti naslovu prvaka, medtem ko je Drava po nekaj slabših predstavah ponovno našla pravi zmagovalni tok. Tega pa še vedno nimajo Bistričani, ki ostajajo na predzadnjem mestu. REZULTATI 22. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Grad 3:2 (2:1), Dravinja Kostroj - Ma-lečnik 6:2 (2 : 0), Nafta 1903 - Fosilum Šentjur 1:2 (0:0), Čarda Martjanci - Drava Ptuj 0:2 (0:1), Avto Škafar Beltinci - Rakičan 5:1 (3:0), Tromejnik G Sukič - Aha Emmi Bistrica 4:3 (1:0), Šmarje pri Jelšah -Odranci (odigrano v ponedeljek popoldan). 1. DRAVINJA KOST. 22 17 5 0 59:11 56 2. DRAVA PTUJ 22 14 3 5 45:17 45 3. RAKIČAN 22 11 6 5 38:23 39 4. RAJH LJUTOMER 22 11 4 7 45:30 37 5. ŠKAFAR BELTINCI 22 11 4 7 38:33 37 6. ODRANCI 20 11 3 6 52:30 36 7. NAFTA1903 22 10 5 7 31:24 35 8. ŠMARJE PRI J. 21 9 3 9 49:37 30 9. TROMEJNIK G-S. 22 8 2 12 38:38 26 10. MALEČNIK 22 5 9 8 25:40 24 11. GRAD 22 5 6 11 33:42 21 12. FOS. ŠENTJUR 22 6 1 15 24:68 19 13. A. E. BISTRICA 21 3 4 14 28:50 13 14. ČARDA MARTJA. 22 2 3 17 17:75 9 ČARDA MARTJANCI -DRAVA PTUJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Ljubec (39.), 0:2 Droždek (82.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Javor-nik, Habith, Ljubec, Furek, Droždek, Jaušovec, Horvat, Ki-rič (od 85. Zagoršek), Arsič (od 62. Lugonjic), Kočar (od 46. Antolič). Trener: Franc Fridl. Po seriji neuspehov so se nogometaši Drave pobrali na gostovanju pri zadnji ekipi lige, Čardi, in jo premagali 0:2. V Martjancih je bilo pred tekmo neurje, kasneje pa je pihal močan veter, tako da je bilo igranje oteženo. Ptujčani so imeli vso tekmo kontrolo nad igro in žogo večino časa v svoji posesti, Domačini si niso pripravili nobene resne priložnosti, medtem ko so gostje dosegli dva zadetka in ob tem zgrešili še dve lepi priložnosti (Furek in Antolič). Ptujska ekipa je povedla v 39. minuti, ko sta si izmenjala žogo Ljubec in Furek, ki je z desne strani podal v sredino, kjer je Ljubec lepo zaustavil žogo na prsih in nato tudi zadel v polno. Tudi v drugem polčasu so Ptujčani večino časa prevladovali in igrali solidno, kar se jim je obrestovalo s Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev so srečanja Lige za prvaka začeli z zmago proti ekipi 1A avto Gerečja vas. povišanjem vodstva na 0:2. Droždek se je po podaji Lu-gonjica znašel sam v kazenskem prostoru in s strelom po tleh premagal domačega vratarja Kuharja. Ptujčani so tako prišli do nove zmage, ki jim bo po zadnjih neuspehih v zaključku sezone dvignila samozavest. David Breznik Superliga Liga za prvaka, rezultati 19. kroga: Stojnci - 1A avto Gerečja vas 1:0 (0:0); Strelec: 1:0 Zor-ko 50.; Podvinci Betonarna Kuhar - Središče ob Dravi 5:1 (0:1); Strelci: 0:1 Lesjak 15., 1:1 Marinič 52., 2:1 Šendelj 57., 3:1 Šendelj 69., 4:1 D. Bru-men 76., 5:1 Rumež 88.; Videm je bil prost. 1. STOJNCI 19 15 2 2 43:10 47 2. PODVINCI KUHAR 19 13 2 4 46:16 43 3. VIDEM 18 12 4 2 51:21 38 4. 1A GER. VAS 19 10 5 4 48:15 34 5. SREDIŠČE OB D. 19 5 8 6 31:50 21 Liga za obstanek: Apače - Carrera Optyl Ormož 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Hergan 18., 1:1 Zlatnik 22., 2:1 Hergan 68., 2:2 Rajh 92.; Hajdina - Bukovci 4:2 (1:1); strelci: 1:0 Štumberger 17., 1:1 Vočanec 34., 1:2 Petrovič 50., 2:2 Črnko 54., iz 11-m., 3:2 Štumberger 59., 4:2 Ce-bek 77.; Boč je bil prost. 1. HAJDINA 19 6 9 4 29:35 22 2. APAČE 19 6 10 3 27:40 21 3. BOČ 18 5 12 1 20:46 16 4. C. OPTYL ORMOŽ 19 3 12 4 19:45 13 5. BUKOVCI 19 2 13 4 20:56 10 Zelo zanimivo srečanje 19. kroga Superlige je v ligi za prvaka potekalo v Pod-vincih. Središče je ob polčasu celo vodilo, nato pa je v njegovi mreži odjeknila »petarda«. V derbiju lige za prvaka sta se pomerila Stojnci in Gerečja vas, pred skoraj 300 gledalci pa je slavila trenutno vodilna ekipa lige. V ligi za obstanek so Bukov-čani kar nekaj časa vodili na Hajdini, toda na koncu je bilo 4:2 za domačine. Na srečanju med Apačami in Ormožem ni bilo zmagovalca, z dvema zadetkoma pa je v domači vrsti zablestel 19-letni Darko Hergan. tp 1. Liga MNZ Ptuj: Tržec in Cirkulane remizirala REZULTATI 15. KROGA: Mar-kovci - Podvinci DS Galun 0:2, Tržec - Cirkulane 1:1, Rogozni-ca - Dornava Vrtnarstvo Kova-čec 1:3, Lovrenc - Leskovec 2:3, Gorišnica - Skorba 2:1. 1. PODVINCI GAL 2. CIRKULANE 3. LESKOVEC 4. TRŽEC 5. GORIŠNICA 6. MARKOVCI 7. SKORBA 8. LOVRENC 9. DORNAVA KOV/ 10. ROGOZNICA 2. Liga MNZ Ptuj REZULTATI 15. KROGA: Grajena - Zgornja Polskava 5:1, Podlehnik - Hajdoše 2:2, Slovenja vas - Pragersko 75 3:1, Makole - Polskava avto-prevozništvo Grobelnik 0:3, Oplotnica - Majšperk 2:0. 1. PODLEHNIK 15 11 1 3 33:12 36 2. ZG. POLSKAVA 15 9 2 4 39:18 31 3. POLSKAVA A. G. 15 8 7 0 37:25 24 4. GRAJENA 15 7 7 1 28:37 22 5. HAJDOŠE 15 6 6 3 33:34 21 6. OPLOTNICA 15 6 6 3 28:30 21 7. SLOVENJA VAS 15 6 7 2 30:37 20 8. MAJŠPERK 15 6 8 1 34:33 19 9. PRAGERSKO 75 15 4 11 0 25:38 12 10. MAKOLE 15 3 11 1 23:46 10 15 9 4 2 26:13 29 15 8 4 3 30:13 27 15 7 2 6 28:19 27 15 8 5 2 28:16 26 15 7 4 4 17:16 25 15 7 6 2 20:15 23 15 6 7 2 29:29 20 15 4 9 2 14:24 14 15 4 9 2 22:34 14 15 1 11 3 11:46 6 Veteranske lige LIGA 35 REZULTATI 12. KROGA: Borovci - Spodnja Polskava 2:6, Skorba - Apače 2:1, Videm -Grajena 1:3, Majšperk - Dornava 1:3. 1. VIDEM 12 9 2 1 37:19 28 2. DORNAVA 12 8 2 2 29:15 26 3. SKORBA 12 6 4 2 24:20 20 4. GRAJENA 12 5 4 3 22:13 18 5. BOROVCI 12 5 6 1 39:31 16 6. SP. POLSKAVA 12 5 6 1 30:30 16 7. MAJŠPERK 12 3 8 1 11:38 10 8. APAČE 12 1 10 1 8:34 4 LIGA 40 VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Ormož - Tržec 2:1, Leskovec - Markovci 1:0, Podvinci - Go-rišnica 1:0. 1. ORMOŽ 13 11 1 1 49:11 34 2. PODVINCI 13 8 3 2 37:16 26 3. GORIŠNICA 13 6 4 3 29:22 21 4. LESKOVEC 13 4 6 3 17:27 15 5. TRŽEC 13 2 9 2 12:32 8 6. MARKOVCI 13 2 10 1 19:55 7 LIGA 40 ZAHOD REZULTATI 13. KROGA: Hajdina - Pohorje-Oplotnica 1:1, Zgornja Polskava - Pragersko 1:1, Lovrenc - Podleh-nik 5:1. 1. LOVRENC 13 11 1 1 52:10 34 2. POHORJE-OPL. 13 7 5 1 23:17 22 3. HAJDINA 13 7 5 1 26:22 22 4. ZG. POLSKAVA 13 4 7 2 16:30 14 5. PRAGERSKO 13 4 8 1 18:33 13 6. PODLEHNIK 13 2 9 2 9:32 7 JM Nogomet • NK Leskovec V sredini aprila je na Brdu pri Kranju potekala redna skupščina Nogometne zveze Slovenije. Na njej so med drugim podelili priznanja za izjemne zasluge in dosežke v slovenskem nogometu za leto 2013. Med prejemniki priznaj za nogometne klube je bil tudi NK Leskovec, ki je lani praznoval 50-letnico delovanja (ustanovljen je bil leta 1963) V imenu kluba je priznanje iz rok predsednika NZS Aleksandra Čeferina prejel Topolovec (JM) Športno plezanje • Balvani Mina tik pred vrati finala Najboljši slovenski športni plezalci so ta konec tedna nastopali na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v švicarskem Grindelwaldu. Tokrat je bil najboljši Slovenec Jernej Kruder, ki se je edini uvrstil v finale (osvojil je 6. mesto). Mina Markovič je tokrat pristala na nehvaležnem sedmem mestu, tik pod robom finala, Katja Kadič je bila 17. Ptujčanka Markovičeva je v prvem polfinalnem poskusu osvojila prvo balvansko smer, na preostalih treh balvanih pa naredila preveč napak, da bi se lahko še veselila finala. Za preboj v finale je bilo treba preplezati do vrha vsaj dve balvanski smeri. Markoviče-va je imela že v kvalifikacijah precejšnje težave. Petouvršče-na s prejšnje tekme v Bakuju je dosegla tri od petih vrhov, kar je bilo takrat dovolj za 15. mesto. sta Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 34. KROGA - TOREK ob 18.30: Rudar - Zavrč, Olimpija - Gorica; TOREK ob 20.00: Maribor - Triglav, TOREK ob 20.05: Luka Koper - Domžale; SREDA ob 17.00: Krka - Celje 34. Maraton treh src: v Radencih Pričakujejo deset tisoč udeležencev Organizatorji letošnjega, že 34. Maratona treh src v Radencih pričakujejo okoli deset tisoč aktivnih udeležencev - tekačev in pohodnikov. V soboto, 17. maja, se bodo prvi s starta pognali udeleženci pohoda Radenska Plus (ob 8.00), ročni kolesarji pa se bodo na 21,098 km dolgo pot podali ob 8.55. Sledil bo start maratona Radenska Classic (42,195 km) in Polmaratona Radenska Light (21,098 km), potem pa še tek Radenske Naturelle (10 km) in Oazin tek (5,5 km). Za zaključek dopoldanskega atletskega sporeda (ob 9.20) bodo na 7,8 km dolgo pot odšli nordijci. V popoldanskem programu se bo ob 15.00 začel humanitarni tek, uro pozneje pa še veveričkin in srčkov tek, kjer se bodo pomerili šolski in predšolski otroci. Velja poudariti, da bodo tudi letos najboljši slovenski tekači in tekačice v Radencih tekmovali za državni naslov v maratonu, nekateri med njimi pa bodo lovili tudi normo za svetovno prvenstvo. DB, NŠ Teniške novičke Članski ITF-turnir na Hrvaškem Na Bolu na Braču je potekal članski ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Udeležila se ga je tudi 18-le-tna Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj), ki lovi prve točke za svetovno ITF-lestvico. Nastope je začela v kvalifikacijah in uspešno preskočila oba kroga ter se uvrstila v glavni turnir. Za osvojitev točk je bilo treba preskočiti še prvi krog, kar je Ani uspelo v dvoboju s Helen De Cesare iz Tajske. Naša igralka je zmagala 4:6, 6:2, 6:2. V 2. krogu se je merila s 3. nosilko, Patricijo Mario Tig. Čeprav je Opare-novičeva na začetku dvoboja prišla do prednosti, je leto starejša Romunka na koncu slavila 5:7, 3:6. Ana je s tem izpolnila drugi pogoj za uvrstitev na lestvico, potrebuje le še en podoben nastop ... Mladinski ITF-turnir v Avstriji V Beljaku je potekal mladinski ITF-turnir 2. kategorije, na katerem so nastopile tudi tri slovenske mladinke. Hana Mraz se je med posameznicami prebila do četrtfinala, Manca Pislak in Tamara Zidanšek (ima težave z bolečinami v hrbtu) pa sta obstali v 2. krogu. Ta-maro je ustavila mlada Rusinja Sofya Zhuk (6:3, 2:6, 4:6), ki je na koncu celo osvojila turnir! V dvojicah sta združili moči Manca in Tamara, ki sta bili postavljeni za 1. nosilki. Že v četrtfinalu sta imeli zelo težko delo, saj sta bolgarsko-alžir-sko dvojico Grib/Ibbou izločili šele na razliko v skrajšanem tretjem nizu (12:10). Nič lažjega dela nista imeli v polfinalu, le da sta bili v odločilnem nizu proti dvojici Grimm/Hobgarski prepričljivejši (10:4). Finalni tekmici sta bili Jana Jablono-vska in Miriam Kolodzejeva, ki sta v spodnjem delu žreba ugnali 2. in 3. nosilki. V tem tempu sta nadaljevali in v dveh nizih ugnali še Slovenki. S temi rezultati je Tamara na najnovejši ITF-letvici na 97. mestu (Nina Potočnik je 111.). Poletno DP U-14 Maj je mesec državnih ekipnih in posamičnih prvenstev, zato je urnik izjemno strnjen. Najprej so začeli nastopati v kategoriji U-14, kjer je imel ptujski klub dva svoja predstavnika. Na igriščih TK Krka Otočec sta igrala Maruša Plank med dekleti in Urban Gnilšek med dečki (izpadel v kvalifikacijah). Maruša je bila na turnirju postavljena za 6. nosilko in se je v četrtfinalu merila z 2. nosilko Anjo Gal. Mariborčanka je bila tokrat premočna in je slavila 3:6, 4:6. V polfinale so se uvrstile prve štiri nosilke. Pri dvojicah je Maruša igrala skupaj z Anjo Juvan (Šport plus). Uvrstitev v finale sta jima preprečili 2. nosilki, Tina Cvetkovič (Radovljica) in Nika Radišič (Talos). JM torek • 13. maja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 15 Ptuj • 25. razstava Dobrote slovenskih kmetij Pestrost podeželja na enem mestu Od četrtka, 15. maja, do nedelje, 18. maja, bo na Ptuju ponovno dišalo po dobrotah slovenskih kmetij. Na enem mestu bo zbrana vsa pestrost slovenskih pokrajin, podeželja, najboljše, kar ustvarijo naše kmetice in kmetje, več kot v prejšnjih letih pa bodo pokazali tudi zamejski Slovenci. Foto: Črtomir Goznik Organizatorji 25. razstave Dobrote slovenskih kmetij pričakujejo dober obisk jubilejne razstave, katere častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor. vseh, ki sodelujejo na razstavi, da bodo s svojimi izdelki na trg prodirali bolj organizirano,« je menil Peter Pribožič. Gre za prepoznavno znamko, ki jo ljudje vse bolj prepoznavajo, kažejo nekatere raziskave. Anita Jakoš iz Zadružne zveze Slovenije se je zahvalila vsem, ki ohranjajo 100-letno izvirno kulinarično tradicijo in s tem tudi dediščino slovenskega podeželja živo in vidno tudi novim rodovom. MG Celoten projekt razstave Dobrote slovenskih kmetij je ocenjen na 124.000 evrov, v to je vključeno vse delo, ki ga v pripravi razstave opravijo v vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih. Strošek zunanjih ocenjevalcev znaša okrog 11.000 evrov, stroške prostorov razstave plača ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). Za promocijo porabijo okrog 10.000 evrov, vsaj enkrat toliko pa je tudi podpore medijskih hiš, plačati pa morajo tudi izdelavo priznanj, promocijskega materiala, logistiko. Del, ki se plačuje, je tako ocenjen na okrog 60.000 evrov. Največ za razstavo prispeva MKO, saj tudi delno plačuje svetovalno službo (ob 12.500 evrih še prispeva 15.000 evrov preko KGZ), delež MO Ptuj v tem letu znaša 12.115 evrov, preostanek predstavljajo sponzorski viri in kotizacije. Osrednje mesto na jubilejni 25. razstavi Dobrote slovenskih kmetij pripada Podravju. V 25 letih se je iz skromnih začetkov rodil velik projekt, na katerem iz leta v leto sodeluje več kmetij z več izdelki. Letos skupaj 1230. Najboljši kazalnik njene kakovostne rasti pa so podeljena priznanja. V vseh letih doslej, brez letošnjih, jih je bilo 13.950. Na občutno bero priznanj pa kaže tudi letos. Podrobneje so program oz. vsebino jubilejne razstave na tiskovni konferenci prejšnji teden predstavili organizatorji in njen generalni sponzor. Govorili so župan MO Ptuj Štefan Čelan, Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora razstave, Andrej Re-bernišek, direktor KGZ Ptuj, Marjan Golavšek, podpredsednik KGZ Slovenije, in Anita Jakuš v imenu Zadružne zveze Slovenije in vseh generalnih sponzorjev razstave. „Razstava Dobrote slovenskih kmetij je eden izmed mnogih projektov, ki so se rodili v našem mestu. Žal pa so se mnoge čudovite ideje, rojene v tem mestu, odselile v druga mesta. Zahvala gre izjemnim organizatorjem, da se tudi ta razstava ni preselila drugam. Čestitke vsem, ki so zaslužni za to, da je ta čudovita razstava ostala na Ptuju. Prepričan sem, da jo bomo gostili še mnoga leta. V MO Ptuj jo bomo še naprej podpirali, da bo rasla še naprej, tako kot v vseh teh letih. Končni cilj je razstava, ki bo gostila dobrote evropskih kmetij," je povedal ptujski župan, ki je hvaležen tudi novinarjem, ki vsa leta razstavo predstavljajo javnosti, saj bi bila sicer marsikatera ustvarjalna ideja, ki zraste na slovenskih kmetijah, skrita očem. Letos še večji poudarek mladim »Z razstavo Dobrote slovenskih kmetij se druži celotna Slovenija v našem okolju, pomemben pa je tudi njen prispevek pri vzgoji v domačem duhu, zato je dan šol na razstavi še kako pomemben. Letos bomo dela za priznanja na likovnem natečaju Kruh naš vsakdanji izbrali med okrog 500 mladimi ustvarjalci iz šol in vrtcev, ki so ustvarjali na to temo,« je povedal Andrej Re- 25. razstavo Dobrote slovenskih kmetij bodo odprli v četrtek, 15. maja, ob 10. uri. Slavnostni govornik bo minister za kmetijsko in okolje Dejan Židan. Najboljše slovenskih kmetij in kmetij iz zamejstva bo mogoče v dneh razstave kupiti na številnih stojnicah. Prvi dan razstave bo poseben poudarek na kruhu iz domovine in kruhu iz zamejstva. V vzhodnem stolpu PM Ptuj-Ormož bodo ob 13. uri odprli razstavo Slovenski kruh iz domovine in zamejstva, za kar skrbi organizacija slovenskih zamejcev Agraslomak. 15. maja bo živahno tudi v Krempljevi ulici, predstavili bodo Dobrote Haloz. Prvič pa bodo izvedli tudi delavnice domače obrti. V petek, 16. maja, bo v dominikanskem samostanu potekala regijska konferenca na temo Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Na osrednjem prireditvenem prostoru razstave Dobrote slovenskih kmetij pa bo potekal bogat program, namenjen šolam. Sobota bo v znamenju praznika sira, predstavitve starodobnikov, Folkfesta, na okrogli mizi pa bodo govorili o družinski kmetiji kot prihodnosti mladih na podeželju. V nedeljo, 18. maja, zadnji dan razstave, bodo podelili še zadnji komplet priznanj najboljšim kmeticam in kmetom za njihove izdelke iz žit, mesne izdelke in vina. Vabi pa tudi javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci kot tudi številni drugi dogodki, ki sestavljajo letošnji program jubilejne razstave. Že po tradiciji bo živahno tudi na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Turniščah pod naslovom Pomlad na Turniščah z razstavo Živimo prijazno z naravo in drugimi dogodki, ki bodo potekali v času od 16. do 19. maja. bernišek. Marjan Golavšek je poudaril, da je malo takšnih prireditev, ki bi uspele doseči takšen jubilej. »Razstava je velik promotor in generator proizvodnje domače hrane, dviga kakovosti in prodaje kmetijskih izdelkov. Velik je tudi napredek na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti in prodaje teh izdelkov. Naš cilj je državljanom zagotavljati čim kakovostnejšo in zdravo hrano,« je še povedal Golavšek. »Med razstavljavci je vedno več kmetij, ki izdelke tudi tržijo. V večji meri pa bi se morala doma pridelana hrana vključevati v javna naročila. V prihodnje bo treba več narediti tudi na formalnem povezovanju Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 7. javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj Potekala bo v sklopu državne razstave Dobrote slovenskih kmetij v nedeljo, 18. maja, ob 16. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Prepevali in godli bodo muzikanti KD iz Vidma, pevke ljudskih pesmi KD Jezero, pevke DU Kidričevo, Pevke ljudskih pesmi iz KD Gorišnica, Stari prijatelji z Kicarja, pevci Vinogradniki KD Videm, pevci DU Turnišče in muzikanti Haloški veseljaki TD Podlehnik. Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prisluhnite nastopa nedeljo, 18. maja, ob 16. uri v minoritskem samostanu na Ptuju. Štajerski www.radio-tednik.si jočim v 12. Poli maraton Poli maraton je vsestransko doživetje Vemo, da ¡e večina izmed bralcev že doživela Poli maraton na različne načine. V prvi vrsti kot kolesarsko doživele med cvetočimi polp in od lanskega leta napre¡ z urbanim dogajn^m. Tudi letos se 12. Poli maraton začne in konča kar na Ptuj, kar ¡e obljba posebnega doživela - tudi s pravim gurmanskim doživelem - piščančj pojdino. Organizator^ 12. Poli maratona tudi tokrat obljbljp najol^e kolesarsko doživele za vse generacij rekreativcev ali vseh, ki ¡ih druži ljbezen do gibala v naravi skupa¡ z več tisoč somišljniki. ^ pa ¡e skupnega vsem? Po po-■f ganjnj pedal na katerikoli izmed ponujnih prog v različnih dolžinah lahko na koncu vsi skupa¡ v osrednjm šotoru posežej po izvr- stnih piščančph dobrotah Perutnine Ptuj Tako kot vsako leto bodo tudi 14. ¡unij po končanem kolesarjnj slastno zadišali na različne načine pripravljni piščanci, ki se ¡im bo krasno prilegla klasična priloga v obliki zeljate ali krompirjve solate. Tudi tokrat se bo vsak udeleženec lahko okrepčal do popolnosti, kar pomeni, da ne bo nihče odšel lačen. Piščance bodo pripravili sveže kar na lokacij v mobilnih kuhinjh, za vse pa se bo našel prostor ob dobro obloženih mizah. Tudi žlahtna kapljca bo primerno ohlapna namenjna osvežitvi vročih kolesarjv, sa¡ bo uradni vinar 12. Poli maratona Ptu^ka klet, ki se ponaša z na^išjmi odlikovanj za kakovost svojh polnitev Pullus. Tore¡ ... Poli maraton ni le dobra rekreacij oziroma uvertura v kolesarsko intenzivno pole-tj. Je tudi kulinarično doživele, ki ga bo letos v mestnem ¡edru Ptuj še več kot po navadi. V mestnem ambientu bomo z novimi maksimalno pozitivnimi izkušnjmi ustvarili dolgoletne spomine. Ena^t dosedanjh Poli maratonov ¡e namreč do zda¡ prepričalo že tisoče rekreativnih kolesarjv. Družbo nas odlična družba, ko-lesarjnj skozi idilično pokrajno, zabava za vse generacij, vrhunska organizacij, bogat zabavni program za vse generacij, nagrade za udeležence in celostna ponudba s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah ter slastno pogostitvij na cilj. Kom^ vas že čakamo. 16 TEDNIK Kultura torek • 13. maja 2014 Ptuj • Srečanje treh glasbenih šol Avgusta bodo peli v Rimu V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je 3. maja potekalo srečanje treh glasbenih šol: Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Glasbenega centra Edgarja Willemsa iz Ljubljane ter Escole D Educacio Musical iz Barcelone, ki je refektorij minoritskega samostana na Ptuju napolnilo do zadnjega kotička. Mladi pevci in glasbeniki so navdušili. Zborom so dirigirali Mateja Tomac Calligaris, Eulalia Casso i Samso' in Peter Gojkošek. Obe gostujoči šoli delata po Willems metodologiji. Edgar Willems je znameniti glasbeni pedagog belgijskega rodu, ki je izhajal iz dejstva, da je občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem človeku in da ga je s primerno vzgojo mogoče prebuditi in ga razvijati že od ranega otroštva. Willems program je javno priznan tudi v Sloveniji, kjer ga izvajata za zdaj le dve šoli, ena je Glasbeni center Edgarja Willemsa Ljubljana. »Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je pridružena članica Mednarodne federacije Willems (FIW), kar pomeni, da lahko sodelujemo v vseh projektih, izvajamo pouk predšolske vzgoje po willems pedagogiki in nauku o glasbi,« je povedala ravnateljica Klav-dija Zorjan Škorjanc, ki si je willemsovo diplomo pridobila že leta 2007. Sodelovanje treh glasbenih šol je velik projekt, zelo pomemben za učitelje, učence, celotno šolo in seveda Foto: Črtomir Goznik S srečanja treh glasbenih šol na Ptuju tudi za starše otrok, ki obiskujejo Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla. Pri izvedbi srečanja so imeli polno podporo ptujskega župana Štefana Čelana in MO Ptuj, za kar so zelo hvaležni. „Glasbeni center Edgarja Willemsa je pobraten s šolo iz Barcelone, letos so njeni učenci prišli za štiri dni v Slovenijo, en dan so preživeli tudi na Ptuju. V avgustu odhajamo v Rim na mednarodni kongres Willems, kjer bomo sodelovali v mednarodnem Willems pevskem zboru in izvedli tudi koncert pod taktirko Benjamina Lunneta, s katerim imajo naši pevci intenzivne vaje v Ljubljani že v tem tednu. Učenci naše šole bodo tako koncertirali v velikih koncertnih dvoranah v Rimu. Za Willemsovo diplomo se bo letos potegovala naša pedagoginja in učiteljica Doroteja Dolšak," je še povedala Klavdija Zorjan Škorjanc. MG Ptuj • Domoznanski večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Prinesel delček lepote Haloz Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je 23. april - svetovni dan knjige in avtorskih pravic - počastila z domoznanskim večerom, 24. aprila, na katerem so gostili Franja Gnilška, Haložana in Ptujčana, gospodarstvenika in ljubitelja umetnosti, ki je leta 2012 izdal pesniško zbirko pod naslovom Življenja krog. Kot je med drugim povedal direktor Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju Matjaž Neudauer, je zanimivost svetovnega dneva knjige tudi ta, da na ta dan pride do predaje prestižnega Unescovega naziva svetovne prestolnice knjige, s katerim se je leta 2010 ponašalo tudi naše glavno mesto Ljubljana. Svetovna prestolnica knjige za leto 2014 je nigerijsko mesto Port Harcourt. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki praznik knjige in avtorskih pravic praznuje ves teden, tako se tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v tednu knjige vsako letu pridružuje z domoznanskim večerom in s knjižnim sejmom, na katerem knjigarne in založniki ponujajo knjige po ugodnih cenah. »Domoznanski večer je namenjen predstavitvi avtorjev, ki delujejo na Ptujskem, oz. avtorjev, ki prihajajo s tega območja ali pa so nanj vezana njihova dela,« je še povedal Matjaž Neudauer. Za organizacijo knjižnega sejma in domoznanskega večera sta zaslužni Marina Jurgec in Mira Petrovič skupaj s sodelavci. »Skrb za slovensko besedo je postala znova naša nova naloga,« je poudarila Viktorija Dabič, ki se je pogovarjala z avtorjem pesniške zbirke Življenja krog, Franjem Gnilškom, rojenim leta 1934 v Slatini v Halozah, ki je slovensko pesem najprej pel, zatem občuteno recitiral, na koncu pa se ji je tudi zapisal kot avtor. Ob upokojitvi se je prebudila njegova davna želja, ustvarjati v pesniški besedi in napisati knjigo - sebi v veselje, bralcem pa v radost. »Ob prebiranju njegovih pesmi dobiš občutek, da Ptujski župan Štefan Celan je Franju Gnilšku, gospodarstveniku in ljubitelju umetnosti, ki je letos dopolnil 80 let, izročil priznanje MO Ptuj - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Udeleženci domoznanskega večera so se seznanili tudi z idejnimi rešitvami za preureditev prostorov domoznanskega oddelka, ki so jih v sklopu nagradnega natečaja pripravili študentje Fakultete za gradbeništvo, Oddelka za arhitekturo Univerze v Mariboru. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj si že vrsto let prizadeva za ločitev prostora domoznanskega oddelka v prostor, namenjen hrambi gradiva, in prostor, namenjen zaposlenim in bralcem. je podobo njegovih lepih Haloz nosil vse življenje s seboj, kot sivolasi gospod jo je vrnil svojim rojakom, oplemeniteno z življenjskimi izkušnjami in zrelostjo, neverjetnim čudenjem nad skrivnostjo življenja,« je med drugim povedala Dabičeva. Pesem je Franja Gnilška, uspešnega gospodarstvenika, ki se je za mandat in pol zapisal tudi politiki, toliko je namreč vodil IS SO Ptuj, spremljala vse življenje. V pesmi je našel veliko sprostitve in zadoščenja. S pesmimi je prinesel delček lepote, ki jo je že kot otrok začutil med halo-škimi griči. Sicer pa njegovo srce pripada tako Halozam kot Ptuju, je povedal. Njegove pesmi sta prebirala Anica Črnivec in Miro Lesjak, člana Kulturnega društva Cir-kulane. Za kulturne utrinke so poskrbeli učenci iz šole harmonike Primoža Zvira. Domoznanski večer ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju končali z degustacijo izbranih haloških vin, ki jo je pripravilo podjetje Halo iz Cirkulan. MG Tednikova knjigarnica Živalska farma v bralni znački za odrasle 2014 George Orwell Svet knjige Kmet Jones, lastnik Graščinske farma, je tistega večera zaprl kurnike, a je bil preveč pijan, da bi se spomnil zapreti tudi linice. Posvetil je zdaj sem, zdaj tja, se opotekel preko dvorišča, nato pa sezul škornje in jih brcnil za vrata. Iz sodčka sije natočil še vrček piva, ga izpil in se napotil v posteljo, kjer je že smrčala njegova žena. Ko je luč v spalnici ugasnila, je po vseh gospodarskih poslopjih nastal silen vrvež in prhutanje. Že podnevi se je raznesla govorica, da je stari Major... Pravkar ste prebrali začetek kultne knjige Živalska farma, ki jo je novinar in esejist George Orwell (26. 6. 1903-23. 1. 1950) izdal leta 1945. Avtor je bil za časa življenja najbolj znan po novinarskem delu, zaslovel je šele s to nenadkriljivo in brezčasno politično satiro. Živali na farmi se namreč odločijo, da imajo dovolj lastnikove tiranije in s skupnimi močmi pripravijo upor, preženejo lastnika in zavladajo na kmetiji. »V konfliktih teh nesrečnih živali se na svoj način zrcali življenje, zgodovina in prihodnost vseh narodov in vseh dežel.« Kot pravi prevajalec in avtor spremne besede Boris Grabnar v knjigi Živalska farma (Animal Farm by George Orwell. Verze prevedla Vida Brest.Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1982), je George Orwell, s pravim imenom Eric Arthur Blair, zagotovo eden najzanimivejših mož angleške književnosti. Orwell je bil rojen leta 1903 v kraju Motihari v Indiji, oče je bil uradnik kolonialne uprave, mama, osemnajst let mlajša od očeta, se je z enoletnim Ericom vrnila v Anglijo, kjer se je deček izkazal za izredno nadarjenega. Toda v šoli, deškem internatu, je bil zelo nesrečen. Že leta 1914 je v lokalnem časopisu izšla Ericova prva pesem z naslovom Zdramite se mladci Anglije. Kasneje je njegova družina z odobravanjem sprejela vstop mladega Erica v Imperialno indijsko policijo. Služboval je v Burmi, a leta 1927 se je vrnil v Anglijo zaradi nezadovoljstva z imperialnim delovanjem. Takrat je izstopil iz policije in staršem oznanil, da hoče postati pisatelj. Avtor se je odločil, da bo uporabljal psevdonim, Izbral in sestavil ga je iz imena tedanjega britanskega kralja Jurija V. in z imenom reke Orwell v grofiji Suffolk. Orwell se je boril proti fašistom v španski državljanski vojni, po prepričanju je bil socialist, bil je izredno politično angažiran avtor, njegovo pero pa je osuplo »zadelo in predvidevalo« totalitarizem in deviacije demokracije znotraj socialističnega gibanja. Zraven Živalske farme je njegov znameniti roman »1984« (1949), sicer biser klasične znanstvene fantastike, neverjetna podoba današnjega razčlovečenega, izkoriščevalskega in nadzorovanega sveta. Zraven Živalske farme veljajo tudi druga dela Georga Orwella za osvojitev bralne značke za odrasle 2014 in ta so ter jih je najti na policah vaše najbližje knjižnice: Pot v Wi-gan (Prevedla Tina Mahkota. Ljubljana: Študentska založba, 2013), življenjepisno delo Na robu in na dnu v Parizu in v Londonu (Prevod in spremna beseda Leonora Flis. Ljubljana: Študentska založba, 2010), med dokumentarna dela je uvrščena knjiga Poklon Kataloniji (Prevedel Uroš Kalčič. Ljubljana: Modrijan, 2009). Seveda je na voljo tudi Živalska farma v angleškem jeziku, kmalu pa bo, kot je zaznati iz vzajemnega knjižničnega kataloga (opomba, da je knjiga še v tisku in tako ni dostopnega izvoda v nobeni slovenski knjižnici), na voljo nova izdaja Živalske farme z ilustracijami Petra Škerla pri založbi Mladinska knjiga. _Zanimivo branje želi Liljana Klemenčič Foto: MG torek • 13. maja 2Q14 Reportaža, kronika Štajerski FEDNIK 1l Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina (4. del) v Življenje v času Sovjetske zveze Zemljevid naravnih bogastev v Ukrajini © °1-*1» <% @ @ Mi., li.lt** m S.ttN VtiMB« Regijílu TA/jiou'ditri ukrajlnskega HDP ® Kiev © ® © ®® © © i iP© (E o Donetsk © O Odessa © © © Črtam Scvndopot 3 Plin Olji (J^) Ostale Foto: Uroš Zajdela Dobršen del naravnih bogastev Ukrajine je na njenem vzhodnem, pro-ruskem delu, hkrati pa ravno ta del prispeva največ k BDP Ukrajine. Državljanska vojna širših razsežnosti s potencialnimi posledicami za celotno regijo v Ukrajini je tako rekoč le še vprašanje časa in retorika nelegitimno izbranih nosilcev oblasti v Kijevu o strahu pred ponovnim vzponom sovjetske ere je nedvomno strah vzbujajoča. Težko je opredeliti končne cilje mogočnega ruskega predsednika Vla-dimirja Putina, a še pred letom omenjena »pravljica«, ki sem jo mimogrede zasledil na portalu ruskega nacionalističnega gibanja »Rusija«, o vzponu Velike Rusije, se skorajda zanesljivo uresničuje. Tovrstno zavedanje v mednarodni skupnosti potrjuje tudi vse večji arzenal vojske in vojaške opreme zaveznikov zveze NATO v Litvi, Latviji in na Poljskem. Zlasti v Litvi se med prebivalci občuti prisotnost strahu pred prihodnjimi meseci, njeni politiki pa na dnevni bazi in v medsebojni harmoniji razpravljajo o morebitni vojaški mobilizaciji. V največjem litovskem časopisu Lytovas Rytas me v soboto zjutraj pozdravi osrednji naslov: »Tokrat se Sov-jetom ne bomo predali.« Strah pred novodobno politično tvorbo v obliki nekdanje Sovjetske zveze na osnovi kva-zi demokratičnih oligarhov je moč začutiti tudi v ukrajinskih časopisih in spletnih porta-lih. Sicer je blazno zanimivo prebirati članke o upornikih, razstreljenih stavbah, prodira-jočih tankih in vsesplošnem prepričanju o državljanski voj- ni, a hkrati zadnje rezultate nogometnih tekem v ukrajinskem prvenstvu, vendarle strah pred rusko agresijo obvlada družbo. Ruska zunanja politika je odvrgla navidezno masko mediator-ja za mirno razrešitev konflikta v Ukrajini. Dozdeva se, da je Velika Rusija pred vrati. Ukrajina v času Sovjetske zveze - strah pred ponovnim temačnim obdobjem Na področju današnje Vzhodne Ukrajine je bila leta 1919 oblikovana prva Socialistična Sovjetska Republika s središčem v mestu Kharkiv, mogočno železarsko središče. Hkrati so boljševiške enote prodirale v takratno samostojno republiko Ukrajino s središčem v Kijevu. Do leta 1922 celotno Ukrajino vključijo v sovjetsko »zavezništvo«. Začelo se je nepredstavljivo temačno obdobje v zgodovini te vzhodnoevropske države. Prva v vrsti številnih grozovitih izkušenj Ukrajincev v Sovjetski zvezi je bilo leto Velike lakote v času strahotne zime 1932-33, sicer posledica sovjetske odločitve o kolektivi-zaciji kmetovanja, z namenom odvzema (o)zemlje zasebnim kmetom in oblikovanje kolektivnih zadrug. Kljub pogumnemu uporu bogatih ukrajinskih kmetovalcev je do leta 1932 celoten pridelek kolektiviziran in družbeno »enakopravno« porazdeljen. Velika lakota je še danes opredeljena kot največja nacionalna/narodna katastrofa v zgodovini Ukrajine. Mnogi učenjaki morebiti pretirano govorijo o namernem genocidu sovjetskega političnega vrha, čeprav je do smrti izstradalo pet milijonov njenih prebivalcev, oziroma dnevno je lakota ubla 25.000 ljudi. Že pred drugo svetovno vojno je krvoločna, okrutna in ogabna oblast pod vodstvom Stalina oblikovala delovna taborišča, imenovana »Gulagi«, kamor so zapirali politično in družbeno oporečne posameznike. Priznani ukrajinski zgodovinar Viktor Zemskov ocenjuje, da je bilo med letoma 1934 in 1939 v delovna taborišča napotenih okrog 700.000 Ukrajincev, od katerih se jih je v domovino vrnila polovica. Trend se je nadaljeval tudi po koncu II. Svetovne vojne. Uče- njaki pogosto operarirajo z tri milijonsko številko v času celotnega sovjetskega terorja, ki so okusili nagonsko okrutnost ljudi. Ukrajina, sicer v politično sovjetskih krogih močna entiteta sovjetskega zavezništva, je doživela »industrijski« preporod v času Sovjetskega terorja. V okviru večletnih programov industrializacije so gradili hidroelektrarne, obnavljali železniške povezave in zlasti v Vzhodni Ukrajini krepili težko industrijo. Leta 1932 so rudniki zagotavljali 61% zalog premoga, več kot 70% zalog železa in izdelave 56% jekla. Izoblikovala so se močna industrijska središča, sicer migrantski magnet za številne etnične Ruse. Ukrajina je bila v času sovjetske ere bleščeč primer komunistično razvojne industrije in močan gospodarski center Sovjetske zveze. Nepremišljena in zastarela industrializacija ter brezglavo gospodarsko tekmovanje z zahodom sta Ukrajino potisnila v naslednjo večjo sovjetsko narodno katastrofo. Ob 01:23 dne 26. aprila 1986 je Ukrajino pretresla najmočnejša »uradna« jedrska eksplozija v dotedanji zgodovini človeštva. Zgodila se je »katastrofa v Černobilu«, grozovita eksplozija v jedrski elektrarni, ki je za zmeraj spremenila življenje več kot 4 milijonom Ukrajincev. Sovjetske oblasti so dogodek najprej prikrivale in zavračale vsakršno zunanjo pomoč ter posledično onemogočile pravočasno evakuacijo, zaradi česar je bilo posredno izpostavljenih nadaljnjih 17 milijonov Ukrajincev. V času Sovjetske zveze je ukrajinski narod doživel tri narodne katastrofe z izgubo več milijonov sodržavljanov. V času Sovjetov je Ukrajina sicer veljaja za gospodarski čudež, a ob osamosvojitvi se je pokazala zastarelost industrije, nezmožnost sledenja sodobnim gospodarskim trendom in ostanki oligarhične miselnosti. Ukrajina je bila leta 1992 potisnjena na rep razvitih evropskih držav, kljub strahovitim naravnim potencialom. Ru-sifikacija in desetletno izkoriščanje sta zhodni del Ukrajine spremenila v rusko govoreče območje s prevladujočo rusko identiteto. Nadaljevanje prihodnjič Na valovih časa Torek, 13. maj Danes goduje Servacij. Danes je svetovni dan pravične trgovine in svetovni dan hipertenzije (previsok krvni tlak). 1598 so v Nantesu, pristanišču ob ustju Loare v vzhodni Franciji, podpisali nantski edikt, s katerim so vzpostavili v Franciji versko strpnost. 1717 se je rodila nemška cesarica, češka in madžarska kraljica Marija Terezija. 1792 se je rodil Pij IX., papež z najdaljšim pontifikatom - 31 let in 7 mesecev. 1810 je Janez Nepomuk Primic v Gradcu ustanovil Slovensko društvo, ki si je zastavilo nalogo odpraviti brezbrižnost do materinščine. 1898 se je rodila v Mačah gledališka igralka Vika Podgorska, s pravim imenom Hedvika Čus-Nučič. 1941 je prišlo na Mali gori blizu Ribnice do prvega spopada po italijanski okupaciji Slovenije med člani TIGR-a in italijansko vojsko. Sreda, 14. maj Danes goduje Bonifacij. Mučenca Bonifacija skupaj s Pankracijem in Servacijem, ponekod tudi z Zofijo, častijo kot »ledenega moža«. 1643 je sedel na francoski prestol »sončni kralj« Ludvik XIV., ki je s svojo vladavino zaznamoval ne le Francijo, ampak tudi vso Evropo tistega časa. 1686 se je rodil nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit, izumitelj prvega resnično zanesljivega termometra. 1727 se je rodil angleški slikar Thomas Gainsborough, eden najpomembnejših portretistov in krajinarjev 18. stoletja. 1771 se je rodil najbolj znan utopični socialist Anglež Robert Owen. 1796 je angleški podeželski zdravnik Edward Jenner prvič opravil poskusno cepljenje proti črnim kozam. Četrtek, 15. maj Danes goduje Zofka. Danes je svetovni dan družine, svetovni dan podnebnih sprememb, svetovni dan oporečnikov in dan Slovenske vojske. 1567 je bil krščen italijanski skladatelj Claudio Monteverdi. 1768 so Francozi kupili Korziko od Genove. 1820 se je rodila angleška medicinska sestra Florence Nightingale, pionirka v strokovnem šolanju bolniških negovalk. 1955 so na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo. 1966 je vodja KP Kitajske Mao Zedong sprožil z okrožnico CK kulturno revolucijo. 1868 se je rodila v Ljubljani slovenska gledališka igralka Zofija Borštnik, Zvonarjeva. 1881 je cesarsko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo pravila Društva slovenskih učiteljev. Petek, 16. maj Danes goduje Janez. 1703 je Peter I. Veliki na Zajčjem otoku v ustju Neve položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okrog katere so začeli graditi novo mesto - Sankt Peterburg. 1905 se je rodil ameriški filmski igralec Henry Fonda. Umrl je leta 1992. 1934 so teniškim igralkam v Wimbledonu dovolili nositi kratke hlače. 1943 so Nemci v varšavskem getu zaključili policijsko akcijo, v kateri so od 19. aprila pobili skoraj vse Žide. 1948 so za prvega predsednika Izraela izvolili Cheima Weitzmanna. Sobota, 17. maj Danes goduje Jošt. Danes je svetovni dan telekomunikacij. 1050 je umrl Guido iz Arezza, rojen okoli leta 950. Opisal je novo notno pisavo, ki je bila sestavljena iz sistema linij. Iz tega sistema je nastala današnja linijska pisava. 1749 se je rodil angleški podeželski zdravnik Edward Jenner, ki je spoznal, da postanejo ljudje, ki so preboleli kravje koze, odporni tudi proti človeškim kozam. 1821 se je rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp. 1890 je v ZDA izšel prvi časopis s stripi, tednik Comic Cut. 1954 je Vrhovno sodišče ZDA prepovedalo rasno segregacijo v šolah. 1989 so zaradi mednarodnega pritiska na Češkoslovaškem spustili iz zapora komunističnega oporečnika, kasnejšega predsednika države Vacla-va Havla. Nedelja, 18. maj Danes goduje Erik. Danes je svetovni dan muzejev in podjetnic. 1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn. 1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I. 1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Russell. 1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje. Sklical jo je ruski car Aleksander II, trajala pa je do 29. julija. 1920 se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla. 1974 je Indija preizkusi jedrsko bombo. Ponedeljek, 19. maj Danes goduje Ivo. 1535 se je pomorščak Jacques Cartier s tremi ladjami in 110 možmi odpravil proti ameriški celini, da bi raziskal njene severne pokrajine, to je območje današnje Kanade. 1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za tedanjo angleško republiko. 1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti. 1906 je bil odprt Simplon, to je 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis. 1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško. 1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice ter istočasno kupil tudi kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji. 1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo. na ogled od četrtka do nedelje med 9. in 18.uro SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek, 15. maja 2014, ob 10. uri 18 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 13. maja 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kot vse kaže, je pred nami deževen teden Tudi tokrat bo, kot kaže, poscana Zofka pokazala svojo moč. Tudi ledeni možje bodo po toplem vikendu ohladili ozračje. Na srečo pa vendarle ni tako mrzlo, da bi rastline, ki so posajene na vrtu, trpele. Tega sem prav vesela, saj si želim, da bi imeli s pridelovanjem zelenjave vsi samo veselje, ne pa žalost. Plodovke sadimo na prosto šele po mrzlih možeh Sadike plodovk je smiselno presajati šele v naslednjem tednu, saj jih zdaj v nekoliko prehladni zemlji zebe. Tudi skoki temperatur, zdaj pomladno toplo, zdaj hladno, jim maj č I t P 2 s 3 od 8.00 do 16.00 od 17.00 0 N 4 P 5 do 15.00 od 16.00 0 T 6 do 16.00 od 17.00 0 s 7 -g) do 9.00 0 od 10.00 0 č 8 0 p 9 0 s 10 do 10.00 0 od 11.000 in N 11 y- p 12 te T 13 y- s 14 « do i 1.00 in od 17.00 č 15 0 p 16 0 s 17 od 3.00 0 n 18 p 19 do 9.00 0 od ¡0.00 ' ' t 20 s 21 ^ do 8.00 " od 9.00 č 22 p 23 0 s 24 N 25 do 16.00 0 p 26 0 t 27 do 18.00 0 od ¡9.00 s 28 • č 29 p 30 do 15.00 5 od 16.00 s 31 do ¡3.00 od 14.00 20 2I> niso koristili. Zemlja je še vedno dokaj hladna, zato okoli rastlin namestite slamo ali seno, da bo koreninski sistem na novo posajenih rastlin na toplem, zalijte pa jih tudi z regratovim čajem. Nekateri ste morda nabrli tudi dovolj baldrijana, ta je za premagovanje nizkih temperatur še bolj pomemben. S čajem vedno tudi mislim čaj. To pomeni, da vzamemo dobro žlico suhih ali nekaj več svežih delov omenjenih rastlin, jih prelijemo z litrom vode. Pustimo stati 15 minut, nato pa odcedimo in ohladimo. S hladnim potem zalivamo (v primeru mrzle zemlje) ali škropimo (v primeru, da želimo rastlinam pomagati pred mrzlo nočjo) rastline. Se nekaj o sajenju plodovk; pomembno je, da bo nasad zračen, da se bodo rastline v jutranji rosi ali po padavinah čim prej posušile. Potem bodo dolgo zdrave. Paradižnik sadimo na razdaljo 70 cm med vrstami in vsaj 50 cm v vrsti. Ze s tem lahko zmanjšamo nevarnost okužbe in bolezni. Prostor vmes pa lahko zapolnite s sajenjem sadik solate in setvijo solate berivke. Ob paradižnik posadite še baziliko. Poleg tiste z bleščeče zelenimi listi poznamo še več drugih bazilik, ki imajo manj težav v vlažnem in deževnem vremenu, mogoče se boste raje odločili za sveto ali tajsko baziliko. Meni pa se zdi najbolj odporna kar tista, ki jo prodajajo vrtnarji za sajenje v balkonska korita. Rečejo ji kar grmičasta bazilika. Prav tako lepo diši, sama jo vedno uporabljam tudi v kuhinji. Bazilika dvigne odpornost vsem plodovkam, tako paradižniku, kakor papriki, predvsem pa bučnicam: kumaram, bučam in « bučkam. Pa še lep okras na vrtu je. Poleg jajčevca pa posadite kakšno kapucinko ali ognjič, da bosta odganjala koloradskega hrošča. Paprika potrebuje nekaj manj prostora, vendar naj bo med vrstami vsaj 50 cm, v vrsti pa tudi 35^0 cm. jajčevec pa je tu nekje vmes. Bučke potrebujejo več kakor 50 cm med rastlinami, kumare pa tudi nekje okoli 50 cm, posebej, če bodo na tleh. Vendar res svetujem, da kumaram namestite ustrezno oporo. Bolje bodo rodile, manj težav bo tako s škodljivci (na primer tudi polži) kakor tudi z boleznimi. Tudi med kumarami in bučkami naj raste kakšna bazilika. Odlična je tudi kombinacija s sladko koruzo. Le ta namreč poskrbi, da imajo bučnice dovolj CO2, ki ga potrebujejo več, kakor ga je v našem zraku. Vrsta sladke koruze, 70 cm narazen, vmes pa bučke ali kumare, je odlična kombinacija. Šele zdaj je tudi čas za sajenje visokega fižola. Do sedaj je bilo še prezgodaj. Visok fižol ne samo, da potrebuje vsaj 10 oC toplo zemljo, v bistvu potrebuje za začetek cvetenja dovolj kratek dan. Če ga sejemo prehitro, v dolgem dnevu naredi preveč listne mase. Ta je tudi občutljivejša na sončno obsevanje, predvsem pa potem cvetje in stroki ostajajo v njeni senci in vlagi, zato so bolj bolni. Zato s setvijo visokega fižola ne hitimo. Seveda pa je letos prav, da smo nizek fižol sejali zelo zgodaj. Na mnogih vrtovih je zdaj že lepo zrasel. Naj vas ne zapelje, da bi ga po-gnojili z dušikom. Enako velja tudi kasneje za visok fižol. Samo škodite mu, saj »uničite« njegove prijateljice, koristne nitrifikacijske bakterije, ki živijo na njegovih koreninah. Te bakterije so značilne za vse stročnice oz. metuljnice in s svojim načinom življenja v bistvu hranijo svoje gostiteljice. Ko fižol dovolj poraste, ga okopljemo in osujemo. Če ostaja še vedno presvetel, potem mu preko listov dodajte magnezij, uporabimo magnezijevo listno gnojilo. Ali pa smo preprosto strpni, saj bodo za dovolj hrane kmalu poskrbele bakterije. Vendar le, če bo zemlja okoli rastlin rahla, zračna in vlažna. Zato bo za zastiranje tal hvaležen tudi fižol. Zastirka je lahko tudi pokošena trava z domače zelenice. Ne damo je na debelo, le toliko, da prekrije tla. Paziti je treba tudi, da ne gnije, zato jo dan ali dva po zastiranju talmalo premečemo. Jo pa lahko postopoma, po potrebi dodajamo. Foto: Miša Pušenjak Čas za setev visokega fižola šele prihaja, po ledenih možeh je najbolj primeren datum. «h_________ Foto: Miša Pušenjak Vedno bolj popularne postajajo tudi številne jedilne buče, med njimi je muškatna zagotovo med najbolj okusnimi. Sadimo jih vsaj 50 cm narazen v vrsti, med vrstami pa še več. Foto: Miša Pušenjak Poznamo več vrst bazilik, tajska je manj občutljiva, a žal enako privlačna za polže kot najbolj poznana nemška bazilika, sadimo jo med vse plodovke. Pozorni bodite tudi na listne uši. Ko se pojavijo prve, jih lahko odstranite tudi z naravnimi, domačimi pripravki. Celo razredčeno mleko (1:1) jih bo pregnalo. Prav tako bodo pri začetnem napadu uspešne tudi 24 ur namočene koprive. Vendar je treba tretiranje z njimi ponoviti dva- ali trikrat v dvodnevnem presledku. Močnejši insekticid dobimo, če skuhamo pelinov čaj ali pa namočimo liste rabarbare (0,5 kg / 10 l vode in pustimo stati 10 dni) ali vratiča 1 kg / 10 l vode pustimo namočeno dobrih 24 ur. Pazite na čebele in druge koristne žuželke Okrasne rastline na vrtovih že lepo cvetijo. Mnogi čutite potrebo, nekateri pa ste tudi že opazili prve škodljivce. Tudi če uporabljate sredstva, ki naj ne bi škodila čebelam, je nujno, da upoštevate naslednje napotke, da ne boste tem pridnim delavkam naredili škode. Pa niso samo čebele tiste, ki jih moramo varovati, še številni druge koristne žuželke nam lahko zelo uspešno pomagajo na vrtu, da bodo naše rastline zdrave in brez škodljivcev. Zato je potrebno sredstva za varstvo rastlin brez izjeme tudi ekološka, biološka, uporabljati pozno zvečer, po sončnem zahodu, ne pozno popoldan in v vremenu popolnoma brez vetra. Poleg tega dosledno pred njihovo uporabo pokosite vso cvetočo podrast, to pomeni tudi travo, plevele, skratka, vse kar cveti, tudi pod okrasnim grmičevjem. Pogosto na to pozabite, potem pa škodujemo čebelam tam, ne pa na samem drevju, ki še ne cveti. Se nekaj, mnogi menijo, da koristnim žuželkam tako imenovani ekološki, biološki, ali kakor koli jih že imenujemo, pripravki niso nevarni za čebele. Ravno tako so nevarni, če padejo neposredno nanje, zato tudi z njimi škropimo, tudi eno samo rožico ali vrtnico, samo takrat, ko res na njej ni prisotnih koristnih žuželk, predvsem čebel. Balkonsko cvetje Za praznike smo po večini že posadili balkonsko cvetje. Glede na nekoliko hladnejši teden pred nami svetujem, da rastline zalijemo s pripravki, ki vsebujejo alge ali aminokisline. Tako se bodo bolje ukoreni-nile in lažje premagale stres zaradi nižjih temperatur. Upam, da ste vsi tudi stare matične rastline ali novo nabavljene sadike posadili v svežo rodovitno zemljo. Potem gnojenje do konca maja ni potrebno, če pa enkrat na teden dodate aminokisline ali alge, bo rastlinam samo koristilo. Tisti, ki ste ohranili matične rastline v stari zemlji, seveda morate dognojevati, in to vsaj dvakrat na teden, ob tem je tudi smiselno uporabiti zgoraj omenjen pripravke enkrat na 14 dni. Preglejte jih tudi, če se v njih niso naselili ogrci ali kakšne druge nadležne ličinke, saj je tega letos veliko. V tem primeru je smiselno uporabiti ustrezen insekti-cid. Med domačimi bi bila dovolj močna samo pripravka iz listov rabarbare ali vratiča ali čaj iz pelina. Kljub temu pa je treba zalivanje z domačimi pripravki ponoviti vsaj še enkrat po tednu dni. Pri tem pa seveda vedno pazimo, da čebele niso prisotne v trenutku tretiranja. Druge pomoči naslednji mesec naše lepotice ne potrebujejo. Upam lahko, da bodo vsaj tako bujne in lepe, kakor so bile v lanskem letu. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 13. maja 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Pred dnevi so v Los Ange-lesu podelili glasbene nagrade iHeartRadia. Na prireditvi so premierno predstavili skladbo z naslovom Love never felt so good, ki prihaja s posthumnega albuma Xsca-pe, ki ga je leta 1983 posnel kralj popa Michael Jackson. Skladbo je predstavil R&B zvezdnik Usher. Ob že omenjeni skladbi bomo lahko na novem albumu slišali osem do danes še neobjavljenih skladb, ki so bile posnete v obodobju med letoma 1983 in 1999. Za produkcijo albuma Xscape, ki bo izšel 13. maja, je poskrbel slavni L. A. Reid, ob njem pa so pri nastajanju albuma sodelovali še Justin Timberlake, Tim-baland, Rodney Jerkins, Stargate in številni drugi. Med številnimi sodelujočimi je tudi slovenski koreograf in plesalec Anže Škrube (Maestro), ki promovira najnovejšo skladbo Love never felt so good. Michael Jackson je bil eden izmed najvplivnje-ših glasbenikov na svetu, po vsem svetu pa je prodal okrog milijardo svojih plošč. ®@® Zahvaljujoč turneji Mrs Carter show je ameriška pevka Beyonce postala najbolje plačana afroameriška izvajalka vseh časov. Po podatkih, ki jih je objavil Billboard, je Beyoncé v okviru omenjene turneje samo v enem letu zaslužila impresivnih 212 milijonov dolarjev. Samo evropski del turneje s 25 koncerti ji je navrgel 41,1 milijona dolarjev. Pevka je tako po zaslužku za sabo pustila nekatere velike zvezdnike, kot sta recimo Michael Jackson in Prince. Ker pa se železo kuje, ko je še vroče, je Beyoncé že napovedala novo glasbeno turnejo, imenovano On the run, na kateri ji bo družbo delal njej partner Jay-Z. Slavna ameriška pevka Mariah Carey bo 27. maja na trgovske police poslala svoj novi studijski album z zanimivim naslovom Me. I am Mariah ... The elusive chanteuse. Na albumu bo 18 novih skladb, sodelujejo pa številna znana glasbena imena, kot so producenti Rodney Jerkins, Jermaine Dupri, Hit-Boy ter pevca R. Kelly in Mary J. Blidge. Na albumu pa sta sodelovala tudi njena dvojčka, hči Monroe in sin Moroccan. Člani ameriške alternativne rock zasedbe Smashing Pumpkins naj bi v letu 2015 izdali kar dva nova studijska albuma. Prvi z naslovom Monuments to an elegy je že skoraj končan, drugi pa bo nosil BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ALL OF ME - JOHN LEGEND 2. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS 3. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. SUMMER - CALVIN HARRIS 2. WAVES - MR. PROBZ 3. HIDEWAY - KIESZA NEMČIJA 1. RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE 2. WAVES - MR. PROBZ 3. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS Foto: facebook The Smashing Pumpkins naslov Day for night. V vlogi producenta se tudi tokrat pojavlja Howard Willing, ki je z njimi že sodeloval leta 1998 pri snemanju albuma Adore. The Smashing Pumpkins so nastali leta 1988 v Chicagu. Do danes so izdali že osem studijskih albumov, ki so se prodali v več kot 30 milijonksi nakladi. Njeni prvotni člani so bili Billy Cor-gan (kitara, vokali, pesmi), James Iha (kitara) in D'arcy Wretzky (bas). Kasneje se jim je pridružil še Jimmy Cham-berlin (bobni). Skozi leta se je postava zaradi nesoglasij med člani ter zaradi zlorabe mamil redno menjala, njen stalni član pa je edino front- man Billy Corgan. ®@® Pop uspešnice in njihovi teksti po navadi niso pretirano zahtevni, kljub temu pa so le redki primeri, ko jih je ustvaril zgolj en avtor. Uspešnica Somebody that I used to know, ki jo je napisal Go-tye, je zadnja skladba, ki jo je napisal zgolj en človek in se je uspela prebiti na lestvico Billboard hot 100. Absolutna zmagovalka na tej lestvici je zagotovo skladba Timber, pod katero se je podpisalo kar 11 avtorjev. 10 POP USPEŠNIC, KI JIH JE NAPISALO VEČ KOT 6 AVTORJEV: STARSHIPS - NICKY MINAJ, 6 STORY OF MY LIFE -ONE DIRECTIONE, 7 WE CAN'T STOP - MI-LEY CYRUS, 7 TIMBER - PITBULL IN KE$HA, 11 THE MONSTER - RI-HANNA IN EMINEM, 7 SUIT & TIE - JUSTIN TIMBERLAKE, 8 APPLAUSE - LADY GAGA, 8 DRUNK IN LOVE - BEYONCE IN JAY Z, 8 WORK B***H - BRITNEY SPEARS, 6 DARK HORSE - KATY PERRY IN JUICY, 6 Slavna ameriška pevka in igralka Hilary Duff intenzivno pripravlja svoj peti studijski album, ki ga ljubitelji njene glasbe lahko pričakujejo še letos. Na albumu sodelujejo številni znani glasbeniki, med njimi je za zdaj odkrila le Eda Sheerana. S tem priljubljenim angleškim pevcem naj bi posnela duet, ki bo hkrati tudi prvi singel novega albuma. Točnega datuma izida prvega singla pevka ni želela izdati, povedala je le, da ga bomo lahko kmalu slišali. Hilary je zadnji album Dignity objavila leta 2007. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Internet Pred nedavnim sem pisal o računalniški tehnologiji, ki je zavladala našemu svetu, a vse to se marsikomu kljub nenehnemu stiku z računalniki velikokrat zdi precej odtujena tematika, s katero se ukvarjajo strokovnjaki. To, za kar v veliki meri računalnike povprečen uporabnik uporablja, nam je morda nekoliko bližje, in sicer internet. Svet je dandanes namreč poln informacij, slednje nas kjerkoli in kadarkoli dosegajo s svetlobno hitrostjo, ljudje pa smo povezani bolj kot kadarkoli, in vse to zahvaljujoč čudežni entiteti brez oblike, ki ji pravimo internet; gotovo enemu najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva. Izum, ki je tako fantastičen, da je zgolj v nekaj desetletjih podobo naše družbe predrugačil do te mere, da si dandanes sodobnega sveta brez interneta tudi v najenostavnejši obliki več ne moremo predstavljati. A kljub vsemu napredku internet še zmeraj predstavlja ogromen potencial za človeško civilizacijo in osebno se vsak dan znova navdušujem, ko pomislim, kaj nam ta tehnologija že omogoča in kaj še nam bo. Tako na področju znanosti in tehnologije kakor tudi gospodarstva ter družbe nasploh. Ker je v teh dneh moderno govoriti o tem, v kako groznih, suženj-skolastniških, omejenih, kapitalističnih ter še kakšnih časih živimo, bom nekaj besed zapisal o tem. Sam namreč menim, da ima dandanes povprečen človek v razvitem svetu neprimerno več priložnosti kot v kateremkoli drugem obdobju skozi zgodovino; med drugim tudi zaradi interneta ter njegove masovne uporabe. Svet danes je globalen in internet je nit, s katerim je prešit. Vsakemu povprečnemu človeku, vsakemu malemu podjetju ali obrti je danes na voljo trg (z nekaj izjemami) celega sveta. Ljudje lahko imamo brez ovir in stroškov poznanstva na drugih kontinentih in ta s pomočjo interneta niso nič dlje od prijatelja v hiši na koncu ulice. Bliže so nam tudi poznanstva z ljudmi, s katerimi si delimo interese, lažje in bolje se lahko vključimo v družbo, enostavneje izpopolnimo, oziroma osmislimo. Svet bije hitreje in tako lahko v enem življenju izvemo, se naučimo, storimo, vidimo ter doživimo ... več ter velikokrat tudi bolje. Z internetom premagujemo razdalje in trenutno na primer že obstaja tehnologija, s katero bi vas lahko kirurg s pomočjo robota ter interneta operiral z drugega konca planeta. Vse to je globalizacija; povezovanje ene vrste s seboj. Globalizaci-ja, kateri toliki, ki jo s pridom uživajo, naivno nasprotujejo. Internet je zibelka sodobne globalizacijske revolucije (govoriti zgolj o globa-lizaciji kot takšni je namreč nesmiselno, saj se človeštvo globalizira odkar hodi po Zemlji in tako slednja ni nič novega) in posledično eno najboljših orodij demokracije. Orodje, ki je svet izboljšalo bolj kot sto Dalajlam, velikih politikov ali filozofov. Danes lahko mnogo bolj ter lažje (ter še mnogo bolj bi lahko) sodelujemo v procesu odločanja, vključeni smo v skupnosti, informacije se iz trenutka v trenutek pretakajo preko socialnih omrežij ali blogov, torej medijev, v katerih lahko ima vsak svoj glas. Človeška civilizacija cveti in po mojem skromnem mnenju bi bil čas, da se nehamo ukvarjati s kritiko napredka, nostalgijo ali protesti proti globalizaciji, pač pa se raje ozrimo okoli sebe, poglejmo, koliko izjemnih možnosti nam dandanes globalni svet ponuja ter jih izkoristimo. Morda bomo tudi s takšnih odnosom nekoliko lažje stopili iz krize. Matic Hriberšek Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 15. maja, med 16.00 in 17.00. Kako kakovostna je naša voda? Voditeljica: Polona Ambrožič Bombek. forasania in mnenia oricakuiemo tudi na naslovu: mnenia@radio-tednik.si. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. ALL OF ME - JOHN LEGEND 2. BUDAPEST - GEORGE EZRA 3. LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL WILLIAMS 4. BLACK SATURDAY - MANDO DIAO 5. HAPPY - PHARREL WILLIAMS 6. WAVES - MR. PROBZ 7. RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE 8. MAGIC - COLDPLAY 9. ADDICTED TO YOU - AVICCI 10. WE MUST BE CRAZY - MILOW 11. THE MAN - ALOE BLACC vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»1043 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 13. maja 2Q14 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli TOREK telečji paprikaš, kokosove rezine* SREDA svinjski traka v zelenjavni omaki, njoki, solata ČETRTEK rižota s piščančjim mesom, solata PETEK paradižnikova juha, krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata SOBOTA krompirjeva musaka z mletim mesom, rdeča pesa v solati NEDELJA špargljeva kremna juha, puranji zrezki, polnjeni z mocarelo, na žaru**, rožmarinov krompir, motovilec PONEDELJEK solata z na kocke narezanimi klobasami, polnozrnat kruh *Kokosove rezine Sestavine: 5 beljakov, 20 dag sladkorja, 15 dag ostre moke, 10 dag kokosove moke, 1 dl vode, 1/4 pecilnega praška; krema: 2 vrečki vaniljinega pudinga, 1/2 l mleka, 2,5 dl rastlinske smetane, sladkor v prahu (po potrebi - ni nujno), po želji malo ruma; posip: 10 dag kokosove moke. Iz beljakov stepemo trd sneg. Dodamo sladkor in narahlo premešamo. Nato dodamo še ostro moko, kokos, 1 dl vode in 1/4 pecilnega praška. Zmešamo. Pečemo pri 180 stopinjah približno 15 minut. Ohlajen biskvit poškropimo z mlekom in rumom, namažemo s kremo in posujemo s kokosovo moko. Kremo napravimo tako, da v 1/21 mleka skuhamo 2 vaniljina pudinga. Pustimo, da se ohladi (da se ne naredi skorjica, pokrijemo še vroč puding s prozorno živilsko folijo). Ohlajen puding zmešamo. Nato penasto zmešamo rastlinsko smetano ter jo dodamo k pudingu. Nekaj časa mešamo skupaj. Po okusu damo malo ruma in sladkor (če smo zelo sladkosnedi). **Puranji zrezki, polnjeni z mocarelo, na žaru Sestavine: 8 kosov puranjih zrezkov, 200 g mocarele, paradižnikova mezga, bazilika v lističih, sol, poper, olje. Puranje zrezke potolčemo (da se pri tem ne strgajo, jih pokrijemo s prozorno folijo za živila in tolčemo po njej), solimo in popramo. Na zrezke nanesemo paradižnikovo mezgo, dodamo rezino mocarele in baziliko (2-3 lističe) ter zvijemo v rulado. Spnemo z zobotrebci. Premažemo z oljem in na žaru pečemo približno 30 minut. Pa še pripomba: na naših vrtovih je že veliko različne zelene solate, zato jo vključimo v jedilnik, kolikor pogosto le gre. Pripravila: Alenka Smigoc Vinko AVTOMOBILI Sonja je rekla prijateljici: »Moški so kot avtomobili. Ne veš, kaj jim manjka, dokler se ne uležeš pod njih.« pripisali!« »Zdi se mi, da bi vam jih moral nekaj odpisati,« odgovori policist. TRI ZELJE Blondinka je ujela zlato ribico in ta ji je rekla: »Če me izpustiš nazaj v vodo ti izpolnim tri želje!« »Katere pa?« je vprašala blondinka. ZELJENI KLIC »Rad bi te poklical, pa ne vem tvoje telefonske številke.« »V telefonskem imeniku je.« »Saj tvojega imena tudi ne vem.« »Tudi ta je v imeniku.« STARI Srednješolec Marko želi obiskati prijatelja, ki leži v bolnici. Ker se ne znajde vpraša mimoidočega: »Stari, ali veš kje je bolnica?« »Še enkrat mi reči stari pa boš izvedel!« GRENKOBA »V vsakem veselju je kanček grenkobe« je rekel zet, ko je plačeval račun za taščin pogreb. KVALITETA NAMESTO KVANTITETE Pacientka zdravniku: »Veste, doktor, nikoli si nisem belila glave s tem, koliko moških je bilo v mojem življenju. Mene je bolj zanimalo, koliko je življenja v njih.« ODPIS Policist vpraša voznico po osebnih podatkih in datumu rojstva. »No, pa vi povejte, koliko bi mi jih IZGUBLJENA ZEMLJA Kmeta se pogovarjata: »Poglej tistega zoprnega Jožeta! Zaradi njega sem ob 15 hektarov zemlje!« »Zaradi njega? Kako to?« »Ni mi hotel dati svoje hčerke za ženo!« LASTNIK TOVARNE SESTAVIL EDI KLASINC INDIJANSKA TROFEJA LEGENDARNI KELTSKI KRALJ VIJOLIČNA KRAVA SOL OLJNE KISLINE ANTON SOVRE OSAMLJENOST ORGAN ZA LETANJE ŠPORTNI TEKAČ PEVEC PRI GAŠPERJIH (DANILO) PRVOTNI, OSNOVNI TIP ZELJNATA METULJNICA NEETIČNOST, AMORALA USTVARJALEC GRAFITOV SVOBODA GOJKO ONIČ ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA NAMIZNI TENIS MECEN (ŽIGA) GOMOLJASTA OBLIKA GOB PREBIVALEC POLJSKE ŠPURA V SNEGU VODOKAZ GLAD OTROŠKO BLATO ALENKA ŠMID VODIKOV SULFID RIM (ORIG.) POLICAJ (ZANIČLJIVO) IZDELOVALEC DOG KRAJŠE ŽENSKO OGRINJALO AGAVI PODOBNA RASTLINA TRAČNICA NAŠ PODJETNIK (STOJAN) OSEBNI DOHODEK TONE FORNEZZI GLOBOKA NEZAVEST ŽENSKO POKRIVALO TRINIDAŠKI SPRINTER BOLDON DEŠČICA S KOLEŠČKI KROGELNI IZSEK RAFKO IRGOLIČ NOVINARKA ROŠ ZADNJA PLAT KIP, PODOBA ODREZEK DOMAČA ZABAVA, ŽUR SESIREK, STRDEK ZDENKO IVANUŠIČ IZBRANA DRUŽBA BREZBOŽJE HUNSKI KRALJ ■ŠIBA BOŽJA« OBOROŽEN VLOMILEC DOPISNICA, RAZGLEDNICA LOVILEC RAKOV Foto: ASV Foto: ASV UGANKARSKI SLOVARČEK: ATO = ime trinidaškega sprinterja Boldona, AUER = mariborski podjetnik (Stojan), JOUR = domača zabava, žur, KEP = krajše žensko ogrinjalo, LEPROM = gomoljasta oblika gob, LUKAN = pevec pri Gašperjih (Danilo), NOKOTA = zeljnata metuljnica, ZOIS = slovenski mecen (Ziga). ■hvvivh 'vonav» 'dvdod Viuv 'iAi3zi3iv 'vira 'iv~in9vo>i 'mor 'N01V1 'Id 'd01>13S 'V>110d 'OIV 'JOl 'ao 'dll 'VOIV 'd3>1 'VIAlOd '>1ia0A01d3AZ 'SV 'd3IAIOQOA 'ZV9 'IAI0dd31 'DNOdDNId 'ISOlSOdd '»INIVSVd '1V310 'VM1IIAI 'dnidV 'dIVVIS :0UABJ0P0A 3MNVZIHM 31A3IIS3H torek • 13. maja 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da se bruseljski denar v Sloveniji po novem deli z žrebom. Zato se je marsikomu porodila misel, da bi lahko izžrebali tudi sestavo Državnega zbora z novim predsednikom vred. Slabših politikov kot doslej se tako ali tako ne da izžrebati. ... da holermouški predsednik SD in podžupan odhaja med bencinkoenige. Pred tem je iz uradno nepojasnjenih razlogov odšel z dveh črpalk v sosednjih mestih, tokrat pa naj bi (preden se mu to ponovno zgodi), bojda tudi preko politične linije raje kar prevzel vodenje bencinske štele... ... da je mila zima vzrok tudi pravcati invaziji žuželk, pajkov in hroščev, ki se jih slovenski kmetje in vrtnarji s težavo otepajo; da o insektih ne govorimo, saj je naravno ravnovesje povsem porušeno. . da ima najboljši slovenski teniški igralec raje visoke kot nizke ovire. Ker je sam precej visok, tistih nizkih ne vidi dobro ... ... da seje začela prava bitka za energetske milijone. Ker dravsko gigantsko podjetje vsako leto posluje z milijonskimi dobički, bi si ga zdaj želeli prisvojiti v našem glavnem mestu. No, prisvojili si ne bi podjetja, ampak samo milijone, delavci pa bi lahko šli tudi na cesto . Vidi se... . da ima slovenska policija, kljub vse večjim težavam zaradi zaostrenega financiranja (kmalu naj bi zmanjkalo tudi za pogonsko gorivo), še vedno veliko mladih upov, ki vidijo v poklicu policista svojo bodočnost in svetel vzor. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo ■ \ m " V ' . f •■' ■ ' 7 -v ' v .. ' •I • i. ■■ v ■ - • ' -1 v - V ' ■¿T \ '• * 1> u'- . t .■•? Foto: Anica Nemec Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Fotografija sem posnela pod našim balkonom, kjer gnezdijo lastovke že nekaj let. Ujela sem skrbno mamo lastovko, ki prinaša hrano svojim malčkom,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Anica Nemec. RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Tadej Murko, Hajdina. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakoskop 2 9 6 6 5 7 3 1 7 3 5 3 2 6 2 1 4 8 7 3 6 5 4 1 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven v ©© €€€ gg Bit vvv © €€ ggg Dvojčka vv ©©© € g Rai vvv © €€€ gg Lev v ©© €€ ggg Devica vv ©©© € gg Tehtnica v ©©© €€€ gg Škorpijon vv ©© € ggg Strelec v ©©© €€ g Kozorog vv ©©© € ggg Vodnar v ©© €€€ gg Ribi vvv © €€ g Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 13. maja do 19. maja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Najprej izoblikujemo navade, potem pa navade izoblikujejo nas.« John Dryden »Človekov značaj ni sestavljen samo iz lepih vrlin, ampak tudi iz grobosti temnih globin.« Božidar Eržen »Človekzmore biti močnejši od zunanje usode in vsak dan stoji pred odločitvijo, ali bo iz svojega trpljenja napravil notranji uspeh.« Viktor E. Frankl •SfSfk »Čustveni vzgib, kije trpljenje,preneha biti trpljenje, kakor hitro si ustvarimo o njem jasno in razločno predstavo.« Baruch Spinoza »Kadar te bo med življenjsko rastjo zgrabilo, da bi spreminjala napačne stvari v prave, se spomni, da je prva in najpomembnejša revolucija, ki jo je treba opraviti, tista v nas samih. Ena najnevarnejših stvari, ki jih lahko narediš je, da se boriš za neke nazore, ne da bi si prej izoblikovala nazor o sami sebi.« Susanna Tamaro »Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš. Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.« R. Bach »Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.« Neznan avtor •k** 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 13. maja 2014 V družbi Radio-Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Zato pozivvsem šolam in občinam Spodnjega Podravja, da prijavijo svoje otroke, da se predstavijo na tekmovalni prireditvi »Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«. Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado. Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja: • glasbene podlage in nagrade nastopajočim, • ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev, • izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike, • članstvov komisiji, • sodelovanje pri vajah nastopajočih (generalki), • ureditev prijave prireditve s SAZAS-om in IPF, • oglaševanje prireditve, • javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih. Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979. Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. Štajerski (Rradioptuj 89,8-98,2*104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE ^vvIZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^>^naročili v času od 6. 5. do 24. 6., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE ^i» i sopotnikoma " Izbirate lahko med nagradama: 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. : i NAROCILNICA ZA v Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. lOUMNJI čl* POTOVALna flGEnCUfl V DOGDND [REKE NMHETVE «setutas^-s dbd 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. fc/f! A ¡s ' S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«*•*. • •.*• jr« .».>.-•, •<-.' i r - . ti;-"- «rr torek • 13. maja 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Večerna pesem -1. del 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Destrnlk - arhiv 20:00 Območna revija FS, 1. dei 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP Prireditvenik PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV 08:00 Mesečna Kronika Hajdina 10:00 Večerna pesem -2, del 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Območna revija FS. 2. del 21:30 Hajdina - iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo Wï o Iii w p Q£ I— LU 08:00 Revija malih pevskih skupin 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaje iz preteklosti 20:00 Koncert Pihalnega orkestra Ptuj 22:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: ¡nto@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.c 02/ 749 34 10 Torek, 13. maj 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: cikel arheoloških predavanj Odeto v pozabo, dr. Anton Velušček, Kolišča na Ljubljanskem barju, majhen dragulj na seznamu Unescove dediščine 18:00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: teden ruskega filma ob obletnici 2. svetovne vojne, Letijo žerjavi 18:00 Oplotnica, Kulturno turistični center: Koga se strah boji? glasbena predstava po slikanici, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predavanje z naslovom 1. svetovanja vojna, predavatelj dr. Ferdinand Šerbelj, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: literarni večer, posvečen rojaku, pesniku, pisatelju in novinarju Francetu Forstneriču, razstava o osebni zapuščini Franceta Forstneriča, glasba učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Sreda, 14. maj 17:00 17:00 19:30 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: snemanje oddaje RTV Slovenija Od kod si pa ti doma, odprto za javnost Središče ob Dravi, knjižnica: pravljična ura Ptuj, Mestni kino: ogled dokumentarnega filma Kri mora teči - pod krinko med nacisti, sledi pogovor Četrtek, 15. maj 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave slikarja in arhitekta Karla Vouka 20:00 Ptuj, Narodni dom: Letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj z gosti - mešani komorni zbor Carinthia Cantat iz Slovenj Gradca Petek, 16. maj 15:00 Kidričevo: svečano odprtje novih prostorov Zdravstvenega doma 18:00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: teden ruskega filma ob obletnici 2. svetovne vojne, Mi smo iz prihodnosti 19:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda: 39. območna revija odraslih pevskih zborov, JSKD 19:30 Hajdina, cerkev sv. Martina: 3. koncert Učiteljsko-vzgojiteljskega pevskega zbora OŠ Hajdina, z glasbenimi gosti 20:00 Leskovec, dvorana OŠ: stand up predstava Tadej Toš, vstopnina za obnovo gasilskega doma Leskovec, PGD Leskovec 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID-u, Ansasa trio Mestni kino Ptuj Sreda, 14. maj: 19:30 dokumentarni film in pogovor Kri mora teči - pod krinko med nacisti. Četrtek, 15. maj: 19:00 Lepotica in zver. Petek, 16., in sobota, 17. maj: 17:00 Trd oreh; 19:00 Sivolasi žigolo; 21:00 krogi. Nedelja, 18. maj: 17:00 Trd oreh; 19:00 Z Molierom na kolesu; 21:00 Transcen-denca. fantje s praprotna m trio dejana raja 17. maj 2014 ob 19.30 Pfe Večnamenska športna dvorana pri OŠ Juršinci Vstopnice lahko kupite eno uro pred koncertom ali v predprodaji: Bar Kaučič Juršinci, Trgovina in Bar Polenšak, Bar Skis Savci, Okrepčevalnica Pri Stolpu Senčak. A VSA L Sema vaaspmSss 03 EUR Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ IZVAJAMO košnjo zelenic in strmih terenov, vinogradov, sadovnjakov itd. Tel. 031 605 262, milan.hercog@ gmail.com. NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. VSÂBC ČETRTEK ©B UPO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel 041767 760._ PRODAM nakladalko SIP, nebrejo te-lico simentalko ali mejam za brejo te-lico ali kravo. Tel. 051 221 780. BREJO telico, 8 mesecev, prodam ali menjam za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 825 057. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. DOM-STANOVANJE V NAJEM oddamo delno opremljeno garsonjero na Ptuju na Volkmerjevi cesti. Informacije na tel. 041 519 251. ^LOVENSCCIHI IP©P f T®[F 7 8LOVE1NŠKIH POLK m VALČKOV 1. STANE VIDMAR - Rože za mamo 2. TANJA ŽAGAR-Vino vino 3. BOŠTJAN K0NEČNIK - Moj prijatelj cviček 4. SPEV - Neskončno sem jo ljubil 5. TOMAŽ ILEŠIČ- Pot srca 6. M0NIKA PUČELJ ■ Nisi sebe dal 7. PETER ŽIBERT- Gasilci 1. SASA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš 2. Ans. EKART - Šeenorundo 3. VESELI SVATJE - Prvič bom mamica 4. SLOVENSKI MUZIKANTJE- Gasilska koračnica 5. Ans. VIKEND - Ni me sram 6. ALFI in NJEGOVI MUZIKANTI - Čin čin po naše 7. AKORDI-Moja mala RAZNO PRODAMO kakovostna drva z dostavo, od 35 do 50 €. Telefon 041 660 282. Čeprav spokojno v tišini spiš, v naših srcih še živiš. SPOMIN Danes, 13. maja, sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Maks Kostanjevec IZ BARISLOVCEV 4 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate z lepo mislijo. Vsi njegovi Komorni moški zbor Ptuj vabi na Letni koncert v četrtek 15. maj 2014 ob 20.00 uri Narodni dom - slavnostna dvorana gostje: Mešani komorni zbor Carinthia Cantat iz Slovenj Gradca vstopnina : 6,00 eur Geslo križanke objavljene v torek, 29. aprila 2014, v Štajerskem tedniku št. 34 je bilo: EVITEL OLANDIA PTUJ. Med pravilnimi odgovori, ki so prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., do torka, 6. maja, smo izžrebali tri nagrajence. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.o.o., PE OLANDIA PTUJ. Nagrajenci so: 1. nagrada - univerzalna torbica za GSM po izbiri: Ana RIŽNAR, Moškanjci 62, 2272 GORIŠNICA 2. nagrada - majica: Rozika PREMZL, Cesta v Njiverce 41, 2325 KIDRIČEVO 3. nagrada - majica: Alan POTOČNJAK, Raičeva 9, 2270 ORMOŽ Nagrajenci nagrade prevzamejo v trgovini EVITEL, OLANDIA PTUJ z osebnim dokumentom. Čestitamo! RADIOPTUJ ftei ¿filetcc www.radio-ptuj.si . -»<=_____________________ §IL@Vii®MH POP 1 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov MEGAMARKETING d.o.o, p p. 13. 228 B Hajdina STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. M WWWoM Ptuj • Volgemut je prepričeval, da so mu bile hlače prevelike Od spornih rokavic k prevelikim hlačam V nadaljevanju sojenja Milanu Volgemutu so pričali tudi predsednik in člani LD Dornava-Polenšak, dežurna zdravnica in reševalec. Volgemut se je, da bi sodišče prepričal, da so mu bile nadomestne zaporniške hlače prevelike in si je moral zanje zatlačiti rokavice, na sodišču celo preoblekel. Foto: M. Ozmec Takole oblečen in obložen s svežnjem map ter rdečo vrečo z oblačili se je Volgemut v sredo odpravil v sodno dvorano. V nadaljevanju sojenja nekdanjemu policistu Milanu Volgemutu, ki ga obtožnica bremeni umora ptujskega podjetnika Franca Klinca, je v sredo pričal tudi Kristjan Hrenko, član LD Dornava-Polenšak, ki je višji sodnici Biserki Rojic povedal, da Vol-gemuta prej ni poznal, sedaj pa mu je znan le prek medijev. Na prireditvi, ki je bila v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta lani, pa je bil v vlogi natakarja in se je v glavnem zadrževal pri šanku, zato Vol-gemuta tam ni opazil. Predsednik LD Dornava-Polenšak Ivan Slana pa se je spomnil, da je Volgemuta opazil med obiskovalci drugi dan tekmovanja, v nedeljo popoldne. Na vprašanje okrožne državne tožilke Diane Šeru-ga Sagadin, ali imajo seznam tekmovalcev, ki so tisti dan streljali, pa je pojasnil, da se Volgemut ni udeležil drugega streljanja, saj naj bi ga videl, kako se je kakih 5 ali 10 minut po prvem streljanju na letečega zajca s svojim avtomobilom odpeljal. Tudi ko ga je tožilka vprašala, ali je imel Volgemut tedaj na rokah kakšne rokavice, se ni spomnil, da bi jih imel, saj je bilo vroče in rokavic ni nihče potreboval. Ko ga je zagovornik obtoženega, odvetnik Matic Klemenčič, vprašal, ali so oba dneva imeli pregled nad seznamom vseh strelcev, je Slana odgovoril, da tega niso imeli. Volgemut je spet spregovoril Kljub izjavi na prvi obravnavi, da se ne bo zagovarjal, je tedaj spet vstal obtoženi Volgemut, iz vrečke, ki jo je prinesel v dvorano skupaj s svežnjem map, je potegnil kapo in si jo nadel na glavo ter Slana vprašal, ali obstaja možnost, da ga je videl v tej kapi in z očali, ki pa jih nima s seboj. Slana je sicer potrdil, da je imel obdolženi tedaj res to isto kapo, za očala pa se ne spomni. Ko sem videla strelne rane, sem poklicala policijo Zdravnica Branka Gagič, ki je z ekipo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ptuj po prvem klicu prihitela v gostinski lokal Klinčevih ob Rogozniški cesti na Ptuju, je pojasnila: »Ko sem vstopila v lokal, je Klinc okrvavljen ležal ob šanku. Bil je na levem boku, desno roko pa je imel prek telesa. Ker so mi sporočili, da naj bi imel v prsih vbodne rane, sem ga pregledala, a ko sem na njegovih prsih videla strelne rane in naboje, sem takoj poklicala policijo na številko 113.« Na vprašanje sodnice, ali se morda spomni kakšnega komentarja o tem, kdo naj bi Klinca ustrelil, pa je odvrnila: »Spomnim se, da je po tem, ko so bili v lokalu prisotni že tudi policisti, gospa Klinc rekla, da je to sigurno storil tisti policist.« Reševalec Matej Prekoršek, član nujne medicinske pomoči iz ZD Ptuj, pa se ni spomnil nobenega komentarja o tem, kdo naj bi ga ustreli, spomnil pa se je, da je slišal eno od deklet, ki je govorila, da je bila ob njenem prihodu blagajna prazna in da se boji, da je ne bi kdo obtožil, da je denar odtujila ona. Obdolženi se je preoblekel v zaporniška oblačila V nadaljevanju sredine glavne obravnave je višja sodnica Rojiceva obtoženega Volgemuta pozvala, naj ji odkrito pove, ali je na strelskem tekmovanju streljal tudi na glinaste golobe, a ji je obtoženi brez oklevanja odvrnil, da na glinaste golobe ni streljal; nato je vstal in sodnico prosil: »Prosim vas, ali si lahko sedaj oblečem tiste hlače in srajco, ki sem jih imel oblečene po prihodu v prostore Policijske uprave Maribor, da bi vam pokazal, kako sem si za pas zatlačil rokavice, da mi hlače ne bi lezle dol.« Potem ko je sodnica obdolženčevi prošnji ugodila, je Volgemut v spremstvu paznikov odšel iz sodne dvorane in se kmalu zatem vrnil, preoblečen v črne hlače in pisano srajco. Sodnica Ro-jiceva je ob pogledu na njegova oblačila sicer ugotovila, da so mu črne moške hlače, ki jih je prejel v prostorih PU Maribor kot nadomestne hlače, dejansko nekoliko prevelike. A ko je okrožna državna tožilka pripomnila, da hlače niso bistveno prevelike, vsaj ne tako, da bi si zanje moral zatakniti rokavice, da mu ne bi lezle dol, je Volgemut, ki si je z obema rokama držal hlače, pojasnil: »Poglejte, tožilka, takole so me takrat tri ure zasliševali, če si hlač ne držim, mi zlezejo dol. Zato sem policistom rekel, naj mi dajo pas. Ko so mi rekli, da pasa nimajo, sem vprašal, ali lahko grem na wc, nato sem vpričo vseh z mize vzel rokavice in jih nesel s seboj, da bi si jih zataknil za pas. In to sem tedaj storil tako,« je pokazal Volgemut. Na željo zagovornika so ugotovili, da je imel Volgemut oblečene hlače številka 56 in na njegovo dodatno zahtevo izmerili še dejansko širino hlač, pri čemer so ugotovili tudi, da so bile hlače dejansko približno 10 cm širše od obdolženčevega stegna. Ob tem pa je zagovornik Klemenčič pojasnil še to, da ga je obdolženec že tisti dan, ko sta čakala pred preiskovalno sodnico, prosil, ali mu lahko hlače potegne gor, ker mu te ves čas lezejo dol, sam pa si jih zaradi lisic na rokah ni mogel popraviti. M. Ozmec Osebna kronika Rojstva: Sabina Gabrovec, Ul. Avgusta Hlupiča 4, Ptuj - deklica Zoja; Tina Murko, Trubarjeva ul. 5, Ptuj - deklica Julija; Maja Podvornik, Po-vodnova ul. 4, Ptuj - deklica Manisha; Brigita Hriberšek, Podgorci 70, Podgorci - deček Nik; Gloria Trančar, Turški Vrh 1 c, Zavrč - deček Katai; Tatjana Majcenovič Ljubič, Pa-cinje 27 a , Dornava - deček Jan; Jerneja Krabonja, Gornji Ključarovci 19, Sv. Tomaž -deček Jan; Teja Kramberger, Krčevina pri Vurbergu 71, Ptuj - deček; Petra Dobič, Belšako-va ul. 32 a, Ptuj - dečka Rok in Luka; Darja Munda, Slovenja vas 2 c, Hajdina - deklica Julija; Suzana Žerak, Savinsko 45, Majšperk - deklica Mia; Matejka Čeh, Janežovski Vrh 22 c, Destrnik - deček Tim; Eva Visenjak, Prvenci 14 a, Markovci - deček Juš; Katja Malek, Mezgovci 2, Sv. Tomaž - deklica Elisa; Rosanda Jelen, Vareja 9, Videm pri Ptuju - deček Rene; Nataša Pani-kvar, Lovrenc na dr. Polju 123 č, Lovrenc na Dr. polju - deklica Ana; Nataša Petek, Dornva 142 c, Dornava - deček Anže; Karmen Kores, Pongrce 26, Cirkovce - deček Erik; Egzona Rakaj, Bazoviška ul. 2, Slovenska Bistrica - deklica Arjeta. Umrli so: Marija Donaj, roj. Heric,Mezgovci ob Pesnici 3 c, roj. 1936 - umrla 3. maja 2014; Justina Cvetko, roj. Klep, Spolenakova ul. 19, Ptuj, roj. 1930 - umrla 30. aprila 2014; Neža Janžekovič, roj. Divjak, Stojnci 125, roj. 1924 - umrla 5. maja 2014; Olga Korošec, roj. Vogrinec, Zgornja Hajdina 2, roj. 1927 - umrla 5. maja 2014; Miro Gojkošek, Draženci 66, roj. 1957 - umrl 30. aprila 2014; Marija Arbeiter, Paradiž 26, roj. 1930 - umrla 30. aprila 2014; Martin Horvat, Juršinci 20, roj. 1940 - umrl 2. maja 2014; Stanislav Vičar, Ul. 25. maja 8, Ptuj, roj. 1924 - umrl 5. maja 2014. Poroke - Ptuj: Matej Munda, Moškanjci 1 a, in Andrea Ko-pitovic, Črna gora; Albin Voda in Urška Hlupič, Destrnik 28 b; Dušan Žmauc in Mojca Krajn-čič, Juršinci 15 a; Robert Malinger in Branka Kramberger, Levanjci 12; Boštjan Domanj-ko, Mala vas 35, in Lidija Bez-jak, Bukovci 61 a; Aleš Pevec, Vičanci 22, in Mateja Matjašič, Gorišnica 141 b; Ignac Kondrič in Brigita Kondrič, Brezovci 14 b; Vedran Peric, Zagrebška cesta 34, Ptuj, in Tjaša Frangež, Osterčeva ulica 7, Ptuj. Danes bo oblačno, deževno in za sredino maja zelo hladno. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 1000 in 1200 metrov. Do večera bodo padavine povsod ponehale. V vzhodni Sloveniji bo pihal severni veter, na Primorskem popoldne šibka do zmerna burja. Temperature bodo v alpskih dolinah od 2 do 5, drugod od 6 do 10, na Primorskem od 11 do 16 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V četrtek bo na zahodu delno jasno, drugod se bo postopno pooblačilo. Popoldne bo v vzhodni polovici Slovenije rahlo deževalo. Oba dneva bo pihal okrepljen severni veter. Sveže bo. Napoved vremena za Slovenijo Foto: M. Ozmec Da bi dokazal, da so mu bile nadomestne hlače prevelike, se je obdolženi na sodišču preoblekel v nadomestne črne hlače in svetlo rjavo srajco.