31. številka
Trst, v torek 3*. januvarja 1905.

ir Izhaja vsaki dan.
ladi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
P -ualfne Številke t»e prodajajo po 3 novč. (6 gtotink)
* mnogih tobaka mah v Trstu in okolici, Ljubliani, Gorici, CeljL Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, St_ Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in naroebe sprejema uprava linta rEdinostu, ulica ♦Jforrio Galatt! St. IH. — I radne are so od 2. pop. do S. zvečer. — Cene oel»«om 16 st- na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domači o<rla-i po pogodbi.
t-^^cccsa TELEFON Ste*. lliT.
inost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć 1
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (i K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PtoŠno-hranilnični račun št. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
Brzojavno voatl.)
Z bojišča v Mandžuriji.
PETROGRAD 30. »Petrogr. brzojavna agentura« j.or< ea iz Maturana cd včeraj : Včeri snji rlaa so ru-ke čete porabile, da so utrdile poz c je, k: so j:h v boju vzeie. Dae 2~>. in 26. t. m. je naše k^njenštvo pregnalo Japoe* iz okraja me i rekama Hupho in Čjn-o. S.b.rsjii polxi so vzeli vas Sucspu na levem bregu reke Huaho. Čete se bjejo i c vrstno.
Poslanska zbornica.
Defra^dant Tausste.
MADRID 30. Avstrijec Orn Ta u 38! g, Ki je 1» 1 ta .i piueverjenia 1 m.lijona kr. n v Las Pdlmas are.ovan, je edvedtn v Barcelono.
Stavba v Sofiji.
SOFIJA 30. Pr.bliža o 500 stavcev in tiskarskih uslužbencev je na nekem sho iu sklenilo pričeti štrajk. Nade je, da se štrajk mirnim potom prepreči.
Pruski princ Eitel Friderik.
BER »LIN 30. S anje obolelega pr nca E tela Fr derika ee b ljša.
Oljčni zDor polit, flrastra „Edinost'
DUNAJ 30. Ob pr četiu eeje je ministarski predsedn k Gaot-ch « dgovord na in- dne 29. januvarja 1904. v „Sokolovi d/orani".
terpelee :o drs. Liegerja giede Hramotenja Najsvt*-j*ega po nekem dunaj'fcem listu. Minister je izjavil, da državna oblast ni idtegnila cersvi zakočite zajamčenega varsrva
Profesorju Matku Mandiću.
P. dpredsednik dr. Otokar Ry bš r je otvori zborovanje z nastopnim nagovo
r da je že meseca decembra z pri Sela radi roti :
-ga vseea obžaloven a vrednega sram t-n'a j Slavni zbor! Rjjaki dragi! Ze na zad-pre skavti prot odgo»ornemu uredn ku. Vlada | njem občnem zboru je naš občespoštovati -e ne ti nikd-r bala uporabiti zakon, ker le dolgoletni predsednik izjavil, da ne more vet nepre mljvo uvel avl anje zakona je najvsž- vsprejeti te časti. Mt v odboru smo sicer že ne' p goj za provspeh države in družbe n za poprej vedeli o tej nakani gosp. profesorja zaupan e v državno obla t.	Mand ca. No, nadejali smo ee, da bo morda
Na iLterpelacijo pos!. Malika, glede po- vendsr-le možno, da ostane na čelu našega roči! a časnikov, da se je Avstrija z rusko j društva. Zato je, da Bi smo bili pripravi eni, vla io sporazumela, da eventuelno z oboroženo j izjava g. Mandira nemilo zadela tudi nas. e! > vzpostavi red v štednih ruskih gaber-i Od te laj je mn lo več časa, ki ga je tre-mjah, je baroD Gaut<»ch odgovoril, da je to balo za rtš tev na'oge, ki nem jo je dal porodilo povsem ne« snovano.	z&doji občni zbor: da se posvetujemo, kako
Na interpeltcjo giede uporabljerja av- naj te najugodne e reši prelsednišk^ vpriša-sirijstr.h č<?t na ogrsk h driavnt zb jrtk h vc - nje. In v tem se je pribiti konec lets. i t v ah, je ministerski predsednik« 'govoril, da Ttdaj pa n^m je g. Mani c deculir«no iaja-se to uporabljanje ne protivi zakonom.	vil, da dtfinitivno polaga čas' predsedn ka.
Zborn:ca je na to nadaljevala debato o ^redi gi giede polajsanja bede.
G vorla sta min'ster za poljedelstvo J.r ;ry in tin&nčn. m n srer Kosel. Posle Inji nam je ločiti od takega predsednika, odreči
Tako je prišlo, da e naša društvo z novim Setom izgubilo svojega predsednika.
In, zborovalci dragi, težko, pretežko se
je nagiašal, da se je finaočna uprava trudila, i gre v mejah zakona na roko bednemu
se njega, ki je skozi celo vr?t> let vodil to ntše društvo, to malo ladjo nsše slovenske
prebivalstvu, dokaz temu je, da bo prihod tržaške polit ke. Vodil in — to lahko rečemo zem!j š?nege davka za 1*.»04. za 5 milijonov — dovajal do lepih vspehov. A tudi v časih manji neg'i je t'ilo proračunjeno.	j nevspehov, v časih nezg< de in žalosti, je b.l
DUNAJ .'»0. Generalna debata o pred- on, ki ni nikdar izgubljal poguma ia je to-g zi fola šen e bsde je bila zatvorjtna, laž i in vspodbujal nas vseb. A priznati mo □ t-sar je bil izbran glavni govornik.	ram, da imamo tudi ob tem koraka g. prof.
Ob zvi-ietku seje je mmiater za deželno i Mand ća neko t >iažbof ker do tega Koraka >rambo odgovoril na številne interpelaci e. ni prišlo morda radi kakega nesporazumlje-
Zvršetek seje cb C*, uri in tri četrt.
Pr hodn a se a jutri.
Brzojavne vesti.
Rektor zadet od kapi.
DL NA l 30. Rektor tsbn čne viseke ši.le pr> es«»r Tetmajer e bil med predavan em za 'et < d kap . Morali so ga vsled tega odvesti v bolniša e?.
Rojstvo «-rnojrorskesa princa
< E riN-FE ^ S »proga črnrgjrskega t rinca M ika. princes nja Natalija je pov.la * n«.
n;a, ali nez&upania. Kakor isti dan, ko nas je začel voditi, vživa g. Mand ć naše po-polno, neomejeno zaupanje. Kakor vedno smo tudi danes žnjim edini v mišljenju, vneti za i?te idejaie, za katere ee je on boril in — trpel ! Istim idejalom hočem > obraniti neo majno zvesti bo tudi za naprej. Skori« 20 let je g. Mand ć vod.l usodo našega društva, 20 let je vedd poslovanje tega političnega društva in s tem — lahko rečemo — političao delovan e in nesLrpanje tržaških Slovencev.
Kdor je mel tol ko prilike — kaaor sni) je meii mi — sodelovati z gospo<l«">m Mandićem. ta ve, kaj je bd od za nas trža
£ke Slovence. Pred leti ga je bil imenoval neki netržaški odi če > rodoljub: slovenski atles v Trstu. Ia res je biio tako. Na nje g^vih ramah je slonelo ogromno delo. V prvih začetkih je vodil n. pr. on malone vsa predsednistva naših društev. Ia povsodi je visoko dižal našo zastavo. Zato nam je toliko težka loč tev. Nu, nadejamo se, da loči tev ne bo popolna, marveč, da tudi za naprej onane naš voditelj v nepolitičnih dru štvih.
Ko se ločujemo od njega kakor voditelja našfga političnega društva, se še le prav zavedamo, kai nam je bil in koliko hvale smo mu dolžni. Sedaj šs le nam stopa prav živo pred oči, kako nepristransko, potrpež Ijivo in liberalno je vodil on naša zborova-n a in naša zaupna posvetovanja. Vsakomur je varoval svobr.do^ da je mogel izraziti svoje menenje.
Na delu ob času volitev je bil naiav-nost občudovanja vreden. Kako živahen in energičen je bil, da si je Ž9 preko mladih 'et! Kako je hital od shoda do Bhoda, od vasi do vasi, da je dramil zaspane volilce in da pomore naši stvari do zmage. Ni ga bilo shoda, da ne bi bil on predsedoval; bil je V9tr8jneji, nego mi vsi skupaj. Nikdar ni tožil, nikdar omahoval.
Io, dragi rojaki, danes, ko odstopa tak delavec, skoro me je sram, ker mu ne moremo izreči zahvale načinom, kakor je v obili meri zaslužil. Res, žalostno je to. Danes ni še čas, da bi primerno ocenili vsega Man d ca kakor rodoljuba, politika in — človeka. To pa rečemo lahko: on je vse žrtvoval za nas Hrvate in Slovence. Žrtvoval je samt-ga sebe — vsega. Zato nam je hudo, da se mu ne moremo zahvaliti, kakor je zaslužil M: Slovenci smo reveži in ne moremo oddajati mastnia služeb, sinekur, ali redov. Kar pa moremo, to moramo etoriti : izrecimo mu daces iz dna svojih duš in hvaležnih src svoje gl boko pr zaanje in iskreno hvaležaost. Ob enem predlagam, da bi današnji zbor naložil novemu odboru, ca; razmišlja, da li bi 89 ne dalo ee na kak drug primeren način izraz'ti, to, kar izražamo tu danes: hvaležnost za toliko truda in toliko žrtev. Bog nam ohrani našega Mindica če mnoga leta narodu na čast in provspeh ! !
Ta govor je naprav:! na navzeča globok utie, ki ?e je izražal v burnem pritrjevanju in je bil predlcg <lra. Rvbara vsprejet.
(Pride še).
Rusko-japonska vojna.
Trst, 30. januvarja 1905.
0 momentannem položaju v Mandžuriji.
(utopiš iz strokovnjaškega peresa.)
Glasom uradnega poročila generala Ku-ropatkina od dne t. m., je isti v resnici s svoiim desnim krdom pričel elenzivo in sicer: 1) Gasom njeg >vega poročila od dne
26. t. m. so njegove čete dne 2o. t. m. pre?nal«s sovražnika iz Tutaitsi (1 km južno-zapadno od vasi Čantana, ki je nekaj časa sem v ruskih rokah, na potu, ki vodi zapadno od reke Hunho, od Čantana južno proti Betsia-NiuSvng); tako tudi iz vasi Haila-tosa, ki leži 2 km južno-vztočno od Tutaitsi in krn eno tudi istočasno iz vasi Citaitsi (177a Km južno zapadno od ('antana na gori imenovani ceati in ob reki Hunho.)
Istega dne je Kuropatkin spore čil, da so njegove čete skrajnega levega vztočnega krila dne 24. t. m. vzele sovražniku — gorsko sotesko na cest; Ruanensan (Vaitson-sian) — Eifansan (Orfant^ian). V s.ojem oticijelnem poreč lu od 27. t. m. jo javil da so njegove čete dne 26. t. m. z naskokom vzeie močno vtrjeni kraj Sandepu, ki so ga Japonci trdovratno branili. Ob tem naskoku je odločilno poseglo vmes njegovo konjeni-štvo. Rusi so izgubili 1045 mož mrtvih in ranjen h. I&točasno je Kuropatkin sporoSil, da je bil dne 27. t. m. odbit peskus Japoncev, da bi zopet zavzeli Sandepu. Natlalje je sporočil, da je dne 26. t. m. zavzel vas Mamikai (24 km južno zapadno cd Čantana, ki leži ob reki Hunho) in vas Keigataja (8V2 k® južnozapadno od Sandepu), ki so jo Japonci trdovratno branili ter da je njegovo naprej potisnjeno konjen štvo S km južno-vztočno od Sandepu odbilo v boju štiri sovražne batalljone in 6 eskadronov.
Japonci so dne 28. t. m. sporočili iz Tokija, da stoj i 20 000 ruskih konjenikov na desnem krilu Rusov; kje, ni povedano.
Do priČetka gori sporočene ofenzive Ku-ropatkinove je rusko ilesno krilo stalo pri Čantanu ob reki Huaho, armadna fronta pa od tukaj v zakrivljeni črti severnov/.točne smeri severno do Licšiapu, potem «b reki ; Šaho preko Panjipu. soteski l/toilin S;utaia-! ts^-M'tsi (ob reki Taitsiho) Sjaosir (ob reki TaitaihoJ-Suiduu (ob Taitsiho) Boits tui (Tsin-henčen)-Dapindušan in Vaitsonsian na vztoku. (G'ej tozadevno kakor potrdilo »I^iinost« :' »O momentannem položaju od decembra naprej«).
Vsled ofenzive, ki jo je koncem tega meeeci zapričel Kuropatkin S3 se v omenje nem položaju ruske armailne fronte izvršile sledeče izpremembe in sicer na desnem krilu: a) Desno krilo se je do dne 25. t. ni. podaljšalo od Čantana do reke Hunho ob tej
; raki
v južni smeri do Mamikpja, terej za 24 kilometrov. L.) Do vštetega 26. t. m. je bila ta fronta proti vztoku potisnjena naprej za najmanje 10 km. Najbrž je bilo j desno krilo medtem tudi ss najmanje za 7 | km južneje do reke Taitsiho podaljšano in približno do vasi Tamukan vztečno vasi Be-tsia (Paidagvu) za ."> km <la!eč naprej po-i tisnjeno :
Na ta način bi bilo ruako desno krilo | do dne 26. t. m. od Čantana proti jugu do rake Taitsiho za 31 kilometro/ podaljšano, in za 10 km naprej potisnjeno, tabo «la utežna
PODLISTEK.
116
Prokletstvo.
i... Tin-cTi roman Avguata Šenoe. — Nadaljeval ic dovršil I. E. Tomlć.
— - - Prevel M. C—Ć. =====
Bilo je že precej pod noč, ko je strnil me=tni sodn k v sobo Ž.vana Benkovici. B 1 je nekoliko razburjen, gledal je Čudn) oko.o sebe, videlo se je, da mu je nekaj na jeziku.
—	Dober večer, kume Živan! je pozdra-v.l d< mičinp, ki mu je sedela na stran , na tečerji, žena.
—	Da Bog «la dober večer, sodnik, je cd'dravil Z van. Eb, kaka sreča te prinaša pod mejo streho? Pij sodnik!
—	Ni m; do jedi in pijač«, Zivane moj, niti me ne prnaši velika sreča, a m pt k besedo bi ti rekel rad.
—	Idi žeaa ! je nam gnil Ž van Jeleni, ki je hip .ma zapust la sobo. Nu, povej sedaj, sodnik, kaj te peče.
—	Nič dobrega, nič dobrega. Danes je pr šel k meni človek, soditi je, da je vojnik, Slavonec je, aii ni iz našega k»-aja. Vili se mu po govoru. Pal mi je v h so kakor duh in sel brez poidrava. »Ti si tu na Gr čn sodnik, je rekei, jaz pa : Da ! Pa kako to, kaj je z vami Gričani, ko sedi doli pod cerkvijo v Zagrebu novi kralj ? Kaj mislite o njem ? B i sem v zadregi radi odgovora, ker Bog ve. kakov človek te skuša in iz katerega meha p.ha.
—	A kaj si mu rekel ?
—	Rekel sem nu, da mi Gričani mirno stojimo in gledamo. Naša skrb da ni voliti kralja, samo pazimo, da se ne žali etaro prave.
—	A on?
—	Nasmejal se ie brohotno in mi je rekel, da se hlm;m, ker se bojim in vsi Gričani da se bjje, ker »popovski kralj« da ima
na svoji strani vojsk«1. Kaj pa m:sliš t , sem mu odgovoril, da I>j lešnik u^tijal na deset orehov, da se me-ti samo pokoplje neumno ? Karlo se ne dot ka nas, mi se nočemo njf»ga. Sporočil nam je bil celo, da drage volje potrdi grške pravice. Na to sem prašal tujca, kaj je in česa š^e v mestu. Io zopet se mi je zasmejal v obraz, pak je položil mošnjo zlatov na mizo. Jaz eem Luka Isov c, sin starega Ilovica, ki mu je Kobal, šk«. f zagrebški, radi desetine vzel vse imetje, pak je sinu zapustil samo maščevanje. Ali ne vprašuj me, sedci«, kdo me pošilja ? Moj gospodar je plemeniti gospod Lad slav od Lučenca, ka pitan v kraljevini Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, ki ga je postavila prav^ naša kraljica Marija. To si zapiši ra uho, sodnik ! Dobro je, da ste bdi mirni, ker bi vam pest ni kaj takega ne bi b la pomogla proU vojski italijanskega razbojnika, ki se je drznil ime novati se kraljem. Ali gospod od Lučecca pravi, da ostanete trdn: v zvestobi in da 'storite, kar t poreč?m. Dva meseca že sedi
Itilijan v tem me^tu : jutri odpotuje v Budim, da iztrga naši kraljici krono. Vojska je šla pred njim, sedaj je je le malo tukaj. Sf«laj je prišel za vas čas, da vidino, ali ste zvest". Italijanski razbojnik ne sme živ iz tega mesta. »Kako misliš to?« sem se začudil nemalo. Giej, takc.-le. To noč odide zadoja hrvatska četa, vodi jo mladi Paližna. Tu ostanejo le njega Italijani. Škcf>vcev se je treba bati. Pavel je pobral ves kmečki plevel in ga poslal preko Drave. Sami ste sadaj, pokažite se. Šktf in vsi duhovniki so vaši sovražr.iki. Ko odidejo zadnji Hrvati, skliči, sodnik, Čehe. Prinesel sem vam denarja, orožja, a v gori imam dvžsto dobrih ljudij. Pustiti jih v meeto, ali dajte jim vodjo. Ko bo odhajal nazovi-kralj, udarite vi cd tu, a jaz udarim cd tam in njegovega kraljestva bo konec. — Tako mi je rekel tujec in misliti si moreš, da sem zeval od strahu.
— A kaj si odgovoril ti, eodnik ! je vakliknil Živan, skočivši po konc<.
(Pride se.)
nova tiCn:a na desnem t eza ti preko Sandepu (7
krilu momentanco Ogrske od Avstrije pod obliko personalne unije. Po sijajni zmagi Košutovcev stopa ta
km južno-vztcčno
Čantaoa na pota Čnatan-Litojan) — Keiga program v Btanje popolne akutncsti.
toja — potem ob potu, ki vodi južno do Tamukena (Sianpe ho ob reki Taitsibo do te reze. 31 kilometrov daleč.)
Ii ete frcote okolu 30 km prodira sedaj rajma je 100.000 mcž pehote in topnštva s ffif.-n m desnim kr lom ob reki Taitsiho proti L aojanu — Kantsiapu —Tadasanu (Toda=ampu) <obe poslednji vasi ležiti ob dolenjem in ered njem toku reke Šibo}, — isti so gavarovani na tvojem desnem boku od 20 do 30 000 konjenik'. v pod poveljmštvom vrlega generala Mi ^č«nka — naravnost proti krilu id za hrbtom O sid >va armad« ob reki Saho. Saveda je iBLod fiao s to ironto prodrlo tudi približno i smer zavzamejo razprave v avstrijski zbornici 70«» »'» mož ir črte ĆdnUD—Tavangapu {leva ! glede obnovljenj« nagodbe z Ogrsko?
krilom točka ravrš*ene japonske armade ob I	___ ~
reki šiho. ob reki Hunho 28 km južno j	Dogodki V Rusiji,
zapadao od Mukdena).
Me i tem obe armadi v cen trum u ob reki Šah t n na v*toenem krdu pridno demoa-
V tem
momentu pa je veliki pomen izida ogrskih volitev. Vaakako bo ta izid neizmerno oteževal pogajanja, oz roma obnovljenje nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Nu, tudi na avstrijski strani se množe glasovi, ki menijo, da ravno mi nimamo vzroka, da bi se po sabno plašili pred ločenjem. In temu se ni čuditi, ako nomielimo, da je dualzem nalagal naši polovici ogromno večino bremen, ogrski polov.ci pa (gromno večino pravic in moči. Avstrijske državljane je res preveliko stala tista jedinstvenost monarhije. Z opravičeno radovednostjo bomo pričakovali torej, kako
strtret', trda vedno eta pripravljen-, da vpo-
rab t praznoto nasprotoika, ki bi n. pr. navstila, a ko bi odišle sovražne rezerve, da -? ,u dragja vporabi ter v tsn? slučaju vdreti v sovražno fronti; z eno besedo : centr.im in levo rusko krilo morata dooiločitve bit; vedno sovražniku za petami.
Sp osno, z ozirom na gibanje, ki se je doee i a j na bojišču izvrš lo, ei miel m na sledeč način: »\iirt Kuropatkinov je, da z 2->0 (J1 »0 m žnai zadrži ca*protnika na severu b reki Šaho in na vzroke ob reki T^ ho, to je v črti Tavangapu—Fondjapu-B±n spudca—-Santaiatsi— črta reke Taitsiho do Vajt^ensiaoa ; ter da od zapadaš 170.000 m t:n. pehote i a topništva ter 30.00H konjenik; prodere v črti Tavangaou (ob reki Hunto) in L a> boči ho (vzto"*no B tsia o! rrki Taitgidf ) p»*oti črti L.nš'pu Liaojan.
Ea d«l kon'eništva ima istočasno sode-l- nt proti že.ezn ški progi LiaojaD-Inkav ter racdirati, prekinjevati ter po možnosti zadrževati vse japonske pomežae Čete, ki hi h >'eie na omenjeno boj šČe.
Prrl in največi učinek na sovražn> i ro ČrtD g e^e t jenfga umikanja, ee bo kaz i v ;neri Tavang-pu—1 udaran (Tadusampu). kje -tekati rt k £aho in Šiiihu -- torej od tam, kjer tvori japonska vzćiČna fronta s tron o ob reki Šah o proti se vero zapidu, ko, od	1'Činea ognja z obeh bjko7 ruske
!rc n e p karati se rrora ravno na gorenjem k M pr! Tavang'pu (Davanganpu).
in današiiih pjroČil sa levo krilo armade generala Nogi nahaja v gorenjem ogoi — in Ruh; so baje že 10 veraL ! — zapalno od železc šse postaje Saho v času od _->. d) 27. t. m. zavze i dve vas .
Japjnssa fronti ob reki Šibo se j a pričela od zapada *em že drobiti ! !! Videli bom , koliko časa da u egnejo Japonci še o=*ati v svojih utrdbah. S tem je ža sada priče > objemanje od zapad i s črte reke H lati > l>avan_rapu — Čantan — Betsie. in to ** prtcej na severa.
Praski polkovnik (radbe o vojni.
Te dni je londonski list »Standard« pii občil dsljš: članek vojnega d jpisnika znanega p laoyn ka G i Ikeja. Po menju G;i ikra
Zli se, da je v Petrogradu mir p^pol noma vzpostavljen. V večini tovarn so ee delavci ža povrnili na dtlo. Tudi v Futilovi tovarni, kjer je bilo takorekoČ eredišSe vsemu gibanju, utegne v par dneh zopet zajreeti delo. Zanimiva in veleznačilna je ves*, da so delavci ladjedelnice v Kulpinu zaprosili metrepoliti Anoaija, naj posroduje pri carju in zagotovi ajo. da so njihove želje le gnspolarake nnravr. Metropolit da je obljubil. da predloži carju prošnjo delavcev.
Sveti sinod je izdal spomenico do pravoslavnih, v kateri pravi, da so v momentu, ko bi moral' vsi združeni sttti v obrambo domovine, v prestolnici in druzih mestih navstali etrajki. Nahujskani po notranjih in vnsnjih sovražnikih da je na tisoče pravo-s avnih zapustilo delo, da bi si z nasiljem pridobili pravice. Maogi mirni državljani so ostali brez kruha, mnojji njihovi tovariši so izgubili Življenje. Med zapeljivci je bil zlo-Č nski svečenik, ki je oskrunil svojo s^eto obljubo in ga bo sodilo cerkveno sodišče. Zlorabil je križ, podobe svetnikov in cerkvene zasta' e, da bi tem gotoveje zavel delavce v nemire in celo tudi v smrt. Dohajala so jim izdatna denarna sredstva, da bi izzvali notranjo vojno in da bi z^odtegnjenjem delavcev o i dela preprečili odpošiljanje Čat na tkrajni Vztok. Sovražniki Rusije bi hoteli omajati opore Rudije — pravosiavje in samcdržtvo. Koliko žalo3t provzroča to, ako se pravoslavni kristjani dvigajo protizakoniti oblasti v času, ko se njihovi bratje bore na skrajnem Vztoku in ko se car in carica tru-d ta, da blaž ta trpljenje ranjenih. V zaključku rot spomanica narod, naj bd u dan rarju in gosposki. Oblastniki naj iš5ejo resnico in naj ščitijo njih ki so v stiskah. Bogati naj dele dobrote, delavci naj sled* zapovedim bežjim in naj se varujejo pred krivimi svetova'ci, ki so zavezniki sovražnika, ki hoče ugonobiti domovino.
V tem slučaju bi v omenjenih republikah vladal parlamentarni zbor 30 členov, od katerih bi jib 20 izvolil guverner južne Afrike. Povrh tega bi senat, ki bi se ime noval legislativni zbor, delil oblast s parlamentarnim zborom.
Domače vesti.
Imenovanje. Predse&tvo finančne direkcije je imenovalo raČuntrskfga praktikanta Oresta Miraza iač. azistentom v XL plač. razredu.
Prosimo pojasnila. C. kr. namestn štvo je z naredbo od ti. marca 1902 št. 4996/VII. ravnateljstvu ljudske državne šole v ulici Fontana priobčilo naredbo ministerstva za bogoča^tje in nauk dto lf>. febr. št. 35778 ex 1905, s katero se je nalagalo, naj se stareji učitelji, ki poučujejo na tej šoli slovenščino, sukcesivno razbremene po novoimenovanih učiteljih!
Ker vemo, da se je od tedaj do danes izvršilo nekoliKo imenovanj na rečeai šoli, želeli bi pojasnila: se je-li o teh imenovanjih kaj oziralo na ukaz v citirani minietsrijalni naredb:, ozirorne, je li ima kateri imenovanih
bo vrši ta ples že četrtič v veliko zadovolj-nost al. občinstva in odbora. Pred štirimi leti sa je začelo s skromno plesno zabavo, a od leta do leta postajal je ta ples bolj prilju-b'jen in impozantnejš . Letos pa v lepi veliki gledališki dvorani »Narodnega doma« in ob bajni svitlobi elektrike doseže gotovo višek svoje veličine in fcijaja. Vabila so se začela razpošiljati in upamo, da se Bleherni odzove vabilu dražestnih dam, ki sa toliko trudijo, da bo ples v soboto 11. februvarja res nekaj izrednega. Kdor bi po neljubi pc moti ne dobil vabila, naj se potrudi do g.e dr. Rv-barave, u'. S. Spitidione št. 7, I. n.
Črkostavci in litografi tržaški prirede dne 11. t. m. veliki ples v gledališču »Gol-donic. Čisti dobiček je namenjen v društvene dobrotvorne svrhe. — ZaSetek ob 10. in pol uri zvečer.
Pevsko društvo »Slava« pri sv. M. Magdaleni spodnji priredi svojo pustno veselico s petjem, igro in plesom dne 26. februvarja. Program Be objavi pravočasno.
Razpis službe jetniearja. Na <•. kr. deželcern sodišču v Trstu je razpisana služba jetnič^rja, s katero je spojena plača S00 kroD, z doklado 240 K in službeno monturo.
Prošnje za to službo, ki je po zakonu pridržana podčastnikom, je s tozadevnimi prilogami in izlasti z dokazilom o poznanju
Drobne politične vesti.
Stavka ob Ruri na Vestfdlskem traja ša vedno. Delavci se še niso udali.
Dr. A. Tresi<5PaviČicje dospel v Amerik > ter bo tam v raznih mestih predaval Hrvate m.
Severna Amerika pomnoži svoje bro do vje. Iz \Vashingtona javljajo,
Bimi k»pitulaci a Port Arturja take važnosti ! d i je kom sija pesans^e zborn ce silea la
kak r ne jej pripisuje. Ru*&a armada se na pomnožiti brodovje za dve oklopnjači naj-haja aedaj v bolj-sm staoju, ceg > v početku veČegi tipa cd 16.000 tonelat. Oba ladiji vojne. Mesečn t prihaja na bojišča v Man ižu | bosti imeli najtaže jeklene oklope in topove
rijo d > 41.0<n» mož. V^ega bkupna je bilo odposlanih do s€<iaj na bojišče 412.000 mož. Seiioje ve-alje Japoncev je t >rej prerano.
i
Dogodki na Ogrskem.
! meje te, da vlada v opoziciji veliko vts«l,e ca izvojevf ni nepričakovano veliki
zmag . Nepnčatcovano rekb, kajti vodi- Š4DJa in lzlast- pečati Be telji < pozicije sami pripoznajo odar.to, da take revizijo carinikih tar f; v obče se hoče ba-
največega kalibra.
Novo m i d i s t e r s t v o na španskem je s?*tavil Villaverde. Kakor javljajo novine, utegne tudi t> ministerjtvo vladati le kratek čas. lito je izdalo svoj program. Njfgjva pol.tika bo prakt čae smer-'. Rešiti h >5e razni tiaanČna in gcspodarđka vpra-
e uredbo valute.
zmage n to pričakovali. Naj navedemo le par fc'Sv i k, v kater. 1» ee drastično zrcali zmaga opoz.e.je in poraz vladne stranke. Vladna liberalna utranka je mela v prejšnji zbora ei 22 i č en o v, Košuto vci pa Ho. V novi zbornici pa jih bržkone nej bo imela nit. K»0, Košutovcev pa je že zdaj to liko izvoljenih. Tu pa trtba šteti še izvoljence drugih opozicijonalnih skupin. K< šu tovci govore že sedaj glasno, da sj oni poklican , da prevzamejo vlado. Denimo tudi,
viti zjoljšanem gmotnega položija dtžele. ,
Volitev poslanoa na Reki za o g r 9 k o - h r v. državno zbor-' n i c o. V nedeljo so je na Reki vršila volitev poslanca za cgrsko-hrvat*ko državno zbornico. Volilni b >j je b.l ljut. Oddan h je bilo 153H glasovn e : od teh je dobil kandidat avtonomne, neodvisne stranke, prot. Rihard Zintlla 860, vladni kandidat Andrej Ojsoi-nack pa 673 glasov.
Konštitucija za Transval
da ne pr ie do tega. Na vsaki način pa bodo | i n Oranje. le Londona poročajo, da bo v n v; z * >rn ci tako močn:, da bo vezana na [ angležki parlament meseca tebruvarija razprav-rohfeh . n n gah vsake vlada, ki ne j Ijal tudi o vprašanju glede ustave, ki n»j bi; vs^ie me ujihovega programa, to jese dtla bivšima burskima republikama Trans-ki b > hotela bazirati na p o g o d b i i val in Oranje. Ustava bi bila baje enaka
učiteljev kvalifisac jo, ki jo zahtava naredba, to je: je li kdo od njih, ki so bili imenovani od tedaj, usposobljen za pouk t
slovenščini? Ker je vprašanje za nas zelo	, dtželnih jezikov, vložiti do 11. marca 190t>.
važnr, bi nas pojasnilo nanje zelo zanimalo.	■ na c. kr. predsednišlvo deželnega sod.šča v
Smrtna kosa. V tukajšnji mestni bel-	Trstu,
nišnici izdihnil je svojo blago dušo gosp.	J Zahvala. Filip Kaučič, oče nesrečne
Franjo S petič. — Pokojni je dovršil	hčerke sirote, ki ima zlomljeno roko, je pri-
pred 3 leti višjo gimnazijo. Kakor pride i i c	šel danes k upravi našega lista, kjer mu je
narodno-zaveden dijak je bil pri svojih kole-	bil izročen znesek K 12 sprejet h darov. Isti
gih in pri elovenekih dijakih sploh jako pri-	. se iz dna svojega srca zahvaljuje vsem daro-
ljubljeo. Prizadetim starišem naša sožalje.	vateljem, kakor tudi »Oorinijskemu društvu«
V Zagrebu je v nedeljo umrl dr. Stje-	v Barkovljah za osebno sprejeti dar v zne-
pan Speve c, predsednik stola sedmorice	sku 6 kron.
v letu svoje staro t'. Pokojnik ja bil	»Prvi Istrski Sokol« t Puli prired-
rojen v Zlataru od kmečkih atarišev.	dne 4 f.bruarija svoj veliki plei v veliki
Po sedmih letih. Leta 1898. je imelo	dvorani »Hotel Belvedere«.
naše »Delavsko podporno društvo« zadnji	Največi plavajoči dok je v pulskem
svoj veliki ples in to v gledališču »Politeama	pomorskem arzenalu. Isti zamore nositi 15 Rossetti«. Od tega leta dalje so Italijani, iz- tisoč tonelat. Stal je okelo 10 mil jonov kron. lasti vale d židoveko-lahonske zlobe, zapirali Dolg je 160 metrov, tako, da imajo v njem
vsa gledališča slovenskim društvom.	mesta največe vojne lad je.
PiBec teh vrnic je bil leta 1899. pri	V Opatiji je b lo od dne 1. septembra
tajniku gledališča »Politeama«. Šal je bil	1904, pa do vstetegi 2;">. januvarja 1905. povprašat, — da-:-i je vede), da gre za-tonj — 7307 oseb. Od 19. januvarja 1905. do všte-bi-li ne bilo možno dobiti imenovano gleda- tega 25. januvarja je priraetlo 245 oseb. lišče za »Delavsko društvo«? Odgovor je bil, Dae 25. januvarja je bilo navzočih 1124
da se gledališča Slovencem ne da nikdar več !	oseb.
Zahvalivši gosp. tajnika Dali'Italia sem	Vojaški nabori. Letošnji vojaški nabori
mu reiel da Slovenci moremo biti Lahom	sa bodo vršili na Primorskem po tem le zelo hvaležni za nj hov sklep, ker s tem redu :
»liberalnim« korakom prisilijo Slovence, da	A. v Trstu :
si zgrade svojo plesno in koncertno dvorano, dne 13, 14., 15., 16, 17., 18., 20, 21 , 22,
— Moje prorokovanje se je uresničilo ! Letos,	23., 24. in 27. marca;
nem domu«. Prihodnjo soboto bo ta naš krasni dom odprt delavcem, členom »Delavskega podpornega društva« in njihovim pri- j jateljem.
Ker je, kakor običajno, pričakovati velikanske vdeUžbe, bo dobro, da si, kdor želi prit', preskrbi vstopnico popred. Vet upnice sa
na razpolago obe veliki dvorani (koicertna in »Sokolova«), galerija in na prostori restavracije in kavarne »Balkan«.
Odbor in restavrater sta ukrenila vse potrebno, da se bodo udeiežjnei dobro zabavali, a g. kapelnik Majcen bo skrbel, da bosta oba orkestra lepo igrala mladini in starini v poskočno zabavo. Na veselo svidenje
Veliki narodni ples na korist družbe sv. Cirila In Metodlja O i bor, ki priredi ta ples, nam javlja, da ee čimprej prične raz-pečavanje blokov na korist tega plesa. Ple* bo imel skozi in skozi naroden značsj. Na ples pride lahko vsakdo, bi želi, da s svojim obolom pomaga družbi sv. C rila in Me tod ij a.
Velika slovanska simfonijska akade
mi j a (2. februtrja). Opozarjamo še enkrat, da se vst »pnice in sadeži za ta koncert dobe pri vratarju »Narodnega doma« vsak dan od 9.—12. ure predpoludne ia od 3. do 7. zvečer. Kdor hoče dobili sedež, naj ee požuri. Zanimanje za koncert je veliko, kar sledi iz dejstva, da se je danes — tri dni pred koncertom — razprodala ža več nego tret ina sedežev.
Nič več ob lndi sveč, temveč ob si jajni električni razsvetljavi se bo vršil letos
Gradiški		dne	8. in 9. marca;
Korminu		»	10. in 11. marca ;
Gorici (za okolico)		„	15.. 16., 17., 18.
			in 20. marca ;
Gorici (za m	esto)	fj	13. in 14. marca ;
Ajdovš5ini		n	24. in 27. marca ;
Kanalu		„	22. in 2o. maici ;
Tolminu		rt	29. in 30. marca ;
Cerknem		>i	3. aprila ;
Kobai idu		„	31. marca;
Bovcu		n	1. aprila ;
Komnu		n	1. in 2. marca;
Sežani		rt	l. in 6. marca ;
TržiSu		ir	10. n 11. aprila;
Ćervinjanu		„	13., 14. in 15.
			aorila ;
C. v	mejni	grofij	I&trski :
Krku		dne	15. in Iti. mar«-i :
Cresu		r>	13. marca ;
Lešini u		n	9. in 10. marca ;
Poreču		rt	♦j. in 7. marca ;
Bujah		„	1., 2 in 3. marca;
Labinu		71	30. in 31. marca;
Voloskem		tt	3., 4 , 5. in
			aprila ;
Kopru		yr	17.. 18., 19., 25.
			;n 2t>. aprila;
Piranu		tt	28. in 29. aprila;
Rovinju		tt	27. marcH ;
Puii		r»	20., 21., 22., 23.
			in 24. marca ;
Butetu		n	15. in IG. marca ;
Pazinu		rt	18., 20., 21. in 22.
			marca ;
Podgradu		n	25. in 26. aprila ;
Matavunu		tt	28. in 29. aprila.
Obširen tolmač simfonijskih skladeb Smetane in Dvifdka, ki se bjdo izvajale na slovanski s mfjnični akademiji (2. februarija),
od leta l>?*i4. in ne pritrli staremu programu «odvi-ne stranke, ki je: popolno lečenje
oni, ki jo je Anglija let* 1885 podelila kap-stadski koloniji.
ples tržašk h gospa v soboto 11. februvarja sa bo dobival na vhodu v dvorano in na v korist otroškim vrtcem v okolici. Letos se * galerijo, komad po 20 stotink.
Dolijala zibava hotela »Balkan«. Će
kateri cenjen h gostov restavracije ne bi bil dobi! vabila na domačo zabavo, ki 89 bo vrnila v g-edo, vedi, da se je to zgodilo po-mut >ma in naj ee smatra povabljenim.
kdor ne veruje, naj poskusi! P sejo nam : Nes rojak Jo* p Šfcabar je odprl v Barkov j-h bi:/> poti, ki vodi na Kontovelj xn Prošek, prodajalno via. Kizun strakega prodaja tud izvrstnega »opola« iz pcznane kleti brače Jas Na vratah prodajalne je napisano: Dilmatineka kapljal. Hotel sem »e nam prepričati, da li je to res dalmatinska kapli ca, in prepričal sem se, da je to res iz-boren opolo, kakoršajega se ce dobi z lepa. T-*a prepričanja so vsi, ki so poskusili do-sedaj da matinsko kaplj.co brača Jak:c. To je vtcce. ki greje srce. Prodajalna g. Jak:<;i je ed.na zaloga v Trstu in okoiici opola brače Jak o. Kd r ne veruje, naj poskusi !
Tepen je bil 52 letni pek Jernej K., r anu oči v ulici del Pozzo. Nič ni hotel povedat , kdo da ga je, a kdor ga ie, ga je ".res. Imel je več ran na glavi, eno na de-em sencu in pa pree*jšajo črno oteklino p»j 1 desn m očesom Š-l je na zdravo ško p stajo, kjer mu je zdravnik izpral rane ter mu povezal glavo.
Prehuda ljubezen Včeraj v jutro so redarj. s poi:cij«»kega komisarijata pri sv. Ja-k \ u aretvsli .'»O letnega Ivana Gheisel, sta-ntročega na istrski cesti št. 12, io sicer na z&ntevo njegove ljubice Karoline Lenardon, s kateri sta stanovala skupaj. Karolina ga je pa dala aretovati, ker ji je baje Gheisel pretil, da o l o ubil, reksi jej: »Malo po oaalo te hočem ubiti !« Poleg t*ga, da se je ta*o :zrezd, je pa Gheisel vrgel Karolino — ki je b la bolna — iz postelje na tla.
Redarji so ga odvedli na policijski ko-m.sarij&t. Tam je Gheisel vee tajil, vendar mo to ni pomagalo nič. Vzeli so ga na za-. oaik ter ga odvedli v zapor.
Razne vesti.
Zima v Liki na Hrvatskem Letošnja r na je po vsej Hrvatski zelo ostrs, a taj-ostreja je pa v L ki. Dne 25. t. m. je v G s j «• kazal toplomer 2' » stopinj C po d
ničlo.
Nesreča na zeleznici Blizo Arada je v
petek zvečer trčil vlak električne motorne
železnice s tovornim vlakom. 50 o«eb je po-nesiečilo, 10 jifc je bilo smrtno, 18 pa težko
rin er ih.
Zima v Italiji. Iz Neapelja, Palerma,
Brindisi poročajo, da po južni Italiji sneži in ia je občutljiv mraz. V Neapelju kaža to-niorner 4 stopinje ped ničlo. — V Tirat--Ktm m >r u razsaja vihar. Tudi v R mil ima^o «at*r mraz.
Občinska klavnica na Dunaju Dunajski mestu svet je vsprejel načrt ustanovitve ve-1 ke klavnica pod nadz irstvom me to« uorave.
Bajkalsko jezero v Sibiriji meri 34 000 št r fcšf%ih kilometrov. Južno od jezera je mnogo mineralnih izvirkov, ki imajo do 55 ■?tipinj toplote. Tudi se v cbližju jezera v s lhcm gorskem Kraju nahajajo razsežna skla-d ^ča premoga nenavadne debelosti 20 do 40 čevljsv.
Parizki analfabetje. Med frano3zkimi regrut je še raznemu zelo mnrgo analfabe tov. Na zadnjem novačen u fo oldastnije k(»astatovale, da pnh.ija na 1H00 rekrutov v Parizu še 118 popolnih analfobetov, ki ne znajo ni č.tati ni pisati. Nadalje je 110 re k ruto v znalo le pisati, 570 jih je sicer zoalo p sati :q čitati, niso pa znali, koliko je 2krat 4. R?Kord neznanja so pokazali rekruti 20. n zadnjega parižke;a < kra^a, v katerem je b lo 21 popolnih ignorantov. Le v 1., 2. in okraju, najugle inejem v Par zu, so vsi re-Krutje znali č ta*\ pisati in računati.
te s'cdi obupni moment, poln razočaranja (v junakovi duši), izražen v Adegio. V sledečem tema se izraža tolažba in nada junaka. Po običnem mojsterszem načinu obdeluje tu me lodije in vzdiga iste poleg sijajne instrumen tscije do veličastvenega, krepkega forts-s mo, kjer izraža ves crkester čvrsto in krepko voljo junaka.
(Pride še.)
Umetnost.
Velika slovanska simfonična »ka demija. ki jo pr.redi vojaški orkester pod vo l-t om kapelmka Tep v ja v četrtek, dne 2. 1 d ruvar a 1905 v gledal ščni dvoraai »Na idnega doma«.
5) Dvorak: »Heroična pesem«, sim-i n:j«ki epev, za veliki orkester, op. 111 Prvikrat je bil izveden v Pragi, dne 1*. 'anuvarja	K^kor je Beethoven v svoji
i 11, siml ,niji (Ero ca), Liszt v svojem sim n j-kem spevu »Ideal «, poplavil duševni brj junaka, tako hoče tudi Dvcrak pokazat • le.a junaka, ne da bi pri tem mislil na gotov č n.
Junaški spev prične z burnim tema v
15 izoll, p lnim energ je in odločnosti. Na
Jfohotjeva družba in nje naloga.
(Dalje).
Pa bo zopet isti prigovor: saj nimamo, zakaj pa ue pišejo za družbo ? Vse bi storili, pa ni spisov. »Glasnike družbe pravi letos: »LstoB je copat poslalo več mladih pisateljev uvoje povesti odboru v porabo, in nekatere izmel njih pridejo žb kar v tem zvezku (t. j. prihodnjih >Večernicah«) našim udom v roke, toda v obče moramo le reči, da ee ntš pripovedni pisatelji vse premalo czirajo na našo družbo. Večkrat smo že povdarjali. feoike važnosti so za napredek naš ga na roda dobre, domače povesti, ali premalo odmeva eo našle ntašđ beeede. Pisatelji to v. -d.ts ji svojega Ijud^t.a in nj h d »lžnost je. da s svojim umoir in peres m vplivajo ra š rae sloje ssrojega naroda. V prvi vrsti pa je to ie možno, ako dohajejo r j h proizvodi v obilnem številu med ljudstvi. Ker ee pa ta namen naših pisateljev ravno s pomočjo naše družbe tako vrlo dosega, upamo, da nas bodo v bodoča naši pripovedni pisatelji s* bolj podpirali ter pomagali družbinemu odboru reševati važnj njegovo nalego, da pov ziigne omiko in blagostanje slovenskega naroda.«
Lepo povedano in prav, vendar. . . Kakor se vidi, pripoznava odbor, da ima v leposlovju družba svo,o privlačno moč iu svojo prvo nalogo. Ia to je res. Kakor govori 1. »vodil« moralo bi biti 4/i; pripovednega, leposlovnega čtiva. To Bi je pov darjalo že neštetokrat in bi res moralo biti — seveda tudi v pravem smislu —, z laj pa sta dve in pa »Koledar«. Seseda »glasnika« so dtloma opravičei«, deloma ne. Mati roko pisi pod »obnirnejšsmi spisi«, ki j h je pre jela družba, je: Josip S r tar: Pe-mi in po vesti . . . Znano je s kako ljubezn jo je vsprejel narod prejšnje tri knjižica pisateljeve. In vendar ne nahajamo te knjižice niti med letcšajimi niti med knjigami bodočega leta ! Zakaj pa urejajo v družbi rokopise po tri po štiri leta ? Zato, da pridejo piej vsi star mol.tveniki na vrsto, ki bi jih lahko založiti različni knj g tržci, in kdor jih potrebuje, si jih kupi, dočim si leposlovnih knjig ne kupuje, ker jih pričakuje od M o horjeve družbe... Moida se družba boji, da bi jej zmanjkalo gradiva ? Ak» b družba izdala delo, bi izvestno pisatelj r novim veseljem napisal zopet drugo knj;g >... Tam vid<mo: Iz spominov popotnika: Josip Knafl č. K ,mu ni znan Pir Haronis ? Po znam kmeta, ki je epis »Ob Bilkenu«, ki je izištl od ist6ga p satena pod imenom Jos p Repina v »Djm in svetu«, prečital tr;kra* in ga bo še č.ta). Vse osebe je peznal in je reke!, da bi dal ne vem kaj, ko bi dobil kje še kaj takega. In st.o mnenje sem si šal od več strani'. Sicer mi sedanji spis ni znan. vem pa, da sa bo če ja tak, kakor oni, č:tal z veliko slastjo. Kdo ne ve, koli jo strastn h privržencev ;ma Kari M v. In moment: bu diti veselje do kn ige ;n čitanja pr haja pri naši družbi še vedno v polt jv. Tudi jaz seu) si mislil takrat, da bi bii podoben spis, ka koisen je »Oo Bal :unu«, zelo primeren za Mohorjevo družbo, kajti tak bolj uči, neg« pusto opisovanje. Mi nimamo niti Julius-Verne-a, niti M-v a, in vendar se aa takega dosti napisati, samo da se ima fantazijo in če se mjre vsaj nekoliko potivati. Ncš pisatelj ima za to jako mnrgo talenta in če bo p >-toval, čeear pričakujemo, ustreže ljudstvu telo. In vendar tudi te knjige ni niti med letošnjimi niti med knjigami prihodnjega let", menda zato ne, da bodo imele različne »pameti in vere« čisa prašiti se na policah med kmečkimi pečmi.
(Pride še).
Dogodki v Rusiji.
MITA V A 30. Š:rajk traja dalje. Scot-nija tukajšnje garaizije je bila odposlana v Vicdavo. Pri tamošnj h nemir h je bil ranjen en policijski uradnic.
Iz Varšave.
VARŠAVA 30. (Petr. brz. agentura.) Promet v mestu je popolnoma ustavljen. Vsi restavrant', kaT arne in prodaialnice so zaprte. Na mnogih trgovinah, zavodih in pisarnah sr> razbita okna. Število žrtev včerajšnjih nem;-rov ni še prpolnoma znano, vendar se ceni število mrtvih in ranjenih na 160.
Volitev podžupana.
GRADEC 30. Občinski svet je izvolil v svoji današnji izredni seji Romualda Magga I. podžupanom. Za njega je glasoval tudi del socijalnih demokrstov.
Dementi.
BELIGRAD 30. Vest o demisiji ti-nančnepa ministra Paču se oficijelno de m^ntuie.
Zabave v „Narodnem doma".
1. febnivarja domači oles hotela »Bal kan« ; 2. f bruvarja simfoničen koncert vojaške godbe pod vodstvom kapeln ka g. Tep'v :a ; 4. februvarja. veliki ples »Delav-nkega podp. droštva« (v veliki dvoraui in v »Sokolovi« telovadnici) .: 5. frbruvarja predstava dr»m»t čcega društva.
Hamburg. (Skleo) Sladkor m jaa 3140 zrn febr. 31.55. za irarec '1.75 za an:il 319'« i maj 32.05. Esjunt 32 10. Mlačao. Vreme : mejila.
London. Sladkor iz repe aorov 16-Java 16 10' s.
Sladkor tuzemski Centrifajialplle, prow-nj K «6.50 do 68.00, za septt iober K —.— dr. —. marec-av^. 66.50 do 68.— Concaas^ Ms'.i'n") promptno K 68.30 do 69.4 i e aaut K — - '1 —.—. marec-avg. 63^0 do < V 30.
Pariz. Rž za teko ■ meso- 16—, ri sa februvar 16.—. za marec-april ItJ 50, za m r c-junij Io 75 (mirno.) — PSe-^ca za tekoči m^-aec SS-rj za februvar '23 70, za uiaiec april 24.20 za marec-juaij	mlsč — Moka za te-
koči mesec 30.80 za feb <11*0	mare2 - april
31.40, za marec- junij 316) ^mlačn — Repično olje za tekoči meiec 44.75, zi februvar 45.—• za marec - april 15 25 za mai - avgust 45 "<5, (mirno £oirit za tekoči -uenec 43'2 za feb. 40 75, z« marec april 4 "» 50 za maj - avgust 41.50 (stalno,. Sladkor surov 88° uao nov —39miroo> be za tekoči mev»c 4 's., z* mnrec iunij 443/4 za maj-avgust 4za ob o er- an. 55'/»» .mlačno) raanir.v 76;/, —77 Vreme: b ažje
Trgovina ev zaklanimi prašiči.
D nes je b lo pripeljamii ni tukajšnji trer 132 zakUn b f»raši^ v. C^t* I vrati K 11« It. vrsti K 114,111. K 100-106. Pro dm.« hp e p'i'ovco.
»r.m.n oku« ka«« do««t«i« • pomvMntarr
Virdrove žitne kave
POSKUSITE'	Vior«» dr«co*ol|na.
Ooiin* 5 kg. ooUiki A K SO b tranco.
DOMAČI PRIJATELJ"
«»«m odiMuicM uiun	' m"r.
Zy1rcCo Ječama jitnt iait 'Prtfg.VTU
Borzna poročil« dne 30 januvarja Tržaška borza.
, Napoleoni K 19.10— 1P lii—, angiežhe lire K — .—
1 do —.—, London kratek termin K 240.--240.nO
Francija K 95.55—95.75, Italija K 95 48-S5 65 italijanski bankovci K —.— —.— Nemčija H
117 37—117.60, nemški bankovci F--•--
avstrijska ednotna renta K 100— 100.30, ograk kronska renta K 98.— 1M 30, italijanska rent'
103.l/4 103 3/4 kreditne akcija K 674 --- 676.—
Iržavnt železnice S 64«'.--64* — Lombar^ fi
90.— 91.—, Lloydove akcije 710.--715.—
Srečke: Tlaa K 333.50—33750 Kredit K 476 -do 486. Bodenkredit 1880 K 309. - 320.— So denkredit 1889 K 29S.— 30»—. TurSlta K 133 — do 135.— Srbske —Jo —.—.
Dunajska borza ob 2. uri pop.
prevčeraj danea Državni dolg v papirju	100.45 100.50
. n srebru	100.45 100.50
Avstrijska renta v zlatu	119.H5 U9.60
„ „ kronah 40/o 100.25 100*25 Avst. investicijska renta 31/,0;., 9175 91.75 Ogrska renta v zlatu 4%	11K6 > 11« 60
„ „ kronah 4«;»	98 20 98.30
„ „ 3 V,	89 * 5 89 40
Akcije nacijonalne banke	1630.50 1631 - •
Kreditne akcije	671.— 674.—
London, 10 Lstr.	240.10 24015
100 državnih mark	117.37'/, 117.40
20 mark	23/0 23t0
20 frankov	19.11 19.11
10O i tal. lir	95.50 95 45
Cesarski cekini	11.34 11.34
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 98.K2, italijanska renta 104*10, Španci e.vteiieur 91 57, akcije otomanske banke 594—. Menjice na London 201 oO.
Pariz- (Sklep.) Avstrijske državnu želer- c —■— Loaabardi .—	t irSka r«ni» 89.20
ivetriiBkf zlfta	10175, ograka 4°/0 zlath
;00.<i5 LSndfria tOl — tnrfike srečkf UH0.25 paržbe Ktrkr 1^95, italijanska meridi-onaice akcije —.— akcij' ifc - Tinto 15.83. Trdna.
London. (Sklep) Konjoliiirau do v 88'•/, Lombardi 3'/, '•rebro 2il X(i 5paiaka r«nta 913/a lt-ijanska renta 1C31 4, tržni diskont, 21/, menjice a*
>unajn —.— dohodki banke--izplačila bank«
—.— Mirna.
Tržna poročili 31. januvarja. Budimpešta PSenic;* ta april K 1958 dc K 19 tU); rž r.a april K 15 14 do K 15.36 : oves * »pril od K 14.< 4 do 14.06; koruza za mai K 14 80 do K 11.82.
H-«=nica : ponudbe mrtve ; povprasevan e nmejf no, mrtvo Prcdaifc 12 000 met. st., za 10 do 15 st znižanja Druga žitaj mrtveje Vrarne: hlndno
H a vre	i K»v» Samo« good a^. j
aire ja tek. mesec po » ' kg 48/0 frk. marec i 48.75.
New-York. 'Ocv	Kava Bi« •» < ci č«
dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 nt. znižanja
hurnuut,. .*kle up.)	run . . go. i4
i^prage z? marec 1/4 " « ai &3L september 413 4 zu dec. 4311/* Mir io. Kava Kio u; vada^ oct_o9—4'». navadna reelnr 4 1 -42 navadni: do^r* 43—45.
Zaloga tu- in inozemslriii Tin, špirita in litorje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via d e 11' A c q u e st. 12. (nasproti Kare Centrale).
Velik izbor francoskega Sampanica, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaus, Bur, gunder renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-konjak. razna žganja ter posebni pr stni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fraiko. — Razp-odaja odpol litra naprej.
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
Biliškov «& Araiubašin.
7 TRSTU, ulica Saiiita 22.
•r TRANSITNA ZALOGA
Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali sođćckih.
— mrnmmmm
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih.
Jlustrovaa cenil brezplačno in fraako.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.

i Ai A/\/V/\
Tovarcsi pa^žživ«.
Aleksander Levi 'iinzi
= ulica Tesa ši 52 A z=
iv Istitcl h:4!.}
ZALOGA;
Piazza Rcsaris (šolsko poslopja}.
Ceno, da sn ni hažl alfiasc koakatTtn.«.
BprejeDiHjo se vsakovrstna dela tr:Hi po posebnih načrtih.
CnsioroT*? oiEiilr breat>1^6»o i» fra»i>--
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Zgnbe Japoncev in Roaov pri Hen-hiepu in Heikajtajn.
TOKIO '»0. Po neki tuKej sestavljeni opoit/i eo rgutnii Japonci v bojih pri Hei hispu io Heikajtaju 5000, H isi pa 10 000 mož.
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzrofea voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačnje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
I.
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
trst.
i>r.
t
jTatj ečaj.
i zaključka obe. zastupstva cd Iti. •:i 1V<M raspiruje natječaj na mjesto inika kod jMidpisanoga glavarstva.
Natjecatelji dokazuju«? osj>oe< 1 »ljenje za rečeno mjesto, kao i podpuno poznavanje hr vatekog i talijanskog jezika za uredovnu p« rnbu,
pr MALB, OZNANILA -mANTON bKbKL
1.1
wm đk^m 7-
V novi prcdajainici jestvin in koionijal FPtra t- i:7ic i Gulia št.
je Tdotdti tjjkdvr-ttn1 kakor r havn.	. tiHtfniu«'
(ra^ljsk«'^, sl»ik«<r, turtr-no in V>elo tnok<>. narav no iu:v-lo, sT»-rt'. milo, jedilu^ olje prve
imadu podnieti molbe kod pndpisano^a j " te f°j36 n<m\ .	»,	r ' i«nr — blaro vedu« »veže. —
glavarova do k'»nca mjeseca vernce 1:m».> t
Sa rpi'fnim mi- -tm.i ,-k. •; vina :<* uinČcvina
1
r»a re<<ri:m mj'^tom .-k. ; -ma ;.» od 10(N) kr. u gotovom ili u vrie<lnostnim predmetima mlnosno jamstvo po drugoj poznatoj i sjogurnoj osobi.
Pln«^ koja se izplarivati u naknadnim mjesečnim <>bro*'ma biti <?e d«govorno ustanovljena.
Glavarstvo občine.
Buzet. «iiie 24. januvarja 1905.
rti
Uiiiaoum u i
Trst s'ikar-deXcrater.
Sp«-j«-ma ilt-In iia.	IH>-
ki.mcije sob a papirjem. Slikanje »ti i li napisov v vs<"h iu u:i vse načiue. P<»-nan ' n I« i ti marmor. Bar-Viiiije pohiit-.a, po«lov itil. Vse smernih cenah, točno iu hitro. Delavnica: ulica ligo Fcscolo štev. 19.
Načelnik: KLARIC
Cevljarnica
Iv. X«ekaii.
TESTHi.Ma7ip.ljBii.vr.il!
izvršuje točno m elegan. vsakovrstna obuvala za gosp**. pospodn in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge: obuvalo p> tro.itah zad. modela.
Sucrino JVIarcon
ulica Tivaraella stv. 3
PriDoroča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
— Telefon štev. 1664. —
p"	BM	■	mehanik. zapriseženi zvedenec.
Fran Macorig Trst - Carlo Goldonijevtrgii. - Trst.
trgovina z jestvinami Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pocii".
ul. Barriera vecchia 38	___
Zaloga sladkorja, kave. Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna riža. raznega žita. moke prodaja gramofonov, zonofonov iu fonografov. ZaIog:i in otrobov. Vino v bu- ! priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnicama teljkah. mineralna voda.! popravljanje šivalnih strojev, koles, inotokoles itd. Specijaliteta tU inoz te- • Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah
stenine, surovo in ku- i hano maslo.
TELEFON štev. 1734.
Podpisani priporoča svojo
»NOVO PEKARNO !N SLADČIČARNOi
pri Sv. Jakobu
irrste ulica 12 (umu si. šoie). j
Vedno svež kruh. Pošilja- j nje na dom. Sprejema na-' ro£ila in domači krnh v j :*»civo. Postrežba točna.! Beii cd i k t vS u ba a
M- URAR
F. PEBTOT
Trst, ul. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
IKIR03ILNICA
Simona SKriHjar
ulica Parneto št. 33
podružnicu ul. Settefontane 629
»prejema tudi pismena naročila ler pošilja na zali. evo blaga na dom po najnižjih cenah.
crnam. kamnoseški mojster
DELA VNICA
spominskih kamnov —
_marmorza pohištvo
Tr*t u f. Farneto o*
3000coooocoocoo
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sv^jo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
»jI oftvada (nhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
Ccocoooosooooco
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano naj boljše in najcenejše
♦ voščene sveče e
Cenik orezplačno m franke.
Josip Talamini
TRST - ttl.deila Pieia 13 (dvorišče)
Zalosra istrskega in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in luijfin.
refoška v botiljkah. Dostavljanje m i dom
MIKODILMCA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (vogal Gcppa)
Specijaliteta navadnih in nie-dicioalnih <lnig. tiarv, pokosti, lakov, Sčtftk, iopičer, navadnega in parfumne^a mila, petroleja, Špirita (žeste) go-I reti. — Barvilo za čiščeuje ■ -. —.---vina. t--
p Fondo Coroneo! Igj
Največja razstava sedanjosti :
s-1 Traperjev svetovnimi anatomični muzej.
Nad 1000 razst \vljenih predmetov. Olvorjen vsak dan od 9. predp do 9 zvečer
V petek samo za dame. Vstopnina 40 st, voiaki in otroci 20 st. vwvwwwww\/v
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Dobro vpeljana let obstoječa
in na »lavnem trsju
Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov
jtireule
TRS T - ulita Mol in <1 runde št. 32 - TRST 4 krat na dan >»ež kruh. razHfrstie moke prvih •Cr>kih mlinov, flne vina v boteljkak. sladflee itd. Sprejema iiaročbe za sladeiee.
Mova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Kivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja m na jamstvo.
Novo prodajainico jestvin,
/1 ložem« z hladom prv»* vr»te kakor kav«, sladkor, <• je. milo. belo iu turšn<» moto. otrobe itd. itd.
Andrej Šuc
međia 56 zraven ul. Rossetti) Trst.
Frodajalnica jrtvin in iuioaijal
napcljskih intuzemskih = = testenin, olja. kisa. miia
Ivan Počkaj
TRST ul. Petronio 2
vogal ulice Settefontane
Zaloga moke, žita. otrobov na izoero, Vedno sv že blagro
Pošiljanje na doni in od 5 klg. na deželo.
PEKARNA
JSlojzij Gul
Trst
TRST-nI. Caserma 17 - TRST
t nasproti trgovinski kavarni)
priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd.
Sprejemanje domačega = kruta v pecivo.
, - . .. , ,	, x Prodaja mok*o prvin mlinov.
L-' /antracit (P0Sebna znamka) , Pošiljanje na dom.
]>riliraneh se zadobi s kurjavo u-rij. ako se rabi
•■^at
Tovarna kisa
Broschina & Hrovath
Trst - Riva Grumuia 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkiireiiene eene.
Drag. Schonberger
TRST
ul. S. Caterina n, JJ
civilna krojačnica
Naročbe in plačila po dogovoru
7saia obleka se izgotom 24 nr.
Jvan jancar
tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 lirah.
Cene zmerne.
Sprejema od S—6 pop.
se odda v najem radi bolezni. — Ponudbo sprejema i. PERTOT trgovec v Nabrežini.
jVIanu/akturna trgovina ^m.
ARTUR PONTINIBan1era
vecchia 33
ima v zalogi vedno
vTft^-st blaga za ženske obleke, barhenda, jopičev, pripadkov in drobnarije.
5=^= Ugodile cene.	_
bogat
Anton Zlobec
TRST Campo S. Giacomo štev. 16 TRST (zraven cerkve)
: priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in j na deželi svojo novo otvorjeno
ZALOGA OLJA, KISA, MILA itd. -
1 na dehelo In drohno ter po najnižjih cenah. Svoji k svojim !
v ul:
.i v zab^i o<rlja
zzaretto vecchio št. 52
.. j i»nlaja oglje „Gries1* I »r pravno za pekarne.
sa Nizke cene.

•b
Zalon
istrskih in dalmat. vin
v ulici - r ( ili.i iO {vogal ul. Ruggero Manna)
V :ra je veiin > |irei*krbljena z vini najboljših
j^farodni kolek je vSobiti pri upravi „Edinost^
i^r-k.
po 7:
i'o H4 «t_. belo brif»feo po SO Bt.. i»t . vse frauko na dom. i »e pHporoOa	_
IVAN TONEL
Og^las.
V nev ? otvorjenej klet se nahajajo sledeča ćaimat nska vina:
rrno po .... :>*! nove.
opolo......'Mi „
I»p1«> „ .... 40 ,, v zaprtin boiiljkah po 80 novč , fino žganje dalmatinsko o je po 48 novč
IVI AK A LE & KULUŠIĆ
Chiozrs 19 M Sarfjla ii Mmf
ulica dele i ontebr. 6
Chiozza 19
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
HEBL07AKJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
grafični zavod
H. G. Salom
Corso štev. 2
kaveuka. kovine
Telefon 742
ali elastike.
< : - r > e javili. «la *em prevzel prodaj.ilnico v ulici < a-erma ^t. s tvrdke
EMIL HACKER,
■ i«- » -«-m založil z blagom L vrste ter
/i: • ii < enah ter prodajan od 1, naprej. N. ; «• !»e oi>'lega obifka. beležim u<lani.
Tva.ii Crismancich.
scxkixxxxxn
SOEIŠKA LJUBSKA POSOJILNICI
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hi*i
-
Hranilne Tloffe sprejemajo ^e «d vRaeega ee tu'li m č ^n :riisfva 'o obre^'U-jej'j po 41/iw/«t da bi ne o ibjal rtntn: davek.
Posojila dajejo «amo Slanom in p c^r na menj p« p > 6 n na vknjižb* po 5V»°/»
Uraduje vsaki d»n od do 12.1/- ure p p. rszven nedelj ;d prazn kov.
Maaje hranilnih tIojt leia K M*v"> M>7*11 posojil ...„,. .. IJRIflCtl .. glavnih deleiev..... .. 112.720—
Poštno-hran. račaa str. 831.315. XXXXXKXXXXXXXXXX
od
Nnmeratori. Papi na t ori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni str<»ji ter stroji za poinnoževanje s pri-padki. Napisi in trke od eina, brona in pokosti. Fono-irrati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir /.a poinnoževanje s pomočjo luči	Mehanična delavnica
za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
| gokoristne in malih stroškov so pri nas le nial<> upeljane, ker gospodarji nt' znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. < > tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenali in z jamstvom.
Ž I V 1 C I DR I
TRST, trg. ulica št. 2
MIRODILNICA^
čmiliju Cumar Pok. Friderika
Opčina št. 209 zraven kasarne „AlFElletrovia"
Velika izbera In zaloga
šip, žebljev, barv. čopičev. mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih o već. Kiillne, laneno olje, navadno in dišeče milo.
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medieinalna spceijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PEENDINI
(od ogolunjene sladke skorje)
Iznajditelj in izdajatelj P. PREXI>I XI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami iti diplomami na
prvih mejnarodnib razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grloboiu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, na da tj e pevci, govorniki ter učitelji, <i i zadohe čist in svež glas.
XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini ".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Hočete li dolgo živeti
in se veseliti dobrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec in uredite dobro prenavljanje.
Kdor si je pokvaril ali preliladil želodec 7. neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili 111 pijačami, vd>_.bi gotovo odpemoč z
Germanovo življensko esenco
koje >e uporablja z najbi li-im vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodcu, naperjanju. ribanju, rezavici, sabostl, gavob u. omotici, trganju, zapiranju, marojdam
■ zlati žili). Pri te/kih jedilih, posebno pa afeo se uži^a mastne in težko prebavljive jedila povspesuje ta esenca prebavo in daja izvrsten te* tako da ee s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život Vsled odstranitve vseh pokvar enih sokov v životu, čisti ta esenca kri ter daja [»rednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma ne^kodlji a četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus. koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom
Germanova življenska esenca je pravo ljudsko m »lomače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker večkrat /. njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni Pri kupovanju naj se zahteva le ..Germanovo žl ljensko esenco iz lekarne pri „Črnem orlu iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge poti enakim imenom, ki pa ne presega o oa dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na \>aki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: Lekarna pri .Črnem orlu-* K. German, Eelovar (Hrvatska), kamor uaj se pošiljajo vse naroč e Cena steklenici k l'4o ; po pošti se ne pobija manje od dveh su-klenic. Pakovanje 4o st. po povzetju ali predplačilu Naslovi naj blagovole pisati prsvduo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno
Germanovo življensko esenco m<>ra trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno ; presku-al in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu.
Edmund Medeotti. župni c v Trojstvu (Hrvatska).
Vam naznanjam. <ia sem po>kušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspeha nijedte kot Germanova življenska esenca.	Andrej Žižek. wv. Ana na Kranjskem.
Prosim Vas. da mi zopet pošljete 8 steklenic (iermanove življenske esence, katere moram vsem i bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje <e obrača že na boljše.
A polonija Haberl. Semrak na Štajerskem.
Čudo v ceno!
:>0i) komadov samo z.t golil. 1 •*.*>.
Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na :>t> urni tek s pozlačeno verižico I krasna špila s ponar, biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura gumbov iz -J" double zlata za manšete, ovratnik in prsa, »> platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v škatljici v glavnikom, 1 lepo dišeče toaletno milo, I vez. ležnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres iu .">!»*> raznih reči. ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1-85. Pošilja na povzetje ali predplačilu.
H. SPINGARN, Krakov št. 43.
Kdor naroči '1 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih r-e priloži vsakemu po 1 tak nožič- Za kar ne ugaja takoj povrne.
denar
Pekarna In sladčičarna
FRAN MILLANICH
Trst. — ulica Conimereiale 7 — Trst*
Tr:krat na dan svtž kruh \s*ke vrsre. Raz-našan e na dom. Sprejema naročbe n;i aladčioe itd. o priliki t>cr6< in krstov. Najugodnejše cene.
e prejema »varovanj« Človeškega tiv-
1 enja po najraznovnitziejiih kombinaci-, an pod tako agodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ■godno zavarovanje ns doživetje in tnn t imanjšujočimi se vplačili.
Vasi član ima po preteku petih let pravico do dividende
„SLA VIJ A"
vzajemna zavarovalna Danka v Pragi.
Rezervni fond 29,217.694.4-6 K izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovaiisJto-narodno opravo.
VSA POJASNILA DAJE :
fieaeralBi zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceuac. Škode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.