a/
i i
Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroško ulice 5.
>	f\ t zrn
i 9
mit Beilagen
ss č


HBPOčr.ina listu:
„STRAŽA“
uhaja v pcmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaja
Z uredništvom se more govoriti nsah dan od 11.—12. ure dopold,
Telefon št. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto		. 12	K
Pol leta			K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati a]i oznanila se računijo s 15 via od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 126
Maribor, dne 30 oktobra 1912.
Letnik IV
Osramočeni in osamljeni.
Avstrijska zunanja — ’ notranjaseVeoajrune boljša — politika je doživiela popoten debacle. Avstrija stoji sedaj osramočena f fn osamljena pred celim svetom. Hotela je igrati vlogo mogočnega in samovoljnega protektorja i nad balManiskimi 1 državami, obnašala se je kakor moč, I brez kjatere | se ne sme zgoditi na Balkanu nič pomembnejšega., (pozirala | je rada v vlogi taktičnega balkanskog*, gospodarja], a sedaj)???
Z nepričakovano hitrostjo i ijn / z občudovlainja vredno smelostjo se rišejo na Balkanu s kr/vjjo nove geograiične meje, vsi principi, j na katere se je ozirala Avstrijska balkanska politika, so brez in proti naši volji vrženi med staro šaro in osramočena ter blamirana mora avstrijska ohoRost stati ob strani in pustiti dogodkom njihov tek)-. IVj avioffi sn^motl nima Avstrija nikogar, ki bi jo tolažil]: popolnoma osamljena je. Berolin je Maiden do skrajnosti, 'Petrograd tudi ne bo nikdar podpiral politike, ki bi bila naperjena proti balkanskim Slovanom, Rim se škodoželjno smeji : za injega se razvijajo razmere na fljlkatnu najugodnejše i in on je tudi že pograbil mastno tripoli-tansko kost, v Parizu, in Londonu pa tudi ne bo nihče ganil mezinca za Avstrijo,
Kot dobri državljani obžalujemo, da je naš izu-nanje-političen položaj tako ; ob up e n in žalosten, pa vendar moramo takoj pribiti,,, da je prišlo tako daleč, da smo zabredli' j v sedanje blajtoj, po krivdi naše
Jugoslovane zunaj monarhije je smatrala naša politika vedno za nekaj, kar naj redi in ustvarja udobnost Nemcem in Mažarom. Rodilni politiki f sol nas Jugoslovane vedno ošabno prezirali, pometali' z nami, kakor s cunjami, pditrjevalj, ko nas je nemška in mažarsksi oholost psovala in žalila, ter femjatrali naše pokrajine samo za svobodno torišče ib posestno stanje nemškega in mažarskega kapitala. Pa se mora taka krivična politika maščevati, je umevno in maščuje se sedaj bridko, tako bridko,: da moramo trpeti cefo mi, .ki smo vedno svarili monarhijo pred njeno nesrečno, pogubonosno politiko.
Ali ni izhoda iz sramotne osamelosti, v katero je zabredla naša država? Je in Mfeelo lahek in ne nečasten. Brez ovinkov’' bodi pa povedano, da, bi bilo povsem pogrešeno ' in ( skraijjnp nevarno, f če W. si
hotela država priboriti izhod z orožjem. Rožljanje z orožjem kar pustimo grof Stiirgkh je sicer včeraj v svoj em govoru v državnem zboru nekolika ^potegnil meč iz nožnice —* in stopimo na bolj pohlevna pota. Ne trdimo, da h|' ne limeti' ( močne armade, ki bi si ji bilo treba bajti od boja izmiučejnih balkanskih držav, zlasti če bi jo prevevala; svetost navdušenja, ki ga izžareva velik, idealen cilj! i Toda ali mislite;, da so sebični trgovski in gospoda;rsko-izže-majcči interesi nekaiternikov primeren ideal, f ki naj vlije ognja! in poguma, v vrste v, boj korakajočih ? Ali menite, da bi bil zlasti za Slovane, M#ere tepete s Čuvaji in Heini, ta cilj zadosten, |da bi šli z navdušenjem v boj proti' rodnim bratom? 'Ali menite, da bi se ne uprla ntjša, javnost, če bi videla, da so hoče radi kjšefta maloštevikiih bogatašev pognati tisoče in tisoče mladih ljudi v smrt? Ali menite, da ne uvideva že vsak j pajmeteni, treznomislec clipvek, da bi bila razun kšeitnih ozirov I gonjijlnaj i sila cele akcije mržnja do Jugoslovanov, katerih gotovi pre-naipetneži ne morejo zbrisati iz sveta? |AKI: menite, da bi se balkanske države, ki so po večstol(e|nih mukah dosegle nekaj, 1 po čimur : so hrepenele stoletja, ne borile z junaško, levjo, heroično nevštrašienostjo ? In konečno, ialj menite, ! da bi Evropa mirno gleda-la, i če bi se skušalo dovesti zopet islam I do zmage nad krščanstvom? Ali menite,! da bi Rusija dopustila, da bi se zopet vsužulila, komaj osvobojena bal-fcajnska slovanska raja? Ali se sploh morate izogniti zavesti. da.Thi1 vsalm.nhoroženo posredovanje Avsthi-
vse, da jo bo obvaroval usodnega igranja z orožjem.
Vsako prelivanje krvi, vsako nečloveško klanje, povzročeno po najs, bi bilo še toliko bolj obsodbe vredno fn prokletstvo izzivajoče, lker imamo | iz | sedanje zagate primeroma lahek izhod. Bilstvo naše bodoče taktike na Balkanu tvori vprašanje: z ali proti balkanski zvezi. Odgovor ne more biti drugi,^ kakor : z balkansko zvezo. Balkanska) zveza, ojačena in izčiščena v ognju in krvi, predstavila naBaHikainu moč, proti kateri je vsako nastopanje nespametno in neplodno. Kdor hoče imeti na Balkanu v bodoče kakšno besedo, jo more imeti samo v sporaizumu z balkansko zvezo. Sporazum z balkajnskimi narodi, to ja po dosedanjih dogodkih predpogoj za vsako trezno balkansko politiko. (Tja predpogoj mora sprejeti tuffi
naša I država. fOipustiti mora svojo po mažarski in nemški ošabnosti narekovano politiko oholega gospodarja in diktatorja ter podati ; balkanskim državam roko v pošten sporazum. 'Z brezpri.mernim f junaštvom, ki so je pokazjali balkanski narodi! v sedajirjili bojih, so odstranili zadnje predsodke za vsakega, ki ni vsled megalomanije neozdravljiv in jih mora sedaj vsakdo smatrajti! za enakovredne v vjrsti narodov. ‘Naj Avstrija ravna z njimi v bodoče kot zl enakovrednimi in enakopravnimi narodi, naj jih vpošte-va, kakor zaslužijo, naj jim pusti, da si bodo svojo usodo sami določali, pa bo popravila blamažo, ki jo je doživela zdaj y zunanji politiki in bo inavfgurirala politfjko, ki ji zagotavlja vspeŠno j in častno bodočnost. Seveda, principe enakopravnosti in enakovrednosti mora izvesti najprvo doma. (Tjo ( je , cente-rum censeo, brez katerega ne bo izjSila Avstrija nikdar iz blata in močvirja.
Vojska na Balkanu.
Bolgari nasedli Btmarhissr, Eski-Babo in Lüle-Bnrgas. Pred veliko bitko v Traciji. — Veles padel. — Stiplje
padlo.
V zadnjih dneh ni na bojjjjšjču j prišlo ( do nika-kib odločilnih bojev, Vsa, poročila, ki prihajajo zdaj iz Balkalna,, vedo poročati samo o stalnem prodiranju balkanskih držav v Turčijo . in.opisujejo razne boje, ki so se že vršili. Rstzen tega se časopisje se-1 n astaT' vsled ' 'sijajnih5 ‘zmag balkanskliik'držav. Diplomacija, ki je doživela težak poraz že s svojim posredovanjem za ohranitev miru, beleži sedaj lahko drugi poraz svoje politike. Poincarejeva, formula, ki je določilg ohranite!v5 ! statusa, Kj|uo ( tudi, v t slučaju zmage balkanskih držav;, je po dosedanjih presenetljivih dogodkih padla v vodo in Rsi merodajni in resni politiki so daji status 'fjjuo-paroli slovo.
Politika velesil .m anram Balkan^ se mora popolnoma spremeniti in med posameznim!', kabineti se z mrzlično nestrpnostjo išče novih potov, po katerih na,j bi hodila odslej njih balkanska politika. Bojimo se samo, da bo diplomacija, ki je dožhfela. že dve tako nesmrtni blamaži, imel)a tudi pri določenju novih smeri nesrečno roko. Zlasti avstro-egrska. diplo-macija, bso^če se ne bo ločila od po nemški in ma-
FODLIHTKK.
Mo va uredba zaeuvauje umetniških spomenikov.
Od Teta 1898 sem se je večkrat v našem parlamentu predložil osnutek postave gilede čuvanja) naših zgodovinskih in umetnišl^h spomenikov- In vse, kar se dosihdob v tej panogi od držaje oblasti potom centralne komisije štorij, sloni le na ministrskih nared bab, deloma se opira tildi na nekatere sorodne postave, na primer stavbeni red, vobče pa nimajo ukrepi centralne komisije prave sajnkcije, ker ne stoji za njimi vsikdar paragraf. Njeni lunkcijonarji morajo zato bolj delovati na to, da prjzajdete činitelje prepričajo o kulturnem pomenu posameznih odredb. Večinoma se tudi doseže vspeh. jV nekaterih ozirih bi pa ne bilo škoda, če bi jJametna postava določala spomeniško čuvanje. V sedanjih razmerah se zasebnikom ne more do živega. .C e se kafc;emu baronu ali knezu, ne zljubi prispevati k ohranjevlafnju kake zgodovinsko znamenite razvaline ali še obstoječe zanimive graijščine, pa odklanja celo drža/Viio subvencijo in pusti, da zob casta še nadalje razjeda in lušči okraske in zidove. Cerkvi bi nova, postava ne mogla] veliko škodovati, 'ker od stragi cerkvene obla,stinse tako večinoma,; vse ’ stori, kar se od centralne komisije želi in se strinja z zahtevami službe božje. Le kontrola bi bila večja in marsikateri spomenik bi se še o pravem času rešil slabega prenovljen ja So na primer slikarji, ki hodijo po deželi o-koli ter gospodom župiVkonk in celo cerkvenim ključarjem prigovarjajo, naj dajo to ali ono staro oljnato sliko preslikati, sebe pa l$vjalijo kot najboljše restavratorje. Človek s čudom posluša, kako učeno in strokovno govorijo, če piai pogleda njjih delo, pai vi-
di, da je so vse pokvarili. 'Večje ! nadzorstvo! torej, če’ bi ne foiio preveč birokratično, bi nikakor ne Škodovalo. Pa avstrijski parlament ne dela. in do take postave je še daleč. Zato je mVInistrsIvo za uk in bogočastje začelo posahiezne dele tega postavnega o-snutka naredbenim potom u viel javlja,ti. Letos se je že sešel na Dunam državni spomeniški svet, sedaj so pa začeli tudi nastavljati deželne konservatorje,, jN,a? va,'dno prideta v vsako deželo 'dva). Eden je po svojih študijah umetniški historik, drugi inžener ali pa arhitekt. Njuna naloga je, 1 da sestavila f seznamek vseh umetniških spomenikov po deželi lin vuracino porabo,, torej nekako spomeniško registratimi, brez o-zira na, publiciranje. Vrhu tegafi rešujata vse akte, ki se tičejo čuvanja i spomenikov ? in so se do sedaj stekali na Dunaju i pri centralni komisiji. Radi decentralizacije se bojta odsihdob refeitjve prej dočakale, pa tudi stvarno bodo bolj 'utemeljene, Deželpi konservator kot strokovnjak ! bode lahko , vsako važnejšo stvjar pregledal in presodil na licu mesta in se bode lahko ustno pogodil s vsemi prizadetimi činitelji, centralna komi'sija pa je dbsihdob sklepala v navadnih zadevah ie na podlagi aktov in fotografij, ki so jih pošiljali ; ne vednoil strokovno gaohraženi konservatorji. Posebna nalogar novih deželnih konservatorjev j,e, da redno nadzorujeta)1 važnejše spomenike, Ha skrbita, ' da se sproti izvršujejo manjše poprave, i d,a se tako zabr;anijo vfečje 1 in dražje poškodbe. JZ a manjša , nujna popravila , lahko ! deželni konservator prispeva z gmotnimi doneski, večie subvencije pa predlaga državnemu spomeniškemu svetu na Dunaju, 1 ra|vno tako f je tudi v, nekaterih drugih vprašanjih, na primer glede popolnega, uničenja kakega i spome(ni!ka (a,ko se na primer naj cerkev podere), ali popolnega spremenjenja, navezan, da prei> loži stvar centralni oblasti v razsodbo. Ro’ f našem mnenju bode inštitucija deželnih konservgtorjlev koristna in zaščito umetniške dedščine po naših pred-
nemcih. Umevno je, da bode tudi v bodoče kakor dosihdob nestaie tupatam težave, kako ohraniti spomeniku ’starinskji značaj in obenem .ga tudi v bodoče zagotoviti za prajktično porabo, a ti spori se bodo dali mirnim potom poravnati. Dostikrat ima vsaka stranka deloma prav, Vsaka mora nekaj popustiti, srednja pot se mora najti. Zato pa, je mnogo zavisno od koncüiantqjili uradnikov, pa tudi od lastnikov in u-praviteljev spomenikov. Nova, štajerlska deželna konservatorja sta dp. Pavel Hafuser, zgodovinar umetnosti in bivši tajnik centralne komisije* !On si je o priliki obnovljenja trpljenjskega pota v Šmarju pridobil simpatije vseh, ki so ga spoznali. Drugi pa je arhitekt A. J. .Quiiqjuerax, ki je dosihdob služboval med Hrvati v Dalmaciji. 'Dosedanji takozvani, konservatorji |a|li umetniški čuvaji )(De n,k ni a fep ile g e r ), kakor jih imenujejo nove niaredbe, bodo odsihdob le po potrebi informatorji za deželna konservatorija in ne bodo imeli 'drugega pomena.
Za smeh.
Se lahko p o im a g ,ai.
Berač: „Dajte mi par vinarjev.“
Gospod „Pa jih bodete dali za šnopsi.“
Berač: „(Dajte mi krono, potem bom pa pil —
vino».“
Učeno p o v e d, (a n o.
Profesor kmetijstva: „To stoji, da kmetovalec brez živinske soli ne moro živeti.“
Ni prav s 11) Š' a L
Profesor učencu: „Povejte mi, kako so izračuni obsežek trivogelnika ! “
Učenec (mrmraje): ,„;Jo profesor pravi osel, kako naj jaz to vem.“
Profesor: „No, povejte še enkrat, znahiti je lulo prav,“
Stran 2,
žarski ošabnosti in sebičnosti diktirani politiki, zabredla tako daleč, jda bo spravila ' v nevarnost svetovni mir in svoj obstanek.
Položaj na bojiščih, ki je za nas Jugoslovane rajdostneiši, kot položaj v okosteneli in konservativni svetovni in avstrijski politik^, je trenutno približno sledeči:	. T	.
Po porazu turške armade pri Lozengradu -Kirkkilissi — se je prvotno zatrjevalo,p da se porap žena turška armada zbira pri Bunar Hizarju, da se tam postavi v bran Bolgajrom. Toda glej! ; Bolgarske čete prodrejo pred Bunajr HKzajj, toda sovražnika ne najdejo. Tjurška, armada ! se je umaknila proti jugu in se je utaborila ob železniški progi Carigrad —Odrin med Baba Eski in Liile Burgas, Splošno se je pričakovalo, da pride tukaj do krvave bitke, toda tudi te dVe turški postojanki: ste padli v roke Bolgarom _ brez ] vsakega odpora, [To naglo / umikapje turške armade postane še le umevno, če se pomeli, da je vzhodna bolgarska kolona i prodrla 1 že preko Vize do Saraja, je torej v treh dneh prekorakaiafjčez 100 kilometrov daleč, kar daje bolgarski armadi najsijajnejše 'spričevalo, Sploh se- kaže ! v prodiranju Bolgarov neka nadkrif-ljuijoča, dobro! preracunjena strategija, katera Turke tako rekoč sili, t dìa se morajo pokoriti poveljem Bolgarov1. (Napad Bolgarov iz Saralja sem ! bi bil prodrl: i celo turško fronto Eski-Biaba—Lule Burgas in jo popopnoma odrezat od Carigrada,: Turški armadi ni tedaj preostajalo pic drugega, kakor 'da ,se je koncentrirala še bolj' nazaj. )
Ker se nahaja i sedaj giorno taborišče turške armade v Corlu, se razteza turška fronta med Mu-rajdlijo in Sineklijo. Tukaj pride v bližnjih dneh do bitke, če se bo turški povel)ji/ik [Nazim pašja sploh upaj:, 'svoje čete še enkra|t1 postaviti v ogenj, f Prvi poraz pri Lozengradu in večdnevno neprestano umikanje je na turško armado gotovo tako slabo vplivar to, da bi se prav nobeden poveljnik ne up/ai, postaviti se po robu s takimi četami | zmaigonosnemu nasprotniku, izvzemši, če bi bil dobil toliko ojačen], da bi njegove čete bile po številu mnogo večje, kiakor one nasprotnika. Iz poročil pa ni nikjer posneti, da bi bil dobil turški general sploh kaj ojačen j. Vse’ kako se pa nahaja turška, /armada sedaj-, v boljšem položaju, kakor bolgarska. Dobiva provjjant in streljivo naravnost iz Carigrada, died tem, ko je zalar galnje bolgarske armade z živili in municijo zelo o-težkočeno' ker se nahaja Odrin še v turških rokah, vsled česar se ne morejo poslužiti železnice. Ce pa tudi tokrat vojna sreča ne bo (Turkom mila, se bodo umaknili v utrdbe pri Ca|:Mdči. Cadaldče 1 je vrsta fortov, ki so med Črnim in Marpiara-morjem in za-branjujejo vhod proti Carigradu,
Bolgarijo čaka torej še velika in zelo težavna nfvloea... j)remagaitLvse_ te utrdbe. __	_ "‘j “
srbske armade v dolini Vardar predi Skopljem, 'Neprestane vesti o umikanju turških čet, ki \ prepuste brez vsakega odpora zelo važne postojanke prodirajočemu sovražniku, povedo, da se je turška armada po bitki pri Komanov! razpršila na vse strani. In kjer so pa dohitele te begunce srbske in bolgarske konjeniške čete, so se udiali i kap na milost ! in nemilost.
Ni tedaj izključeno, i da izdruženal srbska in bolgarska armada do Soluna sploh ne naleti na resnejši odpor, kap če je še sploh kjje kaj turških čet, se bodo izognile vsaiki odprti bitki in bodo še le [pred Solunom vnovič poskusile svojo srečo. Sicer) pa pipeti Turkom i tudi za hrbtom nuvja'1 vellikjai j nevarnost, ker je grška, armada že prodrlaj j do Veri je, Odkoder je do Soluna samo še dva dni hoda. 'Ce bi pa j£ur-Šlka vojna mornarica še tudi tedaj ne zapustila Dardanel, ko so že združeni Srbi, Bolgari in Grkji pred Solunom, jbo grško vojno brodovje 1 tudif od 1 morja sem zdatno podpiralo združene armade.
Avstrija in Balkan.
A.vst^TO^iiikff;:^	držar
vam je potrebna temeljite revizije. Avstrija je doslej zavzemala stališče, ki je pač odgovarjalo interesom nemškega in mazurskega imperijaiPzma, de pa pravim interesom monarhije,. Pravi avstrijski interesi na Balkanu so zgolj trgovinskega značaja in ti interesi bi se dali ; lahko dobro varovati; ; s pametno politiko. Avstrijska politika pa je doslej imela najmanj ozira na te trgovinske interese, nego je vedno le stremila za tem, da onemogoči vsak razlvoj, vsako utrjenje in Vsako razširjenje slovanskih držav nia Balkanu. A Nemci in Mažari v Avstriji : gore za to, da bi Avstrija anektirala ; kraljevino Srbijo, 'Staro Srbijo, Allfenijo in Makedonijo do Solupa j in vsa ta ozemlja podvrgla nemško-mažarskemu gospodarstvu in jih izročila nemško-mažarskemu eksploitiranju.
Ker sedaj niso razmere takemu j projektu u-godne, se je avstrijska politika pod nemško-m-ažars-kim vplivom postajvila na stojišče, da je treba ohraniti 'status c[,uo. Zdaj je pa tudi( balkansko orožje premagalo to stališče. Kjajjti če bi Avstrija pri tem stališču vztrajala in ga poskusila uveljaviti z vojno, bi izbruhnila evropska vojna.
Kaže se pa, da bo Avstrija! likvidirala, svojo dosedanjo politiko in bo končno krenila na drugo in boljšo pot- 'Saj je s svojo mislijo/, da se mora ohraniti na Balkafnu status iqiuo, (popolnoma , osamljtena. Celo turškofilski listi vseh barv: „Neue Freie Pr.“, „Pester Lloyd“ in „Zeit“ itd., priznavajo, da se status quo ne da ohrajniti in tudi „Rdichspost“ je že zapela temu načelu de profundis! 'Afrugleži in Franco-
zi bi radi Turčiji pomagali, p,a nimajo moči. Italija jo balkanski' zvezi iskreno naklonjena in nima, nobenega vzroka, pomagati Avstriji, da jih oslabi. Nemčija, 'avstrijski zaveznik, /se drži skrajno hladno ; vse nemško časopisje zavzema odločno odklanjajoče stališče zoper vse načrte, kf« se pripisujejo Avstriji, vrh tega je z Rusiio v izredno dobrih razmerah, ki jih noče žrtvovati. Kaj torej!
Vdarec za vfd a r c e m.
Nad Turčijo i se izpolnjuje / svetopisemski stavek: Kdor hodi z mečem naokoli, bo z utečem končan. Turčija, stara militaristična, država, ki zavaljuje svoj postanek orožju, ki ni bila po svoji vsebini nikoli nič drugega,, [kakor j militaristična, organi-zacija, organizacija zavojevalcev, osvojevalcev, se sedaj ruši pod zamahi mladih in malih balkanskih držaSv.
Bolgari so v dvadnevnem boju z naskokom zavzeli mogočno, z najmodernejšimi utrdbami f in zavarovanji j opremljeno trdnjavo, Iki bi jo po .mnenju vseh strokovnjakov izvežbana, sposobna, • žilava in vztrajna posadka [ lahko - branila, ( mesece in mesece. Padec Kirkkilisse, predla najkrepkejšega vzhodnega oporišča turške defenzjive, .je bil s|am na sebi tako neverjeten in zagoneten, da. je človek, zastonj stikal po razlagi. Jn še se začudenju nad očitnim porazom v Kirkkilissi ni poleglo,, ko prihajajo nova poročila o novih porazih,'
Odrin, najmočnejša turška trdnjava, ^ je kakor V stiskalnici med bolgarskimi četami — ' že so ! se približale trdnjavi na tri kilometre, osvojile si sprednje utrdbe, polastilo so se utrjenega kolodvora, ki leži zunaj mesta, jln v mestu samem se je vnel že ogenj na večih točkalh, zažgan od bolgarskih bomb Ali sledi Ddrin Kirkkilissi?
In iz zap ad n eg a bojišča prihaja vest, ( da prodira srbska vojska brez ovir ob Yard ar ju, da se je pri Kumanovem tepena turška armada Zekfci paše izgubila in da so se Srbi brez zaprek polastili že Skoplja,, glavlnega mesta kosovskega! vilajeta,, največjega in najutrjenejšega mesta v centralni Macedonia ter da zmagovito prodirajo dalje, osvajajoč si mesto za mestom.
Od juganapredujejo Grki,1 ki so se v zadnji turško-grški vojni tako kla,verno obnesli in si osvajajo v Epiru pokrajino zai pokrajino.
In jz skrajnega zappata poročajo, da pri Skadru Crnogorci vedno bolj napredujejo.
Kaj pomen j a vse to? Ali so ,v teku ene generacije v resnici tako obledele storie osmanske vojaške čednosti ? 'Ali so ponovne vojaške revolte razdejale disciplino, ali ie notranja gniloba turške države segla tudi na njeno vojrjško organizacijo?
To so vprašanja, (ki jih zapostavljajo dogodki
zadnjih dni in ki odgovore	ludno nrllnčitvc že
••• ■»
Vojno stanj e.
Vojska na Balkanu je vojska presenečenj. V pričetku, izbruha vojne se je splošno sodilo, da se bo vršil krvavi vojni ples v deželah združenih držav; sedaj je pa prišlo tako daleč,, Ida nastane vprašanje, če je Turčija sploh Še v stanu, da bi se zamoglai še kje na; kakšnem bojnem pozorišču resno postaviti v bran. jPri Lozengradu poražena in razpršena turška grmada se je sicer Zopet nekoliko zbrala pri Baba-Eski in Lule-Burgas, toda Bolgari so ji že trdo za petami. Ena bolgarska kolona se že najhaja pred Haffo, druga zopet na južni Strahi Lozejn^rada in Ktiivaklila, [tretja V Bunar Hisar in četrta koraka preko Vizle na Saraj, ogroža torej: turško armado že iv desni flatnki in ji skuša odrezati umikanje proti C ad alt ji. Ce se Bolgarom posreči to obkoljenje, potem žuga že itajk demoralizirani turški armadi noVa bitka, v kajeri je lahko popolnoma upičena.
Kako globoko so vkorenanjeni nedosfcaitki že v turški armadi, kaže ukaz vojnega; ministra/, ki žuga nepokornim častnikom z občutnimi kazni.
Da turške armade ne preveva več ono navdušenje in bojno razpoloženje, bafeor nekdaj, ko je bila še strah in trepet cele Evrope, se n/' pokazalo;'že samo v T raciji:, ampak tudi v Stari Srbijjji jin v Macedoni]''!. Samo ena bitka pri Kumandvi je popolnoma zadostovala, da je zgubil Zekki paša pamet, in brez odpora prepustil Srbom Skoplje, ki je vendar takorekoč srce Severne Macedopije. , In že prjihaja druga vest, da je Zekki paša zapustil tudi že drugo važno turško postojanko Veles (turški Köprülü) in se v neredu umaknil proti Te te vom, pustivši za seboj veliko množino municije in provijagta, baje tudi 18 havbic z municijo in dva poljska: topova. Na vojnem pohodu med Kumanovem in Velesom je za vsem padlo Srbom v roke 98 turških topovi.
Vprašanje je, ali je bila bitka, pri; Kumanovi v resnici tako krvava, da je bil padec Skoplja nevz-držljiv, ali pa so tudi že tu sodelovale j in | vplivale posledice tega prvega porazi tako uničujoče na turško armado, da se je odločil turški general : prepustiti Srbom brez boja tako važno središče vseh železnic In cest Severne MaceHonije, 'kot je Skoplje. Iz Skoplja gre ena železniška proga proti Mitroviči, druga glavna železniška proga1 pa, veže mimo Skoplja Solun z Belgradom. ISkoplje je tudi glavno mesto vilajeta Kosofvp in je sedež vali j a ' ih (turškega armadnega zbora Vse višine nad mestom : so dobro utrjene.
Z zavzetjem Skoplja so dovršile združene bolgarske in srbske Čete svoj najtežavnejši del operacijskega načrta,. Dokler so morale korakati po ozkih
prelazih lin dolinicah, bi se jim bif. lahko z vspehom v bran postavil Z:ekki paša, sedaj, pa se odpjjra, široka dolina ob reki Vardar, po kateri korakajo vse tri združene armade in sicer ona, srbskega generarla Jaiikolyiöa, ki je prodirala preko Prepoljaca, armada srbskega prestolonaslednika Aleksandra, ki je prišla od Vranje sem, in bo\ga,rsko,^srbska i armajda generala Stepanoviča, ki je dospela od Custendila sem.
Turkom preti sedaj še nova nevafrnost, da pridejo med dva ognja, ker od juga sem neprestano še prodira grška armada, [ki je že zavze|a močno, u-trdbo Košani. Zekki paša se bo moral podvizati, da pride poprej pred Solun, kakor Grkji, ali se bo pa moral umakniti ,v smeri proti Bitolju, .kjer tudi že zbira turški general Ali Rizza paša svoje čete proti prodirajočim.
Pisma iz bol g, a r s k e ga glavnega stana.
Stara Z jgora, dne 27. oktobra, ! ob 2. uri popoldne: [Danes se preseli1 glavno bolgarsko taborišče z vojalslkimi atašeji in s 85 vojnami koresponden-ti iz Stare Zagore v Mustafa Pašo. Potrjuje se, da so Odrin popolnoma obkolile bolgarske Čete.. [Odrin,-ski kolodvor, oddaljen komaj, tri kilometre od mesta, je že v oblasti Bolgarov. Mesto Oldrin, čelgar prebivalstvo je v, pretežni' večini, mohsmedatasjktega vero-izpovedanja, obdajajo na okrog zelo rodovitna polja-V bližini piesta je veliko vasi, katerih prebivalci so bolgarske narodnosti. Mesto .Odrin obdaja trojni pas fortov. Katoliško prebivalstvo je že zapustilo mesto. Odrin ima bajtolijško gimnazijo, |ka:tero [ vodjo resu-rekcijonijsti, nunski samostan in zavod ^sumpcijoni-stov. Francoski poslanik je strogo naročil tamošnjemu valiju, 'da skrbi za varnost'! te misijonske post,die.
Stara Zagora, ! dne 27. oktobra1, (ob 4L, uri popoldne: Neprestano prihajajo vlaki z vjetimi turškimi častniki in vojaki. Vjete turške cajstijijke spravijo v Zofijo. Vjete turške kršča/nske vojake, katere so Tiurki prisilili, da so se morali vojskovati proti Bolgarom, t prevažajo v ! železniških ! vozovih ( drugega razreda. Pometali so že proč turške vojaške Čepice-fese in nosijo bolgarske čepice. Pozdravljajo bolgarsko armado kot svojo rešiteljico iz turškega jarma in ji prinašajo neprestano velike ovacije.
„Alah nas kaznuje!“ — • i „Grešili' smo proti k o r ia n(u!
Iz glasnega stana druge bolgarske armade se „Reiehspost“ poroča: Ko so po noči Bolgari napadli Lozengrad, je pričel divjati strašen vihar. Gromen-je se je spojevalo z bučanjem topov. jVljeti Anatolci pripovedujejo, da je vihar ob tem nenavadnem čr/su povzročil v njih vrstah strašen, strah. Monamedainci so vihar smatrali za, božjo kazen in neki hodža je „ na.« imr/.imio! ,Xirešili !smo proti koranu ! “ Te besede so se kakor blisk raznesle (med Tjurki in so lijih vztrajnost zrušile,
S 1 o v e a(e n i s p r e j e m 1 s r b s kte a r m a d !e v . i ■	S k o p 1 j u.
Navdušeno ! in veselo | so sprejeli Srbi in Bolgari srbsko armado, ko je prima,ršilrala v Skoplje. Zlyonili so zvonovi.! DuhovščC/ua, je sprejela srbskega prestolonaslednika s slovesno procesijo. (V 1 bolgarskih, srbskih in grških cerkvah se je {zbralo krščansko^ ljudstvo, da se zahvali Gospodu, iki je je rešil turšklega jarma. Turški del mesta je prazen in mrtev), _ Veliko turških1 rodbin je namreč iz mesta pobegnilo, tiste turške rodbine, ki so še v mestu ostale, so se skrile. 'Kristjani pripovedujejo, da je zadnje dni v mestu primanjkovalo živil. StraidaSi po za/-to osoli to^ reveži. V turški arm/adi je vladala popolna anarhija. Vsjaki niso hoteli več 1 častnikov ubogati. Ko ^so se Srbi v soboto proti opoldnevu Skop-Iju približali, so brez boja zhsedli vse moderne u-trdbe, katere so Turki zapustili.
Grške obla s t i v z a s e fd ie (n i h krajih.
Grki so na najvišje povelje v zasedenih pokrajinah uvedli grške civilne oblasti.
Egejski otoki so z a, n elvo d V i s - ' n o s t.
Z Egejskih otokov je prispelo v Atene 300 prostovoljcev. Na Kerpu, Kalymny in drugih otokih so se vršili meetingi, pri katerih je prebivalstvo ogor-čeno ^protestiralo, da. bi Grška otoke zopet izročila Turčiji. Enoglfsno so zahtevali avltonomiijo.
Reservisti še pri h\ a| 1 a j o.
Novi York, dne 28. oktobra: Tekom mfoolega tedna je odšlo domov 11.000 Grkov in 400 Srbovi.
B o '1 g aj jr š k a c ii vilna upr a)(v(a, v T, u r č i j i.
. Za župana Mustafa paše;, H se imenuje sedaj Ferdinandovo, je bil imenovan [ od i boljgarske vlade profesor zofijske gimnazije Ibizhojšiki/v.
Turška grozodejstva.
Fct„ | po kateri so se umjikale ! turške čete na Köprülü (Veles),1 je bila zaznamovana s turškjimi grozodejstvi. Ko so dospele ’ bolgarske Čete v vas Form eno, so našle tamkaj 147 moških, ženskih in o-troških trupel na na);grši način razmesarjenih. Kar pred očmi nekega starčekiai ( so Turki ubili’ celo obitelj hiše, (dato zvezali starčka, ga vrgli na truplo sina in ga1 ustrelili.
BaŠibozuki so prisilili prebifvalce nekega kraja, da so legli n,a tla, nakar so jih postrelili. Vse vasi v dolini Strame, po kateri so se umikali fTjarki, so ena sama podrtima, eno sajmo pogorišče in
med njimi oskrunjena trupla j nesrečnik ( kristjanov. Vsaka ura, prinaša, vesti o \ novih' ( vi j nebo i vpijočih turških grozodejstvih.
'VI e s e 1 j e v Belgradu in v Srbiji.
Belgrad, dne 2ß* oktobra: Vesti o zavzetju mesta Skopija/, te slavne prestolnice starih srbskih kraljev, so povzročile v Belgradu in po vsej Srbiji kolosalno veselje 'in navdušenje. 'Od vseh strani, prihajajo porodila ' o slavnostih j in službah božjih, ki se opravljajo v zahvalo za zrn^go srbskega, orožja v Macedoni ji. Zlasti velike slavnosti so se vršile sedaj v Vranji, v srbskem glavnem taborišču. Slavnosti je prisostvoval sam kralj Peter.
V	Belgradu so listi priredili posebne izdaje o zavzetju Skoplja. Cim se je vest raznesla po mestu, je nastalo vsepovsod nepopisno navdušenje. Množica je stopila na ulico ter noseč narodne zastave, navdušeno prepevala slovanske narodne himne. Manifestanti so priredili navdušene ovacjije pred kraljevskim dvorom in pred palačami bolgarskega,, grškega in ruskega poslanika. Poseblno navdušene ovacije so bile pred bolgarskim poslaništvom. Bolgarski poslanik Tošev se je s solzamji v očeh zahvajijevatiza prirejene mu ovacije. O polnoči se je zbrala, pred kolodvorom tisočglava množica, jda sprejme priglašene češke zdravnike. Takisto po noči je prišla tudi ruska ekspedicija „Rudečegja Križa“, ki šteje 400 oseb.
Včeraj so pripeljali semkaj več kakor tisoč ranjencev,, Ko so ranjenci izvedeli o zavzetju Skoplja, so z množico vred, ki jih je prišita pozdravljat, izražali svoje veliko veselje nad tolikim vspehom.
Včeraj dopoldne je bila v saborski cerkvi zahvalna služba božja, ki jo je celebriral I metropolit. Navzoči so bili vsi ministri, princ Ravel ter ; posla-nika Bolgarske tn. Grške. Po službi božji je bila pa velikanska skupščina ria trgu pped spomenikom kneza Mihajla. Shodu je prisostvovala tisočgjava množica in razni dostojanstveniki, med temi tudi belgraj-ski župan Ljuba Davidovič.
Zvečer istega dne ,so začeli piVhajjati! v t Belgrad 'transporti ranjencev, — Včerajšnji dan je bilo v Belgrad pripeljanih nad, 20'00 ranjencev. Poslopji vojne akademije in gimnazije sta izpremienjeni v bolnišnici.
Slovenski zdravnik 1 ,v B e igr d ja,
Belgrad, dne 28, oktobra: Sinoči so prišli tu sem slovenski zdravniki: f dr. Simmer, dr. Dražen, dr. Krajec in dr, Premrov, Na kolodvoru so bili nar vdušeno prejeti. Sprejel jih je dr. Subotič, ki je izrazil svoje veselje, da tudi Slovenci z dejanji hočejo dokazati svoje simpatije junakom, ki so prelili kri za svobodo. Slovenski zdravniki I odpotujejo f takjoj v Niš.
Solze radosti.
Iz Trsta se poroča z dne 28. qltiobra : Včeraj je neki znan tržaški Hrvat čital „Bdinost“’ r na, t oglu ulic Anastasio in Belvedere. jKo j(e čital, fse mu je približala gručja Črnogorcev. jVijdeč, fe kako pozornostjo čita, In začuviši, da se je v hrvaškem jeziku obrnil do blizu stoječega mu druga, Iso I ga ' prosili, naj jim pove,, kako se razvijajo,! reč|j ma Balkanu. Prečijtal jim je cele odstajvke iz poročil o dogodkih na bojišču. Ko so čuli o krasnem napredovanju in o sijajnih zmagah Srbov, Črnogorcev in Bolgarov, so se jim zarosile oči in začeli so plakat na glas, Te solpse veselja iz očes teh priprostih trpinov,' ki si morajo v muki. služiti grenkega kruha, te solze govore glasneje, nego bi mogla povedati beseda, kako čutijo tudi ta srca, da je prišep veliki 'dan: glasnik nove dobe, odrešenja dan!
% Črnogorci n a p o t u v domovino.
V	soboto, dne 26. oktobra, je prišlo v Trst 78 Črnogorcev, ki so bili zaposleni v Nemčiji kot delavci. Cim so ti sinovi kršne Grnegore doznali, da je njihova domovina v vojni, so se takoj podal} na pot. Ker so v Trst dospeli brez' sredstev, jim je slovanski odbor, preskrbel prenočišča ter tudi daj sredstva za nadaljevanje potovanja v domovino. Odpotovali so v nedeljo, ob 5, juri popoldne : s 'parnikom, „Petka,“ Ob odhodu so številni na pomolu zbrani Jugoslovani živahno pozdravljali Crnogorce, M so se med pope-vanjem narodnih pesmi poslavljalii od svojih tržaških bratov,
RokxT*v^olii s siB^^rnTpOT^om^urCije gre poraz Avstrije, sicer santo poraz njene diplomacije, tocča na zunaj pomenja to poraz cele države. ^Slovenec“ od dne 28. t. m. jprina/ša iz peresa svojega dunajskega sotrudnika F, tozadevno zanimiv; članek, iz katerega posnemamo :
„Skupna vojska balkanskih držav je avstrijske diplomate hudo poparila, !Pred očmi jim vstajajo stari grehi, < povzročeni po ljubezni do ohole Turčije. Ti grehi se že maščujejo in se bodo Še huje maščevali. Avstrijski diplomati so si svesti, da so odbili balkanske krščanske države, ne da bi s pomočjo Turčije na Balkanu kajj pridobili. Vedo tudi), da si krščanske države ne bodo pustile odvzeti s krvjo pridobljenih postojank, ravno tako.'čutijo, da je balkanski trg izgubljen.
Najbolj peče pa te kroge ^avestj, da ne morejo niti misliti na ! vojsko, da bi s silo pridobili svoj stari vpliv na Balkanu, kolikor so . ga imeii, kajti, vsak dan mobilizacije stane Avstrijo 6.000,000 K — a denarja pa ni; tudi drugih potrebščin ni zadosti, in konec vsega premišljevanja je bil, da opuste vsako misel na vojsko,
V tej misli je avstro-ogrske vladne kroge potrdila tildi vest in jih menda prav hudo razočaralai, da v Berolinu veje jako hladna sapa. Nemci so baje uvideli, kako pogubna je avstrijska zudanja politika in so dali Dunaju (vedeti, da ne minejo pe mezinca, ako bi hotela Avstrija res misliti 1 n#! vojsko, bodisi na Balkanu, bodisi proti Rusiji.
Vedno bolj se vsiljuje 1 dunajskim f’ diplomatom prepričanje, da bo Turčiji; danes ali jutri f morala likvidirajti in da pri tem Avstrija ne bo prafc nič odnesla.
Že kolportirajo izrek nekega višjega generala, dia so napočili za Avstrijo i takjo resni dnevi, kakor jih ni bilo od turškega obleganja Dunaja leta 1688: Obstanek Avstrije ali nje propad!
Zadnje vesti.
Prizren p r io d p a d c o m.
Belgrad, dne 29. oktobra}: Zja danes se pričakuje zavzetja Prizrena Ipo 3. srbski armadi. Prizren pade brez boja, ker ga je zapustila turška posapka. Dognano je tudi, da ima trdnjava Bitolj (Monastir) le slabo posadko • in da se pomikajo turške čete iz Soluna proti Seresu,
;	V e les pade {! ,
Iz Beograda ! se dne 29. t, m, (oficijelno poroča: Srbska armada je zavzela Veles (Köprülü), Vje-tih je 7000 'Turkov.
:	S t i p p aid e h
Listi poročajo, da je združena srbisko-bolgars-ka armada že navzela Štip '(Ištip) V j Stari Srbiji, vshodno od Velesa.
i S črnogorskega boji Š ,č 4-
Rjekla, dne 29. oktobra: 'General Bozovič poroča iz Pie vói a, da se je vršila tam dva jdni ljuita bitka. Na sto in sto Arnavjtov in Turkov ! leži mrtvih pred mestom. General Vukotič poroča, da so črnogorske predstraže obkolile Peč.
Raznoterosti.
>'	Državni zbor.
V državni zbornici se je v torkovi seji nadaljevala budgetua debata, katera tudji danes brez za-ni manj a,1 teče j dalje. Včeraj je govoril med drugimi grof Stiirgkh, ki se je bavil z zunjanjo poliftiko. Zia-trjeval je, da je Avstrija mf/rriljubniaj, da pa princip ohranitve miru za vsako ceno ne more biti princip velesile, jStiirgkhov govor je bil sestaviti en v ministrskem svetu, ki je trajal 12 ur.
Po redni seji zbornice se je VršiTja včeraj zvečer izredna, y. kateri so bili izvoöjeni delegatje. Izmed Slovencev so:	iza Štajersko: dr. Korošec.;
dr,: Šušteršič in Fon.
Iz poštne službe. lAspirautinjia Gabrijela Ku-
Sleriligg Jt!l iuiUIlO Valiti i^Oi poštno o 5 ioij antinjosa. Pro
valje. — 'Poštni, pristav Karol Očko v Beljaku je prestavljen na rastno prošnjo v Judenburg.
Iz sodne službe. Bravini praktikanti dr«. Fer-din{flifPBfiff%rd^Wrik: Neubauer, 'Anton: Potočnik, dr. Alfred Liebiisch in dr. Viljem Raisch so i-menovani sojinim avskultantom v področju graškega deželnega nadsodišča.
Iz Južne železnice. iPodrajVpatelj bbratnega, nadzorstva v (Trstu, inženir Albert Fraiiße, je stopil v pokoj. — žldravnik dr. Frane Schuster v: Rogatcu je imenovan ) fea provizoričnega( železniškega zdravnika za progo Grobelno—Rlogatee.
Smrtna kosa. Dne 28. t. m. je umrl v Mariboru znanj veleindustrijec, | pivovarnar Anton Götz v 54. Petu svoje starosti. Zadela ga je kap. Pogreb bo juitrt ob 4. uri popoldne.
Novi kolinski nadškof. Za naslednika umrlega kardinala in nadškofa Fischerja v Kolinu na Nemškem je izvoljen dosedanji škof v Miinstru, dr. Feliks pl. Hartmann.
Poslanec vitez Pogačnik pri cesarju f v avfdi-jenci. Cesar je sprejel dne 28. t. m.; podpredsednika zbornice, poslanca viteza Pogačnika, v avdijenci in se pri njem informiral o deljdv/anju v zbornici in v brambnem odseku. Cesar ! je vitezu Pogačniku na njegovem delovanju kot predsedniku- brambnega odseka izrazil zopet svoje posebno zadovoljstvo,
III.	slovenski protialkoholni kongres, ob enem desetletnica protialkoholnega) jgibanja na Slovenskem bo v nedeljo, dne 17. novembra | v IJubfJjajni. JKon-gres priredita vzajemno protialkoholna zveza Sveta vojska in Društvo zdravnikov na Kranjskem j s | pomočjo i drugih strokovnjakov | in veščakov, pruštvo zdravnikov na Kranjskem — na čelu mu dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški — se je zadnji Sas začelo posebno zanimati za alkoholno vprašanje je je izvolilo iz svoje srede poseben odsek zato. Na Jem kongresu bo drujštvo prvič nastopilo i v tem smislu. Predavali bodo štirje zdravniki, Zborovajnje bo v veliki dvorani hotela „Uniona“ ip se bo pričelo ob 9. uri predpoldne ter bodo trajala predavanja cel dan. Proti večeru bo zborovanje za ženstvo posebej. Na Kranjskem, je zanimanje' za ta j protialkbholni kongres precej veliko in se obeta obilna udeležba. Povabljene in zastopane bodo vse oblasti. Deželni odbor bo pozval vsa županstva., naj se kongresa udeleže, deželni šolski svet, je upati, da bo dofvolil učiteljem prost dan. Želeti je, da bi se tulil izvenkranj-ski Slovenci, pri katerih je do sedaj našle to gibanje razmeroma malo odziva, udeležili tega, kongresa v kjar najv/ečjem številu ter naj bi bili t.a kongres in ta desetletnica povod in prilika, da bi se to giban-
je po vseh slovenskih deželah: ; enakomerno f razvilo in vnelo. Podrobni program prihodnjič.
Lep pregleden zemljevid o Balkanu je založil kartografični zavod G. Frey tag na Dunaju. Komad stane 1 K 20 vin., po pošti 10 vinarjev več. Naroči se lahko v vsak’, trgovini knjig, /ali pa naravnost pri omenjeni tvrdki |G. Freytag & Berndt, Dunaj,
VII.), Sehottenfeldgasse 62. |T;a zemljevidi nam kaže balkansko ozemlje južno j od D'onave do Aten, jdel Male Azije z Egejskimi otoki, Dardanele, Carigrad in otok Kreto. Zemljevid je prav pregleden in ga priporočamo našim čitateljem, 'ki; zasledujejof dogodke na Balkanu.
Štajersko.
Maribor. (Požar.) V noči dne 27. t. m, je nastal ogenj v, hlevu in v gospodarskem poslopju Jožefa Vezjalka v koroškem predmesjtju. Zagorelo je veliko sena in slajme, kakor tudi drugih gospodarskih predmetov. Škoda znaša 10.000 Kj, ki je pa krita z zavarovalnino. Tudi sosednja poslopja so bila v velik, nevarnosti. Vzrok požara je neznan,
Maribor. (Slovensko gledališča) Dne 3. nov. ob %8. uri zvečer se bo vprizorila/ na našem odru izvirna igra „Mati“, drama v treh dejanjih, katero je spisal Franc Ks. Meško. Sveži duh domoljubja in goreče rodoljubje prevevata»' to deflo našega domačega pisatelja Fr. Ks. Meško. Malti vzgojuje svojega sina v narodnem duhu, a sin izguUi v tujini ljubezen do svoje domovine in rodne grude. fVsled ; tega f ga ne mana izvoljenka, kar ima žalostne posledice za seboj, kajti sin pride v ječo in vrnivši se iz ječe pa umre v naročju svoje matere, ki je vsled razburjenja in žalosti že sama obolela na1 smrt. (Ta ' igra vzpodbuja vsako Slovenko k devizi: „Slovenka sem — Slovenka hočem ostati“, in narodnega mladeniča spominja na znani stih: „Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada,.“ Zatorej pridite visi k tej predstavi in pripeljite s seboj tudi svofje hčere in sinove, katerim bodi ta igra vzgled domo- in rodoljuja.
Studenci pri Mariboru. Pri popravilu vodnjaka pri hiši Lembaška cesta, 13 bi Ise bilia v pondel-jek dne 28. t. m. kmalu zgodila velika nesreča. Med vlaganjem cevi je opaž'fes neki delavec;, oja je zemlja rahla in se nagiblje. (Hitro zapustijo ! 'delavci vodnjak, ki se je takoj za njimi, sesul. Ce M 'delavci ne bili tako hitri, bi jih bilo podsulo.
Sv. Jakob' [ v Slov. goricah.; [Pretečenif tedfen v petek popoldne je hotel posestniški sin Jan, Kraner v Spodnjem Jakobskem dolu iti na hlev po, kla-jo za živino. Pri tem se mu j;e pa 'lcDtvlitea; prevrgla in je padel na škedenj ter si strl, levo reko. jše le četrti dan je poslal oče sina v bolnjplnico, ker so bolečine postajale vedno večje.
fi«. JTo-wij Tr Qlmr crnT»ir>5jTì VTlarlonlrA F)P.Vlì'Slc.fì
zveze pridno žrtvujejo , svoje' ( prve dvekronsfce prispevke „Slovenski Straži.“ i Zopet moramo pohvalno omeniti Jež Heleno, Le vrlo naprej, mladenke, 'Saj darujete v najboljše namene.
Brežice. Minuta teden so skušale nage napredne dame tudi tukaj vprizoriti cvetlični dan z;a liberalno dijaštvo. 'Ravno tako jih je krščanska ljubezen ljubljanskih liberalcev toliko ganila, da agitirajo za balkanski „Rudeči Križ.“ Vse to je stvar liberalcev samih, |zato bi |ih pa tudi prosili, naj; zana-prej naše somišljenike s takimi rečmi puste v miru'. Tem bolj priporočamo vsemi f (našim somišftienikom, naj podpirajo f nfllše . avstrijsko i društvo „(Rudečega Križa“;, ki skrbi za pravično raziMitev podpor.
Sv. Jurij ob južni železnici. V soboto, dne 26. oktobra, ob pol 7» uri zvečer, je tukaj bilo plat zvona. Raznesla se j8 novica, da gori v hlevu gospoda Cernovšeka iv trgu. Prišedši l na lice mesta, So res našli govejski hlev poln dima) in tudi plamen je sikal svozi eno okence na piano, K sreči so ogenj u-dušili, živina se je ohranila,. Dlgenj je nastal vsled neprevidnosti. — Strašna je bila ena noč pretečenega tedna v Razkožah. nad trgom. Prosjak Muška-teve, po domače Trinajšek, se je do noči ' mudil v trgu in tudi nekaj pijače popil. V mraku se je vrača/! domov, pa je v hosti zašel. Na strmini pa je še v temi izgubil berglje. Tako je bil obsojen celo noč, ko je neprestano deževalo,t zunaj ostati. Kričal je celo noč na pomoč, a malokdo gja je čul, kdor ga je pa čul, ga je bilo strah, ter si ni upal bl;izu, ker ni vedel, kaj 'to vpitje pomeni. Še le drugo jutro so ga poiskali in vsega premočenega naložili na voz in ga pripeljali prestrašeni ženi v, naročje.
Veržej. Dan 27. oktobra nam ostane nepozabljiv, 'Ob najkrasnejšem vremenu so prev|zv)išeni kne-zoškof slovesno blagoslovili tukiajšlnjij jsaleJzijianski, za<-vod. Že prejšnji dah je bilo v trgu in okolici vse živahno, pripravljali so se slavoloki, opletale kapelice itd. Že na postaji Bucečovci so ondotni' / prebivalci napravili pep slavolok. Posebno f ganljiv; ' je bil poze &v v Stari-Novi vasi, kjer so se vaščani prišli zauvalit za velikodušna daedal, ki so se na povelje knejzoškoifovo ' nabrala ; po , škofiji za! ponesrečence vsled lanskega požara, V trgu samem, ki je bjl z zastavami okrašen, je pod sf/avolokom ob Marijinem kjipu čakala Prevzvišenega duhovščina, strelci, požarne brambe iz Bajnovec, Grl:Jve, Bunčan, šolski o-troci in velika množica ljudstva, Med slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičev so Prevzv|i]šeni stopili iz voza1 ter 'Jih je pozdravil hajprej (cibinači gospod župnik, i, potem župnu 'Mariin Ostre v imenu občine in koit stotnik v imenu trške garde, (gospod naduči-
telj Ferd. Sprager, v imenu mMadine pa učenec Anton Kapun in učenka Amalija Ostre, ki je PreVfzvi-šeneniu izročila krasen šopek cvetlic. Nato je dolga procesija spremila Prevzvji;še'n;ega, ! v\ župno cerkev, kjer so bjle litanije in ; poltem je i zopet procesija spremljala knezoškofa do zahoda.. Pred glavnim Vhodom sta Prevzvišenega ! prisrč. t pozdravila in ogovorila prof. Kovačič dseoinik družbe/dMarijanišče“, ki je eidal$/|btavbo, A. Wn. novegl zavoda, dr. Avr. Guadagnine d... -wšeni so ma vsak govor spregovorili zelo prijazne i in vsp1^ houdne besede. Knialu potem se je zmračilo, na nemrse je prikazala bleda Luna, |iz stolpnih lin je zadonelo' ubčano zvonjenje, topiči so zagromeli, pred zavodom so pdjvjci pod vodstvom,1 g. nadučitefija Spragerja zapeli podoknico, za katero so se Pr e vzvišeni iskreno zahvalili ; jkfji&ku. proti nebu so švigale Takejte, bil je veličalsten večer, vredna priprava na veliki dan,.* V nedeljo je že pri zgodnjih mašah bil,a cerkev skoraj natlačeno potna. OpraviCo se' je ta dan v župni cerkvi 14 svatih maš. Kmalu po sedmi uri1 so začele 1 od jvseli krajev prihajati neštete množice ljudstva. iToliko > ljudstva 1 še trg Veržej gotovo nikdar nb Videl, kakor ta slovesni daai. Kmalu po osmi uri se je začelo blagoslavljanje zavoda po onem obredu, kti je predpisan za šolske stavbe. Po končanem blagoslovu ( se je med slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičev pomikala veličastna procesija ' proti cerkvji, t kjer so preVzvlišeni knezoŠkof imeli slovesno sv. mako. 'Potem so stopili na prižnico in na pod’agi izrekal sv. Pavla* | iz,' nedeljskega berila:	„Bratje! zanašam se n'a Gospoda*
Jezusa, 'da, kateri je začel v vas delo, [ga bo tudi dokončal“ — v izbranih besedah obravnavali dvojno vprašanje: 1. Kaj pričakujejo salezijanci od vas, 2. kaj pričakujete vi od salezijancev. Oni pričakujejo, da se jim pripravi primeren domT)f pričakujejo molitev, ljubezen, spoštovanje. Ljudstvo pa pričakuje od njih dobro vlzgojo moške mladine, skrb za zveličanje duš, opravljanje določenih sfv. maš za ustanovitelje in dobrotnike ter lep vzgled, '^efepomenljiv je^ dan otvoritve ! tega 1 zjvoda, izvršila se je v evharističnem letu. in ravno tisti da,It» ko so sedanji naš n,ad-pastir pred 23 leti sprejeli v Solnograjaiu škofovsko posvečenje. Po pridigi je bito darovanje okoli aitarla,, katerega so se udeležili ; prevzvišenM knezoškof sami in darovali zavodu 350 K kot darilo in ustanov-nino. Po d?lrovanju se je zapela zahvapha pesem in slovesnost je bila končana,. Popoldne so po večernicah Prevzvišeni obiskali domačega g. župpjika in hišo Puščenjakovo, ki je potožila temelj temu zavodu. Ondi se je Prevzvišenemu poklonil ženski odbor Ma-rijanišča, ki je tudi veliko pripomogel, da se je moglo delo izvršiti. Predsednic» tega odbora, Alojzija Panič, j,e [7r e vzvišenega Krautu pozuravna. rremtru
je potekel čas in Prevzvišeni so nas morali zapustiti, pa veselimo se že naprej,,, l ker so nato obljubili, c7,a pridejo sporni api še blagoslavljat kjapelo v zja vodu, ki se še zdaj zida i in b’o posvečena Materi dobrega sveta. — Bil je to res dan, ki najm ga je Gospod dal, mrtosikajtera solza ra,dosti je potekla, marsikdo, ki se je trudil pri zavodu in žrtfaovjal, je rekel: danes je vse pozabljeno in poplačano. Daizopet dočakamo tak slovesen San cistegai veselju,, naj blaga srca in pridne roke po svojih! močeh pripomaga-jo, da se še postavi kapela Majtori božji in- priredi vse drugo za gospodarsko šoto, kateri je zavod namenjen. Poleg veselja mučijo vodstvo težke skrbi, odkod vzeti sredstev, da se zavod zadostno uredi. — Prevzvišenemu nadpastiirju smo pa iz dna srca Hvaležni, !da so tako slovesno pokazali' svojo naklonjenost do zavoda, ki naj bo r sreče in blagoslova za Mursko polje in celo škofijo.
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje ! -■
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Na prodaj je
nova krasna vila
Z vrtom, ležeča ob okrajni cesti, blizu kolodvora.
Ob enem se lahko kupi gospodarsko poslopje, travniki, njive. Cena se izve pri lastnici Tereziji Voh v Žslcu,
lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovika cesta
it. 5 massa
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovca — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lomim sei Pepca Leon.
Kupim vsako množino
vinskih drož, polžev, suhih gob, orehov
kakor tudi uto vsake vrste po naivižiih cenah
Jožef Perko, Lajteršperg
p. Pesniški dvor. 220
Janez Kofer kr°la*
v Radgoni
Dolga Ulica	blizu mestne svetovalnice,
se priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu za obilen obisk.
Cene nizke!—	Postrežba točna!
Delo solidno in vestno!
Deček,
1.5 let star, z dobrimi spričevali želi vstopiti kot mizarski učenec h takemu slovenskemu mizarskemu mejstru. — Več upravništvo „Straže“.
Hovost! “S5S? Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
s kapuco in rokavi
zelo praktične in priporočljive za po-I potnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
JOSIP MACUH,
Modna, trgovina za gospode
MARIBOR, Stolna ulica 5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20-— naprej) in se ravnajo
mfranc Pleteršek Sl	1 do velikosti m kvaliteti. srn
Maribor, ajf ZalCNN Koroška ** .v,3” cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83j	XXXXXXX/.XX A. Vihar & N. Novak
	Koroška ceste 53 jM.arill>OF Heagasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, poliijštvo za stanovanja, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne: izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popra« j vila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Edinn štajerska naredna steklarska
Na debelo!	trCJOVina	Ha drobnoI
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
■
m
n
juDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju
regiatpcivana zndpuga z ne0sia®j©no Kairazo
y lastni hiši (Hotel „Pri belem volu44) v Celju, Graika eesta 9, I. uadstr.
rentnega
obv*estuj@
Hranilne vloge po 41/»0/» brez odbitka
davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Da e vložnikom ca dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od due vložitve do dne dviga.
upaduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzeaaši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča pO 5% do 5Va0/©-» z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolge v e pri dragih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le krleke.
V nedeljo, 13. oktobra, je, da proslavi Slomškov spomin, zboroval v Mariboru občni zbor naše narodnoobrambne »Slovenske Straže«, z njo skupaj pa je zborovala njena mati »Slovenska krščanskosocialna zveza«. V par urah se je razvilo pred nami ogromno dela stotin in stotin požrtvovalnih delavcev, dela, pred katerim mora imeti rešpekt tudi nasprotnik. Naša organizacija je ta dan pokazala, da je njeno narodnoobrambno delo edino praktično in trajne vrednosti, pokazala je, kako dviga slovensko ljudstvo do večje zavednosti in izobrazbe. Ob zvestem skupnem delu matere »Slovenske krščanskosocialne zveze« in njene hčerke »Slovenske Straže« so nam zagotovljeni tudi nadaljnji uspehi.
Na skupščini je bilo navzočih nad 200 delegatov z vseh slovenskih zemelj.
Predsednik državni in deželni poslanec prof. Jarc otvori občni zbor in konstatira sklepčnost. Pozdravlja vse udelež-nike, ki so iz vseh krajev slovenske domovine v tako obilnem številu prihiteli, da slišijo, kaj je »Slovenska Straža« storila v preteklem letu in da se pomenijo o nadalj-nem narodno - obrambnem delu. Lansko leto je zborovala »Slovenska Straža« v Celovcu, letos, v Slomškovem letu, pa je sklicalo vodstvo glavni zbor v Maribor, kjer je deloval, umrl in kjer leži v grobu naš nepozabni apostol Anton Martin Slomšek,
Pozdrav Štajercev.
Dr. Jos. Leskovar pozdravlja vse navzoče v imenu mariborske podružnice »Slovenske Straže« in v imenu štajerskih Slovencev, Izreka zahvalo, da se letos vrši
Wtl «9HV Ila J
skupščina v Mariboru. Zbrani so vsi stanovi, te združuje ena misel, kako naprej se braniti proti divjim napadom sovražnikov. Tla, na katerih se vrši občni zbor, so zgodovinska tla. V Mariboru je ognjišče slovenskega literarnega delovanja. V Mariboru je deloval Anton Martin Slomšek, kateremu se je zahvaliti, da je Spodnja Štajerska ostala slovenska. Naš namen mora biti, da navdamo vse ljudstvo s Slomškovim duhom. Prepričan sem, da bo Slomškov duh med nami in da bo Slomšek izprosil od Najvišjega blagoslov našemu delovanju, (Burno odobravanje.)
Predsednik Jarc se zahvali za pozdrav. Nato predlaga, naj bi se vršila skupna debata o predsedstvenem, blagajniškem in tajniškem poročilu, kar se sprejme brez ugovora.
PREDSEBSTVENO POROČILO.
Predsednik državni in deželni poslanec Jarc poroča:
Na lanskem občnem zboru je zaključilo predsedstvo svoje poročilo s pozivom slovenskemu ljudstvu, naj zbira vojščake in orožje, Danes lahko poudarjamo z zadovoljstvom, da ta klic kljub težkim gospodarskim krizam, v katerih se nahajamo, ni ostal glas vpijočega v puščavi. Slovensko ljudstvo je pomnožilo armado vojščakov, ki hočejo v boj za brate, ki so bili doslej zapuščeni. Vedno globlje prodira v vse sloje našega ljudstva zavest, da mora vsak Slovenec vse, kar trpé naši bratje in sestre na meji krivic in nasilja, občutiti, kakor da ga boli rana na lastnem telesu. Zlasti se slovenska mladina — in to poudarjam s posebnim veseljem — zbira v
ir
vedno večjem številu pod zastavo »Slovenske Straže«, in kmečki fant in kmečka dekle, delavec in delavka sta postala naša najmarljivejša borivca in osramotila mar-, sikaterega inteligenta, ki še gleda naše delo postrani.
Slovensko ljudstvo je v preteklem letu še v večji meri kakor prvo leto dokazalo svojo požrtvovalnost, ki se kaže najbolj v številkah, o katerih bo poročal naš blagajnik, Ker so naši dohodki stalno napredovali, je bilo »Straži« mogoče, na vseh poljih nadaljevati započeto delo. V ospredju je bila tudi v pretečenem letu po-vzdiga ljudske izobrazbe. Analfabet in človek, ki sploh nima duševnih potreb, sta prva, ki vtoneta v tuji povodnji. V tej zavesti smo storili vse, kar smo mogli, da širimo pravo izobrazbo med ljudstvom v obmejnih krajih. Za knjižnice smo izdali 2000 K 94 vin. Njih število se je pomnožilo za 12, tako da »Slovenska Straža« danes vzdržuje 92 knjižnic, večina jih je na Koroškem, nekaj na Štajerskem — zlasti tudi v industrialnih krajih Gornje Štajerske — in na Kočevskem, Pozabili pa tudi nismo svojih bratov na Beneškem in preko Mure. S časopisjem smo preskrbeli 576 slovenskih hiš — 250 več kakor lani — in izdali v ta namen 3420 K 25 vin, — 1757 K več kakor lani. Sad tega dela je že očividen. S slovenskim časopisjem se je začelo — kakor posnemamo iz došlih poročil in nenadoma nastalega zanimanja — novo narodno življenje celò po krajih, o katerih smo mislili, da so za Slovenstvo za vselej izgubljeni. Podpor izobraževalnim društvom, za gledališke odre in domove na meji smo izdali 4507 K 79 vin,,
sicer
manj kakor lani, čemur pa je vzrok to, da se je zlasti prvo leto izplačalo več najnujnejših podpor. Podpirali smo tudi delo naših Orlov za mejo, uverjeni, da se nam ne bo več treba bati za mejo, ako dosežemo vsaj od daleč idealni cilj smotrene orlovske organizacije ob celi meji. Kolikor Orlov ob meji, toliko neustrašenih stražnikov! Vsi stroški za ljudsko izobrazbo v širšem smislu so znašali torej okrog 10.000 kron, za naše skromne razmere dosti velika, pa še bolj plodonosno naložena svota!
Lep napredek smemo tudi zapisati na šolskem polju. Otroških vrtcev vzdržujemo troje: Sv, Križ pri Trstu, Velenje in Devin (z večjo podporo). V kratkem se pa otvorijo še otroški vrtci v Pod-gori in Ločniku pri Gorici, v Šoštanju in dvoje ali troje njih tik Trsta. Stroškov za otroške vrtce je bilo 5089 K 25 vin. Našim narodnim nasprotnikom so v šolske namene na razpolago ogromne svote. Tekmovati ž njimi v korupciji, ki jo širijo takorekoč s kupovanjem otrok in staršev, ne moremo in ne maramo! Pač pa smo smatrali za svojo dolžnost, vršiti karitativno delo za slovenske otroke ubogih slovenskih staršev. Zato smo prispevali za šolarske potrebščine mnogim obmejnim šolam deloma v denarju, deloma šolskih knjig, za šolarske kuhinje, za božičnice in Miklavževe večere in dvema občinama dovolili brezobrestno posojilo za šolske stavbe. Vsi sem spadajoči izdatki so znašali 7798 K 74 vin. V tej svoti je pa všteta tudi še svota, ki smo jo izdali, da omogočimo na Koroškem otvoritev dveh gospodinjskih šol. »Slovensko Stražo« čaka v tem oziru v bodočnosti delo, ki je za ohra-
lisah Slovenec, vsaka Slovenka naj
kupi takoj več srečk „Slov. Straže“
Srečka samo 1 K! - Žrebanje že 18. novembra!
Vrednost oseh dobitkov je 20.000 K. Vseh dobitkov je 1554.
Kaj je prvi dobitek? Kaj je drap dobitek?
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K: Kompletna Sina oprana sa tri sobe in kuhinja, shsžaječa iz spalne oprane, jedilnice, salonske garniture, glasouirja in kuhinjske epraue, ali 5—6 '/2ÜP. bencin-motar, mlatilnica z dua-ferafnim čiščenjem, slamoreznica.
Drogi glavni dobitek v vrednosti 1000 K:
1 ilasoair ali f sagan sortiranih umetnih gnuji ali 1 garnitura za kušnja fstruj za kašnjo, straj za abračanje, brana).
Ostali dobitki:
Kai sta tretji io četrti dobitek 7
Tretji in četrti glavni dobitek v urednosti po 500 H:
Oprava za spalno soba za dve osebi ali t gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za kašnjo.
Deset dobitkov v vrednosti po too K.
dobitkov
so vredni 13.000 H, in sicer:
Štirideset dobitkov v vrednosti po 50 H. Sto dobitkov o vrednosti po 20 h. Dvesto v vrednosti po 10 H. 1200 dobitkov v vrednosti po 5 K.
Ena srečka samo eno krono !
mer srečk „Slov. Straže“ ne dobite v prodajalnah. pilite po srečke na naslon: Fissoli „Slov* Straži V Ljubljani.
nagovorite tudi sosede in naročite oeč srečk skupaj!
nitev Slovenstva največjega pomena. Vzgojimo iz slovenskih deklet vrle slovenske gospodinje in brez strahu bomo lahko zrli naprej. Zavedajoč se važnosti te akcije, bom stavil in utemeljil danes še poseben predlog, — Najtrdnejše delo za naš narodni napredek je smotreno delo za povzdigo našega kmečkega gospodarstva. Kar se je doslej doseglo pri nas in drugod v tem oziru, moramo največ pripisati razvoju zadružništva. Da vzgoji zavedne voditelje naših zadr u g in z vzgojnim vplivom zadružne misli utrdi tudi narodno misel, je omogočila »Slovenska Straža« s svojo podporo četvero^ koroškim mladeničem obisk »Zadružne šole« v Ljubljani. Podpora v ta namen bo odslej stalna točka med izdatki »Slovenske Straže«. Revnih srednješolcev iz obmejnih krajev tudi nismo pozabili! Poleg večjih podpor »Dijaškemu domu« v Celovcu, ki je prejel od nas 1500 K, in » U č i t e 1 j s k e m u domu« v Celovcu — podpora 200 K — smo podpirali dva koroška gimnazijca v Ljubljani. Tudi več obmejnih akademikov je bilo deležnih naše pomoči. Vse dijaške podpore so znesle 1628 K 26 vin. Priznavam, da je bilo doslej še premalo, kar smo storili za organizacijo delavstva po tujih industrialnih krajih in za varstvo izseljencev. So pa to naloge, ki se jim »Slovenska Straža« ne bo mogla in ne smela izogniti, ampak treba bo zanje žrtvovati, kar bo sploh mogoče,
V svojem programu ima »Straža« zlasti tudi študiranje meje. Pretečeno leto smo proučili natančneje polovico Kočevskega in razmere med ogrskimi Slovenci. Začeto delo se bo nadaljevalo od leta do leta.
Svota vseh podpor je znesla 25,768 K 23 vin., za 6587 K 21 vin. več kakor lani. Odpade pa od te svote na Štajersko 7129 K 36 vin,, na Koroško 10.253 K 44 vin,, na Primorsko 6024 K 59 vin., na Kranjsko 948 K 60 vin,, na druge dežele 619 K 24 vin. in na splošne po d p o r e 793 K. Od svojega početka do danes je izdala »Slovenska Straža« podpor v narodno-obram-bene namene: 54.091 K 53 vin.
Glede poslovanja predsedstva pri razdeljevanju podpor je treba poudariti, da je za rešitev vsake prošnje odločilna izjava dotičnega pokrajinskega pododbora. Tako je v delovanju »Straže« združena avtonomija s centralizmom,
Pri prodaji in nakupovanju slovenske zemljiške posesti smo posredovali, kolikor je bilo mogoče, Žal, da so vsled splošne denarne krize tudi razmere pri hipotečnni kupčiji kritične in da vsled tega za marsikateri lep kos naše zemlje ni bilo mogoče dobiti pripravnega kupca.
Za izvršitev sklepov lanskega občnega zbora za varstvo domačije smo izvedli pripravljalne korake in nameravamo izdati o tem poljuden spis s slikami, Slavnost narodnih noš, nameravana za letošnje poletje, se je za sedaj odložila, ker se je preložil tabor jugoslovanske mladine na poznejši čas.
Troje ciljev si mora po mnenju predsedstva staviti »Straža« za bližnjo bodočnost. Govori in piše se mnogo o problemu malega'naroda z ozirom na zadnje ljudsko štetje. Izseljevanja iz agrarnega ozemlja v industrialno ne bomo ustavili. Poizkušati kaj takega, bi bila utopija. To je pojav, ki se kaže kakor pri nas tudi pri velikih narodih. V velikem delu Češke, ki je pretežno agrarnega značaja, pada od štetja do štetja število prebivalstva, ravno tako tudi v nemških alpskih deželah. S temi razmerami in s tem razvojem nam je treba računati kot danim in zato zastaviti vse sile, da ljudstvo, ki se izseljuje, ne odpade kot trhla veja. Brigali smo se doslej premalo za našo narodno diaspozo v gornještajer-skih industrialnih krajih, V Gradcu je temelj organizaciji naših ljudij položen, naše delo nas bo vodilo sedaj dalje k drugim zapuščenim bratom in sestram. Na tej poti pa se bo pokazalo brez dvoma eno:	da bo težko ohraniti tistega, ki je
odšel z doma brez zavesti, da je zvezan s svojim ljudstvom in navezan na svojo domačijo. Skrb za šoli odraslo mladino ob meji je zato naša druga velika naloga. Organizacija fantov in deklet ob vsej meji bo podlaga bodočemu delu. Tretje, česar ne smemo pozabiti in za kar dela »Siid-marka« ravno sedaj s polnim parom, je skrb za obrtni naraščaj, za slovenske vajence, pomočnike in mojstre po obmejnih krajih. »Straža« je že doslej storila v tem oziru marsikaj, a sistematično delo se še ni začelo,
Konečno še beseda nasprotnikom! Njih kritike se ne bojimo in jo lahko prenesemo! Kdor ima oči in sploh hoče gledati, lahko vidi, kaj je storila »Slovenska Straža« v prvih dveh letih! V očeh naših nasprotnikov bo seveda vse naše delo strankarsko — klerikalno. To nas ne moti. Vemo dobro, da bi bilo slabo znamenje za nas, ko bi od ljudi, ki mečejo nune iz svojih šol, zidanih z denarjem vseh Slovencev, želi priznanje in pohvalo. »Slovenska Straža« ne bo bobnala v svet vseh podrobnosti o svojem delu in o svojih načrtih.
Kajti to bi se reklo razkrivati neprimerno močnejšemu sovražniku svoje še slabotne postojanke! Tiho in vztrajno pojdemo dalje po poti, ki jo izpoznavamo za pravo. V Slomškovem spominu so se združili letos vsi, kar jih je med Slovenci dobro-mislečih, vanje oprta bo tudi »Slovenska Straža« vršila svoje ljudsko delo v zmislu načel Slomškovih!
TAJNIKOVO POROČILO.
Tajnik Ivan Š t e f e je podal naslednje poročilo: Predsedstveno poročilo Vam je podalo vpogled v raznovrstno delo, ki smo je vršili preteklo leto v »Slovenski Straži«. Zapisnik »Slovenske Straže« o sejah njenega odbora, bi bil s predsedstvenim poročilom v glavnih potezah večinoma izčrpan, stotin in stotin podrobnosti, ki spadajo v poglavja, katera je omenjalo predsedstveno poročilo, pa tu ne bom navajal, ker marsikje, kjer je »Slovenska Straža« s 1000 kronami izvršila uspešno delo, bi lahko bogatejši nasprotnik to delo pokvaril z 10.000 ali več kronami. Vsakemu članu so zapisniki na vpogled, vse podružnice se lahko na ta način pouče tudi o vseh podrobnostih. Poudarjam, da je previdno delo »Slovenske Straže« nas vodilo na vseh poljih do najlepših uspehov, za kar imajo nemalo zaslugo pokrajinski odbori: štajerski, koroški, primorski pododbor, v katerih sede najodličnejši Vaši zaupniki, po katerih nasvetih je »Slovenska Straža« vedno reševala došle vloge.
Kakor ste razvideli iz predsedstve-nega poročila, zastavlja »Slovenska Straža« svoje delo večinoma tam, kjer neha s svojim delom šola. »Slovenska Straža« je tako izpopolnila veliko vrzel v naši narodni organizaciji. S tem, da je »Slovenska Straža« krepka opora izobraževalnemu in gospodarskemu organizatoričnemu delu ob mejah tudi preko slovenskih mej, izvršuje svoje načelo: da našega narodnega sovražnika nikdar ne bomo premagali z denarjem, ampak s tem, da dvignemo skrite zaklade duha vsega našega naroda, da dvignemo našemu narodu izobrazbo in njegovo gospodarsko moč. Mislim, da je delo za rešitev rojakov v tujini nekoliko več vredno kot pa n. pr. tekma za kako sokolsko prvenstvo. Kako visoko pojmuje naše liberalno časopisje vrednost pravega narodnoobrambnega dela, priča dejstvo, da je to časopisje enega sokolskega tekmovalca letos bolj slavilo, da je imelo zanj več prostora kot pa za Antona Martina Slomška, ki je rešil tisoče in tisoče Slovencev. Če kedaj, se je pri proslavi Antona Martina Slomška videla malen-kostnost naših nasprotnikov. »Slovenski Straži« pa ostanejo vodilo Slomškove besede: »Povzdigujte Slovencem bistre glave, naj bodo vrli sini Slave!« Anton Martin Slomšek je začrtal »Slovenski Straži« pot z besedami: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim narodom prodani,« Tako bodo najboljši, neprodiren ščit v našem narodnem boju: gospodarska moč, izobraženost, poštenost in zavednost narodova in tako bode proti vsem naklepom »Schulvereina« in »Südmarke« odgovarjal narod z besedami Antona Martina Slomška:	»Z denarjem se poštenja ne
kupi!«
S tega stališča smo delali tudi v preteklem, drugem letu obstoja »Slovenske Straže«, v katerem je imelo načelstvo 22 sej, glavni odbor se je pa sešel v Ljubljani petkrat.
Obširne naloge so te seje naložile naši društveni pisarni, v kateri imamo enega knjigovodjo, ki rešuje obenem tudi došlo pošto, enega pomožnega uradnika, eno pomožno uradnico ter enega slugo. Izdatek na plačah se je od lani na letos znižal. Poudarjam, da je dosedanji napredek »Slovenske Straže« bil mogoč le s pisarno, kajti brez take pisarne bi bila rešitev, vpisovanje vsak dan naraščajoče dnevne pošte, red v različnih zalogah, ki so v oskrbi »Slovenske Straže«, rešitev najrazličnejših naročil in beleženje, kar »Slovenska Straža« sprejme in izda, nemogoče, četudi večina odbornikov po svojih uradnih urah vsak dan popolnoma brezplačno dela za »Slovensko Stražo«. Pisarna se je zadnji čas tako uredila — mnogo zaslug ima za to tudi deželni oficijal g. Šelko, ki je stavil svoje moči brezplačno na razpolago, za kar mu bodi tu izrečena srčna zahvala — da je pisarna kos tudi veliki akciji, n aš i loteriji, tako da za to loterijo ni bilo treba nič pomnožiti osobja. Sedaj naj se pa pogleda ob takih prilikah v druge narodnoobrambne pisarne, ki imajo naravnost ogromne pisarne. »Schul-verein« je imel takrat, ko je beležil 10.000 pisarniških številk, osem uradnikov, danes obsega pisarna njegova celo poslopje in nad 50 uradnikov. Če hočemo napredovati, nam je pisarna prva potreba. Poglejmo samo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki samo za enega potovalnega učitelja izda 4000 K, kolikor nas naša pisarna komaj skupaj velja. Če je bila ob velikem delu kaka pritožba, bomo v bodoče skušali doseči rekord-pisarno brez pritožb. Zdi se mi, da moramo odpraviti kuverte s firmo »Slovenske Straže«,
Pisarna je prejela v preteklem letu 2321 pisem, razposlala je 13.498 pošiljatev,
V loterijski zadevi je prejela pisarna 416 pisem, odposlala je pa 1434 odpošilja-tev, promet je torej bil 17.669 točk.
Imeli smo zvezo z Jugoslovansko Strokovno Zvezo, z Rafaelovo družbo, in pri tem delu smo opazili, kako nujno potrebno bi bilo, če bi iz teh društev in iz »Slovenske Straže« napravili centralno pisarno, ki bi bila na razpolago tudi vsem našim pokrajinskim »Slovenskim krščan-sko-socialnim zvezam«. Tako bi bil mogoč točen pregled, mogoča rešitev iniciativnih predlogov raznih odborov, taka pisarna bi bila v korist našim ljudem v tujini in tako tudi domovini, tako bi posegli tudi v žalostne amerikanske razmere, kjer se širi svobodomiselno gibanje in kamor se naše delo tudi mora obrniti, ako se hočemo obvarovati svobodomiselne kuge iz Amerike.
Središče dela je sedaj loterija. Izdanih je doslej 40.000 srečk (od teh na Štajersko 7000, Primorsko 2000, Koroško 3500, ostalo je vzela Kranjska). Upamo, da v prihodnjih dneh do 18. novembra vsak somišljenik in vsaka somišljenica stori med svojimi krogi svojo agitačno dolžnost, da oddamo vsaj še enkrat toliko srečk! Vsak godovnik, vsaka godovnica naj za godovna darila dobiva samo srečke »Slovenske Straže«!
Omeniti mi je tudi, da je pisarna po navodilih odbora izvrševala vso agitacijo za »Slovensko Stražo« po časopisju, in ta agitacija, kakor ste videli iz naših časopisov, ni bila majhna. Iskrena hvala vsem tistim časopisom, ki so nam bili na razpolago, naj bodo tudi nadalje naše najuspešnejše orožje. »Slovenska Straža« je izdajala »Narodnoobrambni Vestnik«, ki je mnogo pripomogel, da je prodrla misel »Slovenske Straže« v najširše sloje,
S pomočjo časopisja je bilo tudi mogoče, da se je »Slovenski Straži« sijajno posrečila Slomškova proslava, ki je dvignila nanovo zavest tisočem in tisočem Slovencem. Če bi »Slovenska Straža« letos ne napravila drugega, kakor da je s posebno izdajo svojega »Narodnoobrambnega Vestnika« opozorila vse Slovence na 50-letnico smrti slovenskega apostola Antona Martina Slomška in združila ljudstvo in mladino v proslavi njegovih naukov, je storila veliko narodno-izobraževalno delo. »Slovenska Straža« je ob tej priliki založila tudi stvari, potrebne za proslavo, razposlala je slavnostne govore, načrte slavnosti, založila je prekrasne Slomškove razglednice, posebno velik uspeh pa je imela s Slomškovimi podobicami za šolsko mladino, katerih je razdeljenih med šolsko mladino 30.000 izvodov in še vedno prihajajo nova naročila. S Slomškovo proslavo je »Slovenska Straža« najbolj podčrtala svoj program.
Z veseljem morem poročati, da zanimanje za »Slovensko Stražo« ne pada, kakor so nekateri pričakovali, ampak narašča. Na Kranjskem se je ustanovilo v preteklem poslovnem letu šest novih podružnic, na Štajerskem dve novi podružnici, na Koroškem dve novi, na Goriškem nobena nova, na Tržaškem nobena nova in v Istri nobena nova podružnica.
Podružnic imajo: Kranjska: 109 podružnic, 16 ustanovnih, 75 lOkronskih, 5267 rednih in 1529 podpornih članov. — Štajerska: 54 podružnic, 5 ustanovnih, 43 lOkronskih, 2435 rednih in 678 podpornih članov. — Koroška: 15 podružnic, 3 ustanovne, 7 lOkronskih, 672 rednih, 214 podpornih članov, — Goriška: 16 podružnic, 2 ustanovna, 9 lOkronskih, 648 rednih, 189 podpornih članov. — Tržaška: 5 podružnic, 1 ustanovnega, 2 lOkronska, 312 rednih in 54 podpornih članov. — Istra: 2 podružnici in 68 rednih članov. — Imamo tedaj 211 podružnic; podružnice štejejo 27 ustanovnih, 126 lOkronskih, 9402 redna in 2664 podpornih članov; skupaj 12.229 članov (lani 10.354),
K temu bi bilo prišteti člane onih podružnic, ki niso poslale izkaza. Letos ima poleg tega centrala 70 ustanovnikov (lani 66), tako da je letos skupno število članov 12.299.
Če vpoštevamo, da smo imeli letos na vsej črti občinske volitve, ki so našim ljudem naložile velike stroške, in če vpoštevamo splošno draginjo, smo lahko veseli, da smo kljub temu napredovali. Krepko voljo imamo delati dalje. Ogromno je še naše polje, kjer lahko napredujemo, pričeli smo komaj in že smo v drugem letu dosegli toliko dohodkov, kakor jih je imela »Družba sv. Cirila in Metoda« šele po 18, letu svojega obstanka. Če vpoštevamo pri tem, da naši somišljeniki vzdržujejo ob meji ogromno zavodov, ki so prave naše narodno obmejne trdnjave, če vpoštevamo našo narodno obrambo, ki se vrši v gori-škem »Šolskem Domu«, goriškem »Slovenskem sirotišču«, v koroških šolskih društvih, v skrbi za dijaštvo in v naših izobraževalnih društvih, če omenjam najglavnejšo našo narodnoobrambno trdnjavo »Družbo sv. Mohorja« — če vpoštevamo vse to
ogromno ljudsko delo, tedaj stojimo v narodnoobrambnem delu ogromno pred našimi liberalnimi nasprotniki, in v zavesti tega dela skoro nikdar ne reagiramo na njihove vsakdanje psovke. Le to vprašam nasprotnike:	Ali ni pomembnejši
vinar našega kmeta in delavca za narodnoobrambne namene, kakor pa 1000 kron, katere daruje »za narod« kak liberalen napuhnež zvečer ob vinu v gostilni, dočim je prej cel dan ljudstvo odiral? Ali je s tem povrnjeno narodu ono, kar mu je vzel? Koliko takih narodnjakov se na Slovenskem narodno šopiri, dočim narod preganjajo z njegove grude!
Mi pa, tovariši in tovarišice, premišljujmo, kaj in kako storiti, da se naša »Slovenska Straža« osorej zopet še bolj okrepi, Kaj je treba storiti?
1 Naše podružnice naj imajo vsak mesec seje, nastavijo naj zaupnike ali zaupnice v vsaki vasi, ki naj pazijo posebno na to, katera prodajalna še nima ali noče imeti našega blaga. Agitatorji naj o tem ljudstvo primerno pouče.
2.	Ko pridejo Mohorjeve knjige, naj vsak da poverjeniku dar za »Slovensko Stražo«, čim več, tem bolje. Najboljše bi bilo, da bi ob tej priliki mnogo članov Mohorjeve družbe darovalo po 50 vinarjev — tam, kjer bo vsaj 25 takih članov, se lahko ustanovi iz teh članov podružnica »Slovenske Straže«, ki bi letno udnino pobirala skupno s članarino za Mohorjevo družbo. Možje in fantje — pol litra vina ali liter vsak na leto manj, pa tistih 50 vinarjev ali kronico »Slovenski Straži«, pa bodete imeli zavest, da ste storili nekaj za rešitev svoje domovine! Dekleta, nekoliko manj lišpa — pa bo v vsaki župniji cvetela podružnica »Slovenske Straže«! Če se čč. gg. poverjeniki Mohorjeve družbe in naši zavedni somišljeniki in somišljenice po tem navodilu žrtvujejo — naraste lahko število članov »Slovenske Straže« v enem letu vsaj na 40.000, če ne več. Naj vsi poverjeniki Družbe sv, Mohorja in vsi mi na ta način počastimo spomin ustanovitelja Družbe sv, Mohorja Antona Martina Slomška!
3.	Ob tej priliki naj tudi vsa naša županstva in vsi naši gospodarski zavodi iz-roče darove za »Slovensko Stražo«, Naša županstva in druge naše pisarne in posamezniki naj redno rabijo narodni kolek »Slovenske Straže«!
4.	Vsi posnemajmo tisti štajerski ubogi ženici, ki sta se v svojih oporokah spomnili »Slovenske Straže«! Vsak izmed nas naj v svoji oporoki misli na »Slovensko Stražo«, ker tako bo tudi po smrti njegovo delo imelo trajen uspeh. Slava blagopokojnomu Josipu vitezu Gorupu in blagopokojnemu kanoniku Jakobu Bohincu! Ta dva plemenita moža, ki sta umrla v preteklem letu, sta se v svojih oporokah spomnila »Slovenske Straže«, prvi s 1000 K, iz oporoke drugega gospoda smo pa dobili 356 K 70 vin. Slava njujinem spominu!
5.	»Slovenska Straža« izda knjižico »Miklavžev večer in Silvestrov večer v društvih«. Povsod prirejajte take večere — povsod dobite nekaj Miklavževih in novoletnih darov »Slovenski Straži«,
6.	Nabiralnike »Slovenske Straže«, katerih je sedaj zunaj 283, nekoliko živahnejše rabite. Pri vsaki priliki naj stopi kdo okoli gostov z nabiralnikom. Posebno ob porokah, krstih itd. naj naši ljudje proslave ta dogodek z darovi »Slovenske Straže«. Nabiralnikov imamo še v zalogi
111.	Hitro jih razdelite po domovini!
7.	Posebno važno je zavarovanje za doživetje, za slučaj smrti, za doto itd. Pišite vedno pisarni »Slovenske Straže« po nasvete. Tako dobite dobre, poštene zavarovalnice, »Slovenska Straža« pa dobi tiste odstotke, ki jih sicer brez koristi vzamejo agentje, Tu lahko dobimo velike vsote za »Slovensko Stražo«. Občujte ob takih prilikah samo s »Slovensko Stražo«!
6.	Naša večja omizja, tarokisti, pisarne itd. nabirajte v posameznih mestih do 100 kron. Za vsakih 100 kron dobi omizje, oziroma pisarna umetniško častno diplomo.
7.	Vsako leto prilože naši listi položnice »Slovenske Straže« — izpolnite vse položnice in jih odpošljite!
Kar bo »Slovenska Straža« dobila od naroda, dala bo vse domovini!
Treba je zastaviti vse naše moči za napredek »Slovenske Straže«, kajti vsa znamenja naših domačih in tujih nasprotnikov kažejo, da če bi »Slovenske Straže« ne bilo, bi jo bilo treba ustanoviti. Pojdimo v prihodnjem letu za »Slovensko Stražo« z veseljem na delo, kajti Slomšek sam pravi: Kar se z veseljem, s celim srcem prične, se tudi lahko in srečno dovrši. Z delom in žrtvami »Slovenski Straži« se lahko prepričamo, da ni lepšega, kot služiti domovini!
Po poročilu tajnika, ki je bilo soglasno sprejeto, je pozval predsednik navzoče, da počaste spomin umrlih dobrotnikov »Slovenske Straže« s tem, da se dvignejo s sedežev. Ves zbor se je dvignil in tako častil spomin domoljubnih pokojnikov.
r
^□□□□□□□□EDcnciacsooaEDnncinaQnDncinnnaDaaaciaaEjaacicncicaDociDD!
vžigalice
v korist obmejnim Slovencem veljajo pri nakupu
enega zaboja z vsebino 5000 škatljic..K 52‘—
pet zabojev z vsebino 25.000 škatljic.„50'_
pri glavni zalogi: C. Menardi, Ljubljana.
Tu se dobiva tudi najfinejše periino
milo v korist obmejnim Slovencem.
"\
Slovenci, Slovenke — v vseh prodajalnah odločno zahtevajte samo te m vžigalice in to milo!	„Slovenska Stražam
JI
POROČILO BLAGAJNIKA.
Blagajnik Anton Volta je poročal:
Slavna skupščina! Splošna draginja, slaba letina, razne vremenske in druge nezgode, ki so obiskale lani in letos našo domovino, so nas upravičeno navdajale s strahom, da bodo dohodki »Slovenske Straže« letos padli. Ali ta strah je bil prazen. Slovensko ljudstvo, čeprav po večini ubogo, je že od nekdaj znano kot zelo radodarno, in priskočilo je tudi v preteklem poslovnem letu našim obmejnim bratom z obilnim darom na pomoč. Sporočiti Vam imam veselo vest, da so se letos dohodki »Slovenske Straže« znatno pomnožili. Dosegli smo lepo svoto 61.337 K 26 vin. proti lanskim 55.503 K 31 vin, Ako še vpošte-vamo dejstvo, da je bilo med lanskimi dohodki nad 12.000 K ustanovnine, katere je letos samo 900 K, se moramo naravnost čuditi, da je letošnji prirastek tako velik.
Kako se je pa nabral ta denar?
V prvi vrsti moramo omeniti naše podružnice, ki so poslale 12.190 K 69 vin. prispevkov. Seveda bi se ta svota še zelo povišala, ako bi prišteli vse zneske, katere so poslale za razno društveno blago. Nekaj podružnic sicer ni poslalo nič prispevkov, vendar pa moramo na splošno podružnice pohvaliti, da so izvršile, kolikor je bilo v njih moči, svojo dolžnost. Ako razdelimo omenjeno svoto po deželah, vidimo, da so prispevale kranjske podružnice 5182 K 25 vin., štajerske 4484 K 72 vin., koroške 1078 K 99 vin., primorske 1444 K 73 vin.
Glavni vir dohodkov »Slovenske Straže« so in morajo biti podružnice. Zavedati bi se morale, da je v njihovih rokah napredovanje in nazadovanje »Slovenske Straže« in s tem tudi usoda obmejnih bratov, Zato pa kličemo vsem podružnicam, posebno pa tistim, ki se pretečeno leto niso odzvale: Skušajte izravnati prihodnje leto z obilimi prispevki to, kar ste pretečeno leto zamudile. Nabirajte nove člane in ne odnehajte preje, dokler ne bo nobene slovenske hiše brez člana »Slovenske Straže«.
Ustanovniki so preteklo leto pristopili štirje, ki so vplačali 550 K, Zadnji obroki ustanovnikov prejšnega leta so znašali 350 K, tako, da smo letos prejeli 900 K ustanovnine. Skupno štejemo sedaj 70 ustanovnikov, lepo število, pri katerem pa ne smemo ostati. Zato prosimo vse premožnejše slovenske kroge, da se spominjajo ubogih bratov na meji in pristopijo kot ustanovniki »Slovenske Straže«,
Darov se je nabralo 9048 K 99 vin,, in sicer je prispevala Kranjska 4607 K
44	vin., Štajerska 2786 K 21 vin,, Koroška 923 K 59 vin., Primorska 558 K 66 vin., drugi kraji 173 K 09 vin.
Zapuščin je prejela »Slov. Straža« v preteklem letu 1356 K 70 vin. Slava tem vrlim rodoljubom, ki so se še zadnji hip spomnili trpečih bratov ob meji. Naj bi temu lepemu vzgledu sledilo še obilo rodoljubnih src.
Posebno pohvalo pa zaslužijo naši vrli Mohorjani in čč. gg. poverjeniki. Zbrali so v pretečenem letu 3830 K 54 vin. Ako računamo, da je daroval vsak Mohorjan povprečno po 10 vinarjev, dobimo, da se je v pretečenem letu odzvalo naši prošnji nad 38 tisoč, t. j, skoro polovico Mohorjanov. Srčno prosimo čč. gg, poverjenike, naj tudi letos blagovolijo zastaviti vse svoje moči, da se bo omenjena svota v prihodnjem letu še znatno zvišala.
Članarine iz tistih krajev, kjer še ni podružnic, smo prejeli 219 K, dohodkov iz nabiralnikov je bilo 1142 K 13 vin., dohodki predavanj 738 K 88 vin., Slomškov sklad za uboge obmejne dijake znaša do danes 250 K, nabiralnikov je bilo plačanih za 200 K, obresti od naloženega denarja znašajo 153 K 85 vin.
Kaj pa društveno blago? Papirja smo prodali pretečeno leto za 5430 K 26 vin,, kolkov za 1380 K 48 vin,, razglednic za 3718 K 38 vin., računskih listkov za 179 K
45	vin., slik za 661 K 78 vin., raznega blaga za 765 K 10 vin. Skupno se je prodalo društvenega blaga za 12.135 K 45 vin. Društveno blago bi lahko neslo »Slovenski Straži« še dosti večje dohodke, ako bi se seveda bolj rabilo. Širite tedaj to blago. Posebno naj se splošno vpelje raba narodnega kolka — pa društvenih razglednic.
Provizije od raznega blaga, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«, od zavarovanja in drugega smo dobili 8644 K 41 vin., in sicer od vžigalic, cikorije, drož, mila, sveč, zavarovanja, tkanin, čistila »Sava« in turških srečk. Iz te velike vsote vidimo, koliko se lahko nabere za »Slovensko Stražo«, ne da bi posameznik kaj čutil na svojem žepu. Zato pa kupujte le tisto blago, ki se prodaja v korist »Obmejnim Slovencem«, zavarujte se edino le po »Slovenski Straži«. Ako bomo vsi v tem oziru storili svojo dolžnost, se bo provizija ne samo podvojila, ampak potrojila.
Prehodnih dohodkov je bilo 2817 K 7 vin, Ako k tem dohodkom prištejemo še prebitek lanskega leta, ki je znašal 7709 K 55 vin., dobimo vsoto 61.337 K 26 vin.
Kaj pa izdatki?
Podpor se je izplačalo 25.768 K 23 v. Za tiskovine, okrožnice, listine podružnic
itd. smo izdali 1674 K 95 vin., »Narodnoobrambni Vestnik« 903 K 45 vin., nabiralniki so stali 1800 K, za društveno blago smo izdali 4558 K 70 vin., in sicer za papir 1105 K 56 vin., za kolke 638 K 15 vin,, za razglednice 2205 K 38 vin., za slike 609 K 61 vin. Inventarja se je nakupilo za 480 K. — Stroški predavanj so znašali 452 K 14 vin.
Uprava je stala:	Pisarniške potreb-
ščine 143 K, potni stroški 491 K 50 vin,, stanarina 850 K, manipulacijski stroški poštne hranilnice 129 K 87 vin,, poštnina 1270 K 95 vin., plače 4690 K.
Raznih stroškov je bilo še 2137 K 61 vin., prehodnih izdatkov pa 2510 K 70 vin. — Vseh izdatkov skupaj je bilo 47,861 K 10 vin.
Društveno premoženje znaša:	Pre-
bitek pretečenega poslovnega leta 13,476 kron 16 vin,, inventar 5044 K 94 vin., nabiralniki 1867 K 80 vin., zaloga papirja, razglednic, kolkov in drugega blaga 6472 kron 92 vin., dolžniki 1338 K 46 vin. — Skupaj tedaj 28.200 K 28 vin. Lani je znašalo društveno premoženje 24.401 K 52 v., letos se je tedaj zvišalo za 3798 K 76 vin.
Slavna skupščina!
To so številke, katere se Vam imel kot blagajnik podati. K svojemu poročilu nimam ničesar druzega dodati, kot edino le prošnjo, da nam tudi prihodnje leto ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji »Slovenske Straže«, in da bi se njim pridružilo še veliko število drugih. Le tedaj, ako bodo vsi zavedni Slovenci in Slovenke storili svojo narodno dolžnost, bo mogla »Slovenska Straža« uspešno delovati v ogroženih krajih. Na krov tedaj vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da je naša sveta dolžnost čuvati in ohraniti lepo našo domovino!
Končam z besedami, katere je izrekel na smrtni postelji naš slavni vladika Ant. Martin Slomšek:
»Ni treba, da živim, treba pa je, da izpolriim svoje dolžnosti!«
Sledimo vsi nauku Slomškovemu: »Pomagajmo pošteno in iz vseh moči k sreči domovine!«
K blagajnikovemu poročilu pripomni predsednik prof, Jarc, da pri teh dohodkih niso všteti dohodki efektne loterije. Za loterijo se bo svoječasno podal poseben račun.
POROČILO NADZORSTVA.
V	imenu nadzorstva je poročal gosp. Ivan Kregar, da je nadzorstvo natančno pregledalo vse knjige in blagajno ter našlo vse v najlepšem redu. Zato predlaga načelstvu absolutorij.
DEBATA.
Predsednik Jarc otvori debato in dà besedo dr. Brejcu.
KOROŠKI SLOVENCI O NAŠEM DELU.
V	imenu koroških Slovencev se je oglasil g. dr. Brejc, ki je izvajal:
Ker iz celega poročila izhaja, da je »Slovenska Straža« obračala na Koroško posebno veliko pozornost, zato smo ji Korošci dolžni iskreno zahvalo,
Korošci smo še vedno tega prepričanja, da se bo na koroških tleh odločil boj za obstanek slovenskega naroda. Nemški most do Adrije ni prazna, orato-rična fraza; v njem se marveč izraža politični in gospodarski cilj Npmcev. Amerika je za Nemce izgubljena, zato se obračajo proti jugu, Iščejo ventila preko tistih dežel, ki leže med njimi in med morjem na jugu. To omenim radi tega, da razumemo, zakaj Nemci s tako vehemenco težijo proti jugu. Ta boj torej ni zgolj izrodek bolnega nemškonacionalnega šovinizma, marveč ima globlje vzroke in radi tega tudi ni prehoden. Zato je pametno in nujno potrebno, da obrača »Slovenska Straža« večji del svojih dohodkov in svojega dela na Koroško, na tista tla, kjer se bo odločila usoda slovenskega naroda.
Zadnje čase smo doživeli časnikarsko polemiko, če na Koroškem res nazadujemo, in kdo je kriv tega nazadovanja? Če koroški Slovenci nazadujejo, ni krivo, ker sem jaz prišel na Koroško in prinesel »klerikalizem« tja. Ta razvoj se je pričel, odkar imamo splošni ljudskošolski zakon; torej v času, ko Slovenske Ljudske Stranke še ni bilo nikjer, zlasti pa ne na Koroškem. Pač pa moramo reči, da družba sv. Cirila in Metoda ni storila svoje dolžnosti. To danes javno povem in sem pripravljen to svojo trditev povsodi zagovarjati. Koliko je Ciril Metodova družba storila za Koroško, kažejo številke. V roki imam družbin koledar za leto 1912. Iz bilance za leto 1909. posnemam, da je v tem letu družba izdala 174,000 kron, med tem za šentrupertsko šolo na Koroškem jedva celih 7000 kron! Poglejte tudi številke za leto 1912. V tem letu je družba izdala za šolstvo v Trstu 103.000 kron, na Goriškem 43.000 K, na Štajerskem 26.000 kron. na Koroškem 18.000 K, med temi je samo kakih 8000 K rednih izdatkov, drugo gre na račun nameravane nove šolske stavbe Vodičjivasi. Te številke govore o vnemi Ciril Metodove družbe za koroško
narodno pozicijo! In potem liberalna ba-harija o uspehih v Trstu in na Goriškem, in tak hinavski jamer o nazadovanju na severni meji! Poglejte nasprotno »Slovensko Stražo«, ki, kakor kaže letni račun, daje skoraj polovico vseh podpor ravno na Koroško, ki je tega najbolj potrebna.
Tisti, ki tako slabo brani Koroško in Štajersko, nima pravice metati kamenja na druge. Nujno potrebna za Koroško je mladinska organizacija. Liberalci na tem polju niso nič napravili. Skrbeti je treba, da se preobrne sedanji šolski sistem. Družba sv. Cirila in Metoda ni nič storila v tem oziru. Šele mi smo pričeli ruvati in dosegli smo pri upravnem in državnem sodišču ugodne razsodbe, Ako bi se bilo tako pričelo v prejšnjih časih, ko nemški fanatizem še ni bil tako razpaljen, bi danes na Koroškem ne imeli javnih ljudskih šol manj, nego jih je bilo pred 40 leti.
Liberalci vidijo samo številke ljudskega štetja. Ker so se po teh Slovenci skrčili — ergo nazadujejo. Njim nasprotna stranka je doma na Kranjskem v večini — ergo je ta kriva nazadovanja — na Koroškem!
Pribijem, da je »Slovenska Straža« strankarska organizacija, kakor so liberalci proglasili družbo sv, Cirila in Metoda za svojo strankarsko organizacijo. Vse, kar »Slovenska Straža« stori, je delo Slovenske Ljudske Stranke. Edino le od Slovenske Ljudske Stranke je pričakovati spas slovenskega ljudstva. Sicer pa denar še ni vse. Denar sam ne bo rešil. Boj se bo odločil v tem, če smo mi v stanu predrugačiti sedanjo etično in moralično podlago našega ljudstva na Koroškem, podlago, ki je delo večstoletnega zgodovinskega razvoja, če bomo v stanu prenoviti tiste temelje, na katerih sedaj ljudstvo propada. Potem šele bomo rešili slovenski narod na Koroškem, V tem pogledu pa je nujno potrebna mladinska organizacija.
Priporočam tedaj »Slovenski Straži«, naj obrača svojo pozornost v prvi vrsti šolstvu, takoj za tem pa mladinski organizaciji.
Župnik Janez Kalan priporoča, naj bi »Slovenska Straža« ne samo z materijalnimi, ampak tudi z moralnimi sredstvi še bolj budila narodno zavest. Posvetila pa naj bi tudi vso pozornost največjemu sovražniku slovenskega naroda — alkoholu.
Dr. Ogrizek želi, naj bi »Slovenska Straža« tudi v bodoče vpoštevala želje graških Slovencev in jih po možnosti še bolj podpirala.
Predsednik »Zarje«, jurist Remec, pozdravlja občni zbor v imenu slovenskih katoliških narodnih akademikov in zagotavlja »Slovenski Straži« pomoč dijaštva,
VOLITEV ODBORA.
Na predlog urednika Kemperla se soglasno izvoli za bodoče leto sledeči
odbor:
Za Kranjsko:	državni in deželni po-
slanec Ev. Jarc, profesor in kanonik dr. Svetina, profesor dr, V. Šarabon, tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze Vinko Zabukovec, stolni vikar Luka Smolnikar, Ant. Volta, Fran Jež, Fran Terseglav, urednik, Ivan Štefe, urednik.
Za Štajersko: šentiljski župan Franc Thaler, župnik Doberšek, profesor dr. Hohnjec, nadrevizor Vlad. Pušenjak, župnik Gomilšek, državni in deželni poslanec dr. Verstovšek.
Za Koroško: dr, L. Ehrlich, Fr, Smodej, dr. V. Rožič.
Za Goriško:	državni poslanec Fon,
Ciril Vuga, kurat v Podgori.
Za Tržaško: Anton Čok, kaplan pri Novem sv. Antonu v Trstu.
V	nadozrstvo so bili izvoljeni: prelat Andrej Kalan, velepodjetnik Ivan Lončarič, dekan Anton Koblar, Ivan Kregar.
V	razsodišče so bili izvoljeni: dr. V. Pegan, dr. Josip Dermastia, dr. Fran Dolšak.
IZPREMEMBA PRAVIL.
Na predlog predsednika Jarca se iz-premene društvena pravila v toliko, da bosta odslej mesto enega dva podpredsednika, katerih eden mora bivati stalno v Ljubljani.
POTOVALNE UČITELJICE ZA GOSPODINJSTVO.
Predsednik Jarc predlaga: Občni zbor pooblasti predsedstvo, da nastavi potovalne učiteljice za gospodinjstvo, posebno na Koroškem. V svrho izobrazbe takih učiteljic naj se razpišejo štipendije.
Odveč bi bilo utemeljevati ta predlog. Jasno kot beli dan je, da uprav na Koroškem potrebujemo dobrih slovenskih gospodinj. Dokler nimamo teh, ne smemo pričakovati boljše bodočnosti za slovenski narod na Koroškem.
Predlog se sprejme z velikim odobravanjem.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik zahvali navzočim, da so se v tako obilnem številu udeležili občnega zbora, z zanimanjem sledili posameznim poročilom in vztrajali do konca ter s pozivom, naj bi tudi v bodoče zastavili vse svoje moči v prid »Slovenske Straže«, zaključi zborovanje.
NAŠA IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA.
Nato so prišla na dnevni red poročila o naši izobraževalni organizaciji, ki se vrši v Slovenskih krščansko-socialnih zvezah.
Poročila je otvoril predsednik S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. Jan. dr. Ev. Krek, ki je izvajal:
Veliko važnost in skrb je treba polagati našemu gospodinjstvu. Pridne, skrbne in varčne gospodinje so velikanskega pomena za boljšo bodočnost našega ljudstva. Takih gospodinj pa je treba vzgojiti. Zato predlagam, naj se po vseh naših izobraževalnih društvih ustanove gospodinjski odseki. Pisal sem o tem že v »Domači gospodinji«. Decembrova številka bo prinesla pravila za te odseke. Tudi naši obrtni organizaciji moramo posvetiti naše moči. Nikdar se ne more doseči, da bi bili obrtniki po deželi združeni v kakem društvu v mestu. Za obrtnike ni nič preskrbljenega. Pomoči, skupnega dela je treba tudi obrtnikom po malih krajih. Napredek v obrtni izobrazbi, pa tudi v komercionel-nem vprašanju se bo pokazal le, če bo malo obrtništvo v masi umevalo svojo nalogo. To delo naj bi prevzela naša izobraževalna društva. Zato predlagam, naj se ustanove povsod tudi obrtni odseki. V teh naj bi se organizirali v prvi vrsti mojstri, pa tudi pomočniki in vajenci. Še ena stvar mi je pri srcu. Alkoholizem napreduje, To stoji. Posebno hudo napredovanje obstoji v tem, da se daje delavcem za malico žganje in sploh alkohol. Zato pa kličem: Zopet nazaj k mleku in hruševi vodi! V tem smislu je treba agitirati. Naj bi se pridobili člani naših organizacij za to, da se zavežejo, če bodo kje delali, da ne bodo vzeli za malico alkoholne pijače, in če so gospodarji, da ne bodo dali delavcem pijače za malico. Ob sedanjem času naj se pa povsod pripravljajo po društvih predavanja o zvezi Slovencev s Hrvati, Vprašanje te zveze mora sloneti na prepričanju, da mi po naravi in zgodovini spadamo skupaj s Hrvati, Zato treba vzgoje. Dalje naj bi se vršila predavanja o Balkanu. Naše ljudstvo mora biti o tem dobro poučeno in pripravljeno. Izpre-memhe na zemljevidu se ne smejo izvršiti
brez nas. Izobraževalna organizacija je pa poklicana, poučiti ljudstvo, da v usodnem trenutku vé, kje ima mesto slovenski narod.
Sledila so nato poročila posameznih pokrajinskih Slov. kršč. socialnih zvez:
Kranjska.
Društev je v Zvezi 194 s približno 21.526 člani; društvenih ali javnih knjižnic, ki so članom na razpolago, je 178, ki vsebujejo okroglo 44.300 knjig; pevskih zborov je v Zvezi 98 s 1950 pevci in pevkami; tamburaških zborov je 46 s 546 tamburaši in tamburašinjami; gledaliških odsekov je 118, priredili so nad 600 predstav, pevski odseki pa nad 60 koncertov; »Čebelico« ima 62 društev; društvenih zastav je 48; dozidan je pa že 43. društveni dom; za skioptična predavanja pa se je nabavilo skioptikone že 11 društev. Predavanj je bilo okolu 3000,
V	svoje okrilje smo sprejeli tudi Slovensko dijaško zvezo, ki ima svoje prostore sedaj v Ljudskem Domu z nami.
Kot centrala pa je vršila Zveza svojo nalogo tudi v tem letu v obširnem delokrogu, Za vsako dekanijo se je izvolil poročevalec, ki mu je bila skrb predvsem, da poživi društveno gibanje v odmenjeni mu dekaniji. Uspeh se je pokazal v tem, da se je ustanovilo 26 novih društev.
Po Veliki noči smo priredili štiridnevni socialni kurz za voditelje društev vse Slovenije. Odzvalo se jih je nad 60.
Po deželi se ni vršilo letos nič kul-turno-poučnih tečajev v naši režiji, ker je iste prevzel deželni odbor kranjski, Mi smo pa pošiljali h kurzom le svoje govornike, da smo bili primerno zastopani.
Lanske jeseni se je priredil za režiserje dobro obiskani kurz, v centrali pa smo imeli celo zimo dramatično šolo, ki je vzgajala člane v zmislu dramatične umetnosti. Dramatični odsek Ljudski oder je priredil 32 predstav.
Naš načrt za prihodnje leto je zlasti organizacija žen in deklet, slovenskih mater in gospodinj, zato dbor S. K. S, Z. v Ljubljani predlaga: skupščina skleni:
Prihodnja skupščina S. K. S. Z. naj se vrši v Celovcu s celodnevnim programom, ki imej namen, urediti zlasti organizacijo našega slovenskega ženstva.
Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Štajerska.
V	S. K. S. Z. je sedaj včlanjenih 151 društev; ob lanskem občnem zboru je štela štajerska Zveza 133 društev, prirastka torej za 18 novih društev. Mladeniških zvez imamo 57, dekliških pa 70, torej skupno 127 zvez. Od lanskega občnega zbora se je osnovalo 11 mladeniških in 18 dekliških zvez. Orlovska organizacija na Štajerskem napreduje od dne do dne. S. K. S. Z. ima nad 15.000 članov.
Govorili so na raznih prireditvah S. K, S. Z,, in sicer: dr. Hohnjec 60krat, dr. Korošec 32krat, Žebot 31krat, dr, Leskovar 14krat, dr. Medved devetkrat, Kemperle 12krat, dr. Kovačič štirikrat, dr. Lukman trikrat, dr. Verstovšek šestkrat, dr. Jerovšek enkrat, Zajc osemkrat, Gomilšek lOkrat.
V	pretečenem društvenem letu je bilo
5 odborovih sej in občni zbor v Braslovčah dne 23. junija t. 1. S. K. S. Z, je priredila 11 podučnih tečajev, in sicer:	v
Škalah, v Novicerkvi, pri Sv. Križu tik Slatine, v Petrovčah, v Dramljah, pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju, v Galiciji, v Ormožu, v Šmarji pri Jelšah in na Oljski gori. — Na novo se je ustanovil Orel v Središču, na Teharjih, v Hočah, v Slivnici, v Makolah in v Galiciji; pripravlja se pa pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Ljutomeru in v Št. Lenartu v Slovenskih goricah.
S. K. S. Z. je tudi pospeševala ustanovitev podružnic »Slovenske Straže« s tem, da je dajala navodila in pošiljala govornike na ustanovne shode.
Centralna knjižnica. Centralne knjižnice se je posluževalo 421 izposojevalcev, kateri so si izposodili 4880 knjig različne vsebine, ponajveč mladinskih knjižic. Centralna knjižnica je štela lanskega leta 6800 knjig; darovalo se ji je 400 knjig; nakupila se je 101 knjiga; šteje torej 7301 knjigo. Od teh se je poslalo v narodno ogrožene kraje 435 knjig. Ostane torej v centralni knjižnici še 6866 knjig.
S. K. S. Z. tudi veliko deluje v nai noobrambnem smislu z razširjanjem venskih knjig in časnikov po narc ogroženih krajih; samih časnikov razpo v te kraje okoli 500 iztisov.
Primorska.
S. K. S. Z. za Primorsko ima 92 društev, ki imajo povprečno po 50 članov. Društvo kot tako je priredilo po deželi do 50 predavanj. Vsako društvo ima svojo knjižnico. Tamburaških zborov bo kakih 5; orlovskih odsekov čez 30, Orlov čez 500. Predavanj je bilo do 300.
Koroška.
Pri S. K. S. Z, je včlanjenih 40 društev, društvenikov je 2000, vsako društvo ima malo knjižnico, razun tega je 70 mladinskih knjižnic, tamburaških odsekov je 7, predavanj 140, orlovskih odsekov 5, ženskih shodov 12, ženska socialna tečaja 2, socialni kurzi 3.
Vsa poročila so izkazala krasen napredek naše izobraževalne organizacije. Slovenska krščansko-socialna zveza šteje skupno 477 društev, članov 43.126, predavanj je bilo v preteklem letu 3650, Predsednik dr. Krek se je z zadovoljstvom ozrl na to delo in izrekel zahvalo vsem narodnim delavcem.
Pri slučajnostih so se čule mnoge iniciativne besede, katere bodo odbori gotovo upoštevali. Posebno živahno je bila izražena želja koroških Slovencev po centralni pisarni ter je predsednik dr. Krek izjavil v splošno zadovoljstvo, da so prvi koraki za centralno pisarno že storjeni.
Odbore izvolijo pokrajinske Slovenske krščansko-socialne zveze na svojih občnih zborih.
Za sklep kratek zgodovinsk spomin. Ko je mogočni perzijski kralj C i r pred bitko svoje vojake podučeval, kako se morajo ravnati, če hočejo zmagati, jim je dejal:	»Vsak izmed vas naj ravna tako,
kakor bi bilo vse le od njega odvisno, in naša zmaga bo gotova,«
BRZOJAVNI POZDRAVI.
Dunaj. Prevažnemu narodnoobrambnemu delu želi največjega uspeha Slovenska Dijaška Zveza.
Šmarje pri Jelšah. Procvitaj »Straža« naša, razširi se tako, da štajerskih podružnic še letos bode sto! — Župnik Gomilšek.
Velikovec. Žal zadržan se udeležiti letnega občnega zbora, pošiljam iskrene pozdrave. Dal ljubi Bog, da »Slovenska Straža« pridobi vedno več udov in dobrotnikov. — Župnik Treiber.
Maria Enzersdorf. Bog blagoslovi delovanje prevažne »Slovenske Straže«! Spominu velikega vladike Slomška slava! — Pukl.
Trst. Nepričakovano zadržan se udeležiti zborovanja pozdravljam zbor v imenu tržaških somišljenikov, želeč »Slovenski Straži« obilo uspehov in radodarnih podpornikov. — Čok.
Najboljše in najnovejše sukno za moške in volneno za ženske obleke, kakor tudi perilo lastnega izdelka
razpošilja najceneje
Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slikami prosto.
ljubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog
Uprav, premoženje K 20,500.000
Rezervni zaklad nad K 700.000 Popolnoma varno naložen denari
Spominjajte se pri vseh prire-tvah, pri vseh veselih in žalostnih igodkih „Slovenske Straže“ !
lili imate že Slomškove razgled-nice „Slovenske Straže"? /.
Kadar rabite kak gramofon ali gramofonske plošče, pišite na „Slovensko Stražo“ v Ljubljani. — „Slovenska Straža“ posreduje ceneje kot agentje, ki hodijo po dežeii, in ste pri tem zagotovljeni, da dobite dobro blago.
Naslov za brzojave:		žirokonto pri „Avstro-ogrski banki“		Račun:
Kmetska posojilnica				pri avstr. pošt. hran. št. 28.406
— Lilijana —		Telefon št. 185		pri o gr. poštni hran. št. 19.864
wBBBflfltmmimmxxmmitm Vsi moramo umreti
a ložje umre, kdor svojim dragim zapušča dragoceno dedščino v obliki zavarovalne police !
Začarajte se za življenje
vi vsi, ki svoje drage resnično ljubite!
„Slovenska Straža“ preskrbi
vam najcenejše, najugodnejše zavarovanje pri največji in najmočnejši zavarovalnici na evropskem kontinentu na strogo solidni podlagi. Zahtevajte ponudbo in ne zavarujte se brez posredovanja „Slovenske Straže“!
Obogateti zamorete
če že na vsak način hočete, po posredovanju „Slovenske Straže“, ki vam pri največi slovanski banki, ki se peča s prodajo srečk na obroke, preskrbi vsako poljubno srečko pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji! Ravno sedaj je dana prilika, že z vplačilom prvega obroka po 4 krone 75 vinarjev s turško srečko pri žrebanju dne 1. decembra 1.1. zadeti
400.000 Irankoo
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič,
Ljubljana, Kongresni trg 19.
adttc»afea«»ddbPOBaBcxxxx»«x»rič
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica K 8,000.000	Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2	"ee"ml fo*d •°®-000 k,OB
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in v poletnih mesecih agencija v Cradežu
Kupuje iu prodaja
srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu
Na tekočem računu plača sedaj
5
Pri 30 ali 60 dnevni odpovedi pa po dogovoru