Stev. 274 TRST, v četrtek 30. septembra 1909. Tečaj XXXIV KMC J!" SKffl Mm IZHAJA VSAKI ĐAI7 — cb eedoljeh In praznikih «b 5-, to pMSdeiJkik »h 9. zjutraj* inicne i ter. m prodajajo po 3 nvč. Btot.) v maogik V-fctkarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, ?««4ojni, Sciani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sjfeai, Dornbergu itd. Zastarele 5tev. po 5 nvč. (10 Btot.). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokoati 1 3*»W&e. CEIsE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, »ou&rtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p» M st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vhaka nsda^na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek mprave vJ&Aia^sti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". NAROČNINA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti jm moč! ZNAŠA ■a loto 24 X, pol leta t2 K, 3 mesece O K; na no- reibe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar*«ataa m M*«ljch» Izdanje „EDINOSTI" stane : e«ie-— UtBO S 5 20, pel i«t» a eo ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*- vana pisma •• se sprejema]« io rokopisi se ae vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: slio« Glorgi« Galatti 18 (NaroM ds») Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastai* konsorcij lista „Edinost**. - Natisnila tiskarna konsorcijn lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. P«Stn«-hranUnKnl rjfun II «41 652. TELEFON Si 11-57. BRZOJAVNE VESTI. t Grof Ferdinand Buquoy. GORICA 29. Daaes nopoludne 89 je vršilo v Sr. Petra fclagoslovljenie trupla umr- nekdanjega poljedelskega ministra grefa Ferdinanda Buquoy. Razna svojcev pokojnikovih so bili CATzefti: Namestništveni podpredsednik grof Schaffgotsch kakor zastopnik: namestnika, voditelj okrejnega glavarstva v Gorici d«orni svetnik grasov. Ker eo imeli volilci napisati na vsako g'psovnico k večem po tri kandidate, mora znašati število veljavnih glasovnic najmanj eno tretjino vseh oddanih glasov, toraj naj nun j 21093. Ta Štavilka bi toraj predstavljala najmanjše štavilo cddanih veljavnih glasovn c, oziroma bi znašala absolutna večina polovico te številke t. j. 10547 glasov. Ker kandidat Jerič ni dobil poslednjega števila glasov (dobil je le 10534 glasov) ni smel biti proglašen kakor izvoljen. To velja seveda le za slučaj, da naše teleionično nam priobčene gornje številke odgovarjajo uradno proglašenemu volilnemu rezultatu. Naš slavci korespondenčni biro, ki vestno poroča o vsakem dogodku izven naše dežele, ki nas prar cič na zanima, namreč ni smatral za potrebno nam naznaniti do kasce ure v noči velilr-ega rezultata, ki je bil proglašen v Gorici že včeraj zjutraj. Zgodovina in naši kulturni postulati. Gospod P;ttoni ja govoril v zadnji seji mestnega sveta o zgodovinskih narodih iu o narodih, ki co stopili šele pred par desetletji ca površje in torej nimajo zgodovine. Ne bi Mlo kaj pregovarjati tej razdelitvi. In okolnost, da mi Slovenci spsdsmo v zadnjo vrsto narodo?, ni za nas nikaka sramota. Vendar pa je gospod Pittoni ca povsem krivem potu, ako govori, da bi si mi Slovenci hoteli s par vrsticami zakona pridobiti ono, kar so si pridobili drugi narodi tekom stoletnih naporov. Poglejmo pred vsem, kaj je to: caroa?! Na to nam odgovGrja vsakdo: narod je skupina ljudi, ki so istega plemena, govore isti je.uk, imajo iste običaje in ki žive v istih kulturnih odnošajib. Mi ločujemo sicer dandanes ljudi na narodnosti v glavnem po jeziku, ki ga govor«; ipak bi se moralo predpostavljati, da oni, ki govori gotovi jezik, pripada tudi plemenu, ki daja gotovemu narodu njegovo etnografisko karakteristiko. —-Predpogoj pripadnosti h kakemu narodu ni samo jezik, ampak tudi pleme. In če izhajamo s tega stališče, ki je edino pravilno, moramo priti do konečnega zaključka, da so v Trstu v etnografilkem smislu Italijani v veliki manjšini. Zato je pa tudi pc-polacma zgreieno, ako bi se hotelo naše Italijane označati kakor zgodovinski narod, ki si je tekom stoletnih naporov pridobil svojo italijansko kulture. V Trstu pred vsem pravih Italijanov ni, oziroma jih je jako malo. Tu imamo večim delom italijanski govoreče Slovane, ki razen jezika nimajo ničesar skupnega z italijanskim narodom. Predniki naših Italijanov, a deloma tudi Š3 sedanja generacija sama, so opustili slovenski jezik ter se oprijeli italijsnikega, ker je bil to jezik vladajoče kasto. S tem pa, da *o gotovi ljudje zamenjali slovenski jezik za italijanskega, ie nikakor niso postali Italijani v etnografskem smislu. Oai so Italijani po imenu, a niso Italiiad „de facto", ker, čeprav se zamore zamenjati jezik, ■ e ne more zamenjati plemena! Iz t?ga pa sledi, da je popolnoma zgrešeno, ako se v naših krajih goveri o italijanski kulturi, pridobljeni v stoletnih naporih. Kultura ob vshodci obali Adrije ima pač po velikem delu italijansko zunanje obilježje, ali ta kultura je skupno delo Slovanov in Italijanov. Slovani ne zahtevajo danes drozega, nego pravico do sovžitka kapitala, ki so ga pomćgili zlagati tekom stoletij. Govori ae toliko o slavni italijanski kulturi, pred katero s&o se vedno klanjali v spoštovanju tudi mi, v kolikor se nam kaže na polju znanstva io umetnosti 1 Toda tu je še drugo vprašanje: Ali je bila ta kultu™ last vsega italijanskega naroda?! Ne, via toli proslavljena kultura Italijanov je bila le last gotove kaste, dočim masa naroda ni imela na vsem tem ni-kega deleža. Mej tem, ko so stanovali razni plamenitaši v sijajnih palačah, je stanoval ubogi kmet v siromašnih kolibah; mej tem, ko so se vršile tam sijajne pojedine, je ljudstvo tu umiralo lakote; mej tem, ko so pisali učenjaki učene razprave, je tavalo ljudstvo v temi nevednosti 1 Ali ne bi bili zamegli tedaj, ko se je vzbudila ljudstva zavest, ko je Ijudatvo zahtevalo svoje pravice do življenja, tudi oni drugi odgovarjati tako, kakor odgovarja danes g. Pittoni Slovenssm : Ni možno, da si pridobite s par vrsticami zakona ono, kar smo ai mi pridobili z napori skozi stoletja 1 In vendar je odgovor lahek! Četudi je bila tekom stoletij le ena kasta dekžna vse kulture, so na zgradbi kulturne stavbe sodelovale tudi ostale kaite. Posledica demokratizacije javnega življenja pa je, da postaja kultura obča last. Ako torej zahtevamo mi Slovani, da se nam da potrebna sredstva za daljni kulturni razvoj, nas legitimuie v to poleg demokratičnega principa tudi zgodovina!! Popolnoma na krivem potu pa je gospod Pittoni, ako hoče delati razliko med italijansko in slovsnsko kulturo v teh krajih. Menda n&m bo priznaval tudi g. Pittoni sam, d a stoji naš kmet kulturno vsaj tako visoko, kakor italijanski kmet. Kultura v naših mestih pa tudi ni — kakor že omenjeno — specifično italijanska last, marveč je plod skupnega dela Italijanov in Slovanov. Zgodovina navaja sijajna, blesteča slovanska imena, mož, ki so sodelovali na gradbi italijanske knlture na vshodni obali Adrije. | Naj omenimo n. pr samo enega takega noža, ki se je izrecno priznaval Hrvatom — : Tommaseo 1 i. i „Ksj pravi cčka B?ne§?" je vprašalo po remški lepo, veselo dekle, ki je sedelo poleg njega. „Nič, žaba,* in pog-adil jo je p n laseh, „Kaj je novega v Zioniceh, Leviček ?" „Ničaaar, že davno ničesar 1 Ali, grom-ska strela — očka ima danes novo kravato I* Beneš je dvignil visoko brado in stegmii negi. „Iu čevlje ima tudi očiščene — cčka slavi danes nekaj I* Binešu se je nekako stemnilo lice. „Ne prilizuj se mi vedno, Pavla," se je obrnil o a to k dekletu. „Lukova se smuka okoli očke 1" so kli cali drugi. „Očka, ali imaš kake nove pesmice zame ?u, se mu je prilizovala mlada koristka, pozneie slavna primadona. Baceš se je ozrl nanjo. „Krasna si — ampak takih cčij vendar nimaš! — No, ali to je vse eno, iz tebe bo nekaj in iz Le-vička; vsi drugi pa ne dosežete ničesar 1* „Oho — kdo more to vedeti!" se je razjazil mladi govlar, ki mu je sedel nesproti. „Vi ste imeli tudi talent, no in —Ni izgovoril. „No in kaj ? Kaj je moglo biti iz kore-petitorja, nego korepetitor ? Bil sem nekdaj v Pragi in sedaj sem na Dunaju." Pri vsem tem terei, da žirimo mi kakrr narod šele par desetletij, smo opravičeni do | zahteve po svojem kulturnem deležu že ca podlagi zgodovine same. Tu torej ne gre i za to, da si s par vrsticami zakona pridobimo ono, kar so si pridobili Italijani tekem stoletij, ampak za to, da se nam izplača ono, r kar smo opravičeni že po sami rgo-dovini, ki dokazuje, da brez sinov našega naroda mesta obvsbodno-jadranski obali ne bi iiaelaono kulture, ki jo imajo danes! „Ampak, ča bi biii dovršili v Pragi študije 1« „Da — če bi bil. Ča bi ne bil šel za Sontegovo na Dunaj.M „Ali je bila krasna, kaj ?" „Taz tega niti dobro r.e vera," je odgovoril Beneš s prisiljeno mirnostjo. „Bila in ni bila ! Ko sem jo v neki pražki družbi po naklučju in prvič spremljal na pianu in je ona pogledala na-me, tedaj nem bil izgubljen. Za boga, te njene modre oči! Za temi bi bil šel dalje, nego do Dunaja 1* N:hSe ga ni izprf.ševal, ali Bencs ni mogel molčati. Kakor da bi ga bilo nekaj sililo dalje govoriti šaljivo in hladno o tej stvari. „Niti to me ni oviralo, da co prišli zs-voijo nje tudi drugi sem — mlad ulanec na primer — vedel som, da je angeljsko dobra ; moj Bog, in cči, tako mehke, tako nebyft*e. Pa zakaj ne bi povedal, kaj je bilo na tem; ljubil sem jo blazno in ravnal blnzno.* Ozdravila me je sama. Naglo je izginila — trdi se, da zaradi tega, ker io pottali gotovi dvoru: krogi nevarni njeni kreposti — in zame ie pustila pismo: „Najsrčnejša zahvala za Vašo službo in vzemite priložene tri atotake kakor nagrado za trudapolne kerepe-titije". Stran II „EDINOST" iti »T4 V Trsta, dne^30. Septembra 156? Kriva in prava metoda Pod tem naslovom priobčuje graška „Ta-gesposla" čitnek, ki začenja sledeče!: .Monarhija boleha rsdi organizacijskih pogrešk, ki jih ima. Nikjer ni stalnega odnošaja. Ogrska se hoče izločiti iz gospodarske zveze monarhij?. Srbi in Hr?ati tfže za združenjem vseh po S bih in Hrvatih naseljenih pokrajin ▼ monarhiji, Čehi se sklicujejo na posebne pra vica krene h v. Vaclava, v deželnih zborih ce pGkazuje, da te odpirajo v strukturi dežel raz po klice ; na kratko rečeno, sile narodov tiso na dela za gospodarsko povzdigo, ampak za nove politiškc-narodne uredbe. To vedao st!e*£.n;e ca stebrih in zidovih monarhije, ta nemirni dob. ki gre skozi okroŽle monarhije, je postal nevarnost, ki je dovolj težka in grozilna, da ee treba enkrat s tem pečati. Prvotno se je mislilo, da je stvar vsaj dolgo časa urejena, A pokazala se je, da se je preveč upalo od Deakovega dela." Ko bi bil nemški* list odkritosrčen, bi bil zapisal dalje: Upalo ce je, da se na podiagi Deakove formule pocemči Slovane v Cisbjtaniii in pomadjari one v Translajtaniji. Mesto tega so pokazali Slovani na eni in drugi strani več življenskih sil, nego smo jim jih mi pripisovali. Oni nam so zrasli preko g^.ave. Mej tem je duvalizem faliral. Treba plačati račune za aneksijsko pustolovščino. A račuuov noče nikdo plačati. Pokazalo se je, da je vsa politika monarhije za* far&na, a to po krivdi vlad, ki so vedno zapostavljale Slav&ae. Z*t > treba monarhijo regenerirati, jo pomiadititl, obuditi k novemu življenju, s tem, da se da Slovanom njih prarica. Mej te m grafiki list to ne pravi direktno, vendar pa pide, da treba računati s ljudskimi stiujami. da se ni mogoča zadovoljiti samo z izgovorom, da je v Avstriji različnih narodov ia da je torej težko zadovoljiti vsem željam. Treba napraviti taorijo avstrijske monarhije. A temeljna pogreška vse avstrijske politike je v tem, da ni nobena avstrijska vlada opazovala tega, kar se razvija, z cčaii strokov-maua ia raziskovalca, ampak vsaka le z očmi birokrata, smatrajoč vsa ljudska gibanja za nadležna in nasprotna policijskim predpisom. Metternicbov duh še ni izumrl. Kar se uči „t*h djli", se smatra navadno za delo nemirnih duh o t, ki hajskajo, ali pa, ki so na-ha skani, a na veruje se, da ljudska g banja ne nastajajo kadar in ram, kjer to hočejo nekateri hijskači. Je resničea policijski duh, ki vidi v v»eh življenskih pojavih samo nadležno motenje reda, ne da bi pri tem kaj misli!. Ljudaka stremljenja imajo globlje raz* It ga, nego so to muke kakega posamičnika. Konečno prihaja li&t na podlagi teh, gotovo jako pametnih izvajanj do zaključka, da mora vlada poseči vmas, a to v korist — Nemcev, čes, da se ne sme pustiti, da bi stvari tako dateč dozorele, da bi bila narodom odvzeta VA&ka mcž20it do skupnega življenja. Viii s?, da poteče še precej vode v morje, predno bo z Nemci mogoče pametno govoriti. — Kdo je oni, ki onemogoča mirno skupno življenje ? Ali niso to nemško-nacijo-nalni fanatiki, ki uganjajo proti Slovanom c-oie orgije, počsnši v kakem spodnje štajer-sk m gnezdu, pa gori do Dunaja! To gotovo ni pravo, ampak kriva in po* p:Iroma kriva metoda ! A da ta metoda države ne re§i iz splošne zmešnjave, je gotovo. Mednarodna razstava v Buenos-Alres. Is Bnenos-Airesa brzo javljajo, da se je ondi uradno določilo, da se dne 26, maja t. 1. slovesno odpre velika mednarodna razstava. Zanimani krcgi naj se pravočasno pripravijo za udeležbo. Srbski, dvorski štatut. I i Beiegagrada javljajo : Tukajinji „pres-biro- je objaril uradno poročilo o dvornem fitstutu. Kralj Peter je ncmreč sporazumno z vlado in na temelju ustavnih določi! izdelal roibitiski pravilnik ?a člene kraljevske hifie in ti po ga Že podpisali. No, tako sem tedaj spoznal, kaj sem jej bil, korepetitcr in nič druzega! Ampak imel sem prvič v življenju tri st^take in —." Hotel je povedati nekaj ialjivega, ali naglo je umolkni!. Vse telo mu je zatrepetalo, kakor od mraza« Obraz mu je kakor otrpnil, oko ■3 je uprlo na tla in u«ta so ostala po* Inodprta. Sklenjeni roki sta se tresli krčevito. „In kdaj je umrla na tej meksikanski koleri — ni menda temu ravno toliko let?" je vprašal bližnji soied. Hotel je najbrž, da bi Beneš nadaljeval svoje pripovedovanje. „11. julija 1855", je odgovoril Benei z z^mirajočim glascm. „Enajstega — saj je ravno danes — Benešova glava je zlezla na sklenjeni roki. Nastala je tišina, nihče ni spregovoril nobene besede več. Mučna tiiina, ki jo je rodilo samo starčevo glasno, neizrečeno bolestno stokanje. Dolgo je trajal starčev jok in niti zafte-petal ni nihče. Naglo pa je vstal in m zakril oči z dlanjo. .Lahko noč !* je rekel šepetajo in odšel negotovih korakov. V pravilniku, ki ima kakih dvajset paragrafov, se določajo natanko pravice in dolžnosti kralja nasproti členom svoje bile in narobe. V i tatu tu so vneiene vse določbe uatave, ki se tikajo kraljevske bile. Ob prvi priliki bo itatut predložen srbski skupščini. _ Dnevne vesti. Osebna vest. Gotp. Miroslav Muha, c. kr. avskultant na deželni sodni j i, je napravil včeraj z odličnim vspekom sodoijski izpit. Čestitamo 1 • Odlikovanje. Na mednarodni obrtni razstavi v Londonu t. I. odlikovana je z veliko zlato medaljo in častnem križcem tudi pe karna in sladčičarna Vinka* Skerka i Tratu, ul. Acquedotto št. 15 s podružnico uL Miramar št. 9, Imenovanja sodnih uradnikov, ki niso zmožni deželnih jezikov, se menda nadalju jejo ? ! Neoporečna p straha je, da uradniki, ki hočejo službovati pri c. kr. oblastvih, poznajo oba deželna jezika. Zato protestujemo najodločneje proti nastavljanju uradnikov, ki ne poznajo na&ega jezika. C. kr. oblasti naj bodo pripravljene na našo reakcijo, ako ne bodo skrbela za to, da se bodo nameščali le jezikovno sposobni uradniki. Nekaj imenovanj takih nesposobnežev — se baje zopet približuje. „Slovenec* se huduje nad nami radi naše včerajšnje notice o tonu, ki je zopet zs vladal v obeh glavnih slovenskih glasilih. Mi povemo „Slovencu0, da mu je na voljo dano kritikovati našo pisavo, ravno tako, kakor pisavo kakega drugega slovenskega li«ta, ali postopanje njsmu nasprotnih strank. Vendar pa ga to po pojmih, ki vladajo med količkaj olikanimi ljudmi, še ne opravičuje, da bi psoval svoje protivnike po rovtarski maniri. Kako so varali znanstvenike 1 — Potem- kinljade. Te dni so imeli naši Veleitslijsni zopet .mile goste". Zopet — pravimo. Kajti ti obiski iz Italije se vrše zadnje čaie nekam čudno zaporedoma in v nekem posebnem redu, iz raznih krajev in raznih slojev. Ni dvoma torej, da je v prirejanju teh obiskov — zistem in da se zasleduje neki posebni namen! Z zadnjimi „milimi gosti" so prišli enkrat v obiske znanstveniki, torej remi ljudje. A ne pozna naših Italijanov oni, ki bi mislil, da bo ta okolnost zadržavala italijanske večce demostraote, da ne bodo prirejali — običajnih pajacad. Narobe, za njih je dal ta obisk tem več povoda, da ga izrabijo čim hrupneje v — zn?.ne namene. Redarstvena oblast jim je to pot nekoliko pokvarila račune, ali naši neodrešani so vendar storili vse možno, da uverijt svoje znanstvenike, da je daleč na okr^g Trsta vne italijansko — dežela in ljudje — in zrelo za--odrešenje I Mile goste so vozili v kočijah in avtomobilih tudi po naši okolici in po našem Krasu. Kakor posnemamo iz italijanskih listov, so jim govorili pri tem, da jih vozijo po Cesiano, S. Ganziano, Divacciano itd. Ia kakor so z neresničnimi imeni krajev nesramno varali svoje nedolžne — ker glede narodnostnih razmer na tem ozemlju popolnoma nepoučene goste, tako so jim gotovo lagali tudi glede narodnosti prebivalcev v naSi Sežani, v našem Skccijanu in naši Divači; gotovo so jim govorili, da je to prebivalstvo italijansko. Z eno besedo: so jim predstavljali Potemkinove vasi, nekaj, česar — ni! Će so ti znanstveniki prišli v Trst nepoučeni glede narodnostnih razmer v naših krajih, so pa odhajali od tu (ticer vsa čast njihovemu znanstvenemu glasu) kakor perfek* tni — ignoranti v tem pogledu. Znanstveniki niso torej na to stran nič profitirali s svojim izletom v Trst. Naši Italijanom so očitali tukajšaji varnostni oblasti, ds je bila brezobzirna nasproti toli odličaim gostom. Mi pa pravimo, da so ravno ti tržaški Italijani bili tisti, ki so pogasili naj elementarne j o obzirnost do takih gostov. In to ne le • tem, da so prirejali pajacade po ulicah, ki bi jih na v«e zadnje umeli, če bi bili prišli kaki „gimnaiti" ali zborovalci društva „Dante Alighieri, Znanstvenik, ako ie res — znanstvenik, pa hrte opazovati in gledati resnico, ne pa Potemkinovih vasi. Najbrezobrazneja brezofcz rnost nasproti takim gostom je torej, ako se jim brezvestno prikriva resnico in se jih vara z lažjo, kajti ■ tem se jih isvsjs v zmoto, ksr je pač najhuje, ki se more zgoditi resničnemu znanstveniku I Italijanski listi poročajo o silnem navdušenju in hvaležnosti goit>v na vsprejemu. Saj so celo darovali 1000 lir za „Lego". Verujemo; saj se ti gostje niso mogli uveriti, da jih gostitelji tako nesramno varajo! Ali pa morda ti znanstveniki niso prišli semkaj kakor taki, ampak kakor tisti navadni „mili gostje", kakor — — — nekaj druzega ? Potem pa umejemo redarstveno oblast, zakaj je bilo nekoliko bolj resolutna. Slovenska zavednost v tujini. Iz Tren-tina smo prejeli: Naš žalni dan je že minul pred tremi dnevi. Prihajam torej post festum. Ali tsmu je kriva le daljna tujina, kjer prekasno dozuajamo, na kak način proslavljajo naši rojaki spomin dveh slovenskih mladih mučenikov, Dovolite tore}, da se tudi jaz skromnim obolom na oltsr domovine pridružim — krega žalujočih sinov Slovenije! Oboi pride po pošti na našo milo šolsko družbo pod geslom: „Spominu nedolžnih slovenskih žrtev ob priliki dei nefasti slovenskega celokupnega naroda tržaški in vrtojbski Slovenec — uradnika južne železnice v Tren-tinu — 10 kron. Slovenski stariŠem! Še enkrat opozarjamo slovenske stsriš9, da svoje otroke, ki jih imajo v nemških ljudskih in srednjih šolah, vpišejo prav gotovo k slovenskemu pouku. Oni slovenski dijaki, ki niso vpisani k slovenskim uram, ne bodo dobivali nikake podpore od „Dijaškega podpornega društva". Pa tudi sicer je — kakor smo že nag-aŠ8li — v interesu bodočnosti dijakov samih, da se v šoli nauče pravilne slovenščine, ker slovenščina, ki se rabi izven šole, pač ne zadošša za potrebe življenja; danes je vsakomur inujno potrebno poznanje pravilne slovenščine, kar velja Še posebno o onih, ki se mislijo posvetiti kaki javni službi. Komisije za obrtarino. — Na dopolnilnih volitvah, ki so se vršile dne 21. 23. 25 in 28. t, m. za I "in II razred ter na občnih volitvah za III in IV razred v komisije za obrtarino davčne administracije Trst I. bili so voljeni sledeči gospodje: V komiti;o davčne družbe I razreda : stalni člen ; Fran vit. Parisi, namestnik: Savel D. Modiano. V komisijo davčne družbe II razreda : stalni členi: Šteli j o Negreponte, Viktor Ve-neaian, namestniki: Argelj Aidolfi, Matija Viktor Bussanich. V komisiji davčne družbe III razreda : stslni členi: Josip Baschiera, Vinko Caldara, Marij Gmeiner, Anton Siberna, namestniki: Josip CamufFj, Hektor dr. Daurant, Karol Giovanella, Roman Visintio. V komisiji davčne družbe IV razreda: stalni členi: Rajmund Crisoiak, Ivan Dobner, Avgust Pslese, Hinko Picchi, Karol dr. Rv vasini. namestniki: Spiro Bomman, Josip Je-sib, Fran Josip Mania, Fran Scamperle,-German Urizio. Nemški in slovenski demonstranti. V ASu na reškem to bili uprizorili Nemci velike demonstracije proti nekemu nepriljub-Ijemu davčnemu uradniku. Uprizorili so bili pravi bombardma proti hiši, v kateri je stanoval omenjeni uradnik. Sodoijski cenjena škoda je znašala 360 kron. Naslednji dan so našli na dvorišču okoli 800 kamenov. Demonstranti so bili obsojeni od 25 ur do 14 dni. Te kazni je treba samo primerjati s kaznimi, ki so doletele ljubljanske demonstrante. Vendar stem še ni končana ta storija 1 Vsi ti demonstranti so bili na Biensrthov predlog — pomiloščeni! Takrat ko se gre sa Slovence „strenge Bestr&fung", ko se gre za Nemce milost! Odhod italijanskih znanstvenikov iz Trsta. V ned-ljo po noči je došlo semkaj is Benetk okolu sto italijanskih znanstvenikov, ki so sodelovali na kong?esu v Padovi, — Večina teh italijanskih učenjakov je včeraj opoludne odpotovala v Benetke s parnikom „Warm-brand", (nekoliko jih ie odšlo 2e v torek o polunoči s parnikom „Metković"). Na pomolu se je zbralo okolu 200 oseb, med temi najbolj znani iredentovci. Ko se je „Wurmbranda že ločil od pomola, se so z ladije ponovno slišali nastopni klici: „ Abbasso Manussi e i suoi sbirri", „Evviva V Italia", „Evviva Trieste sempre italiana", Evviva i nos tri fra-telli irredenti! BViva Trieste, che deve essere italiana! itd. S pomola seveda je omenjeva gruča oseb odgovarja-a z dragimi „Erviva* ! celo z „Viva i' Italia la. 6-ovori se, da je bil to neki profesor, bil je celo aretiran, ali pozneje izpuščen na svobodo. Tako so se poslovili mili gostje" od Trsta. — Druge nesreča ni bilo! V danainji prilogi priobčujemo končne volilne rezultate volitev vršivše se dne 26. t. m. v splošni kirri na Goriškem ter zraven istih volilne rezultate v isti kuriji na volitvah vrtivših se lanskega leta. Vsakdo ki primerja lanske in letošnje volilne rezultate, si lahko napravi sam sodb o o tem, v koliko sti agrar no-napredna stranka in klerikalna stranka napredovali ali nazadovali v posameznih občinah, volilnih okrajih in v vsej deželi splob. Za jutri si pridržujemo nekoliko komentara o pomenu številk teh volitev. Vsakdo po svoji moči! Pod zgornjim geslom je doposlala ugledna tvrdka J. Mabnič sin ie vasi RoČinja „Trgovsko-obrtai zadrugi" 50 K za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda. Ker ima tajnik zadruge hranilno knjižico (štev. 1012), v katero nabira doneske za obrambeni sklad, 83 je omenjena svota vložila na isto. Da bo čimprej dosežena svota 200 K, ob kateri priliki se objavijo imena darovalcev, je želeti, da se priglasijo vsi oni, ki žele prispevati vsaj po 10 kron na enkrat, ali v mesečnih obrokih. Vsakdo po svoji moči 11 Dijaško podporno društvo v Trst« naznanja, da se bo na po d sijevanju podpor oziralo letos v prvi vrsti le na najubožnejše dijake tržaških srednjih šol in še le v drogi vrsti (ako se naše rodoljubno občinstvo vsaj deloma odzove pozivu in priskoči društvu na pomoč) tudi na prošnje vseučiliščnikov in drugih dijakov. Kakor že omenjeno, so se dohodki tega prekoristnega, dobrodelnega društva zelo skrčili in vsled tega znižala tudi imovina, ki je na razpolago za podeljevanje podpor v letošnjem upravnem in šolikem letu ,1909/10.' j Upamo pa, da se bo naša slov. občinstvo zavedalo svoje dolžnosti in da be omogočalo društvu, da bo zamoglo tudi nadalje neovirano delovati v prid našemu bednemu, dijaštvu. A tudi naše slov. dijaštvo naj bi širilo med občinstvom zanimanje za to prekoristno društvo 1 Saj ve, da mu je bilo „Dijaško podporno društvo" t Trstu edina podpora, edina pomoč in da je otela že neštevilno dijakov, ki jim je hotela beda zastaviti pot in jih odtegniti nadaljnim študijam. Zabavni večer s plesom priredi Slov. akad. fer. drultve „Balkan" v Trstu v „Sokolovi" dvorani (Narodni dom") v soboto, 2 oktobra 1909, — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu imenovanega društva. Prva jugoslovanska kolesarska dirka. — O tej krasno vspeli prireditvi Trž. kol. društva „Balkan" podali smo v včerajšnji številki poročilo o predpoldanske slavnoati. — Danes pa priobčujemo popoludanski ds! programa. Ob 2. uri in pol se je začelo zbirati poleg kolesarjev raziih društvev tudi lepo število občinstva prod „Narodnim Domom", kjer je med tem svirala fanfara kol. dr. „Balkan". Pol ure pozneje se je pomikal im-pozanten spravod proti sv. Ivanu. Med sprevodom je fanfara vedao svirda vesele koračnice, in naši „kolegi" od Volti di Ghiozza so •e iz „posebne prijaznosti" r-dovoljno ia molčeč umaknili par metrov nazaj. Ta velika in nepričakovana skupina je onim vročekrvnim „Dob&linom" vendar imponirala 1 — Pred *Nar. Domom" pri sv. Iranu je bil napravljen slavolok z napisom „Dobro došli" ! Slavnostni prostor pa je bil okinčan s slovenskimi in hrvatskimi trobojnicami. Odlična sv. Ivanska narodna godba je svirala izbrane komade, mej tem ko sta si pevska zbora „Čitalnice" pri Sv. Jakobu ter „Verdelskega Sokola" žela burne aplavze ae svojim nastopom. Slavnostni prostor se jo bil med tem napolnil do zadnjega kotička. — Tedaj ie stopila na oder ]oriia. — Prediediik iste, velecenjeni g. dr. F/aa I'golić je v navdušenem nagovoru slavil ta prvi jugoslovanski športni dan na trž. ozemlju. Zahvalil se je posebno milim gostom iz Zagreba, L j ubijan j in z GroriSkega, ter mnogoštevilnemu občinstvu. ki je prihitelo na to slavnost. Zaključil je s to j govor z željo, da bi vsi kolesarji slovenski in hrvaški nadaljevali zveito svoja delo, da bi II. jugoslovanska dirka tam lepše in sijajneie uipela. Vrhunec navdušenja je bil tedaj, ko jo g. dr. Irgoiić proglasil „ Jugoslovanskim prvakom" za leto 1909 g. Milana Meniga. Fanfara je zastiralao iu „Živio l"-klici so se ponavljali iz ctotin grl, ko so naši mladenči na ramah prinesli zmagalca na oder. Ploskanje se je ponovilo, ko mu je bil izročen poleg drugih nagrad nar. trak, enak prvenstva. Vidno ganjea sa j a zahvalil občinstvu in juriji kakor tudi bratskemu kol. dr. „Balkan" za toliko mu izkazano simpatijo, I rjavil je, da so se Hrvat e vodno čutili v bližnji z?ezi z nami, a toliko priznanja vendar niso pričakovali. Sedaj se poznamo kot pravi bratje! — Dragi dirkači so bili tudi navdušeno aklamirani, ko so pre;'e!i nakazane jim nagrade, in fanfara je vsakemu obdarovanemu zasvirala. — Z>pet sta nastopila pi vrsti omeojena odlična pevska zbora in sv. ivanska nr.r. godba. — „Kolo sreče" je prinesilo obilo sreče in darov med,... — Vsi so bili najboljše razpoloženi in dobre volje. Bilo je že pozno v noč ; rajajoča mladioa je bila prenapolnila veliko dvorano, mej tem, ki je bilo v vrtu še polno občinstva, ki kar ni moglo zapustiti tega prijazofga kraja, na katerem se je vršila tako prijazaa zabava. — Bilo je že pozno, ko je n» vrtu združena mladina zapela: „Slovenac i Hrvat, za uvjek brat i brat 1" X, Ukradeno kolo. Iz Gorica nam pišejo, da je bilo tam minole ned.vte zvečer ispred kavarne „Central" na Travniku ukradeno kolo, marka Ora*io3a, &t. 105.447. Kolo je vredno 180 kron. Če bi bilo koma to kolo ponuđeno v nakup, je dotičnik naprošen, da prijavi to Iranu Arčonu v Vrtojbi. Dobi tudi pnmčrjo nagrado. Svet naseljencem. Draga rojakinja in rojak! Kadar dospeš v Nsvv Tork, glej, da si kolikor možno čedno oblečen, umit in počesan. Na naselniškem otoka (Eli< I.land) ne bodi prestrašen, temveč govori v svojem mitarinem jeziku zgolj resnico. Američani z la sovražijo laži in zavijanja. Pove;, kam si namenjen, h komu greš, koliko imaš denarja, kjo upaš, da dobiš delo itd. Naielniški uradniki so izknšeni ljudje in ]ih ne morčš prekaniti z laž o, Ako si v kaki zadr3gl, prosi zs pom^č „Slovansko naselniško družbo" (Slavonic Emigrant Societj 4 Old 3.ip), Vslnžbenci ta dražbe ti pojdejo po možnosti na roko in to brezplačno. Ako nimai dovolj denarja, prosi uradnika, da bi brz'tjavil sorodnikom, znancem ali prijateljem po dsnar ia pokaži natlev od njih. Žanske naj sa nikar na pa dašijo mei potjo z možkimi. To utegne imeti slabe posledice. Možki naj nikari preveč ne pijo na par-niku in naj ne igrajo na kvarte za denar, najmanj pa (še s tujci in neznanimi ljndmi. Dalje na 5. strani. V Trstn, dae 30. septembra 190i* Priloga „Edinosti" št 274 Stran ID VOLITVE NA GORIŠKEM. Okraj Agrarno-napredna lista Gora Tolminski Bovec . . Breginj . Cerkno . CezsoČa . Drežnica Grahovo Idrsko Kobarid kred . . Livek . . Libušnje Log . St. Viška Sv. Lucija Ponikve . Sedlo . . Soča . . Srpenica Šebrelje . Tolmin . Trenta . Trnovo . Yolče . . Žaga . . Goriški Ajba . . Ajdovščina Anhovo . Avče . . Banjšice Bate . . Biljana . Bilje . . Čepovan Črnice Deskle . Devin Dobrdob Dol-Otlica Dornberg Gabri je . Gojače Grgar Kal . . . Kamnje Kanal . . Kojsko . Kožbana Lokavec . Lokovec Medana . Miren . . Opatjeselo Osek . . Ozeljan . Podgora . Prvačina Renče . . Rihemberg Ročinj Skrilje Solkan . Sovodnje Sv. Križ Štandrež Števrjan Sem pas . Sv. reter Šmarje . Trebuša go Trnovo . Vogrsko . Vrtojba . Vrtovin . Žablje Vel. Sežanski Avber Brestovica Brje . . D uto vije . Gabrovica Gorjansko Kobljaglava Komen . Kopriva . Lokev Mavhinje Nabrežina i Naklo Naklo s Divača jBarka Pliskovica Povir . . Repno Rodik . . Selo . . Sežana . Skopo Slivno Šempolaj Škrbina . Štanjel Štorje Štjak . . Temnica Tomaj Velikidol Vojščica . Zgonj k Klerikalna lista Pr. Franko Križnic Štrekelj Manfreda (dr. Brecelj) i fon 3erk (PavfetiO .1909 1908 1909 1908 1909 1908 1909 1908 1909 1908 1909! 1908 145 89 145 89 145 89 82 j 102 82 102 82 i 102 58 85 58 85 58 ! 85 63 88 63 88 63 88 : 228 112 228 112 228 112 569 493 569 493 569 493 55 35 55 35 55 35 41 20 41 20 41 20' ! 8 23 6 23 3 23 110 155 ■ 113 165 111 155 170 138 170 138 170 138 314 275 i 314 275 314 275 18 22 17 33 18 37 66 69 ! 53 83 53 70 144 155 146 155 145 155 37 32 | 37 32 34 32 46 105 46 105 46 105 73 88 ! 28 ; 73 . 88 73 88 57 42 57 42 57 42 36 36 28 36 28 18 22 18 22 18 22 225 224 225 224 225 224 3 8 3 8 3 8 53 27 i 53 27 53 27 128 185 128 185 128 185 88 106 88 106 88 106 125 148 125 148 125 148 272 300 272 300 272 300 57 45 57 46 : 57 45 125 138 125 137 125 138 24 28 18 28 | 24 28 51 60 45 60 45 62 8 9 8 9 8 9 17 27 17 27 17 27 35 25 35 25 35 25 20 21 20 21 20 21 15 6 14 6 1 14 6 129 103 128 103 128 103 244 245 244 245 244 245 299 296 299 296 299 296 7 _ 7 ___ 7 — 46 46 46 46 46 46 16 8 17 28 17 28 28 21 27 41 28 21 62 69 62 69 i 62 69 137 129 137 129 137 129 94 80 94 83 | 94 82 — — — 3 — — 1765 1664 1758 1719 1760] 1721 2881 2848 2863 2894 2859 2851 57 43 60 56 57 47 157 109 157 117 157 111 147 105 147 105 147 107 22 29 22 29 22 29 93 67 93 86 93 70 199 158 199 159 199 137 15 42 15 41 15 43 88 71 89 69 87 68 39 7 39 7 j 39 7 95 60 95 60 95 60 58 45 58 45 58 45 96 82 96 82 96 82 45 58 45 59 45 59 193 147 193 147 193 147 136 123 136 123 136 122 132 104 130 104 131 102 56 76 54 75 55 76 83 71 84 72 83 72 154 161 154 161 : 154 161 185 168 185 168 185 168 74 60 74 60 74 60 84 73 I 84 73 84 73 23 33 23 31 23 32 113 71 113 72 113 72 55 18 55 18 55 18 12 29 1 12 28 12 27 42 13 42 13 42 13 105 68 ! 105 68 105 68 143 60 143 60 143 60 252 327 i 252 327 252 327 50 88 50 88 50 88 37 32! 37 32 37 32 44 46 44 46 44 46 38 31 i 38 31 38 31 93 97 93 99 93 99 136 98 136 102 136 100 122 204 122 204 122 207 235 142 i 235 142 235 141 11 11 11 11 11 11 78 95 78 95 78 95 156 110 170 110 , 158 110 172 149 168 149 170 149 422 484 422 466 422 466 295 178 i 295 197 295 195 1 134 50 134 50 134 50 49 31 44 31 47 31 139 109 139 109 139 109 31 34 31 34 31 34 63 46 62 48 63 38 119 45 118 54 119 44 7 _ 7 _ 7 — 181 147 181 147 181 147 105 80 105 80 105 80 180 195 180 195 180 195 92 112 98 112 96 115 121 137 118 138 124 137 69 71 69 71 69 71 121 73 121 73 ; 121 73 6 186 190 186 191 186 190 23 6 23 6 23 222 217 219 217 226 217 188 151 198 150 188 150 155 135 155 135 155 135 98 96 98 96 98 96 : 187 209 187 209 187 209 108 50 108 53 108 50 304 238 303 238 304 238 214 2-J5 214 243 214 243 93 105 93 107 93 105 40 5 40 3 40 3 51 76 51 81 51 84 104 73 104 73 104 73 186 170 186 164 185 161 247 164 251 162 i 246 163 61 39 61 39 61 39 108 104 108 104 108 104 1 103 56 101 84 105 94 126 89 130 97 ; 127 97 69 48 69 51 69 51 120 103 120 105 120 105 102 95 102 92 102 92 279 249 279 251 i 277 249 105 136 105 135 105 134 76 39 76 43 76 42 i 148 107 149 105 149 106 159 139 160 139 159 140 , 139 134 141 134 141 138 59 43 60 44 59 48 83 53 83 53 83 53 15 4 15 4 15 4 81 76 81 76 81 76 129 138 128 138 129 138 80 57 80 57 80 57 99 108 99 108 99 108 174 182 174 181 174 186 127 91 127 95 127 96 60 49 60 50 60 50 72 81 72 81 72 81 49 58 49 58 49 58 41 39 41 39 41 39 5282 4849 5295 4901 5295 4883 6039 5071 6047 5029 6036 4982 61 64 59 64 34 64 32 1 31 1 36 i 36 69 36 69 37 69 61 32 61 32 61 32 17 — 17 _ 17 9 45 31 45 31 45 31 134 89 134 91 129 89 22 6 22 6 27 6 l| 37 56 37 56 37 56 38 35 38 45 38 ! 35 72 47 72 42 72 48 50 39 50 43 50 37 28 22 46 22 25 22 62 39 45 39 67 39 179 219 180 219 184 221 152 114 153 113 152 114 15 40 15 40 15 40 40 13 40 13 40 13 ; 146 124 146 124 146 124 13 11 13 11 13 11 108 98 107 98 105 98 9 2 9 2 9 2 69 46 68 45 70 54 29 12 29 11 29 11 157 157 157 7 7 7 ! 63 335 63 332 63 333 10 19 10 19 10 15 123 123 123 23 24 23 23 27 23 27 23 27 105 110 105 108 10?» i f\n 66 60 66 60 66 60 77 55 77 55 108 78 108 78 108 78 55 6 55 6 59 67 59 67 59 67 28 7 28 7 46 31 45 30 46 30 20 14 20 15 159 107 159 95 159 109 37 6 37 8 72 68 72 68 73 68 8 2 8 2 24 49 24 49 24 49 4 — 4 — 26 31 26 31 26 21 6 2 6 2 47 79 48 78 48 77 61 40 60 40 90 44 90 44 65 44 88 70 88 70 117 48 117 48 117 48 7 1 7 1 ■ 60 46 60 46 60 46 99 86 98 86 ! i 32 45 39 45 35 45 110 67 111 67 99 57 109 57 99 54 58 68 60 67 16 25 16 25 16 25 56 54 56 57 28 4 29 3 i 30 4 57 52 67 50 41 62 41 62 41 62 98 2 98 2 2358 12137 2392 12115 2313 12139 1568 1 996 1562 1009 Imperial International Exhibition. (Izviren dopis iz Londona). Na skrajnem zapadu Londona, v She-perd's-Bush, v ovčarskem grmovju, na ravno -istem prostoru in v glavnem tudi v istili poslopjih, kakor je bila lanska franko-britska svetovna razstava, ki je privabila toliki mili jonov tujcev semkaj, je otvorjena letos takozvana Imperial International Exhibition, na kateri so zastopane malodane vse države v Evropi, kjer pa stoji vendar le v ospredju, kar je zelo naravno, Anglija s svojimi kolonijami. Za lansko razstavo letošnja seveda jako zaostaja. Politični položaj, v katerega je zašla Anglija zadnja leta zaradi ogromne rasti Nemčije, je prisilila toli mogočni narod Britanski. da se je ozrl po zavezniku na evropski celini. Francija, ki še do dane3 ni mogla preboleti silnega poraza izza leta 1870/1, je bila že eamoposebi naravni zaveznik Anglež m. In tako se je razvila popolnoma naravno slovita angleško-francoska entente cordiale, ki je dobila kmalu tudi svoj praktični izraz v gospodarskem zbliževanju obeh narodov in veliki klicaj v tem navdušencu je bila ravno lanska toli imenitna izložba obeh narodov. Leto3 manjka ta zunanja inicijativa in zato je tudi zanimanje za izložbo maniše. Pol- g tega moramo pomisliti, da ima London vsako leto par razstav, ki bi delale seveda čast vsakemu večjemu mestu, tukaj pa precej izginjpjo za drugimi važnpjimi dnevnimi dogodki. Tako je bila n. pr. istočasno s fra co-j brltsko razstavo lani v Earh Court otvorjena ogrska razstava, kjer so se kazali med drugim razni slovaški, maloruski in srbski izdelki kakor — madžarska pridnost! Imperial International Exkibjtion je nameščena torej v ravno isti rohite city, t. j. belo mesto, ki je vzbujalo že lani zaradi svo-ih mnogoštevilnih krasno izvedenih slogov, renesančnih, baroč iib, rokoko, mavrskih, orijentalsko azijskih in afrikanskih itd. itd. toliko upravičnega občudovanja. Tudi atrak-c je so vse iste kakor lani. Na večer še vedno ista bajna razsvetljava, kjer gori do milijon električnih žarnic. Veliki stadij p* nekako sameva in zvečer, ko prižigajo v njem ume-talen ogenj, je napolnjen komaj do dvajsetine. V vsem ima prostora za v?p ljubljansko prebivalstvo z garnizijo vred. Uniitulen og^nj .je vsekako origina'en. Kažejo n. pr. znameniti del Londona okolu monumentalnega Tower-sk ga mosta z reko Temzo, ki valovi kakor da bi res voda tekla, po njej plavajo in streljaio angleške bojne ladije prve kategorije, po zraku pa švigajo sem in tja areoplani in vodljivi baloni ter vsipavajo nad mesto bombe, granate in podobno! Vspeh bombardmaa je ta, da se pogreza vse mesto. Svojemu imenu odgovarjale je razdeljena izložba v razne sekcije. Tako imajo svoj oddelek Avstri a. Italija, Rusija itd. Avstrijski oddelek j e zelo reven in | ce bi ne im li mi toli razvite steklene obrtnije na Češkem, ne vemo, kaj naj bi omenjali. Tako pa je jako imeaitaa izložba češkega stekla, ki ga Avstrija v zelo ob:li meri eksportna na Angleško. The Bohemian Glass and Dekorativ Art — češka steklena in dekorativna umetnost — je zapisano nad od-! delki in razstavljeni predmeti res zaslužujejo ; tako ime. Posebno znamenite so nekatere vaze. ki jih je dekoriral Dorfl. Tako nam kažejo ornamentalne, na porcelan slikane miniature obsodbo Jana Husa v Kostanci' leta 1415 ; drugje pevca Petrarko, ko opeva Lavro itd. Vsaka taka vaia velja 13.000 kron. „Ali Bohemian... vse češko..." nam je zaklicala tam neka Angležinja: mi smo ravno primerjali v duhu te lepe produkte človeške potrpežljivosti in bistroumnosti z žalostnimi, včasih naravnost strahovitimi razmerami steklene domače industrije na Češkem, o kateri je pisal zlasti mnogo Schwiedland, sedaj v delavskem ministrstvu dvorni svetnik. Ne bo odveč, če pripomnimo na tem mestu, da so v vsej Avstro-Ogrski najboljše plačani domači industrijelci — na Slovenskem in s cer v Zireh. Pvleg češkega stekla reprezentirata Avstrijo tukaj še dva dunajska židovska juvelirja. Jako imenitna je i t a 1 i j a n k a sekcija. Mlada Italija se razvija v svoji industriji zelo lepo, kar kaže že površen pregled raz davljenih izdelkov. V glavnem pa so poslali semkaj razne proizvode takozvane umetne obrtnosti. Sploh je opažati, da se rokodelska obrt nikakor tako ne razvija« kakor je prorokoval eden ekstremnih ekonomskih pisateljev. Po njegovem bi moral zadnji kmet in zadnji obrtnik že davno izginiti s površja. Tako pa se je obrtniški stan ohranil do danes, vsekakor z drugimi zahtevami, nego za časa ceh. Umetniški vidik je eden teh faktorjev, v katerem smislu kaže razvoj obrtniškega staua. Različne itajanske firme iz Neapolja, Rima, Fiorence, Benetek, Milana in drugih mest so posla'e semkaj ogromno število svojih specialitet: izdelkov iz stekla, koral, zlata, srebra, želvovine, školjk, mramora; in reči se mora, da delajo lepe kupčije. Znana firma za pohištvo, Domenica di Leva, je izložila krasno posteljo, v kateri je vloženih štirideset različnih vrst lesa v 120tih barvah. Neki talijanski črevljar je izložil par ženskih čre-rtjev, na katerem so vporabljene poč vse mrve, kar jih premore usnjarska obrt, a >arve so razvrščene tako, da kažejo zastave 9eh evropskih držav, med njimi tudi avstrijsko rno-rumeno. Na robu so vloženi kosci v tadpis „Alla Regina d' Aagletarra". Galantni črevljar Mitario de Rosa je izdeloval ta par štiri mesece. Da so zastopane nadalje italijanske konfete, vina ter likerji, je umljivo skoro saino-posebi. Italijansko ministerstvo je poslalo rađale semkaj veliko knjigo, kjer kažejo opi1', načrte in fotografije mednarodnega agrikultur-ntga instituta v Rimu, ki so ga otvorili pred dvemi leti. Zanimati utegne tega ali onega, da nam je v pogovoru pripomnil zastopnik neke tvrdke, ki je živel svoj čas dve leti v Trstu (ko smo govorili o Avstriji, kjer da se dnja tako mnogo zaslužiti): „o Avstrija... da, da, imenitna dežela! Boljši in več kruha nego pri nas ! Ie režim ta k... !" Mi seveda nhmn mogli drugega, nego da smo mu — pritrdili! Ruski oddelek so okupirali v veliki meri razni židovski podjetniki, tako, da je pravo-ruskega opaziti le malo, ako odštejemo razne lesne izdelke, ki smo jih videli svoj čas izdelovati po ruskih kmetih. Tako razne pisana lesene skLde, žlice ; škri ijice, na katerih je tudi ljubavnih verzov in slik ne manjka. Zelo lepi so iz lelki iz jantarja. Dragocene so ko-žuhovine iz Irkutskega. Poljaki iz Varšave so poslali lepa ž nska d-1*. Holandci in Belgijci so poslali izdelke svoje visoko razvite obrtnosti, tako dragocen porcelan., bakrene stvari; skratka : s svoio manufakturo se prav laliko ponašajo. Amerikanci so zastopani samo po nekaterih arhitektih in inženirjih ki nam kažejo načrte, skice in modele nekaterih izmed tistih amerikanskih hiš, ki vzbujajo pri na3 toliko občndovnnja in o katerih pravijo, da segajo d » oblakov. Vsekakor se nam zdi idealno, bivati v velikem mestu tako visoko gori — kamor ne seza nikak šum več s cesto in nikak prah. Frapira načrt za prvi hip le zato, ker je njegova prva projekcija tako majhna ; druga projekcija je seveda podobna visokemu stolpu. F r a n c o z j e so se hoteli najbrže letos odpociti. Angleške izložbe ne naštevamo posebej. Umejrf se, da se vseskozi odlikujejo po solidnem, eksaktnem in elegautnem delu, ki je temu razmerno tudi dražje od sličnih produktov na kontinentu. Prezreti pa nočemo, da so razstavili tudi razni angleški socijalni zavodi in društva svoje stvari, izmed katerih hočemo posebno omenjati angleško delovanje proti tuberkulozi. Statistični zapiski dokazujejo črno na belem, da je umrljivost tuberkoloznili povsodi padla, kjer se je osnovalo tako društvo — in kdor pozna angleško resnost in vzstrajnost, je lahkj uverjen, da taka društva v resn ci z vso silo delu ejo brez vsakih visokih imen in protek-toratov ! — približno za polovico in uar^vno je, da bo številka padala od leta do leta. Usmiljenke, ki so prideljene izložbi — tukij se imenujejo nurse t. j. strežnica, ker mso v nikaki kongregaciji ali podobnih zvezah, kakor n. pr. vse bohdške strežnice na Slovenskem — so nam pripovedovale o svojem praktičnem delovanju toliko zanimivega, da hočemo o tem še posebno poročati. Končno moramo še omenjati izložbo raznih modelov, balonov, areoplanov in podobnih letalnih mašin, ki zlasti sedaj po vsem Angleškem zelo aktualen problem. R.zne tvrdke ponujajo tam balone, ki drže 2—3 osebe, z vsemi pritiklinami. vred, za svoto 2500—6000 K. Razstavljene so tudi igrače, ki lete imenitno po zraku. Posnemajo razne Wrightove, Earinanove in n podobne stroje, samo v ceni so nekako drage. Do sto kron zahtevajo za tako igračo. V vseiu je obisk take razstave naravno zelo poučen. Pri tako mnogoštevilnih predmetih nahaja skoro vsakdo svojo posebnost, pri kateri se pomuja nekoliko več. V splošnem bi le pripomnili, da so v zadnjem času začele razstave nekako nalezljivo lezti iz tal, slično kakor goba po dežju, tako, da je včasih že nekol ko težko ločiti resna podjetja od navadnih špekulacijskih manipulacij. V Londonu, dne 20. avgusta 1909. O Za one, ki narocajo^glsse Oglase (Inserate) treba naslovljati ae na Uredništvo lista, in no na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in zie na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „Inseratn! oddelek" našega lista ali na Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-ket^a opravila. Io naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in že 16, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — Strhn IV „EDINOST" St. 274 V Trstu, dne 30 septembra 1909 'krm Ćaj „Tisočerni cvet" (Millefior;) Čieti rri ter je izvrstno sredstvo proti orim sluča jem, Če peče v želodcu, kn tor n slabemu pre bavlianju in hemeroid^m. Jeden rm>t za zdravljenji stane 1 K ter se dobiva v idiikovaui v lekarn: FraiiarerllfiiielorfTFSUBlilotri Za ore, ki gtacujsjo v bližini — kolodvora južn« želoznice. — OdpHa se je v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Carlo Ghega) nova mesnica E. Coiieilfa v H j j 3 pfi:ial\h ici ur i« dregcctositi (ex drug Ora^. Vckjsta) štev. 33 — TESt ii&M intfDt jr»£*;ai iti* Stclt«»sr tJstanirra, srebr»ftit, drajj-scenenci ■s ur. Kupuj« »n unacijsjs start listi :« sr^hre < novimi fradnscsi. — Sjpvo|o*!i nartfi&t -.'lakavrslas, kjer najde F. N. občinstvo najboljša vrste voiosktga mesa, tolminske teletine, jasjfika. cnlards znane tvrdke SIMON JANE v Gradcu, osoljenih ln okajenih Jezikov ln r&zio-vrstzvo divjačino Postrežba ~ — na don-, — CENE ZMERNE V tej mesnici posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni. Lcu, osoijesiu m o^ajeDiu jeusav in rs Z 'O- Specijaliteta: Graško meso. SLOVENCI! SLOVANI v Trstu ! Do žrio3t jd Vaša, da :: se poslužujete t dino le v :: v ulici Saverio Mercad,nte št. :: (bl zu Slovanske kuj g rne :: V. GJURIN ::: ERiVEC. o o o 5voji k svoj;m! o o o ___ 5J c .e JCt-.-ji Uf«. j Nad 40-l2ien vspsn S - d -iO-lefcn vsuea. ! PASTIGLIE PRE&D1NI mm od cgroiunjene sladke ško Ja. vgn || Izna ditelj in izda at lj P. PRENDI NI t Trstn. || ::: Zd.avniško primer. ceno pr.ti ::: * grlobolu. kašlju, hripavcsif, kataru. Podeljuje PEVCE! in govornikom čist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI in v vssli Doljšili le^arnali v Trstn in Evropi. Zahtevajte vedno „Past:gllo Efv^ i -žZili le ca^IrtrBja^a7"! iSS^i najboljšega sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine mline in stikslnice za grozdje in sadje in vso drugo že-Ieznino dobavlja .......—• po najnižjih cenah ........: slovenska trgo f8«B £3! ffp W f vina z železnino s^Žs« & W JS# & .Sst&a V LJUBLJANI — Mar je Terezije cesta 1 — v LJUBLJANI SfOS e ztdobć v 8 dneh fiujne in krepke prsi ~ o « 11 " TRST, ulica tiuoua 451, nad. Trgov, iu obrt. komisije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostiln, pivovamic, vinotočev, žganj aren in vsake m&le obrtn;je kakor tudi najemcdajl javnih lokalov, dvorcev, stanovanj, i skladišč in hlevov. Zastopstvo tu- in irozemskih tvrdk. j Vi ITelika* ssalog-^/ koles rodolf" po uporan a» a Cena Kron 6*— lončku, ki zadostuje in Kron 3*50 lončku za poskušnjo Nirodiinica Babuifer, Trst, Bika Ponterosso št. 10 ^ p^njatvc vse Me ta ' TRST, ul J® Ca\a:ia 2 .'S PEKARNA iN SLAŠČ ČARNA 3 FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postreža točna i: na dom TRST, ul. Acquerfoitc 21. Telefon 1238. Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Stan- / 9/; -\ dar d cd 150 j j kr«jn naprej. " Pnevmatiki pjtrebščine. in ne zamudite obiskati d!©53S*2BZržaJra© sSsŠČžSa^^O S5; I Matteo ^^ Mehanična delavnica. Hitra postrtiba. Cene j = zmerne. --= ulica S. Gisccmo It. 7 (Corso) - FiliJsIHs: ulica Q!us. Canrln ti. S Bal Sinilo Mtem i TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 s r. TELEFON štev. 813 :: ;• Klrurplčno orodje, or-o| ediiiii aparati, Moderei, nmetne roke ln nog-e. klini pasi, elastični pasi Sxa nogavice eleitroterapevtične prlpravr, ap:irati ta BELASIEČH potrebščin xel klrnrg-lons 2dre.v- H ljenja. Fotiotšštaa iz puti "a in norrodira«gi H :::: i i blaga :::::;:: V- • 99 it. »C kjer naidste fcogato in veliko iz boro Ksnfetov bombonieve in sladščio po zmernih cenah. Vina in likerji prav dolari v tofilk^ii, Telefon {484 r cv —-agCTiagcvitiSBg»wrt«uags^: Zaloga irgorovfjcnih ctlek In 4 mafiifakturn-cga tlagu?^ ^fi M O M T% O J O Prebijena iz B^rriare št. 3;OC ."»;/ v ui. dsU' 3stri ste .'. 3 LSr. j^kbj -m Velilca izbtra mr.dkih, dcklh in otr.SUib f> bi- k Zaloga blj.v;.v z* oblake pj meri. S t« svinje hlaće, iio^ovicu, plcteunu*, <> r.u .ui &ap«8U«Ui, o. r.itmc j itd. ilcu) S?!«181I Si VI. a; i, il io 5. il ii S. iS Pt; feifPL i;« "Mr WRT '1* t?»n." TntT^-'7"^^^-^^. v. • . ."i: ueieeti* -Jziih-J&i prvi £ ^ "t uraoza revizijo priziv & : v davčnih zadevah Trst, ulica dell'Istitia.to S©, , v Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj-prizive proti pretiranim in pogrešenim klasifikacijam Urad \t skrajno zanesljiv in i^cti. CSprto 06 9. ure prtgp. šo 1 pcp. omil Fino m t in.a svojo TM\i proda-lainlco v ui ul. Vinc, 3a!ii ;i 13 nasproti cerkvt sv:t. Antena noveg» Vsakovritn« tf«ri2ice oo pravih tov. cen-h Prva in edina pisirn&\ ^ v vojaški ^j.. stvari .. \% _ ^ /Daja nasvete in informacije o v^em^ C^ /tar se tiče nnvnčenja ia voj. službe.i jg /izdeluje in odp« žilja vsako vrsto pro-O /^enj vojažK. značaja — opro?čenje od\ __ m /vaj in kontrolnih shodov, enoietno pro-\ i cj /stovolj'tvo, ženitbe, dosezanje zakonitihv —v ^ /ugodnosti glede prezenčne službe vspreA ^ /jetja v vojaške Sole itd. — Pooblaščena je\ zaatopati stranke pred rblađtnijami. — Po-' 'oreduje v najtežavnejih slučajih. — Re.^evanjhi hitro in točno — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi. Ob Eedeljah ia praznikih od 10. do 12 opolud.^ Uljudno podpisani naznanja P. N. občinstvu, da 86 je odprla v ulici Belvedere 34 & MF^MIrf^ A vogal ulioe Loiovlco Ariosto ES @ i f IL^L/l I V imenovani raesr.ici se prodaja volovsko, telečje, kostrunovo in jančje treso ter volovske vampe is trž. klavnice — Posebnost: graško me3o štajerska perutnina, volcvaki osoljeni in okajsni jeziki ter te'ečje glave in noge. = Točna postrežba na dom. = Cene zmerne. Telefon St. 11 53 ® ^ @ JBEHuŠtS. Angr. Ouintavalle Kdor hoče biti dobro poalrežen, naj pride v GOSTILNO Antona lvančič-a, Trst ulica della Stazione Stev. 13 kjer dobi po zaicrnih cenah razne ^orke In mrzle jedi kakor tadi izborna vica in vedno sveže — Dreherjevo pivo. Prva in edina pisarna v vo uuibuj jaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr namestništva. i^:*' po zmernih cenah TCai _ ^ "S -ia® ti v • " ©le itaua X^ST — Via Maicanttn ALEKS. F1UNC MAVER - TRST v ZI r^-ii TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje p č>ne kave V Trstu, dne 3® septembra 1909. sJJDINOST St. 274 Stran V Tsaki naaeljenec naj tkuSa čim preje mcčao priučiti angleičine, naj gleda, da čia preje dobi prvi papir in da postane ▼ teki petih let ameriški državljan. Naseljencem se treba zelo varovati, da ne prekoračajo ameriških zakoooi, ker zakon veli, da ae vsaki naieljenec v teku prvih treh let lahko pošlje nazaj v Erropo, ako je tu napravil kak zločin, paatfil z a delo netmožen, slaboumen itd., ženike pa, ako ao omcžene, pa ne žive z možem ia so jo a kom drugim pot-goiie, ali pa da poitaiajo lahko ž i t ko. Vaaki rojak naj gleda, da takoj, ko je dobit delo, prittopi h kakemu podpornemu društvu ter «e s tem zavaruje za slučaj bolezni, poškodbe in smrti. Dobro je, da se naroči na kak dober slovenski list, hrani težko zaslužene denarje in naj stokrat preje preudari, komu jih izroča v hranjenje, ali ▼ pjfiiljatev v ataro domovino ▼ plačilo dolgov in enačih at*ari. Denarje je naj boi je shraniti v hranilnicah (Satingsbank) ali takoimenovanih National Bank. Ni dobro vedio izbirati si nora masta, k9r velja potovanje veliko novcev in nai pregovor pravi: „Kdor veliko izbira, izbirek pobira". Karcnr je v tej deželi sreča mila, da si je p hranil večjo svoto denarja, naj si kup: kmetijo, ai farma, ter jo pridno obdeluje. Najmanje neodvisen je v Ameriki kmetovalec ali farmer in ima, če mu je kmetija količkaj mre Jona, najbolj brezskrbno življenje. Farmerin ne šsoduje štrrjk, ne kriza, ne gosti dim tovarn ali strupeni plini. Otroke, bodi, da eo se narodill v domovini, bodi v tej deželi, vzgojuite vedno, da postanejo dobri meščani. PoSiliajte in silite jih v iole. Pouk v ljudskih iolah (Public School) ne velja nikogar nič. Vse to Vam, drage rojakinje ia rojaki, svetijem iz mnogoletne ickniaie in potovanja p« Ameriki. _Frank Sakser. Tržaška mala kronika. Poskušena samomora radi nesrečne ljubezni. — Lucija Po'aboschi, stara 18 let, modi »tinja, stanujoča v ulicij Tiziano Vecellio št. 2 je pred*inoči ob 8 nri izpila dozo octove kisline. Dr. Monti, ki ie bil poklican z zdravniška postaje, se je moral boriti z dekletom, ki si ni pustilo izprati želodca in je vpilo ! Pmtita me umreti! — Pozneje ao nesreč-nicj cdvedli v bolnišnici, kjer ao jo apra-vili 7 opazovalnico. — Vzrok — neerefina ljubezen ! Miriia Logar, 20 letna dekla, stanujoča v ulici Paraeto 6t. 12 se je predv5eraj popa-Indae podala v gostilno „Al giardmo" k a*. Ivani in je tudi Gna izpila tu nekoliko ker-oolu4 kisline. Prvo pomoč jej je prožiia zirATniŠka postaja, ki jo je potem spravila v mestno bolnišnico: Todi Logar si je hotela vzeti življenje raoi — nesrečne ljubezni ! V mestno bolnlinico so bili včeraj vspre-jati: Franc Cunie, stsr 12 let is Ružanj v litri, ki ai je zviml roko, padel je namreč z drevesa. — Marija Garlacc, stara 65 let, iz Momlana ; zlomila si ie desno roko. — Anton V^poicnio star 26 let, kmet iz Spcdoje Škofi o radi hudih notranjih poškodb, zvrnil ■e u*qj' poln vozai koš. — Jakob Maletić, cgUr na p&rniku „Lapan" drnžbs „Ainn* n u Reki redi opeklin na hrbta. — Maieiić je pripovedoval, da mu je maiinist med vožajo v šili stavil na hrbet predivo, nam če no o petro'ejetD, ki je je na njemu z&žgel. Pr?-> pomoč mu je prožila zdravniška postaja. Hud Arabec. Mohamed Ferik, atar 39 let. i: Ka'rs, prodajalec pahljač, ki je bil odi&dt! kazen v ul. Tiger in ja na to izgnan iz uit arbije, se ie moral včeraj vkrcati na para* „Motcorich", ki je cdhajal v Benetke. Gim je bil Egipčan na cest', začel ae je akis.niK.ti proti redarju, ki ga je apremljal in ga je hotel s svojo nenaradno močjo vreči n»i tli. Mohamed ae je zopet preaelil v ulico Tig.r. Na škodo plinarne. Na iadrnico, zaii dranr« pri rivi Grumula, je bilo se strani mestna plinarne vkrcano veliko koka. Od prera je pa izginil velik del, ki so ga neki te£i>ki svozili proč. Vsi so bili aretirali. Loterijske številke, izžrebane dna 28. in 29. septembra: L^ov 80 51 90 5 86 P:t g .i 50 70 24 89 69 Koledar la vreme. — Dan«: Hero-nim c riti uč. — Jutri: Rjmigij skef. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludna -j- 20* C. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Pri-' morsko: Semtertja oblačno. — Zmerni vetrov-. — Temperatura mila. - i Društvene vesti. Ćiaaom .Delavskega podpornega druitva" se naznanja, da se beda vrSil izvanredni občni zbor dae S. oktobra t. 1. ob 11. uri predpo-luine v druitvenih prostorih v ulici Giorgio Galami it. 18, I. nad, Djevni re i : K dina točka izvolitev co-vega odbora po potrjenih novih pravilih. — Voiitev prične že dne 1. ck'obra ob 3. uri popoJudne ter nadaljuj« v soboto celi dan v uradnih urah in v nedeljo v jutro od 8. do 10. pol ure. Novo „Konsumno društvo v Barkovljah orire.1i v nedeljo dne 3. oktobra vrtni koncart, na katerem svira Sv. ]>aaeka godba. Zič .tti ob 4. uri pop. Vatopcina prosta. ( „Učiteljsko društvo za Trst In okolico« vabi gg. pevke in pevce, prejSoje in nove, k pevski vaji, ki bo danes, 30. t. m. ob 5 in uri pop. v navadnih proatorih v nlici S. Fran- ceaco 2, I, Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu V nedeljo 3. oktobra ee zafiae v „Sokolu" redna vaditelj ska šola, katera se bo vrSila vsako nedeljo od 9 do 19 ure. To vaditeljako šalo pohajajo lahko vsi oni. ki ae hočejo izveSbati za predtelovadco. Odseki in b.ižnja bratska društva naj pošljejo v to šolo par evojih členov, ki bodo pozneje pripravljeni voditi telovadbo v dotičaih odsekih. V nedeljo je začetek in je želeti, da se oglasijo že v«i oni, ki so se za to odločili. Na zdar! Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes prva repriza Catalanijeve opere „Valljr*. ^far. delav. organizacija priredi Tri javne shode: pri sv. Jakoba: v soboto, dne 2. oktobra t. U ob 7. uri zvečer na vrtu „Konsumnega drufitra" ; ▼ Skednju: v totek, dne 5. rktobra ob 8. url zvečer v dvorani „Gospodarskega društva*. Shod v Bojanu, ki je bil »klican sa nre^i v „Koae. društvu* ie prentšen na nedeljo ob 10. uri predp. Dnprni red: „Položaj delavstva v Trstu s posebnim obzirom na minole dogodke11. * * * Vabimo Ž3 sedaj vse tovariše is S'. Jakobskega okraja, da se polnoštevimo vdelež* shoda, ki ae bo vršil v a o b o t o dne 9. oktobra t. 1. ob 8 ari zvečer v prostorih K ->c«um. druitva „Jadran" (ul. S. Marko 17). Dnevni red: „Organizacija v Sv. Jakobskem okraju". „Glasbeno društvo Trs." priredi v nedeljo 3. cbtvbra 1909 ob 4. uri pop. v krasno okinčaaih prostorih k&nv. društva v Rojanc „Vinsko trgittv" ia pevsko veselico, 6rrčolo-vom, šal i»o poŠto in piesom. Vintka trgateT ae vrši pri vsakem i ramenu. Gospodična, ks-tera proda največ listkov v korist „Narodnega delavca" dobi krasno nagrado. Priporočamo nejtopleje vsem nešim tova rišem da se udeležijo te veselice, ker je deloma namenjena svrhom našega lista. Darovi. Akad. fer. dr. „Balkan" ao doposlali ra „Družbo Sv. Cirila in Metoda', „Dijaško pod. drnštvo v Trstu" in za ljudske knjižnice vzdrževane po omejenem drnštva: Pola 104 (Ferd. pl. Kieiomtjr). Gg. Abram Ema 1 E; Sedevčič Olga 1 E; Gladina Andrej 1 E; Stubel A dal be rt 2 E; Ferdo in Nina pl. Eleinmtjr Z E. Srčna hvala. (Pride še,) V spomin padlih žrtev v Ljubljani sta posUia dva železniška uradnika is Trentma 10 K z& moško podružnico av. Cirila in Me-tada. — Anton Merfid ic Povirja nabra! uaed „grešnimi volivci" pod geslom : — „Pri Ma-herčiču zbrani, — Svojemu teptanemu naroda vdani, — Polagajo mali d«.r — Trpeči domovini na altar" — E 6*20 v isti namen. Ti svoti hrani uprava. Vesti iz Goriške. x Slovenci v furlanski splošni kuriji. — Eakor znano ao goriški Slovenci oddali v lahkem volilnem okraja nad 700 g'a*ov. Povdarfati moramo, di to naše štdmo riti od daleč ne odgovarja dejanski cumerićai siii Slovenci I rsta in izven Trsta! Ocvoril sem prvo dalmatinsko žganjarno in zaloge v Trstu, ulica Ohega St. 10 ■ sIot. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinej&i dalmatinski tropinovec po Kron 1'20. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam ee elamemu občinstvu za obilen obiak t nadi, da velja beseda bvoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefačić ■ ov« togrsbM fodjstis. Potrtim Brcem naznanjajo podpisani svojim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno veat, daje njihova hči, oziroma sedtra Ana Benulič po dolgi in mučni bolezni v cvetu mla-doati danes opoludne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnic« bo jutri v četrtek ob 5. uri popoludoe iz hiše žalosti, ulica San Zen< ne it. 17. TRST, 29. septembra 1909. Žalujoča sati, bratje in sestre. I VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza >Tuova je bogato založena z veliko izbero zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Mera srajc, oTratnito?. ovratnic, zapestnic iti. - Na željo se rošlljajo uzorci- ZAHVALA. Podpisani se iz dna srca zahvaljnjeti vsem onim cenjenim osebam, ki so ju o priliki prebritke izgube njiju ljubljene matere, stare oziroma prastare matere Josipine udove Pertot rojene Bertos tešili ter blago pokojnico v tako obilem številu spremili k večnemu počitku. Posebno bodi izrečena pri-rčna hvala g. dež. posl. Svetku Martelancu, gg. učiteljem in učiteljicam, raznim udeležencem od blizu in daleč, častiti duhovščini ter darovateljem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je pogreb blage pokojnice izvršil na tako veličastven način. TRST-KOJAN, dne 29. septembra 1909. Žalujoči rodbini: PERTOT—PREGELJ. Karol Kavšeka nasled. Schneider & Veroišek Trgovina z železnino in zaloga vsakovrstnih strojev v LJUBLJANI Dunajska cesta 26, pripereea tvojo bogata zafege tr&vsrm, a in, cementa, Š torij in sploh vse želez, aa stavbe, orodja in kak. posode Poljedelske stroje kakor: riatllaios, alanarezaloe, gapelja la eplah vae r.i.Vd.r!': MOTORJE NA BENZIN. Poenemalke za mleko, vrče za mleko in vae priprave za mlekarstvo. —Zahtevajte oealke zastonj. -shhr Odlikovana lekarna Prendini se je včeraj zopet odprla v ul. Tiziano ^Vecellio 16 vogal ulice Vittorio Alfieri. Kupujte NARODNI KOLEK. Majcen Miloš... mizar - Trst - uliea Leo Štev. 2 prlptroča slavnemu občinstvu ^^H 1| svojo mizarnico. m\ 1 o I # I 9 9 I JU Zzdelvje vsaJcovrstno, tudi L^J ■ ZTAJFIHE JŠE POHIŠTVO H zoBomrasti - iuatobij Dr. Viktor MM Trst, Biku San Gfovannl 1,1. nads. od 9. do I. in od 3. do 6. HUSi**n*KH**HH*XX Širite „Edinost". ■ Cement - Portland ■ „SALONA" i Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA. Letni prolzoodl: 10.000 anžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 NOVO POGREBNO PODJETJE z bogato oprem za vsa ko- COPSO 49 (Piazza Goldoni) vrstni pogreb. in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo In drobno. otran VI ►EDINOST« št. 2T4 V Trstu, 30, septembra i90J Slovencev v mestu. Slovenci bi bili prav labbo dosegli skupno nad 1400 glasov, ko bi •e bile izvršile predpriprave pravočaanc. Sklenilo se je rastopiti a števaimi kandidati kimaj par dni pred volitvami, namesto da bi se bilo poskrbelo poprej, to je, predao je potekel reklamecijski rok. Eaj tscega ae ce sme vefi pripetiti 1 Na sto in sto naših ve lilccv ai bilo niti vpisanih v volilne imenike, par sto pa je bilo sicer še vpisanih, a niso dobili volilnih izkaznic, ki leže ie d8nea na magistratu. Čisto navaden apel oa volilce je •p;aril na noge nad 700 volilcev in da-ai to število ne cdgovarja niti polovici dejanske nnmerične moči Siovencev, je že dacea gotovo, da smo spravili Lahe z našimi glaaovi v ožjo volitev! Mi bomo torej brez druzega cdlcčevali med Lahi na ožji volitvi. D-snea še ne vemo, komu naj pripomoremo do zmage, v ta namen je sklican za danes dotični cdbor na važno posvetovanje. Kakor ae vidi bomo Slovenci vedno intenzivnejše rd!očevali o usodi laških furlanskih mandatov. Slabi in krivični volilni red, ki ao ga Lebi izdelali, ae tu najbolj maščuje nad njimi semimi! Strokovna nadaljevalna čoia za zidarje v Renčah prične šol. leto 1909/10 a 1. oktobrom. Vsprejtmajo se učecci, ki so dovršili ljudsko Šolo ter ai hočejo izvoliti da«ki stan. _ Vodstvo. Vesti iz Istre, Ljudska knjižnica v Dekanih. — Ker ae cfioijelno odpretje knjižnice ni moglo obaviti dne 19. t. m. radi preobširnega slavnoatnega programa, se je ista odprla v nedeljo 26. t. m. brez nobene cerimonije. Od tega dne naprej se bodo kaj igo delile vssko nedeljo in praznik pned in po blegoslovu. V&bijo se a tem vsi ljubitelji pouka in ?ab&ve, da marljivo segajo po knjigah. Da po ne bi v zgodah zmanjkalo v knjižnici knjig, ae apelira oa vse rodoljube in prijatelje izobrazbe in napredka ljudstva, da pcmsgsja kojižaici s tem, da pošiljajo knjige in daro7e v denarju, kar se ko vse hvaležno oglašalo v „Edinosti". Zahvala. Podpisan-', stoječi izven odbora narodne Čitalnice v Dekanih, štejemo si v sveto in prijetno dolžnost oajiskrenejše in najprisrčnejše zahvaliti se vsem častitim udeležnikom naie velike jnbileine slavnosti, ki se je vršila v nedeijo dne 19. t. m. V prvi vrsti se z največjo ■pcštljivostjo zahvaljujemo našim gospodom državnim in deželnim poslancem, posebno pre-blagcrodcemu gospodu Vekoslavu Spinč ću na krasnem poučnem govoru. Imenovani ae zahvaljujemo iz dna Brca slavnim pevskim društvom: „Velesili" iz Škednja, „Slavi" iz Sv. Mar. Magd. Spodnje, „Sloventkemu demu" ia Sv. Barbare, „Istrjkemu Grmiču" iz Škofije Spodnje, „S*mu" iz Beitokov, „VoJariču" iz iarjev, „Svobodi" iz Sv, Antona za lepo, ubrano in blažilno petje. Itkrena m bratska zahvala pa posebno neutrudni Sokolski godbi iz Buzeta z* blagohotno in nesebična sodelovanje na »sprejemu milih gostov in na za bavi! Živeli! Čast in h?ala vam, „Slavjanska čitalnica", „Sokol" in „Narodna del. organizacija* iz Trsta, da &te se udostojali se svojo veliko udeležbo poveličati našo zgodovinsko slavnoit. Čast in hvala tudi T*bi, mala in ljuba naša deklam o *alka Marica Gre-gorič I Čast in hvala tudi Vam, Dekančani, da ste o tej pnliki tako lepo okrasili svoje hiše z našimi čaatijivimi trobojnicam?. Vsem Vam imenovanim, ki ste na kakoršenkoli način pripomogli, da je naša omenjena jubilejna slavnost štiridesetletnega obstoja naše Dekanske Čitalnice vspala tako siiajno, kli ćemo iz dna hvaležnega srca: Hvala Vam, ^B6t Vam! Bog blagoslovi naše skupno delo ! Živili! V Dekanih, 28. septembra 1909. Josip Piciga župao, Ivan Banko, Ivan Kuret nedačitfl;, Kosmfna Fran obč. tajnik, Ivan Furlanič pravnik, Anton Gregorič cbč. cdb.. Josip Toškan obč. odb., Anton Košanc obč svetovalec, Josip Fortuna obč. cdb., Anton Gregorič obč. odbornik. * * * Pripomba uredništva. Pred tr zahvalo smo prejeli daljšo zahvalo od »trati •lavnoEtnega odbor?, ki pa po neljubi pomot Li bila cbjavljena. Toliko v opravičen e slav noitng^ cdborc. Razne vesti, Rektorji živinozdravniških visokih šol.— Cesar je dovclii, da bedo smeli Ločenši a šol-»kim letom 1909—1910 prcieiorji na visokih živinozdravniških šolah na Dunaju in v Lvovu voliti rektorja za dobo dveh let in boita rektorja za čaca svoje službe imela naslov: „magnificecca". Najdene vrednosti v Messini. Kakor poročajo italijanski listi, našli ao dosedaj v Meloni pod razvalinami denarja in draguljev v vrednosti več sto milijonov lir. Glasom najco veiih podatkov leži še pod razvalinami okelu 30.000 trupel. Bomba iz leta 1712. Iz Monakovega poročajo : B izu vojašnice v Laniavu je neki podčastnik našel a smodnikom nabito in zelc < obro ohranjeno bombo, ki je bila tam zakopana. Bomba je tehtala 80 kg, a je pc mnenju strokovnjakov iz 1.1712, iz časa obleganja LandaTK. Lepa soba pe odda takoj v ulici Miramar 9 II. stopnice v pritličju. 2000 Sobica ineblirana se odda takoj v najem. B?l-vedere 2 A, vrata 14. ti _1725 Mladenič »tar IS let i5če službe v kaki trgovini ali pisarni. Vešč je slovenskega ia netr škega jezika. Pogoji po dogovoru. - Naslov rove In^eratni oddelek Edinosti. 1723 I7IIPIOV19 eiuilio sprejema naročila, katera . lAlirjOlia OlVlIJa UvrSnie na domu naroč- Haileyeva repatica — najdena. — Iz Viela poročajo, da so odkrili na nebu toliko pričakovano Halkye*o repatico. Repatica bo meaeca aprila 1910 v cajblisoji bližini aolncu in naši zemlji. _ Gespodarstvo. Semena za člene kmetijske družbe. „Kmetijska družba za Trst in okolico" na znanja svojim udom, da ao ravnokar dcš'a naročena semena za jeaensko setev. Vsak ud. ki je plačal letninc, dobi b r e z p 1 a č n o Gostilna GllUiaSlO" U\u^a°7 porcijo dveh vrat motovilca in ene vrste sa-' jma pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. latišča. Oglasiti »e je take j v društveni pisarni - občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 u\ Galatti 12, II. od 10. Sejati treba v dobro pognojeno solčnate lehe v zatišju. Vspeh konjerejca. Posestnik Ferdinand Eaufman v Gaju pri Trbojah je prodal dva nedorasla žrebca domače reje državi za 8000 kron. nikov. Cene zmerne. — Smerdfl A. nelli St. 1 O, V. nad. ulica Giusti-1722 do 11. predpoludne.' .vv zemljo natISC6li1 pol-delavca za trgovino ali izučenega trgovskega pomočnika. Kje ? pove Inseratni oddelek Edinosti. 1655 Sodi mali in Valle 1. veliki se prodajo v ulici della 1523 MALI OGLASI je ra?unajo po 3 stot besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve?. Najmanjša pristojbina stan« 40 — Plafa se takoj. to itno snkrat ve?. 10 stotlnk. _ 1 Krasni gramofoni skimi komadi. Ulica CavaDa 4 K 32'— plošče s slovenskimi in brvat-1703 Išče se učenca z dere 8. dobro plečo, mizar Belve-1713 rn nrnc trgovina s hišo se proda. ::: bil yrUO Letni promet čez 500 000 K z malimi režijami. Zadostuje K 10 000 gotovine; ostanek po dogovoru. Kje» pove Inss-ratni oddelek Ediposti. 1710 Slovenci in Slovani! :: Naznanjam Vam, da sem odprl novo slovensko brivnico v ulici Eosco štev. 1, vogal Barriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim ! Udani Miroslav K ova č i č, brivec. 1657 .EDINOST1 Soba it. i. n. velika s prostim vhodom, razgled na ulieo se takoj odda. Vprašati v ulici deli* Istrria n. 1704 14-leten deček išče službo kot pekovski učenec. Marti a Pertot, Nabrežina 159. fl705 15-leten žina 159. deček išče službo kot učenec v prodajalni jestvin. Martin Pertot, Nabre- 1705 I Dr O rcebiirana soba h*; t a soj odda tik ulice LaCpd Acquedotto. Kje? pove InBeratni oddelek Edinosti. 1698 LAST** HIŠA = Teiefon št 262 LASTNA HIŠA ::: Telefon it 262 Največje narodno spedicijsko podjetje ———=- na Kranjskem ■ JOSIP SKERLJ Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v sped ejsko stroko spadajoča naroČila, flV katera izvzii tofino in solidno : po najnižjih, cenah, nnrannn rf^g^^S^Bfeft^ OBDasa tržaško posojil, in hranilnica V lastni hiši. registrovana zadruga z I m :: omejenim poroštvom :: | elefon št. 952. I Trst, Piazza Caserma Z, I. n. - (I Jhod po Slaunili stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vaakegs, če tudi ni ud in >3 1| 01 jih obrestuje lF^F ,B |4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6°a, na menjice po 69/fT na zastaveB po 5V,7» in na amortizaoljo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Uradne nre: od 9.—12. ure dopoledne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilniČDi račun 816 004. ■a najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hrani-ne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediii svojo deco. V kratkem se odpre znana prodajalna v novih prostorih ul. S. Sehastiano št. 7 Cene zmerne. Teiefon 1395 Oius^ naldiier wm trst - ulico Media 3 - TRST mt Zaloga jelovoga lesa m prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jel. lesa. I W Iibera vsakovrstnih obloženih in ostre t en i h | predmetov j z bnlcavega ia Jelovoga lesa itd Bogata Izbera obložkou. - Lopate za pektirle. Prilika ugodit.nakupa! krasna žepna smo za k2*95 ura z verižico Kupil sem SOO'COO komaJor, »ato pr ovaa)u in f.nfu" grozdja in vina :: Tadi prodaja ra debelo fižol, krompir in oljkino olje, ier irguja s šivalnimi in poljedelskimi stroji. Umetni zobje .v. so bo v. "M'iS r zobozdr^vntŠKem k. X Čermalc m §. 'mtUt T RS T gllos Csscrra' iS, II, aa 31ozUa. nureilo iferMs Civilni geometer. — ffvtorizovani zapriseženec Trst, ulica tluooa 42, li. nad. ■prejsi« merenjm, tLr'iorpo.'aeile, lntaiac'.jc Itd. ■ ploAno rta g>ouietriO:.a deia, /