POŠTI 3102 CELJE*» n-igfRam, 11=Ä©1U)@TK2)(Q)@ ©ua^iioSgsiM GRAFIČNE STORITVE ^unigraf Na trgu 51, Mozirje info@unigraf.si www.unigraf.si MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU jp? 48. Flosarski bal Ljubno ob Savinji Kf SOBOTA, 2.8.2008 - Flosarski večer z ansamblom Okrogli muzikanti NEDELJA, £8.2008 k - Etnografsko popoldne s — pričetkom povorke ob 15. uri I - Flosarski večer z ansamblom Golte si M ‘\ l—i j* A Od 1. avgusta do konca septembra vam v Blagovnici Ljubno in Železnini Gornji Grad nudimo 10% GOTOVINSKI POPUST za - talne obloge - tekače - itisone - tolpline - preproge Van Cujte z okni afltevajte 5iPiEr okna in vrata pvc.alu-pvoalu«okna.vrata senčila.zimski vrtovi danes. izračun PrTSijskih Pnhrankov! M*. si mer. si Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023 POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLDI Savinjski val www.radio»ldi.si 106,2 Mhz NOW PHVEf« - ST« PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz p n3 o T— >C/D 'O 05 o _£5 O O Q_ Q_ Q_ O. »CO 0> OD 28.7. DO 30.9.2008 ~ TEDEN DNI LETOVANJA J, JJ 'JpO iJ 'J V TERMAH 0LIMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen cc (A M VIKEND PAKET * ^igprjü V TERMAH 0LIMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen . — « TRIJE ZABOJI JABOLK ]-J-J SONARAVNE PRIDELAVE TtJ-j/tJtJ-J TOLAŽILNE NAGRADE Žrebanje 3.10.2008 na radiu MojRadio Pri vsakem nakupu z gotovino nad 50€ izpolnite kuponček in ga oddajte vašemu prodajalcu v trgovinah v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in na sadjarstvu Turn. Z VmM) bi 'in Vs&l Radio Goldi Savinjski val d.0.0.. Mestni trg 5,3310 Žalec uSREDNJA--------------------------------------------------------------------------- KNJIŽNI DA Tretja stran PtjM*---------------------------------------------------------------------------- Lepo je v naši domovini biti mlad Brezplačni vrtci za otroke? Super! Vsaj na prvi pogled odlična rešitev za spodbu j anje natalitete Slovencev, dokler se ne vprašamo, kdo bo to plačal. Kajti nekdo bo moral plačati, vzgojiteljice si nenazadnje zaslužijo plačilo za svoje delo. V časniku Finance sta se na to temo pred časom v zanimivo debato zapletla Domen Cukjati, asistent na Fakulteti za upravo, in Mojca Škrinjar, generalna direktorica Direktorata za vrtce in osnovne šole pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Domen Cukjati je obtožil državo, da izkorišča svojo moč, s katero dobesedno sili vključevanje otrok v zgolj eno obliko varstva - v javne in zasebne vrtce. To počne na tak način, da sofinancira samo omenjeno obliko varovanja otrok, nič pa ne prispeva, če je otrok v varstvu v kakšni drugi obliki (na primer pri zasebni varuški). Po Cukjatijevem mnenju je sporno tudi to, da cene v javnih vrtcih določajo občine (približno tretjino plačajo starši, preostali dve tretjini občine) in da sofinancirajo varstvo otrok le nekaterim staršem. Starši, ki se odločijo za drugo obliko varstva razen javnih vrtcev, so kaznovani z nekaj sto evrov mesečno na otroka, ker v tem primeru izgubijo pravico do sofinanciranja. Cukjati je prepričan, da je sedanji sistem nedemokratičen in formalno gledano neus- taven, zato predlaga, da bi država sofinancirala tudi druge oblike varstva otrok. Starši, ki bi želeli sami organizirati varstvo svojih otrok, bi dobili polovico sredstev, ki bi jih sicer občina morala prispevati kot sofinanciranje cene v javnem vrtcu. Druga polovica bi ostala občini kot prihranek in vsi bi bili zadovoljni - tudi starši, ki želijo varstvo otroka v javnem vrtcu, saj se zanje ne bi nič spremenilo, sprostila pa bi se mesta v zdaj prezasedenih vrtcih. Prva dama Direktorata za vrtce in osnovne šole Mojca Škrinjar je v svojem odgovoru Cuk-jatija obtožila nepoznavanja sistema predšolske vzgoje, ustave, Zakona o vrtcih in Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Zagotovila je, da imamo v Sloveniji zavidljivo kakovostno predšolsko vzgojo, ki ni poceni za javna sredstva, bo pa letos za nekatere starše še bistveno cenejša kot doslej, saj bo od 1. septembra brezplačen vrtec za drugega in nadaljnje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec, v naslednjih letih pa sledi še polovično plačilo za vse petletnike, štiriletnike in triletnike. Lepo je v naši domovini biti mlad! KLS Ljubno ob Savinji: Proizvodnja v novi hali bo stekla že kmalu.... 6 intervju: Anka Rakun, županja občine Ljubno..8 Občina Gornji Grad: Škode v gozdovih za nekaj več kot štiri milijone evrov...............10 Pastirski praznik na Menini: Že tretji vol na ruleti »izbral« isto lastnico.10 Ljubno ob Savinji: Flosfest gostil beograjsko Ribljo Čorbo.17 IZ VSEBINE: Ljudje in dogodki: Letošnja gobarska sezona v znamenju rumene barve.........24 Črna kronika: Pozor! Pedofili so med nami!......25 Turistični utrip Solčavskega: Zanimive razstave priče marljivosti Solčavanov............31 ISSN 0351 -8140, leto XL, št. 31,1. avgust 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna v__________________________________________________________________________________________y NOVELA ZAKONA 0 VRTCIH V Zgornji Savinjski dolini (zaenkrat še) brez mobilnih vrtcev Cilj Ministrstva za šolstvo in šport je, da se čim več otrok vključi v vrtec in tako dobi potrebno vzgojo in izobrazbo, preden vstopi v šolo. Zaradi povečanega števila rojstev in brezplačnega vrtca za drugega in naslednje otroke se je v zadnjem času število vpisov v vrtce v Sloveniji močno povečalo, zato je ministrstvo pred nedavnim zaradi prostorske stiske občinam predlagalo postavitev mobilnih vrtcev oziroma kontejnerjev. MOBILNIMI VRTCI CENOVNO UGODNI Mobilni vrtci naj bi najhitreje rešili nastalo prostorsko stisko, razen tega so za občine tudi cenovno ugodni. Postaviti jih je mogoče že v dveh do treh mesecih. Takšne vrtce poznajo tudi v Avstriji in skandinavskih državah. Direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar pojasnjuje, da morajo biti pogoji za bivanje v mobilnih vrtcih enaki kot v grajenih ali montažnih. Prostori morajo biti posebej prilagojeni varnemu bivanju majhnih otrok. V večini zgornjesavinjskih občin nataliteta instem povezan vpis vvrt-ce naraščata. Rast ni skokovita, je pa stalna. Delno seje število vpisov v vrtce povečalo tudi zaradi novele Zakona o vrtcih, na podlagi katere ima drugi vpisan otrok bivanje v vrtcu zastonj. Prevelike prostorske stiske v naših vrtcih to ni povzročilo. Nove prostore in nov oddelek vrtca bodo jeseni odprli le v Lučah. V ta namen so preuredili dosedanjo učilnico na tamkajšnji osnovni šoli. OBČINA LUČE »Na podlagi prijav smo ugotovili, da želijo starši vjeseni vpisati v vrtec Ciril Rose: »Starši želijo jeseni vpisati v vrtec za cel oddelek več otrok.« (foto: EMS) za cel oddelek več otrok. Teh bo zdaj skupaj petdeset. Že v lanskem letu je bil odprt v osnovni šoli dodaten oddelek. Tako sta sedaj delovala dva, glede na letošnje želje staršev pa se je pokazala potreba še po tretjem,«je povedal lučki župan Ciril Rose. »Prostorsko je mogoče ta oddelek umestiti v obstoječo učilnico, prostore za potrebe osnovne šole pa zagotoviti v starem delu stavbe. Seveda to za občino predstavlja precejšen finančni zalogaj, saj mora za dodaten oddelek zagotoviti sredstva, ki v proračunu niso bila predvidena. Gre predvsem za sredstva zaposlenih, saj sta za novi oddelek potrebni dve novi zaposlitvi.« Občinski svetniki so odprtje dodatnega oddelka vrtca v Lučah soglasno podprli. Tako bodo staršem v čim večji meri omogočili vpis otrok v vrtec v domačem kraju. V nasprotnem primeru bi morali vloge, ki presegajo normativ za dva oddelka, zavrniti. OBČINA UUBNO »Vrtec imamo praktično poln. Glede na lansko leto imamo devet otrok več. Pred nekaj leti smo zmogljivosti razširili za en oddelek. Tako imamo zdaj štiri oddelke in v njih v skladu z normativi prostora za okoli sedemdeset otrok. Zanje skrbi osem zaposlenih,« pravi ravnatelj osnovne šole in vrtca na Ljubnem ob Savinji Rajko Pintar. Naša anketa Bodo brexplacni vrtci pripomogli k večji nataliteti? Dileme ni več - brezplačni vrtci bodo, in to od 1. septembra naprej za mlajše otroke iz iste družine, če vsaj en starejši otrok že obiskuje vrtec. Država je pripravila tudi strategijo postopnega zniževanja plačil staršev za vrtce. Tako se bo do leta 2014 za vsakega otroka od tretjega leta starosti dalje plačilo znižalo za polovico. V to strategijo so torej vključeni vsi otroci določene starosti, ne glede na to, koliko bratov in sestric poleg njega obiskuje vrtec. Tako naj bi se januarja 2010 plačilo znižalo za 50 odstotkov za vse otroke, ki bodo dopolnili starost pet let, čez slaba štiri leta pa za enak odstotek tudi otrokom, ki bodo dopolnili štiri, in januarja 2014 otrokom, ki bodo dopolnili pet let. Razbremenitev plačila za starše naj bi pozitivno vplivala na demografsko politiko. Se bodo mladi zato res lažje odločili za naraščaj? Nina Felicijan, mamica enega otroka Brezplačni vrtec za drugega otroka je slaba pogruntavščina, saj se bo prav zaradi tega povečal vpis otrok. Znano je, daje že sedaj zasedenost vrtcev tako velika, da mesta ne dobijo tisti, ki zares potrebujejo varstvo. Bolje bi bilo, če bi bile cene za vse enake, saj tisti otroci, katerih starši plačujejo višje zneske, nimajo nič višjega standarda kot tisti, katerih starši plačujejo manj. Oba otroka čuva ista vzgojiteljica, oba otroka jesta enako hrano, igrata se z istimi igračami in sta v istem prostoru. O tem, ali se bom odločila za naraščaj ali ne, tak zakon ne more vplivati. Če bi imela željo po naraščaju, bi ga imela, ne glede Mojca Marovt, mamica dveh otrok O noveli zakona sem seznanjena in se mi zdi dobra odločitev vlade. Koliko bom imela otrok, bo le moja odločitev in na njo noben zakon ne bo imel vpliva. Upam, da bosta deklici dobili bratca ali sestrico, ko bo čas za to. Bom pa vsekakor uspela izkoristiti brezplačen vrtec za drugega otroka, saj je najmlajša stara leto, starejša pa tri. Tatjana Kos, mamica enega otroka Novela zakona ne bo vplivala na mojo odločitev o številu otrok v družini. Nikoli se ne bi odločala o otroku na osnovi ugodnosti države. Če bi starši želeli izkoristiti to ugodnost, bi to pomenilo, da bi v petih letih morali imeti dva otroka in bi se za drugega otroka morali odločiti, koje prvi star okrog dveh let. To pa je po mojem mnenju velik napor za mamico, saj tako majhni otroci zahtevajo od staršev veliko pozornosti, dojenček ob dveletniku pa je velika obremenitev. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo na ukrepe države. Rajko Pintar: »Cene vrtcev v Zgornji Savinjski dolini so dokaj Ugodne.« (foto: Marija Lebar) Še deset let nazaj, v nekdanji občini Mozirje, je vrtec obiskovalo le okoli 20 odstotkov vseh predšolskih otrok. Zdaj se število otrok vpisanih v vrtce nenehno povečuje. Na Ljubnem imajo tudi nekaj takih, ki obiskujejo le poldnevni program, to je štiri ure. »Vzrokov za takšno spremembo je več,« pojasnjuje Pintar. »Eden je gotovo večja in stabilna zaposlenost staršev. Ko je pred leti šla v stečaj tukajšnja iskra, je bil osip v vrtcu trenuten. Ne gre niti pozabiti, do se starši vse bolj zavedajo, da njihov otrok v vrtcu pridobi kvalitetno podlago za kasnejšo osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje. V prispodobi rečem, da otroci, ki obiskujejo vrtec, v šolo startajo s »šprintericami«. Poleg tega so cene vrtcev v Zgornji Savinjski dolini dokaj ugodne, neprimerljivo nižje kot v večjih mestih. V pov- Ivan Purnat: »Pričakujemo porast vpisa otrok v vrtec v prihodnjih letih.« (foto: Marija Lebar) prečju naši starši plačujejo okoli sedemnajst odstotkov ekonomske cene vrtca.« OBČINA NAZARJE V občini Nazarje je v vrtce letos vpisano enako število otrok kot v preteklem letu, to je 84. Na voljo imajo še šest mest. »V Nazarjah imamo štiri oddelke in enega v Šmartnem ob Dreti,« pojasnjuje župan Ivan Purnat. »Pričakujemo porast vpisa otrok v vrtec v prihodnjih letih, saj je bilo leto 2007 na področju natalitete zelo pozitivno, enako pa kaže tudi letos. Računamo tudi na porast prebivalstva zaradi priseljevanja v občino. Za individualne gradnje, za katere bomo ponudili komunalno urejena zemljišča, je namreč že zdaj kar močno zanimanje. Seveda pa še ne vemo, kakšni bodo kupci in ali bodo to mlade družine z majhnimi otroki.« OBČINA MOZIRJE »V Mozirju število rojstev otrok že nekaj let narašča. Pred leti je bilo v vrtcu še za cel oddelek otrok prostora, sedaj pa je poln. Glede na nenehno rast natalitete bo prej ali slej treba odpreti še kakšen oddelek. Še posebejje na porast števila otrok treba misliti zaradi priseljevanja, saj bo med drugim na Brdcah na voljo štirideset novih stanovanj,« meni mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Ivan Suhoveršnik: »Pred leti je bilo v vrtcu še za cel oddelek otrok prostora, sedaj pa je poln.« (foto: Marija Lebar) Vrtec v Mozirju je star 30 let in potreben temeljite obnove. Uredili so že parkirišča, ograjo in igrala, v načrtu pa imajo še obnovo strehe, fasade, energetike in sanitarij. Marija Lebar KAMP MENINA VARPOLJE Dejavnost širijo tudi v Spodnjo Savinjsko dolino Letošnjo turistično sezono so v Kampu Menina začeli z nekaterimi investicijami in s širitvijo. Kupili so šest premičnih hišic, v Preboldu ob bazenu pa so ponovno oživili tamkajšnji prostor za kampiranje. Pri širitvi v Spodnjo Savinjsko dolino in pri ponovnem oživljanju kampa v Preboldu so v tamkajšnji občini našli dobrega sogovornika. Občina Prebold je pokazala interes za revitalizacijo prostora ob bazenu in pri tem tudi konkretno pomagala. V kampu Menina so ob tem izdali novo zgibanko, ki gostom predstavi oba kampa, tako tistega v Varpoljah kot v Preboldu, in možnosti dodatnih aktivnosti za goste v obeh dolinah. Kot pravi Jure Kolenc, so se v Varpoljah letos posvetili predvsem kvaliteti nastanitev. Dodatno so nabavili šest premičnih počitniških hišic s 36 ležišči. Po njih je namreč vse več povpraševanja, saj je taka rešitev ob visokih cenah goriva za goste dovolj ugodna, ker jim ni treba prevažati lastnih bivalnikov. Poleg nakupa so veliko pozornosti namenili ureditvi kampa. Lanskoletna povodenj je namreč povsem uničila naravno kopališče, ki so ga sedaj ponovno usposobili. Upajo, da bo tudi država storila vse, da se Savinji prepreči vsakoletno prestopanje bregov. Z zapolnitvijo prostorskih zmogljivosti v kampu nimajo težav. Poleg tradicionalnega nizozemskega so se posvetili tudi ostalim turističnim trgom v Evropski uniji, predvsem Belgiji in Danski. Obilo energije in časa so vložili v promocijo in pogrešajo skupno strategijo za celotno Zgornjo Savinjsko dolino kot turistično destinacijo. Da bi svojim gostom nudili dovolj zabave, se v poletni sezoni v kampu poslužujejo različnih oblik animacije. V tej povezavi so k sodelovanju pritegnili tudi društvo Beli zajec. Sodelujejo še s kulturnim društvom Rečica in tamkajšnjo folklorno skupino, pevkami Pušeljc... Prirejajo kulinarične tečaje, vinske degustacije, karaoke, disko, jezikovne tečaje. Za tiste bolj športno navdušene pa je za izposojo na razpolago 25 koles. Marija Lebar Jure Kolenc pri naravnem kopališču, ki so ga po lanski poplavi ponovno usposobili (foto: Marija Lebar) 0 KLS LJUBNO OB SAVINJI Proizvodnja v novi hali bo stekla že kmalu Podjetje KLS na Ljubnem ob Savinji zaključuje z gradnjo nove proizvodne hale. Trenutno potekajo še nekatera inštalacijska dela. Proizvodnja v novih prostorih bo potekala na štirih obdelovalnih linijah, ki bodo nameščene postopoma do januarja 2009. Oskrbovalo jih bo 22 robotov. V KLS so s poslovanjem v prvih šestih mesecih letošnjega leta zadovoljni. Direktor Mirko Strašek pravi, da so polletni rezultati v skladu s pričakovanji. Tako proizvodnjo kot prodajo so glede na lansko leto povečali za petino, finančna realizacija pa je bila višja za 23 odstotkov. Dobre rezultate gre pripisati tudi zalogam osnovnega materiala, ki sojih nabavili še pred zadnjimi podražitvami. V drugem letošnjem trimesečju so se namreč jekla, kijih uporabljajo v proizvodnji zobatih vencev, podražila za več kot petdeset odstotkov. »Res se svetovne cene surovin stalno višajo, vendartake podražitve nismo pričakovali. Več let bomo rabili, da bomo kompenzirali negativne vplive podražitev,« pravi Strašek. »Naši kupci niso pripravljeni plačati tolikšnega povišanja, zato vse procese v podjetju nenehno racionaliziramo in specializiramo. Kljub vsemu bodo odjemalci v naslednjem letu od nas kupili še večje količine. Sedanje stanje na trguje tako nesta- »Pri nas investicije neprestano potekajo,« pravi direktor KLS Mirko Strašek (foto: EMS) bilno, da resno razmišljajo otveganosti nadaljnjega povečevanja proizvodnje. K slabim globalnim razmeram pa svoje doda še visoka domača inflacija. Ta med drugim viša tudi stroške dela, saj poskušamo pri plačah obdržati realno vrednost in tako motivirati zaposlene. Že dalj časa čutimo tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile, kije na našem območju ni dovolj,« dodaja direktor KLS. »Pri nas investicije neprestano potekajo,« še pove Strašek. Večino sredstev namenjajo nakupu nove strojne in tehnološke opreme, ne pozabljajo pa niti na varnost in standard zaposlenih. Tako so letos prav zaradi varnosti zamenjali zdravju škodljivo salonitno streho in strope, karjih je veljalo dobrih 500.000 evrov. Potrebno je bilo poskrbeti tudi za proizvodno infrastrukturo. Postavili so novi 1000-kilovatni transformator in postajo za tehnološko vodo ter mešalnico emulzij. V teh dneh so v zaključni fazi tudi deia na novi upravni stavbi, novojedilnico pa so že začeli uporabljati, saj bodo v dosedanji uredili večje in zaposlenim bolj prijazne sanitarije ter garderobe. Hala 5 je zgrajena. Medtem ko na eni strani še nameščajo instalacije, na drugi že postavljajo strojno opremo za proizvodnjo. Dve obdelovalni liniji bosta pričeli z delom že kmalu. Posluževalo ju bo enajst robotovjaponskega proizvajalca Fa-nuc, zato bo število tam zaposlenih delavcev minimalno. Računajo, da bodo poskusno začeli obratovati v avgustu, redna proizvodnja pa naj bi stekla v septembru 2008. Marija Lebar LJUBNO OB SAVINJI Končno nov most v Rnstkoh Lepo nedeljsko popoldne zadnje julijske nedelje je bilo za prebivalce Rastk pod mogočnim pogorjem Smrekovca in Komna in v prav tolikšni meri tudi za ljudi iz okoliških hribovskih zaselkov praznično. Namenu so namreč predali nov most, ki stoji tik ob sotočju potokov Žep in Krumpah, ki svojo pot proti Ljubnemu nadaljujeta pod skupnim imenom Ljubnica. Že pred par leti so prebivalci tega dela Ijuben-ske občine preko svojih svetnikov Bernarda Štiglica in Jožeta Orešnika opozarjali na prepotrebno obnovo in rekonstrukcijo mostu, vendar seje tako želena gradnja ustavila že pri odpiranju ponudb, saj so investicijske vrednosti dosegale skoraj tristo tisoč evrov, kar je bilo za Občino Ljubno prevelik zalogaj. Tako je bilo pred dvema letoma in sreča v nesreči je bila, da je lanska septembrska vodna ujma obstoječi most načela do te mere, da izgradnja novega ni smela biti več vprašanje. Na občini so se s strokovnjaki s področja mos-togradnje dogovorili za cenejšo varianto izgradnje mostu, približno v vrednosti tretjine prvotne, svoj delež pa so v obliki ograje na mostu dodali prizadevni domačini, ki so bili ob odprtju seveda veselih obrazov. Zadovoljstva ni skrivala niti ljubenska županja Anka Rakun, ki je poudarila pomen nove pridobitve, saj le-ta ne bo služila samo tamkajšnjim občanom, ampak tudi varnejši povezavi s sosednjo občino Črna na Koroškem, do katere najbližja pot z Ljubnega pelje prav preko tega mostu. Ob- jekt je blagoslovil ljubenski dekan Martin Pušenjak, čast rezanja traku pa je poleg županje pripadla enemu od najbolj zaslužnih za izgradnjo ograje na mostu Janezu Kramerju iz Planine. Franjo Atelšek Trak preko novega mostu sta prerezala županja Anka Rakun in Janez Kramer (foto: Franjo Atelšek) V središču Mozirja trenutno potekajo intenzivna dela pred polaganjem asfaltne prevleke (foto: Benjamin Kanjir) MOZIRJE Novi obrisi starega trškega jedra Delavci podjetja Mins No.l v vročih poletnih dneh nadaljujejo z rekonstrukcijo mozirskega starega trškega jedra. Končana so dela na izkopih in polaganje različnih vodov, trenutno pa poteka postavljanje robnikov. V preteklih mesecih so delavci v zemljo položili napeljavo za elektriko, kanalizacijo, telekomunikacije in toplovod. Z začetkom polaganja kamnitih robnikov in kock, ki bodo ločile cestišče od ostalih površin, so se začeli kazati novi obrisi trškega jedra. Vidne so površine, ki bodo namenjene osebnim vozilom, in tudi tiste, ki bodo namenjene zgolj kolesarjem in pešcem. Trenutna prioriteta je priprava podlage za polaganje asfalta po celotnem cestišču skozi trg. Po besedah župana Ivana Suhoveršnika naj bi bila dela v glavnem dokončana do sredine septembra, ko bo sledila uradna otvoritev prenovljenega trškega jedra. Takrat naj bi obeležili tudi 690-letnico podelitve trških pravic. Do odprtja bo sredi trga postavljena še kapelica, kije krasila značilno mozirsko veduto sredi devetnajstega stoletja. Benjamin Kanjir Lep kažipot v Lepi Njivi Kažipot v Lepi Njivi vas popelje do prijaznih domačij (foto: Jože Miklavc) Lep kažipot je ogledalo domačije ali kraja, kjer je postavljen. Domačije v Lepi Njivi Hribernik-Oblak, Gmajner-Vajdl, Počinik-Hudej, Vrhovnik-Goličnik in Zaleznik-Novak so naročile mojstro- ma Zdravku Gregorcu in Francu Hude-ju (oba sta domačina), da sta izdelala prvi tablo, drugi pa nosilni kozolec. Vredno pohvale! Jože Miklavc ( NIa kratko KLS na kolektivnem dopustu Delavci KLS Ljubno ob Savinji bodo od 4 do 18.8. na kolektivnem dopustu, vendar pa bodo nekateri zaposleni delali na remontu in investicijah. Trenutno je v KLS zaposlenih 168 delavcev. Računajo,da se bo število dokonča leta dvignilo še za deset novozaposlenih. Trenutno je na počitniškem delu v KLS okoli dvajset njihovih štipendistov strojne in elektro smeri ter me-hatronikov. Počitniške delavnice Župnijske Karitas Mozirje V ponedeljek, 4. avgusta, bodo v mozirski Karitas pričeli s tradicionalnimi počitniškimi delavnicami za otroke. Delavnice bodo potekale vsak dan od 9. do 12. ure v Slomškovi dvorani mozirskega župnišča. Kot pravi Alenka Brezovnik, so za udeležence tudi tokrat pripravili pester program zabave in poučnih vsebin. Glede na lanske izkušnje pričakujejo okoli štirideset prijavljenih. Zunanje oglaševanje v občini Mozirje Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino je v občini Mozirje izvajalec zunanjega oglaševanja. Političnim strankam v Republiki Sloveniji so poslali obvestilo o izvajanju zunanjega oglaševanja v Mozirju med volilno kampanjo za volitve v državni zbor RS, ki bodo 21. septembra. Zavod trenutno razpolaga s šestimi oglaševalskimi mesti, saj je izvajanje zunanjega oglaševanja v postopku preurejanja. Plakate je treba dostaviti na sedež ZTKŠM, kijih nato namesti na oglaševalska mesta. Marija Lebar Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje državnozborske volitve, in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času volilne kampanje bodo Savinjske novice redno izšle petkrat: 22. in 29. avgusta ter5„ 12. in 19. septembra, v sredo, 17. septembra 2008, pa bo izšla še posebna predvolilna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik ANKA RAKUN, ŽUPANJA OBČINE LJUBNO » Opravili smo vse, kar smo si zastavili« (foto: Marija Lebar) Tako ocenjuje delo svoje občine in občanov ljubenska županja Anka Rakun, ki je že krepko zakoračila v svoj četrti županski mandat. Občina Ljubno praznuje 14. rojstni dan in prav v teh dneh bodo Ljubenci pripravili že 48. Flosarski bal. Številne prireditve bo obogatila prenekatera pridobitev v dobrobit vseh občanov. Praznovali pa bodo tudi občinski praznik, na katerem bodo zaslužnim občanom podelili občinska priznanja. - Občina Ljubno se hitro razvija na vseh področjih. Ali menite, da k temu prispeva tudi do občanov prijazen pristop vseh občinskih služb in seveda županje? Gotovo je temu tako. Na Občini se trudimo, da bi občanom prišli naproti, da bi v okviru možnosti in zakonskih predpisov ustregli njihovim željam. Sicer pa svojo pozitivno vlogo pri tem odigra tudi občinski svet. Sodelovanje med županjo, občinsko upravo in svetniki je odlično; konstruktivno in korektno. Enako velja tudi za vse odbore pa tudi za krajane same. Zahvala za dobro delo gre prav tako občinski upravi, saj je treba vedeti, da projekti, ki se financirajo iz evropskih skladov, zahtevajo ogromno truda in dela, da jih je moč izpeljati. EU projekti zahtevajo ne samo celega človeka, zahtevajo »cele ljudi«. - Se vam zdi, da so krajani z vašim delom zadovoljni? Ali se najde kdo, ki vam »meče polena pod noge«? Kot so vedeli že stari Rimljani, so okusi različni. Vsem ljudem ni moč vedno ustreči, vendar se trudimo najti najboljše rešitve. Mislim, da občani to opazijo. Sama ne vem za nikogar, ki bi mi pri mojem delu poskušal nagajati. Seveda je kdaj potrebna tudi dobršna mera potrpljenja in taktike, toda tega mi ne manjka, saj sem prepričana v tisto, kar delam. In to delam za dobro nas vseh in naslednjih generacij. Sploh različni dogodki dokazujejo, da se tudi občani sami zavzemajo za skupno dobro. Tako so nazadnje bližnji sosedje sami prispevali ograjo na novem mostu v Rastkah, skrbijo pa tudi za cvetlična korita na njem, kar ga še dodatno krasi in bogati. Razen tega so se v nekaterih zaselkih odločili, da bodo sami poskrbeli za gostinsko ponudbo na letošnjem Flosar-skem balu. Tako zaslužen denar nameravajo nameniti za asfaltiranje nekaterih potrebnih cestnih odsekov. - Novi most je ena večjih letošnjih pridobitev... Prejšnji most so lanskoletne povodnji dodobra načele, da ni bil več varen. Most pa je razen za najbližje domačine in posamezne zaselke pomemben tudi kot povezava do Golt in Smrekovca in še dalje na Koroško. Novi most, ki smo ga predali namenu v nedeljo, je lesen in na pogled všečen. Je pa tudi sodoben, dovolj širok in betonsko dobro temeljen, da bo služil današnjim prometnim zahtevam. - Pravite, da se na Ljubnem letos lahko pohvalite s številnimi pridobitvami, ki bodo koristile mnogim občanom in dvignile njihov življenjski standard? Lahko rečem, daje bil letošnji proračun še posebej razvojno naravnan. Vsekakor je treba izpostaviti tri kilometre novega vodovoda iz sistema Letošč, ki bo zagotavljal zdravo pitno vodo Okonincem in Juvanjcem, ki jim jo tudi privoščimo. Ne samo, da so bili poskusi preskrbe z vodo v preteklih letih neuspešni, za občino so imeli tudi neugodne finančne posledice. Ljudje v teh krajih so bili nemalokrat izpostavljeni nevarnostim ob uživanju oporečne vode. Naj hkrati omenim, da ravno letos praznujemo stoto obletnico izgradnje trškega vodovoda Ljubno ob Savinji. Ob tem se moram v imenu občanov in svojem imenu zahvaliti sosednjim županom in vodstvu mozirske Komunale, da so prisluhnili našim potrebam. Tako smo skupaj našli trajno rešitev za preskrbo obeh krajev z vodo. - Vodovod pa ni edina pridobitev v Okonini? Resje, v vasi Okonina se s ponosom ozremo na novo avtobusno postajo, kije dovolj ugledna za vstop v kraj, pomembna pa je tudi za razvoj tamkajšnje storitvene dejavnosti. Hkrati predstavlja varno ustavljanje in prevoz šolskih otrok pa tudi drugih potnikov oziroma vseh udeležencev v prometu. - Kako pa je z ostalimi cestami? Tudi tukaj imamo kaj pokazati. Modernizirali smo nekatere odseke cest, na primer del ceste v Savino, na Peči, proti Rastkom, v Radmirju, proti čistilni napravi. Redno vzdrževanje občinskih cest poteka po planu. - Kaj bi povedali o informacijski infrastrukturi pri vas? Že štiri leta ima Občina svojo spletno stran, ki omogoča vpogled v delovanje in dostop do potrebnih informacij vsakomur. Letos smo z uvedbo E-točke občankam in občanom omogočili možnost dostopa do brezplačnega brezžičnega svetovnega spleta, kar so ljudje že večkrat pohvalili. Računamo, da bo še letos enaka ugodnost na razpolago tudi občanom naselij Radmirje, Juvanje in Okonina, upamo, da tudi Meliš. Za izpeljavo teh projektov smo porabili vrnjena sredstva prekomernega vlaganja v telefonijo v preteklosti, dobili pa smo še sredstva izjavnega razpisa ministrstva za gospodarstvo. Nenazadnje gre zahvala tudi lastnikom objektov, ki so dovolili namestitev anten. - Kako tečejo dela na izgradnji nove industrijsko poslovne cone? Izgradnja je v polnem zamahu. Gotov je cestni dostop z glavne ceste, potekajo še dela v smislu komunalnega opremljanja zemljišč. Verjamemo, da bodo ta dela kakor tudi izgradnja novih poslovno proizvodnih prostorov podjetja KLS, končana letos jeseni, ko pripravljamo slovesno otvoritev. - Kako pa je z individualno gradnjo? Tudi komunalno urejanje nove stanovanjske soseske Janezovo polje in ureditev celotne ulice Za Ljubnicoje v polnem teku. Na Janezovem polju bo zraslo šest individualnih hiš. Občina bo zemljišča oskrbela s kompletno komunalno infrastrukturo s kabelsko napeljavo vred. Menimo, da bi se gradnja hiš lahko začela še letos. - Še kakšno pridobitev? Gotovo ne gre pozabiti ureditve otroškega igrišča na Forštu. Igrišče je na Ljubnem potrebno, sajje nataliteta pri nas kar visoka, poleg tega pa računamo tudi na priseljevanje mladih družin. Z gospodom Mermalom, predsednikom uprave BTC, se dogovarjamo, da bo sponzoriral igrala. Novo igrišče bomo postavili v bližini dosedanjih športnih igrišč na Forštu. Tako boto postal prijeten prostor za medgeneracijsko druženje. Imenoval se bo Sončno igrišče. Želimo, da bo to igrišče srečnega in sončnega otroštva. - Kaj pa načrti? Teh je veliko. Ker pa smo sredi dogajanj ob Flosarskem balu, naj omenim, da razmišljamo, da bi že zdaj odlično sodelovanje z ostalimi državami, ki poznajo splavarjenje, morda nadgradili in podpisali tudi listino o pobratenju s katerim od teh mest. Imamo srečo, da so člani našega Flosarskega društva taki zanesenjaki in ohranjajo kulturno dediščino tudi za naše zanamce. Skupno jim je to, da imajo radi svoj kraj in njegovo zanimivo polpreteklo zgodovino. Razmišljamo, kako bi kulturno in turistično razgibali tudi ostale večje kraje v občini Ljubno, na primer Radmirje. Seveda pa vsega ne gre izdati, naj ostane kaj tudi skrito. Morda do prihodnjega občinskega praznika... Pogovarjala se je Marija Lebar KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE »Pri ukrepih bomo državi enakopraven partner« Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik je oškodovancem v julijskem neurju zagotovil pomoč v obliki svetovanja (foto: Marija Lebar) Tako je na obisku nekaterih kmetij v gornjegrajski občini po hudem julijskem neurju dejal direktor KGZ Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik. Oškodovanim bodo na zavodu pomagali zlasti s svetovanjem. Direktor celjskega zavoda, ki pokriva območje od avstrijske do hrvaške meje, je v spremstvu sodelavk iz mozirske izpostave Štefke Goltnik in Sonje Moličnik Oblak ter predsednika KGZ Območne enote Slovenj Gradec Janka Arliča nekaj dni po neurju obiskal najbolj oškodovane kmetije všmiklavžu in Lenartu v občini Gornji Grad. Po ogleduje Jamnik povedal, da je na tem območju škoda v kmetijstvu v primerjavi s tisto v gozdarstvu bistveno manjša. »Zavod sam oziro- ma Kmetijsko gozdarska zbornica lastnih finančnih virov za odpravljanje posledic nima. Lahko delujemo le kot partner pri dogovarjanju z vlado. Spremljali bomo ukrepe ministrstev in svetovali svojim članom. Poleg konkretnega svetovanja glede škode na poljščinah in v sadovnjakih bodo naše službe članom nudile pomoč tudi pri pisanju raznih vlog in prošenj, ki se bodo nanašale na škodne dogodke.« Po neuradnih ocenah je bilo v neurju poškodovanih 30 ha travniških sadovnjakov. Škodo je utrpelo 15 ha koruze, ki si bo morda še opomogla, in 5 ha hmeljišč. Poškodovane in marsikje uničene so bile tudi krmne rastline, krompir in ostale poljščine ter vrtnine. Marija Lebar LJUBIJA Sredi septembra novo w • w w krožišče V preteklem tednu so delavci podjetja Strabag AG, podružnica Ljubljana, na regionalni cesti Mozirje-Letuš pričeli z gradnjo krožišča pri trgovskih centrih Hofer in ZKZ Mozirje v Ljubiji. V prvi fazi bo zgrajena nova cestna povezavo proti Ljubiji in naprej proti Šoštanju. Delavci podjetja Strabag zaključujejo z izkopi za novo cesto proti Ljubiji (foto: Benjamin Kanjir) Sedanja cesta, ki se na regionalno cesto priključi pri Petrolovem bencinskem servisu, seje že zdavnaj izkazala kot neustrezna. V križiščuje bilo že nemalo nesreč, zato bodo ob dokončanju krožišča to cesto zaprli. S tem bo omogočena širitev bencinskega servisa, predvsem pa bo izboljšana prometna varnost. Ko bo zgrajena cesta proti Ljubiji, katere del bosta tudi pločnik in javna razsvetljava, se bodo delavci lotili gradnje samega krožišča. Pričakovati je deloma oviran promet, posebno ob prometnih konicah. Gradnja naj bi bila zaključena sredi septembra. Do takrat bo postavljena tudi abstraktna upodobitev mozirskega grba, ki bo krasila prostor sredi krožišča. Projekt izgradnje cestnega priključka proti Šoštanju in krožišča je ovrednoten s 600.000 evri. Največji del potrebnega denarja bo prispeval državni proračun, preostala sredstva pa bodo zagotovili v proračunu Občine Mozirje in podjetjih Hoferter ZKZ Mozirje. Benjamin Kanjir CIKASTO GOVEDO V SOLČAVI Načrtno delo ohranja avtohtono slovensko pasmo V Solčavi so zadnjo julijsko nedeljo pripravili 5. strokovno delavnico za lastnike cikastega goveda. Na razstavi, ki je imela tekmovalni značaj, so predstavili plemenske živali, ob zaključku pa so pripravili še licitacijo plemenskih teličkov in krav. Cikasto govedo se je razvilo iz enobarvnega keltskega goveda in seje skozi stoletja prilagajalo na tradicionalno okolje in geografske razmere. V drugi polovici 20. stoletja so začeli to pasmo načrtno un- ičevati in pred dvajsetimi leti je prišla na kritično točko izumrtja. Ohranila seje le v tistih rejah, ki so bile odmaknjene od umetnega osemenjevanja. Z namenom oživljanja, ohranjanja in obnove te pasme goveda so pred sedmimi leti ustanovili društvo ter se sistematično lotili reje. Gre za edino avtohtono pasmo goveda na Slovenskem, ki se pase tudi po zgornjesavinjskih pašnikih. Marija Šukalo OBČINA GORNJI GRAD w Škode v gozdovih za nekaj ve« kot štiri milijone evrov Komisija za ocenjevanje škode v gozdovih po julijskem neurju je končala popis. Od lastnikov gozdov v občini Gornji Grad je škodo prijavilo 92 oškodovancev. Skupna popisana in ocenjena škoda znaša 4,002.657,56 evrov. Komisija za ocenjevanje škode v gozdovih je škodo ocenjevala v skladu z navodili, ki jih je na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode pripravil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Komisija je v popisu zajela 600 ha najbolj poškodovanih in opustošenih gozdov. Po podatkih ZGS je skupna površina poškodovanih gozdov okoli 1.200 ha, od tega 250 ha opustošenih, okoli 550 ha močno prizadetih in približno 400 ha manj prizadetih. Večina poškodovanih gozdovje v enem samem revirju. Zaradi obsežnih površin in težkih dostopov ter nepreglednosti je bil natančen popis zelo otežen. Komisija pri tem opozarja, daje metodologija ocenjevanja škod v gozdovih v omenjeni uredbi prilagojena ocenjevanju škod na kmetijskih zemljiščih. Upošteva samo škodo na gozdnih prometnicah in samo razvrednotenje v ujmi poškodovanega lesa, ne upošteva pa škod in poškodb v mladih sestojih in tudi ne izgube v donosih. Razlika med dejansko izgubo in razvrednotenim lesom v srednje dobrem sestoju je zelo velika. Številni lastniki so ostali brez znatnega dela svojih gozdov in tudi brez donosov za precej prihodnjih desetletij. Ocene ne vsebujejo stroškov za sanacijo gozdov, stroškov za odpravo posledic ujme, povečanih stroškov poseka in spravila gozdnih sorti-mentov, ne upoštevajo stroškov obnove uničenih sestojev. Zaradi naštetega je razlika med prvotno oceno, kije vse našteto upoštevala, in sedaj ocenjeno škodo precejšnja. Za škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih je podalo vloge 62 upravičencev v skupnem znesku 263.451,66 evrov. Pri tem je bilo šest gospodarskih objektov popolnoma uničenih. Po ocenah znaša škoda na lokalnih in gozdnih cestah ter gozdnih vlakah 816.105,95 evrov. Od tega je popisana in ocenjena škoda na lokalnih cestah, javnih poteh in poteh med zaselki in domačijami 154.145,00 evrov. Tako skupna popisana in ocenjena škoda znaša 4.002.657,56 evrov. V to številko ni vračunana škoda na kmetijskih pridelkih, sadnem drevju in vrtninah. Popise zanjo še pripravljajo. Marija Lebar ALPSKI VRT NA GOLTEH Tudi letos nekaj novosti Čeprav je sezona cvetenja najbolj atraktivnega pomladnega gorskega cvetja že mimo, je obisk Alpskega vrta na Golteh lahko zelo zanimiv. Pravkar so zacvetele planike in klinčki, videti pa je številna zdravilna zelišča in ostalo poletno cvetje. Zlatko Rošer izjemno poznavanje rastlin v Alpskem vrtu rad deli z obiskovalci (foto: Marija Lebar) Zlasti za otroke je obisk lahko prijetna popestritev počitniških dni, vendar je bolje, da se tjakaj ne podate z avtomobilom, kajti zgornji del ceste od Planinske ravne so zadnja neurja povsem uničila. Torej seje bolje odpraviti peš ali pa z gondolsko žičnico iz Žekovca. Tudi letos v Alpskem vrtu lahko najdemo nekaj novosti. Tako so uredili več skalnjakov pri samem vhodu v vrt. Iz drugih delov Golt so v vrt prenesli nekaj cvetja, ki prej tam ni raslo, med drugim murke. Namestili so tudi številne nove napisne tablice, ki povedo, katero rastlino si ogledujete. Pred tremi leti so ob parkirišču in vhodu v vrt postavili brunarico, kjer gostje plačajo vstopnino za ogled, kupijo razglednico ali spominek in se osvežijo, predvsem pa dobijo obilo informacij in odgovore na vprašanja, kijih zanimajo. Tam dela Zlatko Rošer. Od aprila do sredine septembra skrbi za obiskovalce pa tudi za sam vrt. Njegova prijaznost in vedrina ostaneta obiskovalcem najbolj v spominu, zato je postal Zlatko v treh letih prava maskota Alpinetuma. Izjemno poznavanje tamkajšnjih rastlin z njihovimi zdravilnimi ali strupenimi lastnostmi rad deli z obiskovalci, predvsem pa je odlično oblikoval animacijo za mlade obiskovalce. Marija Lebar Tečajev varne sečnje se je udeležilo več kot 70 lastnikov poškodovanih gozdov (foto: MD) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Prikaz varnega dela Pospravilo v vetrolomu poškodovanega drevja je zelo nevarno, zlasti za manj izkušenega in manj usposobljenega delavca. Zato je verjetnost nesreče pri tem delu zelo velika. To kažejo tudi statistike. Da bi zmanjšali to nevarnost, so na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) za oškodovane lastnike organizirali dva tečaja o prikazu varnega dela sečnje in spravila po vetrolomu. Prikaze so izvajali izkušeni in- štruktorji Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Da se lastniki nevarnosti zavedajo, je pokazal tudi obisk, saj se je tečajev udeležilo več kot sedemdeset udeležencev. Na enem od njihje bil prisoten tudi direktor ZGS Jošt Jakša, ki je lastnikom predstavil nadaljnje sanacijske ukrepe in lastnikom odgovarjal na njihova vprašanja glede subvencij. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DOMAČINA TONIJA OSOVNIKERJA V GORNJEM GRADU Stopil iz teme in prižgal luč Toni Osovniker (desno) in njegov terapevt Zdravko Begovič, ki ga je vzpodbudil k likovnemu ustvarjanju (foto: Jože Miklavc) Veliko presenečenje in številna priznanja so ob odprtju prve samostojne razstave likovnih del Tonija Osovnikerja prejšnji petek izražali krajani Gornjega Grada in drugi obiskovalci. V Šteklu je doslej še neznani likovnik postavil na ogled 23 slik velikega formata v tehniki pirografija (slike nastanejo z vžiganjem v les). Avtor, kot je povedal sam, je že več let težak bolnik z mišično distrofijo in hudimi psihičnimi motnjami, svoj čas povezanimi s kroničnim alkoholizmom. Nato pa je našel neko notranjo luč, ki mu je razsvetlila temačne misli in občutke tesnobe spremenila v ustvarjalni mir. Od slike do slike je Toni Osovniker osvajal vse boljšo, precizne-jšo tehniko in tako dajal podobam vse popolnejšo obliko in življenjskost. Inženir arhitekture Marijan Vodnik iz svojih slikarskih izkušenj meni, da bo odzivnost okolja zelo pozitivno vplivala na Osovnikerjevo nadaljnjo ustvarjalnost, saj bo tako našel stik s slikarskim svetom in vse bolj kon- cipiranim ustvarjalskim žanrom. Sedanje slike so zelo kakovostne, prepoznavne in izdelane na lesu, kar je v okolju avtorjevega bivanja nekakšno sožitje z naravo. Razstavljene slike v Šteklu so nabor različnih portretov (Prešerna, Trubarja, Mone Lise), nabožne po- dobe, sakralne slike, panorama in vedute Gornjega Grada, motivi iz narave in gozdov, upodobitve domačih in divjih živali. Akademska slikarka Terezija Bastelj meni, »daje Osovnikerjevo delo v bistvu slikanje svetlobe in senc, podobam in slikam le izjemoma doda kakšen barvni odtenek, s tem novim poslanstvom je srečal samega sebe, na razstavi pa tudi sokrajane, prijatelje in kulturnike, kar bo imelo nanj in na okolje izjemno pozitiven odnos.« Po izrečenih priznanjih in čestitkah je spregovoril tudi avtor sam. Dejal je, da ga je huda nadloga in izkušnja z alkoholizmom zelo prizadela, da pa je s pomočjo svojih najbiižjih, predvsem svoje družine in terapevta Zdravka Begoviča iz bolnišnice Vojnik, našel neko novo energijo, ki gaje osrečila in mu odprla povsem nov pogled na ta lepi svet. Ob odprtju razstave, ki je posredno povezana z minulimi prazničnimi dogodki v občini Gornji Grad ter s 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, so Mija Pilko, Vika Venišnik in Jože Venišnik predstavili Trubarjevo življenjsko in literarno potter pomen njegovih del za slovensko samobitnost in narodovo kulturo nasploh. Celotno prireditev je s svojim nastopom obogatil harmonikar Mitja Železnikar iz Slovenskih Konjic. Jože Miklavc KONCERT KVINTETA SMRTNIK IZ KORT PRI ŽELEZNI KAPLI V SOLČAVI »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi« Za brati Smrtnik je že več kot 500 nastopov po domači Koroški in Avstriji, Sloveniji, Nemčiji, Italiji in celo Argentini (foto: Marija Šukalo) Zadnji petek v juliju so v cerkvi Marije Snežne v Solčavi zadoneli mogočni glasovi kvinteta Smrtnik iz Kort pri Železni Kapli. Prijeten glasbeni večer so obarvali s koroško narodno in umetno pesmijo, ktemu pa so dodali kanček zabavnih ritmov ter vse skupaj popestrili z vokalnimi priredbami Avsenikovih uspešnic. Čeprav so njihove pesmi zvenele v tekoči slovenščini, so ob pesmi Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, pomeljivo izpostavili vprašanje, ki se že vrsto let pojavlja med Slovenci v Avstriji. Bratje Smrtnik so sprva delovali kot kvartet, nato pa sejim je pridružil še peti član. Za Francem-Jožefom, Zdravkom, Marjanom, Vladimirjem in Markom Smrtnikom je v skoraj četrt stoletja delovanja več kot petsto nastopov po domači Koroški in Avstriji, Sloveniji, Nemčiji, Italiji in celo Argentini. Pri svojem pevskem ustvarjanju težijo k čim bolj kvalitetnemu izvajanju slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. S svojstvenim načinom dela, sprva pod umetniškim vodstvom domačina Vladimirja Polanška in pozneje dr. Engelberta Logarja, so izoblikovali prepoznavni pevski stil. Pri izboru njihovih pesmi prednjačijo tiste iz domačega okoliša Železne Kaple. Na njihovi zgoščenki Vedno znova, ki sojo izdali ob dvajseti obletnici delovanja, so našle mesto tudi Avsenikove ponarodele, slovenske ljudske in popevke. Raznolik koncertni večer so dodat- no obogatili pevci in pevke vokalne skupine Klika in ženski tercet Lepena iz Lepene pri Železni Kapli. Vokalna skupina Klika je vključena v tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Zarja. Mlade pevce in pevke povezuje prijateljstvo, predvsem pa slovenska beseda, ki jo v skupini gojijo. Pod vodstvom Romana Kut-schniga prepevajo že sedem let. Tudi njihov program je obsežen, le daje prepreden z bolj mladostnimi ritmi s področja zabavne glasbe in črnskimi duhovnimi, ne manjkajo pa niti cerkvene pesmi. Ženski tercet Lepena iz Lepene deluje sicer šele le dve leti, kljub temu pa so tudi njihove pesmi v akustični solčavski cerkvi zvenele prijetno za uho in dušo. Večer vokalne glasbe, ki je dodobra ogrel srca poslušalcev in navdušil številno občinstvo, je bil lep kulturni uvod v 16. Dneve turizma na Solčavskem. RADMIRJE Gorših ljudi no svetu ni, «sto zares V dvorani radmirske večnamenske dvorane je v organizaciji Občine Ljubno, Zavoda za razvoj podeželja Savinja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Mozirja in domačih gasilcev v nedeljo potekala zanimiva glasbena prireditev z zgovornim naslovom Gorših ljudi nasvetu ni. Enak je tudi naslov dvojnega glasbenega albuma s 108 pesmimi, ki je bil pred kratkim predstavljen v mozirski galeriji. Skozi raznolikost ljudskih pesmi in običajev je obiskovalce prireditve v pristnem domačem narečju vodila Nataša Trbovšek Coklin (desno) (foto: Franjo Atelšek) Avtor omenjenega dela, etnomuzikolog David Verbuč, je z radmirsko glasbeno prireditvijo obiskovalcem vživo predstavil projekt zbiranja ljudskega glasbenega izročila v Zgornji Savinjski dolini. Enako kot pri zbiranju gradiva so glavno vlogo na prireditvi odigrali oziroma odpeli ljud- ski pevci in godci iz vseh zgornjesav-injskih občin z izjemo Mozirja. Skozi raznolikost in čarobnost ljudskih pesmi in običajevje obiskovalce prireditve v vsej pristnosti domačega narečja popeljala voditeljica Nataša Trbovšek Coklin. Z avtorjem projekta Davidom Ver- KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih poli« LEPOSLOVJE - MLADINA Podgoršek, Mojca: O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal, Kunaver Ličen, Polona: Skrivnost starca Bertolda, Minte-Konig, Bianka: Šola mračnih sanj, Čerpnjak, Silva: Kako sta šivanka in sukanec krpala streho, Glogovec, Viktorija Zmaga: Velike ljubezni majhnih ljudi, Sedgwick, Marcus: Moj meč spet poje, Kuijer, Guus: Knjiga vseh stvari, Makarovič, Svetlana: Coprniški muc, Kaufmann, Kelli: Pujeve želje, Meadows, Daisy: Silvija, snežna vila LEPOSLOVJE - ODRASLI Miller, Alex: Zvestoba in zaveze, Roberts, Nora: Dolina tišine, Hassel, Sven: Vladavina pekla, Auel, Jean: Pot domov, Partljič, Tone: Dom, dom, Woodwiss, Kathleen: Pepel v vetru, Hauptmann, Gaby: Navali na moške, Garwood, Julie: Nagrada, Steel, Danielle: Dvorec, Weldon, Fay: Dekameron v toplicah, Pascali, Jacqueline: Bila sem princesa, Amette, Jacques-Pierre: Brechtova ljubica STROKOVNA LITERATURA Levine, Robert: Sposobnost prepričevanja, Baklayan, Alan E.: Paraziti, Lynch, David: Kako ujeti veliko ribo, Saje, Franček: Belogardizem, Markuš, Robert: Borci brez preteklosti, Binder, Dieter A.: Skrivna družba, Kugy, Julius: Iz mojega življenja v gorah bučem sta skupaj z nastopajočimi pričarala po svoje romantično ozračje časa, ki ga ni več in vse bolj tone v pozabo. Pesmi, šale, zdra-vičke (zbadljive pesmi na račun drugih), za povrh pa nepogrešljivi ljudski godci so dajali čar veselemu nedeljskemu popoldnevu v Radmirju. Kljub soparnemu in vročemu vremenu je bilo dogajanje nekakšna osvežitev spomina na pevsko kulturo naših prednikov, ki bo v prihodnje vse bolj živela samo še v obliki in na način, kot je bil predstavljen v okviru Verbučevega projekta Gorših ljudi na svetu ni. Franjo Atelšek PGD MOZIRJE V Lukšetov spomin že Gasilske veteranke in veterani iz vse Slovenije so se zadnjo julijsko soboto srečali na 17. tradicionalnem srečanju, ki ga mozirski gasilci prirejajo v spomin na pokojnega člana Viktorja Lukšeta. Povprečna starost tekmovalcev je bila preko 70, tekmovalk pa 65 let. Naziv gasilskega veterana pridobijo člani prostovoljnih gasilskih društev pri dopolnjeni starosti oseminpetdeset let. Ker imajo številni tudi v tretjem življenjskem obdobju obilo energije in dobre volje, so prireditve, kot je Lukšetov memorial v njimi so se uvrstili gasilci iz Kasaz in Polja. Slednji so bili med vsemi najstarejši, saj so dosegli povprečno starost skoraj 72 let. Veterani z Rečice ob Savinji so zasedli nehvaležno četrto, domačini iz Mozirja pa osmo mesto. Gasilke veteranke so kljub svojim letom pokazale odlično fizično in strokovno pripravljenost (foto: Benjamin Kanjir) Mozirju, praviloma vedno dobro obiskane. Tokrat seje med sabo pomerilo 14 moških in sedem ženskih desetin. Med moškimi so pokal za najboljši rezultat in s tem tudi prehodni pokal prejeli gasilci iz Oplotnice. Tesno za Med veterankami so pričakovano zmagale članice PGD Polje. Jeziček na tehtnici v njihov prid je prevesila starost sodelujočih, ki so se tako uvrstile pred Gaberčanke in Pre-valjčanke. Benjamin Kanjir PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI Že tretji vol na ruleti »izbral« isto lastnico Tudi letos so se na pastirskem prazniku na Menini zbrali številni obiskovalci iz Zadrečke doline in od drugod. Privabili so jih pester program, svež zrak pa tudi zabava in druženje, vsekakor pa je glavno vlogo tudi tokrat imel glavni igralec volovske rulete. - »Hm, le kam bi se podelal...« (foto: Marija Lebar) Obiskovalci so - nekateri za šalo, drugi zares - pokupili skoraj vse srečke za volovsko ruleto. In ko seje ta osrednji dogodek praznika na Menini začel s privodom vola na prizorišče, seje začelo napeto čakanje. Različni bolj ali manj duhoviti komentarji in nasveti, kako pripraviti vola, da se podela ra vno v določeno polje, so zbujali smeh in ublažili napeto pričakovanje velepomembnega dogodka. Že tretjič, odkar na Menini prirejajo volovsko ruleto, se je sreča nas- mehnili isti dobitnici. Volje namreč izbral polje Majde Suhoveršnik, ki se je takšnega razpleta iskreno razveselila: »Vola sem dobila že na prvi in potem na tretji ruleti. Seveda ga tokrat nisem pričakovala. Bo pa prišel izredno prav, saj bomo imeli doma v prihodnjih dneh veliko delavcev. Nujno moramo prekriti streho na hiši, ki jo je uničil zadnji vihar, pa tudi v gozdu imamo izredno veliko škode,« je povedala dobitnica, doma iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Sledil je še tradicionalni kviz za abrahamovce. Tokrat so bili štirje in so morali ugotavljati imena tridesetih zelišč oziroma rastlin. Zmagovalec je bil s kranjske strani Črnivca inje v šali dejal, daje prepoznal vse »rožce, ki so za v šnops namakat«. V pokanju z biči so se pomerili najmlajši, zanimiv pa je bil tudi mimohod pašne živine članov pašne skupnosti Gospodno-Globače, kije pred kratkim praznovala stoletnico obstoja. Več kot 150 glav govedi in konj se je zvrstilo pred radovednimi gledalci. Letosje živina v dobri kondiciji, saj so razmere za pašo na Menini ugodne. Marija Lebar Majdi Suhoveršnik bo tretji vol prišel zelo prav, saj morajo sanirati veliko škode po zadnjem neurju V kvizu za abrahamovce je sodeloval tudi direktor ZKZ Mozirje Andrej Presečnik, vendar je zmaga šla na kranjsko stran (foto: Marija Lebar) LOVSKO SREČANJE NA STONU V troboju šaljivih iger najboljša ekipa Dol-Suhe Tretja julijska nedelja je na Rečici ob Savinji že vrsto let rezervirana za prijateljsko druženje na Stonu, ki ga organizira tamkajšnja lovska družina. Tudi letos ni bilo nič drugače, le število obiskovalcev je bilo manjše kot zadnjih nekaj let. Tisti, ki so si vzeli čas in se odpravili v naravo, so lahko uživali v prijetnem vzdušju, ki so ga rečiški lovci pripravili pri svoji koči. Tu je bilo tudi prizorišče šaljivih iger med ekipami Dol-Suhe, ŠD Rečica in Poljane -Brinečev mlin. Nogometašev Poljan, ki so tokrat bosi preizkušali trdoto žoge in ravnino gozdnejase, ni motilo, da so teren za igro oblikovale (beri: razrile) divje svinje. Pomembni sta brcu« letos osvojili člani ekipe Dol-Suha. Tudi vlečenje vrvi, ki je na srečanju stalnica, med prvouvrščeno ekipo Dol-Suhe in Poljanami - Brinečev mlin je bilo atraktivno in na trenutke zelo napeto. Med seboj sta se namreč merili enakovredni ekipi, sreča pa seje enkrat nagnila na eno, drugič na drugo stran, zato je o zmagovalcu odločal tretji dvoboj. Največ točk ekipam prinese streljanje z zračno puško. Najmirnejše roke je tokrat imela rečiška posadka, kar jih je v skupni uvrstitvi dvignilo na drugo mesto. Tretji so bili »bosonogi« Poljanci, prvi pa tekmovalci iz Dol-Suhe. Vlečenje vrvi je bilo atraktivno in na trenutke tudi zelo napeto (foto: Marija Šukalo) bili volja in borbenost. Poljančani, okrepili tudi z nežnejšim spolom, ki so poskrbeli za različna vse to pa to ni bilo dovolj za zma- presenečenja, so svoje vrste go, saj so prvo mesto v »žogo- SOLČAVA Prijateljstvo ne pozna meja Nedeljska prireditev v Solčavi z Še posebej krepko druži ljudska naslovom Prijateljstvo ne pozna pesem. »Živimo stoletja v tej naši meja je v sklopu turističnih dnina »luknji«, kot pravi ena od solčavskih Solčavskem postala že tradicion- pesmi, in ta nas je oblikovala. Ta Mladi in odrasli glasbeniki od blizu in daleč so dokazali, da prijateljstvo res podira vse meje (foto: Marija Šukalo) alna. Letos je obiskovalce in nastopajoče uvodoma pozdravil župan občine Solčava Alojz Lipnik, ki je prepričan, da tako prijateljstvo kot kultura združujeta ljudi. oblika pa se izraža s kulturo. Ponosni smo, da smo Solčavani,«je med drugim dejal Lipnik in poudaril, daje druženje z ljudmi, ki prinašajo svojo kulturo od drugod, še posebej zanimivo in zabavno. Vokalisti in instru- Moderator Franci Podbrežnik (levo) je poskrbel, da so bili nastopajoči in obiskovalci Židane volje (foto: Marija Sukalo) Obcirjevi mami za 70. rojstni dan Veselje in zdravje sta bisera dva, naj vam v življenju sledita oba. Vsi vaši! mentalisti, ki so tudi tokrat prišli od blizu in daleč, med drugim tudi iz Črne na Koroškem, so dokazali, da prijateljstvo res podira vse meje. Prijetno urico, prepredeno s pesmimi in napevi različnih avtorjev,je dodatno popestril moderator Franci Podbrežnik, kije, kot je njegova navada, s hudomušnostjo nasmejal občinstvo do solz. Solčavsko igrišče je bilo v nedeljo prizorišče nogometnih bojev med lovci iz Solčave, Luč, Gornjega Grada, Železne Kaple in Koprivne Tople. Že nevsakdanja oprema športnikov -enotna lovska oblačila s klobuki in sodnikovo mesto na lovski preži - so dajali vedeti, da ne bo šlo za povsem običajni nogomet. Začetek tekme, ko so morali kapetani iz sredine odteči v gol in tam spiti tekočo substanco ter se kar najhitreje vrniti nazaj na sredino, je napovedal nepredvidljiv nadaljnji potek. Tudi kartoni so bili tokrat drugačni in niso povzročali negodovanja tekmovalcev. Tako rumenega kot rdečega kartona so se namreč nogometaši razveselili, saj sta bila v tekoči obliki, poleg tega pa število kartonov ni bilo omejeno. Več kot sojih tekmovalci dobili, bolj prešerne volje so bili. Da pa je vse vendarle potekalo Ob zaključku so z žrebom podelili nagrade. Med razstavljavci ročnih dei je nagrado prejela Katarina Kladnik, med razstavljavci domačih jedi Marija Klemenšek, za domača zelišča pa Rezika Prušnik. Za najbolj urejeno okolje in lepo cvetjeje tokrat žreb nagrado namenil županu Alojzu Lipniku. Marija Šukalo tako, kot se na pravih tekmah spodobi, je poskrbel »šic rihter« (beri: sodnik), ki je imel zoper morebitne ugovore s strani igralcev pripravljeno puško, »rešpetlin« (beri: daljnogled) in rog. S šaljivimi komentarji je dogajanje na igrišču spremljal Nejc Slapnik. Po besedah vodje tekmovanja Aleša Klemenška je bilo nogometno srečanje namenjeno bolj druženju kot tekmovanju. Kljub temu so gledalci lahko videli kar nekaj dobrih akcij, ki so se končale z zadetki v mreži. O končnem zmagovalcu v finalnem obračunu med Koprivno Toplo in Gornjim Gradom so odločali streli z bele točke. Več natančnosti je kljub nepreštetim rdečim in rumenim kartonom zmogla ekipa LD Koprivna Topla, na tretjem mestu pa so pristali Lučani. LOVSKA DRUŽINA SOLČAVA Nogometno druženje s »tekočimi« rumenimi in rdečimi kartoni Ekipi Lovske družine Gornji Grad je za končno zmago v finalu manjkal kanček več natančnosti (foto: Marija Šukalo) Piše: Aleksander Videčnik Zgornja Savinjska dolina je že stoletja znana po zanimivem vodovju in številnih vodnih napravah. Seveda je teh bilo pred drugo svetovno vojno veliko več kot jih je danes. Tudi struge naših voda niso urejene kot nekoč, koje oblast s svojimi ukrepi varovala naprave in obrežja. Naj spomnimo, daje uradna komisija v času plave na naših vodah obšla vse struge rek in narejenih strug. Vsi plavci so se natančno držali ukrepov v zapisnikih, saj so vedeli, da lahko sicer izgubijo plavno pravico. Vsakdo od uradno vpisanih plovcev je moral najprej prijaviti količino lesa, ki ga bo plavil, nato pa je moral sodelovati pri zaščiti rečnih bregov in jezov. Tudi splavarski gospodarji so morali natančno upoštevati določila pri splavarjenju. Lahko rečemo, da so vsi, ki so tako ali drugače uporabljali vodno moč, tudi solidarno skrbeli za ohranjanje okolja in čiščenje strug, sicer bi splavi ne mogli na rajžo proti jugu. SEZNAM JEZOV NA SAVINJI LETA 1938 Ribiška družina Ljubnojetega leta opravila popis jezov in drugih vodnih naprav v dolini. Resje, da le na Savinji od Mozirja proti Logarski dolini, pa vendar so podatki zelo zanimivi tudi za sedanje čase. Zbral jih je Franc Marovtz Ljubnega. V skupnem številu je tedaj bilo na porečju Savinje višje od Mozirja 53 jezov, ki so poganjali 67 žag venec-ijank, 3 žage polnojarmenike, 20 mlinov, 4 male elektrarne, 4 usnjarne in 3 kovačije. Pa si oglejmo, kje so bile vodne naprave. Mozirski jez pod mostom (zaščitni); Delejevjez, kije napajal dve strugi, ločko in mozirsko; Vajdov jezvSpodnji Rečici; Graščinski jezvSpodnji Rečici; Pobreški jez na Pobrežjah; Homčki jez v Gruš-ovljah; Kolenčev jez v Grušovljah s strugo od Gruš-ovelj do Spodnje Rečice. Lisjakov spodnji jez oskrboval z vodo 2 žagi venecijanki in Lisjakov zgornji jez (zaščitnijez). Prodnikov spodnji jez je oskrboval z vodo 6 žag venecijankin 1 mlin. Prodnikovzgornjijezje oskrboval z vodo 2 žagi in mlin. Zvonarjevjezje oskrboval 2 žagi. Jermanov jez je skrbel za vodo za 2 žagi, 1 elektrarno in 1 mlin. Bačunovjezje dal vodo 3 žagam, 1 polnojarmeniku in 1 mlinu. Batelnovjezje oskrboval z vodo 2 žagi in 1 mlin. Pakovski jez je oskrbel vodo za 3 žage. Tonov jez je dal vodo 1 žagi in 1 mlinu. Kolenčev jez je dovajal vodo 7 žagam 1 elektrarni in 2 mlinom. Ugradnikov jez je napajal z vodo 2 žagi. Kom- Podne napraoe d naši dolini UUBNICA Režalov jez - 1 mlin. Mati-jevčevjez - 1 žaga in 1 kovačija. Tinčevjez- 1 žaga in 1 usn-jarna. Pažetov spodnji (obrambni jez 300 metrov nad njim ko-baletne za lovljenje pred poplavami). Pažetov zgornji jez - 3 žage, 2 usnjarne in 1 kolarstvo. Filežovjez - 1 žaga in 1 mlin. Petovčkijez- 1 mlin. Volovljek-ovjez- 1 žaga in 1 elektrarna. Samčev (Anzov) jez - 1 žaga. Taškovjez - 1 žaga in 1 mlin. Samčev (Anzov) jez (zgornji) -1 žaga. ZAKLJUČNA MISEL Podatki so zelo zanimivi, žal pa manjka porečje Drete. Če bi kdo od naših bralcev vedel za takšen seznam jezov in vodnih naprav, bomo hvaležni, če nam ga pošlje oziroma sporoči, kje lahko najdemo te podatke. Tako bi potem lahko ponudili zanamcem celotno sliko mlinov, žag in drugih dejavnosti, ki so se posluževale vodne moči. Morda ima kdo podatke o Spl- nački jez je poganjal 1 žago in 1 mlin. Suški jez je dajal vodo 2 žagam in 1 mlinu. Bukovski jez je dovajal vodo 1 žagi in 1 mlinu. Ovčicov jez je gnal 1 žago, Grudenski jez prav tako 1 žago. Grvolovjezje dovajal vodo 1 žagi. Firštovjezje gnal 2 žagi. Juvanov jez je dovajal vodo 1 žagi, usnjarni in 1 mlinu. Rogovilčev jez je dovajal vodo za 1 žago (polnojarmenik). Gašprinovjez je dajal vodo 1 žagi. Opresnikov jez je dovajal vodo 1 žagi. Ikovčevjezje dal vodo 1 žagi. Ic-mankovjezje dajal vodo 1 žagi. Klemenčijezje dovajal vodo 1 žagi (polnojarmenik). Podbreški jez je poganjal 1 žago. Logarski jezje dajal vodo 1 žagi in 1 mlinu. PRITOKI SAVINJE: Matkov kot - Jezernica Kočnarjevjez-1 žaga. Zagradiški jez -1 žaga. Robanov kot - Bela Bevski jez - 1 žaga in 1 mlin. Godčevjez -1 žaga. Lučnica Rihterjevjez-1 žaga in 1 mlin. Prekov jez -1 žaga. Zamerski jez -1 žaga. Podpečki jez - 1 žaga. Dupelnik Kovačevjez- kovačija. Mlinarski jez- 1 žaga in 1 mlin. avarski zadrugi na Rečici ali pa tudi o Plavičar-ski in plavbeni zadrugi, ki je imela sedež v Radmirju. Sedaj je še čas, da zberemo podatke za čas pred prvo in pred drugo svetovno vojno; ti bi lahko služili raziskovalcem naše gospodarske preteklosti, kije bila v glavnem vezana na gozdove in les. Vsak podatek je dobrodošel, končno smo vsi skupaj dolžni našim zanamcem zapustiti čim več dokazov o naših prednikih, ki so s spravilom lesa opravljali enkratno zanimiva dela. O tem smo že marsikaj napisali, zavedamo pa se, da še ne vsega. Vemo, da je še marsikaj po naših hišah, ki bi lahko bilo za naše bralce zanimivo, zato prosimo za sodelovanje. Tudi razne fotografije so zgodovinskega pomena, posodite nam jih, da jih kopiramo in shranimo v zbirkah, ki so dostopne javnosti. 3ščemo sfare Fotografije Kovačeva (Žmavčeva) žaga ob Dreti, nasproti Rogačke žage leta 1937. Na sliki sta: Ivan Mavrič - Nebožetov (sin) in Simon Mavrič - Nebožetov (oče). Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Vsako individualno svetovanje na področju prehrane se konča z nesporno ugotovitvijo, daje potrebno spremeniti prehranski režim in vsebino. Gre za dieto kot način zdrave prehrane in življenja. Vse diete delujejo - pod določenimi pogoji Svetujemo lahko le nekomu, ki si pusti svetovati. Izobraževanje in svetovanje vsebinsko nista enaka pojma. Izobražujemo se vsi vsak dan, formalno in neformalno. Žal se formalno izobraževanje na področju prehrane vrši le v mladosti, ko se človekfežko zaveda pomena zdravja, ker ga še ima in je vsestransko odvisen od starejših članov naše družbe, ki pogosto vse premalo vedo o pravilni prehrani otrok. VSE KAR JEMO NAS GRADI Večina ljudi le zelo težko verjame, da je prehrana tesno povezana z zdravjem, čeprav so to vedeli že stari Grki. Potrošniška družba človeka že v maminem trebuhu vzgaja v odvisnega potrošnika zlasti z uživanjem sladkorja in sladkanih živil. Vsak dan lahko v časopisih preberemo, kako zdrava so posamezna živila. Svetovance opozarjam, da gre za opise posameznih dreves v gozdu. Zaradi trženja in trošenja. Naše zdravje in kvaliteta življenja pa je odvisna od stanja v gozdu. Razumljivo?! Kdor pozna kemijsko zgradbo živil, lahko za vsako živilo argumentirano trdi, kakoje zdravo -v ustreznih količinah in okoliščinah. Te količine pa v zdravi prehrani pomenijo nič ali veliko, npr. 1 žličko na teden ali 5 žlic na dan. ZMOTNO MIŠLJENJE Večina ljudi ravna, kakor da je človek kot najpopolnejše živo bitje zmožen sam predelati vsako hrano, ki jo zaužije, vtiste hranilne snovi, ki jih potrebuje. To niti slučajno ne drži. Določene hranilne snovi so esencialne, kar pomeni, da jih naše telo nikoli ne more proizvesti in jih moramo zaužiti s hrano. To so vsi (pro)vitamini in minerali, nekatere Vse diete delujejo?! aminokisline ter linoina in linolens-ka kislina iz katerih npr. človek v nekaterih okoliščinah lahko proizvaja lastne omega nenasičene kisline. Ostale hranilne snovi lahko telo samo proizvede s pomočjo kompleksnih reakcij, ki pa tudi vedno ne potekajo enako učinkovito. Najhujši problem za človeški organizem v razviti družbi je preobilje, ki ga večkrat ponazorim z gradnjo hiše. Ko gradite hišo, lahko za postavitev uporabite veliko različnih vrst opeke in veziv, odvisno od znanja in razpoložljivih finančnih sredstev. Če je človekov organizem hiša, v kateri gradnja nenehno poteka, ne more čakati, da bomo vanj vnesli bolj kvalitetne nenasičene maščobe, aminokisline ter vse mikroelemente in vitamine. Če jih ni, pač gradnja poteka s pomočjo manj kvalitetnih gradnikov, posledice pa so: slabše splošno stanje in počutje človeka, presnovne motnje, manjša odpornost, pojav bolezni,... Enako se zgodi tudi kadar vnašamo preveč manj kvalitetnih gradnikov in kvalitetni ne pridejo na vrsto ali pa jih porabimo za presnovo slabših. Odtod sledi, da ni dobro, da jemo vse kar pač vidimo, zraven pa malo zdravih živil ali teh in drugih prehranskih dodatkov. Češe odločimo za bolj zdravo prehrano, moramo prednost dati določenim skupinam živil, ostala pa močno omejiti. In se navaditi biti manj siti ter bolj zdravi. PROČ S SLADKORJEM Vsak človek ne more čez noč spremeniti režima prehrane, kajti nagle spremembe lahko za nekoga pomenijo hude psihofizične obremenitve. Največ lahko naredimo, če opustimo sladkor, ki je produkt zahtevne kemične predelave in nima nikoli in nikjer ter za nikogar nič skupnega z zdravjem. Nekoč so ga imenovali belo zlato, ker je zelo pomembno sredstvo za kovanje kapitalističnih dobičkov inje edino »osnovno« živilo, ki ima v prodaji mnogo prenizko ceno. Glede na škodljive učinke bi moral biti drag kot šampanjec. Brez sladkorja in bele moke ter belih maščob res skoraj vse diete delujejo. Če ne takoj, pa čez nekaj tednov. SNiHiBÉBi Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list j§pi§| RS, št. 33/07) ter 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasi-ISsrL '-;j3S' 10 zso- št. 14/07) je župan Občine Gornji Grad sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu, kije načrtovan v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Gornji Grad - dopolnitev v letu 2002 (Uradno glasilo ZSO, št. 8/04) in gaje izdelalo podjetje ARH ENA, projektivno podjetje, arhitekt Marijan KAC, s.p„ iz Velenja pod številko Ap 230/2006, ter okoljsko poročilo, ki ga je izdelal EKO inženiring, Branko Pohar, s.p., Sončni grič 22, iz Velenja pod številko OP-01/07, z revizijskim poročilom, ki gaje izdelal ICRO, Inštitut za celostni razvoj in okolje, Savska cesta 5, iz Domžal, št. projekta 136/07-R-OP. II. Predmet dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta je način izkopa in oblikovanje odkopnega polja, pogoji za umestitev objektov in naprav, prometne energetske in komunalne ureditve, ukrepi za sanacijo kamnoloma, ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in varnostni ukrepi pred nesrečami. Na podlagi odločbe št. 35409-37/2005 MK, z dne 06.03.2006, Ministrstva za okolje in prostorje bilo v postopku priprave in sprejemanja izvedbenega prostorskega akta za območje pridobivanja andezitnega tufa v kamnolomu Lenart pri Gornjem Gradu bilo treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko in revizijsko poročilo se razgrneta skupaj z dopolnjenim osnutkom. III. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka ter okoljskega in revizijskega poročila bo potekala vsejni sobi Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad, v času od ponedeljka, 11.08.2008, do vključno torka, 09.09.2008. IV. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sejni sobi Občine Gornji Grad v sredo, 03.09.2008 z začetkom ob 16. uri. V. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu, po pošti na naslov Občina Gornji Grad, Gornji Grad 3,3342 Gornji Grad ali na elektronski naslov: obcina@gornji-grad.si ali pa jih na mestu razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče s potekom javne razgrnitve. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin, Savinjskih novicah, v svetovnem spletu (www.gornji-grad.si.si) in na oglasnih deskah občine najmanj 7 dni pred javno razgrnitvijo ter začne veljati z dnem objave. Številka: 3505-2/2008-3 Datum: 29. julij 2008 Župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi l.r. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Flosfest gostil beograjsko Riblfo Čorbo Organizatorji Flosfesta, letos šestega po vrsti, niso razočarali svoje zveste publike. Z dobro zasnovanim programom so obiskovalcem ponudili štiri glasbene zasedbe, ki so na prireditvenem prostoru v Vrbju zvokovno zapolnile julijsko poletno noč. Prireditev sta otvorili lokalni zasedbi Flyspoon in Kačji pastirji, slednji so se v štiriletnem delovanju že povzpeli na vidno mesto slovenske glasbene scene. Skupina Riblja Čorba je letos praznovala že 30-letnico delovanja (foto: ArtPuk) Napovedano presenečenje večera je zvoke električne kitare zamenjalo s harmoniko Zvonka Krumpač-nika. Zasedba, ki si je kar na odru izbrala ime Trio presenečenje, je rock oboževalce navdušila in dogodek popestrila z narodnozabavnimi ritmi. Sledil je vrhunec večera, nastop legendarne jugo rock skupine Riblja Čorba, ki seje v kroniko prireditve zapisala kot prva tuja nastopajoča glasbena skupina. Čorba je v svoj dvourni nastop vključila veliko balad, največ odigranih pesmije bilo z albuma Trilogija (2005-2006), poslušalci pa so se najbolj razživeli ob Čorbinih uspešnicah: Pogledaj dom svoj andjele, Neču da ispadnem životinja, Amsterdam, Avionu, slomičuti krila, Lutka sa naslovne strane, Ostani djubre do kraja... Bora Đorđević je nastopu dodal tudi posamezne recitale svojih avtorskih besedil, izognil pa se ni niti »spontani politični zajebanciji«. Ekskluzivni intervju s karizmatičnim beograjskim glasbenikom boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Po že malce zaspanih baladnih ritmih so oder zasedli člani skupine LaKost in s prvimi udarnimi takti poslušalce razmigali s priredbo Sabrinine pesmi Boys oziroma Lojz. Zasedba je skozi celoten nastop ohranjala ritmično kontinuiteto z izvrstno odigranimi priredbami glasbenih uspešnic. Predsednik Kluba zgornjesavin-jskih študentov Radenko Tešanovič, kije letos s pomočjo Občine Ljubno in sponzorjev v dolino pripeljal tako veliko glasbeno ime, kot je Riblja Čorba, je bil s prireditvijo in odzivom publike zadovoljen, poudaril pa je, daje najpomembneje, daje dogodek minil mirno, brez izgredov. Pričakovali so sicer večje število obiskovalcev, kritična točka pa seje tudi letos izkazala v slabi električni napeljavi Vrbja. Prireditev je namreč navkljub generalnemu sponzorstvu HSE zasenčil izpad električne energije, še dobro, da je agregat dajal tok vsaj odru. Vsekakor se je izkazalo, daje KZSŠ organizacijsko sposoben preseči podobne prireditve v dolini in da Flost-fest ostaja »test«. ArtPuk Portal Savinjske dolina eniii Zahvala Najlepše se zahvaljujem Anki Rakun, Franju Naraločnik, Stanku Zagožen, Primožu Budna, Milanu Maranšek, Iztoku Podkrižnik, Ani Kladnik, Ivanu Jakop, Jožetu Orešnik, Bernardu Štiglic, Blažu Presečnik, Antonu Špeh in Marjanu Jarnovič za sprejeto odločitev predloga razlastitev moje nepremičnine - nujni postopek. Odločitev je vaša in je taka, kakršna pač je. Odločna, preudarna kot smo se od občinskih veljakov tudi navadili od začetka nastanka naše občine. Pa vendar le spominja na čase o katerih vedo mnogi povedati, da so bili to svinčeni časi. Za razsvetlitev tistih, ki ste v občinskih prostorih zgolj zaradi dvigovanja rok; Ponudba, ki mi jo je občina ponudila je bila zame nesprejemljiva, zato sem ponudil menjavo zemljišča, za zemljišče katero bi mi ustrezalo. Županja me naslednji dan pokliče in pove, da lastniki zemljišč (zanimali sta me dve parceli), ne prodajo. Na vprašanje kaj sejim je ponudilo, dobim odgovor: nič, saj ne prodajo. Mislim si, zakaj bi jim kaj ponudili, če lahko meni vzamejo. Naslednje pa je že bilo pismo odvetnika občine, za zadnji sestanek pred postopkom razlastitve. Na sestanek ni prišel nihče od občinskih, njihov odvetnik pa ni imel konkretne ponudbe. Zame aroganca, za vas verjetno ustaljena praksa. Sprašujem vas, od ljudi izbrana gospoda, večina je lastnikov več ne-premičnin, kako bi vi ravnali v primeru kakršen je moj? Borili bi se. Borili bi se z vsem pravni mi sredstvi, kot se bom sam. Vendar me zanima, kaj vse ste pripravljeni storiti v javno dobro, oziroma kakorkoli se pač po novem reče nacionalizaciji. Ob srečanju na cesti z mano vam ni potrebno gledati v tla, ste pač, kar ste. Peter Budna Za Ljubnico 39, Ljubno ob Savinji Vaša pošta Cas kislih)* lótikfeto? čas. ko ljudje iuA.to ja pa bi noi biL tudi £as 20. dobre ni vedno iato ! ledili Letos senehalo imele časa. stórcete, toUto jo slik. 'm novic. Žal je vse \/ec tudi slabih,zoia'in'i ' (tfT;e to. počitek, »n»’'*“'®j9, • ' 3331 NAZARJE 26SÒ SLOV€NI J A ti&n ( 'H p jjj VRJ6HÉ if 06^°/ ° r« N.,---g IMAHX0 ‘bč LlD 5AVlrffiKE NOV/CE -fo Mft« se mu , y\tw swiwjbtaH (Jouic 5/nintSKa cèsta H vu ;) Sunehita i - Marn» DtUlcil FPfTIC VEK? Mr N 17 __-J ŠPORTNI UTRIP SOLČAVSKEGA Odbojka in turnir v malem nogometu za dekleta SMUČARSKI SKOKI - HINTERZARTEN 2008 Piki odličen na ekipni tekmi, nato pa velika smola l'«tòltoti 1 fe. w •'"'fi ■