Mesic zagotavlja, da bo problem ERC rešen tako, da bodo zadovoljne Slovenija, Hrvaška, Italija in Evropska unija /5 Goriški pokrajinski odbor zasedal v Kulturnem centru Lojze Bratuž Primorski gioielli - dragulji ¿fimololcin VRŠR DRRGUURRNA z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com ČETRTEK, 6. DECEMBRA 2007 št. 288 (19.071) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Novosti na zamejski politični sceni SandorTence Zamejska politična scena, vsaj tista, ki se prepoznava v levi sredini, doživlja globoke spremembe. Pred kratkim je nastala Demokratska stranka, nova stranka ali federacija pa se rojeva tudi na levici. Stran-karsko-politična scena slovenske manjšine postaja tako vse bolj podobna italijanski. Predsinočnje goriško srečanje slovenskih levičarjev je tudi pri nas postavilo temelje za novo silo, ki se bo razporedila levo od Demokratske stranke. Problemi in razlike sicer še obstajajo, prevladala pa je želja po dogovarjanju, ki -kot je dejal Mario Lavrenčič -predstavlja edino pravo pot. Vse drugo pelje v razkole in razprtije, ki jih je bilo na levici že itak preveč. Tudi med Slovenci, ki se prepoznavajo v levi sredini in v levici, se torej stvari močno poenostavljajo. Vsi problemi pa niso rešeni. V levi sredini so gotovo na prvem mestu odnosi med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, ki ostajajo še naprej močno nedorečeni. Primarne volitve so že zdavnaj mimo, nova stranka je dobila sicer še začasne vodilne organe, Slovenska skupnost pa ostaja nekje na pol poti. To je velik, ni pa edini problem. Na goriškem srečanju levice so pogrešali mlade, ki jih politika ne zanima ali pa, bolje rečeno, jih tako zastavljena politika ne zanima več. Tudi v tem je politična slika zamejske politike sila podobna italijanski, kar ni ravno spodbudno. italija - Po intervjuju, v katerem je Bertinotti vlado ocenil kot polomijo Prodi in Bertinotti zapletena v resen spor Prodijev sodelavec Micheli Bertinottiju očital, da nima državniškega čuta schengen - Jutri bo na vrsti mejni prehod pri Vrtojbi Odpravljajo kabine Iz Rima še ni navodil - V Gorici čakajo na zeleno luč - Jeza tržaškega župana GORICA-TRST - Predvidoma jutri bodo začeli z odstranjevanjem signalizacije in kontrolnih kabin na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Na slovenski strani meje, namreč. Ista usoda bo v prihodnjih dneh doletela objekte tudi na drugih prehodih vzdolž goriške meje. Na italijanski strani pa še čakajo na rimska navodila. Na prefekturi so včeraj povedali, da bodo takoj stopili v akcijo, ko bo prižgana zelena luč. Tržaški župan Roberto Dipiazza se je včeraj nepričakovano odpravil na mejni prehod Rabujez-Škofije, kjer so na slovenski strani že odstranili policijske kabine, in pozval rimsko vlado, naj tudi sama ukrepa pred bližnjim epohalnim dogodkom. Na 7. in 18. strani RIM - Predsedniku poslanske zbornice Faustu Bertinottiju primanjkuje državniški čut. Tako je podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli včeraj komentiral torkov intervju v dnevniku La Repubblica, v katerem je Bertinotti ocenil, da je Prodijevi vladi spodletelo, ker ni uspela uresničiti ambicij, s katerimi se je rodila Unija. Na Michelijevo izjavo se je takoj odzval načelnik SKP v poslanski zbornici Gennaro Migliore. Obžaloval je, da je prišlo do takšnega pobarbarjenja politične debate. Michelija je pozval, naj se Bertinottiju opraviči, Prodija pa je povabil, naj se od Michelija ogradi. Na 20. strani Jutri in v soboto razstavni sejem Agromin Na 4. strani Haider v težavah zaradi »kočljivih« fotografij z mladimi fanti Na 6. strani Na tržaški univerzi so odprli akademsko leto Na 7. strani Slovenski in italijanski • V • V | • v , •• višješolci načrtujejo čezmejni razvoj goriškega turizma Na 17. strani ITALIJA - Politika Levica se združuje pod skupnim simbolom RIM - Na sobotnih in nedeljskih »glavnih stanovih« se bo rodila nova federacija italijanske levice. Tajniki SIK, SKP, Zelene liste in Demokratične levice bodo predlagali svojim članom in pristašem simbol novega političnega subjekta. To bo sinteza med levico in mavričnim gibanjem naravovarstvenikov in zelenih. O združevanju zamejskih levičarjev je tekla beseda tudi v torek zvečer v goriškem Kulturnem domu, kjer je, kljub nekaterim razlikam, prevladala želja po sodelovanju in dogovarjanju. Na 3. in 20. strani 2 Četrtek, 6. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Happy Christmas America JoZe Pirjevec Še nekaj vtisov iz Washingtona. National Gallery of Arts. Odkril sem J. M. W. Turnerja, največjega angleškega kraji-narja vseh časov. V Narodni galeriji umetnosti so mu organizirali antološko razstavo, ki me je presunila. Čeprav je Turner živel med 18. in 19. stoletj em (1775-1851), j e v svoj a dela vnesel vizijo narave, kakršne do tedaj še ni videlo človeško oko. S svobodno, včasih nebrzdano uporabo barv je ustvaril viharna neba, žarke sončne zatone, nevihtne oblake, ki močno spominjajo na impresioniste, če jih ne presegajo. In kar je najbolj čudno: kljub svoji drznosti je postal Turner že pri šestindvajsetih letih član Kraljevske akademije umetnosti in ostal eden njenih stebrov do smrti. Natural History Museum. V galeriji, posvečeni Afriki, naletim na razstavo s skrivnostnim naslovom: »Odkrij Rastafari!« Vstopim in se znajdem pred cesarjem Haile Se-lassiejem, ki ga dobro poznam zaradi njegovega druženja s Titom. Rastafari je gibanje, ki je nastalo na Jamajki v tridesetih letih preteklega stoletja in je cesarja pobožanstvilo, češ da gre za pričakovanega mesijo. S karibskega polotoka se je razširilo tudi v Afriko, kjer ima še danes mnogo privržencev. Častiti Haileja Selassija kot boga je seveda pretirano, ni pa pretirano reči, da je bil pokončen in pogumen človek. Nepozaben je njegov govor na sedežu Društva narodov v Ženevi, ko je ob italijanskem napadu na Abesinijo napovedal, da s tem fašističnega imperializma ni konec. Po vojni je bil prepričan podpornik Titove neuvrščene politike in je leta 1954 kot prvi kronani državni poglavar obiskal Jugoslavijo. Med Bakaricevimi papirji v Zagrebu sem našel navodila takratnega protokola, kako se je treba obleči ob raznih srečanjih s cesarjem. »Tovariši« naj si za večerne sprejeme nabavijo frake, »tovarišice« pa dolge obleke. Čez dan naj se pred potomca Salomona in kraljice iz Sabe nikar ne prikažejo brez kravate ali v sandalih. Njihovi šoferji naj nosijo temnoplave uniforme in kape s ščitkom. Je Ras Tafari vedel, da je s svojim obiskom za- zna mo val za če tek kon ca ju go slo van ske ga socializma? National Archives. Arhive so iz osrčja Washingtona preselili v Maryland, kar pomeni, da moram vstajati ob šestih, če hočem začeti delati ob devetih. A ni mi žal. Pokrajina je lepa v žoltih jesenskih barvah, arhivi so dobro urejeni, čeprav pretirano zastraženi. Med številnimi papirji, ki sem jih videl, velja omeniti poročilo o Gregoriju Rožmanu iz leta 1946. V njem piše, da so podatki, ki jih je izročil jugoslovanski veleposlanik v Londonu, nadvse obremenjujoči za ubežnega škofa. Zaradi kolabo-racionizma bi ga bilo treba vrniti v domovino, da mu tam sodijo. Dokument je romal v State Department, kjer pa so se odločili, da ga ne bodo upoštevali, ker je medtem že izbruhnila hlad na voj na in so se od no si med Za ho dom in Titovo Jugoslavijo nadvse zaostrili. Ameriška televizija. Težko jo je gledati zaradi pogostih propagandnih spotov. Glavno sporočilo: »Call now!« Telefoniraj takoj, da boš kaj kupil, vseeno kaj. Včasih pa se med to potrošniško orgijo le vplete drobec resničnega življenja. Tako na primer oddaja o veteranu iz Ira ka brez no ge in z gro tesk no iz na ka že nim obrazom, da gaje bilo težko gledati. Zaradi birokratskih zapletov je revež ostal brez zdravstvene oskrbe. Toda za take ameriška družba nima dosti posluha. Z venci iz plastičnih smrekovih vej, opentljanimi z rdečimi in zlatimi trakovi, s katerimi so okrašena pročelja vseh javnih stavb, z drevesi in grmi, ki se zaradi tiso-čev električnih lučk ponoči spremene v pravljične skulpture, s cukrenimi melodijami, ki jih je slišati v vseh trgovinah in restavracijah, se pripravlja na svoj poganski božič. Tisti, ki blagostanja niso deležni - po večini so črnci -, prosjačijo na cestah in se grejejo ob izpuhih podzemske železnice. Samo v Washingtonu je 3000 otrok brez strehe nad glavo. Mimo njih hitijo trume ljudi, med njimi pogosto debeluhi, kakršnih pri nas ne poznamo. Zdi se mi, da jih je vedno več in da se bodo ZDA - če se bo ta trend nadaljeval - zamastile v lastnem salu. Happy Christmas, America! VREME OB KONCU TEDNA Sobota nam bo prinesla nov preobrat Darko Bradassi_ V zadnjih dneh je prevladovalo stanovitno vreme, predvsem v nočnih urah je v nižinah in ponekod ob morju nastal prizemni temperaturni obrat in se je zato kopičila vlaga. V nekaterih predelih je bilo prehodno zamegljeno ali je nastala megla. Ob širšem območju z ustaljenim zračnim tlakom, je bilo ozračje umirjeno, brez posebnih vetrov. Včeraj in v torek je na Tržaškem občasno pihala šibka burja, zato je bilo čez dan več sončnega vremena. Temperature so se v zadnjem tednu zadrževale okrog dolgoletnih povprečij, kar velja tudi za višje sloje. Ničta izoterma je bila na višini okrog 1600 m. Nad nami se prehodno krepi šibak anticiklon, fronte se zato pomikajo na severni strani Alp. V prihodnjih dneh bo spet pritekal z zahodnimi do jugozahodnimi tokovi bolj vlažen atlantski zrak. V višjih slojih ozračja se bodo temperature prehodno spet nekoliko zvišale, zato se bo stanovitnost ozračja še povečala. V prizemlju se bo zato do sobote kopi čil pos top no bolj vla žen zrak, za to se bo v prihodnjih dneh prehodno povečala oblačnost in bo vreme spet nekoliko bolj sivo in vlažno. Ta vremenska sprememba bo kratkotrajna, ker nas že od so bo te ča ka nov pre ob rat, ki bo odločno razgibal ozračje. Proti Sredozemlju se bosta spustila severnoatlantski fronti, ki bosta prešli naše kraje v noči na soboto in v sobotnih dopoldanskih urah ter v nedeljo zvečer ter v noči na ponedeljek. Severnoatlant-ski zrak bo ob šel Al pe na za hod ni stra ni, za to bos ta nad Ti ren skim morjem ob spustu hladnejšega zraka nastali ciklonski območji. Že v so boto čez dan bo za to za pi ha la močna burja, ki se bo predvidoma vsaj občasno nadaljevala tudi v nasled njih dneh. Ob pre ho du obeh front se bodo pojavljale padavine in se bo ozračje nekoliko ohladilo. Kot kaže, bo v gorah meja sneženja ob prvi fronti povečini malo nad 1000 m, ob drugi, ki bo predvidoma nekoliko šibkejša, pa nekaj sto metrov nižje. V na ših de žel nih go rah bi mo ra lo to po slab -šanje prinesti zadovoljivo količino snega, bodisi v Julijcih kot v Karniji. Kot kaže, se bo tudi v prihodnjem tednu nadaljevalo precej mrzlo vreme, zato bodo predvidoma pogoji za pripravo smučarskih prog kar ugodni. Danes in jutri bo delno jasno z občasno povečano nizko oblačnostjo. Predvsem jutri se bo oblačnost povečala in bo ponekod vztrajala ves dan. V popoldanskih ali večernih urah se bodo začele pojavljati prve padavine, ki se bodo ponoči okrepile. V soboto dopoldne bo povečini še oblačno in deževno. Meja sneženja bo nad okrog 1000-1200 m nadmorske višine, proti koncu padavin pa lahko tudi nekaj sto metrov nižje. Čez dan se bo vreme delno izboljšalo in ohladilo. Zapihala bo močna burja, ki bo povečala občutek mraza. V nedeljo zjutraj bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Čez dan bo burja oslabela, proti večeru pa se bo spet okrepila. V popoldanskih urah se bo ob lač nost spet po ve ča la in bo do po ne kod možne rahle do zmerne padavine. Meja sneženja bo nad okrog 800-1000 m. Razmeroma hladno bo. Na sliki: v prihodnjih dneh bosta naše kraje prešli severnoatlantski vremenski fronti dunaj - Seja narodnostnega sosveta O financiranju otroških vrtcev in glasbene šole zdaj varuhi Podpora gradnji športne infrastrukture pri Slovenski gimnaziji DUNAJ - Narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja je na svoji zadnji letošnji seji obravnaval vrsto perečih vprašanj, mdr. financiranje sklada za zasebne dvo- in večjezične otroške vrtce, vprašanje sistemskega financiranja Slovenske glasbene šole ter se seznanil z načrtom izgradnje športne infrastrukture (športna dvorana in nogometni stadion) v sklopu generalne sanacije in razširitve skupnega šolskega poslopja Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Kot je po seji dejal predsednik sosveta Marjan Sturm, se bo ta svetovalni organ pri uradu zveznega kanclerja glede sklada za zasebne dvojezične otroške vrtce in tudi sistemskega financiranja Slovenske glasbene šole obrnil na varuhe človekove pravic oz. ljudske tožilce. Na osnovi njihovih ocen pa se bodo nadaljevala pogajanja z avstrijsko zvezno oz. koroško deželno vlado. Pri otroških vrtcih namreč dežela Koroška zahteva prispevek tudi iz zveznega proračuna, pri Slovenski glasbeni šoli pa predstavniki slovenske manjši- ne že vseskozi opozarjajo na očitno diskriminacijo, kajti dežela za dijake in dijakinje deželne glasbeno šole odšteje znatno večjo podporo kot za tiste, ki hodijo v Slovensko glasbeno šolo. Člani narodnostnega sosveta so soglasno podprli projekta večnamenske športne dvorane in nogometnega stadiona pri Slovenski gimnaziji/Dvojezični trgovski akademiji, ki naj bi nastala v sklopu generalne sanacije in razširitve skupnega poslopja obeh šol v Celovcu. Projekt dvorane in stadiona sta članom sosveta predstavila poslujoči tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan in predsednik Slovenskega atletskega kluba (SAK) Marko Wieser. Celoten projekt bo stal skoraj deset milijonov evrov, pri čemer finančna sredstva za izgradnjo športne infrastrukture še niso docela zagotovljena. Zato je sosvet tudi soglasno sklenil, da predsednik sosveta pozove vse pristojne ustanove na zvezni in deželni ravni, da zagotovijo sredstva in s tem realizacijo projekta, ki je za slovensko manjšino zgodovinskega pomena. (I.L.) PISMA UREDNIŠTVU Bodo prevajalci in tolmači sploh potrebni? Iz lastnih izkušenj in prakse ter po obnašanju slovenske skupnosti bi rekla, da ne. Saj nikogar ne zanima naš obstanek, rekla bi celo, da skoraj nihče ne ve, da obstajamo. Pravzaprav govorim v imenu jezikovnih asistentov (ki so stopničko niže od tolmačev). Jezikovni asistenti, kar nekaj nas je, ki smo pred leti opravili v Rimu natečaj za slovenski jezik (kdo je še raztresen okoli po svetu - v Bel-lunu in Vicenzi na primer - nekaterim pa je le uspelo, da so jih iz Benetk in Verone premestili v Gorico in Trst) smo upali, da se bomo z zadnjo notranjo rekvalifikacijo na notranjem ministrstvu le spravili za stopničko više in postali prevajalci in tolmači za slovenski jezik, a glej, naša rekvalifikacija je splavala po vodi. Postati iz jezikovnega asistenta prevajalec za slovenski jezik ni težko, če si npr. obiskoval šolo jezikovne smeri, kot je to npr. zavod Carli v Trstu (smer »perito aziendale e corri-spondente in lingue estere«) ali kako drugo tako italijansko višjo srednjo šolo. (Žal smo vsi maturirali, preden so na liceju Prešeren uvedli tudi jezikovno smer). Nemogoče je pa, če si obiskoval slovensko šolo, če imaš diplomo, na kateri piše, da je pouk potekal v slovenskem jeziku, ker taka diploma v danem primeru ne velja prav nič. Za jezikovnega asistenta še zaleže, za prevajalca pa ne. Kos papirja, ki je le za v koš. Toda, ali je to sploh pomembno? Ali koga to kaj briga? Nikogar. Še najmanj naše slovenske politike. Pa saj bi to že morala vedeti. Ko sva s kolegico delali na Kve-sturi v Benetkah, sva hodili od Pon- cija do Pilata, da bi nama kdo pomagal ali vsaj svetoval, kaj naj narediva, da se približava domu, sva zaman iskali oporo in pomoč pri Slovencih. Nihče ni imel časa za naju, niti da bi naju poslušal, kaj šele, da bi se z nama srečal. Ko sva že obupali, se je vendarle našel nekdo, ki naju je poslušal in nama tudi resnično pomagal, a ta nekdo ni bil Slovenec. Verjetno za Slovence nisva bili zanimivi, čeprav sva opozarjali, da v Benetkah s slovenščino nimava česa početi in da bi zares radi delali z jezikom, s katerim sva zmagali na natečaju. Prepričani sva bili, da nama bo kdo le priskočil na pomoč, saj bo zaščitni zakon prej ali slej zaživel in takrat bodo prevajalci in tolmači še kako potrebni. Nič. Najin klic je bil klic vpijočega v puščavi. Zaščitni zakon je končno pod streho, mi (jezikovni asistenti) pa kot, da nas ni. Nas sploh slovenska skupnost potrebuje? Rekla bi, da smo mi jezikovni asistenti za slovensko skupnost deveta briga, a zdi se mi, da nismo niti to. Pa naj mi pravijo, da koga skrbi slovenščina, oziroma raven slovenskega jezika. Pa naj mi še kdo reče, da ni slovenskih prevajalcev! Če kdo zahteva slovenskega prevajalca ali tolmača smo vedno na voljo, čeprav to pomeni opravljati delo, ki je višje od naše kvalifikacije! Vse skupaj je zelo žalostno in moram reči, da se včasih skoraj kesam, da sem sploh obiskovala slovensko šolo. Le nekaj mi je pri vsem tem popolnoma jasno: koga ne bom več volila! Pa naj se potem vsa slovenska skupnost zgraža, jaz sem svoje zgražanje že prebolela, sedaj se gre za moj obstoj. P.S.: Pa še nekaj kot informacijo: za dve prosti mesti slovenskega prevajalca sta se rekvalificirali dve italijanski kolegici (ena v Vidmu in ena v Trentu), ki sploh ne znata slo- ftlfi venščine, ne poznata slovenske stvarnosti, kaj še, da obstaja zakon za zaščito Slovencev v Italiji. Živela slovenska diploma, ki nikogar ne zanima. Miroslava Leban, jezikovni asistent na tržaški prefekturi Javno vprašanje V Primorskem slovenskem biografskem leksikonu Goriške Mohorjeve družbe sem v teh dneh iskala slikarja, kiparja in esejista Janeza Pir-nata, ker sem nujno rabila letnico njegovega rojstva, pa nadvse presenečena, da ne rečem razočarana tega zaslužnega Primorca nisem našla, ker ni sploh omenjen v nobenem snopiču, niti v Dodatku iz leta 1994. Njegov oče Nikolaj Pirnat, slikar in kipar, rojen v Idriji in umrl v Ljubljani, vedri z zapisom o njem v 12. snopiču, njegova mati pisateljica Nada Kraigher, rojena v Trstu in umrla v Ljubljani, pa v 8. snopiču, le njun sin edinec, po mojem 100 % Primorec, pa čeprav živi pretežno v Ljubljani, ni nikjer omenjen. Kako to, da smo vsi skraja nanj popolnoma pozabili? Anti ga nismo zatajili. Če bo izšel še kakšen... verjetno prepotre-ben dodatek, zapisovalcem polagam na srce, da ga poiščejo v Ljubljani na Rimski 9, kjer se bodo seznanili z izjemno osebnostjo ustvarjalca, in naj ga nato izčrpno omenijo v leksikonu, da bo gneča v njem še večja in prijetnejša. Jolka Milič / ALPE-JADRAN Četrtek, 6. decembra 2007 3 slovenska manjšina - Na današnji seji Paritetni odbor bo dopolnil seznam občin za t.i. vidno dvojezičnost Na dnevnem redu tudi sklep o internetni spletni strani odbora Seja paritetnega odbora za slovensko manjšino ARHIVSKI POSNETEK TRST - Danes se bo na sedežu deželne vlade v Trstu sestal paritetni odbor za slovensko manjšino. Odbor bo dopolnil seznam občin, ki pridejo v poštev za izvajanje tako imenovane vidne dvojezičnosti. Prvi seznam j e bil sprej et na sej ah v Vidmu in v Trstu v drugi polovici septembra, danes pa ga bo odbor dopolnil. Na po te zi je po tem pred sed nik de žel ne uprave Riccardo Illy, ki mora z dekretom osvo ji ti ozi ro ma odo bri ti ta sez -nam. Odbor, ki mu predseduje Bojan Brezigar, bo vedno v zvezi z omenjenim seznamom tudi sprejel nekatere sklepe, ki se tičejo javne ustanove in koncesionarje javnih servisov. Na dnevnem redu ima tudi sklep za oblikovanje spletne internetne strani, s katero bo paritetni odbor v italijanskem in slo ven skem je zi ku ob ve ščal javnost o svojem delovanju in tudi o vprašanjih, ki zadevajo izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manj- politika - Podob no kot na državi ravni Zamejska levica na poti združevanja Nova stranka, konfederacija ali samo volilni kartel? - Kritike SKGZ, češ da je odkrito podprla Demokratsko stranko GORICA - Združevanje levice je neizbežen politični proces, če bo to rodilo novo stranko, konfederacijo ali samo volilni kartel pa je v tem momentu težko napovedati. Nekje je treba vendar le za če ti, za le vi co, ki jo ne ka te ri označujejo za radikalno, je vsekakor po znanih razkolih in delitvah napočil čas združevanja. To je bila "rdeča nit" pred-sinočnjega srečanja, ki je v goriški Kulturni dom privabilo precej manj ljudi, kot so pričakovali organizatorji. »A to je šele začetek zahtevne in strme poti,« je dejal Igor Kocijančič (SKP), po katerem tudi levica plačuje velik davek za naraščajočo nepriljubljenost, ki jo politika doživlja med ljudmi. Mariu Lavrenčiču, ki je uvedel srečanje, ni všeč, da je združevanje na levici dobilo ime "rdeča stvar" (v it. cosa rossa). Po njegovem gre enostavno za levico. Največjo napako bi pri tem naredili, če bi se ozirali nazaj in se sklicevali na "izme" (omenil je komunizem). Združevanje na levici ima smisel le, če je za zr to v pri hod nost. Po mnenju Stojana Spetiča (SIK) Italija tvega, da ne bo imela levice, nov levičarski subjekt pa mora nastati kot sinteza različnih levičarskih kultur. Zanj je vzor takšnega združevanja gibanje Unitad Popular v Čileju, ki ga je vodil pokojni Salvador Allende. Spetiča so prvi koraki Demokratske stranke v odnosu do Slovencev razočarali, pri čemer je navedel primer novega deželnega statuta. Predstavniku SIK ni bilo všeč, »da je SKGZ z dušo in telesom podprla rojstvo Demokratske stranke.« Krovni manjšinski organizaciji morajo za dob ro bit slo ven ske manj ši ne ohraniti neodvisnost. Ze le ni Mar ko Ma rin čič je re kel, da je treba pri iskanju skupnih poti na levici upoštevati tudi nekomunistično tradicijo. Levica vsak dan preprečuje Il-lyjevi deželni upravi drsenje na desno in vprašati se moramo, zakaj mladi bežijo od politike. Morda je razlog za to dejstvo, da se tudi v zamejski politiki, vključno z levico, pojavljajo vedno eni in isti obrazi in da praktično ni nobene generacijske prenove. Če do do združitve na levici prišlo, bo to po zaslugi volilcev in aktivistov, ne pa voditeljev levih strank, je prepričan Kocijančič. Prav je, da govorimo o vse bi nah in vred no tah, to pa ni dovolj, če ne bomo okrog teh stališč vzbudili zanimanje mladih in vseh tistih na levici, ki so se oddaljili od politi ke in mar si kdo tu di od vo lišč. Udeleženci predsinočnjega srečanja v goriškem Kulturnem domu BUMBACA Podobne misli je izrekel dober-dobski župan Paolo Vizintin. Naveličan je praznih besedičenj tudi na levici, ki bi morala ovrednotiti ne samo mlade, a tudi kompetentne kadre. Proces združevanja se mu zdi sila zahteven, za to žu pan upa, da bo pri šlo vsaj do konfederacije levih sil. Borisu Iskri ni všeč, da se izkušnje na levici vzporeja z Demokratsko stranko. »Mi moramo razmišljati o nas in ne smemo biti odvisni od drugih,« je dejal nekdanji deželni svetnik. Evropa se je v tem prostoru nekoč delila, sedaj se združuje, je dejal Iskra, ki si želi moderno levico, ki ne obuja več preteklosti. Nabrežinski občinski svetnik SKP Adriano Ferfolja se ne sramuje biti komunist v demokratični Italiji. Leva sredina po krivdi Demokratske stranke drsi na desno, na levici se zato odpira praznina, ki jo je treba zapolniti. Da-njelo Birso zelo moti, da so se primarne volitve za Demokratsko stranko odvijale tudi po slovenskih društvih, ki morajo ostati neodvisna od strankarske politike. Z združevanjem na levici že močno zamujamo je prepričan Marjan Sošol, po mnenju Karla Černica pa bo morala biti morebitna nova leva stran ka iz ra zi to pro ti ka pi ta lis tič na. Strinjal se je s Kocijančičem, ko pravi, da so levičarji na bazi dosti bolj občutljivi za enotnost kot strankarski aparati. Zdru že va nje z ze le ni mi se Čer ni cu statut SKP za ime FJK v štirih jezikih RIM - Sinoči je v poslanski komisiji za ustavne zadeve zapadel rok za predložitev dopolnil in popravkov k predlogu novega statuta Furlanije-Julijske krajine. Skup no jih je bi lo pred lo že nih okoli tristo. Stran ka ko mu nis tič ne pre -no ve spo ro ča, da sta po slan ca Franco Russo in Sabina Siniscal-chi vložila stališče v podporo šti-rijezičnemu uradnemu imenu na še de že le. »Raz lič ni je zi ki, ki jih govorijo v naši deželi, ne smejo postati identitetni elementi Furlanije-Julijske krajine, novi sta tut pa mo ra brez okle vanj za -ščititi večjezičnost. Lahko se ga si cer spre me ni, ne pa iz ni či,« je v tiskovnem sporočilu podčrtal deželni tajnik SKP Giulio Lauri. Obžaluje, da so nekateri v Demokrat ski stran ki po sta vi li pod vprašaj ne samo večjezični naziv FJK, ampak tudi večjezičnost kot na če lo. Po pold ne so se po slan ci De mo krat ske stran ke sre ča li s predsednikom komisije Lucia-nom Violantejem. Dejali so, da nihče v DS ne postavlja pod vprašaj upravne avtonomije Fur-lanije-Julijske krajine. Komisija, kot je povedal furlanski poslanec Ivano Strizzolo, bo popravke začeli obravnavati prihodnji teden. Zgorela planinska koča na Veliki planini LJUBLJANA - V ponedeljek je pogorela ena izmed lesenih planinskih koč na Veliki planini nad Zelenim robom, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Požar se je po prvih zbranih podatkih začel v leseni koči in je po nestrokovni oceni povzročil za 100.000 evrov škode. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem vzroka požara. Ogenj so pogasili gasilci bližnjih prostovoljnih gasilskih društev. 24-letni občan, ki je požar opazil, je bil lažje telesno poškodovan, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani, so sporočili s PU Ljubljana. (STA) vse ka kor zdi še kar prob le ma tič no, saj njihov voditelj Alfonso Pecoraro Sca-nio javno odklanja oznako levičarja. Deželna svetnica SIK Bruna Zor-zini je ocenila, da je levica s skupnim de lom mar si kaj do se gla na de žel nem merilu. Zakon FJK za Slovence se ji zdi do ber, pri ne ka te rih zah te vah pa smo bili levičarji in Slovenci premalo pogumni. Furlani so pri svojem zakonu pokazali precej večji pogum. Za Zorzini-jevo je bitka za obnovitev Kraške gorske skupnosti žal dokončno izgubljena bitka, medtem ko je bil Kocijančič mnenja, da še ni vse izgubljeno. Aldo Rupel je izrazil upanje, da torkovo srečanje ne bo ostalo le na ravni debatnega večera in navadne izmenjave mnenj, ki je sicer dobrodošlo, v politiki pa so bistvena dejanja. Udeleženci so zato sprejeli njegov poziv, da se po novem letu priredijo "operativna" sre čanja tu di na os no vi sta lišč, ki bodo prišla do izraza na bližnjih "generalnih stanovih" italijanske levice v Rimu. Fabrizio Dorbolo (demokratična levica) je pozval nastajajočo združeno slovensko levico, naj ne pozabi na Benečijo in na posebne probleme tamkajšnjih Slovencev. Omenil je bitko za razvoj špetrske dvojezične sole, v kateri je bil kot tamkajšnji občinski svetnik soudeležen v prvi osebi. S.T. gorica - Poziv s torkovega srečanja »Podpiramo skupne nastope levih sil« GORICA - Na torkovem srečanju v goriškem Kulturnem domu so odobrili naslednjo izjavo: Slovenci, člani SKP, SIK, Demokratične levice in Zelenih, a tudi opredeljeni levičarji, ki ne pripadajo nobeni stranki, zbrani v goriškem Kulturnem domu na svojem prvem srečanju odločno podpiramo pobudo za združitev in skupen nastop levih sil v Italiji, kar bo potrjeno na Glavnih stanovih levice v Rimu konec tedna. Slovenski levičarji se bomo na rimskem shodu aktivno udeležili razprave v programskih forumih. Še posebej bomo izpostavili vrednote miru, socialne solidarnosti, osvobajanja dela, varstva okolja, sodelovanja med narodi v procesu evropske integracije in enakopravnosti vseh skupnosti v okviru naše narodnostno in jezikovno raznolike avtonomne dežele. Slovenski levičarji se obvezujemo, da bomo okrepili vse oblike sodelovanja in usklajevali svoje delo v izvoljenih organih krajevnih uprav, pokrajin in dežele. V okviru slovenske manjšine bomo povezovali vse napredne sile in se zavzemali za neodvisnost organizacij civilne družbe. Po novoletnih praznikih bomo priredili skupna srečanja v vseh pokrajinah, kjer živimo, da prisluhnemo mnenjem naših ljudi, predvsem mladine. Štejemo si v čast in ponos, da s svojim delom prispevamo k premostitvi nezgodovinskih ločevanj, ki so šibile levico in z njo celotno skupnost. Slovence od Kanalske doline do Miljskih hribov pozivamo, da se nam pridružijo v plemenitem poslanstvu združevanja in krepitve levice pri nas in posledično tudi v širšem primorskem prostoru. 4 Četrtek, 6. decembra 2007 GOSPODARSTVO / dolga krona - Jutri in v soboto v organizaciji KZ in Obalne samoupravne skupnosti Razstavni sejem tipičnih lokalnih proizvodov in pridelkov Sklepno dejanje čezmejnega projekta dveh manjšin Agromin TRST - Ovrednotenje in promocija tipičnih lokalnih proizvodov in pridelkov je cilj razstavnega sejma, ki ga deželna Kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Kopra prirejata jutri in v soboto v prostorih informativnega centra zadruge Dolga Krona pri Dolini. Sejem je že četrti po vrsti in se bo z njim v bistvu končal čez-mejni projekt Agromin, pri katerem sta v zadnjih treh letih sodelovali slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji v okviru evropskega programa Interreg IIIA Italija-Slovenija. Pobudniki glede na uspeh projekta napovedujejo še tesnejše sodelovanje na tem področju. Namen sejma je torej prikazati sadove zemlje, na kateri živita manjšini. Še zlasti pa naj bo sredstvo, da bodo pris -tojne institucije bolj pozorne do obeh narodnih skupnosti in do njune pravice, da se na tem območju razvijata ob ohranjanju kulture in tradicij, kot je poudaril deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec. Slednji je namreč včeraj predstavil sejem in sploh podal obračun projekta ob udeležbi predstavnice Italijanske unije Roberte Vincoletto, predsednika zadruge Dolga Krona Vojka Kocjančiča in vodje strokovne službe KZ Maria Gre-goriča, ki je v sklopu projekta tudi sestavil strokovni slovensko-italijanski in ita-lijansko-slovenski slovar proizvodnih usmeritev primarnega sektorja. V njem je okrog šest tisoč izrazov, pa tudi novih besed na šestih področjih, in sicer v čebelarstvu, oljkarstvu in olju, sirarstvu, vinogradništvu, vinarstvu in zelenjadar-stvu. Cilj besednega priročnika je nuditi konvencionalno izrazoslovje oz. skupno izhodišče v okviru čezmejnega sodelovanja, tudi v luči novega evropskega programskega obdobja 2007-2013, je povedal Gregorič in dodal, da bodo slovar v prihodnosti še obogatili. Projekt Agromin je zaživel aprila leta 2005, so povedali, prijavitelja pa sta Kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost. Njegov cilj je bilo ovrednotenje virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanje in promocija skupne čezmejne ponudbe tipičnih proizvodov in pridelkov ter sploh krepitev sodelovanja in medsebojnega poznavanja med manjšinama. Projekt je predvideval tudi izdajo dvojezične knjige s predstavitvijo proizvajalcev, tipičnih proizvodov in tradicionalnih receptov s čezmejnega območja. Publikacijo bodo izdali v kratkem (3 tisoč izvodov), medtem ko so že ponatisnili 30 tisoč informativnih večje- Z leve Mario Gregorič, Edi Bukavec, Roberta Vincoletto in Vojko Kocjančič na predstavitvi razstavnega sejma Agromin, ki bo jutri in v soboto na Dolgi Kroni KROMA zičnih zgibank o vinu, oljčnem olju in drugih proizvodih. Predstavniki obeh skupnosti so v tem obdobju poleg raznih posvetov, tečajev in delavnic priredili tudi tri razstavne sejme. Četrti sejem bo, kot omenjeno, na sporedu ta konec tedna v prodajno-informativnem središču za promocijo in pokušnjo tipičnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini. Projekt bo slovesno sklenil posvet, ki ga bodo priredili 19. decembra v Narodnem domu v Trstu. Sejem bo za obiskovalce odprt jutri in v soboto od 11. do 18. ure. Uradno odprtje bo jutri ob 11. uri, pol ure pozneje pa bo uradna predstavitev tipičnih pridelkov in izdelkov pod vodstvom novinarja Stefana Cosme in Gregoriča. Sejma se bo udeležilo 30 razstavljalcev z obeh strani meje, ki se bodo predstavili z več kot 50 različnimi vini in več kot 20 različnimi olji, s sirom in drugimi tipičnimi lokalnimi dobrotami, pa tudi z ribami. Predviden je še bogat kulturni in glasbeni program, ki ga bodo oblikovali zbori in glasbene skupine iz Italije in Slovenije. Srž pobude pa bosta vodeni degustaciji ekstra deviškega oljčnega olja in vin, ki bosta jutri ob 14. oziroma ob 16. uri. Degustacijo olja bo vodil izvedenec Giovanni Degenhardt s sodelovanjem Miloša Čotarja, medtem ko bosta za degustacijo vin poskrbela Iztok Kle-nar in Mario Gregorič. Aljoša Gašperlin jeklarstvo Finest bo vlagal v Romuniji PORDENON - Finančna družba Triveneta za internacionalizacijo podjetij Finest je namenila 8,75 milijona evrov za prekvalificiranje jeklarskega obrata v Romuniji, ki ga je nedavno kupila družba Acciaierie Beltrame Spa iz Vicenze, sicer vodilno evropsko podjetje v proizvodnji merkantilnih jeklenih plošč. Finest bo tako sodeloval pri globalni naložbi v vrednosti 60 milijonov evrov, kolikor je vreden projekt za obnovo in zagon nove proizvodnje v romunski jeklar-ni, to pa bo hkrati tudi eden največjih posegov finančne družbe od njene ustanovitve, s katerim bo imela v romunski jeklarni 25-odstotni lastniški delež. Jeklarna se nahaja v industrijskem mestu Calarasi, ki je 80 kilometrov oddaljeno od prestolnice Bukarešte, in se razprostira na skupni površini 280 tisoč kvadratnih metrov. Podjetje Beltrame namerava tam proizvajati jeklene tramove, težke profile in palice. izobraževanje Pravni seminar v slovenščini v okviru LexAlp TRST - V okviru projekta LexAlp, financiranega iz skladov evropskega programa Interreg IIIB Alpski prostor, prireja Dežela FJK v sredo, 12. novembra v Trstu (Stopnišče Capuccini 1, nekdanji Irfop) brezplačni izobraževalni seminar v slovenskem jeziku, namenjen funkcionarjem, ki delajo na področju čezmejnih odnosov, pravnikom in prevajalcem oz. tolmačem. Alpska konvencija, ki so jo osem držav alpskega loka in EU podpisale 7. novembra 1991 v Salzburgu, ima za cilj zaščito naravnega alpskega ekosistema in zagotavljanje vzdržnega razvoja alpskega prostora. Mednarodni subjekti, ki so člani konvencije, so se zavezali za sodelovanje na pravnem, gospodarskem, znanstvenem in tehničnem področju, da bi tako zagotovili uresničevanje globalne politike za ohranjanje in zaščito Alp ob upoštevanju interesov vsake od alpskih držav. Tržaški seminar, za katerega seje mogoče prijaviti do vključno ponedeljka, 10. decembra, se bo končal s praktično vajo za uporabo računalniške podatkovne baze. Potekal bo od 9. do 13. in od 14. do 16. ure. sdgz - V Zgoniku v okviru projekta Imprendero Prvi seminar o generacijskem prehodu Za podjetnike SDGZ v programu še tri srečanja ZGONIK - Na podružnici SDGZ -Servis v obrtni coni Zgonik je v bilo v torek prvo srečanje o generacijskem prehodu in prenosu podjetij od ustanoviteljev na nadaljevalce (na posnetku Kroma). Čez dva tedna bo drugo srečanje, v januarju pa še dve na to zelo aktualno temo, ki ne zanima le krajevnih, pač pa tudi številna druga, srednje majhna podjetja, ki so zrasla kot gobe po dežju v severovzhodni Italiji in v drugih delih države. Obrtna in tudi druga podjetja, pri nas trgovska, gostinska in tudi mednarodna, so se v zadnjih desetletjih lepo razvila, sedaj pa potrebujejo novega elana, novih idej in načrtov, pa tudi strateških usmeritev in nasvetov za konsolidacijo in nadaljnji razvoj, ki je naloga novega rodu. Po nagovoru Davorina Devetaka, ki pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju sledi izvajanju projekta Imprendero za to problematiko, je predaval strokovnjak Michele Popolani. Predstavnikom v glavnem mladega rodu iz vrst SDGZ, bilo je tudi nekaj starejših podjetnikov, je razkril med seboj povezana vprašanja premoženja, družine in podjetja, govoril je o kompetencah v podjetju, o prenosu vodilne vloge od staršev na otroke in o sposobnosti slednjih za sprejemanje povezanih odgovornosti in pooblastil. Obravnaval je tudi vprašanja motivacije, samozavesti, sporočilnih sposobnosti in drugih plati, ki so bistvene pri tem procesu. Tokrat ni šlo za tradicionalno predavanje »ex cathedra«: tako mlajši, kot zre- lejši podjetniki, starši in otroci, sovrstniki iz obrtnih con iz Doline ali Zgonika, trgovci, gostinci in mednarodni operaterji s Krasa in mesta, tudi iz Gorice, ki so bili prisotni, so živo sledili in sodelovali s komentarji, izkušnjami in tudi s kritičnimi pogledi. V torek, 18. decembra ob 15.30 bo v obrtni coni Zgonik naslednji seminar iz omenjenega programa podjetniške kulture in izobraževanja Imprendero, ki ga financira Dežela FJK z evropskimi skladi FSE in dotacijami italijanskega ministrstva za delo. Videmski strokovnjak Michele Po-polani bo uvedel skupno razmišljanje o »podjetju med nadaljevanjem in potrebo po obnovi: strategije za kontinuiteto«. Kljub zelo lepi udeležbi, je na voljo še kakšno mesto in morebitni zamudniki so vabljeni, da se nemudoma prijavijo na SDGZ v Trstu (tel. 0406724824). Po drugem srečanju so predvidena tudi individualna svetovanja v nekaterih od sodelujočih podjetij. Pri pobudi s SDGZ sodelujeta storitveno podjetje Servis in zavod CRES iz Vidma. (DD) Evropska centralna banka 05. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 05.12 04.12 ameriški dolar 1,4720 1,4741 japonski jen 162,33 161,85 kitajski juan 10,8751 10,9061 ruski rubel 35,9640 35,9860 danska krona 7,4574 7,4569 britanski funt 0,72240 0,71490 švedska krona 9,3985 9,4200 norveška krona 8,0700 8,1090 češka krona 26,237 26,290 švicarski frank 1,6458 1,6480 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,89 253,45 poljski zlot 3,6000 3,6183 kanadski dolar 1,4975 1,4815 avstralski dolar 1,6950 1,6843 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5474 3,5569 slovaška krona 33,260 33,315 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6990 0,7004 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 91,31 91,25 turška lira 1,7330 1,7505 hrvaška kuna 7,3265 7,3317 Zadružna Kraška banka 05. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4932 1,4626 britanski funt 0,7340 0,7171 švicarski frank 1,6731 1,6323 japonski jen 166,5625 158,4375 švedska krona 9,6303 9,1697 avstralski dolar 1,7408 1,6673 kanadski dolar 1,5318 1,4735 danska krona 7,6032 7,3167 norveška krona 8,2922 7,8877 madžarski florint 259,7862 247,1137 češka krona 26,9472 25,6327 slovaška krona 34,1478 32,4821 hrvaška kuna 7,5149 7,1484 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 05. decembra 2007 valute hrvaška kuna evro nakup prodaja 0,7284 7,570 ,5166 165,31 ,6758 8,211 9,533 ,7192 7,57 0,7104 7,383 1,4793 161,24 1,6345 8,009 9,298 1,6769 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 05. decembra 2007 Indeks MIB 30:+1,73 delnica cena € var. % AEM 2,915 +0,73 ALLEANZA 9,1 +1,26 ATLANTIA 26,06 +0,62 BANCA ITALEASE 9,89 +2,37 BANCO POPOLARE 15,07 +1,28 BPMS 3,805 +0,98 BPM 9,83 +0,66 EDISON 2,31 +2,44 ENEL 8,27 +1,68 ENI 24,86 +2,47 FIAT 18,13 +2,02 FINMECCANICA 20,09 +1,26 FONDIARIA-SAI 29,74 +1,29 GENERALI 31,65 +0,41 IFIL 6,94 +2,13 INTESA 5,445 +1,30 LOTTOMATICA 23,60 +2,61 LUXOTTICA 21,96 +1,62 MEDIASET 6,585 +1,78 MEDIBANCA 15,54 +1,22 PARMALAT 2,595 +0,58 PIRELLI 0,82 +0,86 SAIPEM 27,67 +3,48 SNAM 4,41 +2,56 STMICROELEC 10,65 +3,52 TELECOM ITA 2,2375 +2,97 TENARIS 15,81 +2,00 TERNA 2,73 -0,18 UBI BANCA 19,1 +0,27 UNICREDITO 5,82 +1,57 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN evropska unija - Na danšnjem vrhu notranjih ministrov v Bruslju Dokončna potrditev širitve schengna na devet novink Med temi je tudi Slovenija - V schengenskem prostoru brez notranjih meja tako 24 držav BRUSELJ - Notranji ministri EU, med njimi slovenski minister Dragutin Mate, bodo danes na zasedanju v Bruslju dokončno potrdili širitev schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah EU na devet novih članic, s čimer se bo schengenski prostor razširil s 15 na 24 držav. Širitev se bo zgodila v prvi minuti 21. decembra, sledilo bo dvodnevno praznovanje na več sedanjih mejnih prehodih med novimi članicami, tudi na prehodu Rabujez-Škofije med Trstom in Koprom. Schengenski projekt sega dobrih dvajset let nazaj, ko so države Beneluk-sa ter Francija in Nemčija podpisale schegenski sporazum, s katerim so se v 33 členih dogovorile za postopno odpravljanje nadzora na skupnih notranjih mejah. Sporazum, ki je dobil ime po luk-semburški vasici Schegnen, kjer je bil 14. junija 1985 podpisan, je temelj za EU brez mej a. V schengenskem območju sedaj sodeluje 15 držav - 13 starih članic unije brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija, vstop vanj pa v prihodnjem letu načrtujeta tudi Švica in Liechtenstein. S širitvijo na devet novink, in sicer na Slovenijo, Litvo, Latvijo, Estonijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko in Malto - vse iz širitve leta 2004 razen Cipra - se bo schengenski prostor, v katerem je mogoče potovati brez preverjanja potnih listin, razširil do meje z Belorusijo in Ukrajino. Ciper s procesom vstopa v schengen-sko območje ni začel zaradi političnega vprašanja Severnega Cipra, Bolgarija in Romunija pa naj bi začeli evalvacije za vstop v schengenski prostor leta 2008, vanj pa naj bi po načrtih vstopili leta 2009. Evropske žepne državice imajo v tem okviru sklenjene posebne sporazume, ki opredeljujejo, kako potujejo. Vseh devet kandidatk je moralo za vstop v schengen izpolniti vse določene pogoje. Slovenija je z vstopom v EU 1. maja 2004 prevzela obveznost izvajanja schengenskega pravnega reda v celoti, vendar s tem nadzor na notranjih mejah med Slovenijo in članicami EU ni bil odpravljen, saj je morala država za to izpolniti pogoje glede fizičnega varovanja meje in uporabe schengenskega informacijskega sistema. Sprva naj bi s širitvijo schengenskega prostora vzpostavili tudi novi schengenski informacijski sistem za izmenjavo policijskih podatkov druge generacije SIS II, vendar so se nato novinke zaradi napovedanih zamud pri uvajanju tega sistema na skupni informacijski sistem priključile s pomočjo alternativnega projekta SIS I za vse, ki ga je predlagala Portugalska, pomembno vlogo pri njegovem uresničevanju pa je igrala tudi Slovenija. Portugalsko predsedstvo je pred dnevi že razgrnilo tudi podroben urnik dvodnevnega praznovanja schengenske širitve. Slovesnost na slovensko-italijanski meji na prehodu Rabujez-Škofije bo zadnja postaja praznovanja, začela se bo ob treh popoldne 22. decembra in bo trajala uro in pol, izhaja iz osnutka dnevnega reda praznovanja. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik komisije Jose Manuel Barroso. Končni cilj po schengenski širitvi sicer ostaja vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema druge generacije SIS II. Nad SIS II, ki naj bi bil po načrtih operativen do konca prihodnjega leta, bdi Evropska komisija. SIS II bo nadgradil sedanji informacijski sistem z najnovejšimi dosežki tehnologije, tudi z digitalnim elementom. Ministri EU za notranje zadeve se bodo sicer na tokratnem srečanju v dopoldanskem času sestali tudi z ministri za za- poslovanje. Pogovarjali se bodo o migracijah, zaposlovanju in lizbonski strategiji, konkretno o predlogu komisije za uvedbo modre karte. Evropska komisija je projekt modre karte, posebnega dovoljenja za bivanje in delo visokokvalificiranih državljanov tretjih držav v EU, razgrnila konec oktobra. Podrobni pogoji in kvote za izdajo dovoljenj v predlogu niso opredeljeni, saj to ostaja v pristojnosti držav članic. Ob uveljavljanju modre karte bodo imeli pri zaposlovanju prednost delavci iz novink, zatrjujejo v Bruslju in menijo, daje to za novinke, med njimi Slovenijo, "napoved sprememb". Tokratno zasedanje notranjih ministrov je zadnje pod portugalskim predsedstvom, ki bo krmilo EU z novim letom za šest mesecev predalo Sloveniji. Med slovenskim predsedovanjem se bo tudi sklenila schengenska širitev na devet novih držav, saj bo marca prihodnje leto s spremembo letalskih voznih redov odpravljen še nadzor na zračnih mej ah, medtem ko bo decembra odpravljen nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah. (STA) Slovenski notranji minister Dragutin Mate je vložil veliko energije, da bo do schengenske širitve prišlo že zdaj Hrvaški predsednik Stjepan Mesic (levo) med tiskovno konferenco skupaj z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom ansa BRUSELJ - Širitev schengenskega prostora ne bo poslabšala varnosti, je dan pred dokončno odločitvijo o schengenski širitvi zatrdil komisar Franco Frattini. "Prvi testni primer sodelovanja med policijami držav članic bo evropsko nogometno prvenstvo junija 2008 v Avstriji in Švici," je poudaril. Poleg tega bodo za še večjo varnost predlagali nenapovedane obiske posebnih evalvacij-skih skupin za nadzor varovanja schengenske meje in izvajanja drugih schen-genskih ukrepov, so včeraj napovedali v kabinetu komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija. Komisija naj bi predlog o tem podala konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009. "Širitev schengna ne bo pomenila zmanjšanje varnosti," je poudaril Frattini. V letu 2006 je bilo izvedenih 58 operacij na terenu za preverjanje in spremljanje izvajanja varnostnih ukrepov, ki so bili pogoj za odpravo nadzora na notranjih mej ah, letos pa še približno 15 ali 16 dodatnih inšpekcij, s katerimi smo preverili, da je napredek storjen, je po- bruselj - Zagotovila komisarju za širitev Rehnu v zvezi z razglasitvijo ERC Mesic: Našli bomo rešitev, ki bo zadovoljila Slovenijo, Hrvaško, Italijo in tudi Evropsko unijo ERC navedla ekološko zaščito Jadrana in krepitev položaja hrvaških ribičev. Rehn je glede pristopnih pogajanj Hrvaške z EU povedal, da ta hitro napredujejo. Za ohranitev hitrosti pa je ključno čim prejšnje oblikovanje vlade na Hrvaškem, ob tem pa še boj proti korupciji ter izpolnjevanje meril, je poudaril. Hrvaški predsednik je v Bruslju pojasnil, da je pri sogovornikih naletel na določeno nerazumevanje glede oblikovanja vlade. V Bruslju namreč po njegovih besedah pričakujejo, da bo oblikovanje vlade poveril najmočnejši stranki, on pa pravi, da hrvaška ustava določa, da vlado oblikuje tisti, ki lahko predloži dokaze, da ima večinsko podporo v parlamentu, je povedal. Mesic je jasno izpostavil, da ne glede na to, kakšna vlada bo sestavljena, bo ta evropsko usmerjena. Ni dvoma, tu ne bo sprememb, je zagotovil. Hkrati je tudi jasno povedal, da bo morala Hrvaška izvesti reforme, ki so nujne, nekatere pa tudi težke. Omenil je reformo pravosodja, javne uprave, zdravstva in nekaterih drugih področij. Hrvaški predsednik je še posebej izpostavil boj proti korupciji. Dejal je, da si želi Hrvaško umakniti s seznama koruptivnih držav, in da je to možno, če je oblast konsistentna, pa tudi radikalna. Korupcija se prične prijavnih naročilih, zato je potrebno zagotoviti, da so ti postopki transparentni in pravila jasna, svojo vlogo pa mora odigrati tudi sodstvo, ki mora biti neodvisno. Rehn in Mesic sta govorila tudi o Kosovu in BiH. Mesic je izrazil željo, da bi BiH delovala kot vsaka druga evropska država. Pričakuje, da bo BiH usmerjena v EU. Pri tem je še na kratko pojasnil svoje stališče glede Daytonskega sporazuma. "Ta je ustavil vojno v BiH, ni pa BiH omogočil, da deluje kot vsaka normalna država," je povedal. Po njegovem bi zato bilo treba omenjeni sporazum dograditi. Hrvaški predsednik se je včeraj v Bruslju sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Hans-Gertom Potterin-gom ter z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Ja-vierjem Solano. S Solano sta prav tako govorila o pristopnih pogajanjih ter dogajanju v regiji, predvsem na Kosovu. Mesic je glede Kosova po obisku pri Solani poudaril, da uradni predstavniki Srbije vedno ponavljajo, da kakršnakoli rešitev že bo glede njegovega prihodnjega statusa, do nasilja ne bo prišlo. "To pa je zelo pomembno" za nadaljevanje pogovorov o prihodnjem statusu Kosova, je povedal. (STA) varnost - Komisar Frattini o skorajšnji širitvi schengna Prvi pomemben test evropsko nogometno prvenstvo v Avstriji in Švici jasnil. "Zunanje meje bodo varne," je zatrdil. Preverjanje schengenskih novink, na primer pri policijskem sodelovanju in boju proti organiziranemu kriminalu, je v pristojnosti držav članic, so poudarili v Frattinijevem kabinetu in dodali, da je komisija zraven, a da ne vpliva na evalvacije. Bo pa komisija konec leta 2008 ali v začetku leta 2009 predlagala reformo sedanjih evalvacij, ki so napoveda-"Predlagali bomo nenapovedane obiske v prihodnosti," so napovedali. Frattini je včeraj poudaril, da bo "pomemben test" po schengenski širit- vi evropsko nogometno prvenstvo v Avstriji in Švici junija 2008 ter pojasnil, da se izvajajo tudi posebni projekti usposabljanja skupin policistov, ki bodo pripravljeni posredovati v primeru nasilja. 'Avstrija je soseda Slovenije, zato ima ta veliko razlogov, da pri organizaciji tega tesno sodeluje," je poudaril. O morebitni začasni vzpostavitvi nadzora na mejah zaradi nogometnega prvenstva pa je Frattini dejal, da so "v preteklosti že bili primeri, ko so se meje ob športnih dogodkih zaprle". Vendar je namen spodbujanja tesnejšega sodelovanja prav skrajšati čas ponovne vzpostavitve schengenskih mej. Če bomo imeli usposobljene skupine policistov, bodo mnoge skrbi zmanjšane, je sklenil. Schengenska širitev bo pokazala, kako pomembno je evropsko državljanstvo, je še poudaril Frattini. "To je ena prvih konkretnih in otipljivih" prednosti evropskega državljana, je pojasnil in ponovil, da bo to "res lepo božično darilo" za državljane devetih novih članic. (STA) BRUSELJ - Hrvaški predsednik Stipe Mesic se je včeraj med obiskom v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Med drugim sta govorila o zaščitni ekološko-ribolovni coni v Jadranu (ERC). Mesic je po srečanju poudaril, da se "državo sprejema samo, če se sama drži dogovorov in načel". "Hrvaška se drži načela 'pacta sunt servanda' in našli bomo rešitev, s katero bosta zadovoljni tako Italija kot Slovenija, pa tudi EU in hrvaška stran," je napovedal. Rehn je dejal, daje Hrvaški jasno povedal, naj se "vzdrži" uveljavitve cone za članice EU, ki jo Zagreb napoveduje za 1. januar prihodnje leto, in naj spoštuje dogovor iz leta 2004 med Italijo, Slovenijo in Hrvaško o izogibanju enostranski uveljavitvi cone v Jadranu. "To je zelo pomembna zadeva in upam, da ne bo povzročala težav. V nasprotnem primeru bi lahko imela negativne učinke na pristopna pogajanja za vstop v EU," je po srečanju z Mesi-cem poudaril Rehn. Sabor je ERC razglasil 3. oktobra 2003,3. junija 2004 pa je sprejel odločitev, da se uveljavitev ERC za Slovenijo in Italijo odloži, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu EU, ki bo upošteval interese vseh sosednjih držav članic povezave. 15. decembra lani j e nato sabor sprejel vladni predlog, ki določa polno uveljavitev ERC v Jadranu tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. Hrvaška vlada je kot cilj vladnega predloga sprememb 6 Četrtek, 6. decembra 2007 ALPE-JADRAN / špeter - Letošnji je že četrti po vrsti Konec tedna čezmejni božični sejem Od nedelje tudi začetek niza koncertov božičnih pesmi Božični sejem ima tudi letos kot običajno čezmejni značaj nm rim - De Antoni posredoval uradno vabilo Papež Benedikt XVI. naj bi prihodnje leto obiskal deželo FJK Papež Benedikt XVI. RIM - Papež Benedikt XVI. je sprejel vabilo, da bo obiskal deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Prišel naj bi ob koncu leta, posvečenega oglejskemu škofu sv. Kro-maciju, je sporočil goriški nadškof Dino De Antoni, ki je papežu posredoval uradno vabilo. De Antoni se je namreč včeraj udeležil papeževe generalne avdience v dvo- Nadškof Dino De Antoni rani Nervi v Vatikanu. »Papež je z veseljem sprejel vabilo,« je povedal goriški nadškof, ki mu ga izročil v imenu vseh štirih škofov iz dežele FJK. »Nadaljujte z delom,« je papež odgovoril De Antoniu in dodal, da je odločitev v božjih rokah. Vsekakor naj bi do njegovega obiska prišlo v obdobju med decembrom 2008 in marcem 2009. ŠPETER - Že četrto leto se bo ponovil v Špetru Božični trg z naslovom Stara dela za današnji Božič, ki ga prireja pro loco Nadiških dolin v sodelovanju z Gorsko skupnostjo, občino Špe ter in Kmeč ko zve zo. Bo žič ni trg bo le tos po te kal dva dni, in si cer v so -boto 8. in nedeljo 9. decembra od 10. do 18. oz. 17.ure. Ta kih pri re di tev ne manj ka v predbožičnem času in vse privabijo številne obiskovalce, ki iščejo nenavadna, izvirna božična darila. Posebnost be neš ke ga tr ga je, da je čez mej ni, saj na njem sodelujejo s svojimi izdelki in pridelki obrtniki in kmetovalci iz Nadiških dolin in Posočja v koordinaciji Turistične zveze Gornjega Posočja. Dodatno vrednost daje pobudi tudi udeležba vseh vrtcev in osnovnih šol iz Nadiških dolin in osnovne šole Simon Gre gor čič iz Ko ba ri da, ki se predstavljajo s svojimi izdelki. Dve skupnosti se torej tesno povezujeta in prepletata, tako kot se prepletata oba jezika. Posebej je treba izpostaviti tudi skrb vseh sodelujočih, da ponudijo obiskovalcem kakovostne ročne izdelke iz strogo naravnih materialov in zdrave domače kmetijske pridelke. Bo žič ni trg v Špe tru, ki ga bo do priredili v prostorih srednje šole, bo v soboto ob 10.uri odprl deželni odbornik Enrico Bertossi. S koncertom v cerkvici Sv. Antona v Oborči (Prapotno) pa se v nedeljo, 9. decembra, ob 16.uri se začenja druga priljubljena predbožična prireditev Benečiji. Gre za niz koncertov božičnih pesmi, ki jih prireja Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda. V Oborči bodo nastopili zbori Rečan, Mata-jur in Cividin. Drugi koncert, ki sicer sodi tudi v revijo Nativitas, bo v petek, 14.decembra, ob 20.30 v cerkvi v Laz-eh (Podbonesec), sooblikovali pa ga bodo beneški otroški pevski zbor Mali lujerji, solisti in vokalna skupina Glasbene matice iz Špetra ter mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja pri Trstu. V soboto, 15. decembra, ob 20.30 bo koncert v Sovodnji v domači cerkvi. Izbor božičnih pesmi bodo predstavili zbor Pod lipo, ki j e komaj izdal CD plo ščo bo žič nih pes mi, zbor Mon te Quarin iz Krmina, zbor F. B. Sedej iz Števerjana in La Salette iz Rualisa pri Čedadu. Niz koncertov bodo sklenili v nedeljo, 16.decembra, ob 16.uri v Karnahtski dolini, v Plestiščah (Tipana), kjer bodo zapeli zbor Tre valli, S. Leonardo, Nediški puobi in domači zbor Na še va si. ( nm) tožba - Slovenska nacionalna stranka pričakuje, da bo njihova ovadba doživela sodni epilog SNS zahteva od Italije, da se opraviči za zločine storjene med 2. svetovno vojno LJUBLJANA - Italija se mora opravičiti za zločine, storjene med 2. svetovno vojno na ozemlju Slovenije in v drugih državah, je na včerajšnji no vi nar ski kon fe ren ci po uda ril poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS) Srečko Prijatelj. Nacionalna stranka je aprila 2006 državnemu tožilstvu predala zajetno kazensko ovadbo zoper 165 Italijanov, ki so med vojno delovali na ozemlju Slovenije. V stranki pričakujejo, da bo ovadba doživela sodni epilog. "Kot veste, vojni zločini po mednarodnem pravu nikoli ne zastarajo. Procesno se lahko opere tega ali onega. Zadnji primer, znan v javnosti je, da je slo ven ska vla da to sto ri la pri škofu Rožmanu. Toliko bolj je nerazumljivo dejstvo, zakaj naša tožba do danes ni doživela sodnega epiloga," je no vi nar sko kon fe ren co v dr -žavnem zboru začel poslanec. V SNS pričakujejo, da bo z isto vnemo branilec zakonitosti pravosodni minister Lovro Šturm obravnaval njihovo kazensko ovadbo ter da bo čim prej ugledala "luč pravice". "Zakaj tako ravnate pri kvizlin-gih, ki so dejansko vodili bratomorno voj no, ne zna te pa naj ti od go vo -ra na tako velike zločine, ki so se dogajale s strani nemških in italijanskih okupatorjev med 2. svetovno vojno. Nemčija je zmogla vsaj toliko moči, da se je Sloveniji opravičila, Italija tega ni sto ri la," je po sla nec na slo vil vpra ša nje na vla do. Ovadbo, ki obsega 1700 strani, so spi sa li na podla gi že po da nih ka -zenskih ovadb iz leta 1945, ki j ih j e podala takratna jugoslovanska oblast in zoper katere je prijavo za vojne zločine registrirala komisija ZN za vojne zločine v Londonu. Ovadbe so se na na ša le na več kot 500 oseb, ki naj bi delovale na območju celotne Jugoslavije. Kljub temu do danes nobeden iz vladajočih krogov ni zahteval sodne obravnave. Zato so se za ovad bo od lo či li v SNS, v njej pa so iz lo či li vse tis te, ki so v tem ča su umrli ter izbrali 165 posameznikov, ki so delovali zgolj na območju Slovenije. SNS pričakuje takojšen odziv. koroška - Po objavi Haiderjevih »kočljivih« slik z mladimi fanti Socialdemokrati zahtevajo odstop deželnega glavarja imeti posledice tudi za nadaljnjo politično pot deželnega glavarja. Po objavi slik v dunajskih časopisih Profil, Der Standard in Der Wiener so namreč koroški socialdemokrati (SPÖ) na čelu s predsednico Gaby Schaunig že zahtevali Haiderjev odstop. Druženje koroškega deželnega glavarja z mladimi fanti v poznih nočnih urah v Špitalu ob Dravi je prišlo v javnost prek spletne strani diskoteke. Haiderjev biro je nato sicer dosegel, da so posnetke čez nekaj dni umaknili, a so zadevo medtem že zagrabili avstrijski časniki in jih v začetku tedna tudi obljavili. Medtem ko dunajski in ostali avstrijski mediji dokaj obširno poročajo o Hai-derjevi noči v Špitalu, so jo mediji na Koroškem več ali manj zamolčali, oz. Hai-derja celo zagovarjajo, češ da se je udeležil le neke zabave v klubu, ki je ta dan alkoholne pijače prodajal po 99 centov. Slik pa koroški dnevniki sploh niso objavili, tako da je v zadnjih dneh na tisoče bralcev kupilo dunajske časopise oz. revije, da bi si lahko ustvarili sliko, kaj se je dejansko zgodilo in če je res šlo samo za čisto navaden večer v neki diskoteki, v kateri se je pač pojavil tudi deželni glavar Jörg Haider. Sodeč po dosedanjih odmevih vse kaže, da čakajo Haiderja vsekakor še kočljiva vprašanja in dokaj razburljivi časi. Ivan Lukan NSKS za nadaljevanje CELOVEC - Koroški deželni glavar Jörg Haider se j e znašel v hudi stiski. In to ne zaradi novih skrajnih političnih izjav temveč zaradi fotografij, ki politika-populista kažejo v neki diskoteki na Na spletni strani diskoteke in v avstrijskih državnih časopisih so se v začetku tedna pojavile fotografije Haiderja z mladimi fanti Zgornjem Koroškem, ko se tesno objema z mladeniči. Govorice o tem, da je Haider skrivaj nagnjen k istospolnim razmerjem (in to predvsem z mladimi fanti), so s tem dobile nov zagon, zadeva pa zna Če se to ne bo zgodilo, bodo prihodnje leto, ko Slovenija predseduje EU, zadevo sprožili pred evropsko javnostjo. V SNS, po besedah Prijatelja, ne pričakujejo, da "bomo zapirali starčke, ne pričakujemo tega, da bomo kogar koli na smrt obsojali, temveč da se reče bobu bob in skladno z mirovno konferenco tudi izvede ustrezne sodne procese". Med na rod no so diš če ni ni ko li ovr glo teh ob tožb, je še po uda ril. Možno, da je obstajal nek dogovor, da se Italija ne preganja zaradi bojazni, da bi v Italiji prišli na oblast komunisti in da bi se pridružila vzhodnemu bloku, ugiba Prijatelj. Ob tem opozarja na dejstvo, da je Italija država, ki ni imela obsojenega niti enega vojnega zločinca. "Vojni zločinci se danes prosto sprehajajo po Evropi, širijo svojo ideologijo in ustanavljajo svoja društva." Poslanec slovenskih nacionalistov je o omenjeni ovadbi zastavil že poslansko vprašanje pravosodnemu ministru Šturmu. Odgovor, ki ga je podal minister, ga zadovoljuje. Boji pa se, da bo državno tožilstvo našlo mož nos ti in pri lož nos ti, da ugo to vi, da je kazenska ovadba nepopolna in jo bo zavrglo. "Pri tem se ne more kon ča ti zgod ba, zah te va mo, da še na prej os ta ne mo stran ka v pos top -ku in se nas pozove k dopolnitvi pomanjkljivosti," je dejal. SNS bo imel vso podporo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, kar je poslancu tudi osebno zagotovil predsednik organizacije Janez Stanovnik. Pravosodni minister je poslancu še zatrdil, da se z zadevo ukvarja Interpol in da skrbno proučujejo dejstva ter da iščejo možnost, da privedejo te vojne zločince na sodišče. "Če bo obtožba zavrnjena, obstaja še med na rod no so diš če," mo re bit ne prihodnje korake napoveduje poslanec. Ne gle de na ta mi nis tro va za go -tovila pa Prijatelj Šturmu ne verjame, "predvsem zato, ker rad zavaja ljudi in ker mu je edino vodilo v tem, da se rehabilitira domobranska aktivnost na Slo ven skem in vse kar je v povezavi s cerkvenim delovanjem med 2. svetovno vojno". (STA) I samopomoči CELOVEC - Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišjega organa Narodnega sveta koroških Slovencev, bo še z akcijami samopomoči - na primer s sa-moovadbami - skušal doseči širšo razpravo o potrebi dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. To je povedal predsednik ZNP Jože Wakounig. Po seji ZNP v začetku tedna v Celovcu je Wakounig še napovedal, da želi NSKS nadaljevati s temeljito razpravo tudi o uradnem jeziku in dvojezičnem šolstvu na krajevnih sestankih, ki jih bo NSKS izvedel ob začetku prihodnjega leta po celem dvojezičnem ozemlju. Na seji je predsednik Zbora narodnih predstavnikov NSKS tudi ugotovil, da v trenutni situaciji ni pričakovati bistvenih premikov v politiki Koroške in Avstrije do slovenske narodne skupnosti, zato bo odvisno, ali se bo manjšina sprijaznila s tem ali vztrajala pri uresničitvi ustavnopravno zajamčenih pravic. (I.L.) od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it tržaška univerza - Svečano odprtje letošnjega akademskega leta Spodbudni podatki o vpisih, sodelovanju in bodočih načrtih Rektor Peroni je v svojem posegu predstavil obračun dosedanjega dela in prihodnje projekte V veliki dvorani tržaške univerze je včeraj dopoldne kar mrgolelo ljudi. Ugledni gostje, predstavniki javnih inštitucij in ustanov (napovedanega ministra za javne uprave Luigija Nicolaisa ni bilo), politiki, župani, rektorji sosednjih univerz (tudi onkraj meje), docenti, študentje in novinarji so se zbrali ob svečanem odprtju akademskega leta 2007/2008, štiriinosemdesetega po vrsti. Po obrednem vstopu akademskega sprevoda rektorjev in ravnateljev tržaških fakultet ob glasbeni spremljavi kvinteta Arpège, je besedo prevzel rektor tržaške univerze Francesco Peroni. Svoj daljši poseg je usmeril predvsem v obračun dosedanjega delovanja tržaške izobraževalne strukture in v prihodnje korake v smeri še dodatne kakovosti oziroma napredka. Najprej je orisal didaktično ponudbo: na 12 fakultetah je danes vpisanih kakih 23 tisoč študentov, od teh je kakih 1500 tujcev (na državni ravni je glede tega tržaška univerza na prvi stopnički), število vpisanih pa se iz leta v leto veča, tako da jih je danes 11% več kot v preteklem letu. V zadnjem letu je pod njegovim vodstvom univerza vzpostavila širšo in trdnejšo mrežo vezi in odnosov v luči znanstvenega raziskovanja, specialistične izobrazbe in produktivnega sistema. Pozitivno je rektor ocenil sodelovanje z Deželo FJK, Pokrajino in Občino Trst, tržaško Trgovinsko zbornico, Pristaniškim poveljstvom in gledališčem Rossetti. Na področju znanstvenega raziskovanja je omenil v prvi vrsti plodne odnose s centrom Area Science Park, centrom za teoretsko fiziko Abdus Salam (-ICTP), visoko šolo Sissa, konzorcijem za molekularno biomedicino (CBM) in sinhro-tronom, na zdravstvenem pa s pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo in tržaškim Zdravstvenim podjetjem. Nikakor pa ni prezrl še kako dobrodošlih vezi z videmsko univerzo in pa s sosednjo Univerzo na Primorskem oziroma univerzo v Pulju, s katero so ravno po včerajšnji svečanosti podpisali sporazum o sodelovanju. Zaustavil se je nato pri vse večji povezavi s podjetniškim svetom, ki vzbuja v mladih zanimanje za inovativne ideje (nagradni natečaj za najboljši poslovni načrt Start Cup). V svojem zajetnem poročilu je Peroni izpostavil tudi podatke, ki jih je posredoval statistični zavod Istat in po katerih se tržaška univerza oz. njeni študenti uvrščajo med sam vrh tistih, ki se po zaključenem študiju takoj zaposlijo; to torej predpostavlja, Med včerajšnjim posegom rektorja Francesca Peronija v veliki dvorani Tržaške univerze kroma da je izobraževalna ponudba dobra in zadostna. Istega mnenja naj bi bili tudi sami študentje, ki so v izvedeni anketi soglasno izrazili pozitivno mnenje o tržaški visoki šoli. Izredno spodbudna je po Peronijevem mnenju sinergija, ki jo je v zadnjem letu upravni svet univerze vzpostavil s študenti. Slednji so končno naleteli na razumevajo-čega sogovornika, ki jim je uresničil nekaj zahtev in želja, v prihodnje pa obljublja celo ureditev dodatnih študentskih domov. Si- cer se bo v prihodnjih letih po rektorjevih napovedih tudi podoba univerze precej spremenila. V bližnjih načrtih je namreč reorganizacija uradov in pa samih poslopij: nekatere fakultete bodo tako dobile nov sedež, končno se bodo zaključila dela v okviru poslopja Qin uredili bodo tudi marsikatero potrebo s področja varnosti. Sicer pa ni na tržaški univerzi vse rožnato: temni oblaki se zbirajo na primer nad tehnično upravnim sistemom univerzitetne strukture in pa nad finančnim stanjem, ki je vse prej kot dobro, saj so državna sredstva žal vse nižja. Slovesnost se je zaključila s posegi predstavnice tehnično-upravnega osebja Manuele Bisiacchi, ki je potožila nad skromno podporo s strani državnih in lokalnih političnih predstavnikov oz. inštitucij ter nad slabimi pogoji za raziskovalno dejavnost in predsednika študentskega sveta Paula Altina ter z nagrajevanjem najboljših brucov v lanskem akademskem letu. (sas) Četrtek, 6. decembra 2007 J APrimorski ~ dnevnik Iz vode so ga potegnili mestni redarji Nikakor si ni mogel razložiti, kaj se mu je zgodilo. Imel pa je veliko sreče, prav v trenutku, ko je omahnil v vodo, so bili mestni redarji v neposredni bližini in so mu priskočili na pomoč. Zatem so poklicali rešilec službe 118, odpeljali so ga na kontrolo v bolnišnico. Nezgoda se je pripetila včeraj popoldne, ko je 65-letni moški pešačil po Ul. Bellini, ob kanalu Ponterošo. Zelo verjetno ga je obšla slabost, izgubil je zavest in se naenkrat znašel v vodi. V Ul. Bellini je tudi sedež redarjev, in sicer oddelka za posebne posege. Prav v tistem trenutku je nekaj agentov stopilo iz poslopja. Videli so, kaj se dogaja, in takoj ukrepali. Skočili so na enega od čolnov, ki so tam privezani, in zagrabili moškega ter ga potegnili iz vode. Bil je pri zavesti, na vprašanje, zakaj se je znašel v vodi, pa ni vedel dati odgovora. Lažje ranjen motociklist Po trčenju z avtomobilom se je znašel na tleh, več metrov daleč od kraja nesreče. Iz previdnosti so ga z rešilcem odpeljali v bolnišnico, zgle-dalo je, da se je precej poškodoval. Mladenič se je peljal z motornim kolesom, ki se je na križišču med ulicama Rismondo in sv. Frančiška zaletelo z manjšim avtomobilom, za volanom je sedela ženska, ki se je zelo prestrašila, vendar ni utrpela poškodb. V takšnih primerih jo navadno skupi motociklist, in tako je bilo tudi tokrat. Služba 118 je na kraj nezgode napotila dva rešilca, z enim so ranjenega mladeniča pospremili v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da z motociklistom le ni tako hudo, opomogel si bo že v 12 dneh. Razpis za delovna mesta za bolničarje Bolnišniško-univerzitetno podjetje - »združene bolnišnice v Trstu« je izdalo javni razpis za 10 mest bolničarja, in sicer za obdobje šestih mesecev, ki jih bodo morebiti podaljšali. Prošnje je treba predstaviti do 13. decembra neposredno ali preko kurirja v uradu za protokol v Ul. Farneto 3 (od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petkih od 8. do 13. ure, v sobotah zaprto) ali pa s priporočenim pismom s povratnico na urad za natečaje, selekcije in zaposlovanje pri bolnišniško-univerzi-tetnem podjetju »združene bolnišnice v Trstu« v Ul. del Farneto 3. nataleventi - Predbožične pobude Tržačani v vrtincu praznične mrzlice Predbožična mrzlica je že zajela naše mesto. Vsepovsod »rastejo« božične jelke in mestno središče je praznično razsvetljeno. Tržaška občina pa je poskrbela tako za prikupni videz kot za dobro počutje občanov s pobudo »Na-talEventi«, ki jo omogoča gmotni prispevek Fundacije CRTrieste. Vrsta prireditev bo v prihodnjih dneh (do 6. januarja) obogatila mestno dogajanje, je na včerajšnjem novinarskem srečanju opozoril občinski odbornik Franco Bandelli. Vse se je sicer začelo že sinoči s koncertom znamenitega italijanskega pevca Zucchera, ki je v sklopu svojega Fly World Tour 2007 poskrbel za nepozaben koncert v športni palači Palatrieste. Današnji protagonist pa bo seveda stari, dobri sv. Miklavž. Združenje Airsac Europa je poskrbelo za večji praznik v športni palači na Čarboli, ki bo posvečen najmlajšim: ob 10.30 bodo zanje priredili vrsto iger, nastopili pa bodo tudi gledališki igralci, rokohitreci, čarovniki, žonglerji in glasbeniki. V tem sklopu bo društvo Lega Nazionale ob 12. uri nagradilo najlepše akvarele osnovnošolcev, ki so se udeležili likovnega natečaja »Akvareli za sv. Miklavža«. Večer bo glasbeno obarvan z Rock-live poklonom kantavtorju Luciu Battistiju: ob 20.30 se ga bodo v športni dvorani na Čarboli spomnili člani skupine Le Orme, Mau-rizio Vandelli, Aida Cooper, Alberto Radium, Dario Salvatori, Extra in Bernardo Lanzetti. V soboto, 8. decembra, pa se bodo slavnostno prižgale pisane lučke na božičnih jelkah in mesto odele v čarobno ogrinjalo. V spremljavi godbene-ga druš tva Ar cobale no bodo lu čke naj -prej osvetlile drevesce na Borznem trgu (ob 17. uri), pol ure pozneje se bodo prižgale tudi tiste na Trgu Goldoni, ob 18. uri pa še na jelki pri Stari Mitnici, kjer se bo godbenikom pridružil še zbor Gospel Family in alpinci bodo prisotnim delili toplo vino - brule. Bandelli je še opozoril na veliko zanimanje, ki vlada v teh dneh za organiziran ogled podzemnih prostorov cerkve sv. Marije Velike in pa za drsališče na Trgu Verdi. križ - Nastop v oddaji "Piazza grande" Frančko Žerjav postal prava televizijska zvezda Sreča v nesreči. Tako bi lahko opisali zadnje dogodivščine Križana Frančka Žerjava, ki je po pad cu v brez no tve gal smrt, sedaj pa je postal prava medijska oziroma televizijska zvezda. Dolgoletni pevovodja moškega pevskega zbo ra Ves na je vče raj nas topil v priljubljeni oddaji RAI 2 "Piazza grande". Žerjav, ki bo v kratkem praznoval 93 let, se je pred nekaj dnevi, kot vsak dan, odpravil na sprehod proti Briščam. Domov se je navadno vračal pozno popoldne, tokrat pa ga ni bilo na spregled. Zaskrbljeni sosedi so poklicali policijo in slednja gasil ce, ki so Fran čko ta začeli iskati na območju, kjer se je ponavadi sprehajal. Dan se je že prelevil v mrak, ko so reševal ci ne da leč od že lez niš ke -ga nadvoza pri Briščah slišali klice na pomoč in istočasno petje. Bil je nadebudni Frančko, ki je z operni- kroma mi arijami priklical njihovo pozornost. Pri padcu v manjše brezno ob cesti se na srečo ni poškodoval, tako da so ga pospremili v katinarsko bolnišnico, kjer so ga le pregledali in ga takoj spustili domov v Križ. Tudi zdravnikom in bolničarjem je Frančko lepo zapel v zahvalo. O njegovi pustolovščini je poročal celo Televideo državne radio-televizije RAI, včeraj pa je priletni Križan nastopil na dopoldanski TV oddaji "Piazza grande". Giancarlu Magalliju je v lepi italijanščini opisal svo jo čudež no reši tev iz brez na in njemu ter gledalcem v poklon zapel operno arijo "viva l a vita, viva l'amore". V Rim ga je pospremil nečak Bruno Bogatec. Fran čko je, kot rečeno, pre ko -ra čil 90 let, ob na ša pa se kot mla -denič, ki zelo ljubi življenje. V nedeljo smo ga srečali pred rojstno hišo slikarja Alberta Sirka, kjer se je skupaj s pevci Vesne poklonil velikemu Križanu. Frančko, kije 35 let vodil kriški zbor, namreč še vedno poje v njem in, kot pravijo pevci, zahaja redno na pevske vaje. Kjer j e skrivnost takšne mladostniške razposajenosti, smo ga vprašali. »Vsakodnevni sprehodi v naravo, smisel za humor in predvsem petje,« nam je odgovoril Frančko, ki zelo rad pripoveduje dovti-pe in kakšno reče "po kriško". Takšnega smo včeraj dopoldne tudi občudovali pri Magalliju. 8 Četrtek, 6. decembra 2007 TRST / schengen - Dipiazza se je nenapovedano pojavil na prehodu Rabujez-Škofije Tržaški župan poziva Rim, naj odstrani mejne objekte »Slovenija je majhna, a učinovita, italijanska država pa nepripravljena « Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj pozval rimsko vlado, naj poskrbi, da se tudi na italijanski strani odstranijo nadzorni objekti na meji s Slovenijo, kot se že dogaja na slovenski strani. Dipiazza se je včeraj popoldne nenapovedano odpravil na mejni prehod Rabujez-Škofije, kjer bo 22. decembra uradna slovesnost ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Na tem prehodu so na slovenski strani že v torek odstranili policijske kabine in zapornice, zdaj pa urejajo razširitev vozišča, medtem ko na italijanski strani ostaja vse kot doslej. »Slovenija daje podobo majhne, a učinkovite države. Pozivam, da pride tudi na naši strani do signala o bližnjem popolnem odprtju meja,« je tržaški župan izjavil za agencijo Ansa, medtem ko je bil s člani svojega spremstva ob ogledu mejnega prehoda Rabujez bolj neposreden. Ni namreč skrival jeze in razočaranja nad uradnim Rimom, ki se za bližnji mednarodni dogodek sploh ne zmeni: »To je sramota za italijansko državo. Škandaliziran sem nad tem, kako je ta država popolnoma nepripravljena na ta epohalen dogodek.« Mimo prazničnih not pa bližnja popolna odstranitev meje prinaša tudi človeške oziroma socialne skrbi, ob katerih je na italijanski strani položaj prav tako popolnoma drugačen kot na slovenski. Policisti, ki bodo do 21. decembra opravljali mejno Zgoraj Roberto Dipiazza, desno včerajšnji videz slovenskega mejnega prehoda Škofije brez policijskih kabin kroma službo, namreč še ne vedo, kaj se bo z njimi zgodilo dan pozneje in kam jih bodo premestili. Slovenski kolegi so bili že pred meseci določeni na nova delovna mesta, medtem ko so italijanski prepuščeni samim sebi. Podsekretar na italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato je sicer zagotovil, da je »vlada angažirana za to, da ohrani vse mejne policiste v deželi«, s tem da jih premesti na bližnje policijske komisa- riate ali na druga delovna mesta po njihovi želji. Bo že res, vendar pa ne glede na zagotovila ostaja dejstvo, da deset dni pred padcem mejnega nadzora ti ljudje nimajo poj ma, kaj jih čaka. mosp in slovenski kulturni klub - Po občnem zboru je čas za načrtovanje S svežimi močmi novi sezoni naproti Pestro društveno dejavnost bo koordinirala novoizvoljena pomlajena skupina - Delovanje krožkov nadaljuje po začrtani poti Mladinski društvi »MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti« in »Slovenski kulturni klub«, ki delujeta v središču mesta (v ulici Donizetti 3), sta že septembra stopili v novo sezono s polno paro. Zagona jima je dal Festival mladinske ustvarjalnosti, ki so ga mladi z delavnicami, srečanji in nastopi izpeljali ob robu 17. Drage mladih zadnji teden avgusta. Na Festivalu so se mladi vpeljali v novo sezono in se navdušili za delovanje v društvenih krožkih. Bodisi MOSP, ki je namenjen univerzitetni mladini in mladim v poklicu, bodisi Slovenski kulturni klub, ki pa je namenjen višješolcem, delujeta večinoma na podlagi krožkov. V okviru MOSPa so tako tudi letos zaživeli plesni, mednarodni in časnikarski krožek. V okviru SKK pa gledališki in likovni krožek. Sicer sta društvi povezani, tako da se tudi člani prepletajo v posameznih krožkih. Minuli teden sta obe društvi izpeljali občna zbora. V Peterlinovi dvorani na sedežu društev so se v četrtek zbrali najprej člani MOSPa. Občni zbor je vodila blaga-jničarka Breda Susič. Člani odbora in krožkov so poročali o delovanju v minulem letu. Nato so izbrali nov odbor. Mattea Fe-ruglia je na predsedniškem mestu zamenjala Vida Forčič. Podpredsednica bo odslej Mirjam Malalan, prejšnji podpredsednik Ivo Lachi pa je vsekakor ostal član odbora. Blagajniško funkcijo je prevzela Živa Kušče, Breda Susič pa bo odslej v nadzornem odboru. Za novega tajnika pa je bil izvoljen Paolo Posillipo, ki bo na tem mestu zamenjal Boštjana Romana. Daje dejavnost v Slovenskem kulturnem klubu zelo živahna je pričala lepa udeležba mladih na društvenem občnem zboru. O intenzivnem delovanju društva in predvsem gledališkega, pa tudi likovnega krožka so poročali člani prejšnjega odbora - predsednica Helena Pertot, podpredsednik Jure Kopušar, blagajnik Danjel Si-monettig, odgovorni za likovni krožek Julija Berdon in gledališki krožek Patrizia Ju-rincic ter mentorica Lučka Peterlin. Mladi so nato izvolili nov odbor. Predsednica je postala Julija Berdon, podpredsednica Tina Kralj, Danjel Simonettig je bil potrjen za blagajnika, tajnica pa je postala Kim Fur-lan. Za tisk in stike z javnostjo sta bila določena Jure Kopušar in Patrizia Jurincic. Za mlajšo skupino gledališkega krožka bosta odgovorni Tina Pertot in Tjaša Oblak. Posnetek z nedavnega občnega zbora v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti Obe mladinski društvi iz ulice Donizetti sta torej pomladili svoje vrste, vodstvo pa se predstavlja z novimi, svežimi obrazi. Delovanje krožkov pa se nadaljuje po začrtani poti: ljubitelji likovne umetnosti se pod vodstvom Mateja Susiča srečujejo vsak ponedeljek zvečer. Gledališki krožek je letos tako obiskan, da se je moral razdeliti na dve skupini, mlajšo in starejšo. Starejši člani se pod vodstvom Lučke Peterlin pripravljajo na osrednjo Prešernovo proslavo, obenem pa večkrat nastopajo po raznih društvih s komedijo »Kdor išče, najde« avtorjev Fabrizia Polojaza in Paola Tanzeta. Mlajši pa se učijo novega prizorčka iz Enciklopedije humorja Žarka Petana. Za Prešernovo proslavo kar dvakrat tedensko vadijo tudi dekleta plesne skupine, ki jo vodi Raffaella Petronio. Člani časnikarskega krožka mesečno pripravljajo prilogo revije Mladika, Rast. Člani mednarodnega krožka pa se srečujejo bolj poredkoma, in sicer ko se morajo pripraviti na kako mednarodno mladinsko izmenjavo. Naslednja bo spomladi. Obenem je nastal tudi mešani odbor, ki ga za pripravo 18. Drage mladih vodi Patrizia Jurincic. Mladi pa se tudi že pripravljajo na razpis letošnjega likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade, ki bo posvečen Otonu Župančiču. O tem pa bodo poročali v kratkem. Lučka Peterlin danes - Na slovenskem TV programu RAI Film o kantavtorju Keku Bergnachu Danes bodo po dnevniku na slovenski tv RAI FJK ponovili lep tv film o liku kantavtorja iz Benečije, Keka Bergna-cha, ki gaje režirala kulturna urednica in režiserka Marija Brecelj. V montaži originalnih posnetkov iz raznih izdaj Senja-ma beneške pesmi, dneva emigranta, pričevanj kulturnih delavcev in prijateljev iz Benečije, pride na dan neposreden in avtentičen portret človeka, umetnika in posebneža, ki je mnogo naredil za svojo zemljo in ljudi ter tudi za nas. V slovenščini, italijanščini, v različnih barvah narečja iz dolin, tudi Rezije, se obudijo trenutki življenja in dela Keka (Francesca) Bergnacha, rojenega leta 1952 v Ciguju pri Svetem Lienartu in umrlega 17. novembra 2001. Keko je izdal eno najbolj priljubljenih kaset v Benečiji, Naš Božič, z beneškimi božičnimi pesmimi v lastni priredbi, ter izbor svojih avtorskih pemi Za se na jokat. Kekov brat Roberto in nečak Valerio, kantavtor Igor Cerno, njegova prva glasbena sopotnica, pevka Anna Ci-gui in prav tako pevka Martina Chiabai, rezijanski kantavtor Rino Chinese, kulturna delavca Aldo in David Clodig, pesnik in kantavtor Miha Obit, pevka in kulturna delavka Margherita Trusgnach ter dolgoletni spremljevalec dogajanja med Slovenci v Videmski pokrajini za tržaški radio Trst A Igor Tuta, vsi izražajo zelo lepe misli in anekdote o njem. To j e eden tistih filmov, ki ne bi smel manjkati v domači videoteki. Bodisi zaradi dragocenih posnetkov iz raznih arhivov, Deželnega sedeža RAI za FJK, agencije Alpe Adria in tudi osebnih arhivov Chiare Causero, Janeza Beličiča in Alda Clodiga (foto). Še bolj pa zaradi zelo lepih zvočnih in video fragmentov iz 70., 80. in 90.let prejšnjega stoletja. Davorin Devetak Poklon Luciu Battistiju V športni palači na Čarboli bodo nocoj nastopile številne glasbene skupine, ki so navduševale italijansko mladino v 70. letih. Le Orme, Mau-rizio Vandelli (Equipe 84), Aida Cooper, Alberto Radius, Dario Salvatori, Extra in Bernardo Lanzetti bodo stopili na oder in zaigrali v spomin na obdobje izpred 30 let in na lik kantavtorja Lucia Battistija. Triurni koncert, ki se bo začel ob 21. uri s po-klonom Beatlesom tržaškega benda Marshmallow Pie, prireja agencija Rockstar iz Milana v sodelovanju z društvom Musica Libera. Vstopnice (od 18 do 23 evrov) so naprodaj v Tic-ketpointu (Korzo Italia 6/C). Informacije na tel. št. 040-3498276. Posvet o evroregijah Center za mednarodne študije Fur-lanije-Julijske krajine Heliopolis prireja danes od 16. ure do 19.30 posvet o evroregijah v institucionalnem in upravnem kontekstu, ki bo na sedežu Italijansko-ameriškega društva v Ul. Roma 15. Sodelovali bodo Daniele Damele, Stefano Felician, Bruno Me-gna, Antonio Palmisano, Desirée Pangerc, Giuliano Perotto, Gian-franco Pizzolitto in Teresa Tonchia. Posvet se bo nadaljeval jutri ob isti uri. Srečanje z Merkujem V gostilni All'antico spazzacamino (Ul. Settefontane 66) bo danes srečanje s skladateljem in jezikoslovcem Pavletom Merkujem. Srečanje, ki bo ob 18. uri, sodi v niz pobud na temo glasbe, prirejata pa ga Edoardo Kanzian in društvo Il pane e le rose. Sodelovala bosta novinarka Rossana Palia-ga ter pesnik in profesor Roberto De-denaro. Prireditelji poudarjajo, da je nova umetnostna glasba »ekološka za razum«, Leopardi pa je pravil, da je »domišljija prvi vir človeške sreče«. Šolski pevski zbori Pevski zbor liceja Oberdan prireja jubilejni 10. nastop tržaških šolskih pevskih zborov. Prvi koncert bo na vrsti jutri (ob 18. uri v luteranski cerkvi na Trgu Panfili), ko bo nastopilo 8 zborov. Ob priznanem zboru klasičnega liceja A. Mariotti iz Perugie bodo peli dijaki tržaških šol, med drugim tudi ženski pevski zbor pedagoškega in družboslovnega liceja A. M. Slomšek ter mešani mladinski pevski zbor Trst. V soboto bo ob isti uri skupaj nastopila sedmerica tržaških zborov, ki tvori tržaški medšolski zbor. Giuseppe Callea razstavlja svoja dela V občinski umetnostni dvorani na Velikem trgu bodo danes ob 18. uri otvorili razstavo umetnika Giusep-peja Callee. Kritičarka Marianna Accerboni bo predstavila dela slikarja in kiparja, ki se je rodil v Trstu, a je močno navezan na družinske korenine v Rovinju, saj je z dedkom v otroštvu vzljubil istrsko morje. Razstava bo na ogled vsak dan do 20. decembra med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro. Nemško kramljanje Kulturno društvo Friedrich Schiller vabi vse, ki želijo vaditi nemščino, na pogovor o raznih aktualnih temah, ki bo potekal danes od 18. ure dalje na sedežu v Ul. Coroneo 15 (drugo nadstropje). Vstop je prost. Živeti v Valmauri Danes se bo ob 15. uri začelo srečanje v okviru delavnice »Živeti v Val-mauri«, ki bo na sedežu 3. zdravstvenega okraja (Ul. Valmaura 59). Na sporedu sta predvajanje posnetkov z mnenji prebivalcev tega rajona ter ogled razstave predlaganih načrtov za arhitektonski razvoj področja, ki so jih izdelali tržaški študenti arhitekture. Delavnico, ki se bo nadaljevala do 19. decembra, organizira Tržaška univerza pod pokroviteljstvom Ministrstva za univerzi in raziskovanje, njen cilj pa je omogočiti prebivalstvu, da sodeluje pri delni obnovi lastne mestne četrti. / TRST Četrtek, 6. decembra 2007 9 1 slovenski klub - Torkov večer s tržaškim pisateljem Svet zadnjeuvrščenih v besedi Pina Rovereda Številna publika prisluhnila njegovi neverjetni življenjski zgodbi Gregorčičeva dvorana je bila v torek skoraj premajhna za številne udeležence tokratnega večera Slovenskega kluba. Tržaški pisatelj Pino Rove redo je privabil res veliko ljudi, ki so želeli prisluhniti njegovi neverjetni življenjski zgodbi in spoznati njegov najnovejši roman Caracreatura. V svet zadnjeuvrščenih, o katerih najraje piše, jih je Roveredo popeljal s svojo kratko zgodbo Mandami a dire: prvi del je prebral on sam, drugega pa (v slovenskem prevodu Janka Petrovca) gojenec gledališke šole Studio art Jure Kopušar. Večer se je nato oblikoval v obliki dialoga med pisateljem in univerzitetno profesorico Cristino Benussi (na sliki Kroma). Pred poslušalci so se tako postopoma razgrnili delci Pi-nove življenjske zgodbe: gluhonemi straši, alkoholizem, stiska, psihično nasilje in nenazadnje umobolnica, v kateri je spoznal, da se želi posvetiti zadnjeuvrščenim na lestvici življenja. Splet srečnih okoliščin, opora nenadomestljive žene Luciane, predvsem pa velika želja po odrešenju, so mu nato prinesli slavo in prestižno literarno nagrado Campiello. »Ko so mi jo izročili, sem izjavil, da sem srečen, ker sem se danes uvrstil na predzadnje mesto; zadnji lahko vedno napredujemo, prvouvrščeni pa si tega ne morejo privoščiti.« Roveredo pravi, da ni dober literat. Zaključil je le tretjo srednjo, svoj prvi roman je prebral v koronejskem zaporu: dokler se nihče ne zave, koliko v resnici veljam, nadaljujem s pisanjem, pravi s svojo značilno avtoironijo. V stiski pa je po njegovem mnenju veliko več prostora za literaturo kot v »normalnem« svetu: z njo ljudje zapolnjujejo praznino, svoje brezdelje. Zato pa ne prenese visokoletečih razgovorov »fasadnih« izobražencev: s televizijskim voditeljem Marzullom se je skregal, ko ga je skušal predstaviti kot ignoranta (»rekel sem mu, da mu ta napor rade volje prihranim«). V nekem literarnem krožku, ki se jih sicer izogiba, pa se je spustil dlje. »Literati, ki so sodelovali pri debati, so nenehno citirali meni neznana imena, nihče pa ni omenil Gadde, Levi-ja, Sabe, Sveva. Zato sem na vprašanje, katera knjiga mi je ostala posebno v spominu, odgovoril Le spade nel cielo, pisatelja Horsta Szymaniaka. Marsikdo je odobravajoče prikimal, Szymaniak pa v resnici ne obstaja: nanj sem se spomnil, ker je bil v času mojega otroštva nogometaš Catanie ... « Roveredo, ki o Tržačanih pravi, da so kot kostanji, zunaj trdi, v notranjosti pa mehki, se ob pisateljevanju posveča tudi ljudem v stiski: njihove zgodbe se zrcalijo v večini njegovih del, tudi v letošnjem roma- nu Caracreatura, ki ga je napisal v ženski obliki: zgodbo pripoveduje Marina, ki v namišljenem dialogu nagovarja sina Gianluco - narkomana. »To je predvsem ljubezenska knjiga, v kateri sem združil ženske like iz svojega življenja: mamo, učiteljico, ženo, bolničarke, prostovoljke, kole- gice iz Serta, pogumne matere, ki sem jih spoznal med delom v neapeljskem predelu Scampia.« Je pa tudi knjiga, ki pripoveduje o navidezno majhnih in nepomembnih gestah: o objemu, zapeti pesmi in recitirani poeziji, ki nič ne stanejo, a ljudem v stiski veliko pomenijo ... (pd) opčine - Jutri pomembna obletnica SKD Tabor vabi na svoj 40. rojstni dan Posnetek z ustanovnega občnega zbora društva pred 40 leti Lahko bi rekli, da j e bilo leto 1967 za Opčine in Opence »usodno«. Tega leta je bil namreč tam prvi Kraški pust, dobili so nov dom ter istoimensko društvo, Finžgarjev dom, športno društvo Polet in kulturno društvo Tabor. Slednje je bil ustanovljeno prav na jutrišnji dan, pred štiridesetimi leti. Zato se bodo odborniki Skd Tabor v jutranjih urah najprej poklonili prvim nadzornikom in vidnim osebnostim openskega kulturnega življenja v tistih letih prof. Ivanu Sosiču na domačem pokopališču in Mirku Kaplju v To-maju. Član prvega nadzornega odbora je bil tudi Robert Hlavaty, kateremu se bodo na ljubljanskih Žalah poklonili naknadno. Ob 20. uri pa SKD Tabor vabi na svoj 40.rojstni dan z naslovom, kajpak, »Bil je 7.december 1967......z utrinki iz preteklosti, z mislijo na prihodnost«. Ob napoveda- ni uri se bodo člani, gostje in prijatelji društva začeli zbirati v dvorani, kjer bo tekla projekcija fotografij Maria Magajne o Opčinah, točno ob 20.30 pa bo začel program. Oblikovali ga bodo predvsem prvi odborniki društva, ki bodo s prisotnimi delili svoje spomine na začetek društvenega delovanja. S svojo pesmijo bo dogajanje glasbeno popestril MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Ši-mac, predvidenih pa je kar nekaj presenečenj. Resnejšemu delu praznovanja, bo sledila družabnost ob slanem in sladkem prigrizku, srečelovu, predvsem pa ples z ansamblom 3 Prašički, ki bo prisotne z glasbo popeljal v šestdeseta in sedemdeseta leta. Čeprav protokol ne predvideva priložnostnih pozdravov, bodo v Prosvetni dom dobrodošli prav vsi, ki bi radi nazdravili društvu Tabor. barkovlje - Uspešna pobuda domačega kulturnega društva Predpraznični sejem ob glasbi in obrtniških izdelkih Predpraznični sejem je vsakoletni običaj, ki ga je kulturno društvo Barkov-lje popestrilo letos s programom spremnih pobud za otroke in odrasle. Tako otvoritev kot prvo srečanje niza prireditev sta potekala s sodelovanjem Glasbene matice iz Trsta in Gorice. Prva od štirih pobud je bil večer z najmlajšimi učenci klavirskega oddelka z naslovom »V pričakovanju praznikov«. Mentorice mlajše generacije (Tamara Ražem, Ne-da Sancin, Klavdija Sedmach, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin) so dale možnost pripravnikom in učencem iz prvih razredov, da so javno nastopili izven šolskih dvoran v sproščenem in vedno gostoljubnem okviru sedeža barkovljanskega društva. Četudi je spomin včasih varal zaradi treme prvih korakov na poti koncertnega nastopa, je dolga vrsta malih glasbenikov prijetno in pogumno izvedla raznolik program. Toplina dopadljivih motivov, svežina in prisrčnost nastopov so med barvami in motivi okrasnih, obrtniških in umetniških izdelkov ustvarili praznično atmosfero in Glasbena matica je z izbiro klavirskega sporeda po- častila tudi ob tej priliki klavir, ki je društvu že nekaj let v ponos in veselje. Skupino pripravnikov so sestavljali Ruben Lenisa, Helena Lupinc, Mateja Hervat, Ivana Pahor, Nastja Maver, Aleksija Terčon, Vesna Gruden in Samuele Fer-letti, iz višjih razredov pa so učinkovito predstavili rezultate postopnega tehničnega razvoja Marija Viviani, Eleonora Pahor, Ambra Pogliani, Tarin Ferletič, Linda Cappellini, Matej Gabrič, Jelena Ilič, Karen Bevilacqua, Rok Dolenc, Cristian Visintin, Jessica Frandolich, Erik Sivec, Stefania Strain in Sara Ten-ce. Klavirskemu večeru je sledil včeraj pravljični popoldan za otroke z izjemno pripovedovalko kot je Pika Nogavička, včeraj pa so prišli na vrsto tudi odrasli s sladkim popoldnevom, kije od 15.30 do 18.30 ponujal razstavo, pokušnjo in prodajo domačih sladic. Niz spremnih pobud bo sklenilo danes ob 20.30 predvajanje avtorskih filmov inženirja Pina Rudeža. Na sejmu, ki se bo nadaljeval do vključno nedelje, šestnajst obrtnikov Predpraznični sejem v Barkovljah se odlikuje po bogati razstavi izdelkov umetne obrti kroma razstavlja in prikazuje načine izdelovanja na različnih področjih: bižuterija, slikanje na porcelan ali na svilo, découpage, božični okraski, suho cvetje, leseni in kovinski izdelki, vezenje, slano testo in klobučevina. Do jutri bo sejem odprt v popoldanskem času (15.30-18.30), v soboto in v nedeljo pa v dopoldanskih urah (10.00-13.00). Društvo se je ob tej priliki tesneje povezalo s šolskim in otroškim svetom; pred vhodom so na primer na voljo voščilnice, ki so jih izdelali otroci osnovne šole F.S.Finžgar in barkovljanskega vrtca. Sejem ima tudi svoj dobrodelni kotiček, ki je nastal na pobudo Otroškega pevskega zbora A.M.Slomšek iz Bazovice. Otroci in njihovi vzgojitelji so med letošnjim pevskim tednom ročno izelali umetne rože, za katere je možno pustiti prostovoljni prispevek, ki bo namenjen obnovi propadajoče sirotišnice v Bjeli (Črna gora). Tudi tokrat so ustvarjalni člani društva Barkovlje dali svojim obiskovalcem več dobrih razlogov, da bi dvorana na ulici Bonafata postala tudi v predprazničnem času kraj srečevanja ob zanimivi ponudbi. (ROP) Sv. Miklavž pride danes na Kontovel Najmlajši člani Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka so sv. Miklavža pričakali z novo igrico. Osemnajst otrok je pod vodstvom neutrudne Nicole Starc postavilo na oder krajši prizor Roka Vilčnika Babica Marmelada. Pravljica pripoveduje zgodbo o gozdnih živalicah, ki prosijo babico Marmelado, naj jim pomaga pripraviti eno svojih odličnih marmelad, s katero hočejo presenetiti in razveseliti radodarnega sv. Miklavža. Otrokom sta priskočila na pomoč še Peter Klobas, ki je uglasbil pesmico, Betty Starc, ki je pripravila domiselne kostume, in Rajonski svet za zahodni Kras, ki je pobudo finančno podprl. Včeraj so mladi igralci s svojim nastopom razvedrili sovrstnike v Saležu, kamor jih je povabilo SKD Rdeča zvezda, ter tudi v Šem-polaju, kjer je Miklavževanje priredilo SKD Vigred. Danes pa jih čakata dva nastopa pred mladim občinstvom pro-seško-kontovelskega vrtca in šole. Mi-klavževanje bo v jutranjih urah v dvorani Gospodarskega društva na Kon-tovelu, sv. Miklavž pa bo gotovo poskrbel, da ne bo nobeden od malčkov odšel praznih rok. Sv. Miklavž danes tudi v Dijaškem domu Danes ob 9. uri bo sv. Miklavž prišel na obisk v prostore Dijaškega doma Srečka Kosovela. Obdaril bo vse otroke vrtca Dijaškega doma in vrtca Lonjer, učence 1. in 2. razreda OŠ F. Milčinskega iz Katinare ter malčke iz jasli, ki se nahajajo v Dijaškem domu. najmlajši mu bodo zapeli nekaj misli. Ko bo Miklavž odšel, si bodo otroci še ogledali nastop čarodeja. Razstava umetnika Giuseppeja Callee V občinski umetnostni razstavni dvorani bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja in kiparja Giuseppeja Callee, ki jo bo predstavila arh. Marianna Accerboni. Na ogled bo vrsta še ne-razstavljenih del, ki jih je umetnik ustvaril v zadnjem desetletju. Razstavo si bo možno ogledati do 20. decembra vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. 10 Četrtek, 6. decembra 2007 TRST / boljunec - Sinoči odprtje na gorici Božični sejem ponuja za vsakogar nekaj Včeraj je bilo v Boljuncu ozračje nadvse praznično, saj je bilo na glavnem vaškem trgu slovesno odprtje Božičnega sejma. Dogodek je obogatila prisotnost velike množice, kije pozdravila tudi goste iz Slovenije in Hrvaške. Za najmlajše je bil osrednji trenutek prihod sv. Miklavža, ki ni skoparil z darili, kočevski pihalni orkester in mažo-retke pa so poskrbeli za prijeten program. Uradnega odprtja sejma so se udeležili gostje iz pobratene Občine Kočevje in Občine Brtonigla, kije prisotna vsako leto. Dolinska županja Ful-via Premolin nam je razložila, da je bil kočevski župan Janko Veber zaposlen v Ljubljani (župan je namreč tudi poslanec v Državnem zboru), zato je delegacijo vodil občinski svetnik Anton Vovko. Iz Brtonigle je prišel župan Do-riano Labinjan, že tradicionalni gost prireditve. Dvaindvajset stojnic oz. hišic iz raznih vasi, tako iz okolice kot iz slovenske in hrvaške Istre, ponuja raznovrstna darilca, ročna dela, okraske, pa tudi sladkarije in tipične jedi. Hladni zrak je včeraj odvedel marsikoga tudi do stojnic, kjer prodajajo brkinske in druge žgane pijače. Pestro sejemsko dogajanje bo del vaškega življenja vse do nedelje, od 10. do 21. ure. V popoldanskih urah (od 16.30 dalje) bodo na vrsti prireditve na prostem z glasbo, plesom in animacijami za otroke. Glasbeno kuliso je v sredo ponudil pihalni orkester iz Kočevja, navzoče pa je ogrel tudi nastop kočevskih mažoretk, medtem ko je prireditev povezoval Danijel Malalan. Otroke je osrečil sv. Miklavž, ki je prišel na trg v spremstvu angelčkov in oslička z vozom, na katerem je bilo pet vreč polnih daril. Belobradec je potešil radovednost malčkov, ki so bili ob povrat-ku k mamam vidno zadovoljni. Premolinova, Vovko in Labinjan so nato odštevali sekunde, pa čeprav ni še napočilo novo leto, pa tudi schen-gensko slavje ne. Ko je skupno čezmej-no vzvratno štetje prišlo do ničle se je trg osvetlil vse do zvonika, »za kar nosita zaslugo deželna in pokrajinska uprava, ki sta to financirala« je pojasnila dolinska županja. Lučke so ustvarile pravo južnotirolsko ozračje, ki bo zaznamovalo Boljunec ves teden. šola i. cankar - Na festivalu v Mariboru Priznanje učenki Aleksandri Golubovič Srednja šola Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu že vrsto let uvršča med svoje projektne dejavnosti vzgojo k filmski ustvarjalnosti. Film kot sredstvo ustvarjalnega pristopa do lastnih doživetij je za vse učence velik izziv, s katerim lahko preizkusijo svoje izrazne sposobnosti v vseh fazah filmskega snovanja: od začetne zamisli, sestave scenarija in interpretacijske izvedbe, pa do končnega snemanja. Ker so se po dob ne po bu de že v prejšnjih letih izkazale za pozitivne, je tudi v lanskem šolskem letu stekel projekt filmske vzgoje, pri katerem so sodelovali učenci drugega in tretjega raz re da. Dijaki so pod mentorstvom pro-fe so ri ce He le ne Vol pi in ob teh nič ni pomoči gospoda Cirila Murnika posneli tri kratkometražne filme z različno tematiko. Na 43. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije se je Aleksandra Golubovič, lanskoletna šentjakobska tretješolka, s svojim kratkometražnim filmom Krik v te mi uvrs ti la v iz bor naj bolj -ših. Z is tim pos net kom je ko nec no -vembra učenka sodelovala tudi na 8. mednarodnem festivalu nekomercialnega filma v Mariboru, kjer je bil njen izdelek nagrajen z diplomo in priznanjem. Zaradi vzgojnega in izobraževalnega pomena te pobude se bo projekt filmske vzgoje na šentjakobski srednji šoli nadaljeval tudi v tem šolskem letu. V /OZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 10. JUNIJA 2006 DO 8. DECEMBRA 2007 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.30 5.35 6.07 6.30 6.47 6.53 7.13 7.57 8.35 8.56 10.47 11.47 12.19 12.47 13.47 14.11 14.47 15.28 15.47 16.21 16.47 17.30 17.47 18.47 19.13 19.47 20.21 21.25 22.27 (R) (R) (R) (CIS) (R) (R) (IC plus) (R) (R) (ES) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (IC) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (ICN) (R) (ICN) (BUS) Tržič (4.52), Portogruaro (5.35), Mestre (6.22), Benetke (6.35). Tržič (5.57), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), Benetke (7.40). Tržič (6.30), Červinjan (6.43), nadaljuje za Palmanovo (6.58), Videm (7.27), Carnia (8.10).™ Tržič (6.52), Portogruaro (7.37), Mestre (8.20)nadaljuje v Milano, Zürich, Schaffhausen. (Obvezna rezervacija). Tržič (7.09), Portogruaro (7.57) Mestre (8.56), Benetke (9.09). Tržič (7.16), Červinjan (7.29), nadaljuje za Palmanovo (7.44), Videm (8.14), Trbiž (9.54).(1) Tržič (7.36), Portogruaro (8.19), Mestre (9.02), nad. v Neapelj (Obvezna rezervacija). Tržič (8.19), Červinjan (8.31), nadaljuje za Palmanovo (8.41), Videm (8.58).(1) (3) Tržič (8.57), Portogruaro (9.41), Mestre (10.26), Benetke (10.38). Tržič (9.18), Portogruaro (9.57), Mestre (10.35). Nadaljuje do Rima. (Obvezna rezervacija). Tržič (11.09), Portogruaro (11.53), Mestre (12.38), Benetke (12.50). Tržič (12.09), Portogruaro (12.53), Mestre (13.38), Benetke (13.50). Tržič (12.42), Červinjan(12.55), nadaljuje za Palmanovo (13.06), Videm (13.26), Trbiž (14.58).(1) (3) (5) Tržič (13.09), Portogruaro (13.53), Mestre (14.38), Benetke (14.50). Tržič (14.09), Portogruaro (14.53), Mestre (15.38), Benetke (15.50) Tržič (14.33), Červinjan(14.47), nadaljuje za Palmanovo (14.58), Videm (15.16).(1) Tržič (15.09), Portogruaro (15.53), Mestre (16.38), Benetke (16.50). Tržič (15.52), Portogruaro (16.34), Mestre (17.20), Benetke (17.32), nadaljuje za Milan in Turin. Tržič (16.09), Portogruaro (16.53), Mestre (17.38), Benetke (17.50). Tržič (16.43), Červinjan(16.56), nadaljuje za Palmanovo (17.06), Videm (17.24), Trbiž (18.45).(1) (3) (5) Tržič (17.09), Portogruaro (17.53), Mestre (18.38), Benetke (18.50). Tržič (17.52), Červinjan (18.05), nadaljuje za Palmanovo (18.16), Videm (18.34) in Trbiž (20.11).(1) (3) Tržič (18.09), Portogruaro (18.53), Mestre (19.38), Benetke (19.50). Tržič (19.09), Portogruaro (19.53), Mestre (20.38), Benetke (20.50).(3) (Ne vozi 14.8, 31.10, 7.12) Tržič (19.35), Portogruaro (20.26), Mestre (21.30), Benetke (21.43). Tržič (20.10), Portogruaro (21.00), Mestre (21.47), nadaljuje v Lecce skozi Ferraro in Rimini, ne vozi čez Bologno Tržič (20.45), Portogruaro (21.40).(1) (3) Tržič (21.48), Portogruaro (22.36), Mestre (23.18), Benetke (23.31), nadaljuje v Napoli. Tržič (22.59), Portogruaro (0.17).(1) 6.15 6.45 7.32 7.48 8.02 8.17 8.36 8.56 9.08 9.43 11.13 11.48 13.54 14.15 14.30 15.06 15.13 15.23 15.54 16.13 17.16 18.13 18.45 19.13 20.13 21.13 21.30 22.30 23.04 1.08 2.19 (BUS) (R) (R) (R) (ICN) (R) (R) (ICN) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (IC) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (CIS) (IC Plus) (ES) (R) (R) Červinjan (5.24), Tržič (5.42).(1) Portogruaro (5.30), Tržič (6.20).(1) Portogruaro (6.24), Tržič (7.08).(1) Červinjan (7.12) Tržič (7.25) iz Carnie (5.41), Videm (6.47) preko Palmanove brez postanka. (1) (3) Iz Neaplja in Rima v Benetke (5.41), Mestre (5.53), Portogruaro (6.40), Tržič (7.37). Portogruaro (6.56), Tržič (7.48).(1) (3) Červinjan (7.59), Tržič (8.12). Iz Trbiža (6.07) preko Vidma (7.30) in Palmanove (7.48). (1) Iz Lecce v Mestre (7.05), Portogruaro (7.43), Tržič (8.32). Portogruaro (7.51), Tržič (8.44). (1) (3) (5) Benetke (7.37), Mestre (7.50), Portogruaro (8.33), Tržič (9.20).(1) Benetke (9.10), Mestre (9.22), Portogruaro (10.05), Tržič (10.50). Benetke (9.46), Mestre (9.58), Portogruaro (10.41), Tržič (11.25). Červinjan (13.16), Tržič (13.30). Iz Vidma (12.34) preko Palmanove (12.59). (D (3) (4) Benetke (12.10), Mestre (12.22), Portogruaro (13.05), Tržič (13.50). Iz Turina in Milana, Benetke (12.24), Mestre (12.36), Portogruaro (13.15), Tržič (14.04). Červinjan (14.13), Tržič (14.38). Iz Carnie (12.50) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.58). Vozi ob delavnih sobotah. Benetke (13.10), Mestre (13.22), Portogruaro (14.05), Tržič (14.50).(2) Benetke (13.10), Mestre (13.22), Portogruaro (14.06), Tržič (15.00).(1) Červinjan (15.16), Tržič (15.30), iz Gemone (13.39), Videm (14.31), preko Palmanove (15.00).(1) (3) (5) Benetke (14.10), Mestre (14.22), Portogruaro (15.05), Tržič (15.50). Benetke (15.10), Mestre (15.22), Portogruaro (16.05), Tržič (16.50). Benetke (16.10), Mestre (16.22), Portogruaro (17.05), Tržič (17.50). Červinjan (18.09), Tržič (18.22), iz Carnie (16.50), Videm (17.31), preko Palmanove (17.54).(1) (3) Benetke (17.10), Mestre (17.22), Portogruaro (18.05), Tržič (18.50). Benetke (18.10), Mestre (18.22), Portogruaro (19.05), Tržič (19.50). Benetke (19.10), Mestre (19.22), Portogruaro (20.05), Tržič (20.50). Iz Züricha, Milana v Mestre (19.43), Portogruaro (20.22), Tržič (21.07). (Obvezna rezervacija). Iz Napoli in Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič (22.06) (Obvezna rezervacija). Iz Rima v Mestre (21.25), Portogruaro (21.59), Tržič (22.40).(0bvezna rezervacija) Benetke (22.47), Mestre (23.02), Portogruaro (23.59), Tržič (0.45). Benetke (00.10), Mestre (00.22), Portogruaro (1.05), Tržič (1.50). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.02 6.00 6.07 6.36 6.53 7.04 7.35 7.35 7.49 7.57 9.04 9.35 11.04 11.35 12.04 12.19 12.35 13.04 13.30 14.11 14.19 15.04 16.00 16.00 16.21 16.35 17.04 17.30 17.35 17.35 18.04 18.17 19.04 19.35 20.35 21.16 (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) Tržič (5.26), Gorica (5.49), Videm (6.24). Nadaljuje za Benetke.11' Tržič (6.24), Gorica (6.47), Videm (7.29). Nadaljuje za Benetke. Tržič (6.30), Videm (7.27), preko Červinjana (6.43) in Palmanove (6.58), nadaljuje za Carnio (8.10).(1) Tržič (7.03), Gorica (7.28), Videm (8.03).(1) Tržič (7.16), Videm (8.14) preko Červinjana (7.29) in Palmanove (7.44) nadaljuje za Trbiž (9.54).(1) Tržič (7.26), Gorica (7.46), Videm (8.13). Nadaljuje za Benetke Tržič (8.03), Gorica (8.25), Videm (8.57).(1) Tržič (8.03), Gorica (8.25), Videm (8.57), nadaljuje za Trbiž (10.15).(2) Vozi do 21.10. Tržič (8.11), Gorica (8.31), Videm (8.57), nadaljuje za Trbiž (10.15).(2) Vozi od 28.10. Tržič (8.19), Videm (8.58). Preko Červinjana (8.31) in Palmanovo (8.41).(1) (3) Tržič (9.26), Gorica (9.46), Videm (10.13). Nad. za Benetke. Tržič (10.03), Gorica (10.27), Videm (11.02).(2) Tržič (11.26), Gorica (11.46), Videm (12.13).Nadaljuje za Benetke Tržič(12.02),Gorica (12.26),Videm (13.02). Nad. za Benetke™ Tržič (12.33), Gorica (12.57),Videm (13.37).(2) Tržič (12.42),Videm (13.26).Preko Červinjana (12.55), Palmanovo (13.06); Nadaljuje za Trbiž (14.58).(1) (3) (5) Tržič (13.03), Gorica (13.28), Videm (14.03).(1) Tržič (13.26), Gorica (13.46), Videm (14.13).Nadaljuje za Benetke Tržič (14.00), Gorica (14.25), Videm (15.06).(1) Tržič (14.33), Videm (15.16). Preko Červinjana (14.47) in Palmanove (14.58).(1) Tržič (14.46), Gorica (15.10), Videm (15.43). Tržič (15.26), Gorica (15.46), Videm (16.13).Nadaljuje za Benetke Tržič (16.28), Gorica (16.50), Videm (17.22). Nadaljuje za Trbiž (18.45).(10) Tržič (16.25), Gorica (16.48), Videm (17.25).(1) (3) (5) Tržič (16.43), Videm (17.24); preko Červinjana (16.56) in Palmanovo (17.06). Nadaljuje za Trbiž (18.45).(1) (3) (5) Tržič (17.02), Gorica (17.24), Videm (17.57).(1) (3) Tržič (17.26), Gorica (17.46), Videm (18.13).Nadaljuje za Benetke Tržič (17.52), Videm (18.34) - preko Červinjana (18.05) do Palmanove (18.16), nadaljuje do Trbiža (20.11). (1) (3) Tržič (18.03), Gorica (18.27), Videm (19.02).(1) (3) Tržič (18.03), Gorica (18.28), Videm (19.08). Nad. za Benetke (Vozi ob delavnih sobotah). Tržič (18.26), Gorica (18.46), Videm (19.13). Nadaljuje za Benetke (1) (3) Tržič (18.47), Gorica (19.10), Videm (19.46). Nadaljuje za Sacile Tržič (19.26), Gorica (19.46), Videm (20.13).Nadaljuje za Benetke Tržič (20.03), Gorica (20.25), Videm (20.57).(1) Tržič (21.03), Gorica (21.26), Videm (22.00). Tržič (21.38), Gorica (21.58), Videm (22.25).Nadaljuje za Benetke 6.39 7.22 7.39 7.39 7.48 8.29 8.36 8.43 9.08 9.21 9.56 10.49 11.33 12.56 13.29 13.54 14.06 14.06 14.56 15.06 15.17 15.40 15.48 15.54 16.56 17.24 17.59 18.02 18.35 18.45 18.56 19.28 19.40 19.59 20.45 20.47 20.56 21.42 21.57 22.56 1.21 (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) Videm (5.17), Gorica (5.48), Tržič (6.12).(1) Videm (5.51), Gorica (6.31), Tržič (6.56).(1) Videm (6.30), Gorica (6.55), Tržič (7.16). Iz Sacileja (1) 3 (5) Videm (6.30), Gorica (6.55), Tržič (7.16). (8) Videm (6.47), Tržič (7.25) Preko Palmanove (ne ustavi) in Červinjana (7.12) prihaja iz Carnie (5.41 ).(1) (3) Videm (6.57), Gorica (7.35), Tržič (8.00). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.48) in Červinjana (7.59). Iz Trbiža (6.07) (1) Videm (7.33), Gorica (7.58), Tržič (8.20). Iz Benetk (1) 3 (5) Videm (7.35), Gorica (8.12), Tržič (8.38). Iz Benetk. (8) Videm (7.42), Gorica (8.23), Tržič (8.51 ).(1) 3 (5) Videm (8.47), Gorica (9.12), Tržič (9.33). Iz Benetk Videm (9.32), Gorica (10.01), Tržič (10.24). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.37), Tržič (11.03).® Videm (11.47), Gorica (12.12), Tržič (12.33). Iz Benetk 7 Videm (12.07), Gorica (12.34), Tržič (13.05). Iz Benetk (6) Videm (12.34), Tržič (13.30). Iz Benetk preko Palmanove (12.59) in Červinjan (13.16). (1) (3) (4) Videm (12.43), Gorica (13.16), Tržič (13.40).(1) Videm (12.40), Gorica (13.16), Tržič (13.40).® Videm (13.47), Gorica (14.12), Tržič (14.33). Iz Benetk Videm (13.35), Tržič (14.38)preko Palmanove (13.58) in Červinjan (14.13); Prihaja iz Carnie (12.50). Vozi ob delavnih sobotah. Gorica (14.20), Tržič (14.47).(1) (5) Videm (14.20), Gorica (14.54), Tržič (15.16).(1) (5) Videm (14.20), Gorica (14.56), Tržič (15.20).(9) Videm (14.31), Tržič (15.30) preko Palmanove (15.00) in Červinjana (15.16). Prihaja iz Gemone (13.39).(1) (3) (5) Videm (15.47), Gorica (16.12), Tržič (16.33). Iz Benetk Videm (16.02), Gorica (16.34), Tržič (16.56). (1) (3) Videm (16.50), Gorica (17.15), Tržič (17.36). Iz Benetk. (1) Videm (16.33), Gorica (17.09), Tržič (17.34).® Videm (17.05), Gorica (17.40), Tržič (18.04).(1) Videm (17.31), Tržič (18.22). Preko Palmanove (17.54) in Červinjan (18.09), prihaja iz Carnie (16.50).(1)(3) Videm (17.47), Gorica (18.12), Tržič (18.33). Iz Benetk Videm (18.18), Gorica (18.43), Tržič (19.04). Prihaja iz Trbiža (16.52).(2) Videm (18.10), Gorica (18.48), Tržič (19.12).(1) Videm (18.50), Gorica (19.15), Tržič (19.36). Iz Benetk™ Ne vozi ob sobotah od 9.9. Videm (19.15), Gorica (19.52), Tržič (20.17).(1) Videm (19.15), Gorica (19.54), Tržič (20.19). iz Sacile (17.15), preko Pin- zano (18.09) in Gemono (18.39).(2) Videm (19.47), Gorica (20.12), Tržič (20.33). Iz Benetk Videm (20.21), Gorica (20.54), Tržič (21.16). Iz Trbiža (19.07).(10) Videm (20.36), Gorica (21.09), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.07).(1) (3) (5) Videm (21.47), Gorica (22.12), Tržič (22.33). Iz Benetk Videm (23.53), Gorica (0.28), Tržič (0.53). Iz Benetk Proga LJUBLJANA-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 2.22 10.28 16.09 (EN) (EC) (IC) Postojna (3.18), Sežana (4.20), Opčine (prihod 4.28 - odhod 5.16), Tržič (5.42), Portogruaro (6.24), Mestre (7.04), Benetke (7.16). Prihaja iz Budimpešte (17.20), Zagreb (23.40), Beograd (15.45), Bukarešta (23.50, vozi ob torkih, sredah, četrtkih, dobotah in nedeljah), Moskva (21.28, vozi ob sredah). Obvezna rezervacija. Postojna (11.18), Sežana (12.08), Opčine (prihod 12.15 - odhod 12.29), Tržič (12.55), Portogruaro (13.31), Mestre (14.09), Benetke (14.21). Obvezna rezervacija Postojna (17.04), Sežana (18.01), Opčine (odhod 18.09 - prihod 18.25), Tržič (18.55), Portogruaro (19.35), Mestre (20.26), Benetke (20.38); prihaja iz Budimpešte (8.05), Zagreb (13:53). Obvezna rezervacija. Vozi od 25.6 do 2.9. 1.51 13.21 19.42 (EN) (IC) (EC) Benetke (21.27), Mestre (21.40), Portogruaro (22.18), Tržič (23.00), Opčine (prihod 23.28 - odhod 23.48), Sežana (0.15), Postojna (0.56); nadaljuje za Zagreb (4.28), Budimpešta (10.53), Bukarešta (5.00, vozi ob torkih, sredah, četrtkih, sobotah in nedeljah), Beograd (12.16), Moskva (10.00, vozi ob sredah). Obvezna rezervacija Benetke (9.03), Mestre (9.15), Portogruaro (9.53), Tržič (10.38), Opčine (odhod 11.05 - prihod 11.22), Sežana (11.43), Postojna (12.27); nadaljuje za Zagreb (15.47), Budimpešto (21.33). Obvezna rezervacija. Vozi od 24.6 do 1.9. Benetke (15.44), Mestre (15.56), Portogruaro (16.31), Tržič (17.06), Opčine (prihod 17.34 - odhod 17.50), Sežana (18.15), Postojna (18.52). Obvezna rezervacija. 1,1 Vozi ob delavnikih 151 Vozi od 10.9 (2) Vozi ob praznikih (6) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih in petkih ob delavni-131 Ne vozi ob sobotah kih; ne vozi 16.8, 2.11 (4) Vozi do 8.9 (7) Vozi ob ponedeljkih, sobotah, delavnikih in ob praznikih; vozi tudi 16.8, 2.11 (8) Vozi ob delavnikih do 8.9, ob delavnih sobotah od 10.9 (9) Vozi vsak dan do 8.9, ob praznikih od 9.9 (10) Vozi vsak dan do 9.9, ob sobotah in praznikih od 10.9 CIS- Cisalpino ES- Eurostar Italia EN- Euro Night IC plus- Intercity plus IC- Intercity ICN- Intercity Notte E- ekspresni vlak IR- Meddeželni vlak R- Deželni vlak BUS-nadomestni avtobus / TRST Četrtek, 6. decembra 2007 1 1 križ - Poklon slikarju Spomin na Sirka je še vedno živ Na rojstni hiši prenovili tablo ■■•srtffttíj * i ' : r r, ■I: ■■ - : b r ¿jj Kirf ~ MMI t (trrv^ j Iriv V &.J J Kot smo poročali včeraj, so se Križani v nedeljo poklonili slikarju in kulturnemu delavcu Albertu Sirku ob 120-letnici rojstva in 60-letnici smrti. Osrednja kulturna pri redi tev je bi la popold ne v Sir ko -vem domu, dopoldne pa so se slikarja našega morja na kratko spo- mnili pred njegovo rojstno hišo, kjer so obnovili kamnito ploščo in ob njen polo žili ve nec. Na kratko j e v imenu SKD Vesna spregovoril Matija Sirk, moški pevski zbor Vesna (foto Kroma) pa je zapel pod taktirko dirigenta Marka Sancina Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 6. decembra 2007 MIKLAVŽ Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 14.28. Jutri, PETEK, 8. decembra 2007 AMBROŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1023,1 mb raste, brezvetrje, nebo poo-blačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 3. decembra, do petka, 7. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 8. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. U Kino GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La musica nel cuore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Rata-touille«; 18.30, 20.20, 22.10 »Lezioni di cioccolato«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 18.20 »3D manija«; 20.00, 22.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20 »Ko žogice pobesnijo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Factory girl«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ritorno«; 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Fred Claus - Un fratello sotto l'albero«; 18.15, 22.15 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Il diario di una tata«; 18.15 »Come tu mi vuoi«. SUPER - Prepovedano mladim izpod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del re-gno perduto«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Lezio-ni di cioccolato«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cuore«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. DAN ODPRTIH VRAT na liceju F. Prešerna bo v petek, 14. decembra 2007, od 18. do 20. ure, v šolskih prostorih na Vrdel-ski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). M Izleti Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 17.00, 19.15, 21.30 »Un'al-tra giovinezza«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.30, 22.20 »La leggenda di Beowulf«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 16.15, 20.15 »The Nightmare before Christmas«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La musica nel cuore«; 17.50, 20.05, 22.20 »Nella valle di Elah«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »The Kingdom«; 17.50, 22.00 »La leggenda di Beowulf«; 15.50, 18.00, 22.05 »1408«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; 16.00, 20.10 »Lezioni di cioccolato«. EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Hairspray«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30 »Nella valle di Elah«; 21.00 »Irina Palm - Il talento di una donna inglese«. FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicerè«. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet, ki bo v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, voden ogled mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje SNEŽINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040567751 ali 320-2717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it. 0 Prireditve OBČINA DOLINA vabi v petek, 7. decembra 2007, ob 20.30, v cerkev Sv. Jožefa v Ricmanjih na koncert komornega orkestra iz Bresta (Bjeloru-sija) s sopranistko N. Zubarevo. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 8. decembra 2007 ob 17. uri na glasbeni popoldan z naslovom »Bil je čas«. Ob 40-letnici Finžgarjevega doma nastopajo člani bivših ansamblov Taims, Galebi in Zvezde. Posebno vabilo gre vsem bivšim članom, ki so kakorkoli sodelovali pri katerih od openskih ansamblov. S PRAVLJICO NA... MAVRICO vabi vaščane na razstavo - mini sejem v soboto, 8. decembra 2007 in nedeljo 9. decembra 2007 v župnijski dvorani na Pro-seku. Otvoritev razstave bo v soboto, 8.decembra 2007, ob 10.uri. Zbirališče otrok bo ob 9.45. Toplo vabljeni! MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi na kulturni večer, ki bo v nedeljo, 9. decembra 2007 v Kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 17.30. Nastopili bodo gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba s predstavo »Kdor išče najde«, glasbena skupina Ana urca al pej dvej ter harmonikaš Zoran Lupinc. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Na razpolago je slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevina in še marsikaj. Razstava je odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativi-tas: Tržič, Župnijska dvorana sv. Nikolaja, 9. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopajo OPZ Romjan (dir. Aljoša Saksida), Mali romjanski muzikanti (dir. Silvia Pierotti), OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Laze, Podbonesec, Cerkev v Lazah, 14. decembra 2007, ob 20.30, »Božični koncert«, nastopajo OPZ Mali lujerji (dir. Davide Clodig), Solopevci Glasbene matice/ Špeter (prof. Krisztina Ne-meth), MePZ Fran Venturini (dir. Cin-zia Sancin); Boljunec, Občinsko gledališče F. Prešeren, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopata OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman An-tonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Donis). SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKED-NJU vabi v četrtek, 13. decembra 2007, ob 20.30, na prireditev »Čarobna noč«, igrata Miranda Caharija in Livio Bogatec, v režiji Marija Uršiča. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13. decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14. decembra 2007 od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev novega koledarja v četrtek, 13. decembra 2007 ob 20.30, Hiška od Ljenčke, Trebče. V ČETRTEK, 13. DECEMBRA 2007 bo ob 17.30 v Narodnem domu v ul. Filzi 14, v dvorani NSK predstavitev DVD-ja »Svoboda res je zlata« v produkciji gledališke skupine Metronom iz Trsta. Predstava je nastala leta 2005 in je lepljenka pesmi iz zbirke Slovensko pesništvo odpora. Celotni posnetek predstave z vsemi dodatnimi podatki so opremljeni s podnaslovi v italijanskem jeziku. Pokrovitelji DVD-ja so ZSKD, pokrajinska VZPI in Zadružna kraška banka. Pobudo bodo predstavili Milan Pahor, Marina Rossi in Nerina Švab. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. TRUBAR-KAJUH IN VRTCA UBALD VRABEC IZ BAZOVICE organizira »3. Božični sejem« v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici 14., 15. in 16. decembra 2007, v petek, od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. V petek, ob 16.30 bodo nastopili učenci osnovne šole in malčki iz vrtca. Vljudno vabljeni. Dobiček bo namenjen O.Š. Trubar-Kajuh in vrtcu U. Vrabec. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. Dne 4.12.2007je na leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu diplomirala Majna Pangerc Ponosni in srečni ji čestitamo in želimo še veliko uspehov mama, papa, nona, Daša in Damijan Na tržaški univerzi je uspešno zaključila študij Majna Pangerc Iskreno čestita Slovenska kulturno-gospodarska Naša starosta Mavrica je v torek uspešno zaključila 5-letni študij na tržaški filozofski fakulteti. Iskreno ji čestitamo taborniki RMV Ob uspešno dokončanem univerzitetnem študiju čestita Martini Bogatec AŠD Mladina ¿i Čestitke Danes praznuje v Gropadi častitljivih 90 let MARIJA GRGIČ (Faj-gljeva). Iz srca ji čestitajo vsi domači, zvrhan koš poljubčkov pa ji pošiljata pravnukinji Eva in Vanessa. Na tržaški univerzi je uspešno dokončala študij MAJNA PANGERC. Novopečeni doktorici čestitamo in želimo veliko delavnih uspehov. Maj-na, Edvin in Veronika V torek je na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu uspešno diplomirala MAJNA PANGERC. Iz srca ji čestitamo in želimo čim več delovnih uspehov. Iztok, Paola in Jan. S Poslovni oglasi PODJETJE V GORICI išče izkušenega skladiščnika. Klicati 3351656259 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040232444. www.tmedli.it Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasiGptmedia.it > Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 Brez meja. December 2007, meje padajo. Primorski dnevnik že 60 let podira mejo, povezuje ljudi, ki ob njej živijo, plete stike, preko nje nosi besedo in slike. Primorski dnevnik je za informacijo, za kulturo, za sožitje brez meja. i C m Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it NAROČNINE 2008 ■pfpnifint.i SLOVENSKO STALNOGLtDALiŠCI Pred&ravili repertoa / TRST Četrtek, 6. decembra 2007 13 1 Saša Pavček AL EN AL DVA Monokomedija Režija in izvedba: ALEŠ VALIČ danes, v četrtek, 6.12. 20.30 KD F.Prešeren Boljunec ZASLEDOVANJE Sylvia Plath avtorski projekt: Damir Zlatar Frey izvaja: Sonja Polanc v petek, 7. decembra 21.00 SSG list info brezplačna tel.št. 800 214302 TTJa«« Ü3 Obvestila KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. KRUT NATURA sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj reiki-ja 2.stopnje, ki se bo odvijal 19. in 20. januarja 2008. Predavateljica Reiki Master bo na razpolago 12. decembra za predhodni obvezni razgovor. Za uro sestanka in vse dodatne informacije tel. 040-3720062, Krut, ul. Cicerone 8. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Si-mič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v četrtek, 6. decembra ob prazniku sv. Miklavža bo inženir Pino Rudež vrtel svoje filme. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD V.VODNIK: začeli bomo s tečajem slovenščine. Prvo informativno srečanje bo danes, 6. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. Za informacije klicati od 13.00 do 14.00 na tel. št.: 338 5722967. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo danes, 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentabrska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanjem, izkaznic FISI in pripravo smuči. Društvo še sporoča, da se na urad, samo še do torka, lahko zgla-sijo tudi tisti, ki nameravajo nabaviti sezonske smučarske karte v predprodaji in za katere rok zapade 7. decembra. Za informacije lahko kličete na št. 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. JUSARJI PRAPROT - TRNOVCA vabijo na občni zbor, ki bo v petek, 7. decembra ob 20.30 na sedežu društva vaške skupnosti. SKD TABOR v decembru vabi v petek, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v ne- Na Opčinah obiščite Predbožični likovni sejem prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah do 9.12.2007 PO PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12 deljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.Tomažiča in tovarišev. SKGZ v sodelovanju s SKD Lonjer-Kat-nara vljudno vabi v petek, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Lonjerju na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«. TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zi-najda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Dolina-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tedeschi, 349-4328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Mad-dalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-U1 Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja v soboto, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dalje ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbirali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) vabi v petek, 7. decembra ob 20.30 na koncert »V pričakovanju božiča«. Nastopata: ŽPS »Dekleta s Škofij« in ŽPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. Po koncertu se odpre razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta še v soboto, 8. decembra 2007 od 16. do 19.ure in v nedeljo, 9. decembra 2007 od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja od 5. do 9. decembra 2007 BOŽIČNI SEJEM na trgu v Bol-juncu. Prisotni bodo prodajalci predmetov za prosti čas, krajevni proizvajalci in proizvajalci območja Alpe Jadran. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Od 16.30 dalje se bodo odvijale prireditve na prostem (glasba, ples, animacija za otroke). Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA - Odborništvo za socialno skrbstvo, v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščito in občinskim združenjem prostovolnih gasilcev Breg, bo priredila zbiralno središče hrane in pijače v okviru Božičnega sejma, od 5. do 9. decembra, na trgu v Boljuncu. Prostovoljci in člani občinske uprave bodo zbirali igrače (v dobrem stanju, brez okvare in po možnosti v škatlah); hrano za dolgotrajno uporabo (pakirane malice, riž, testenine in ostala hrana, ki se ne kvari); izdelke za higienske namene (milo, zobna pasta/ščetka, spužva za telo, razna čistila); oblačila in čevlje za otroke (014 let) in odrasle (čista in v dobrem stanju); šolske potrebščine (tudi še delujoče računalnike); zdravila. Vse, kar bodo zbrali, bodo prostovolci predali skladu »Fon-dazione Lucchetta-Ota-Dangelo-Hrovatin« in združenju »No bombe, ma solo caramelle - ONLUS«. Akcija se nadaljuje še ves januar, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro na sedežu občinskega združenja prostovolnjih gasilcev BREG v Boljuncu (info. 040 8329210). SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podpo- ro Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.-17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Sa-ležu, pod občinsko knjižnico. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spo-ta naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja »Otroške urice« v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 11. decembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku. Pravljico »Čarobne sani« bo pripovedovala Ivana Terčon. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika. SPDT - TRST prireja v petek, 14. decembra 2007 »društveni večer«. Prikaz filmskih zapisov, diapozitiv in slik o društveni dejavnosti v sezoni 20062007 bo v K.R. Domu Briščki z začetkom ob 20.30. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Ven-turini od Domja, organizira v petek, 15. decembra 2007, ob 18.00 uri, v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu od ponedeljka 10., do četrtka 13. decembra2007, od 10.00 do 12.00 ure. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040411635 ali 040-415797. Vabljeni! ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Gri-lanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. AŠD SK BRDINA organizira zimovanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. S Mali oglasi 55-LETNA GOSPA iz Slovenije išče službo pri družini za varovanje otrok ali starejših oseb, celodnevno ali po urah. Tel. št. 040-200159. DIPLOMIRAN v matematiki nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel.: 347-9534644. I ŠČEM delavca za izdelavo kraškega zidu. Klicati na tel. št.: 348-6843456. IŠČEMO dvakrat tedensko (sreda in sobota) pošteno in marljivo gospo za čiščenje hiše. Klicati od 13. do 15. ure na št.: 393-7739728. KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253. PRODAJAM psičke pasme Labrador svetle barve, stare dva tedna. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 328-8289654 (popoldne ali ob večernih urah). PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040814212. PRODAM avtodom VW LT 28, letnik 1989. Tel.: 333-6727601. PRODAM BOX-garažo za 2 avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giu-lia« - primeren tudi za skladišče - 32 kv. metrov: višina 3,8 m, širina 3 m in 10 m dolžine. Telefonirati ob uri kosila ali večerje na št. 349-8633811. PRODAM vespo 150 staro 10 let v dobrem stanju. Tel. 348-4487003. PRODAM VW Passat Variant 1.9 tdi highline, 130 konjev, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. v večernih urah na št. 334-3174852. SNOWBOARD KD 155 cm, nov, prodam po polovični ceni in kupim krajšega, tudi iz druge roke. Tel.: 040-291477. Id Osmice BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040-229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Pre-benegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! Prispevki V spomin na Bogomila Zobca darujeta Bogomil in Giuditta Gruden 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na soseda Antona Ražma darujeta družini Križmančič in Micali 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marija Puriča in Pepija Mi-liča daruje Marija Pirc 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na strica Pepija Miliča daruje Milko Škabar (Briščiki) z družino 40,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na teto Eleonoro darujeta Maja in Neva 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek - Kontovel in 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. 14 Četrtek, 6. decembra 2007 KULTURA / gledališče verdi - Odrska predstavitev Ibsenove drame Peer Gynt Zgodovinska zanimivost, bolj kot gledališki dogodek Projekt posvečen stoletnici smrti norveškega skladatelja Edvarda Griega TRST - Tržaško operno gledališče Verdi je ob stoletnici smrti Edvarda Griega udejanilo zanimiv projekt: odrska postavitev Ibsenove drame Peer Gynt, za katero je Grieg spisal nenavadno zajetno par-tituro, ki presega dimenzijo scenske glasbe, je prava redkost. Sodelovanje med velikanoma norveške kulture ni potekalo v idealnem sozvočju, kajti Grieg se je med komponiranjem večkrat kesal, da je sploh sprejel ponudbo. Skladatelj je nergal nad zgodbo, ki se mu je zdela večkrat preobremenjena s folklornim kičem in neprimerna uglasbitvi, kljub temu pa je spisal bogato in pestro glasbo, ki je doživela velik uspeh kot simfonična suita, zelo popularna je postala tudi priredba za klavir šti-riročno. Koordinacija med Ibsenovim tekstom in Griegovo glasbo je doživljala stalne spremembe, rezi in dodatki so nenehno spreminjali originalno zasnovo in tudi dandanes je težko izbrati verzijo, ki bi bila najbolj zvesta umetniški viziji dramaturga in skladatelja. Tržaško gledališče je to nalogo poverilo Pier Paolu Paciniju, ki je Ibsenovih pet dejanj strnil v dva dela, Griegova glasba pa je ostala neokrnjena. Vtis, da je obnova osiromašila zgodbo, se je oblikoval in utrjeval med predstavo: seveda bi integralna izvedba krepko presegala idealno dolžino, toda lik Peera Gyn-ta je nekaj več kot histeričen, zbegan in z nemogočimi fantazijami zasvojen mladenič, ki kričavo in brezizhodno izziva svo- v ljubljani Retrospektiva filmov Larsa von Triera LJUBLJANA - V Slvenski kinoteki se je včeraj začela retrospektiva filmov znamenitega režiserja Larsa von Trierja. Predstavili so knjigo Stiga Bjorkmana Trier o von Trierju,pozornost pa je priotegnila tudi okrogla miza: Lars von Trier - Eksces ali prototip evropskega filmskega režiserja. Gosti srečanja so bili Stojan Pelko, Damjan Kozole, Janez La-pajne in Igor Koršič. Knjigo sta založila kinoteka in založba UM-co. Ob 20. uri j e pregled ustvarjalnosti danskega cineasta odprla kratki film Nokturno iz leta 1980 in diplomski film Slike osvoboditve iz leta 1982.Slovenska kinoteka si je kopije izposodila pri Danski filmski šoli. Retrospektiva se bo razpotegnila do petka, 28. decembra, (jutri) ko bo na sporedu Dogville (2003) z Nicole Kidman, Lauren Bacall in Jamesom Caanom, »Brechtovska parabola o naravi dobrega«, kot so zapisali v kino-te ki. Režiser Lars von Trier, rojen leta 1956 v Koebenhavnu, velja za čudežnega dečka evropske kinematografije. S svojimi filmi navdušuje, šokira, preseneča, provo-cira, o njih se veliko govori med kritiki, v laični javnsoti in akademskih krogih. Mnenja so deljena: kakšen kritik je njegovo delo raz gla sil za pro pa del eks pe ri -ment, drugi spet za kinematografski mejnik. Že na začetku svoje poti, ko se j e leta 1984 pri 28 letih prvič pojavil v Cannesu, je vzbujal veliko pozornosti. S prvencem Element zločina si je takoj postavil izjemno visok standard ustvarjanja. Leta 1995 je s Thomasom Vinter-bergom spisal manifest, ki je pozival k vrnitvi k nedolžnosti filmskega ustvarjanja in iz katerega se je razvilo filmsko gibanje Dogma 95. (STA) Portret skladatelja Edvarda Griega jo usodo; mogoče nima romantične pravljične dimenzije Eichendorffovega brezdelneža, tudi ne herojskih potez Fausta, njegova zgodba pa je na odru izpadla kot malo prepričljivo zaporedje razkosanih pri- zorov. Kljub temu, da so se igralci zelo potrudili- Daniel Dwerryhouse je v naslovno vlogo vlil veliko energij in prizadevanja, ob njem tudi Roberto Gioffre' kot čarovnik in Teresa Fallai v dvojni vlogi Peer- ove matere in zaročenke Solveig je bil dramaturški ritem šepajoč in je bolj privlačno zaživel le ob glasbenih vložkih. Dirigent Gerd Albrecht je popularno (vsaj v nekaterih odlomkih) partituro vodil dokaj zanesljivo: ansamblu je znal vtisniti ekspre-sivnost in barvno pestrost, nekateri solistični trenutki niso bili še povsem dodelani, glasba pa je svojo vlogo opravila bolj prepričljivo kot tekst. Tokrat gre iskrena pohvala tržaškemu opernemu zboru, ki ga je pripravil Lorenzo Fratini: tudi scenska vizija je lepo delovala, ko se je viseči za-stor kot bejo jadro odstrl jn osvetlil pevski ansambel. Lepo se je odrezala tudi skupina solistk iz zborovskih vrst: Miriam Spano, Silvia Verzier, Elena Boscarol in Silvia Bonesso. Poleg popularnih instrumentalnih prizorov kot Jutranje razpoloženje (ki je pred leti zaslovela tudi med nepo-znavalci ob reklami peciva in sladkarij), Aasina smrt in Ples Trollov, sta v Griego-vi glasbi zelo uspela lirična prizora z so-pranistko: tudi Solveigina pesem je ponos norveške glasbe, sopranistka Valentina Farcas je v svojem glasu poiskala nežne in otožne odtenke, ki so lepo obarvali popularni samospev, pa tudi tragično zaključno uspavanko. Predstava je bila bolj zgodovinska zanimivost kot posrečen gledališki dogodek, tržaško občinstvo je kljub temu radodarno nagradilo vse oblikovalce. Ponovitve na tržaškem odru do 9.decembra. Katja Kralj priljubljena mladinska revija Novembrska številka Galeba v jesenskih barvah Priljubljena otroška in mladinska revija Galeb si je v novembrski številki nadela povsem jesenski videz. V novi številki so uredniki zbrali devet pravljic, katerih rdeča nit so pisane jesenske barve listja ter gola drevesa, in štiri izvirne pesmice, ki so prav tako povezane z vremenom. Poleg pravljic in izvirnih pesmic nova številka Galeba prinaša tudi zanimive zgodbe, doživetja učencev različnih šol in predvsem kakovostne barvne ilustracije, ki so jih prispevali različni avtorji. Naslovnico, ta upodablja drevo v jesenskem blišču in sijaju, je prispeval Alan iz osnovne šole P. Trubarja - K.D. Kaju-ha iz Bazovice, uvod v novo številko pa predstavlja pesmica Zvezdane Majhen z naslovom Pozna jesen. In kakšna je pozna jesen v verzih Zvezdane Majhen? Mraz, kratki dnevi in prehlad so tisti, ki sestavljajo ta letni čas, nazorno pa ga je upodobila tudi ilustratorka Mojca Cerjak. Med pesmicami gre omeniti še pesmico Bine Štampe Žmavc z naslovom Zrak, ki jo je ilustrirala Polona Lovšin, zanimiva je tudi pesmica Žige Gombača Vreme-nar Jaka, ki se čisto po vremensko obnaša, kar je odlično upodobil ilustrator Štefan Turk, ob koncu revije pa je še pesmica Pred Zimo. To je napisal Vojan Tiho-mir Arhar, za ilustracijo pa je poskrbel Andrej Vodopivec. Zbrane zgodbice v novembrski številki revije Galeb otrokom približujejo naravo, družbo in umetnost. Ne joči, Lovro! je naslov prve zgodbice, ki jo je napisala Patricija Peršolja, za ilustracije pa je poskrbela Ana Zavadlav. Sledi ji Oblačna pravljica Milana Petka, ki govori o prigodah snežnobelega oblaka s severa, temnega oblaka z zahodne strani neba, oblaka z juga ter oblaka z vzhoda. Sneg, dež, puščavski pesek in toča so se skrivali v trebuhih oblakov, ki jih je na zanimiv način upodobila Jasna Sepin. V nadaljevanju lahko mladi bralci preberejo še zgodbice Deso se je prehladil Jožeta Sevljaka z ilustracijami Katerine Kalc, Palčki in škrati - Jesen Šrefke Kac Marn z ilustracijami Vesne Benedetič, Berta Golob je tokrat prispevala zgodbico Kaj bo vedno leto starejši - Nepričakovano, za ilustracije pa je poskrbel Marjan Naslovnica zadnje številke mladinske revije Galeb Manček. Tej sledijo zgodbice Žige Gombača Ob dedkovem kaminu - Umetniška pravljica, ki jo je ilustrirala Andrejka Peklar, Strahec - O duhcu, ki se je bal teme, prvi del prisrčne zgodbice Miroslava Košute, ki jo je ilustriral Klavdij Palčič, Gaja in dedek - lahko noč Tatjane Ko-kalj z ilustracijami Erike Cunja, ob koncu pa še Martin Pesjan - Majhno kljuse, velika moč Frana Levstika in Bogdana Novaka z ilustracijami Klavdija Palčiča. V nadaljevanju lahko mladi bralci spoznajo številne prispodobe o živalih, tokrat o miški, ki je sicer škodljiva žival, a kljub temu je slovenščina do nje zelo prizanesljiva. Zanimiva je tudi zgodbica, ki opisuje bitko med Izolani in Pirančani. Z ljudsko pripovedko na izlet v Piran je napisala Marjeta Zorec, ilustrirala pa Magda Tavčar. Daje Galeb več kot razvedrilna revija, kaže tudi poučni prispevek o piranskih zanimivostih, Jasna Merku je v rubriki likovna delavnica predstavila zanimivo tehniko, imenovano lepljenka, s katero se da ustvariti lepe izdelke, Suzana Pertot pa je v rubriki za starše in šolnike spregovorila o odnosu med otrokom in očetom, ki je bistvenega pomena za kasnejšo psihološko rast otroka. Revija Galeb poleg ustvarjalnosti vzpodbuja tudi radovednost. Radovednost si lahko bralci tokrat potešijo v prispevkih Vere Poljšak, v rubriki Šolarji pišejo in rišejo pa lahko preberejo dogodivščine učencev osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja s šolskega izleta v Pliskovici na Krasu ter poletna doživetja učencev osnovne šole Alberta Sirk iz Križa. Ob prebiranju kakovostnih besedil, pravjjic jn drugih zgodb v slikah, pesmih, ugankah in igrarijah bodo tudi tokrat otroci lahko vzljubili branje in se ob tem marsičesa naučili. Ob bogatih ilustracijah različnih avtorjev in risbicah malih otrok pa si bodo poskusili spodbuditi ustvarjalnost, ki jo je prav gotovo treba začeti spodbujati že ze lo zgo daj v otroš tvu. ( sč) koncert Jutri v Trstu Halid Bešlic Jutri bo v Trstu v večernih urah odjeknila klasična balkanska glasba. Ob 20. uri bo na mreč v pro sto rih dvo ra ne Tripcovich nastopal Halid Bešlic, pobudnik narodne glasbe v Bos ni in ne dvo mno eden iz -med najbolj priljubljenih pevcev te vrste glasbe v sedaj razdrobljeni samostojni državi. Ha lid Beš lic se je ro dil v zaselku Vrapci v občini Soko-lac, z glasbeno karijero pa je začel po opravljenih vojaških obveznostih. Od leta 1979, ko je izdal svoj prvi single, do leta 2003, ko je izšel njegov zadnji al bum, so mi ni la le ta in le -ta samih uspešnih nastopov in skupno šestnajst albumov, ki so vedno doživeli precejšen uspeh. Ne ka te ri ve či no ma v Bos -ni, dru gi pa po ce lot ni nek da -nji Jugoslaviji. Petintrideset let »estradnega« življenja tlako va ne ga z us pe hi in tu di nad -vse številnimi nastopi v živo in milijoni prodanih izvodov. Naj bolj ak ti ven je bil Ha -lid Bešlic v obdobju med letoma 1992 in 1995, ko je v Bosni divjala vojna, on pa je zbiral sredstva po Zahodni Evropi s pre ko 500 hu ma ni tar ni mi kon cer ti, ki so pri sot ne tu di osve šča li o ne mo go čem po lo -žaju v Bosni in Hercegovini. Beš lic bo na tr žaš kem kon cer -tu predstavil svoj opus tipičnih bosanskih pesmi, ki zaobjemajo utrin ke iz zna čil ne ga bo san -skega življenja, ljubezen, trpljenje ob dogajanju v Bosni po razpadu Jugoslavije. V sre-diš ču po zor nos ti pa je več krat simbol najprej sožitja, nato ver ske ga in et nič ne ga za stra -hovanja in uničevanja, Sarajevo. Se da nji pres tol ni ci Bos ne in Her ce go vi ne je po sve til tu -di naj bolj zna no pe sem, Sa ra -je vo gra de moj, ki je him na te -ga mesta. Kot gostj i bosta na koncertu nastopali Hanka Paldum in Alka Vujica. Cena vstopnice je 30 evrov, za informacije pa lahko pokličete na sledeče telefonske številke: 3208518369, 3924586944, 3928971526. (I.F.) gorica Skupina Andihra v K. domu V ponedeljek, 10. decembra 2007, s pri-četkom ob 20.30 bo nastopila v Kulturnem domu v Gorici, v okviru glasbenega festivala Across the border, znana italijanska etno-folk skupina »Andhira« iz Sardinije. Skupina je sestavljena iz uveljavljenih glasbenikov, ki izhajajo iz različnih glasbenih stilov in neposredno izražajo glasbene temelje Sardinije. Ob tej priložnosti pa se nam bodo predstavili s posebnim projektom po zamisli znanega italijanskega kantavtorja Fabri-zia De' Andreja. Člane zasedbe Andhira povezuje velika ljubezen do tradicionalne-folk-etno glasbe iz različnih predelov svojevrstnega otoka, kot je lahko le Sardinija. Skupina deluje v zasedbi: Elena Nulchis, Egidiana Carta, Cristina Lanzi (glas), Luca Nulchis (klavir) in Giancarlo Murranca (tolkala). Nadvse kakovostne in originalne glasbene manifestacije ne gre zamuditi, prirejajo pa jo v goriškem Kulturni dom, Glasbena matica, združenje Sardincev iz Gorice, združenje Folk-club Buttrio in kulturna zadruga Maja. Za vse podrobneješe informacije je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (uL Brass 20 - tel. (+39) 0481-33288). / AVTOMOBILI Četrtek, 6. decembra 2007 15 vozili smo - TT kupe je vreden svojega denarja Dvesto iskrih žrebcev pod pokrovom športnega audija V primerjavi s prejšnjim je lepši, bolj nabit in tudi bolj skladen Pravijo, da je lep, a se s svojim predhodnikom ne more kosati. O tem bi lahko dolgo razpravljali. Prvi TT je že morda res podiral tabuje, buril duhove in bil nasploh s svojo obliko pravi arhitekturni dosežek. Druga serija pa je povsem drugačna, pa čeprav sta si takole na hitro in od daleč zelo podobna. Še lepši, bolj nabit, bolj skladen, izklesan, pa čeprav nič več tako dizajnersko inovativen. Audi TT ni za garažo, ampak za na cesto! Za zaprte ovinke, hitro vijuganje, za nasmeh na ustih in za pot na rokah. V tem TT se sedi tako, kot se v športnem avtomobilu mora sedeti: tes no, niz ko in utesnje no. Pa čeprav je prostora dovolj tudi za tiste z dvema metroma višine. Govorimo seveda o prednjih sede žih, na tis tih dveh zadaj se bo do bro počuti la le na ku -povalna vrečka, potniki (tudi otroci) pa nikakor ne. A prtljažnik? Glede na to, da gre za športni kupe, lahko rečemo, da je z 290 litri kar solidno velik. Sploh, če še podremo naslonjali zadnjih dveh sedežev. Notranjost je tipično nemško premišljena, stroga in tehnokratska. Vsepovsod je dosti gumbov, ki so dobro premišljeni po sku pi nah in voz ni ki z nji mi ne bodo imeli težav, sploh privrženci ter poznavalci znamke Audi. TT je izred no lah ko ten in vodljiv, skorajda igriv. Saj se tudi pri najvišjih hitrostih na avtocestah izkaže, a ta športnik je vseeno doma na zelo zaprtih cestah, v ostrih zavojih. Recimo na gorskih cestah, prav tam na mreč pri de do izra za vsa nje go va agil nost. Sede ži se odlič no opri mejo teles spre daj sede čih, vo lan pa se izkaže s povratnimi informacijami. Le nekaj privajanja zahteva, saj je pri prijemanju ne povsem okroglega volana občutek malce nenavaden. Pohvaliti velja še ESP sistem, ki je v tem avtu res nič no do bro de lo val. Vozniku je sprva pustil kar precejšnjo mero zabave, pri pretiravanju pa odločno popravil avtomobil v želeno smer. Pri 120 km/h se na zadku avtomatsko dvigne spojler, ki tišči zadek k tlom. Sled nji je nuj no potre -ben, saj ima TT stransko silhueto podob no le tal ske mu kri lu in bi v na -sprotnem primeru postal avtomobil pri visoki hit ros ti ne sta bi len. Prav to se je do gaja lo predhodniku. Zaviranje je suvereno kot se za takšen avtomobil spodobi, le zavorni pedal bi lah ko bil ne ko li ko tr ši, bolj športen. Najboljši zvok motorja in zvok izpuhov je nekje pri 4000 vrtljajih, kjer TFSI prav prijetno bobni. Agregat je preverjena zgodba, ki izvira iz Volkswagna. NašTT je poganjal odličen in dobro poznan 2,0-litrski turbo FSI, ki zmore 147 kW (200 KM) pri 5100 vrtljajih. Zaloge moči je dovolj za pospešek do 100 km/h v 6,4 sekunde in končno hitrost 240 km/h. Prav solidne zmogljivosti, ki jim lahko zavida marsikateri avtomobil. Vsa skrivnost pa se skriva v lah ki grad nji in upo ra bi naj no -vejših materialov in postopkov izdelave. Prevladujejo aluminij, jeklo in umet ne ma se. Seveda vse to ima svojo ceno, in audi TT ni ravno poceni, čeprav je vreden tistih 35 tisoč evrov, kolikor ga boste mo ra li pla čati.7 Stran pripravi! Ivan Fischer tata - Nov model indijskega pick-upa Xenon je delovno vozilo, ki vas ne bo pustilo na cedilu Tako, sedaj tudi Indijci. Sicer ni od včeraj, da so Indijci prisotni na avtomobilskem trgu v Italiji, saj je Tatina indica znana že dalj časa. Da je Tata pomembna avtomobilska industrija priča tudi dejstvo, da je Fiat pred kratkim podpisal z njimi dogovor za izdelavo nekaterih vozil v Indiji. Znan je bil tudi tatin pick-up, ki pa so ga sedaj temeljito spremenili. Vozili smo ga v okolici Gardskega jezera in sicer na terenu, ki je zanj bolj prikladen, se pravi na še kar zahtevnem brezpotju. S tem so hoteli dokazati, da je novi pick-up, ki so ga poimenovali xenon, delovno vozilo, ki se znajde na vsakem terenu. Zunanjost so prispevali britanski ob-likovaci skupine »Concept group international« in je treba reči, da je za tovrstno vozilo kar dopadljiva. Da gre za nekoliko zastarelo vozilo priča dejstvo, da ima xenon še vedno listnate vzmeti in pa kolut-ne zavore spredaj, zadaj pa bobne. Če je zasnova nekoliko zastarela, pa je toliko bolj ekonomična. Notranjost je enostavna, vendar funkcionalna, kot se spodobi za delovno vozilo. Prostora je dovolj, naj bo v izvedbi z dvema sedežema kot v izvedbi s petimi sedeži in štirimi vrati. Enostavnost pa ne pome ni, da je xenon reven, saj ima dokaj bogato serijsko opremo. Štirikolesni pogon je vklopljiv, tu je tudi reduktor in diferencial z zaporo. S štirikolesnim pogonom in reduktorjem smo se izvlekli iz dokaj globoke jame z blatom, saj je na dan, ko smo xenon vozili, tudi deževalo. Xenon so opremili s povsem novim 2.200-kubičnim štirivaljnim turbodizlom s skupnim vodom in 16 ventili. Motor zmore poštenih 140 KM, kar pa je za tovrstno vozilo še bolj pomembno ima 320 Nm v razponu med 1700 in 2700 obrati. Skratka xenon je pošteno delovno vozilo, kjer boste zaman iskali udobje limuzine, a vas zato ne bo pustilo nikoli na cedilu. Velik adut pa ima tudi v ceni, saj velja različica s pogonom na zadnja kolesa 14.600 evrov, najpopolnejši xenon s štirimi vrati, petimi sedeži in z vklopljivim štirikolesnim pogonom pa vas bo stal 19.500 evrov. tehnika S Texinim axonom nad okvare Recimo, da ste na avtocesti in da nenadoma pride do ovare na elektronskem sistemu vašega avtomobila, kar bi ne bilo nič čudnega, če po-mis li mo, da ima vsak sodo ben avto od 40 do 100 elektronskih central, ki upravljajo vse funkcije vašega vozila, od vbrizgavanja goriva do osrednje elektronske ključavnice. Avto boste torej odpeljali k meha ni ku, če ga bos te lah ko pre mak ni -li, mož v kombinezonu ga bo povezal z računalnikom in v kratkem odkril, kaj je narobe, ali pa morda tudi ne. Če namreč okvara, ki se vam je pripetila, ni predvidena v programu njegovega računalnika, boste avto morali pustiti pri njemu, da bo skušal ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo. Danes vse to lahko preprečimo: na pomoč nam lah ko pri sko či elektronski diagnostični sistem »axone«, ki ga je izdelala tvrdka Texa. Axone je videti kot mobitel, ki se potom interneta poveže s sistemom, v katerem so uskladiščeni vsi podatki o morebitnih elektronskih okvarah na modelih vseh znamk in ki vam takoj pove, kje je napaka. To je seve da pove da no v sko pih besedah, v resnici je sistem izredno zapleten, ima pa tudi to značilnost, da spravi v osrednji pomnilnik vse nove napake, ki se lahko zgodijo v nekem elektronskem sistemu tako da je ved no na teko čem. 1 6 Četrtek, 6. decembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Upravitelji so se sestali s predstavniki slovenskih ustanov v Kulturnem centru Lojze Bratuž Gherghetta:»Slovenske organizacije lahko računajo na našo podporo< »Do zasedanja v Kulturnem centru Lojze Bratuž je prišlo iz dveh razlogov. Naša uprava želi čimbolje spoznati organizacije, ki delujejo na njenem območju, med katerimi so seveda tudi slovenske ustanove. Obenem smo hoteli pokazati, da stojimo ob strani slovenski narodni skupnosti v težkem trenutku zaradi smrti Mirka Špacapana, kije bil med slovenskimi najbolj vidnimi osebnostmi.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je tako utemeljil včerajšnjo sejo pokrajinskega odbora v centru Lojze Bratuž, ki ji je sledilo srečanje med upravitelji in predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo v slovenskem kulturnem središču. Z Gherghetto in njegovimi odborniki so se sestali predsednik SSO za Goriško Janez Povše, predstavnik Katoliškega tiskovnega društva Damjan Paulin, predsednica centra Bratuž Franka Žgavec, predstavnik ZSKP Walter Bandelj, v imenu športnega združenja Olympia Andrej Vogrič, Lojzka Bratuž iz Zveze cerkvenih pevskih zborov in predsednik centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Saša Quin-zi. Slovensko skupnost je zastopal Julijan Čavdek. »Pogovorili smo se o prihodnosti slovenskih ustanov in načrtih. Priložnost sem izkoristil, da sem predstavnikom organizacij predstavil člane svoje "ekipe". Lahko računajo na njihovo podporo,« je poudaril Gherghetta in dodal: »Menim, daje bilo soočenje bolj konstruktivno kot pa simbolno. Govor je bil o stvarnih problemih, ki zadevajo kulturno in športno delovanje v centru Bratuž.« Povše se je najprej zahvalil pokrajini za izkazano pozornost, ostali predstavniki slovenskih organizacij pa so izpostavili finančne težave, s katerimi se spopadajo pri ohranjanju vsebinsko raznolikega delovanja. Paulin je tudi povedal, da načrtujejo postavitev fotovoltaičnih panojev za proizvajanje električne energije nad telovadnico, pri čemer je Gherghetta zagotovil tehnično pomoč pokrajine. Pestro dejavnost centra je obnovila Žgavče-va, Vogrič je predstavil športno dejavnost, Quinzi je orisal delovanje šole Komel, Lojzka Bratuž pa pobude Zveze cerkvenih pevskih zborov. Gherghetta je sogovornikom zagotovil, da je pokrajina odprta do sodelovanja na vseh ravneh in da se bo po svojih zmogljivostih zavzela za večjo finančno podporo. (Ale) Povše izreka dobrodošlico pokrajinskim upraviteljem foto sso Trg bodo poimenovali po Mirku Špacapanu onesnaženost podgora - Sklep krajevnega sveta Ukrep preklican Ker koncentracija drobnih prašnih delcev v zraku včeraj ni ponovno presegla dovoljenih vrednosti, je goriška občina preklicala ukrep, na podlagi katerega sta v Gorici veljali včeraj prepovedi vožnje za motorna kolesa euro 0 in uporabe pihalnikov za čiščenje ulic, temperaturo pa je bilo potrebno omejiti na 20 stopinj v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih, ter na 18 stopinj v industrijskih obratih. Na občini pa so obenem opozorili, da vremenske napovedi za prihodnje dni niso naklonjene in da koncentracija onesnaženosti zraku utegne spet poskočiti preko dovoljenega praga. Če bo do tega prišlo trikrat zapovrstjo, bo moral župan ponovno izdati odredbo s prepovedmi, ki se bodo zaostrovale glede na višanje koncentracije prašnih delcev PM10. Javnost bo z uvedbo ukrepov pravočasno seznanjena. Trg pred šolo v Podgori bodo poimenovali po Mirku Špacapanu. Sklep je na torkovem zasedanju soglasno sprejel podgorski krajevni svet, ki bo sprožil postopek za poimenovanje. Predlog za poklon zdravniku, politiku in glasbeniku, ki je za oživitev kulturnega življenja v Podgori veliko naredil, je dala podpredsednica krajevnega sveta Cateri-na Ambrosi. »Možno je, da bomo izbrali trg pred bivšo šolo. Pomislili smo tudi na drugi dve ulici, vendar se nam zdi trg, kjer je sedež krajevnega sveta in bivše šole, primernejši,« je povedal predsednik krajevnega sveta Walter Bandelj. V središču zasedanja so bila tudi okolj-ska vprašanja, s katerimi se že vrsto let spoprijema krajevni svet. »Na sejo smo povabili občinskega odbornika Francesca Del Sor-dija, kateremu smo predstavili nekatere problematike,« je povedal Bandelj. Predsednik je gostu orisal problem predela Soče v bližini mosta, kjer se je v strugi nabralo veliko peska, odpadkov in vejevja, pretok vode pa ovirajo tudi ostaline jezu, ki se je porušil pred leti. Beseda je tekla o potoku v gornjem predelu vasi, kjer se je nabralo vejevje. »Temeljit Walter Bandelj coco poseg smo že izvedli pred tremi leti, sedaj pa si prizadevamo, da bi dežela občasno skrbela za vzdrževanje. Februarja bi morala že biti na razpolago sredstva za občasno čiščenje struge potoka,« je ocenil Bandelj. Med torkovim srečanjem je tekla beseda tudi o dogodku, s katerim bodo v Podgori obeležil schengensko širitev. »22. decembra bomo prižgali lučke na sedem metrov dolgi zvezdi repatici, ki bo visela med zvonikom in cerkvijo, vabljeni pa bodo tudi otroci, ki jih bomo obdarili. Na koncu bomo poskrbeli še za pobudo v evropskem duhu, ki pa bo zaenkrat ostala skrivnost,« je zaključil Bandelj. (Ale) sovodnje - Občina Namakalna naprava razvojna priložnost Julijan Čavdek bumbaca Botanik bo preverjal, ali so zemljišča v občini Sovodnje, ki jih je dežela FJK vključila v seznam zgodovinskih travnatih površin, utemeljeno postala nedotakljiva. To je sklep, ki gaje sovodenjski občinski svet soglasno sprejel na zadnji seji. Župan Igor Petejan je namreč že pred časom ugotovil, da pritožba po vsej verjetnosti ne bi bila uspešna, saj občina trenutno nima stvarnih dokazov, s katerimi bi zahtevala spremembo seznama. Občinski svet je razpravljal tudi o razvoju kmetijstva in gradnji namakalne naprave, ki bi jo po besedah načelnika opozicijske svetniške skupine Združeni Julijana Čavdka sofinancirala dežela. »Deželni odbor je julija letos odobril program javnih posegov, ki zadevajo sanacijske posege in namakanje. Posegi so razdeljeni po teritorialnih sklopih, med katerimi je tudi soška nižina, v katero spada občina Sovodnje. Sovodenjski in goriški občini skupno namenjenih 1.800.000 evrov za napeljavo namakalnega sistema,« je povedal Čavdek in poudaril, da se pri tem odpira možnost razvoja na področju kmetijstva. »Razvoj kmetijstva je za naše področje vedno bil in bo življenjskega pomena. Ne mislim le na gospodarski vidik, temveč tudi na družbeni, kulturni in ne nazadnje narodni vidik. Glede na novosti, ki prihajajo z dežele, se nam ponuja enkratna razvojna priložnost, od katere bomo imeli vsi korist,« je ocenil Čavdek. Upravi je zato predlagal, naj čim prej poišče partnerje, ki bi lahko na podlagi že opravljene ankete pomagali občinskim uradom pri preverjanju skupne površine zemljišč kmetov, zainteresiranih za napeljavo namakalne naprave. »Uprava bo seveda preverila, ali je načrt namakalne naprave izvedljiv. Na prihodnjem srečanju s Kmečko zvezo, ki ga bomo sklicali na temo travnatih površin, bomo obravnavali tudi vprašanje kmetijstva in namakalne naprave,« je povedal Petejan. (Ale) tržič - Tradicionalni Miklavžev sejem v mestnem središču Množica na ulicah S 13. decembrom bodo na trgu Republike odprli božično tržnico - Tudi koncerti in animacija Preko dvesto stojnic je včeraj preplavilo tržiško mestno središče, kjer je potekal tradicionalni Miklavžev sejem. Četa kramarjev - prijavilo se jih je 278 - je zasedla glavne ulice, trg Republike pa je bil namenjen šotorom tržiških organizacij in združenju Pro Loco, ki je poskrbel tudi za namestitev kioskov za pokušnjo rebule in kostanjev. Pisane stojnice, ki so ponujale oblačila, čevlje, nakit in najrazličnejše dobrote, je obiskalo na tisoče obiskovalcev s Včerajšnje sejemsko dogajanje v Tržiču altran celotnega mestnega okrožja. Ob 17.30 so prižgali božično razsvetljavo in lučke visoke jelke pred občinsko palačo, pevski zbor znanstvenega liceja, ki ga vodi Gianna Visintin, pa je zapel nekaj pesmi. Trg Republike bo ponovno zaživel s 13. decembrom, ko bodo na njem priredili tržnico obrtniških izdelkov, vina in tipičnih dobrot. Istočasno bodo potekali tudi koncerti, animacija za najmlajše in druge pobude. Tržnica bo odprta vsak dan do 24. decembra. gorica - Danes v državni knjižnici »Primer Močnik« po razmejitvi leta 1947 V konferenčni dvorani državne knjižnice v Gorici bo danes v ospredju usoda, ki je ob razmejitvi doletela pokojnega slovenskega duhovnika Franca Močnika. Inštitut za družbeno in versko zgodovino prireja namreč ob 17.30 konferenco z naslovom »Meja leta 1947 in goriška škofija: primer Močnik«. Za predavateljsko mizo bosta sedela Renato Podbersič iz Nove Gorice in Luigi Ta-vano iz Gorice, ki bosta posredovala izsledke svojih raziskav z namenom, da se s pogledom v prihodnost razčistijo ozadja zgodovinskega dogajanja. Močnik je utrpel na svoji koži tedanjo ločitev, ki je prizadela ves goriški prostor in tu živeče ljudi, pravita zgodovinarja in navajata, da je bil duhovnik dvakrat nasilno izgnan iz Solkana, da so ga po volji slovenskih komunističnih oblasti »vrgli« čez bodečo žico, čeprav je bil ugledna slovenska osebnost, nad katero se je bil znesel tudi fašizem. Na njegovo mesto v Solkanu je bil imenovan Mihael Toroš. Po drugi svetovni vojni Franc Močnik oziroma po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo je bil Močnik namreč imenovan za apostolskega administratorja tistega dela goriške nadškofije, ki je bil dodeljen Jugoslaviji; bilje istočasno župnik v Solkanu. Zaradi izgona pa se je moral vrniti v Gorico, kjer je potem dvajset let nepretrgoma poučeval matematiko in fiziko ter do smrti upravljal slovensko duhovnijo. Namen današnjega predavanja je razčistiti dogodke, ko je meja boleče zarezala tudi v goriško nadškofijo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. decembra 2007 17 gorica-nova gorica - Praznovanja ob schengenski širitvi Slovenske organizacije naj izkoristijo priložnost »Skupni trg tokrat izvisel« - Pokrajina načrtuje čezmejna pohoda in koncert v Krminu Slovenske organizacije v goriškem zamejstvu s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo ter kulturnimi in športnimi združenji na čelu, dalje borčevska zveza VZPI-ANPI, sindikati, levičarske stranke in demokratična gibanja občanov so že od razmejitve dalje, 16. septembra 1947, bile za odpravo meje. Prizadevale so si, da bi bila meja, ki je razdelila predvsem ljudi, čim bolj odprta, prepustna in prehodna. Zato je bila t.i. civilna družba v šestdesetih povojnih letih gonilna sila številnih pobud, ki so se navdihovale pri želji po ukinjanju meje, zlasti pa miselnih pregrad, ki so bile posledica zgodovinskega dogajanja. Danes smo na pragu padca meje. Napor zgoraj imenovanih organizacij, njihova vizija goriškega prostora brez pregrad postaja otipljiva. Po 21. decembru bo meja dokončno odpravljena in goriški prostor bo - hočeš nočeš - drugače zadihal. V obeh Goricah je kar naprej govor o decembrskih praznovanjih, ki bodo zaznamovala schengensko širitev. Tudi polemičnih puščic ne manjka, saj bi vsak po svoje - v svojem vrtičku - želel obeležiti zgodovinski dogodek. Skupni trg, trg Transalpina, trg Evrope ali, enostavneje, trg pred Severno oziroma novogoriško železniško postajo, ki je postal simbol vstopa Slovenije v Evropsko unijo in zbliževanja obeh Goric, je tokrat zašel v ozadje. Izvisel je. Obe Gorici v novih političnih okvirih - nanašamo se na zamenjavo goriške občinske uprave - nosita na sebi odgovornost za vztrajanje na poti sodelovanja in skupnega načrtovanja prihodnosti in razvoja. Če občinski upravi ne bosta našli skupnega jezika, bo še naprej nositelj takšnih prizadevanj civilna družba na obeh straneh meje, ki mora vsekakor odigravati glavno vlogo spodbujevalca in pospeševalca stikov. Slovenske organizacije in italijanska javnost, ki jo plemeni-tijo demokratična in odprta stališča, so se ves ta čas zavzemale za odpravo pregrad, v tem tre nut ku pa še ni so bi le spo -sobne narediti dodatnega koraka ter Gorico in Novo Gorico pripeljati do tega, da skupaj pozdravita padec schengen-ske meje. V nekaterih goriških krogih je namreč slišati, da »je to praznik Novo-goričanov oziroma Slovenije, ki vstopa v Evropo, in se Goričanov na italijanski strani meje, ne tiče«. K sreči pa v zavesti številnih Goričanov takšno mnenje ni zasidrano, saj je padec meje praznik vseh Goričanov, od Vipave in Ajdovščine do Červinjana, saj ravno na »brezmejnosti« bo lahko goriški prostor gradil svoj razvoj. Časa ni na pretek, vendar še vedno dovolj, da lahko v tem okviru vidno vlo- tržič - Knjižnica Predstavitev Levijeve knjige o Langerju Drevi ob 20.30 bodo v konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču predstavili knjigo »In viaggio con Alex. La vita e gli incontri di Alexander Langer (1946-1995)«, ki jo je napisal zgodovinar Fabio Levi. Avtor je podrobno in z velikim zanosom opisal Langerjevo delovanje v Italiji in na mednarodni ravni. V knjigi beremo o organizaciji Lot-ta Continua, stranki Zelenih in forumu za mir v bivši Jugoslaviji, navedene pa so še mnoge druge izkušnje, v katerih je Langer vedno ostal pozoren do problematike šibkejših in sožitja. Ob avtorju bodo drevi spregovorili goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič, podžupanja iz Tržiča Silvia Altran in član fundacije Alexander Langer Stiftung Marino Vocci. Po predstavitvi bo združenje kitaristov Mauro Giuliani predstavilo glasbeni recital »Verde que te quiero verde«. go odigrajo tudi slovenske organizacije v goriškem zamejstvu. Mimo napovedanih praznovanj, ki jih ne brez težav usklajujeta sosednji občini, zaslužijo poudarek pobude pokrajinske uprave iz Gorice, ki pripravlja verigo dogodkov ob meji med 21. in 23. decembrom. K schengenskemu dogajanju želi pokrajina privabiti ves goriški teritorij. V petek, 21. decembra, ob 20. uri bo izpred športnega centra Vipava v Rupi krenila proti Miren- skemu gradu baklada; sprevod bo prečkal mejo, ki ne bo več ovira, ob 21.30 pa bo na gradu koncert vokalne skupine Musicum. V soboto, 22. decembra, ob 21.30 bo na glavnem trgu v Krminu koncert popularnega Kočani orkestra iz Makedonije. V nedeljo, 23. decembra, pa bodo speljali pohod po Krasu, iz sprejemnega centra na Gradini po stezah čez mejo do Opatjega sela. Gorica že ima svoje dogajanje. Zato bi morda kazalo odzvati se pozivu goriške po- krajine ter podpreti in se množično udeležiti tudi dogodkov, ki bodo potekali na teritoriju, med ljudmi. Civilna družba ter še predvsem slovenska društva in organizacije te priložnosti ne smejo zamuditi. Obe Gorici pa morata potrditi svojo evropsko naravnanost tudi s skupnim oživljanjem trga pred železniško postajo. To naj bo še naprej kraj skupnih praznovanj, saj sta ravno tu pred tremi leti ubrali mesti skupno pot. Igor Komel gorica-nova gorica - Dijaki včeraj na simbolnem trgu Čezmejni razvoj turizma Projekt vodi tehnični pol Cankar-Vega-Zois - Mladino nagovoril odbornik Marinčič Možnosti dopolnjevanja in integracije v turistični ponudbi Primorske vzdolž italijansko - slovenske meje je naslov čezmejnega projekta, v okviru katerega so se v Novi Gorici in Gorici včeraj srečali dijaki štirih šol. Koordinator projekta je slovenski tehnični pol Can-kar-Zois-Vega (včerajšnjega srečanja so se udeležili dijaki 3. in 4. razreda poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Cankar ter trgovskega tehničnega zavoda Zois), kateremu so se pridružile še srednja ekonomska šola Nova Gorica, srednja turistična šola iz Izole ter goriški zavod za turistične in trgovske storitve Cossar. Cilji projekta, ki je financiran iz evropskega sklada Interreg, so promocija čezmejnega sodelovanja med srednješolskimi zavodi, izmenjava izkušenj glede na enotnost prostora ter spoznavanje med dijaki in profesorji tudi z namenom, da bi se vzpostavilo red- Odbornik Marinčič na skupnem trgu z dijaki bumbaca no sodelovanje med šolami. Projekt je privedel tudi do nastanka spletne strani, www.itaslove.pbwiki.com, ki je priložnost za spoznavanje ter izmenjavo gradiva. Prvo raziskovalno srečanje v okviru projekta je potekalo v Bovcu in Trbižu, včeraj pa so dijaki spoznali Gorici in njuno turistično ponudbo. V prihodnjih mesecih se bodo dijaki srečali tudi v Trstu, Kopru in Izoli, maja pa bodo predstavili zaključke raziskave. Dijake je na trgu obeh Goric včeraj sprejel pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je spregovoril o zgodovini in perspektivah goriškega prostora ter projektih, ki jih pokrajina in druge ustanove že vodijo na področju čezmejne turistične ponudbe. Marinčič se je zaustavil predvsem pri projektu muzejske mreže, pri promociji krajev prve svetovne vojne na Krasu ter projektu Valo-PT za ovrednotenje značilnih kmečkih pridelkov. (Ale) sklad sardoč Štipendije ohranjajo spomin in vrednote Sklad Dorče Sardoč bo danes ob 18.30 na krajši slovesnosti v sejni dvorani doberdobske občine podelil štipendije za tekoče šolsko leto. Upravni odbor Sklada je sklenil, da dodeli dvanajst štipendij, katerih skupni znesek znaša 15 tisoč evrov. Pet štipendij v znesku 800 evrov bodo podelili dijakom dvojezične osnovne šole v Špetru; to so Jan Bos-cutti, Maddalena Carta, Sofija Mio-relli, Martina Tomasetig in Sofija Vo-grig. Šest štipendij v višini 1.500 evrov bodo prejeli univerzitetni študentje Matej Cescutti, Martina Gio-vannini, Cristian Lavrencic, Asha Past, Kristina Škerk in Ivana Soban, medtem ko bodo eno štipendijo v znesku 3.000 evrov namenili študentu na podiplomskem študiju; prejemnica bo Karin Crissani. Sklad Dorče Sardoč je bil ustanovljen na podlagi oporoke gospe Ane Ursini Sardoč, vdove Dorčeta Sardoča, ki je izrazila željo, da bi z dobrodelnimi pobudami ohranjali spomin na njenega moža. Dorče Sardoč, zobozdravnik po poklicu, je bil predvsem narodoljub, pokončen na-rodoobrambni delavec in upornik proti raznarodovanju, ki gaje uzakonila in dosledno izvajala fašistična oblast. Bil je soustanovitelj za italijansko oblast ilegalnega gibanja TIGR, ki je organiziralo antifašistični upor na Primorskem v obdobju med obema vojnama. Skrb upraviteljev sklada je oživljati spomin na Sardoča in na vrednote, ki so ga navdihovale in za katere se je v življenju boril, in sicer za osvoboditev in ohranitev slovenskega naroda. Ravno zato je štipendija, ki je po njem poimenovana, namenjena dijakom in študentom, torej mlajši generaciji, ki jim je zaupana prihodnost slovenskega naroda. Sklad Dorče Sardoč je bil priznan kot dobrodelna ustanova z odlokom italijanskega ministra za notranje zadeve. Na podlagi ustanovnih določil podeljuje štipendije manj premožnim in zaslužnim študentom, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji. V štipendijski sklad so letos prispevali Čedajska banka -Kmečka Banka, Finančna delniška družba KB1909, podjetji Mark in Mi-pot, Nova Ljubljanska banka, Zadružna Banka Doberdob in Sovod-nje ter Zadružna Kraška banka. gorica - Pravljična urica v Feiglovi knjižnici z dramsko skupino društva Sedej Miklavževa prava zgodba Mladi gledališčniki so otrokom pripovedovali legende o škofu Nikolaju - Zadnje letošnje srečanje s pravljico bo 17. decembra Otroci ga neučakano pričakujejo, saj dobro vedo, da ima daril in dobrot polne žepe. Obenem pa se do Miklavža z dolgo belo brado, mitro na glavi in z zlato palico v roki spoštljivo držijo. Porednim ne bo pri-zanesel, obdaril jih bo le z leskovo šibo ali jih celo prepustil svojim spremljevalcem parkljem. Ponedeljkova pravljična urica je v goriški knjižnici Damira Feigla potekala v znamenju pričakovanja na prihod priljubljenega svetega Miklavža. Pravljičarko je tokrat zamenjala mala dramska skupina, ki deluje v okviru števerjanskega prosvetnega druš tva F.B. Sedej. V objemu razigrane druščine otrok in staršev so števerjanski gledališčniki na lutkovnem odru, ki so ga ob tej priložnosti postavili v mladinski sobi Feiglove knjižnice, uprizorili igro z naslovom Legenda o sv. Miklavžu. Predstavo so sicer v bogatejši postavitvi že odigrali pred letom dni v Se-dejevem domu. Zrežirala jo je domačinka Kristina Corsi. Vloga pripovedovalke je bila zaupana Jasmin Kovic, medtem ko so v zakulisju ročne lutke animirali Gabrijel Lango, Fabijan Mužič, Nikol Dorni, Elija Mužič, Stefania Beretta in Liza Terčič. Krščanski škof Nikolaj iz turškega mesta Mira je bil razglašen za svetnika in velja danes tudi za zavetnika mornarjev, mlinarjev, ribičev in splavarjev. O njegovi radodarnosti pričajo številne legende, ki so jih briški lutkarji prikazali prisotnim otrokom. Ena izmed teh pripoveduje o Miklavžu, ki je v obdobju hude lakote v Miri ugodil svojim priprošnjikom in v mesto pripeljal ladjo z žitom. Kako danes najmlajši pričakujejo prvega od otroških decembrskih dobrotnikov, smo poizvedovali ob robu pravljične urice. Sladkarije, orehi, jabolka in mandarine so za današnje čase morda preskromna darila: zamenjale so jih igrače. Otroci so svoja pisemca želja že skrbno natipkali na računalniku in odposlali. Vse je sedaj v Miklavževih rokah, ki bo sam presodil, kdo si je zaslužil njegov obisk. Letošnji niz pravljičnih uric v organizaciji Feiglove knjižnice se bo sklenil 17. decembra, ko bo z začetkom ob 18. uri knjižničarka Luisa Gergolet pripovedovala pravljico Neke zimske noči. (VaS) Pravljična urica v Feiglovi knjižnici bumbaca 18 Četrtek, 6. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / schengenska širitev - Odstranili bodo signalizacijo in kontrolne kabine Odprava mejnih objektov se bo jutri začela v Vrtojbi V Gorici še čakajo na rimska navodila - Scarabino: »Pripravljeni smo na takojšen poseg« onesnaženost Brulc pri ministru Predvidoma jutri bodo začeli z odstranjevanjem signalizacije in kontrolnih kabin na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Na slovenski strani meje, namreč. Ista usoda bo v prihodnjih dneh doletela objekte tudi na drugih prehodih vzdolž goriške meje, sporočajo iz Ljubljane. Na italijanski strani pa še čakajo na rimska navodila. To je včeraj potrdil šef prefektove-ga kabineta v Gorici Pietro Giulio Scarabino. »Čakamo na "input" državnih oblasti. Pripravljeni pa smo, da takoj stopimo v akcijo, ko bo prižgana zelena luč,« je povedal Scarabino, ki je med drugim član v ta namen ustanovljene komisije. Pojasnil je še, da rok za odpravo nekaterih, najbolj ovi-rajočih objektov je 21. december, v prvi fazi pa naj bi odstranili policijske kabine samo na goriških mejnih prehodih, v mestu in v njegovi neposredni bližini. Zato da bo vzpostavljen normalen prometni režim. Mejni objekti na slovenski strani meje so v lasti ministrstva za javno upravo. Tam pojasnjujejo, da bo ukinitev notranje meje, ki se nanaša na objekte in prometno ureditev, izvedena dvofazno. Prva faza predstavlja odstranitev vseh prometnih in drugih znakov in tabel, vzpostavitev ustrezne horizontalne in vertikalne signalizacije in odprtje vseh zapornic ter zagotovitev primerne osvetlitve mejnega prehoda. Rok za izvedbo prve faze je do 21. decembra. V drugi fazi pa bodo izvedeni zahtevnejši posegi pri odstranjevanju nadstrešnic, kabin, otokov in drugih ovir ter celovita ureditev površin na mejnih prehodih. »Prednost predstavljajo mejni prehodi na glavnih in regionalnih cestah. Skrajni rok za izvedbo te naloge je konec marca,« dodajajo na ministrstvu. Za obe fazi bo država odštela dobra dva milijona evrov; od tega bo ministrstvo za promet prispevalo dober milijon in pol evrov, ministrstvo za javno upravo pa okrog 400 tisoč evrov. Družba DARS, ki upravlja slovenske avtoceste, bo izvedla posege na mejnih prehodih na avtocestah in hitrih cestah. Na DARS-u so včeraj povedali, da bodo na vr-tojbenskem mejnem prehodu z deli začeli predvidoma jutri; poseg bo zanje opravilo novogoriško Cestno podjetje. Poleg odstranitve signalizacije bodo izvedli tudi odstranitev nekaterih kontrolnih kabin, ne pa še vseh, saj bo mejna policija svoje naloge tam opravljala do 21. decembra, torej bodo odstranili le tiste, ki so nujne za vzpostavitev prometa po dveh voznih pasovih, pravijo na DARS-u. Aktivnosti, ki se nanašajo na ostale mejne prehode (na lokalnih cestah, v gorah itd.), pa koordinira in izvaja ministrstvo za javno upravo. Nova vsebina za objekte Slovenska vlada je aprila imenovala medresorsko delovno skupino za ureditev mejnih prehodov na notranjih mejah po ukinitvi kontrole. Njena naloga je med drugim tudi ta, da ugotovi nove vsebine v opuščenih objektih. »Ob določanju namembnosti oz. prepoznavanju bodočih uporabnikov objektov in površin bo Mednarodni mejni prehod Štandrež-Vrtojba fotok.m. upoštevana najprej potreba državnih organov. Zato je bil določen naslednji vrstni red za prepoznavanje bodočih uporabnikov objektov in površin na mejnih prehodih: državni organi, lokalne skupnosti, gospodarski subjekti in fizične osebe,« pravijo na ministrstvu za javno upravo. Državni organi morajo svoje predloge in interese pisno predstaviti do 20. decembra. Tudi lokalne skupnosti so dolžne natančno opredeliti namen uporabe za objekte in površine. Na ministrstvu so s strani državnih organov prejeli potrebe policije in carinske uprave; v Rožni Dolini bi novogo-riška policijska uprava rada uredila pisarno za izravnalne ukrepe, ki bo z delovanjem začela takoj po vstopu Slovenije v schengensko območje, vrtojbenske objekte pa želi carina. Potrebo po uporabi objektov na nekaterih mejnih prehodih so izrazile tudi mestna občina Nova Gorica ter občine Miren-Kostanjevica in Brda. Novogoriška občina bi rada na Erjavčevi oz. Škabrijelovi ulici uredila turistično informacijsko pisarno, na Pristavi pa muzej tihotapstva, v Solkanu bi prostore namenili društvom, na mejnem prehodu Rožna Dolina pa novogoriški univerzi. V Brdih bi v mejnih objektih uredili stanovanja, prodajalno in turistično-informacijski center. Občine Šempeter-Vrtojba na ministrstvu sicer ne omenjajo, se pa tam nadejajo, da bi v Šempetru uredili turistično-informa-cijski center ali pa čezmejno pisarno. Katja Munih Novogoriški župan Mirko Brulc se je v torek mudil pri ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku, kjer je pojasnjeval, kaj botruje prekomernemu onesnaženju zraka v Novi Gorici. Povod za sestanek je bilo namreč nedavno opozorilo Evropske komisije Sloveniji, da mora le-ta do leta 2010 zmanjšati čezmerne obremenitve okolja in sprejeti za to ustrezne ukrepe. Nova Gorica pa je eno izmed treh slovenskih mest, kjer onesnaženje z delci PM10 zaradi prometa presega dovoljeno mejo. Župan Brulc je ministru Podobniku pojasnil, da se merilno mesto onesnaženja zraka nahaja na Grč-ni, na mestu, ki je v neposredni bližini gradbišča novega nakupovalnega središča in gradbišča solkanske obvoznice. Zato - tako Brulc - rezultati niso realni. Brulc je v Ljubljani še pojasnil, da v Novi Gorici ni tovarn, ki bi onesnaževale zrak, da se večina ljudi ogreva na plin ali drva in ne na premog. Povedal je še, da je promet povečan tudi na račun standarda ljudi, ti se v avtomobilih zvečine prevažajo sami. Župan je med ukrepi za preprečevanje prekomerne onesnaženosti zraka, ki jih je izvedla lokalna skupnost, naštel brezplačen mestni avtobus in ureditev mreže kolesarskih stez. Ministru pa je tudi pojasnil, da določeni vetrovi nad Goriško prinašajo smog iz bližnje Furlanije-Julijske krajine; to je navedel tudi kot glavni izvor za onesnažen zrak na no-vogoriškem območju. Brulc na ministrstvu ni prejel nobenih konkretnih odgovorov ali navodil o kakšnem hitrem ukrepanju; beseda ni nanesla niti na predlog o uveljavljanju plačila vstopne takse v mesto zaradi povzročanja zgoščevanja prometa na vstopih v mestno središče, kot se je glasil eden od vladnih predlogov, ki je javnost razburil. Na slovenskem ministrstvu so se torej zgolj seznanili s pogledi lokalne skupnosti, na podlagi tega pa bodo odločili o nadaljnjih potezah. (km) Pravobranilec po novem Goriška občinska uprava bo pravobranilca, ki bo to funkcijo opravljal v prihodnjih petih letih, izbrala po novi poti. »Doslej je uprava na podlagi volje politične večine predlagala ime občinskemu svetu. Na zadnji seji odbora pa smo se zavzeli za večjo transparentnost in nov način imenovanja, ki bo zagotavljal neodvisnost občinskega pravobranilca,« je včeraj povedal župan Ettore Romo-li. Pojasnil je, da bo občina v kratkem objavila razpis za natečaj, ki se ga bodo lahko udeležili vsi občani, ki odgovarjajo zahtevanim rekvizitom. »Pravobranilca bo nato imenoval občinski svet, ne pa odbor,« je zaključil Romoli. Mrtev v stanovanju V stanovanju v ulici San Michele, v goriških Rojcah, so včeraj našli mrtvega 57-letnega moškega. Alarm so sprožili sosedje. Karabinjerji niso posredovali podrobnosti o pokojnikovi identiteti, šlo pa naj bi za samomor. Moški je živel sam in je v zadnjem času doživljal hujšo stisko, naj bi povedali sosedje. Nov zabojnik za steklo Družba za javne storitve IRIS je v ulici IV Novembre v Podgori, pri spomeniku partizanom, namestila nov zabojnik za steklo. Tako je podjetje ugodilo zahtevi goriške občinske uprave. V Mošu zahtevajo jasli Občina Moš, v kateri živi 1.700 ljudi in kar nekaj argentinskih priseljencev, je deželo FJK opozorila na potrebo po odprtju jasli. Župan Pierluigi Medeot je na to včeraj opozoril deželnega odbornika Roberta Antonaza, ki se je udeležil seje občinskega odbora. Transland v Koprivnem Danes ob 9.45 bo v gradu Spessa pri Ko-privnem zaključni posvet v okviru projekta Transland za trajnostni razvoj čez-mejnega območja, ki so ga z denarjem iz sklada Interreg uresničili slovenski in italijanski partnerji, med katerimi izstopa goriška pokrajina. Judje na Goriškem Danes ob 18. uri bo na krminskem sedežu Univerze za tretjo starostno obdobje govor o Judih na Goriškem in v Krminu; za javnost bosta predavala Orietta Altieri in Marco Grusovin. Podelitev štipendij Na goriškem sedežu Videmske univerze v ulici Diaz bo danes ob 15. uri svečana podelitev štipendij, ki jih študentom vsako leto namenjata goriški univerzitetni konzorcij in Fundacija Goriške hranilnice. Za dobre rezultate na študijskem področju bodo nagradili deset študentov Vi-demske in Tržaške univerze. nova gorica - Novoletno dogajanje S kompromisom bodo ohranili sejem Novogoriška krajevna skupnost, ki je zadnja leta poleg rednega mesečnega sejma v središču Nove Gorice organizirala tudi novoletni sejem, se je tudi letos odločila, da slednjega ne bo. Že lansko leto namreč novoletni sejem ni bil takšen kot prejšnja leta: namesto desetdnevnega sejma s spremljajočimi dogodki so rednega mesečnega, ki sicer traja en dan, za ne kaj dni po dalj ša li. Razlog za takšno odločitev krajevne skupnosti je v očitkih, češ da se je na sejmu tako ali tako prodajala zgolj krama, ki ne sodi v mestno središče, pa tudi prodajalci so negodovali nad visokimi cenami zakupa stojnic. Po drugi strani ljudje v središu mesta ob predprazničnih dneh pogrešajo veselo vzdušje, marsikdo pa je na stojnicah z veseljem tudi kaj nakupil. Kot pojasnjuje predsednik no-vogoriške krajevne skupnosti, Oton Mozetič, so tudi letos sklenili narediti podoben kompromis kot lansko leto. Sejem vendarle bo, ne sicer kot novoletni, ampak kot podaljšan redni me seč ni do go dek. Tri dni bo do v središču Nove Gorice stojnice z različnim blagom, in sicer od četrtka, 20. decembra, do sobote, 22. decembra. V nedeljo in ponedeljek, 23. in 24. decembra, pa bodo tam prodajali le še novoletne smrečice in morda tudi suho robo. »Sejem je, takšen kot je. Če ga hočemo imeti, ga moramo kot takšnega tudi sprejeti. Prirejamo ga predvsem zato, da bi v središču mesta ohranili neko dogajanje v predprazničnih dneh. Nerealno je pričakovati, da bi se namesto tega prijel kakšen butični sejem. Takšno vrsto blaga ljudje radi nakupujejo na to plem, pod stre ho, kjer po nu dbo spremlja še dodaten program, denimo obisk Miklavža ali Božička. V tem pa velikim nakupovalnim centrom ne moremo konkurirati,« pojasnjuje Mozetič. (km) nova gorica - Danes začetek Zimska plaža Drsališče in ves prireditveni prostor pokrita Danes se bo v središču Nove Gorice začela zimska plaža. Osrednji del predstavlja drsališče, okrog njega je postavljen lesen podest za gledalce, v neposredni bližini bodo izposojevalnica drsalk in lesene hišice z gostinsko ponudbo. Letošnja novost je v celoti pokrit prireditveni prostor; lani je nadstrešek namreč prekrival le drsalno ploskev, le-ta pa je letos tudi kakovostnejša. Drugo zimsko plažo tokrat financirata novogoriški HIT in mestna občina. Nahaja se na istem mestu kot lansko leto: na v ta namen zaprti Kidričevi ulici med križiščem z ulico Tolminskih puntarjev in občinsko stavbo. Tudi letos bo mogoča izposoja drsalk, zanjo bo potrebno odšteti en evro; v to ceno pa je všteta še konzumacija za topli napitek. Zimska plaža se tako začenja danes ob 17. uri. Uvod v enomesečne užitke na ledu bosta koncerta skupin MI2 in Lepi Dasa. Organizatorji pripravljajo še nekatera presenečenja: okrog božiča bo na primer prišel prvi vratar srednjeevropske lige, sicer igralec hokejskega kluba Ac-roni Jesenice Robert Kristan. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v tem, kdo mu bo zabil gol, najuspešnejšega pa bodo nagradili. (km) nova gorica - Konferenca Izzivi religijskega pluralizma Novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije prireja prvo v nizu letnih konferenc na temo medkulturnih odnosov z naslovom Izzivi religijskega pluralizma. Konferenca bo potekala danes in jutri v Perlini konferenčni dvorani Pinta v Novi Gorici. Religijski pluralizem je že zelo dolgo dejstvo številnih družb in s procesom globalizacije je dobil številne nove razsežnosti, ki povezujejo različne družbe in skupine v večji meri kot kadarkoli poprej, sporočajo organizatorji. Na konferenci bodo s pomočjo domačih in tujih predavateljev, strokovnjakov s področja preučevanja religije, med drugim poskušali osvetliti tudi vprašanja trkov, konfliktov, medsebojne konkurence, ko-eksistence, tolerance, dialoga, vzajemnega učenja in sodelovanja. Odprtje konference bo danes ob 17.30; sledilo bo prvo plenarno predavanje Aleša Debeljaka z naslovom Spopadi in stekanja: Zahod, Evropa in islam. Jutrišnji program se bo začel ob 10. uri s predavanjem Nikolaia Genova na temo vrednotno-norma-tivne univerzalizacije in religioznega pluralizma. (km) (Šmdutija) glasbena matica Hifa n\ oredprodaja Kulturni doin Gonca (tel. 0481 33288) Ponedeljek, 10. cWmbro £00?, ob £0-30 v Hurtufnern fo™ v Gorici (ul. I.Brass, 20) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. decembra 2007 19 gorica - Pričakovanje nagrajeno Miklavžu so prisegali, da bodo pridni Mali gostje miklavževanja v Kulturnem domu (levo), prihod svetnika na oder Kulturnega centra Lojze Bratuž (spodaj) bumbaca Pričakovanje je bilo nagrajeno in otroci obdarjeni. Miklavž se je včeraj, na predvečer svojega godu, potepal po Goriški. Otroci - med njimi je bila skupina gojencev Dijaškega doma - so ga pričakali v Kulturnem domu, kjer so jim postregli z igrico »Halo, Rdeča kapica?«. Uprizoril jo je odlični igralski duo Unikat iz Ljubljane, ki je v pravljico bratov Grimm vnesel »odrešilni« telefon. Otroci so lovcu priskočili na pomoč in se med dogajanjem pošteno nasmejali, nakar so veselo sprejeli medse Miklavža. Ta jih je najprej nagovoril in jih po klasičnem scenariju vprašal, ali so bili med letom pridni, pristavil pa je še vprašanje, ali imajo radi mineštro. Nagradil je tiste, ki so mu odkrito odgovorili. Mali gostje so mu zapeli, Miklavž pa je prav vse obdaril s prazničnimi sladicami. Darežljivi svetnik je včeraj popoldne pristal tudi v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Še preden je stopil na oder, so otroci iz Števerjana pod režijskim vodstvom Kristine Corsi uprizorili igrico avtorice Marize Perat o dveh sestricah, ki sta mu zadnji trenutek pisali pismo. Miklavžev prihod so naznanili zvezdice, angelčki in hudički, otroci pa so zapeli. Svetnik jim je povedal, da so po pismih vse bolj zahtevni, in jim priporočil, naj ne gledajo preveč televizije in naj bodo pridni. In naj vedo, da v paketih niso le darovi, ampak tudi želje odraslih, staršev, vzgojiteljev, tudi svetega Miklavža, da bi bili marljivi in dobri. Starši naj se pa zavedajo, je večkrat ponovil, da so otrokom zgled. Za slovo so mu zapeli Miklavža imamo radi. Zadružna Banka □ülH-rdr h i n Scrvfrdnf* 1908 2008 ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB in SOVODNJE Vabi cenjene člane in stranke v petek, 7. decembra 2007, ob 18.00 uri v prostore KD JEZERO v Doberdobu na PREDSTAVITEV KOLEDARJA ZA JUBILEJNO LETO 2008 Prisoten bo avtor koledarja, slikar Marjan Miklavec Uvodno misel bo podal umetnostni kritik Jurij Paljk (Sledila bo družabnost) VLJUDNO VABLJENI ! [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.40 »Winx - II segreto del regno per-duto«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 GORICA KI-NEMA »Yasamin Kiyisindra (Na drugi strani)«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lascia perdere Johnny«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.00 -21.00 »Winx - Il segreto del regno per-duto«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.15 »1408«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Le-zioni di cioccolato«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La musica nel cuore«. Razstave Tmedia www.tmedli.it Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA "cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasidptmedia. it > Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 8. decembra glasbena predstava »Peer Gynt«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KULTURNI DOM v Gorici organizira 10. decembra ob 20.30 koncert glasbene skupine Andhira iz Sardinije. SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo upri-zor j en Trstu, in burko bratov Pre-snjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51) ali na tel. 3408624701 (Vesna Tomsič). ZADRUŽNA BANKA iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice tri gledališke predstave v furlanskem jeziku: 7. decembra, ob 20.30 »Ocjo Ade! Atente Ide!«; 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v ul. Visini 2. Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. V GALERIJI FRNAŽA se do 7. decembra predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriške krajevne skupnosti na Erjavčevi 4. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled 40 akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava del tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva: od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. Koncerti KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo danes, 6. decembra, ob 20.30 uri v sejni dvorani županstva v Šlovrencu. Nastopila bosta mezosopranistka Barbara Jer-nejčič Fuerst in Trieste Guitar Trio; Vstop prost. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA prireja v soboto, 8., in v nedeljo, 9. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici revijo otroških in mladinskih zborov Mala Ceciljanka. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 8. decembra, ob 17.30 v palači Attems-Petzenstein v Gorici koncert Giorgia Samarja (flavta) in Fabia Ca-detta (klavičembalo). Vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z deželnim združenjem pevskih zborov USCI prireja v nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 v župnijski dvorani sv. Nikolaja v Tržiču koncert Božična kantata. Nastopajo OPZ Romjan, Mali Romjanski muzikantje, OPZ Fran Ventu-rini, GD Viktor Parma. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 9. decembra, na izlet na elegantno piramido Amariano nad Tolmečem v Karniji; sestanek danes, 6. decembra, na društvu, podrobnosti na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si. Ü3 Obvestila DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo do 23. decembra v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Šolskega doma v Novi Gorici. Novoletno prijetno srečanje bo ob primernem vzdušju popestrila glasba prijatelja Silva. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika) in 048178061 (Ana K.), na račun 20 evrov. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108. PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Ru-bijski grad in Francet. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je na spletu pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, www.spa-capan.com, na razpolago link, na katerem, kdor želi, lahko zapiše svojo misel ali spomin. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA vabi na dan odprtih vrat v soboto, 8. decembra, in nedeljo, 9. decembra, (9.30-12.30 in 15.30-18.30) na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. ŠTANDREŠKI ŠTIRIDESETLETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štandrežu ob 18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 348-5856977 (Marko), 329-0738424 (Marijan) in 3331581015 (Dino). V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v nedeljo, 23. decembra, med 10. in 17. uro božična tržnica z naravnimi pridelki; informacije na tel. 3334056800. 0 Prireditve BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30 v čitalnici knjižnice v KB centru; vabita knjižnica Damir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. OBČINA ROMANS organizira v petek, 7. decembra, ob 20.30 predstavitev publikacije »Guardare oltre. Una guida per le donne.« in odprtje razstave Patrizie Panteni, ki bo na ogled do 6. januarja. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo 7. decembra, ob 18. uri predstavitev romana z naslovom »Il ventisette« Tullia Poiana. 0 Mali oglasi PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. PRODAMO hišo na sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 00386541890193. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Pietro Soprani z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Irma Ce-cotti vd. Boscarol (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in v Spi-neo za upepelitev. 20 Četrtek, 6. decembra 2007 ITALIJA / politika - V soboto in v nedeljo »glavni stanovi« v Rimu Nova politična federacija sad združevanja levice in »mavrice« Združeni politični subjekt se bo skoraj gotovo imenoval »levica-mavrica« berlusconi Dom svoboščin • VII • • je zrušil Casini Silvio Berlusconi RIM - Silvio Berlusconi je bil včeraj kot običajno brez dlak na jeziku. Dejal je, da je za razpad Doma svoboščin kriv voditelj UD C Pierferdinando Casini, ki naj bi bil za desno sredino izgubljen. Berlusconi meni, da se namerava Casini postaviti med oba bloka in se naposled povezati z Demokratsko stranko, v zvezi z volilno reformo pa naj bi imel skupne interese z Massimom D'Alemo. Na sestanku s koordinatorji svoje stranke je bivši premier izjavil, da je Casini smrtno ranil Dom svoboščin. Sodelavce je pozval, naj se povežejo tako s člani UD C (med temi naj bi se nekateri, začenši s Carlom Giovanardi-jem, ne strinjali s Casinijem) kot s Fi-nijevo stranko. »Casini hoče z Mastel-lo, Di Pietrom, Pezzotto in Monteze-molom ustanoviti sredinsko stranko, ki bi z 11-12% pogojevala politiko in se naposled prevesila na levo,« je dejal. S to vizijo naj bi se Casini in D'Alema zavzemala za nemški volilni sistem. Po Berlusconijevih podatkih bi imelo Ljudstvo svoboščin trenutno 35% volilne podpore, o Prodijevi vladi pa je dejal, da vegetira v »agoniji, ki škodi državi«. Casinija je kot prvi branil glasnik NZ Andrea Ronchi, ki je dejal, da je Berlusconijev cilj razdeliti opozicijo, potem ko je že pokopal Dom svoboščin. »Casinijev UDC v parlamentu dosledno nasprotuje Prodijevi vladi,« je pripomnil Ronchi. Tajnik UDC Lorenzo Cesa je bil sarkastičen: »Iskrene čestitke Berlusconiju, ki nadaljuje z načrtom, da bi razbil zavezniške stranke«. RIM - Na »generalnih stanovih«, ki bodo v Rimu v soboto in v nedeljo, bo nastala federacija levih in zelenih strank. Njen uradni naziv bo skoraj gotovo »levica-mavrica«, kot so se včeraj načelno sporazumeli Franco Giordano (SKP), Oliviero Diliberto (SIK), Alfonso Pecoraro Scanio (Zelena lista) in Fa-bio Mussi (Demokratična levica). Okrog simbola nove politične federacije menda obstajajo še nekateri dvomi in pomisleki. Zlasti v Stranki italijanskih komunistov in v Komunistični prenovi so nekateri mnenja, da bi v morala v simbolu najti mesto tudi srp in kladivo, simbola komunističnega gibanja. O tem vprašanju bo tekla gotovo razprava tudi na rimski pobudi, na kateri pričakujejo pristaše štirih strank iz vse Italije. Rimski »generalni stanovi« pa ne bodo posvečeni le simbolu in rojevanju nove federacije (ali stranke), temveč tudi kočljivemu trenutku, ki ga doživlja italijanska politika. Stališče predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinot- tija, da je koalicija Unije praktično zaključena izkušnja, ni bila všeč SIK, a niti Zelenim in Demokratični levici, ki jo vodi minister Fabio Mussi. Bertinotti ima prav, ko pravi, da je levosredinska koalicija v hudi krizi, predsednik zborni ce pa bi mo ral tu di po ve da ti, ka ko si zamišlja politično prihodnost države, pravi minister Mussi. Druga zelo kočljiva politična zadeva je nova volilna zakonodaja. Komunistična prenova od vedno podpira t.i. nemški sistem z razmeroma visokim vstopnim pragom (najbrž 5 odstotkov), njeni levičarski zavezniki pa imajo o tem precejšnje dvome. To velja zlasti za Dilibertovo stranko in za Zelene, ki so tisti, ki najbolj odločno odklanjajo vsakršno omembo srpa in kladiva v novi levo usmerjeni federaciji. To stališče najbolj vneto zagovarja voditelj stranke in minister za okolje Pecoraro Scanio, medtem ko je vladni podtajnik Paolo Cento bolj dovzeten za sklicevanje na tradicionalne levičarske vrednote in simbole. Fausto Bertinotti in vodja SKP Franco Giordano na arhivskem posnetku (Ansa). politika - Podtajnik pri predsedstvu vlade Micheli: Bertinottiju • • ■ V • VI • v - primanjkuje državniški čut RIM - Odnosi med predsedstvom vlade in SKP so se izredno zaostrili. Kamen spotike predstavlja torkov intervju za dnevnik La Repubblica, v katerem je predsednik poslanske zbornice in nekdanji strankin generalni sekretar Fausto Bertinotti zatrdil, da Prodijeva vlada predstavlja polom Unije. Sinoči se je oglasil podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli. »Ne pomnim, da bi v političnem življenju, vsaj zahodnem, predsednik ene izmed vej parlamenta z obema nogama stopil v politično areno ter neposredno udrihal po predsedniku vlade, brez najmanjšega humorja. Žal gre za novo znamenje vse pogostejše in obsežne šibitve državniškega čuta,« je zapisal Micheli v noti za tisk. V imenu SKP se je takoj odzval načelnik strankine skupine v poslanski zbornici Gennaro Migliore. Micheliju je očital, da slabo pozna življenje v demokratičnih državah. »Predsednica ameriškega kongresa Nancy Pelosi se ni nikoli pomiš-ljala napadati predsednika Georgea Busha,« je dejal. Obžaloval je, da prihaja do takšnega pobarbarjenja politične debate ter Michelija pozval, naj se Bertinottiju opraviči, Prodija pa povabil, naj se od Michelija ogradi. Medtem je včeraj vladna večina zabeležila dva poraza v senatu. Med razpravo o vladnem odloku o javni varnosti jo je opozicija dvakrat preglasovala. Šlo je za proceduralni zadevi, a kljub temu je to predstavljajo resen politični spodrsljaj. Zaključno glasovanje o odloku bo predvidoma na sporedu danes. Palača Chigi, sedež predsedstva vlade Smrt šestnajstletnice v bolnišnici v Vibo Valentii VIBO VALENTIA - V bolnišnici v kraju Vibo Valentia v Kalabriji je včeraj prišlo do nepričakovane tragedije. Šet-najstletna Eva Ruscio je namreč v jutranjih urah umrla med operacijskim posegom za odstranitev vnetih glasilk. To je že drugi primer v slabem letu dni v tej bolnišnici. Ministrica za zdravje Livia Turco je odredila preiskavo, predsednik deželne vlade Kalabrije Agazio Loiero pa je zagotovil, da bo storjeno vse, da se zadeva pojasni. Praznili so grobove in prodajali nagrobnike NEAPELJ - Karabinjerji so v kraju Qualiano pri Neaplju aretirali tri osebe, oskrbnika pokopališča, grobarja in lastnika podjetja, ki je v zakupu imelo osvetlitev pokopališča. Ti so krste pokojnikov puščali odprte, da bi se trupla prej razkrojila: tako so jih lahko predčasno odkopavali, v izpraznjene grobove pa so položili nove posmrtne ostanke. Poleg tega so s starih nagrobnikov tudi odstranjevali napise in jih nadomeščali z novimi. Za vsak »popravljen« nagrobnik so zaslužili od 600 do 1.000 evrov. delavske plače - Po grožnji sindikatov s splošno stavko Confindustria za dialog Minister Padoa-Schioppa brani javne uslužbence - Raziskava o možnostih prihranjevanja kljub rasti cen RIM - Kot smo že poročali, so sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil za prihodnji januar zagrozile s splošno stavko, če vlada in delodajalci ne bodo obnovili zapadlih delovnih pogodb in če ne bo prišlo do resnega pogovora o znižanju davčnega pritiska na delavske plače oz. če ne bo prišlo do nove politike na področju plač. Pogodba je zapadla preko šestim milijonom delavcev, od katerih velja omeniti poldrugi milijon kovinarjev in dober milijon javnih uslužbencev v krajevnih upravah in zdravstvu, na vidiku pa so tudi nove zapadlosti, medtem ko v predlaganem finančnem zakonu ni zadostnih sredstev za obnovo pogodb. Na to grožnjo se je včeraj odzval podpredsednik Zveze industrijcev Alberto Bombassei: zanj se je stavki mogoče izogniti, če se razprava osredotoči na vprašanje plač, pri čemer je opozoril, kako so se Zveza industrijcev in sindikati že začeli pogovarjati, ozračje pa je konstruktivno. Močno pomirjevalno sporočilo bi predstavljala obnova delovne pogodbe za kovinarje, ki bi jo lahko podpisali že v teku tega leta, je še dejal Bombassei. Minister za gospodarstvo Tomma-so Padoa-Schioppa pa se je odzval na besede predsednika industrijcev Monteze-mola o absentizmu javnih uslužbencev: »Nehajmo govoriti, da so javni uslužbenci lenuhi,« je dejal minister, za katerega je treba neučinkovitost javne uprave pripisati tudi organizaciji, načinu koriščenja osebja, strukturam idr. V prihodnjem tri-letju pa bo treba za znižanje javnega primanjkljaja letno potrositi približno deset milijard evrov za kritje stroškov za infrastrukture, pošto, javne uslužbence in železnico, kar bo storjeno ne z davki, ampak s prilivom iz boja proti davčnim utajam, je še dejal Padoa-Schioppa. Kako pa spričo rasti cen italijanske družine lahko prihranijo denar? Po pisanju dnevnika Corriere della Sera je to mogoče brez velikih žrtev, npr. s skupinskim nakupovanjem neposredno pri proizvajalcih živil ali pa s kupovanjem surovega mleka pri avtomatu. Precej je mogoče prihraniti tudi s kupovanjem generičnih zdravil in s pravilnim vzdrževanjem avtomobila. Za januar se napovedujejo novi delavski protesti obisk - Včeraj prispel v Italijo Dalajlama ne bo deležen vseh časti MILAN -Včeraj je prispel v Milan dalajlama Tenzing Gyatso. 72-letni budistični voditelj se bo v Italiji mudil kakih deset dni, v vsem tem času pa ga ne bodo sprejeli ne papež, ne italijanski predsednik republike ne predsednik vlade. Na pobudo skupine poslancev bo nastopil v poslanski zbornici, vendar v Dvorani Volkulje, in ne v glavni avli. Vse to je posledica dejstva, da so kitajske oblasti izrazile željo, naj dalajlama ne bi bil deležen pozornosti, češ da je voditelj tibetanskega separatizma. Hongkongški dnevnik Hong Kong South China Morning post je včeraj pisal, daje papeževa odločitev, da ne sprejme budističnega voditelja, bistveno pripomogla k temu, da je kitajska državna katoliška cerkev v teh dneh umestila že drugega škofa, ki ga je odobril Vatikan. Gre za 42-letnega Josepha Gan Junquiuja, ki je bil ta torek slovesno umeščen. Dalajlama bo pet dni v Milanu, od 10. do 12. t. m. bo na Vi-demskem, nakar bo nekaj dni v Rimu. Dalajlama Tenzing Gyatso / TRST Četrtek, 6. decembra 2007 21 1 španija-italija - Včerajšnje vrhunsko srečanje je potekalo v Neaplju Zapatero in Prodi na vrhu tudi o boju proti terorizmu V središču pozornosti še migracijski tokovi in dvostransko gospodarsko sodelovanje NEAPELJ - Španski in italijanski premier, Jose Luis Rodriguez Zapatero in Romano Prodi, sta na včerajšnjem vrhu v Neaplju ponovila zavezanost svojih držav v boju proti terorizmu. Govorila sta še o ostalih mednarodnih političnih temah, med drugim o sodelovanju Španije in Italije v mednarodnih mirovnih misijah v Afganistanu in na Kosovu, pa tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Tema pogovorov na vrhu, na katerem so sodelovali še ministri, pristojni za zunanje zadeve, pravosodje, gospodarski razvoj in transport, je bilo tudi vprašanje priseljevanja. V zvezi s tem sta Zapatero in Prodi izpostavila večje sodelovanje v okviru EU pri nadzoru pritoka priseljevanja. Italija in Španija sta že večkrat pozvali Bruselj k pomoči pri reševanju vprašanja več tisoč priseljencev, večinoma iz Afrike in Azije, ki si preko njunega ozemlja prizadevajo za vstop v Evropo. Novinarsko konferenco pa je zaznamovala tudi vest, da je za posledicami sobotnega napada v Franciji, ki naj bi ga iz- vedla baskovska separatistična organizacija Eta, umrl še drugi španski policist. Poleg tega je prišlo na dan, da je francoska policija že prijela dva osumljenca. »Te aretacije so primer vladavine prava in demokracije. To je usoda, ki čaka člane Ete,« je španski premier dejal na novinarski konferenci z italijanskim kolegom. Po njegovih besedah so aretacije rezultat prizadevanj španske in francoske policije ter stalnega sodelovanja obeh držav. Zapatero se je zavzel, da si bo prizadeval za politično enotnost države v luči boja proti terorizmu, pri čemer pa je izključil možnost pogajanj z Eto. Eta se že skoraj štiri desetletja bori za neodvisnost Baskije, njen boj pa je doslej terjal več kot 800 življenj. Organizacija je marca lani razglasila premirje, ki ga je junija letos preklicala. Eta je od takrat pripravila že več napadov, ki pa do sobotnega napada niso zahtevali žrtev. Španska policista sta bila v soboto ubita na francoskem ozemlju, kjer sta s francoskimi kolegi sodelovala v operaciji proti Eti. (STA) Jose Luis Rodriguez Zapatero in Romano Prodi ansa izrael-slovenija - Livnijeva v Ljubljani Mednarodna skupnost naj podpre mirovni proces kosovo - Pred razpravo v VS ZN Srbija zaostruje svoja stališča BEOGRAD - Srbija je pred bližnjo razpravo o vprašanju Kosova v Varnostnem svetu Združenin narodov zostrila svoja stališča do tega vprašanja. Svetovalec srbskega premiera Vojislava Koštunice je včeraj izjavil, da bo Srbija branila Ko so vo » z vse mi sred stvi«, če bo -do voditelji kosovskih Albancev enostransko razglasili neodvisnost pokrajine. Srbska diplomacija je poleg te ga od VS ZN zah te va la, naj kosovskim Albancem ne dovolili nastopa na ključnem zasedanju tega organa 19. decembra. Svetovalec srbskega premiera Aleksandar Simic je dejal, da bo moral generalni sekretar ZN Ban Ki Moon razveljaviti morebitno razglasitev neodvisnosti Kosova, saj bi bila v nasprotju z resolucijo VS ZN 1244, ki potrjuje srbsko suverenost nad Kosovom. »Ko nekdo ne spoštuje varnostnega sveta, ki je edini odgovoren za posredovanje, ko nek- do grozi z agresijo in vojno, potem država nima druge izbire,« je izjavil. Si mic, ki je tu di član be o graj -ske pogajalske ekipe, je še dejal, da ne pričakuje dogovora o Kosovu do 10. decembra, ko se uradno izteče rok za končanje pogajanj med Beogradom in Prištino. Sprti strani sta se minuli teden na Dunaju razšli brez do go vo ra. Ko sov ski pre mi er v od ho du Agim Ceku pa je v torkovem go-vo ru na kon fe ren ci Bal kan na raz -potju v Bruslju dejal, da namerava Ko so vo raz gla si ti ne od vis nost v za čet ku pri hod nje ga le ta, da pa bo to odločitev sprejel v "polnem sodelovanju" z ZDA in Evropo. Evropska komisija je medtem po na-ved bah di plo mat skih vi rov, na ka -tere se sklicuje bruseljski spletni bil ten EU ob ser ver, po zva la čla ni -ce Evropske unije, naj "če bo potrebno", glede vprašanja Kosova nastopijo enotno. (STA) Zunanja ministra Cipi Livni in Dimitrij Rupel sta Opec ne bo zvišal proizvodnje nafte ABU DABI - Večina članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je na srečanju v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih nasprotovala zvišanju proizvodnje nafte, tako da kartel zaenkrat ne bo spreminjal uradnih proizvodnih kvot. Ministri članic Opeca bodo o morebitnih ukrepih za stabilizacijo trga ponovno razpravljali januarja. Cene nafte na azijskih trgih so se včeraj zvišale, potem ko je glavna članica Opeca Savdska Arabija dejala, da ni potreb po zvišanju proizvodnje črnega zlata. Zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je v azijskem trgovanju podražila za 18 centov na 88,50 dolarja za sod (159 litrov). Cena za sod severnomorske nafte brent pa se je v Londonu zvišala za 39 centov na 89,92 dolarja. Gates nenapovedano v Iraku BAGDAD - Ameriški obrambni minister Robert Gates je ob nenapovedanem obisku v Iraku izjavil, da je stabilen in demokratičen Irak na dosegu. »Verjamem, da je varen, stabilen in demokratičen Irak na dosegu,« je dejal Gates na novinarski konferenci po srečanju z iraškim vodstvom. V Bagdadu je med njegovim obiskom eksplodiral avtomobil bomba, ki je ubil 14 ljudi, 32 pa jih je ranil. Atentat v Afganistanu KABUL - V vojaški avtobus v afganistanski prestolnici Kabul se je včeraj v času jutranje prometne konice z avtomobilom bombo zapeljal samomorilski napadalec in sprožil eksplozijo, v kateri je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, je sporočilo afganistansko obrambno ministrstvo. Med mrtvimi je šest afganistanskih vojakov in sedem civilistov, najmanj 13 ljudi pa je ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela neka skrajna talibanska skupina. Gre za že drugi tovrstni napad v dveh dneh, potem ko je bilo v torkovem napadu na pripadnike misije zveze Nato v Afganistanu (Isaf) ranjenih 22 civilistov. Do napadov je prišlo med nenapovedanim obiskom ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki se je v torek sestal z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem. Pogovori Skopje-Atene ATENE - Grčija in Makedonija bosta januarja prihodnje leto nadaljevali neposredne pogovore o rešitvi spora o imenu Makedonije, ki bi lahko sicer škodoval prizadevanjem Skopja za članstvo v zvezi Nato. Kot je povedal posebni odposlanec Združenih narodov Matthew Nimetz, se bodo predstavniki zunanjih ministrstev januarja sestali v Skopju, kmalu zatem pa še v Atenah. (STA) LJUBLJANA - Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj v Ljubljani gostil izraelsko kolegico Cipi Livni. Sogovornika sta spregovorila o bližajočem se slovenskem predsedovanju EU in o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. V tej luči je Livnijeva v izjavi po pogovorih poudarila, da gre pri pogajanjih med izraelsko in palestinsko stranjo, ki se bodo začela 12. decembra, za »bilateralni proces, v katerem ni potrebe po tretjem«, vloga mednarodne skupnosti in tudi EU pa je nuditi »podporo procesu, ne pa ga diktirati«. Namen obiska Livnijeve v Ljubljani je po besedah Rupla predvsem, da odpre »sezono posvetovanja in medsebojnega informiranja o evropsko-izraelskih odnosih«, pa tudi seznanitev z bližnjev-zhodnim mirovnim procesom, ki se je pred dnevi začel v ameriškem Annapo-lisu. Livnijeva, ki je tudi namestnica izraelskega premiera, bo namreč v izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanjih, katerih cilj je glede na dogovor s konference v An-napolisu doseči mirovni sporazum do konca leta 2008, predstavljala Izrael. Odnosi med Izraelom in unijo so sicer po Ruplovih besedah zelo dobri, čeprav obstaja cela vrsta pomembnih vprašanj, o katerih je potrebno spregovoriti, in ministra sta včeraj začela pogovore o teh vprašanjih. Povedal je, da so tudi odnosi med Slovenijo in Izraelom zelo prijateljski. (STA) združeni narodi - Višek bo dosegla v dneh od 12. do 14. decembra Na Baliju od ponedeljka poteka konferenca o podnebnih spremembah Aktivist Greenpeace v medvedji preobleki udeležence konference opozarja na problem segrevanja ozračja ansa BALI - Na Baliju v Indoneziji se je v ponedeljek začela 13. konferenca pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in tretja konferenca pogodbenic Kjotskega protokola. Konferenca, ki bo trajala do 14. decembra, naj bi po pričakovanjih Združenih narodov prinesla dogovor o začetku pogajanj za nov sporazum na svetovni ravni glede ukre pov za zmanj še va nje učin ka pod neb nih sprememb po letu 2012, ko se konča prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola. Po oce ni Zdru že nih na ro dov je nuj no na sve -tovni ravni čim prej sprejeti nov sporazum o ukrepih, saj je letošnje poročilo Mednarodne skupine Zdru že nih na ro dov o pod neb nih spre mem bah ( -IPCC) po ka za lo, da so pod neb ne spre mem be dej -stvo in da lahko močno škodijo prihodnjemu razvoju gospodarstev, družb in ekosistemov. Združeni narodi pričakujejo, da se bodo sodelujoči na konferenci dogovorili za začetek pogajanj o novem mednarodnem sporazumu glede pod neb nih spre memb. Do lo či li naj bi tu di ključ -na področja, ki jih bo novi sporazum pokrival, kot so blažitev posledic (vključno z izogibanjem krčenju gozdov), prilagajanje, tehnologije in fi- nanciranje, ter se dogovorili, do kdaj morajo končati pogajanja, da bi lahko vlade sporazum rati-fi ci ra le do kon ca le ta 2012, so za pi sa li na splet -ni strani konference. Po mnenju Evropske unije bi moral biti sporazum "ambiciozen in izčrpen", pogajanja pa bi morala biti zaključena do konca leta 2009. O stališču Evropske unije se je svet ministrov za okolje dogovoril 30. oktobra. Določili so osem ključnih točk, ki bi jih mo ral vse bo va ti ome nje ni spo ra zum, med ka te ri mi so zmanj ša nje skup nih iz pus tov to plo -grednih plinov, dogovor o pravičnejši razdelitvi bremen glede zmanjševanja predvsem s hitroraz-vijajočimi se gospodarstvi ter sodelovanje pri raziskavah, razvoju in uporabi čistih tehnologij, potrebnih za zmanjšanje emisij, in pri prilagajanju na učin ke pod neb nih spre memb. V okviru konference bo 8. in 9. decembra srečanje ministrov za trgovino, 10. in 11. decembra srečanje ministrov za finance, od 12. do 14. decembra pa bo zasedanje na visoki ravni, na katerem bo Evropsko unijo vodila "trojka": portugalski minister za okolje Francisco Nunes Correio, evropski komisar za okolje Stavros Dimas in slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik. (STA) 22 Četrtek, 6. decembra 2007 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Saša Pavček: »Al'en al'dva« / režija in igra: Aleš Valič. Danes, 6. decembra, ob 20.30. Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. Jutri, 7. decembra, ob 21.00. Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 14. dedembra, ob 20.30 združeni abonmaji (reda A in F) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 15. decembra, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadna-pisi. Gledališče Rossetti Botho Strauss: »L'una e l'altra«. Nastopa CTB Stalno gledališče iz Brescie, režija Cesare Lievi. Urnik: v sredo, 12. ob 20.30., v četrtek, 13. ob 16.00, v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. decembra ob 16.00. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. V petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. Gledališče Miela »Gladovna stavka na plaži prepovedana«, odrska postavitev o liku Danila Dolceja. Urnik: danes, 6. ob 21.00 in jutri, 7. decembra ob 10.30 in 21.00. GORICA Kulturni dom Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice tri gledališke predstave v furlanskem jeziku: 7. decembra, ob 20.30 »Ocjo Ade! Atente Ide!«; 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, co-gnossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra »Il cabaret fur-lan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 7. decembra, ob 20.45 / Nuovi percorsi scenici: »R60 - Ballata opera-ia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Biz-zarri. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od danes, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. Pierre Augustin de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro« / igra: Tullio So-lenghi, režija: Matteo Tarasco. Od četrtka, 13., do nedelje, 16. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 7. in v soboto, 8. decembra ob 20.00 / Noël Coward: »Intimna komedija«. Gostuje Drama SNG Maribor. V ponedeljek, 10. decembra ob 16.00 in 20.00 / Harold Pinter: »Jašek«. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Jutri, 7. decembra, ob 17.30, v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - koproduk-cija z Gledališčem Koper. V nedeljo, 9. decembra, ob 17.00 / Ludvig Holdberg: »Jeppe s hriba« - gostovanje AGD Kontrada Kanal. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V ponedeljek, 10. decembra, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V torek, 11. decembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V sredo, 12. decembra, ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 13. decembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 12. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V četrtek, 13. decembra, ob 20.00 / Conor Mc Pherson: »Jez«. V petek, 14. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 6. decembra, ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Jutri, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V soboto, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V nedeljo, 9. decembra, ob 19.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V ponedeljek, 10. decembra ob 15.00 in 18.00 / »Ozri se v gnevu«. Mala scena V soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 10. decembra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 13. decembra, ob 20.30 / »Glasbeni spleti« - klavirski recital Aleksandra Rojca. V ponedeljek, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester. V sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Ne-da R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče G. Verdi Edvard Grieg: »Peer Gynt« / ponovitve: danes, 6. decembra, ob 20.30, jutri, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Danes, 6. decembra, ob 20.30 / Dein Perry in Nigel Triffit: »Tap Dogs«, glasba: Andrew Wilkie. »Scooby-doo live on stage« / izvirna glasba Fabia Serria, režija: Salvatore Vi-vinetto, koreografija: Alberta Palmi-sano. Jutri, 7. decembra, ob 20.30, v soboto, 8. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 9. decembra, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / Enrico in Andrea Dindo - violončelo in klavir. Circolo Sottuficiali (Ul. Cumano) V torek, 11. decembra, ob 18.30 v okviru Adriatic Festivala koncert Passion Tango. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 9. decembra / nastopa Nuova Orchestra Ferruccio Busoni, dirigent: Massimo Belli. BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna V nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. BRIŠČIKI V soboto, 8. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band. SAMATORCA V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 17.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Miche-lazzi - flavta. MAVHINJE V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Miche-lazzi - flavta. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. Gledališče Verdi V petek, 14. decembra, ob 20.45 / nastopa pianistka Lura Mikkola. Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 8. in v nedeljo, 9. decembra ob 15.30 / Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica prireja revijo otroških in mladinskih zborov Mala Ceciljanka. TRZIC Župnijska dvorana sv. Nikolaja V nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. LAZE, PODBONESEC Cerkev v Lazah V petek, 14. decembra, ob 20.30 / »Božični koncert« - nastopajo: Mali lu-jerji iz Špetra (UD), Solopevci Glasbene matice iz Špetra (UD), MePZ Fran Venturini od Domja. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine V sredo, 12. decembra, ob 20.45 / Quartetto di Tokyo - Martin Beaver -violina, Kikuei Ikeda - violina, Kazu-hide Isomura - viola in Clive Green-smith - violončelo. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 15. decembra, ob 20.15 / Terri Mc Connell Quintet (gospel -ZDA). V ponedeljek, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 6. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert Iva Pogore-lica. Danes, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula. Jutri, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orkester iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski. V soboto, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija). V četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Vlado Kreslin - predstavitev nove plošče (poleg dobrih starih pesmi). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«. V galeriji Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine, 55), bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: med tednom od 16.00 do 19.30. Dvorana ex Albo Pretorio / še danes, 6. decembra je na ogled razstava »Il ferro di Benito Simonetti«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled na ogled razstava »I suoni della memoria - 75 anni della Societa dei concerti di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure. Villa Revoltella / v sredah bo do 15. decembra, na ogled razstava »Che bello nascere«. Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalac-que. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija Rettori Tribbio 2 / do 7. decembra razstavlja Giuliana Pazienza Spagnoli. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25.decembra in 1. januarja 2008. Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Galerija LipanjePuntin: Franco Pani-zon in Franco Passalacqua, »Nature«. Odprto do 31. decembra ob petkih od 18.30 do 22.00. ŠKEDENJ V dvorani SDK Ivan Grbec (Škeden-jska ulica 124) bo jutri, 7. decembra, po koncertu odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta v soboto, 8. decembra, od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: od jutri, 7. decembra do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 1930-1987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008). NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szil-vassy, Veljko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Coronini Cronberg z naslovom »Va-nita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti, vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Klemenčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it / ALPE-JADRAN Petek, 7. decembra 2007 APrimorski ~ dnevnik 23 nogomet - Zaostali tekmi v A-ligi Inter razkazuje mišice Roma skrbi za spektakel Inter popolnoma onesposobil Lazio, Roma zadevala, priložnosti pa je imel tudi Cagliari MILAN - Po zaostalih tekmah v Milanu in Rimu se je prednost Interja in Rome v A-ligi še povečala. Zdaj zeva med njima in zasledovalci že precejšnja praznina, a če sodimo po včerajšnjem nastopu vodilnih bi praznina kmalu lahko zevala tudi med Interjem in Romo. Mancinijevo moštvo je namreč tudi proti Laziu (3:0) razkazovalo mišice. Interjeva premoč je bila neverjetna, saj je na nasprotnika pritiskal od prve do zadnje minute, njegova obramba pa je bila spet neprebojna. Morda bo držalo, da je Lazio z mislimi že v Madridu, kjer ga prihodnjo sredo čaka odločilni dvoboj Lige prvakov proti Realu, še bolj je morda res, da je rimsko moštvo v krizi, toda to nikakor ne zmanjšuje vtisa, daje Inter - za italijanske razmere - z drugega planeta. Tega vtisa pravzaprav ne kazi niti dejstvo, da je sodnik uvodno enajstmetrovko, s katero je IIbrahimovič po-vedel z 1:0, Interju poklonil z veliko mero radodarnosti. Skoraj ni dvomiti, da bi milansko moštvo vseeno zmagalo. Gladke zmage se je, kot rečeno, veselila tudi Roma. Oba gola je Rodrigo Taddei dosegel že v prvem polčasu, pred tem pa je imel Cagliari dve dobri priložnosti, da bi povedel. Precej priložnosti sta obe ekipi imeli tudi v drugem polčasu. Črnogorec Vučinič, kije tokrat igral ob Tottiju, je bil dvakrat pred praznimi A-liga VČERAJŠNJA IZIDA Inter - Lazio 3:0, Roma - Cagliari 2:0 Inter 14 10 4 0 29:8 34 Roma 14 9 4 1 30:17 31 Juventus 14 7 5 2 29:13 26 Udinese 14 7 4 3 17:15 25 Fiorentina 14 6 6 2 19:11 24 Atalanta 13 5 6 2 21:16 21 Sampdoria 14 6 2 6 18:17 20 Milan 13 4 6 3 20:10 18 Napoli 14 5 3 6 22:20 18 Catania 14 4 6 4 14:14 18 Palermo 14 4 6 4 18:24 18 Torino 14 2 9 3 13:14 15 Parma 14 3 6 5 16:22 15 Genoa 14 3 6 5 12:18 15 Lazio 14 3 5 6 13:20 14 Livorno 14 3 4 7 17:25 13 Siena 14 1 7 6 13:21 10 Cagliari 14 2 4 8 11:22 10 Reggina 14 1 7 6 9:21 10 Empoli 14 2 4 8 7:20 10 vrati sila nenatančen, Mancini pa je zadel prečko. Skratka, vodilna sta oba zmagala med Interjem in Romo pa tokrat ni bilo primerjave: oboji so v napadu uničujoči, toda Inter nasprotnika preprosto ne pusti igrati. Inter - Lazio 3:0 (2:0) STRELCI: Ibrahimovic (11-m) v 21., Maicon v 33. in Suazo v 54. min. INTER (4-3-1-2): J.Cesar; Maicon, Burdisso, Samuel, Maxwell; Zanetti, Cam-biasso, Pelè 6 (od 85. Materazzi); Jimenez (od 75. Solari); Ibrahimovic, Suazo (od 61. Crespo). LAZIO (4-3-1-2): Ballotta; De Silvestri, Stendardo (od 46. Kolarov), Criba-ri, Zauri; Mudingayi, Ledesma, Manfredini; Mauri (od 64. Meghni); Pandev (od 75. Makinwa), Rocchi. Roma - Cagliari 2:0 (2:0) STRELEC: Taddei v 28. in 36. min. ROMA (4-2-3-1): Doni; Panucci, Mexes, Juan, Tonetto; De Rossi, Pizarro; Mancini, Taddei (od 77. Cicinho), Vučinic (od 87. Brighi); Totti (1od 63. Giuly). Rodrigo Taddei je za Romo dosegel dva gola, prvega z glavo ansa CAGLIARI (4-4-1-1): Marruocco; F. Pisano (od 46. Matri), Bizera, Bianco, Agostini; Ferri, Conti, Budel, Man-cosu (od 62. Fini); Foggia; Acquafresca (od 73. Larrivey). formula 1 Danes znana usoda Renaulta PARIZ - Nesrečna sezona 2007 v formuli ena bo danes doživela še en sodni vrhunec: upajmo zadnji. Mednarodna avtomo-bilistična zveza FIA bo morala razsoditi o tako imenovani »vohunski aferi 2«. Na zatožni klopi je tokrat moš tvo Re nau lt, nanj pa s prstom kaže McLaren, obsojenec na izključitev iz konstruktor-skega prvenstva in na plačilo 100 milijonov evrov globe v zloglasnem sporu s Ferrarijem. Nemško-angleško moštvo je obtožilo Fran coze, da se je polas ti -lo njihovih načrtov. Na 11 disketah naj bi marca 2006 kopirali 760 McLarnovih načrtov in risb. Če bodo Renault obsodili, ga morebiti čaka odbitek točk, poznavalci pa ocenjujejo, da ne tvega izključitve iz prihodnjega prvenstva. Afe ra je pove zana tudi z uso do špan ske ga dir kača Fer -nanda Alonsa. Po pisanju španskega dnevnika Marca, naj bi se na mreč Alon so že do go vo ril z Renaultom za povratek v to moštvo, eni in drugi pa naj bi samo čakali na raz sod bo pa riš ke ga športnega sodišča. Po neki drugi ver ziji naj bi se Alon so celo vrnil v McLaren. Španec naj bi bil postavil dva pogoja: izgon šefa moštva Rona Dennisa in pa popolno strateško »neodvisnost« od Lewisa Hamiltona. Pri McLarnu so takšno pisanje dnevnika As sicer že zavrni li. košarka - Evroliga Italijansko »čast« rešil le Montepaschi kolesarstvo Sedem gorskih etap na Vuelti 2008 MADRID - V Madridu so predstavili 63. kolesarsko dirko po Španiji. Start dirke bo s sedem kilometrov dolgim prologom 30. avgusta 2008 pod Alhambro v Granadi, cilj pa po 3169 prevoženih kilometrih tradicionalno v Madridu. Dirka bo po okusu gorskih specialistov, saj bo kar osem gorskih etap, poleg tega pa tudi gorski kronometer, ena od treh voženj na čas. Po šestih letih premora se na dirko vrača vzpon na An-gliru, ki spada med najtežje v Evropi. S tem vzponom se bo 180 kolesarjev iz 20 ekip spopadlo v 13. eta-pi.Gorske etape so še sedma, osma, deveta, vse te bodo v Pirenejih, 12., 14., 15. in 19., zmagovalec pa bo znan po predzadnji etapi, ko bo na sporedu gorski kronometer s ciljem na prelazu Navacerrada. Poleg domovine bo dirka obiskala le še Andoro. Drugače pa bo v letu 2009, ko se bo Vuelta začela v Assnu v nizozemski pokrajini Drenthe. košarka - NBA Uspešni slovenski nastopi CLEVELAND - Slovenski košarkarji v ligi NBA so vsi ob uspešni igri s svojimi moštvi vknjižili zmage. Boštjan Nachbar je v dresu New Jersey Nets na gostovanju v Clevelandu odigral 19 minut in k zmagi s 100:79 prispeval štiri točke in tri skoke. Blestel je tudi Saša Vujačič, ki je z Los Angeles Lakers gostoval v Minnesoti in v 17 minutah k zmagi s 116:95 prispeval 16 točk, skok in dve podaji. Beno Udrih je s svojim moštvom Sacramento Kings v domači dvorani s 117:107 premagal Utah Jazz. V 34 minutah je zbral deset točk, dva skoka, tri podaje in ukradel štiri žoge. V preostalih tekmah so košarkarji Atlanta Hawks s 95:106 klonili proti Detroit Pistons, Indiana Pacers so prav tako domači parket zapustili sklonjenih glav, saj so jih s 121:117 premagali Phoenix Suns, poraz pred domačimi navijači pa ni ušel niti kalifornijskemu moštvu Los Angeles Clippers, ki je s 78:87 izgubilo proti Milwaukee Bucks. smučanje Težave v Franciji in Aspnu LJUBLJANA - Vreme še naprej nagaja prizoriščem tekem v alpskem smučanju. Odpovedana slaloma svetovnega pokala iz Levi-ja je gostil Reiteralm, zdaj pa so zaradi pomanjkanja snega nastop odpovedali v Val d'Iseru, tako da bodo smučarke prve evropske tekme po ameriški turneji izvedle v v švicarskem St. Moritzu. Tam se bodo za točke v hitrih disciplinah pomerile 15. in 16. decembra. Čeprav so bile temperature na ameriških prizoriščih v minulem tednu pravšnje oziroma skoraj prenizke, pa zdaj pripravljavcem prog v Aspnu delo otežuje topla fronta. Odpoved smuka v Aspnu pa ne bi slaba samo za smučarke, pač pa tudi za prireditelje. FIS dolga leta smuka v Aspnu zaradi zgodnjega termina ni želela, zdaj bo kraljevska disciplina znova na sporedu po 18 letih, če je seveda ne bodo primorani odpovedati. (STA) Montepaschi Litvanca Kaukenasa je edino italijansko moštvo, ki je sinoči zmagalo v košarkarski evroligi ansa MOSKVA - V košarkarski evroligi so včeraj igrala kar tri italijanska moštva. Bo-lonjski VidiVici je v Moskvi s 79:53 izgubil proti moštvu CSKA, ki ga vodi italijanski trener Ettore Messina. Ekipi nekdanje Rdeče armade se je italijansko moštvo dobro upiralo tri četrtine, ni pa nikoli odločno po-vedlo. Nasprotno, CSKA se je v zadnjih desetih minutah razigral in kljub odsotnostim Slovenca Smodiša, Papaloukasa in Savara-šenka zagospodaril na igrišču, največ pa so pokazali nekdanji pripadniki italijanske A1 lige Sikauskas (16), Andersen (13) in Gor-re (12. Za Bologno je največ točk dosegel Holland 20n Roberto Chiacig pa jih je dosegel sedem. Benečan s slovenskimi koreninami je bil v preteklih dneh protagonist domače afere, ko je »odkril«, da je zaradi čudnega pravilnika zveze FIP naenkrat postal tuji državljan oziroma je bil igralsko izenačen s košarkarji iz držav EU. To pa zato, ker za sabo nima štirih igranih sezon v italijanskih mladinskih ligah, saj je začel igrati šele pri 15 letih. Poraz je v gosteh doživela tudi rimska Lottomatica, ki je s 104:85 izgubila proti moštvu Chorale Roanne. Italijansko čast je tako rešil samo Montepaschi Siena, ki je s tesnim 86:84 odpravil grški Olympiacos. Union Olimpija bo danes v dvorani Tivoli ob 20.45 gostil poljski Prokom Tref-l, vse razen zmage pa bi bilo veliko razočaranje in slovo od uvrstitve v drugi del tekmovanja. Prokom Trefl, k nastopa v evroligi četrto sezono v nizu, je doslej zbral le eno zmago, letošnja zasedba pa je daleč najmočnejša in najizkušenejša, glavna aduta pa sta Milan Gurovič in Donatas Slanina iz Litve. 24 Četrtek, 6. decembra 2007 ŠPORT / tenis - Nove državne jakostne lestvice in sklepna nagrajevanja Gajevke napredujejo, gajevci pa se umikajo Paola Cigui je že 64. v Italiji, Aleš Plesničar pa 259., čeprav v bistvu ne tekmuje več ljubljana - »Šport & mediji« Priznanje za Sašo Rudolfa V dvorani Merkurius nakupovalnega centra BTC v Ljubljani se je odvijal zaključni večer potujočega festivala "Šport@medi-ji". Od leta 2002je kar 36.000 mladih učencev in učenk s posebnim navdušenjem, na 272 matinejah v Sloveniji, na Madžarskem, v Italiji in v Avstriji, spremljalo najboljše športne filme. Letos so spremljali tudi tiste, ki so bili nagrajeni na mednarodnih festivalih v Moskvi, v Palermu in Milanu. Tema zaključnega večera v Ljubljani je bil »Ženska in šport.« Na večeru so bile prisotne slavne slovenske športnice, kot kraljica alpskega smučanja Mateja Svet, ki jo je publika pozdravila z bučnim aplavzom, bivši prvi mož alpskega smučanja vseh časov In-gemar Stenmark pa ji je podaril šop rož. Pri-ostne so bile tudi tenisačica Mima Jaušovec, atletinja Brigita Langerholc, padalka Irena Avbelj, telefonsko pa so se povezali tudi s slavnostno jugoslovansko plavalko Burdi-co Bjedov, edino jugoslovansko plavalko, ki je na olimpijskih igrah (leta 68 v Mehiki) osvojila zlato kolajno. Na velikem platnu pa so med samim večerom pokazali nekatere video utrinke raznih filmov in spotov. Zelo pretresljiv je bil romunski film, ki nosi naslov "Jutri ob devetih" in gaje mednarodna žirija v Palermu že uvrstila med nominiran-ce. Gre za kruto športno zgodbo, ki je na trenutke celo žalostna. Prikazuje namreč tipičen trening mladih romunskih gimnasti-čark, ki se prične ob 9.00 zjutraj in konča šele ob 18.00. Prisotni v dvorani so tako spoznali solze, ki niso bile solze žalosti po porazu ali veselja po zmagi, temveč solze trpljenje, skoraj mučenja. Sledila je podelitev priznanj športnim delavcem, novinarjem in kameramenom. Priznanje sta prejela tudi bivši glavni urednik slovenskega uredništva RAI v Trstu Saša Rudolf in avstrijski Korošec Erich Užnik iz Šentjaža v Rožu. Rudolfu, ki je kot reporter radia Trst A poročal z največjih svetov- Sašo Rudolfa je v Ljubljani nagradil predsednik OKS Janez Kocijančič nih športnih prizorišč in o tem napisal tudi tri knjige, je priznanje izročil magister Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Užniku pa je priznanje podelil prof. dr. Rajko Šugman, predsednik programskega sveta Zavoda "Šport & Mediji", Zavoda za znanstveno, športno in kulturno dejavnost. (RAS) S pokrajinskega nagrajevanja, od leve: občinski odbornik Piero Tononi, Cirila devetti, Magda Gojča, Tatjana Čač (vse Gaja) in Gabriella Matijevič December je tradicionalno za tenisa-če čas obračunov in načrtovanj. Pred dnevi so objavili na zvezni spletni strani nove lestvice: za Gajino skupino tekmovalcev so to krat po memb ni po seb no pre mi ki navz -gor pri že imenovanih dekletih: Paola Cigui je popravila svojo kategorijo in prešla v 3. skupino 2. kategorije (na posebni državni absolutni lestvici zaseda 64. mesto), Carlotta Orlando seje povzpela do kat. 3.1, izkazala pa se je tudi Nicoletta Furlan, ki je v svojem prvem letu nastopanja pristala ob koncu sezone že v 4.3 kat. V ženskem sektorju lahko beležimo še nekaj nižjih uvrstitev, med katerimi je tudi prvi vstop med kvalificirane Tatjane Čač, ki si je z nastopom na pokrajinskem prvenstvu ladies prislužila 4.4 kat. Enako oznako ima tudi mlada slovenska članica društva Polispor-tiva San Marco Erika Sardoč, kije tudi članica pokrajinske reprezentance under 12, zdaj pa je prestopila v kategorijo under 14. Med moškimi beležimo skoraj popoln umik od tekmovanj bratov Plesničar in ekipnega tovariša Paola Suriana. Tako sta pristala Surian in Borut kategorijo niže -prvi 2.7, drugi 3.3, medtem ko j e Aleš po uspešnih nastopih v ligi ostal v 2.4 kat., na absolutni kakovostni lestvici pa na 259. mestu. Med ostalimi se najbolje držita Matej Cigui in Daniele Morossi (oba 3.4) ter Ilvio Vidovich, ki sije po dobri sezoni zaslužil 4.1 kat. Ob izteku sezone si sledjo tudi nagrajevanja. Tako je najprej pokrajinski odbor teniške zveze na sedežu Conija priredil nagrajevanje najbolj uspešnih na turnirjih, ki so veljali za pokrajinska prvenstva v raznih kategorijah. Žal tudi letos zaradi nezadostnega števila prijav niso uspeli izpeljati mladinskih prvenstev, zato pa so prišli na svoj račun člani 4. kategorije in veterani v moški in ženski konkurenci. Med veterani so bili nagrajeni tudi gajevci Ilvio Vidovich (prvak v kat. over 35), Riccardo Cannone (polfinalist v kat. over 45), v kategoriji ladies pa je bila prevlada gajevk skoraj popolna: pokrajinska prvakinja Cirila Devetti, polfinalistki pa Magda Gojča in Tatjana Čač. Priznanje je prejela tudi teniška sekcija Gaje za organizacijo veteranskih turnirjev. V Vidmu je potekal slavnostni zaključek sezone deželne zveze. Tudi na tem prizorišču so bili med najboljšimi predstavniki - pravzaprav predstavnice - Gaje: Paola Cigui (letošnja absolutna deželna prvakinja), Carlotta Orlando (prvakinja under 14), Nicoletta Furlan (finalistka under 12). Priznanje je dobilo gropajsko-padriško združenje tudi za naslov deželnega prvaka v ekipnem prvenstvu D2 kat.(ma.r.) 2. ŽENSKA DIVIZIJA Prevenire - Sloga 0:3 (4:25, 22:25, 16:25) SLOGA: Cernich, Jarc, Goruppi, Kralj, Malalan (libero), Maurovich, Mil-kovič, Slavec, Michela in Teresa Spangaro, Valič. Trener Martin Maver Tekmo drugega kroga so Slogašice odigrale že v ponedeljek pozno zvečer. Pre-venire je daleč slabši nasprotnik od naših igralk, kar je prišlo v celoti do izraza v prvem setu, ki ga je Sloga osvojila z zelo neobičajnim rezultatom. V nadaljevanju je podcenjevanje opravilo svoje, Sloga je začela igrati bolj površno, tako da je Pre-venire osvojil nekaj več točk, zmaga naše ekipe pa seveda ni bila nikoli v dvomu. UNDER 13 MEŠANO Torriana - Soča 2:1 (25:12, 20:25, 25:21) SOČA: Verlot, Braini, A. in Š. Čau-dek, Gergolet, Černic, Cotič, Devetak, Fer-letič, Kovic, Malič, Mosetti, Beressini. TRENER: Cotič. Kljub požrtvovalni in borbeni predstavi je morala Soča priznati premoč domače ekipe, ki so jo izključno sestavljali dečki. Predvsem na mreži je bila premoč očitna. V vseh treh nizih sta si bili ekipi enakovredni, v odločilnih trenutkih pa so gostitelji prevladali predvsem zaradi učinkovitejših napadov. Kljub porazu gre pohvala vsem igralcem in igralkam. fair-play Pivo in slanina, »tretji polčas« je pri nas stalnica Tretji polčas je v A-ligi novost, na amaterskih nogometnih igriščih pa - kot pri ragbiju -stalnica. Po vsaki tekmi velika večina društev (sicer so tudi iz-jeme)pogosti nasprotnikovo ekipo. Vse skupaj v zelo sproščenem in prijateljskem vzdušju. Na Padričah (pri Zarji Gaji) so Vojko, Tiziana, »Rošo« in »Longo« vsakič poskrbeli, da so tudi nasprotnikovi nogometaši in odborniki (večkrat tudi sodniki) dali po tekmi nekaj pod zob. Pa še navijači so večkrat dobili košček slanine, klobase ali krožnik pašte. Vsi skupaj torej, pa čeprav so še do pred pol ure prej navijali za ene ali druge, pa mogoče zmerjali tega ali onega igralca in celo gledalca. Osredotočili smo se na Padriče. Toda povedano velja tudi za Bazovico, Dolino, Trebče, Križ, Repen, Prosek, Doberdob, Sovodnje in Štandrež. Ne smemo pozabiti na ostalo Goriško in Furlani-jo. Tretji polčas je večkrat daljši od običajnih 90. minut. Debate »a-la« Domenica sportiva trajajo večkrat tudi do poznega večera. Ob takih prilikah so seveda vsi strokovnjaki. Kozarec piva ali (pozimi) kuhanega vina (»brule«) sta obvezen ritual, ob katerem nogometaši, predsedniki in odborniki obeh ekip na dolgo in široko razpravljajo o ključnih epizodah tekme, o razlogih za poraz in še o mnogih drugih stvareh. Profesionalni nogomet pa je čisto drug svet. Po trikratnem sodnikovem žvižgu vsi igralci pohitijo v slačilnice. So nedotakljivi. Težko prideš do njih. Kdaj bo lahko navijač Milana popil kozarček s Pirlom ali Kakajem? Najbrž nikoli. V Bassanu (C2 liga) sicer le plujejo proti toku: na domačih tekmah se vsi (nogometaši, trenerji in navijači) po tekmi zberejo na sedežu društva, kjer jim pripravijo večerjo. Lepa gesta. To je tisti pravi tretji polčas, ki se ne omejuje le na rokovanje in aplavz po tekmi. Naj torej predsednik Lege Antonio Matarrese, ki ni odkril tople vode, obišče igrišča na tržaškem Krasu, Bregu in na Goriškem. Pa bo videl, da so temelji tega športa zdravi. Fairplay je pri amaterjih že uveljavljena praksa. Treba ga je le utrjevati. Jan Grgič namizni tenis - V deželni C2-ligi uspešno igrali v Vidmu Lep nastop krasovcev Soliden krstni nastop Dane in Katarine Milič - Moška D1-liga: popoln izkupiček zmag za Kras MOŠKA C2 LIGA Rangers San Rocco Buildings - Kras 2:5 Agarignis - Tom Fabiani 2:3 (5,-11,9,-9,6); Princisg - Lubrano 2:3 (-8,-3,9,9,6); Franzolini - Stefano Rotella 0:3 (11,9,10); Prinsisg - Tom Fabiani 3:0 (5,9,3); Miloj-kovic - Stefano Rotella 3:1 (-7,9,62); Fran-zolini -Vittorio Lubrano 1:3 (7,-9,12,6); Princisg - Stefano Rotella 0:3 (12,5,10). V soboto se je odigrala v videmski telovadnici res lepa predstava, lepa tudi zato, ker so naši osvojili v gosteh pomembno srečanje. Tokrat je pokazal najbolj zrelo in preudarno igro Vittorio Lubrano, ki je osvojil dve pomembni točki. Prvo tekmo je Tom presenetljivo osvojil proti bolj kotiranemu veteranu Agarignisu in že s tem vlil kanček upanja ekipi. Druga tekma je bila vse prek kot lahka. Vittorio je že krepko zgubljal in je zaostajal po točkah tudi v tretjem setu. Nasprotnik je nerodno zgubil ta set in s tem tudi koncentracijo. Ni znal več pravilno izbirati udarcev, naš igralec pa se je opogumil in ni grešil več v napadu. Sicer pa je treba pohvaliti tudi Toma in Stefana, ki sta znala zelo dobro izkoristiti napake nasprotnih igralcev in v pravem trenutku izbirati žoge za napad s top spinom. (M.M.) Ostali izidi: San Marco PN - CUS Udine B 5:3, Latisana - CUS Udine 1:5, Rangers Udine - Kras 2:5, Azzurra GO -Rangers UD 5:3, Triestina Sistiana - Rangers B 5:0. Vrstni red: San Marco PN in Kras 12, Trieste Sistiana, Azzurra GO in Rangers UD 10, CUS Udine B in Rangers 6, CUS Udine 4, Latisana 4, Latisana in Rangers UD B 0. ŽENSKA C2 LIGA Azzurra Go Allianz Subalpina - Kras 5:0 Morocutti - Katarina Milič 3:0 (3.3.5); Livera - Dana Milič 3:0 (2,6,2); Mo-rocutti/ Jug - Dana/ Katarina Milič 3:0 (7.6.6); Livera - Katarina Milič 3:0 (3,5,7); Jug - Dana Milič 3:0 (5,7,3). V deželni ligi ekipno sta opravili svoj krstni nastop dvojčici Dana in Katarina, ki sta se pravzaprav prvič preizkušali na tem nivoju in preverjali, česa sta se naučili na treningih. Čeprav brez osvojenega seta, sta prikazali dobro začetniško igro in sta se podali v tekmo brez strahu in brez obremenitve. Lepo sta izvajali udarce z forhend stranjo loparja, nekoliko težje je bilo pri povezovanju različnih tehničnih elementov. Seveda se je izkazalo, da imata premalo izkušenj; zato se nista mogli zoperstavljati boljšim starejšim tekmovalkam. Treba bo vlagati še veliko truda v delo na treningih, vendar predstavlja zanje to prvenstvo le pomembna izkušnja za prikaz boljše igre v mladinskih kategorijah. (M.M.) MOŠKA D2 LIGA D'Aronco Gemona - Kras 0:4 Lepore - Elisa Rotella 0:3 (10,11,7); Pascoli - Tjaša Doliak 2:3 (-8,2,10,-13,2); Mecchia - Stefano Maraston 0:3 (6,6,7); Pa-scoli - Vinicio Divo 0:3 (8,2,6). Kras - San Giorgio Porcia 4:0 Stefano Maraston - Sartori 3:0 (4,3,1); Tjaša Doliak - Giusti C. 3:0 (6,3,8); Elisa Rotella - Giusti G. 3:0 (2,5,9); Vini-cio Divo - Sartori 3:1 (6,5,-9,5). Tudi v nadaljevanju turnirskega sistema je Kras v tretji deželni ligi spet po- kazal česa je vreden in osvojil obe možni tekmi. Krašovci in Kraševke (bila je mešana skupina) so se med seboj bodrili in pomagali z nasveti. Edina napeta tekma je bila pravzaprav v otvoritvenem srečanju Doliakove z boljšim nasprotnim igralcem Pascoliem, ki zelo dobro igra proti obrambnemu konceptu. Tjaša pa se je v zadnjem setu vendarle sprostila in začela nepričakovano napadati. Tako je zmedla nasprotnika in ga popolnoma nadigrala. Ostali tekmovalci so izvajali udarce sproščeno in izsiljevali svoj koncept igranja. Pokazali so lep napredek: še posebno gre pohvaliti Stefana Marastona, ki je v letošnji sezoni začel veliko bolj prepričano in samozavestno. (M.M.) Ostali izidi: Trieste Sistiana A -DAronco Humin 5:3, Trieste Sistiana B -Fiumicello B 5:2, Punto d'Incontro - Fiu-micello A neodigrana. Vrstni red: Trieste Sistiana A 12, Kras in Punto d'Incontro TS 10, D'Aron-co Humin in Trieste Sistiana B 8, Fiumi-cello A 4, Fiumicello B 2, San Giorgio Porcia 0. / TRST Četrtek, 6. decembra 2007 25 1 nogomet - Polfinale državnega pokala za amaterje Kras enakovreden vodilnemu v elitni ligi Manzanese takoj povedal, nato je bila pobuda na strani Repencev - Manj zanimiv drugi polčas Manzanese - Kras Koimpex 1:0 (1:0) STRELEC: Masarotti v 4. min. MANZANESE: Zanella, Zompi-chiatti, Predan (Tusini v 79. min.), Rizzi, Va-loppi, Sellan, Masarotti (Durmishi v 75. min.), Trangoni, Bernardo (Vosca v 68. min.), Tiro, Ciriaco. TRENER: Veneziano. KRAS: Carli, Mania (Orlando v 45. min.), Nonis, Centazzo, Ventrice, Banello, Metullio (Giorgi v 58. min.), Batti, Kneževič, Stabile (Visintin v 70. min.), Botta. TRENER: Alejnikov. Kras je drago plačal nepazljivost v obrambi v uvodnih minutah srečanja. Ba-nello in ostali branilci so slabo posredovali in v malem kazenskem prostoru je bil najbolj spreten Masarotti. Manzanese (trenutno vodi v prvenstvu elitne lige) je sinoči v Tržiču tesno slavil z 1:0 in se tako uvrstil v finale državnega pokala, ki bo na sporedu 6. januarja prihodnjega leta (igrali bodo proti Seveglianu). Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova si niso zaslužili poraza. Vseskozi so bili enakovreden nasprotnik. Bodisi tehnični bodisi fizično niso zaostajali za nogometaši iz Manzana, ki so glavni kandidat za napredovanje v D ligo. Od 15. minute do konca prvega polčasa je Kras celo igral boljše od Furlanov. V tem delu je imel napadalec Radenko Kneževič precej smole. Okrog 20. minute so nogometaši repenskega društva izvedli res lepo akcijo: z desne strani je Me-tullio lepo podal globoko v prostor in Kneževič je z dobre pozicije ukanil nasprotnikovega vratarja. Žoga pa ni šla v mrežo, temveč mimo vratnice v »gol-out«. Centazzo in tovariši so se opogumili in prevzeli pobudo v svoje roke. V 30. minuti je imel sežanski napadalec znova odlično priložnost. Po natančni visoki podaji z leve strani se je znašel sam pred vratarjem in z neposrednim udarcem brcnil žogo čez prečko. Če bi usnje najprej zaustavil, bi najbrž brez večjih težav zatresel nasprotnikovo mrežo. Pred koncem polčasa je lepo priložnost zapravil napadalec furlanske ekipe Bernardo. Obramba Krasa je slabo postavila off-side zanko. Začetek drugega dela je minil z edino resno priložnostjo Manzaneseja, toda Edvin Carli je odlično branil. Drugi polčas je bil manj kakovosten. Trener Alejnikov se je odločil za obrambo s tremi branilci ( v prvem polčasu so igrali s štirimi), poteza pa ni obrodila sadov. Dve omembe vredni priložnosti za Kras: Botta z glavo v 34. minuti in lep strel Kneževiča tik pred koncem. Negativna novica je, da se je proti koncu tekme poškodoval Stabile. (jng) Drugi polfinale: Pordenone - Seve-gliano 3:4 po 11-m (0:0) DEŽELNI POKAL 1. AL - Polfinal-na izida: San Sergio - Aquileia 4:3 po 11-m (0:0), Martignacco - Montereale 5:3 po 11-m (1:1) Edvin Carli se je sinoči v Tržiču izkazal kroma mtb - V Lignanu »Začetnik« Milic spet prvi, Nanut 3. med mladinci Denis Milic V nedeljo je bila na vrsti še 3. preizkušnja Zimskega pokala MTB v kraju Lignano Sabbiado-ro v organizaciji domačega društva V.C. Latisana. Udeležilo se ga je okoli 100 tekmovalcev različnih kategorij. Proga je bila zelo zahtevna, saj se je odvijala po peščeni obali ter v notranjost gozdič ka z vi so ki mi pe šče ni mi vzpetinami, dolga je bila 4,500 km in mo ra li so jo pre ko le sa ri ti več krat. Denis Milic, dijak slovenskega zavoda J.Stefan, ki tekmuje za društvo Team Isonzo iz Pierisa, je spet zmagal v kategoriji začetnikov. V kategoriji mladincev je bil Gregor Nanut (UC Ca-privesi) 3., četrta preizkušnja Zimskega pokala pa bo v soboto 8. de cem bra v Loč ni ku ( GO). košarka - Promocijska liga Domovci brez zastojev Brumnovi varovanci tokrat ukrotili ambiciozne a grobe mlade igralce tržiškega Falconstarja Dom - Falconstar 95:65 (34:24, 51:35, 74:52) DOM: Voncina 6, Dornik, Cej 16, Belli 5, Franco 14, Kristancic 21, Ambrosi 7, Campanello 8, Pahor 12, Čotar, Zava-dlav 6, trener Peter Brumen. SON: 24; PON: Ambrosi. 3T: Cej 4, Campanello 2, Belli in Voncina 1. Dom je na domačih tleh dosegel lepo zmago proti v povprečju najmlajši ekipi prvenstva, ki jo sestavljajo igralci letnikov 1984 do 1986. Franco in soigralci so srečanje začeli sanjsko. Pahor je pobiral veliko odbitih žog in uspešno zaključeval akcije v napadu, Cej pa je zadel kar tri trojke iz treh poskusov. Tako so po štirih minutah domači vodili že za 14 točk (18:4). Tedaj pa se je nekaj zataknilo in gostje so se z delnim izidom 9:0 nekoliko približali, a je Domu vseeno uspelo obdržati prednost in zaključiti četrtino v vodstvu. V drugi četrtini so se slabo izkazali nasprotniki in njihova publika, saj so z neotesanimi izrazi izzivali gostitelje. To pa ni zmedlo varovancev trenerja Brumna, ki so po zaslugi izjemnega Kristancica (skupno 21 točk) še naprej večali vodstvo. V tretji četrtini se je Falconstar odločil za consko postavitev obrambe, toda so bili 16-letni Matej Dornik je proti Falconstarju opravil krstni nastop v Domovi članski ekipi prinčič nogomet - Ljubitelji na Goriškem Po dobri igri gladka zmaga Sovodenj Fossalon-Sovodnje 0:3 STRELCI : Fajt v 30. min, Visin-tin v 60 min. (11 m), Sartori v 70. min. (11 m) LJUBITELJI SOVODNJE: Gri-maz, Peteani Marco (Peteani Vasja), Bellini, Tomsič Ladi, Černic, Figelj, Antoni (Tomsič Robert), Sartori (Cotič), Visintin (Sambo), Gorjan, Fajt (Ferfo-glia). Trener: Cescutti Sovodenjski ljubitelji se z gostovanja v laguni vračajo z dragoceno in povsem zasluženo zmago. Že v začetku je bilo videti, da bomo priča dopa-dljivi tekmi. Sovodenjci so igrali dobro, predvsem na sredini igrišča, kjer sta posebno Tomsič in Gorjan gospodarila in za napadalce ni manjkalo dragocenih podaj, ki jih je bilo le treba sprementi-ti v gol. Proti koncu prvega polčasa je lepo skupinsko akcijio zaključil Fajt, ki je kot če bi šlo za biljard mirno položil žogo tja, kamor je bila za domačega vra- tarja nedosegljiva. V drugem polčasu je bila igra podobna. Tudi domačini so skušali spraviti v težave sovodenjsko obrambo, a ta je tokrat res delovala brezhibno, tako da vratar Grimaz ni imel večjih preglavic. Ko se je Fajt odločno podal v protinapad, domačemu branilcu ni ostalo drugega kot da ga poruši v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je spremenil Visintin. Tudi zadnji zadetek je padel iz enajstmetrovke, ki si jo je spretno prislužil Ferfoglia in gotovo izvedel Sartori. Celotna ekipa si tokrat res zasluži pohvalo za odližno in spodbudno predstavo. V soboto ob 14.30 bo na sporedu tekma Sovodnje-Cervignano. Vrstni red: Mossa 21, Fincantie-ri in Moraro 20, Turriaco 17, Manzano 16, Sovodnje 15, Chiopris 12, Por-petto 11, Leon Bianco in Villesse 10, Fossalon in Staranzano 9, Cervignano 3, Survival 1. PLANINSKI SVET Društveni večer SPDT Člani in prijatelji SPDT se bodo zbrali v petek 14. decembra 2007 ob 20.30 na zaključnem društvenem večeru v dvorani K.R.D. Do Briščki. Ob tej priliki si bodo lahko s pomočjo filmskih zapisov, diapozitivov in slik priklicali v spomin izlete in dejavnosti, ki so jih skupaj doživljali v sezoni 2006-2007. Ogledali si bodo lahko slike in filme, ki so jih člani in odborniki posneli v tem obdobju na zasneženih poljanah, med plezanjem v stenah domačih in tujih gora, na mladinskih izletih, med planinsko šolo, na društvenih izletih in na raznih družabnostih in srečanjih. Prijateljsko srečanje bo tudi prilika za kovanje načrtov za novo sezono in predvsem, da si izrečemo topla voščila ob bližajočih se praznikih. Prav zaradi tega ste vabljeni, da se udeležite družabnosti v čim večjem številu. (Odbor) Otvoritev poti dr. Sonje Mašere V okviru projekta Interreg III A je Slovensko planinsko društvo iz Trsta, v sodelovanju s Planinskim društvom iz Sežane, transi-ralo čezmejno pot, ki jo je poimenovalo »Pot Sonje Mašere«. Otvoritev te poti bo v torek, 18. decembra 2007. Pot povezuje tržaško okolico s Krasom. Speljana j po starih stezah in poteh, ki so jih nekoč uporabljali naši predniki in predvsem domačini, ko so hodili na delo ali po opravkih. Kraj in uro otvoritve Vam bomo sporočili naknadno. (M.P.) domovci strelsko razpoloženi in so s štirimi skorajda zaporednimi trojkami v bistvu že odločili kod bo zmagovalec. Gostje pa so se nato odločili za bolj grobo igro, ki sta jo sodnika primerno kaznovala, gostitelji pa so dobro izvajali proste mete s Francom na čelu, ki je bil v tem elementu nezmotljiv. V zadnji četrtini so domači le obdržali prednost, tako da so več priložnosti dobili tudi mladi. Med temi je svoj krstni nastop v ligi opravil Matej Dornik (letnik 1991). Pohvalo tokrat zasluži celotna ekipa, ki se je dobro borila skozi vso tekmo, izpostaviti pa je treba odlično igro Pahorja in Kristancica, ki sta bila za nasprotnike nerešljivi uganki. Vrstni red: Dom 14, Monfalcone* 12, Villesse, Romans in Grado** 10, Ede-ra in Falconstar* 6, Mossa 4, Amatori Isontini in Cormons 2. (* s tekmo manj, ** dve tekmi manj) Albert Voncina UNDER 19 MOŠKI Sinočnji izid: Jadran ZKB - POr-denone 82:77 (17:16, 40:30, 70:47) UNDER 15 MOŠKI DEŽELNO PRVENSTVO Bor Zadružna kraška banka - Fogliano 46:74 (6:15, 17:34, 30:56) BOR: Mahorčič, Labiani 4, Jerman, Peressutti, Sancin 2, Kukic 5, De Vecchi, Tanasijevic 30, De Luisa 5, trener Robi Ja-komin. TRI TOČKE: De Luisa, Kukic in Labiani 1 Združena ekipa naraščajnikov Bora in Brega se je (brez poškodovanega Celina) nasprotnikom z Goriškega upirala po svojih močeh. Prve minute so bile izenačene, nato pa je prišla na dan premoč gostov. V drugem polčasu, ko je trener Fo-gliana spreminjal postavo, je bila igra spet bolj enakovredna in gostitelji so na trenutke pokazali lepe poteze. Zlasti se je odlikoval prizadevni Štefan Tanasijevic, ki je uspešno prodiral na koš, skakal na odbite žoge in se dobro boril proti nasprotnikovemu 14-letnemu dvometrašu Candussiju. □ Obvestila OOZUS obvešča učitelje 1. 2. in 3. stopnje, ki jih ne zanima seminar ISIA, da se vpišejo v uradu ZSŠDI na pred-sezonski seminar, ki bo v nedeljo 16. decembra 2007 na smučiščih FJK. Kotizacija seminarja bo izračunana glede na število prijavljenih. Vpise sprejemamo do jutri, 7. decembra 2007. Četrtek, 6. decembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež veter megla VREMENSKA SLIKA 1030 LIZBONA O 10/10 MADRID O 0/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Proti nam pritekajo v višinah od severozahoda občasno vlažni tokovi. ŽENEVA 0/8 O MILAN O 1/15 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.51. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 14.28. A Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki sega tudi nad Alpe in severni Balkan. Oslabljena hladna fronta se pomika čez srednjo Evropo in s svojo oblačnostjo prehodno nekoliko vpliva tudi na vreme pri nas. BIOPROGNOZA Danes dopoldne in sredi dneva bodo občutljivi ljudje imeli manjše vremensko pogojene težave, ki bodo popoldne ponehale. V drugi polovici noči na petek bo moteno spanje vremensko občutljivih ljudi. -/^T-^ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.17 najnižje -15 cm, ob 7.30 najvišje 46 cm, ob 14.28 najnižje -55 cm, ob 20.47 najnižje 24 cm. Jutri: ob 1.53 najnižje -14 cm, ob 7.57 najvišje 46 cm, ob 14.56 najnižje -59 cm, ob 21.20 najnižje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 8 2000 m............0 1000 m ........... 7 2500 m ...........-3 1500 m............3 2864 m...........-5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 1/8 TRBIŽ O 0/8 O -5/6 KRANJSKA G. O TRŽIČ -4/7 OVEC /6 & O GRADEC -2/8 CELOVEC O -3/6 O-3/6 S. GRADEC CELJE -4/8 O MARIBOR o-3/9 PTUJ O J .. V VIDEM O 0/14 O PORDENON 1/13 - „ - O ČEDAD O KRANJ 1/13 Qc LJUBLJANA GORICA rt"0 N. GORICA -2/8 N. MESTO -3/8 GORICA O -/12 POSTOJNA O 0/12 O-3/7 --- T\J V KOČEVJE 8™4T^^ c O " PORTOROŽ O ---^ ™NOMELJ 2/12 ^ ^ ) UMAG OPATIJA , REKA 5/13 ZAGREB -1/8 O 3/14 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo zmerno oblačno. Čez dan bo povečini spre- Delno jasno bo, občasno zmerno do pretežno oblačno. Zju- menljivo, zvečer se bo vreme prehodno izboljšalo. traj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju 2, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C. Povečini bo spremenljivo. V popoldanskih urah se bo oblačnost povečala. Zvečer in ponoči se bodo pojavljale prve padavine. Meja sneženja bo sprva nad okrog 1700 m, nato se bo spustila do okrog 1200 m. Jutri se bo pooblačilo, zapihal bo jugozahodni veter. Rahel dež bo popoldne predvsem v zahodnih in severnih krajih, v noči na soboto pa se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Meja sneženja se bo spustila do n.v. okoli 600 m. V soboto dopoldne bodo padavine ponehale, na Primorskem bo zapihala burja. Popoldne se bo delno razjasnilo. kitajska - Večja občutljivost za pravice živali Vlada je dala zapreti več sto medvedjih farm PEKING - Kitajska je zaprla več kot 400 farm za rejo medvedov, kar je znak večjega prizadevanja za zaščito pravic živali, je sporočila kitajska vlada. Število medvedjih farm, ki živali vzrejajo predvsem zaradi žolča, ki se uporablja kot zdravilo, se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po besedah namestnika kitajskega ministra za gozdarstvo Zhu Liekeja zmanjšalo s 480 na 68. Poleg tega žolč pridobivajo s pomočjo novih kirurških tehnik, ki naj bi medvedom zmanjšale bolečine posega, medtem ko so tradicionalni načini vključevali za- piranje medvedov v majhne železne kletke ali železne jopiče, je še povedal. K ustreznemu ravnanju z živalmi naj bi pripomogel tudi vladni sistem označevanja živali, po katerem ima vsak medved svojo da to te ko. Medvedji žolč sicer uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini za zdravljenje povišane telesne temperature, bolezni jeter, krčev in bolezni srca. Za povprečni medvedji žolčnik v Aziji iztržijo tudi do 3.400 dolarjev, pojasnjuje organizacija za zaščito živali Humane Society of the United States. POREČ / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. decembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Za te zahvalit (p.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 10.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 11.25 Vremenska napoved Dnevnik 10.30 Aktualno: Motorshow 11.35 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana (vodi Cate- rina Balivo) 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) 21.30 Kviz: Speciale Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi) 22.50 Dnevnik 23.00 Aktualno: Porta a porta Rai Due 7.00 9.20 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 19.00 19.10 20.00 20.25 20.30 21.05 23.05 23.15 23.20 Variete: Random Variete: Piccoli sciatori crescono Aktualno: Un mondo a colori Dnevnik - Punto.it Variete: Piazza Grande Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: Roswell - Cambiamenti Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Tutti odiano Chris Kviz: Pyramid Izžrebanje lota Dnevnik Aktualno: Annozero (vodi Michele Santoro) Dnevnik Aktualno: Punto di vista Variete: Artu ^ Rai Tre 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.10 14.00 14.50 15.00 15.10 15.15 16.15 16.35 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 22.30 22.50 23.50 Nan.: Saranno famosi Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Leonardo Dnevnik - Neapolis Dnevnik Variete: Trebisonda - Le avventu- re di Hocus e Lotus - Ricordi di una valigia - Holly's Heroes Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione - La galassia oscura Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Deželne vesti, Vremenska napoved Športne vesti Rai šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: Medium - Quattro sogni Nan.: In Justice - Il presupposto sbagliato Dnevnik Deželne vesti in Primo piano Dok.: Correva l'anno - DietrichRiefenstahl 8.40 Nan.: Nash Bridges - Senza fede 9.40 Nad.: Bella e la vita 10.40 Nad.: Febbre d'amore 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Detective Monk - Il sig. Monk e la ruota panoramica 16.00 Nad.: Sentieri 16.50 Film: L'ultima riva (dram., ZDA, '57, r. Allan Dwan, i. Ray Milland, Debra Paget) 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger - Il matrimonio 21.10 Film: U-571 (voj., ZDA, '99, r. Jonathan Mostow, i. Matthew McCo-naughey, Bill Paxton) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.50 Film: Faccia di Picasso(kom., It., '00, i. Massimo Ceccherini) Canale S 8.00 Dnevnik 8.45 Dnevnik - Insieme 9.00 Aktualno: Panorama del giorno 9.10 Aktualno: Secondo voi 9.20 Film: Rocco (dram., It., '03, i.Barbara d'Urso) 11.25 Nan.: Providence - Il testimone di nozze 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 16.55 Dnevnik 5 minut 17.05 TV film: Rosamunde Pilcher: fiori nella pioggia (dram., Nem., '01, r. Ralf Gregan, i. Karina Kraushaar) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: La figlia di Elisa - Ritorno a Rivombrosa 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show V Italia 1 11.10 Dnevnik in vremenska napoved 11.10 A-Team - Processo per alto tradi- mento (3.del) 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanke: Lupin III 14.05 Ris.: Hunter x Hunter 14.30 Ris.: Dragon Ball GT 14.40 Tg com/Meteo4 15.00 Nan.: Veronica Mars - Piove sul ba-gnato 15.55 Nan.: Malcolm - Fuori di casa - Il secondo lavoro 16.50 Ris.: Heidi 17.15 Ris.: Hamtaro piccoli criceti, grandi avventure 17.30 Ris.: Spongebob 17.45 Ris.: Pokémon Diamante e Perla 18.00 Ris.: Occhi di gatto 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at home - Erba di casa mia 19.40 Ris.: I Simpson 20.05 Ris.: Futurama 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Smallville - Zod - Per un sof- fio - Rampicante 23.50 Športna oddaja: Mr. Olympia 8.10 8.30 9.00 10.35 11.05 11.35 12.35 13.30 14.05 15.40 16.05 17.00 18.30 20.20 20.55 21.05 22.45 23.35 23.55 Dnevnik - pregled tiska Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Aktualno: oddaja v živo Nad.: Marina Dokumentarec o naravi Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica) Aktualno: Musa TV Oddaja v živo Vprašanja Illyju Dokumentarec o naravi Nan.: Lassie Risanke Aktualna oddaja Tema tedna Vasi FJK Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) Gledališka sezona FJK - Rossetti Aktualno: Progetto Promo Film: Il tredicesimo e sempre Giu-da (western, It., r. Giuseppe Vari, i. F. Arena, G. Bellucci) La 7 LAs 9.20 Aktualno: 2 minuti un libro 9.30 Nan.: Cuore e batticuore - L'uomo dagli occhi di giada 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo - Mother's Day 11.30 Nan.: Le inchieste di Padre Dowling - Un ragionevole dubbio 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali - Sparo nel vento 14.00 Nan.: Jack Frost - Verita nascosta 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Stargate SG-1 - Prometeo 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Am- bizione 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Nan.: C. Jordan - Giustizia in ri-tardo - Luna blu - Delitto in cielo (T Slovenija 1 9.50 10.35 10.45 11.40 13.00 13.15 13.50 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 18.15 18.30 18.35 18.40 18.55 19.55 20.55 22.00 23.00 23.35 23.55 Kviz: Male sive celice Dok. nan.: Koža, dlaka, perje: Dvorjenje Z vami Omizje Poročila, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Vojko Anzeljc: Začnimo znova Piramida Poročila in prometne informacije Mostovi - hidak Ris.: Srebrnogrivi konjič Kratki dok. film: Aleksander se preseli Enajsta šola Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved Jasno in glasno Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Nan.: Adventni dnevi: 6. december Risanka Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Kviz: Milijonar z Jonasom Tednik Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti Odd. o kulturi: Osmi dan Knjiga mene briga. Joseph Campbell: Miti, po katerih živimo Film: Njena življenjska vloga (dram., Fr., '04, r. F. Favrat, i. Agnès Jaoui, Karin Viard) {p Slovenija 2 11.00 13.00 13.30 13.55 14.25 14.55 15.55 16.15 17.25 18.00 18.05 18.35 19.10 19.15 Otroški infokanal Odd. o modi: Bleščica Človek potrošnik Dok. nan.: City Folk, ljudje evropskih mest - Košice Globus Dok. odd.: Glas Evrope - sedanjost: Nastja in Ivo Prvi in drugi Dobrodelni Miklavžev koncert Mostovi - hidak Poročila Pomagajmo si Evropski magazin Glasbeno-plesni december za mlade: plesalci plesne šole M. Horvat Ob 50-letnici otroškega zbora RTV Slovenija 19.30 Dok.: Pesem kamna 20.00 Pri Bernardki v Halozah 20.35 Košarka - Evroliga: Union Olimpi- ja-Prokom 22.30 Film: Vikend paket 23.05 Nad.: Jasnovidka - Medium 23.50 Film: Onstran morja (ZDA, '04, r.i. Kevin Spacey, i. K. Bosworth, J. Goodman) Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.30 10.30 11.00 16.50 17.50 18.00 18.45 19.15 20.00 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi City Folk Srečanje z ... (vodi Rebeka Legovic) Odmev Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin Vreme Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Dok. oddaja Avtomobilizem Košarka - Evroliga: Union Olimpi-ja-Prokom, vmes Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema: Vaš Kanal (p.) Avto za vas Mladi upi Avtomob. odd.: IRC - Švica Mladi@-a+e (p.) Dnevnik in vremenska napoved Spomini borcev Estrada Kulturni utrinek (p.) Dnevnik in vremenska napoved (p.) Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (4. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Radio Koper svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Sanje potovanj; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla Single; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 7.00 Kronika; 8.10 Svetovalni sevis; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Koledar kulturnih prireditev; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.40 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.15 Radio danes; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Košarka, Union Olimpija; 22.45 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Ban-chetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. v Sloveniji * . * v Ponudba velja od 6.12. do 17.12.2007 oz. do razprodaje zalog. Mercator Center Nova Gorica industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 33 43 300 & Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper, Tel.: 05 66 36 830 * M Odpiralni čas v decembru: ^ od ponedeljka do petka sobota nedelja 24.12. in 31.12.2007. praznik, 25.12. praznik, 26.12. od 9.00 do 21.00 ure od 8.00 do 21.00 ure od 9.00 do 17.00 ure od 9.00 do 19.00 ure ZAPRTO od 9.00 do 15.00 ure Iišu