LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 16. MARCA 1973 LETO XXIV. ŠTEVILKA 5_________________ HITREJE DO NOVEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA ' £ O idejno političnem vpra-^nju vzgoje in izobraževanja dvorimo v času, ko se je znat-okrepila politična aktivnost ’* fveze komunistov na vzgojno-'^obraževalnem področju in ko v$a naša družbena skupnost v jn odločnih prizadevanjih za druž-n “Ono in gospodarsko stabiliza-h cyo posveča vedno večjo po-^ črnost tudi socialistični idejni Umerjenosti vzgoje in izobraže- ujm vt^mt aui m uvn.w »■ Vanja. Idejno politična stališča odločnejše in doslednejše ^ 'o sklepi Zveze komunistov Slo- ničevanje nalog, ki jih d jo Venijo sprejeti na 19. in 30. ^ji, .določno usmerjajo orga- ''ižacije komuniste uresničevanju naše družbene politike na vzgojno-izobraževal-nem področju. Ta prizadevanja so se po 19. seji, zlasti pa v preteklem letu, izražala ne le v razgibani politični dejavnosti komunistov v organizacijah ZKJ v šolah, v občinskih aktivih komunistov — prosvetnih delavcev ter v občinskih organizacijah ZK, marveč tudi v prizadevanjih večine šol in učiteljev za ures-družba terja od" šole kot angažirane socialistične, samoupravne vzgoj-no-izobraževalne institucije. Pri opredelitvi temeljnih vprašanj na področju vzgoje in izobraževanja, ki so bistvena za idejno politično analizo in oceno stanja in nalog Zveze komunistov, je potrebno predvsem ugotoviti: — kako šole uresničujejo naloge socialistično angažirane vzgojno-izobraževalne institucije, katere učni proces s celotnim življenjem in delom temelji na marksističnih idejnih osnovah ter koliko in zakaj vzgojno-izobraževalni sistem s svojo organizacijo, metodami dela in vsebino zaostaja za J ^mlad v Brdih — kdaj pa pri nas? Foto: Mirko Kambič KAKO PRIHRANITI DENAR jM .Razprava na nedavni seji iz-jUii! Vtsnega odbora republiške iz-, °raževalne skupnosti se je su-M?3*3 predvsem okoli treh točk jHj Revnega reda. Najdlje pa so se, pjfS 'lomljivo, zadržali ob obravna-av»J ^ju osnutka družbenega dote! j>°vora o višini dohodkov, kijih pridobijo iz izvirnega pri- Jifl" _ ff 1Va ali na osnovi samoupravnih D#! Sp°razumov za kritje dogovorje-floij obsega dejavnosti v letu jjlj t"z3 na področju splošne ozi-jP^a skupne porabe ter o ome-Lv' njihove porabe v letu 1973. kVUj ^ snutek družbenega dogovora lel<, 2 nekaterimi predlogi za iz-m "“Polnitev in spremembe spre- # * '• Bistveni predlog, za kate-li ^ . pa so se na seji zavzeli, je v n-, ieiP> naj morebitnih viškov do-m. akov ne ^ločali v obvezno j ^ tJerv°, kot predvideva osnu- • 1^Pak na posebne račune j 3 gradnjo srednjih šol in dija- jjjj! .at domov. Iz osnutka družbe-dogovora je razvidno, da ni f a večina sredstev za letoš-' financiranje osnovne dejav- aosti republiške izobraževalne skupnosti še zmeraj iz obveznih zunanjih virov, da bo šel del vsote za izobraževanje iz sredstev republike za posege v gospodarstvu, večjo vsoto, predvsem za opravljanje dejavnosti v drugem polletju, skoraj 27 milijonov dinarjev, pa naj bi zagotovili s samoupravnimi sporazumi. Denar za nujne investicije v srednje strokovno šolstvo in dijaške domove naj bi se, kot so predlagali na seji in kot to v nekoliko drugačni obliki izhaja tudi iz osnutka sporazuma, združeval posebej s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori med delovnimi organizacijami, izobraževalnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Kot je znano, je za izobraževanje namenjeno letos iz naštetih treh virov skupaj 986 milijonov 400 tisoč dinarjev, kar je 12,5 odstotka več kot lani. Ker je treba s samoupravnimi sporazumi v drugem polletju letos zagotoviti 26 milijonov 900 tisoč dinarjev so na seji me- nili, da je osnutek družbenega dogovora pomanjkljiv, ker ne opredeljuje, kdo bo konkretno tisti, ki bo zagotovil celoten postopek zbiranja omenjenih sredstev. Zavzeli so se, da je treba določiti nosilce in način sklepanja samoupravnih sporazumov in dali tudi konkreten predlog. Po njem naj bi v osnutek vnesli nov člen, po katerem sklepajo izobraževalne skupnosti samoupravne sporazume za financiranje srednjega in visokega šolstva ter investicijske dejavnosti tako, da se dogovarjajo neposredno s temeljnimi organizacijami združenega dela na osnovi programov, ki jih predložijo ter kvantificirajo. Po tem predlogu so nosilci samoupravnega sporazumevanja republiška izobraževalna skupnost, republiški izvršni svet in republiška gospodarska zbornica. V razpravi ob tej točki dnevnega reda so ponovno načeli (Nadaljevanje na 2. strani) zahtevami sodobnih spoznanj o vlogi vzgoje in izobraževanja v družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti; — do kakšne stopnje smo razvili samoupravljanje na vzgojno-izobraževalnem področju, ne le kot družbenoekonomski odnos, marveč tudi kot pedagoško načelo v učnem delovnem procesu, v razvijanju demokratičnih in humanih odnosov med učitelji in učenci; — kakšni so uspehi in slabosti naše kadrovske politike na vzgojno-izobraževalnem ročju, upoštevajoč vzroke posledice sedanjega stanja; — kako je organizirana Zveza komunistov v Ljubljani v tej dejavnosti, ki je posebnega družbenega pomena, kolikšen je njen vpliv in idejno politična učinkovitost pri uveljavljanju socialistične vzgoje in uresničevanju družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov. STROKOVNOST, KI NE ZASLUŽI TEGA IMENA Družbeno-politična prizadevanja za socialistično angažirano vzgojo in izobraževanje, ki so se s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja še okrepila, so se morala nujno spoprijeti s prizadevanji, ki so se zavzemala za drugačne cilje in drugačno idejno usmerjenost vzgoje in izobraževanja. Nosilci teh prizadevanj še vedno mislijo, da je to kratkotrajna politična akcija, ki bo zgubila svojo moč in jo bo možno prevedriti. Pod izgovorom znanstvenosti in strokovnosti predlagajo nekatere institucije v razne komisije kot svoje predstavnike ljudi, ki so se v pogostih nastopih v šolski javnosti v preteklosti opredeljevali za šolo, ki naj bi bila vse kaj drugega kot socialistično angažirana šola. Po svojih konceptih, ki jih ponujajo, so najbliže teoriji spontanosti, saj se deklarativno zavzemajo za takšno samoupravno družbo, ki sama po sebi reproducira socialistične družbene odnose, seveda brez zavestno organiziranih socialističnih subjektivnih sil, torej brez Zveze komunistov in marksizma kot ideologije naše samoupravne družbe. Zanemarjanje marksistične znanstvene misli je dajalo plodna tla idejni stihiji in idejni dezorientaciji, v kakršni so hoteli nekateri razglašati predvsem vsakršno zavestno usmerjeno aktivnost za socialistično angažirano šolo kot vmešavanje družbe v šolo, kot nasilje družbe nad človekom itd. Poleg teorije spontanega družbenega razvoja so zlasti ponujali model vzgoje, katerega temelj je idejni pluralizem kot vzgojni cilj. Razglašali so, da lahko npr. pluralistični pogled na temeljne družbene probleme samo bogati pedagoški proces. Šola naj bi bila torej idejno neopredeljena ali nevtralna, kar so zagovarjali zlasti v religioznem, cerkvenem tisku. Zato je tudi upravičena reakcija na tako po- seganje cerkve v vzgojno področje. Poseganje cerkve pa se ne omejuje zgolj na teoretiziranje, temveč se skuša uveljaviti tudi v različnih prostovoljnih dejavnostih mladine in karitativnosti. Ta dejavnost je zlasti intenzivna v okoljih, kjer je šola manj učinkovita in manj družbeno angažirana. , Na strokovnem posvetu a profilu učiteljskega kadra -j pred nekaj meseci v Ljubljani —| se je hotela uveljaviti teza, naj bi družbeno vrednotili in nagra- ____ jevali učiteljevo delo ter iz pod- A oblikovali sistem napredovanja idejno političnih teženj e in i\ učiteljev zgolj po ožjih stro- hovih nosilcev mora bi kovnih merilih in formalnih stopnjah izobrazbe, prav nič pa na podlagi delovnih rezultatov, (Nadaljevanje na 2. strani) družbene angažiranosti in drugih družbeno-moralnih kriterijev / Zahteve po izpopolnim-'~lfij3ijskih programov na visokih šolah, ki izobražujejo prihodnje učitelje', z bolj poglobljenim družboslovnim in marksističnim izobraževanjem, so tako imenovani zagovorniki strokovnosti učiteljevega profila zavračali kot težnje po indoktrinaciji prihodnjih učiteljev in zapiranju njihovega izobraževanja v nekak ozek družbeni okvir. Jasna opredelitev takšnih in njihovih nosilcev mora biti nam komunistom opozorilo, da od- Načrti za skupno delo Ob koncu lanskega leta je bila ustanovljena - na temelju samoupravnega sporazuma zainteresiranih — Stalna konferenca zavodov za proučevanje in napredek vzgoje in izobraževanja v SFR Jugoslaviji. Vodijo predsednik Boris Lipužič, direktor zavoda za šolstvo SRS. Naloga Stalne konference je: uresničiti načrt skupnih akcij republiških in pokrajinskih inštitutov ter zavodov za šolstvo. Načrt za leto 1973 predvideva obdelavo skupnih tem in pripravo posameznih akcij, ki so v skladu z izvajanjem stališč III. konference ZK Jugoslavije o vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Sklepi, ki jih bo dalo proučevanje indogo-va«janje, bodo rabili za pripravo ustreznih dokumentov za X. kongres ZK Jugoslavije ter za sprotno izboljšavo sistema vzgoje in izobraževanja, samoupravljanja na tem področju, idejne usmerjenosti šole, pedagoških delavcev in učencev ter za večjo uspešnost vzgojno-izobraževalnega dela. Na osnovi sklepa januarskega sestanka predsedstva Stalne konference, ki je bila na Bledu, so v ustreznih institucijah ustanovili delovne skupine, ki pripravljajo prve načrte posameznih skupnih dokumentov. Vsakega od teh bodo pred uvajanjem pregledali in v vseh republikah o njem tudi razpravljali. Inštitut za raziskavo in razvoj izobraževanja v Beogradu ima nalogo, da v sodelovanju z drugimi pripravi strokovne osnove za izdelavo idejnega koncepta nadaljnjega razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema. To naj bi bil prispevek članic Stalne konference h gradivu, ki ga bo pripravil poseben odbor oziroma komisija predsedstva ZKJ; njena naloga je izdelati načrt dokumentov za X. kongres ZKJ. Delovna skupina, ki jo vodi dr. Stevan Bezdanov, mora do letošnjega aprila izdelati ustrezne teze. Jugoslovanski zavod za preučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj bo pripravil študijo: Koncept samoupravne organizacije in delovanja sistema vzgoje in izobraževanja. Ker je skupina, ki jo vodi dr. Dragutin Frankovič, že delno napredovala pri izdelavi projekta, bo že ta mesec poročala o prvih rezultatih in organizirala nadaljnje delo. Na osnovi mnenj medrepubliške delovne skupine, ki jo vodi Ivica Podgorski, direktor zavod? za napredek osnovnošolskega izobraževanja SR Hrvatske, in dogovora z drugimi zainteresiranimi, bo Stalna konferenca zavzela stališča do položaja in izobraževanja prosvetnih delavcev. O tem nameravajo sestaviti tudi posebno deklaracijo. Interdisciplinarni znanstveno raziskovalni projekt: socialistična vzgoja in marksistično izobraževanje pripravlja delovna skupina, ki jo vodi dr. Hija Mrmak. Predsedstvo Stalne konference ustanov za proučevanje in napredek vzgoje in izobraževanja je sprejelo sklep, naj njegove članice uskladijo delo strokovnjakov pri reviziji učnih načrtov oziroma skupnih učnih načrtov in učbenikov za naslednja področja oziroma predmete: — Družbeno-moralna vzgoja v osnovnih šolah (glavni nosilec je zavod za šolstvo SR Slovenije) — Osnove filozofije v srednjih šolah (zavod za šolstvo Slovenije) — Sociologija v srednjih šolah (republiški prosvetno-pedagoški zavod SR Bosne in Hercegovine) — Družbenopolitična ureditev SFRJ — Teorija in praksa naše samoupravne socialistične družbe (zavod za napredek strokovnega izobraževanja SR Hrvatske). Kasneje bodo ocenili potrebe in možnosti revizije za usklajevanje načrta tudi v drugih predmetih. HITREJE DO NOVEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA (Nadaljevanje s 1. strani) stranimo pomanjkljivosti, ki so se do nedavnega izražale v podcenjevanju idejno-teoretičnega dela, idejni stihiji in zmedi ter v prešibki odzivnosti na vse te pojave. Socialistično angažirani šoli in marksistični idejnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu pa sta prav tako škodljiva frazersko dogmatični verba-lizem in naivno idealiziranje stvarnosti. Takšen pouk seveda nima nič skupnega z resničnun, ustvarjalnim marksizmom kot kritično teorijo, z marksizmom kot sodobno družbeno znanostjo, ki je ideologija razreda in samoupravne socialistične družbe. Eden izmed bistvenih problemov uveljavljanja marksistične idejnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu je konkretizacija splošnih družbenih vzgoj-'no-izobraževalnih smotrov pri pouku posameznih predmetov ter v drugih dejavnostih, ki so sestavina celovitega programa življenja in dela šole. Gre, skratka, za razumevanje idejnih razsežnosti pouka posameznih predmetov, za oblikovanje znanstvenega, kritičnega, ustvarjalnega načina mišljenja. Idejnost vzgoje in izobraževanja se izraža tudi v socialistični angažiranosti šole in v njenem vrednostnem opredeljevanju ter v vzgoji samostojne, aktivne osebnosti v boju za spreminjanje sveta in za konkretno druž-beno prakso. Samoupravna idejnost v vzgojno-izobraževalnem procesu pa ne pomeni zgolj vzgoje za samoupravno družbo, ^marveč tudi samoupravno organiziranost vzgojno-izobraževal-nega procesa, v katerem je učenec enakovreden subjekt v učnem delovnem procesu, učitelj pa predvsem vzgojni mentor in organizator vzgojno-izobraže-valnega procesa. POSODOBITI VZGO JN O-IZOBRA ŽE VALNI SISTEM Kljub jasni opredelitvi izhodišč za reformo vzgojno-izobra-ževalnega sistema v Sloveniji, sprejetih na 19. seji Centralnega komiteja ZKS, je v naši pedagoški teoriji in tudi na področju drugih družbenih ved še precej različnih pogledov na organizacijo, oblike, metode in vsebino vzgoje in izobraževanja. To ohranja tradicionalno strukturo šolstva in miselnost, v katero težko prodirajo sodobna spoznanja, ki so si pridobila veljavo že marsikje v svetu. Ta tradicionalizem in internost se izražata predvsem v tem, da nam doslej še ni uspelo izoblikovati enovitega sistema izobraževanja za mladino in odrasle, daje izobraževanje premalo dostopno vsej mladini in zaposlenim, ki imajo interes in sposobnosti za strokovno izobraževanje. Poglavitni problem, ki smo ga dolžni razrešiti, če hočemo premagati sedanjo krizo izobra-ževanja in doseči, da bo~vžgoj-no-izobraževalni sistem funkcioniral v skladu z razredno usmeritvijo samoupravne so-1 tcialistične družbe, jejnlfigraeija izobražpvapj!1 -in Hplq. izobliko-vanjg enotnega vzgojno-izobra-ve val ne ga sistema za mladino in odrasle. Zato bo morala reforma vzgojno-izobraževalnega sistema ustvariti pogoje za večjo prožnost in prehodnost. Zlasti je treba zagotoviti enakopravno vrednotenje oblik izobraževanja, ki niso organizirane v klasičnih šolskih institucijah, npr. v izobraževalnih centrih gospodarskih organizacij, v delavskih univerzah in drugih oblikah družbeno-poh-tičnega in strokovnega izobraževanja delavcev-samoupravljav-cev. O vsem tem sicer že dolgo govorimo, hitreje pa je treba preiti od deklaracij o permanentnem izobraževanju ter o integraciji izobraževanja in dela, k uresničevanju tako zasnovanega vzgojno-izobraževalnega sistema. UKREPI IN POSLEDICE Uresničevanje ustavnih dopolnil na vzgojno-izobraževalnem področju se mora uveljaviti vse od vzgojno-izobraže-valnih zavodov kot temeljnih organizacij združenega dela do izobraževalnih skupnosti kot samoupravnih interesnih skupnosti. Razvoj samoupravljanja na vzgojno-izobraževalnem področju v preteklem obdobju, po ustanovitvi izobraževalnih skupnosti, nedvomno dokazuje, da smo v marsičem že presegli proračunski način financiranja. Z uveljavitvijo osnov in meril za oblikovanje dohodka in delitev osebnih dohodkov je ustvarjena podlaga za smotrno porabo sredstev ter za objektivnejše vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela. Marsikaj je tudi že storjenega za odpravo vzrokov socialnega razlikovanja s postopnim uvajanjem brezplačnih učbenikov in drugih učnih pripomočkov za matematiko, z brezplačnimi prevozi v šolo, z urejanjem šolske prehrane, z diferenciranimi oskrbninami v predšolskih ustanovah, pri štipendiranju študentov in družin z nižjimi osebnimi dohodki ter štipendiranju prihodnjih učiteljev, pri opremi šol s sodobnimi učili itd. Lahko pa se zgodi, da bodo uspehi, ki smo jih dosegli v šolstvu z materialnimi naložbami v zadnjih letih, ogroženi, ker omejene možnosti za financiranje osnovne dejavnosti vzgoj-no-varstvenih zavodov in osnovnih šol v letu 1973 ne zagotavljajo realne vrednosti sredstev v letu 1972. Tudi zamrznitev osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v decembru 1972 vpliva na delo v šolah, kajti učitelji so s svojimi osebnimi dohodki že pred zamrznitvijo precej zaostajali za osebnimi dohodki enako izobraženih kadrov na drugih področjih združenega dela. S tem niso ogrožena le dosedanja družbena prizadevanja za izboljšanje materialnega položaja vzgoje in izobraževanja 7 nedeljo 4. marca je DPD Svoboda iz Žerjava organiziralo kviz v Ivorani delavskega doma. Osmošolci osnovnih šol iz Čme, Mežice, 'revalj in Raven so pokazali, koliko vedo o Titu in ZKJ, o Preži-lovem Vorancu in junakih Olimpijskih iger. V posebnem delu rviza so se učenci predstavili z recitacijami in pevskimi točkami. Omagala je ekipa osnovne šole Franca Pasterka-Lenarta iz Mežice. - Foto: Franc Keber za njegovo modernizacijo, ampak tudi ustrezno družbeno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, ki se je začelo uveljavljati z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi. Tudi po družbeno-poli-tični oceni takšno stanje ne more biti v prid doslednemu uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustavnih dopolnil ter krepitvi odgovornosti in zavzetosti pedagoških delavcev za uresničevanje družbenih vzgojno-izobra-ževalnih smotrov. Takšni ukrepi bodo imeli negativne .posledice, ki se izražajo tudi že v fluktuaciji učiteljev v druge poklice, zlasti iz že doslej deficitnih strok (matematiki, fiziki, inženirji in drugi strokovnjaki — učitelji strokov-no-teoretičnih predmetov v strokovnih šolah). Izgrajevati je treba tudi družbeno vlogo izobraževalnih skupnosti. Doslej so se v njih premalo uveljavili nosilci interesov za vzgojo in izobraževanje zunaj šolstva, zlasti iz gospodarskih in drugih organizacij združenega dela, iz krajevnih skupnosti, iz vrst staršev. Zato morajo skupščine izobraževalnih skupnosti sestavljati vsi za vzgojo in izobraževanje zainteresirani dejavniki. Ker mora proračunske vire financiranja šol zamenjati družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje pri zagotavljanju sredstev za vzgojo in izobraževanje ter pri oblikovanju dohodka, je potrebno hkrati zagotoviti stabilnejše sistemske rešitve tudi za financiranje investicij, ker zlasti srednje šolstvo z domovi nujno potrebuje stalna sredstva za obnovo in razširitev prostora. V posebnih izobraževalnih skupnostih, ki bodo v skladu z ustavnimi dopolnili predvidoma organizirane za posamezna področja izobraževanja strokovnih kadrov, bi morali biti zastopani vsi zainteresirani — tako združeno delo kakor tudi družbe-no-politične skupnosti. Zlasti komunisti v gospodarskih organizacijah se bodo morali bolj angažirati pri oblikovanju posebnih izobraževalnih skupnosti. Ugotovitve o dosedanjih prizadevanjih za uresničevanje ustavnih dopolnil v šolstvu opozarjajo, da zaostajamo na vzgojno-izobraževalnem področju, tako pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti kot tudi pri organizaciji temeljnih organizacij združenega dela, ki jih bo treba na vzgojno-izobraževalnem področju oblikovati v skladu s specifičnimi zahtevami samoupravljanja, družbenoekonomskih odnosov v šolstvu, šolske mreže in organizacije vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi v svetih šol se predstavniki družbene skupnosti niso dovolj uve-Ijavili ne le zato, ker so pristojnosti sveta šole v širšem sestavu zelo omejene, marveč tudi zato, ker večkrat niso izbrani zastopniki dejanskega interesa, pa tudi njihova odgovornost in povezanost s tistimi družbenimi dejavniki, ki so jih delegirali v svete šol, nista vselej jasno opredeljeni. Poudariti pa je tudi treba, da ni mogoče predstavnikov učencev v svetih šol uvrščati med predstavnike javnosti, dobiti morajo ustrezen status pri samoupravljanju šol in. v izobraževalnem procesu. Proučiti bi bilo treba tudi pozitivne izkušnje svetov staršev in pionirskih starešinskih svetov, ki so marsikje ustrezna vez med šolo in družbenim okoljem pri uresničevanju programa življenja in dela šole, zlasti pri zagotavljanju možnosti za uspešno delo otrok in pri organizaciji prostovoljnih dejavnosti učencev. BOLJŠO VZGOJO ZA UČITELJE Ena izmed najpomembnejših nalog Zveze komunistov na vzgojno-izobraževalnem področju je načrtna kadrovska politika. Uresničevanje socialističnih vzgojno-izobraževalnih smotrov lahko zagotovi predvsem pedagoško-strokovno in idejnopolitično usposobljen ter družbeno angažiran učitelj ali vzgojitelj. Zato se skrb za učiteljski in vzgojiteljski kader prične z usmerjanjem učencev zadnjih razredov osnovnih šol v pedagoške gimnazije, da se bodo odločali za učiteljski poklic najbolj sposobni učenci, ki imajo nagnjenje za pedagoško delo ter so v svojih aktivnostih in prizadevanjih družbeno angažirani. Zanje bo treba zagotavljati še več štipendij, prostor v študentskih domovih in druge življenjske možnosti. Seveda morajo imeti višje in visoke šole ter fakultete, ki izobražujejo prihodnje učitelje, takšen študijski program ter oblike in metode študija, ki bodo študenta na- ] dalje usmerjali in oblikovah za pedagoški poklic. Sedanji štu- ' dijski programi premalo usposobijo učitelja za njegovo vzgojno in izobraževalno funkcijo ter za socialistične vzgojne naloge naše šole. Marksistično izobraževanje prihodnjih učiteljev je zapostavljeno, tako da prihaja iz večine visokih šol vedno manj marksistično izobraženih učiteljev. Pri izpolnitvi sistema samoupravljanja je treba z zakonom zagotoviti, da bodo sveti šol v širšem sestavu z delegati vseh za vzgojo in izobraževanje zainteresiranih dejavnikov imeli pravico soodločati o sprejemu na delovno mesto in o prekinitvi delovnega razmerja v primeru, ko delovna skupnost ali pedagoška služba ugotovi, da učitelj ne uresničuje družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov šole. Kadrovske komisije pri temeljnih izobraževalnih skupnostih pa naj bi ne bile pozorne predvsem na strokovno kvalifikacijo in potrebe šole po novem kadru, temveč naj v sodelovanju s pedagoško službo bolj upoštevajo tudi idejno usposobljenost in družbeno-politično angažiranost prijavljenih kandidatov. Zakona o osnovni šoli in no-moralnih merilih za učitelj' ski poklic. Zlasti pa morain0 krepiti odgovornost pri izbiri if imenovanju ravnateljev vzgoj' no-izobraževalnih zavodov. Zv«-za komunistov mora skrbeti, & bodo najodgovornejši pedagoški delavci v šolah, domovih, pred-šolskih ustanovah, v organizaci-jah za izobraževanje odraslih,, itd. kot upravni in pedagošld lij vodje glede družbeno moralnih 1 in strokovnih kriterijev najspo sobnejši učitelji in vzgojitelji tel hkrati najaktivnejši družbeni delavci, ki s svojim osebnim zgledom in dejavnostjo zagotav- ljajo uresničevanje družben6 So vzgojne funkcije šol in drugih vzgoj no-izo braže valnih za- bc srednjem šolstvu je treba čimf vodov. Komunisti, ki delujejo v prej dopolniti glede družbeno organih, kjer odločajo o irneno-|Pa moralnih meril za učiteljski vanju vodilnih kadrov, se mora-Po poklic, kršitev delovnih obvez-1 jo zavzemati za to, da bodo na So nosti in možnosti družbene! najodgovornejših delovnih m6'|ia intervencije v primeru, če šola \ stih ugledni in napredni pedagO' ali posamezen učitelj ne ures- \ ški delavci — zlasti komunisti; ničuje smotrov naše šole. Orga- V zadnjih treh letih se je z bol) nizacije Zveze komunistov in sindikalne organizacije v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa si morajo prizadevati, da bodo učitelji bolj aktivni v družbe-no-političnih in strokovnih organizacijah ter društvih. Ne glede na pomanjkanje učiteljev za nekatere predmete ne bi smeli biti popustljivi pri družbe- načrtno kadrovsko politiko < ^ mestni ir občinskih skupščinah « okrepila odgovornost pri izbih M novih ravnateljev in pri njiho- ho 12 vem ponovnem imenovanju. ^ (Iz uvodne besede BORISA Ll' Lj PUŽIČA, direktorja zavoda šolstvo SRS, na 4. seji mestu6, konference Zveze komuniste') Ljubljane) L Kako prihraniti denar (Nadaljevanje s 1. strani) vprašanje 12,5 odstotkov, za kolikor se lahko največ pove- čajo letošnja sredstva temeljnih izobraževalnih skupnosti, skupnosti otroškega varstva in temeljnih kulturnih skupnosti v primerjavi z lanskim letom. Pri tem so ponovno opozorili na vrsto težav, ki bodo nastajale ob omenjenem limitiranju in kar se bo gotovo odrazilo v večjem prispevku za vrtce, šlo pa bo tudi na račun podaljšanega bivanja ter pomoči dijakom in študentom. Ob tej razpravi se je pokazalo, da se člani izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti zavedajo, da so omenjeni restriktivni ukrepi nujen del stabilizacijskih prizadevanj, v katera se je moralo vključiti tudi področje vzgoje in izobraževanja. Zato so se toliko bolj zavzeli za to, da je treba prav v sedanjem položaju skrajne racionalizacije porabe denarja in varčevanja poiskati tudi v tej dejavnosti notranje rezerve. Tako smo na seji ponovno slišali predlog o uvedbi šolnine vseh tistih ponavljavcev, ki po svoji krivdi v šoli ne uspevajo. Denar bi lahko prihranili tudi tako, da bi se zoperstavili ustanavljanju prevelikega in nepotrebnega števila novih oddelkov; nastopili so proti njihovemu umetnemu razraščanju. Postavili so tudi vprašanje, ali je v sedanjem težkem denarnem položaju, ko so nekatere osnovne šole skrajno neprimerne za pouk, primerno ustanavljati vrsto računalniških šol in ali je upravičen obstoj šol s šestimi, sedmimi učenci itd. V nadaljevanju seje so obravnavali predlog restriktivnih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje finančnega načrta republiške izobraževalne skupnosti v tem letu. Celotno vsoto, ki je letos na razpolago, so že razporedih ne glede na to, da denar še ni v celoti zagotovljen, saj bo treba skoraj 27 milijonov dinarjev zbrati s samoupravnimi sporazumi. Prav zaradi takšnih negotovosti so sprejeli nekatere ukrepe, da bi zagotovili nemoteno opravljanje osnovnih nalog vzgoje in izobraževanja tudi v primeru, če denarja ne bo toliko, kot predvidevajo. Med temi nalogami je seveda uresničevanje osnovnih dejavnosti vseh vrst vzgojno-izobraževalnih zavodov, skrb za materialne pogoje izobraževanja učencev in študentov in skrb za izredni študij pedagoških delavcev. Sklenili so tudi, da bo kljub pomanjkanju denarja obveljal sklep, da je treba podpreti tiste delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, ki si z izobraževanjem ob delu in plačevanjem šolnine pridobivaj q potrebno izobrazbo. Da bi tem delavcem poravnali šolnino, je republiška izobjaževalna skupnost zagotovila 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Med neodložljive naloge sodi tudi tisti del modernizacije pouka, ki ga je treba realizirati takoj. Za sedaj ne bo mogoče razširjati obsega osnovne dejavnosti na šolah, odpirati novih študijskih smeri in oddelkov, valorizirati višine štipendij in posojil, ki bodo morale, ostati tako kot osebni dohodki pedagoških delavcev na lanskoletni ravni. Republiška izobraževalna skupnost ne bo letos financirala tudi nobene nove dejavnosti, razen če niso posebej utemeljene in v skladu z njeno sprejeto politiko. V nadaljevanju seje izvršnega odbora republišk61 izobraževalne skupnosti so med drugim razpravljali tudi o pred; logu sklepov in stališč o idejfd usmerjenosti vzgoje in izobraževanja. Dokument je pripravil ’ odbor za vzgojo in izobraževanje prosvetno-kulturnega zbora, javna razprava o njem pa j6 In praktično končana. Na seji se L predlog dokumenta kritičn01 ocenili, češ da gleda na proble-fofc matiko vzgojnoizobraževalnega|i0 področja preveč črno-belo, da-if( preveč kritično ocenjuje preho- os jeno pot in tako žali mnoge pe- _ dagoške delavce, ki so s svojin1 nesebičnim delom marsikaj pri-fSp, pomogli k razvoju te dejavnosti ^ Menili so tudi, da v predlaga-nem dokumentu ni nekateri!1 K pripomb, ki so jih dali na vsel1 in, ravneh v javni razpravi in dajiče, zaradi nerealne analize stanj3 nima prave mobilizacijske vred)oS( nosti. ,1 N NADJA PENGCrt (1^ REDNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST bo izšel v PROSVETNEM DELAVCU 13. aprila. Vodstva šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov prosimo, da pošljejo razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo Ljubljana, Župančičeva 3, NAJKASNEJE DO 20. MARCA. Na dopis navedite občino, v kateri je šola, in oznako ZA REDNI RAZPIS. Če razpisa ne boste poslali do določenega roka, ga v napovedani številki ne bomo mogli objaviti. Vedno bolje za varstvo otrok v časa jeseniški občini že dalj razpravljajo o družbeni skrbi za otroke, pa tudi že praktično ukrepajo. V ta namen so v letu 1970 izdelah okvirni program razvoja otroškega varstva. Z uveljavitvijo republiškega zakona o skupnostih otroškega varstva so v jeseniški občini začeli načrtno reševati to problematiko. Pri tem se zavedajo, da bo treba v bodoče sprejeti vedno več predšolskih otrok v vzgojno varstvene zavode in to predvsem otrok, katerih starši so zaposleni in tistih, ki jim družine ne morejo zagotoviti zdravega okolja ter primerne vzgoje na vasi in v mestu. V jeseniški občini je trenutno v vzgojno varstvenih zavodih 577 predšolskih otrok. O tega jih je 374 v dveh vzgojno varstvenih zavodih na Jesenicah z oddelkom na Hrušici, drugi pa so v predšolskih oddelkih 1,3 osnovnih šolah v Kranjski gorl' Mojstrani, Koroški Beli in p0'^. družnični šoli na Blejski bravi. Nove prostore so uredil1 Kranjski gori, na Plavžu na J^ nicah,-grade jih še na tere1,’) fe] 0 T - Žirov' - fevt Sava na Jesenicah in nici' M n Ustrezne prostore bo trep ^ še zagotoviti na Javorniku 1 Koroški Beli. Velika pridobit6V so vsekakor novi prostori za d jenčke, ki so jih lani uredil1 ^ varstveni ustanovi na Plavžu 11 'atil Po v Ne Jesenicah. Nerešeni problem1 katerih že razpravljajo, so P*3 čevanje oskrbnine, ustrezni d lovni čas, podaljšano bivanj61 pomoč staršem pri vzgoji r3^ vojno motenih otrok. Pri t6lT1l pomembno povedati, da se čina duševno prizadetih otf šola v posebni šoli; te Pr0j 0njj letos dograjujejp, ker doseda J niso bili primerni. BRANKO BLENKU' le$n Jge 'edz Ža tre, Otlci Ct l Mi 'la 1, tih, 'iru lSR MODERNA ŠOLA POT K NOVEMU Čeprav se letos intenzivno ^arjamo z uvajanjem novega pdrnetnika in učnega načrta, gotavljanio, da vzgojno-izobra-evalno delo osnovnih šol že prašča stare okvife in se Jnieija na nove poti. To prevažanje življenja in dela šol I bi bilo prav gotovo hitrejše n Uspešnejše, če bi imela pedala služba med drugim tudi ^jo zmogljivost in bi bila še °lj povezana s terenom. Opravljeno delo za leto 1972 _^a že na stopnji razrednega 'P°uka kaže, da smo tako peda-lP^i svetovalci kot učitelji za j Predek in razvoj vzgojno- • °braževalnega dela veliko na- ; 'Nili. B i ■ ^ letu 1972 je 32 pedagoških M,etovalcev na 672 šolah pre- • Im a*° razre(Jni pouk v 1414 1 Jelkih in celotno delo 95 šol. U'eg tega so prisostvovali še pri I urah pouka matematike v [- ;ln 2. razredu. Ker je bilo pre-aFdanih 30% oddelkov, že e ^ko navedemo nekatere skle-iVpu delu učiteljev in šol. I Pedagoška služba je pri teh Pogledih ugotovila, da mnogi Vielji korakajo bolj smelo po lch, ki vodijo k uspešnejšemu Uničevanju družbenih vzgoj-e izobraževalnih smotrov: " posodabljajo stil dela v |. [Vedu, v katerem se vlogi učili id3 in učenca v učnem pro-rSu vse bolj približujeta; ji L uvajajo notranjo diferen-i- P0 pouka, posebno pri ma-lf L^Stiki in slovenskem jeziku, e der skušajo usklajati učno snov 0 l nietodo dela z učenčevimi p ,ranjimi možnostmi; 3'ik P0g°steje uporabljajo so-^r°nejše, novejše učne pripo-L $6ke, ki omogočajo povratno Q Ormacijo o učenčevi uspeš- 6' 5 i " uveljavljajo preverjanje Panja učencev za preverjanje . rPeSnosti svojega dela in za a-b ntac*j° Pr' nadaljnem delu v ' predu; A" vse bolj skrbijo za razvoj \i u UsPeh vsakega posameznega j3Lenca, kar povečuje demo-^pbzacijo medsebojnih od- nekaterih področjih šol-P dela pa tradicionalni okviri bolj počasi popuščajo. Težnja po znanju učencev pri pouku še prevladuje. Pouk vsebuje še premalo takih pobud, da bi učenci odkrili svojo identiteto, samostojno osvajali nova spoznanja in jih kritično presojali; da bi jih v sebi preoblikovali, jih pogosteje uporabljali v novih zvezah irr si . tako pridobivali aktiven odnos do svojega izobraževanja, okolja ter se zavedali, da ga lahko spreminjajo. Prostovoljne dejavnosti in druge bolj sproščene oblike šolskega dela glede na pouk še niso dosegle enakopravnega položaja. Sklepi in ukrepi ob pregledih celotnega dela 95 šol so se nanašali predvsem na načrtovanje in organizacijo celotne šolske dejavnosti, na kadrovska in materialna vprašanja, na vzgojno učinkovitost prizadevanj pedagoških delavcev. Pedagoška služba ugotavlja, da sta se izboljšali načrtovanje šolske dejavnosti in njena programska struktura, da se centralne šole bolj povezujejo s svojimi podružnicami, da se razširja izobraževanje učiteljev na delovnem mestu na študijskih konferencah, šolskih aktivih in medsebojnih hospitacijah, da nastajajo posebni vzgojni programi, v katerih skušajo učitelji konkretizirati naše vzgojne smotre. Vzgojne dejavnosti na naših šolah so marsikje.zelo razvite, pestre in učinkovite, vendar je pedagoška javnost o njih premalo obveščena. Ne samo pedagoška služba, temveč tudi šole, mentorji šolskih organizacij in društev, organizatorji uspešnih šolskih tekmovanj in akcij bi se morali v našem tisku pogosteje oglašati. Vendarle pa se že podajajo pobude učiteljev za širša, kolektivna pedagoška prizadevanja. Aktivi učiteljev glasbenega pouka in revije pevskih zborov, aktivi učiteljev telesne vzgoje in organizacija športne dejavnosti učencev in šole v naravi dokazujejo uspešnost in koristnost takih notranjih pobud. Tudi na drugih področjih bi pogostejše samoiniciativno in kolektivno strokovno delo učiteljev lahko rodilo sadove, ki bi jih bila deležna širša šolska praksa. Marsikaj novega in domiselnega so pedagoški svetovalci odkrili še ob drugih obiskih šol. Udeležili so se 225 konferenc učiteljskih zborov, šolskih aktivov in drugih sestankov. Skoraj 300 obiskov šolskih prireditev, proslav, tekmovanj in razstav nam je kazalo, da tudi te manifestacije šolskega dela dobivajo nove oblike in vsebine. Koliko ur plodnega dela so vanje vložili učenci in učitelji, pa se gotovo ne da prešteti. Intervencijski pregledi, ki jih je bilo 66 zaradi pritožb staršev, slabih učnih uspehov, kadrovskih vprašanj in kršitev delovnih dolžnosti, kažejo, da nekateri učitelji in ravnatelji ne poznajo dovolj šolske zakonodaje in predpisov, ali pa jih pri svojem delu nočejo upoštevati. Vzgoj-no-izobraževalno delo je eno najodgovornejših področij perspektive in razvoja socializmaj zato smo prosvetni delavci dolžni in Zainteresirani, da take pomanjkljivosti in nepravilnosti dosledno odpravljamo kot občani in kot samoupravljavci. Sodelovanje med pedagoško službo in učitelji se je najbolj poglobilo na področju izobraževanja in prešlo v novo kvaliteto. Tu se je potrdila znana zgodovinska resnica, da je za boljšo šolo treba več izobraževanja vseh pedagoških delavcev. Uveljavila se je zahteva današnjega in prihodnjega časa. da se mora človek neprestano izobraževati. Učenje in poučevanje se morata združiti. Vsakdo mora biti sposoben učiti drugega in se hkrati tudi sam učiti. Biti mora učitelj in učenec hkrati. Zato so pedagoški svetovalci posvetili lastnemu izobraževanju in izobraževanju učiteljev veliko časa. Ta permanentni proces in komunikacija na relaciji svetovalec — učitelj poteka v obeh smereh. Učimo se drug od drugega.To je očitno zlasti na aktivih, hospitacijah in konzultacijah, ki jih organizira pedagoška služba, aktivno pa sodelujejo tako svetovalci kot učitelji. Na seminarjih so se pedagoški svetovalci usposabljali skupno 548 študijskih dni. Temeljito so se pripravili na svoje seminarje posvete, na seminarje in aktive za učitelje. Tako kot na nekaterih drugih delovnih področjih družbenih dejavnosti imajo tudi pedagoški svetovalci in učitelji na voljo vse manj časa. Najti bo treba še racionalnejše oblike usmerjenega izobraževanja, v katerem bo samoizobraževanja dobilo večji obseg. Zato želimo prenesti pobudo za interni skupni študij v učiteljske kolektive. Vsega ni mogoče in ni treba uvrstiti v senrinarje in aktive za učitelje. To velja zlasti za priprave na uvajanje novih učnih načrtov. Zavod za šolstvo bo poslal vsem organizacijskim enotam in osnovnim šolam enoten program študija, ki ga bodo v aktivnih oblikah izvedli člani učiteljskega zbora pod vodstvom ravnatelja in s pomočjo ustrezne literature. Zavod za šolstvo bo pospeševal še druge oblike in možnosti izobraževanja pedagoških delavcev. Sodeloval bo pri oblikovanju izobraževalnega programa za učitelje na RTV in še nadalje razvijal dejavnost učiteljev-mentorjev na aktivih, hospitacijah in konzultacijah.' Prav tu je pedagoška služba pridobila novo kvaliteto hitrejšega posredovanja posplošenih pedagoških spoznanj v prakso; učitelj i-mentoiji so postali njeni neposredni sodelavci. S hospita-cijami, v katerih so diferencirali pouk, imeli skupinsko delo učencev, uporabljali sodobnejše učne pripomočke, so prispevali velik delež k hitrejši izmenjavi pozitivnih izkušenj in k novim pobudam za boljši pouk v slovenskih šolah. Z razširitvijo dela mentorjev na druge dejavnosti učencev bodo pripomogli, da bodo sodobna spoznanja samouprav-Ijavske pedagogike hitreje prodirala v življenje in delo šole. Po taki novi poti pa bo šola tudi lahko uresničevala vzgojno-izobraževalne smotre. JELICA MESESNEL UČENCI 0 UČNIH PREDMETIH V 1. IN 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Vesel, žalosten, neopredeljen . J uvajanju novega učnega načrta za matematiko v osnovno lčn um° Pr'6akovali, da se bodo spremenila stališča učencev do l “t predmetov. Predvidevali smo, da bo dobila matematika Mnejši status v sklopu učnih predmetov. 1971/72 in rezultati v šolskem letu 1972/73 pri učencih drugega razreda, torej primerjavo med učenci, ki so se učili matematiko po starem in novem učnem načrtu. ANA TOMIČ ta namen smo sestavili posebno slikovno lestvico stališč do ^ Predmetov. Na listi so bili narisani pri vsakem učnem pred-trije obrazi z naslednjimi čustvenimi izrazi: A - vesel, B -^sten, c — neopredeljen. Ob tem smo predvidevali, da se bodo (Q.nci identificirali z obrazi in čustvenimi izrazi in tako pokazali N čustveni odnos do predmeta. V tem smislu smo jim postavili Sih Vprašania- Tako so učenci obkrožili črko obraza, ki kaže , ,0v° počutje, ko imajo npr. slovenski jezik, spoznavanje narave južbe, matematiko, telesno vzgojo, likovni in glasbeni pouk. ajišča učencev do učnih predmetov smo preizkusili v 1. in 2. i^LpU. Tako je vzorec za 1. razred obsegal 1256 učencev, vzo.ee iri, ^cev 2. razreda pa 1267 učencev. ,0 Jičn-1 tem nas Je zanimal°> kakšno mesto zavzemajo posamezni Predmeti glede na priljubljenost v prvem in kakšno v drugem ^Letati so pokazali, da so učni predmeti po priljubljenosti O11 Ločeni v prvem in drugem razredu podobno pri skupini mestnih evri ^ncev in učencev iz kombiniranih oddelkov. L skupini učencev iz primestnih šol in učencev iz podeželskih :b%Pa obstajajo pomembni razločki v priljubljenosti predmetov. i^L [mo si, kakšno mesto ima v prvem in kakšno mesto ima mate tet v drugem razredu. i0'L° Priljubljenosti ima ta predmet v prvem razredu ugodnejšo h«?" " -*....-.........' 0?- ..r 1 l‘J UD] Clj° kot v drugem razredu, saj je v dveh skupinah na tretjem in v dveh skupinah na predzadnjem — petem mestu. V razredu je v treh skupinah na zadnjem in v eni skupini na ^JPruivo pa da je spoznavanje narave in družbe v prvem 0n au v vseh štirih skupinah na zadnjem — šestem mestu. Ob er k na-i ornen*m še to, da smo ta del spremljave le delno opravili, yj Omo dokončno sliko dobili šele, ko bo novi učni program Vrl'la 1 V razrecbh. Nimamo še informacij, o tem, kakšna je r0KkeHtViCa st0Peni me^ učnimi predmeti v 1. razredu v preteklih o^L’ da bi lahko ocenili, ali je matematika v prvem razredu sedaj h°'j priljubljena. Samo za orientacijo smo napravili primerjavo .. 8'm razredom. Podrobnejše informacije o priljubljenosti mate- ter o njenem mestu med predmeti bomo dobili v letošnjem * ’ s primerjavo stopenj med rezultati v šolskem letu letu SLOVENSKI JEZIK SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE MATEMATIKO Telesno vzgojo LIKOVNI POUK \ GLASBEW POUK L C Billi Tudi tebi lahko narišem masko . Nova učila VAJE Z MNOŽICAMI II. za pouk modeme osnovnošolske matematike v 1. razredu; izdelovalec; Verlag Otto Heinevet-ter, Hamburg; predlagatelj; TOBAK, Ljubljana Rabi za individualno vajo učencev. Sestoji se iz 49 ploščic, na katerih so narisani matematični znaki. Osnov, na katere polagamo ploščice, je deset: 1. Enakost množic z dvema elementoma 2. Enakost množic z dvema elementoma v različni legi 3. Presek dveh množic z dvema ali tremi elementi 4. Odvzemanje enega elementa od množice treh elementov 5. Odvzemanje dveh elementov 6. Enakost množic s tremi elementi 7. Enakost množic s tremi elementi v različnem vrstnem redu 8. Unija dveh množic, ki nimata enakih elementov 9. Unija dveh množic, ki imata skupne elemente 10. Razlika dveh množic — odvzemanje enega, dveh ali treh elementov od množice treh ali štirih elementov Vse navedene operacije in relacije med množicami ustrezajo programu našega 1. razreda, razen štev.9. Menimo, da je to zelo dobro sredstvo za individualizacijo pouka ter zlasti primemo za delo sposobnejših učencev. Za vsak oddelek priporočamo 4 do 5 izvodov. (Recenzenti: Zdenka Baša, Ana Tomič, Stanko Uršič, pedagoški svetovalci pri zavodu za šolstvo SRS.) SPIELCOMPUTER LOG1-KUS (izdelovalec: Franckh’sche Verlagshandlung VV. Keller, Stuttgart; predlagatelj: Investicijski biroji Trbovlje). Recenzijska skupina, ki so jo sestavljali člani komisije za uvajanje pouka o računalništvu v srednjih šolah: dipl. inž. Iztok Lajovic, dipl. inž. Vladislav Rajkovič in prof. Branko Roblek, je potem, ko je učilo temeljito pregledala, menila, daje Spielcomputer Lo-gikus izvrstno učilo za domačo rabo, saj daje kopico zanimivih realizacij logičnih situacij. Pri pouku računalništva rabi lahko le za ilustracijo osnovnih primerov algebre logike, pa še za to ni najbolj primeren. Glede na to je recenzijska skupina menila, da je pripomoček uporaben za delo v krožkih in doma, če se učenci zanimajo za te probleme. Komisija je soglašala z mnenjem recenzijske skupine in pripomočka ne predlaga v potrditev. DIDALENE - PLASTIČNI KOMPONIBILNI MATERIAL ZA PREDŠOLSKO VZGOJO (izdelovalec: Rico S. P. A., Florence, predlagatelj: TOBAK, Ljubljana). Glede na racionalno sestavo kompletov in plastičnost oz. prožnost materiala je učilo zelo primemo za predšolsko vzgojo oz. za delo v vzgoj-no-varstvenih zavodih ter tudi v nižjih razredih osnovne šole. Opomba: Nekatere osnovne šole in učitelji sprašujejo, ali je učilo — geometrijska zložljivka avtorice Marije Pihlerjeve (založnik DZS) odobreno. Republiški sekretar za prosveto in kulturo SRS je omenjeno učilo potrdil že leta 1967, in kot kažejo sedanje izkušnje, je učilo zelo primerno za osnovno šolo (za pouk matematike, fizike in kemije) ter tudi za predšolsko vzgojo. V recenzijskem postopku so grafoskopske folije za pouk geografije (Sava f»*». in Dopisna delavska univerza) in biologije (Dopisna delavska univerza), radijske šolske ure — kasetni posnetki (založnik Mladinska knjiga) in 8 mm filmi za pouk modeme osnovnošolske matematike in biologije (DZS). ZA PRAVILNO DRUŽABNO PLESNO VZGOJO Z željo, da bi pri mladini in najmlajših zbudili zanimanje za pravilno družabno plesno vzgojo in lepo vedenje, jim nudili kulturno razvedrilo in zabavo, prirejata Zveza plesnih učiteljev Slovenije in Zavod Pionirski dom Ljubljana že vrsto let srečanja in tekmovanja na tem področju, ki so postala že tradicionalna. Tako bo tudi letos: v soboto, 17. marca 1973 bo ob 16. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani ..MLADINSKA PLESNA PRIREDITEV”, združena s I. državnim prvenstvom osnovnih šol SFR Jugoslavije v družabnem plesu za leto 1973. Program prireditve bo zajel tudi propagandni prikaz športnega plesa. Na ogled prireditve so vabljeni učenci vseh osnovnih šol občin mesta Ljubljane, predstavniki vseh republiških in mestnih družbeno političnih organizacij in ustanov. Nekatere od teh bodo prispevale tudi nagrade. Prisrčno vabljeni! ... Vedno, vedno do človeka Stara graščina pri Smledniku, nedaleč od Ljubljane, že dolgo let ni več za rabo. Vzgojni dom, ki se imenuje po Franu Milčin-skem, je pod njenim krovom našel svoje prostore. Hodnike, stare že sto in več let, pomlajujejo številne diplome in priznanja, ki so jih dobili učenci vzgojnega doma na številnih športnih tekmovanjih in na razstavah, kar slehernega obiskovalca zavoda že ob bežnem obisku opozori, da je delo mladih gojencev zunaj obveznih šolskih ur močno poudarjeno in tudi uspešno. Dramski, literarni, lutkovni, foto, naravoslovni, športni, tehnični in likovni krožki, ki jih vodijo učitelji Ravnikar, Zupan, Podpečan, Barbo, Koblar, Petrovič, Pajk in drugi, so vedno dobro obiskani. Tudi knjižnica je vedno polna obiskovalcev, poleg tega pa mladi gojenci doma pripravijo vsako leto po eno številko njihovega literarnega glasila, ki se imenuje „PR VI KORAKI". Vsa prizadevanja vzgojiteljev in predavateljev vodijo te mlade ljudi, gojence doma, iz dneva v dan iz leta v leto po včasih strmih in neprehodnih stezah do človeka, od katerega se je mladi in nemirni duh gojencev nekoč preveč oddaljjl. Fran Miličinski-Ježek, sin pisatelja, po katerem se imenuje ta dom, je ob priložnostnem obisku gojencev napisal posvetilo, ki še danes visi ha steni v spomin na prijetno srečanje z gojenci, mladim pa je že več let koristno napotilo za življenje, s katerim se bodo srečali potem, ko bodo zapustili debele zidove starega gradu. Takole je Ježek zapisal: CESTE, CESTE, KAM VSE GRESTE? ! KO PA SE TI POT IZTEKA, VIDIŠ, V ISTO SMER DRŽE: VEDNO, VEDNO DO ČLOVEKA!!! T. URBAS Bine med blejskimi osnovnošolci Od 27. februaija do 4. marca letos je bUo na Zatmiku pri Bledu državno prvenstvo novinarjev v smučanju. Bine Rogelj (na sliki) in Andrej Novak sta kljub utrudljivem tekmovanju in številnim drugim obveznostim našla toliko prostega časa, da sta se odzvala povabilu blejskih osnovnošolcev. V kratkem, toda prijetnem kramljanju z mladimi osnovnošolci sta naša znana karikaturista segla tudi po svinčniku in narisala nekaj posrečenih karikatur. Kako obdržati štipendiste V občini Krško so doslej sicer posvetih precej pozornosti štipendiranju dijakov in študentov za potrebe domače industrije in drugih služb, vendar imajo s štipendiranjem slabe izkušnje (če namenoma prezremo nekaj izjem). Namreč, v zadnjih nekaj letih so v občini štipendirali vrsto študentov, ki pa so po končanem študiju vrnili štipendijo in se zaposlili drugje. Bojazen, da bi v občini že v nekaj letih ostali brez mladih strokovnjakov, so pred dnevi sklenili, da bodo v občini še letos ustanovili štipendijski sklad. Upajo, da bodo tako dobili strokovnjake, predvsem za tiste poklice, za katere delovne organizacije ne kažejo posebnega zanimanja in zanje tudi ne podeljujejo štipendij. Sklad naj bi štipendiral predvsem nadatjene dijake in študente iz socialno šibkih družin. Denar vanj bo pritekal delno iz občinskega proračuna, največ pa naj bi prispevale delovne organizacije, s katerimi bo tudi sklad sklenil samoupravni dogovor. Trenutno v Krškem niti ne vedo, kolikšen naj bi bil prispevek delovnih organizacij v sklad, kajti program še ni natančno izdelan; v sklad za štipendiranje želijo pritegniti sleherno delovno organizacijo v občini, seveda tudi tiste, ki že štipendirajo dijake in študente za svoje potrebe. V Krškem menijo, da bodo zastavljeno delo uresničili že do letošnjega poletja in da bodo že v prihodnjem šolskem letu razpisali prve štipendije. Koliko bo teh štipendij in kolikšna bo višina, bo odvisno od denarja, ki ga bodo prispevale delovne organizacije, vendar bo sklad že po sedanjih približnih ocenah lahko štipendiral od 30 do 40 dijakov in študentov. -tu- Za tehnični pouk oziroma tovrstni krožek se najraje odločajo fantje. Vztrajnost in prizadevanja rodijo bogate sadove, saj se mnogi izmed njih že kmalu lotijo zahtevnih in zamotanih tehničnih opravil TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST V RADOVLJICI Pomembno delo kadrovske komisije Na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Radovljici obiskuje pouk v tem šolskem letu v vseh šestih matičnih šolah in njihovih podružnicah 3307 učencev, ki so zbrani v 139 oddelkih. V zadnjih štirih letih so bile zgrajene štiri nove osnovne šole. Res je, da sta popolnoma novi šoli le na Bledu in v Radovljici, vendar lahko temeljito preurejeni osnovni šoli v Lipnici in Lescah tudi štejemo k novim šolam. Popolnoma nova osnovna šola v Bohinjski Bistrici bo verjetno še letos sprejela v razrede prve učence. Spričo dejstev, da skoraj sleherno leto zapusti vrsta učiteljev svoj poklic, zaradi upokojitve ali drugih razlogov, je kadrovska komisija pri temeljni izobraževalni skupnosti tista, ki ji je zaupana težka in odgovorna naloga. Poleg tega, da uspešno bdi nad kadrovsko zasedbo delovnih mest v sleherni šoli, mora skrbeti tudi za dodatno izobraževanje sedanjih kadrov, kot to zahtevajo zakonski predpisi. .Poleg tega,“ nadaljuje tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Radovljici JANEZ MARINČEK, „naša komisija izbira kader med mladimi, ki naj bi v prihodnjih nekaj letih zamenjal ljudi, ki bodo odšli v pokoj. Tako naj bi zapolnili vrzeli in preprečili težave, s katerimi se skoraj vedno srečujemo, ko odpiramo prosta delovna mesta. Poklicna svetovalna služba na šolah v marsičem pripomore k boljši izbiri kadra. Tudi načrt kadrovskih potreb ima komisija že izdelan za nekaj let naprej, medtem ko imamo že za deset let izračunano, koliko zaposlenih bomo potrebovali v vzgoj-no-varstvenih zavodih.“ „Tako kot kadrovsko komisijo čaka tudi nas pri temeljni izobraževalni skupnosti v Radovljici še veliko dela,“ nadaljuje JANEZ MARINČEK, „saj moramo rešiti tudi težave s ka- RAZVANJE Na zboru v šoli Na nedavnem zboru volivcev v Razvanju so veliko razpravljali o sedanji osnovni šoli in o možnostih preureditve, kajti sedanja šola je skoraj že povsem odslužila. Obnova šole b.i po sedanjih izračunih stala okoli 700.000 din, od katerih bi 500.000 din dobili s samoprispevkom, vaščani pa so poleg samoprispevka pripravljeni prispevati še 60.000 din. Če pa bi se našel še kdo in prispeval še 150.000 din, bi na sedanjem podstrešju šole uredili še večjo sobo za otroško varstvo. dri v malih šolali in podaljšanem bivanju, ker nove šole in novi prostori to tudi zahtevaj o!“ ' S prostori, ugotavljajo v Radovljici, niti za male šole niti pri podaljšanem bivanju učencev v šoli ne bodo imeli težav. Če bodo težave, bodo s kadri. Vse do sedaj namreč za to še ni denarja! Lani so imeli cicibani, ki se pripravljajo v malih šolah za čim uspešnejši prehod iz brezskrbnih otroških iger v redno delo, ki ga zahteva učni program, 85-umo pripravo. Za letošnje leto so menih, da bi najmlajšim pred vstopom v šolo namenili kar 120 ur, vendar imajo denarja samo za sto ur. Verjetno je, da bo pri tem tudi ostalo, čeprav so si v 120-ur-nem načrtu male šole zamislili marsikaj koristnega. Tako pa vse ostane in zastane pri skopo odmerjenem denarju, čeprav na račun . . . koga? ! TONE URBAS NA ROB Zakaj prerazkošen vrtec? Po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka je bil pričetek gradnje varstvenega zavoda Ane Ziherl predviden že za leto 1972, vendar se je že v začetku nekoliko zataknilo. Kaj bo z gradnjo tega vzgojno-varstve-nega zavoda, pa za sedaj še ni mogoče povedati. Na eni izmed zadnjih skupnih sej obeh zborov skupščine občine Ljublja-na-Center so namreč odborniki menili, da je gradnja varstvenega zavoda nujno potrebna, vendar tudi predraga. Stroški gradnje naj bi znašali nekaj več kot dve milijardi starih dinarjev, medtem ko ima občina v te namene kar 700 starih milijonov din premalo. Kje torej dobiti manjkajoče milijone, je zdaj vprašanje, h kateremu pa dodajajo še eno. Če bo občinski skupščini uspelo dobiti manjkajočo vsoto denarja, ali se bodo odborniki potem odločili za tako drago gradnjo? O tem, kakšne, predvsem pa kako drage vrtce naj bi pri r\as gradili, je bilo prelitega pe precej črnila tudi zato, ker gre navsezadnje tudi za denar občanov, ki so se na referendumih zavestno odločali za samoprispevek, s katerim pomagajo pri gradnji vzgojnp-varstvenih zavodov, ne pa zato, da bi si nekdo z njihovim denarjem zgradil razkošen spomenik. -tu- MORDA ŠE NISTE VEDELI... — da štipendira skad za štipendiranje pri temeljni izobraže'^ skupnosti v Radovljici 150 dijakov in študentov; ,. — da se je 75 štipendistov odločilo za prosvetno in vzgojitelji stroko; . — da prejme poleg štipendije 18 dijakov in študentov še šti* ska posojila, šest pa študijsko pomoč; — da je mesečna štipendija od 350 din na srednjih, do 60011 na višjih in visokih šolah; — da je mesečno študijsko posojilo od 400 do 600 din in što* ska pomoč od 300 do 400 din; — da je sklad za štipendiranje pri temeljni izobraževalni skj nosti v Radovljici namenil oziroma porabil za štipendiranje, šh*11 sko pomoč in študijska posojila v letu 1972 kar 287.000 din; — da so za letošnje leto namenili kar 45 odstotkov več denarij te namene kot lani; — da se je v letu 1967 skupščina občine v Radovljici odlo^ da med občani izvede referendum o krajevnem samoprispevku; — da je referendum uspel z veliko večino glasov; — da so denar, zbran s krajevnim samoprispevkom, namen«1 uresničitev programa razvoja osnovnih šol, ki je predvidel gra® treh novih šol, in sicer na Bledu, v Radovljici in Bohinjski Bist11 — da so prag nove šole na Bledu prvič prestopih učenci1 začetku letošnjega šolskega leta; — da ima šolska zgradba dva trakta; — da je v prvem traktu 22 učilnic s potrebnimi kabineti; , \ — da je del zgradbe tudi podkleten; v njem so učilnice za11 j nični pouk; s — da je drugi trakt športni del stavbe, h kateremu sodijo vd1 j in mala telovadnica, plavalni bazen, prostori za osebno higie«0 j upravni prostori šole; . — da je za ta del šole zmanjkalo denarja predvsem zaradi p°“ žitve materiala in storitev; — da obiskuje posebno osnovno šolo, ki je internega značaj3 deluje pri vzgojnem zavodu v Kamni gorici, tudi 20 učence' 2 radovljiške občine; \ — da prispeva temeljna izobraževalna skupnost v Radovlji1 r vsakega učenca po 8.500 din, kar znaša skupaj s IS-odstoh ^ prispevkom republiške izobraževalne skupnosti vsako leto ), 290.000 din; — da prejema poleg toplega obroka na šolah še okoh 380 ol1 tudi kosila in da je med njimi okoli 80 takih, ki prejemajo nek°[ cenejša (regresirana) ali pa brezplačna kosila zaradi šibkih socif razmer v družini; — da so se ob pričetku letošnjega šolskega leta preselili v šolo tudi učenci iz Radovljice; — da je temeljna izobraževalna skupnost v Radovljici s sv< denarjem kupila za obe novi šoli na Bledu in v Radovljici potrebno opremo v vrednosti 1.600.000 din in — da finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti v R^' p Ijici, vsaj za letošnje leto, ne predvideva financiranja razšitl' Jj dejavnosti, razen seveda tistih oblik varstva, ki rešujejo soci^p razlike šolskih in predšolskih otrok. V: 0; SI DRAVOGRAD Še letos telovadnica Predvidevajo, da bodo še temeljna izobraževalna ^ letos zgradili telovadnico., ki bo nost, denar pa bodo prispe spadala k novi dravograjski občani s samoprispevkom; J osnovni šoli. Investitor telovad- lovne organizacije^ in obč'11 niče, ki bo montažnega tipa, ie cknnščina Učiteljev je še Spričo znanih in tudi neznanih razmer v našem šolstvu, ugotavljajo na sleherni seji, na kateri razpravljajo o težavah s kadri, da kljub velikim naporom in prizadevanjem še vedno primanjkuje učiteljev. Pa ne samo na vasi, tudi v mestih se vse pogosteje srečujejo s podobnimi težavami. To so namreč med drugim ugotavljali tudi na skupni seji izvršilnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti in sveta za otroško varstvo pri skupščini občine Kranj. Kljub temu da so bile izpolnjene vse obveznosti pri financiranju vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva in da se uspehi tega močno zrcahjo v zmanjšanem osipu — nekatere šole na območju kranjske temeljne izobraževalne skupnosti imajo že 98-odstotni učni uspeh — morajo na nekaterih šolah zaposlovati celo upokojene učitelje, ker mladih ni. Kje je rešitev? Teh je nedvomno več, vendar so na skupni seji v Kranju menili, da bi se uspešno rešili nenehnih težav s pomanjkanjem učiteljskega kadra, če bi ustanovili v Kranju vsaj oddelek pedagoške gimnazije ali pedagoške akademije in če bi se pri boljšem poklicnem usmeijanju odločali za domače kadre. Nedvomno pa se bo treba tudi v prihodnje prizadevati za boljšo kadrovsko zasedbo in boljši materialni položaj vzgoje in izobra- vedno premalo ževanja. Tudi ,/ievidnih lenkosti, ki pa v mnog«, vplivajo na mlade, ki se 01 čajo za prosvetni pokhc> smemo zanemarjati. i $ TONE l# n( k k LENDAVA Izobraževanj učiteljev sk nc de V sodelovanju z zavode«1 tj) šolstvo SRS, organizacS; k enoto v Murski Soboti in M, sko konferenco ZKS v Le111 je tamkajšnja delavska univ£ ^ pripravila seminar, na kate‘ A) so obravnavah poleg aktu* t? vprašanj razvoja družbenof j fr< ‘‘TjJ '< tičnega sistema in vloge ZL, Le marksistično filozofijo in sfc idejnost v vzgojno izobrazi, nem procesu ter samoupt^j nje v vzgojno izobraževali1111 j Po ita'1 sp. vodih in v učno vzgojnem P do Pk cesu. Seminar je bil namenjen Pj U svetnim delavcem s tega P i>i močja. Obisk je bil zadov0-. J)! to po mnenju udeležencev pa '1 koristen; želeli so da bi 5 P dobno obliko izobraže' , bi nadaljevati tudi v prihodnje ,i dri Podoben tridnevni seUG Pic za prosvetne delavce so Vf ^ vili tudi v Ljutomeru, udel£ se pa se ga je več kot 200 pr°sj nih delavcev iz- Ijutom6 ^ hh občine. dn DOBRO JUTRO, OTROCI! . S tem {»BBavom se vsako Mro ob 7.05 začne prva oddaja f^ega radijskega programa, ki J® namenjena otrokom. Namerna je predvsem tistim otro-*0ln, ki se pravkar odpravljajo v š°lo. Tisti, ki im^o pouk poldne, takrat najbrž še spijo. jn kaj skušamo povedati v teh lreh minutah, ki so namenjene oddajo Dobro jutro, otroci? Ijr Vsak dan lahko slišite drugo ‘•Sodbo in vsak dan v tednu na -j 'kugo temo. vreči. Tako dobi vsak teden eno prostor v naši jutranji oddaji. Četrtkovo „Dobro jutro, otroci!" pa je namenjeno „otro-kovemu delu, igram in skrbem". No, pod tem naslovom je zajeto vse, kar otroka razveseljuje ali pa ga prizadene, njegov odnos do sošolcev,'staršev itd. Seveda spregovorimo o tem v prijetni zgodbici, o kateri pa navadno razmišljamo še potem, ko izzveni avizo. televiziji film o nilskih konjih. Nadvse zabavno se mi je zdelo, kako živahno so stopicljali po hrapavih hrbtih nilskih konj ptiči in jih „manikirali“. Videla sem, da so prav miroljubni vegetarijanci, ki lenobno mulijo travo ob bregovih rek, ali pa se v vročih dnevih namakajo v njihovih hladnih valovih. Zelo zanimivo pa je bilo to, da so se celo med spanjem dvignili avtomatično na površino rek po zrak, mimo, z zaprtimi očmi. Nikar ne bodite po nepotrebnem kritični in neprijazni do nilskih konj. LAHKO HOČ, OTROCI! , v ponedeljek je na vrsti ne-N o prometu. Navadno je to kakšen dogodek, ki se je pri-toaril otrokom na poti v šolo, na izletu ali kje drugje. Hkrati naj bi bil to tudi nasvet in opozorilo otrokom, na kaj morajo 56 posebej paziti na cesti. Se-t;: Ve Pač pa predmetna učiteljica 7pRICA ABRAHAMSBERG. JHia ostro obrobljenih očal in u. n° mežikajočega pogleda, leni avtoriteti ne more biti ■f fr častitljiva starost; šele s [jj iyJun križem se je spoznala. ,ta 1962 je končala Ijubljan-učiteljišče. J so”^e na učiteljski praksi sem h:1 . znala, da nisem primerna za Z nočevanje elementarnih razre-Pri najmlajših učencih učiteljeva pozornost (j ^ur velik dežnik. Zdi se, kot oj k0ltala. Pred praznim vodnja-fi Ar/j’ ga bo treba naponiti. s setoU1 d0™ govora. Od nekdaj J ir n zaupala številkam. Saj , < lucijo v vzgoji in izobraževanju. Učitelj si lahko sam pripravi Pfjk ljub no gradivo za neko vzgojno-izobraževalno delo hitro in po stavnem postopku. Uporablja kamero, ki je navidezno podobo, vsaki običajni majhni filmski kameri. Namesto filma vloži trak, podoben magnetofonskemu, ter snema hkrati zvok in slft jkt Seveda razvijanje, kot pri fdmu, ni potrebno. Posnetek lahko ^ reproducira s tem, da trak vloži na posebno napravo (podo^^i magnetofonu), ki je vključena v televizijo. Na ekranu se P°n ne8 slika, zraven pa še zvok vsega tistega, kar smo posneli. Kako f. n°n prosto je vse to, bo najbolje doumel tisti, ki se je sam kdaj ukvat ^ s snemanjem amaterskih filmov. S snemanjem zvoka in sinhrtf &U; zacijo s sliko pa so se včasih ukvarjali le pri profesionalnih Jil0l, vse dokler niso odkrili nove magnetoskopske tehnike. Z uportu®$i take tehnike učitelj ne bi bil več odvisen od razpoložljive kinO0 ^ ali zbirke diapozitivov, ki so na šoli Potrebno gradivo bo Pod sproti ustvarjal sam in ga tako še bolj približal konkretnim *hei vam tiste skupine, ki jo poučuje, kar bi pedagoško delo še 0 pfe( obogatilo. Za sedaj uporabljajo to tehniko uspešno v nekatff, ^ uvijuju iu Lcnruruj usfjesriu v tiča**'-, ^ deželah pri izobraževanju odraslih; to področje že tako prednf ^ pred drugimi vzgojnimi področji glede uporabe novih metodf j učevanja. Magnetoskopske kamere so začeli izdelovati že serif h f na Japonskem, v zadnjem času pa tudi v Zahodni Nemčiji, /de/ ........ giin i tere ustanove, ki so magnetoskop že kupile, pa so ga s spo*'] vzQ) r »V* »V-». Z-U fr/u OCV O 'rf c-(J vanjem zaprle v poseben laboratorij in „opremile“ s kvalificira1, resi tehničnim osebjem. Nova tehnika je spet zgrešila svoj cilj, čepr^fj zelo enostavna za uporabo. Ne zaupajo namreč učitelju, d* lahko sam ravnal z njo. 15?*S Nove učne tehnike so diferencirale učitelje na nadpoprečrf' °k>i podpoprečne. Naprednejši se ogrevajo za bolj ustvarjalne tehniMjl uvajajo mnoge novosti, podpoprečni pa se drže starega načina aj. sej ki je temeljil predvsem na verbalizmu. Nastaja pa vedno večja i renciacija med nadpoprečnimi in podpoprečnimi učitelji. j 1 KAJ ŽELIMO IN KAJ ZMOREMO ^GOJNI SMOTER - OBUKOVATI NAPREDNO, KRITIČNO ^ Ustvarjalno osebnost, naj bi uresničili v vsaki ŠOLI. NA NOVO POSTAVLJENE NALOGE TERJAJO PJEmenjeno vsebino pouka in hkrati s tem tudi !ustrezno oblikovan nov lik učitelja. Na VPRAŠANJA O TEJ PROBLEMATIKI ODGOVARJAJO: . FERDO BEM, predstojnik organizacijske enote zavoda za šol-\ tVo v Kranju GEZA ČAHUK, ravnatelj osnovne šole Trnovo v Ljubljani |0ŽE GAZVODA, ravnatelj osnovne šole Kranjska gora ^OŽE ŠTUCIN, ravnatelj osnovne šole Cerkno REČEMO, NAJ BO POUK SODOBEN, MISLIMO S TEM NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, KI BOSTA OBOGA-eNa Z IDEJNOSTJO; S TISTIMI POGLEDI NA ŽIVLJENJE IN to«*ET, KI SO HKRATI TUDI TEMEUNE SMERNICE NAŠEGA 2. ^UZBENEGA RAZVOJA. ALI LAHKO POVESTE, KAJ STE ^ORILI NA VAŠI ŠOLI ZA TO, DA BI POUK PRILAGODILI ? ZAHTEVAM IN DOSEGLI ZAŽELENE SMOTRE? i ># GEZA ČAHUK: Lahko govorimo le o tem, kaj smo naredili, da vzgojno-izobraževalno dejavnost idejno obogatili oziroma, bolje eno, usmerili. Dogovorili smo se, da bomo učenca bolj celostno v nav ali in da ga ne bomo preobremenjevali z množico infor- j^ij, ki niso bistvene za njegovo napredovanje. Individualno delo Učenci naj bo stalna učiteljeva naloga. Velik poudarek dajemo Učitelj mora skrbeti, da se učenci aktivno (f* vdhfr motivaciji za delo. Učitelj mora skrbe 3 <, ^iučujejo v proces vzgoje in izobraževanja, i L ^ Podrobne učne načrte — v nekatere učne enote — so učitelji * nove e^emente za domovinsko vzgojo in razumevanje o po-^(,ebnosti splošne narodne obrambe. sttLJ*1'* zunajrazrednih dejavnostih se vse bolj uveljavlja samouprava r Vincev. To pomeni, da se učenci sami skupaj z mentorjem odlo-h' :p°. kakšna bo vsebina dela krožka. tiafL P°leg tega smo obnovili staro zahtevo, da mora ves pouk te-'imp^Hti na spoznanjih marksističnega znanstvenega materializma, ^taf^emben poudarek smo dali razrednim in šolski skupnosti ter ,} sjt e‘u pionirske organizacije. ■jeti JOŽE GAZVODA: Naj bom čisto konkreten: vsa zadnja leta nas , p- kotilo, da so vprašanja idejne usmeritve šole, njene naloge, da '0 ^blikuje učencev- svetovni nazor, pa vprašanja o religiji in religioz-kar nekako izginila z dnevnega reda. Če smo pošteni, moramo nsČ^i, da za to niso bile krive predvsem šole. Tako - široko liberalno ' so bila ta vprašanja večkrat obravnavana tudi v tisku. Gotovo pa 0 ni bilo prav. Afa primer: v oficirsko šolo ne more fant, ki nima dovolj kilo-rfiit fofnov in potrebne višine, šofer in strojevodja pa ne more postati nefifj, ki ne razlikuje barv itn. Razumljivo, da morajo tudi za izbiro v telit ^iteljski poklic veljati neka merila, ki pa so seveda drugačna, ker totf°Pravlja učitelj drugačno delo. Neopredeljen (veren) šoferje lahko ^ber šofer, neopredeljen ali veren učitelj pa ne more marksistično Misliti, vzgajati in izobraževati Prav nič nisem nestrpen, celo smili ,Se Ki učitelj, ker mora lepo govoriti o tistem, kar mu je po nje-I f?0vem prepričanju tuje. Samoupravni socializem je konkretnost 1 i^ksizma, ta pa ni brezbarven in ni konglomerat vsake in vseh 12%e J Miselnosti. čf Ese to smo pri nas razrešili: nekaj čas, nekaj mi z našim delom. M vsakem primeru, ki smo ga praktično reševali, smo utemeljevali mso s teorijo, se pravi, da smo tudi študirali. Dosegli smo akcij-y° enotnost v našem delu in sedanji čas za nas ni nekaj novega. Kenili smo se le, da bomo v duhu pisma tov. Tita še bolj dosledni, eKeljiti in aktivni. JOŽE ŠTUCIN: Šola v Cerknem je že po posebnem konceptu, ki r /e sprejela, poklicana, da daje močnejši poudarek ideološki zS°ji, saj je le-ta v tesni zvezi z obujanjem tradicij NOB. .Preteklost našega kraja, številni spomeniki in veliko zanimanje, j! Sa prav za spomenike NOB kažejo izletniki iz domovine in tu-p. ustvarjajo ugodno klimo za tovrstno dejavnost tudi na šoli fbkega pomena so praznovanja pomembnih obletnic. Vsakoletna fKcmoracija ob spomeniku 47 padlim partijskim tečajnikom vpliva na čustveni svet otroka. Posebno vlogo ima na naši šoli zgodovinski krožek, ki zbira gra-lokalne zgodovine, pripravlja priložnostne razstave, se po-7 rfiel v Pr°bleme, ki mu jih vsiljujeta preteklost in sedanjost, vodi 'd iurzije in seznanja obiskovalce z domačimi spomeniki, dogodki m Z ljudmi* ki so v njih sodelovali. Učenci, ki so vključeni v to aM Javnost, spoznavajo vsebino naše NOB mnogo globlje, m Kakšen naj bo po vašem mnenju lik sodobnega Fiteua? um HPERDO BEM: Znano je, da učitelj in šola sovpadata, da je šola lt toliko ali tako malo, kolikor in kakor malo je vreden učitelj rf.! da moramo povzdigniti učitelja, če hočemo povzdigniti tudi 1 k J°- To že več kot sto let staro Diestenvegovo spoznanje še do e[fifČes ni izgubilo svoje aktualnosti; posebno v obdobju, ko na 0i oe želi imeti ugled pri učencih, starših in širšem ke\'fav mošolce. Je slikovit in obenem liričen opis boja Kozakov pr°l poljskemu plemstvu v 16. stol. V njem je pisatelj izpričal ljubezen do domovine in poveličal boj svobodoljubnega ljudsF ^ proti tujim zatiralcem. ji jz TRIJE MOŽJE V ČOLNU, DA O PSU NITI NE GOVORIMOWelj izrazito humoristično delo Angleža Jerama Klapke Jerama, v rem pisatelj opisuje zabavni izlet po reki Temzi. Ob tem se s humorjem norčuje prav iz vsega pa tudi iz samega sebe. Tej knjč r ta kakor tudi nekaterim drugim njegovim delom, je kritika pripi^n* visoko umetniško vrednost. , Vse navedene knjige so opremljene s spremno besedo o pisatpf^ ^9 in z drugimi ustreznimi pojasnili, nekatere med njimi pa primerno ilustrirane. , so A I PEDAGOŠKO CVETJE A J kva je gautroža »Kdor zna, dela. Kdor ne Pa uči. In kdor J1- kako delali, uči, kako je X' učitb“ - (Betrifft: učiti.- 'fhung, Jan. 1973, str. 38). "*ilL'Ker 'MPeka k!U±K? je ameriška mačica tega taMk pn-^a miPrei P, ek velike /W Otok, zdaj pa jo za opis v svojem šolstvu s pridom 8lrahliaio Nemci, lahko ob X-Stnih d°™čih težavah z e itliniem vzdihnemo: „Tudi u\kdu je koza crknila." Pa ne m rim 7,ifUGA m ^ UUŽENTROŽA m »Output izobraževalnega si-se takoj in skoraj v celoti HUPtoi' kot kadrovski input go-W^darstva in družbenih služb ljako neposredno in posredno r^a na njihovo delovanje. “ Sjevod v kranjščino bi bil ,e: „Po končanem šolanju ljudje navadno kam de- 'foleg izobraževanja, kate-* produkt je profil določene °ke, namenjen eni ali več ffam, pa obstaja tudi iz-zevanje, ki kot svoj output L daje strokovno ali celo pa-fo definiranih profilov, tem-,c" take, ki bi jih še najlaže fT-ovali profili za splošno fibeno režijo. To so ali zelo f°ki profili, ki so enakomerno ifabni vsem panogam ali do-iCenemu prostoru ter profili, ,So široki zaradi tega, ker še ®° dokončni, pač pa so ^na stopnja. “ Vnameš to prevoda bi drugi [8f lahko upodobil ilustrator: f^fce pripeljejo na inputni ra,J/ svoje malčke v „izobraže-P , sfero “, iz nje pa prihajajo fdvljeni in sploščeni v „pa-mo definirane" in „široke“ ,frofne“ jug naj bil output g Sše P šole. Še najprimernejši bi za izvoz na zahodnoevrop-'P tržišče delovne sile. Vpra-je le, kje bomo za domačo ' p0 na^rah nekaI samouprav- IjOba citata sta iz osnutka tez tesolucijo o vzgoji in izobra-^iu skupščine SRS, skupina ^ družbenoekonomske odnose, ■ 4 in str. 6). 10 iserf HEtja JE KALUŽNICA • nov‘ matematiki se otroci fKr^gem razredu decembra uče illi,Ztevanke. Priročnik za uči-5Wrje svetuje takle metodični 0' r^Op; f H »Otroci prinesejo s seboj Poljske in travniške cvet-i Ke' Naredijo naj šopke po 4, 5 7 it vsi ’Rl cvetic in jih postavijo v ^d 1: Na prejšnja 3 vprašanja °trok takole odgovoril: a) V tej vazi vidim 3 šopke kalužnic. b) Vedno smo vezali 5 kalužnic v 1 šopek. c) Za to smo potrebovali 15 kalužnic (kalužnice prešte- jejo). “ (Učimo se matematike II, Priročnik za učitelje, ZZŠ SRS, Ljubljana 1972, str. 45). Podrobnejša navodila dobe učitelji sproti. Decembrsko navodilo navaja med učnimi pripomočki „šopke rož". Najbrž bodo dragi. Za novo matematiko trdijo, da je uvožena iz Zahodne Nemčije. Po klimatskih razmerah sodeč, je najbrž k njim prišla iz Južne Afrike. Skupaj s kaluž-nicami. Prav bi bilo, da bi ekonomisti, ki so nam pripovedovali zgodbo o inputih in outuputih, izračunali, ali bi kazalo matematične kalužnice gojiti v toplih gredah ali pa bi jih do decembra raje konzervirali v kisu. V šopkih po 3 in 5. Za poštevanko višjega reda učenci lahko uporabljajo tudi ploščice, ki so si jih kupili že v prvem razredu. Pri poštevanki je ob njih mogoče razvijati tudi prosto pripovedovanje zgodovine in pravljice. Ko namreč tovarišica ukaže: ,,Na klop de-nite vse rdeče ploščice. Razdelite jih zdaj po obliki!" otroci to hitro in učinkovito popravijo. „Koliko skupin smo dobili? “ „Tršica, tri." „Tršica, štiri. “ „Jaz pa eno. “... „In po koliko ploščic je v vsaki skupini? “ „ V eni so 4, v drugi 3, v tretji pa ena sama ploščica. “ „Ja, kje pa imaš ostale? “ „Eno sem zgubil, rdečo mi je zgrizel naš Capek, dve pa sem s Frančkom zamenjal za frni-kule. “ Tovarišica seveda potem težko napravi skupen povzetek, da imamo toliko in toliko delnih množic s toliko in toliko elementi. Izhoda sta dva. Tovarišica presedla z modemih ploščic na staromodne fižolčke. Ali pa: otroci morajo naloge, ki se nanašajo na delo s ploščicami, reševati brez ploščic na pamet. Obe verziji sem videl. Za premožne pa je še ena možnost. Če je otrok izgubil eno ploščico, gre mamica v trgovino in preprosto kupi dvajset kompletov. Tako in edino tako nam pri Mladinski knjigi postrežejo. Po uradnem obvestilu. Morda pa jih kje nadomesti tudi šola. Ploščice namreč. Četrta JE VERNA DUŠA Nekateri učitelji fizike zahtevajo, naj bodo vsi pojmi v učbeniku fizike natančno definirani. Tudi v osnovni šoli. Principu je težko oporekati. Težave pa se pojavijo pri njegovem uresničevanju. Takoj na začetku. Kaj je namreč fizika? Baez pravi, da je definirati fiziko precej podobno, kot razložiti punci, kaj je nogomet, če ga še ni nikoli gledala. Samo z besedami to ne gre. Tudi poskusi, da jo odpeljemo na igrišče in ji tam razkladamo skrivnosti offsideov in prostih strelov, se radi izjalove. „Tretja metoda - morda najboljša - pa je, da jo povabimo, da skupaj s fanti zaigra nogomet. Tak način je najbližji pristopu, ki mu pravimo operacijski. Nekateri menijo, da bi morali podobno napraviti pri fiziki. Pravijo: .Pustite vendar gostobesedne definicije o tem, kaj je fizika. Fizika, je tisto, kar počno fiziki. „Kasno ponoči," dodaja Orear. (A. V. Baez : The New College Physics, New York, 1967, str. 2). Ta zadnja izjava seveda lahko učitelja fizike zapelje že na področje spolne vzgoje. Celo operacijske definicije torej niso brez skritih pasti. To velja tudi pri vzgojnih smotrih. PETA ROŽICA JE NAMREČ KURICA Že nekaj mesecev govorimo o idejni vzgoji, tako da smo že kar malo zasopli. Pa je nekaj pred novim letom tovarišica v prvem razredu pobirala dinar „za Vietnam". V skrbi, da bo obračun „štimal", je vso pozornost posvetila preštevanju dinarčkov, nič pa njihovemu namenu. In pripetilo se je, da mala Micika ni in ni prinesla svojega dinarčka. Malce nejevoljna je bila tovarišica, pa je pobarala Miciko: „Kdaj pa boš ti prinesla dinar? Vsi ostali so to že storili. “ Pa je Micika plaho vstala, zardela in tiho rekla: „Tršica, jaz ne grem z vami v Vietnam. Me mamica ne pusti. “ In posvetilo se je tovarišici, da ji je tudi tokrat dinar zasenčil vzgojo, pa ne le simbolično. Idejno vzgojo pa delimo še na ekspresivno in funkcionalno. V poslednjem času se v funkcionalno plat idejne vzgoje z vsemi silami vključuje neka temeljna organizacija združenega dela, ki za enoten jugoslovanski trg proizvaja puding. Sprožila je ta TOZD široko akcijo: otroci jedo puding, v šolo nosijo vrečke, tovarišice pa jih pakirajo v zavitke po deset in pošiljajo v tovarno. (Vrečke namreč, ne otroke.) Da bo žrebanje, pravijo, in da to lahko šoli prinese televizor. Tako je vse zelo koristno, saj se otroci debele, pa še upanje goje v svo- jih srcih, upanje na TV, in upanje je zdravo za človeka. A se je nekaj tudi tokrat zapletlo. Razširil se je po deželi glas, da so vrečke za puding dveh različnih velikosti in da menda za žrebanje veljajo le velike vrečke. Mnoge tovarišice pa so napravile nedopustno vzgojno napako in skupaj pošiljale večje in manjše vrečke. Kaj, če so v tovarni take pošiljke zavrgli? Kako se opravičiti otrokom? In navsezadnje, ojoj, učnovzgoj-nega smotra nismo definirali pri tej akciji. Morda bi to lahko še storili, kar zdajle, tale hip: „Navajanje otrok na hazardne igre kot oblika socializacije v potrošniško družbo." Bojim se le, da je smoter prešibko operacionaliziran. Preveč mentalistično je obarvan, premalo operacijsko. Škoda bi bilo, če bi nam tale pedagoška kurica samo zato prezgodaj ovenela. POSLEDNJA ROŽICA JE BOH KOVA SRAJČKA Neizkušenemu je težko dati kako koristno praktično navodilo za ravnanje. V taki situaciji smo vselej takrat, ko koga želimo naučiti modrosti, ki je sad lastne izkušnje. Vsi radi svetujemo: ,,Rože ne zalivaj preveč!" Tako navodilo nič ne hasne. Če bi namreč fant vedel, kaj pomeni „preveč", potem bi tudi vedel, kaj je „ravno prav". Če pa ne ve prvega, tudi naša pridiga ne bo zalegla. Prav podobno je tudi, če rečemo: ■„ Vijaka ne zategni premočno. Pločevine ne ukrivi preostro. “ Vse skupaj pomeni: „Odnehaj prej, preden stvar pokončaš!" To pa je precej podobno kot, če bi tujcu, ki hoče v Litostroj, pa še ni bil nikoli v Ljubljani, naročil: „Kak kilometer pred Figovcem zavijte na levo. “ Praktično modrost je težko preliti v besede. Toda velja poskusiti. Pogosto nam bo spodletelo. Še zlasti, če je besed preveč. Bolje je, da stvar pokažemo. Pa tudi tako se nam lahko izjalovi, kakor se je to zgodilo mojemu učitelju v četrtem razredu. Peli smo, pa sem pel prenizko. „ Više, viiiše, ti zanikrni Pangeljc, "je vpil in me vlekel navzgor za ušesa. Čisto na prstih sem stal potem vselej, kadar smo peli In še ni bilo mojemu učitelju dovolj: po pevski uri sem imel vedno za-trgane ušesne mečice. In še danes si ne upam zapeti, ker se bojim, da bom zadel prenizko. ZANIKRNI PANGELJC, Z NAGLASOM NA J. NJAŠ PRAVNIK SVETUJE eli1 pv dif ;nil t :n» j 0 ' 0 ibi ODPOVED ■N LETNI DOPUST VPRAŠANJE: Svet šole j QVedal delovno razmer I f-etnemu učitelju po 6-j, akona o osnovni šoli, ker hnS^em ro^u n‘ °Pravil stn ]uneSa izpita. Odpovedni rc Z" Je Potekel 1. februarja leto Lfji sedaj zahteva, da porabo letnega d. j Ifiiv,0 Za to beto. Ali je do te} f vNen? - Osnovna šola roH s^k^OVOR: Delavcu, ki pn (ji j,*0 pn delovni organiz; n Xlrazl0g°v naštetih v 64. č zakona 0 delovni JE?*. - peti odstavel m P k!?Je ,zk°ristil letni dopus / L teregaje pridobil pravic- irfrta h i - - Pitv Qe ovna skupnost do ra eljti L6, zagotoviti ta dopus #ftetjCe .n* delovna skupnost, T se je pravkar zaposlil, pi stala na to, da mu bo zagotovila letni dopust. To velja za primere, ko pride do sporazumnega prenehanja dela, kadar delovna skupnost odpravi delovno mesto; ugotovi, da delavčeve delovne spodobnosti ne ustrezajo zahtevam delovnega mesta, na katerem dela; če pride do prenehanja dela zaradi dopolnitve pokojninske dobe, zaradi odprave oziroma prenehanja delovne organizacije, če razrešeni direktor ne sprejme drugega ponujenega delovnega mesta in če delovna organizacija nima ustreznega delovnega mesta za delavca, pri katerem je nastopila invalidnost. Nasprotno pa delavec ne more zahtevati ugodnosti porabe letnega dopusta, in v drugih primerih naštetih v 114. čl. zakona o delovnih razmerjih, kadar pride db prenehanja dela po sili zakona o delovnih razmerjih, to je neodvisno od volje delavca in delovne organizacije kot je to v vašem primeru. Zato menimo, da v vašem primeru prosvetni delavec ni upravičen koristiti letnega dopusta za leto 1973. 0 STROKOVNEM IZPITU VPRAŠANJE: Kot že zaposleno absolventko filozofske fakultete me zanima, katere pogoje moram izpolnjevati, da pridobim pravico opravljati strokovni izpit? Kje se je treba prijaviti in kakšna je izpitna snov? -P. S. ODGOVOR: Učitelji na osnovnih in srednjih šolah ter vzgojitelji v domovih pridobijo pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojno-izobraževalnega dela, morajo pa ga opraviti najpozneje v petih letih. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita natančneje določa pravilnik o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev. Kandidat se prijavi k strokovnemu izpitu pismeno pri ravnatelju vzgojno-izobraževal-nega zavoda, v katerem dela. V prijavi je treba navesti podatke o kandidatovem šolanju in o njegovi delovni dobi, priložiti pa je potrebno tudi overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem šolanju. Strokovni izpit se opravlja pred ustrezno izpitno komisijo pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. Obsega praktični nastop v razredu oziroma v delovni skupini in ustni izpit. Snov, ki se na izpitu zahteva, je podrobneje določil repubhški sekretar, zato zaprosite za potrebni program snovi republiški sekretariat za prosveto in kulturo. T. ŠAREC Kar je sedaj še igra, bo kmalu postalo delo Foto: Jože Gal Vzgoja in varstvo »KOREKTIVNI VRTCI« Družbena skrb za predšolske otroke, prizadete v telesnem in duševnem razvoju, še vedno zaostaja za družbeno skrbjo za zdrave otroke. Vsi ti kakorkoli prizadeti otroci pa potrebujejo poleg skrbi, ki so je deležni zdravi otroci, še posebno obravnavo. Prizadetih otrok na predšolski stopnji doslej nismo sprejemali v razne vzgojno-varstvene zavode. Tudi mreža specialnih ustanov za obravnavo predšolskih prizadetih otrok še ni razvita. Zakon o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju predvideva posebne vzgojno-varstvene zavode za usposabljanje predšolskih motenih otrok od dopolnjenega tretjega leta starosti dalje. Zato so v zadnjih letih organizirali pri zavodih, ki usposabljajo otroke določene kategorije motenosti, predšolske oddelke kot pripravo za nadaljnjo obravnavo. Izredno pereči problemi: alkoholizem, prepiri v družini, nezaposlenost matere, razveza staršev zaradi prizadetega otroka v družini in podobno, so spodbudili Društvo za pomoč mentalno nezadostno razvitim osebam SRS, daje dalo pobudo za načrtovanje in ustanavljanje posebnih oddelkov za predšolske prizadete otroke pri vzgoj-no-varstvenih zavodih. Kakšen je njihov namen? — Usposabljanje predšolskih otrok, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju, v vzgojno-varstvenih zavodih utemeljujemo z uspelimi oblikami varstva in celostne obravnave v tujini. Kompleksna obravnava zahteva sodelovanje skupine strokovnjakov: medicinskih, pedagoških, psiholoških in socialnih sodelavcev, ki pripomorejo k uspešnemu psihosomatskemu razvoju prizadetega otroka. — Z odpiranjem oddelkov za predšolske otroke, prizadete v telesnem in duševnem razvoju, pri vzgojno-varstvenih oddelkih bi izenačili možnosti za uspešen razvoj vseh otrok, tudi prizadetih, ki najbolj potrebujejo družbeno pomoč. - Z obravnavo prizadetih otrok v vzgojno-varstvenih zavodih, bi postalo varstvo teh otrok sestavni del vzgojno-var-stvenega sistema. Prvi oddelek za mentalno prizadete predšolske otroke je bil ustanovljen pred dvema letoma v Mariboru pri vzgojno-varstvenem zavodu „Boris Peče“ pod imenom „Ko-rektivni vrtec“. Na pobudo Društva za pomoč mentalno nezadostno razvitim osebam SRS pripravlja svet za otroško varstvo ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti tudi v Ljubljani posebne oddelke pri nekaterih vzgojno-varstvenih zavodih. Usposabljanje prizadetih predšolskih otrok na območju Ljubljane je potekalo doslej le v otrokovi družini, vzgojni posvetovalnici ali na psihološkem oddelku otroškega dispanzerja Center. Uvedena je bila specialna pedagoška pomoč na otrokovem domu — mobilna služba, ki daje individualni specialno pedagoški trening otrokom, ki zaradi oddaljenosti, dodatne telesne prizadetosti ali posebnih socialnih razmer ne morejo obiskovati dispanzerja. Vse navedene oblike obravnave prizadetih otrok so adekvatne po načinu obravnave, vendar ne dajejo vsakodnevnega varstva in usposabljanja in so pomanjkljive glede na družbeno pomoč zaposleni materi. Predvideni oddelki za obravnavo predšolskih prizadetih otrok bodo organizirani pri rednih vzgojno-varstvenih zavodih. Družbeno neutemeljena bi bila segregacija kakorkoli prizad?t:h otrok na predšolski stopnji in njihova izolirana obravnava. Predšolsko prizadeti otroci vseh kategorij bodo v celodnevnem bivanju. Razbremenjene bodo njihove družine, zlasti matere samohranilke, ki se bodo lahko uspešneje uveljavljale pri svojem delu. Njihovi otroci pa bodo v vzgojno-varstvenem zavodu deležni potrebne vzgoje in varstva ter za njihov nadaljnji razvoj potrebne kompleksne obravnave. Z občasnim vključevanjem v organizirane proste zaposlitve bodo dane možnosti za optimalni psihosomatski razvoj. Rešeno bo vprašanje socialne integracije, ki je nujna pri laže mentalno in telesno prizadetih otrocih. Potem ko bi zdravstvene in socialne službe opravile detekcijo prizadetih otrok, bi mental-no-higienski dispanzer usmerjal otroke v obravnavo v posebne oddelke vzgojno-varstvenih zavodov ter s pomočjo strokovnih služb izdeloval in spremljal individualne programe usposabljanja. Posebni oddelki pri vzgoja no-varstvenih zavodih bodo organizacijsko vezani na vzgoj-no-varstveni zavod, kjer bo enoten dnevni režim. Otroci bodo v varstvu od 6. ure zjutraj do 16. ure, usposabljali bi jih po individualnih in skupnih vzgojnih programih. Deležni bodo dodatnih fizioterapevtskih in logo-pedskih vaj, vaj za urjenje motorike in avdiovizualnega treninga. Individualne treninge bi izvajali strokovnjaki posameznih specialnosti, vzgojiteljice in varuhinje v posebnih oddelkih vzgojno-varstvenih zavodov pa naj bi se pripravile na specialno pedagoško delo s temi otroci. Začetne eksperimentalne oblike varstva in kompleksne obravnave prizadetih predšolskih otrok bodo vključene v reden sistem družbene skrbi za prizadete otroke. MARA ŠEMRL Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila! 75 LET DORE VODNIKOVE Človek skorajda ne bi verjel in vendar je res: prof. Dori Vodnikovi je februarja poteklo 75 let. Še vedno je zavzeta in živahna, še vedno stopa na kateder večerne gimnazije. Ob tej priliki se je spominjajo mnogi stanovski tovariši, posebej pa mnogi njeni učenci, saj njen pouk ni bil nikoli zgolj strokoven, temveč je bila in je vsa leta vzgojiteljica mladine v najširšem pomenu besede. Službo je nastopila po prvi svetovni vojni na Koroškem in tam delala vse do žalostnega izida plebiscita. Zato je izguba Koroške ostala njena živa bolečina in vse, kar se zgodi onstran meje, je vedno znova predmet njenega zanimanja. Študirala in diplomirala je na mladi ljubljanski univerzi in službovala v Ljubljani Z možem pesnikom dr. Antonom Vodnikom je v razgibanem duhovnem ozračju po prvi vojni delila mnoge težave spričo ozkih in politikantskih na- sprotovanj mlademu križarskemu gibanju, ki mu je bil dr. Vodnik glavni pobudnik in gibalo. Samonikla in trdna je tudi ob okupaciji razdajala svoje moči za osvoboditev, zaradi dejavnosti so jo preganjali in zaprli. Po vojni je bila nekaj let ravnateljica gimnazije za Bežigradom, nato pa profesorica in nekaj časa tudi lektorica za nemški jezik na ekonomski fakulteti. Nekaj let seje ukvarjala z metodičnimi vprašanji pouka nemškega jezika in sestavila vadnico za pouk nemškega jezika na srednji šoli. Vsi, ki so bili njeni učenci, cenijo njeno visoko strokovnost in njen uspešen način dela, še bolj pa njeno široko razgledanost, duhovno razgibanost, jasnost in premočrtnost njene misli, pogumnost in bojevitost njenega duha, predvsem pa njeno toplo človečnost. Dobrota, resnica in človečanski ponos so njena življenjska vodila. Še na mnoga zdrava leta, prof. Dora Vodnikova! SVET OSNOVNE ŠOLE KANAL razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice v VVZ Kanal. Delovno mesto je razpisano za določen čas od 10. 4. 1974 do 31. 8. 1973 (oziroma za čas porodniškega dopusta). VZGOJNA POSVETOVALNICA V MARIBORU Maistrova 5/I razpisuje prosto delovno mesto socialnega delavca za nedoločen čas. Pogoj: Višja šola za socialne delavce z diplomo. OSNOVNA ŠOLA PETER SKALAR BOVEC razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za slovenski jezik, PRU za čas od 1.9. 1973 do 1. 2. 1974 - samsko stanovanje; — vzgojitelja za dom učencev, U ali PRU za nedoločen čas — samsko stanovanje; - vzgojiteljico, VZG za WO v Bovcu za nedoločen čas -samsko stanovanje; - vzgojiteljico, VZG za WO na Žagi za nedoločen čas — družinsko stanovanje. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje delovni mesti 1. ravnatelja osnovne šole „Primož Trubar“ Laško 2. ravnatelja osnovne šole „Anton Aškerc" Rimače Toplice Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1 — pogoji, ki so določeni za učitelja osnovne šole po zakonu o osnovni šoli, — 10 let pedagoške prakse in opravljen strokovni izpit, — družbeno moralne lastnosti za uresničevanje vzgojno izobraževalnih smotrov, — družbena aktivnost z organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi. pod 2 — najmanj višja ali visoka pedagoška strokovna izobrazba — 10 let neposredne pedagoške prakse — družbeno moralne lastnosti za uresničevanje vzgojno izobraževalnih smotrov in vodstveno delo, — družbena aktivnost. Nastop dela s 1. julijem 1973. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev — spričevala, kol-kovane z 2,00 din na naslov: Skupščina občine Laško — komisija za volitve in imenovanja. List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, Telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093. Tiska ČZP Ljudska pravica. ^KOMPAS Jugoslavija VAS VABI NA PRVOMAJSKA POTOVANJA: • LENINGRAD — MOSKVA, 27. aprila, 6 dni • KIJEV — LENINGRAD — MOSKVA, 26. aprila, 8 dni • CARIGRAD, Sofija, Rožna dolina, Zlati pesek, Sončna obala, Edirne, 22. aprila, 11 dni • AŽURNA OBALA — PARIZ — AOSTA, 26. aprila, 11 dni • GRČIJA, Solun, Atene, Mikene, Epidaurus, Olimpija, Meteora, 26. aprila, 10 dni • ŠVICA — PILATUS, 27. aprila, 5 dni • PARIZ — FONTAINEBLEAU — VERSAILLES, 26. aprila, 7 dni • RIM — NAPOLI — CAPRI, 28. aprila, 8 dni • DUNAJ — PRAGA, 28. aprila, 4 dni 0 SICILIJA, 27. aprila, 9 dni, vlak in avtobus • SEVERNA ITALIJA in ELBA, 27. aprila, 8 dni • BENETKE — SAN MARINO, 1. maja, 2 dni • KAIRO — ASSUAN — LUXOR — ALEKSANDRIJA, 26. aprila, 9 dni Podrobni sporedi potovanj so vam na voljo v vseh 'KOMPASOVIH poslovalnicah. Sole* Obiščite stalno galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem. Vstop brezplačen! KOMPAS vam organizira prevoz z avtobusom. OBISK PREDSTAVNIKOV TOVARNE »KOLINSKA« V OSNOVNI ŠOLI GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH TELEVIZOR ZA MLADE KUPCE Že nekaj časa ste lahko v dnevnem časopisju, pa tudi v raznih drugih listih, kot sta Pionirski list in Mladina, zasledovali, da pripravlja »Kolinska" nagradno žrebanje zbiralcev vrečk pudinga Royal. Zdaj je mimo prvo žrebanje. Morda že veste, da se to žrebanje bistveno razlikuje od ostalih, ki jih prirejajo naša podjetja kot reklamo za svoje izdelke. Stvar je v tem, da tu ni nagrajen posameznik, ampak ves razred. Glavna nagrada - televizor — pa ostane na šoli v uporabi učencev. Morda boste mislili, da je »Kolinska" izvedla to akcijo samo zaradi širjenja prodaje svojih izdelkov. Ne, hotela je svoje izdelke približati mladim kupcem, jih navdušiti zanje in jih hkrati nagraditi za njihovo zaupanje. Nagrade kot so televizor in izleti (10) vsak mesec tja do julija, so najbrž velika želja prenekaterega razreda, posebno z manj razvitih območij. Saj je, recimo, končni šolski izlet navadno tisti, zaradi katerega mnogi otroci vse leto zbirajo denar. Sedaj pa se je ponudila taka izredna priložnost! Ugodno pri tem pa je še to, da si otroci lahko sami izberejo cilj svojega izleta, seveda če so izžrebani. Tovariši učitelji, premislite, morda pa prav na vaši šoli manjka denarja za končni izlet ali pa nimate televizorja. Samo 30 vrečk Royala, ki jih razred prav lahko zbere! Če to ne gre, pa naj kar vsi učenci na šoli vstopijo v akcijo: 30 ovitkov in malo sreče, pa bo izlet tu, in še malo več sreče, pa bo lahko celo televizor vaš. Kot sem že omenil, so pošiljke prvih srečnežev že izvlekli iz velikega kupa pisem. Izžrebanci: Televizor: Osnovna šola Boris Kraigher, Gradišče v Slovenskih goricah. Izleti: Osnovna šola Artiče, razred 4. b. Osnovna šola Kompolje, razred L, 2» 3., 4.; p. Videm—Dobrepolje, Osnovna šola Orehovica, razred 3. b; p. Šentjernej na Dolenjskem, Osnovna šola Stari trg ob Kolpi, razred 6.; p. Stari trg ob Kolpi, Osnovna šola Strafije, razred 4. b; p. Stahovica, Osnovna šola Šentjur, razred 6. c; p. Šentjur pri Celju, Osnovna šola Šmar-je-Sap, razred 4.;_ p. Šmaije Sap, Osnovna šola Šmaije, razred 4.; p. Šmaije pri Kopru, Osnovna šola Tomo Brejc, razred 6. c; Kamnik, Osnovna šola Tone Čufar, razred 8. b; Jesenice. Prvonagrajence v Gradišču smo obiskali in marsikaj tudi zabeležili. O šoli, delu na njej, o delovnih razmerah je govoril pomočnik ravnatelja Matija Jer-kež, ki sicer vodi osnovno šolo v Benediktu: »Osnovna šola Gradišče je sestavljena iz dveh šol, ki sta popolni osemletki, in sicer osnovna šola Gradišče in osnovna šola Benedikt. Učencev je precej, saj obiskuje šolo v Gradišču 320 otrok, v Benediktu pa 280. Območje, ki ga ti dve šoli obsegata, je tipično kmečko, vendar so tukaj tudi posamezne delavske družine. Malo več je primerov, ko eden izmed staršev poleg dela na kmetiji opravlja tudi drugo službo. Imamo družine, ko starši ne morejo kupiti otrokom šolskih potrebščin, tako da smo na šoli organizirali pomoč: za minimalno odkupnino jih posojamo. Na šoli poučuje 42 učiteljev — od teh jih 36 poučuje na nižji stopnji (izobrazba - učiteljišče in strokovni izpit), eden od teh je celo predmetni učitelj. Na višji stopnji pa imamo večinoma predmetne učitelje, saj smo šola, ki ima od vseh šol v občini Lenart največ predmetnih učiteljev. To smo dosegli s primerno štipendijsko politiko. Kar zadeva razmere, v katerih delamo, lahko povem, da niso najboljše. Šele leta 1969 smo adaptirali šolo, pa še vedno nimamo dovolj prostorov. Skušali smo uvesti kabinetni pouk, vendar se nam to ni posrečilo, ker ni prostorov. Tudi učnih pripomočkov nam zelo primanjkuje, saj smo komaj sedaj kupili najnujnejše pohištvo, diaprojektor, grafoskop, respon-der. Treba bo še veliko truda, da bomo dosegli normalne možnosti za delo. Kljub težkim razmeram pa je učni uspeh na naši šoli 95 Tovarišica Milica Klamfer, razredničarka 6. razreda, ki je dobil televizor: »Razveselili smo se ga. Saj nismo samo mi poslali zavitkov; zbirali so tudi drugi razredi. Televizor otrokom veliko pomeni, saj jim bo približal svet, jim olajšal razumevanje določenih pojmov." Učenka 6. razreda in predsednica pionirske skupnosti na šoli Ljerka Kresonja nam je povedala, da bo s televizorjem upravljal njihov razred. Kot je rekla, bodo oddaje smeli gledati tudi drugi učenci in ne samo njihov razred. Želimo, da bi jim televizor pomagal razširiti znanje in spoznanje o svetu ter jih tudi kdaj razveselil. Ostalim slovenskim šolam pa: Nasvidnje prihodnjič — morda pri vas? JANEZ TOPOVŠEK Z VSEH VETROV SPREMEMBE V IZOBRAŽEVANJU NORVEŠKIH UČITELJEV Na Norveškem so predlagali, naj bi namesto sedanjih tridesetih šol za izobraževanje učiteljev ustanovdi pedagoške inštitute. V njih se bodo v triletnem študiju izobraževali vzgojitelji predšolskih zavodov in učitelji osnovnih šol. Zanimivo je, da bodo inštituti organizirali tudi šestmesečno praktično in pedagoško izobraževanje tistih diplomantov univerze, ki bodo želeli — učiteljski poklic. Hkrati bodo to tudi središča za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in za pedagoško-raziskovalno delo. vanja mladine od osnovne šl do univerze ter za izobražev# in strokovno izpopolnjeva1 učiteljev. ODPRAVLJENA MATUR* V VOJVODINI CENTER ZA TEŽKO VZGOJLIVE SREDNJEŠOLCE V Londonu že imajo center za pedagoško-psihološko pomoč mladini, postopoma pa jih bodo odprli še nekaj. V njih bodo ostali dijaki tako dolgo, dokler ne bodo ozdraveli oziroma uspeli odpraviti svojih težav; nato se bodo vrnili v redno šolanje. Vsak center bo imel svojega psihologa ter po dva stalna in nekaj honorarnih vzgojiteljev. Čeprav nista s tem sprva' gjašala niti pokrajinski izv* svet niti prosvetno-kultu' zbor, je bil v Vojvodini odpt; Ijen končni izpit na sredf: šolah. Za to pa je bil potret koordinacijski postopek družbeno-političnim in pros^ no-kultumim zborom. Ker gre za pomembno stemsko vprašanje, pa so s * nastali novi dvomi in težave ne samo zaradi razlik v SF^ temveč tudi v sami Srbiji. 0 ' Srbija in Kosovo namreč vztrajata pri kčnčnem izpi1 Videti je, da bo najbolj težan za tiste Vojvodince, ki b°1 želeli nadaljevati študij drug1' ODOBRENA USTANOVI UNIVERZE NA REKI Prosvetno-kultumi -j skupščine SR Hrvatske je H skega decembra soglašal s saf j upravnim sporazumom o S ZA STAREJŠE -TRADICIONALEN POUK TUJIH JEZIKOV novitvi reške univerze. Take Jugoslavija dobila deveto, Hrvatska pa svoje drugo uni'1' zitetno središče. Raziskave na švedski univerzi v Goeteborgu so pokazale, da oralna metoda za učence, ki so stari več kot 14 let, ni tako uspešna kot tradicionalni pouk. Pri tradicionalnem pouku je namreč mnogo slovničnih pravil, pa tudi pojasnil, kako prebroditi težave, s katerimi se srečujemo pri učenju tujega jezika. Testirani sta bili dve skupini slušateljev — »tradicionalna" je celo pri ustnem izpitu pokazala dvakrat boljše rezultate kot »sodobna". STROKOVNI NAZIVI . ZA SOVJETSKE UČITEM ^ Da bi spodbudih zanima ri za učenje, razvijanje pobuf>se ustvarjalnosti in dosegal do vrhunskih rezultatov pri vzwla\ no-izobraževalnem delu, n jajo v Sovjetski zvezi pri sfe kovnem izpopolnjevanju učfjjyj Ijev posebne preizkuse. Uči^] ki se pri teh izpitih najbolj žejo, si pridobijo naziv telj-vodja“ in »učitelj-ntfU:* dik". V ŠPANIJI - UNIVERZA PREK TELEVIZIJE SOVJETSKI ZNANSTVENIKI PRI NAS Delegacija pedagoškega inštituta ukrajinske SSSR iz Kijeva je bila pred nedavnim gost Jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Obisk je bil predviden v programu znanstvenega in kulturnega sodelovanja med obema deželama. Gostje iz Sovjetske zveze so se posebno zanimali za problematiko znanstveno-raziskoval-nega dela v pedagogiki in šolstvu, za sistem upravljanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, za sistem in strukturo izobraže- Letošnjega januaija je zač delovati španska »nacion^ ' univerza za izobraževanje naffe Ijavo". Ima štiri fakultete: družbene vede, za naravoslofjp vede, pravo in ekonomijo. JpS;’ goji za sprejem so precej str1! kandidati morajo opraviti zjL«, teven sprejemni izpit. Za bV/ ki so stari več kot 25 let,jej‘*;" kaj olajšav. Ta univerza je v bistvu o!j nizirana podobno kot druge/I dicionalne univerze. Španci! žive zunaj svoje države, b® kljub temu lahko opravljal* univerzi tudi maturo. To bo' sebno pomembno za šp: delavce in njihove otroke Nemčiji in Franciji. li Kinematografi prikazujejif mi mo, da zavzema eno prvih' med italijanskimi režiserji. 1 prikazuje dano družbeno sfj cijo z vsemi protislovji. V b*8! je to političen film, ki razKj kava suženjski položaj del**, in poskuša definirati nov W cept človeških odnosov. -11 • FEST 73 PRIMER MATTEI je itahjan-ski film režiserja Francesca Ro-sija. Mattei je bil slavna osebnost, zelo uveljavljen tako na domačem kot na mednarodnem tržišču na področju nafte, metana itd. Leta 1962 je umrl v letalski nesreči. Imenovali so ga najmočnejši Italijan po Cezaru Avgustu. Režiser je s filmov hotel gledalcem prikazati Matteia, obenem pa ga je tudi sam spoznaval. FUm je mozaik rekonstruiranih scen iz Matteijevega življenja; ne toliko, da bi odkril, ali je bil ubit ali ne, temveč da prikaže značaj in pomembnost Matteijevega dela. — n. d. MIMI METALEC, KAJ REMU SO RANILI P0| Film je režirala Lina Wertm*" znana Fellinijeva asistentk**-, To je vesel film, ki na vrsten način razume pr°T moške časti na Siciliji, pr0** mafije na italijanskem juf*1 ludj; izkoriščanje delavca. Film je poln invencij i*1^ sla za komične situacije. DELAVSKI RAZRED GRE / RAJ je delo režiserja Elia ‘etria, o katerem lahko reče-