Dobova Prvi tekoči trak v proizvodnji Lepo prvomajsko darilo so dobili delavci v Dobovi. Iz starih, napol dotrajanih prostorov, so se preselili v novi obrat. Tega so že komaj čakali. Stari del obrata bodo predelali v menzo, skladišče, garderobe, bolniško sobo in kurilnico. V Dobovi je torej stekel tekoči trak. S tem se zmanjšajo zastoji, stroški, zviša se produktivnost, nedovršena proizvodnja pa se zmanjša do najmanjše mere. In še vrsta prednosti je. Delavka ne ostane nikoli brez dela, ni ji treba vstajati z delovnega mesta, razbremenjen je delovodja in lahko več svojega časa posveti in-strukciji in kvaliteti dela. Po tekočem traku prejme delavka dva zabojčka: enega obdeluje, drugega ima v pripravi. Ko izgotovi „paket“, postavi zavojček na tekoči trak, prižge se rdeča lučka in lanser postavi drugi zavojček dela. Tako teče delo vseh osem ur. Nemoteno, hitro. Primerjati stari obrat z novim je nesmiselno. Novi prostori imajo urejene klimatske naprave, primerno svetlobo, sanitarije. Obrat je za Dobovo velika pridobitev. Ko bodo postavili drugi tekoči trak, se bo lahko na novo zaposlilo petdeset delavcev. Toni Gašperič GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE Prispevek k stabilizaciji ali prostovoljno delo na dve prosti soboti Čeprav nas je večina zaposlenih že delala vsaj eno prosto soboto za stabilizacijo, od kar je bil sprejet sklep o tem, mi je urednik „Vezila“ naročil, da naj napišem pojasnilo o razlogih, ki so vodili delavski svet, da je sprejel takšen sklep. Ker ni dobro, da se zameriš uredniku, posebno, če je to TONI, ki se te lahko „privošči-mo“ v kakšnem svojem prispevku, sem predlog takoj sprejel. Sprejel sem ga predvsem zato, ker je bilo v posameznih delovnih enotah morda premalo pojasnjeno, zakaj je prišlo do stabilizacijskih ukrepov. Ko je tekla razprava o rezultatih poslovanja v lanskem letu, je poslovni odbor ocenil stanje za neugodno. Vendar so bili pred nami novi pogoji gospodarjenja, ki so postavili pred sleherno organizacijo dolžnost, da se ji prilagodi. Naloga je bila jasna: stabilizacija mora uspeti! Zato so potrebni določeni ukrepi: zmanjševanje stroškov, večji red, več discipline, smotrnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, zamrznitev osebnih dohodkov, izdelava stabilizacijskih načrtov, manj reklame in reprezentance ter drugi ukrepi. Razpravljali smo tudi o tem, kako bi najbolj učinkovito opozorili vsakega delavca, da je vse odvisno od nas vseh in od našega deleža k stabilizaciji. Sprejeto je bilo stališče, da bi bilo prostovoljno delo na dve prosti soboti primerna akcija. Da je res tako, je pokazal tudi odmev v javnosti in tisku o naši odločitvi, ko smo lahko brali samo pohvalna poročila. Tudi sprejem te odločitve v kolektivu je ••••••••••• Sodelujte v našem listu VEZILO! pokazal, da je naš delavec pripravljen podpreti organe upravljanja pri prizadevanjih, da se čim več ustvari. S to odločitvijo smo samo sledili drugim kolektivom po vsej domovini, ki so že v lanskem letu namenili dohodek od prostih sobot za stabilizacijo. Nekatere delovne organizacije so delale po 4, 5, 8 in več prostih sobot. Dohodek od tega pa so prispevale za različne namene. Nekateri so ga nemenilfza izgradnjo stanovanj za delavce, drugi za reševanje socialnih problemov, mi pa smo ga namenili za sklade. S to svojo odločitvijo smo povečali akumulacijo, za vsak slučaj, če ne bi dobro „štartali“ v prvem tromesečju. Ko bo izdelan izračun, pa bomo videli, kako se je naš prispevek odrazil pri dohodku. Prav je, da se ob takšnih akcijah spomnimo na tisoče opravljenih prostovoljnih ur, udarniških akcij in drugih prispevkov, s katerimi smo se lotili izgradnje domovine od prve petletke dalje. Takrat smo želeli premagati posledice vojne in zaostalosti. Danes pa je namen prostovoljnega dela in vlaganje sredstev premagati ali preprečiti vzroke, ki povzročajo nelikvidnost in gospodarsko nestabilnost. Prva akcija nam je uspela, zato ne dvomimo tudi v uspeh druge. Mirko Jelenič ,.Marija, pokliči mi, prosim, Ljubljano, Beograd, Trst .. .“ In Marija Matekovič, telefonistka v tovarni BETI, kliče neutrudno in vestno. Se jezi, če ne dobi zveze, pripravljena pa je tudi na šalo in smeh. (Foto: Pavle Riznič) DOPUSTNIŠKA GARDEROBA Bliža se čas dopustov. Namenili sva se predstaviti nekaj najinih zamisli o dopustniški garderobi: enostavni, praktični in modemi. Vedno se pred pripravljanjem kovčkov sprašujemo: kaj in koliko oblačil vzeti na dopust. Priporočava vam, da vzamete s seboj čim manj, saj ni prijetno potovati prehudo obložen s prtljago, zato pa morajo biti kosi vaše garderobe taki, da jih boste lahko kombinirali na več načinov. Podoba takih kombinacij bo zelo učinkovita, saj boste dajale vtis, da ste vsak dan v drugi obleki. Na ta način pa lahko garderobo prilagodite tudi vremenskim razmeramm oziroma potrebam. Za potovanje so vsekakor Zadovoljni z obiskom V začetku aprila so nas obiskali študentje višje tekstilne šole iz Maribora. Na dvodnevnem popotovanju so si ogledali več podjetij dolenjskega in ljubljanskega bazena. V našem podjetju jih je po zdravil direktor splošnega sek torja in predsednik DITT. Poka zah smo jim našo tovarno. Štu dentje so pokazali veliko zani manja in vprašanja so se kar vrstila. Še posebno jih je zanimal obrat teksturirnice in HT aparati za barvanje teksturirane preje. Četudi dobivajo štipendije od drugod, so spraševali, kakšne možnosti bi imeli za zaposlitev pri nas. Povedali smo jim, da nam primanjkuje strokovnega kadra. Strokovnjakom, ki so pripravljeni začeti novo življenje v Beli krajini, so vrata tovarne Beti široko odprta. Veseli smo, ker smo se srečali z bodočimi strokovnjaki slovenske industrije. Zadovoljni bomo, če smo jim le malo pomagali pri izobraževanju. Ružiča Škof najbolj udobne hlače in neopri-jeta tunika, kakršne so trenutno tudi zelo priljubljene in moderne. Material naj bo lahek in hladen: platno, bombaž, barve pa sveže in učinkovite. Letos so zelo čislane rumena, rdeča, roza, peščena in seveda bela barva. Razen tega naj bo v vašem potovalnem kovčku še krilo z gubami in bluza z dolgimi rokavi iz istega potiskanega blaga. Kombinirate lahko krilo in tuniko hlačnega kompleta, ob hladnejših večerih pa oblecite spodaj še bluzo, okrog vratu zavežite ruto ali pripnite ogrlico. Možnosti za kombinacije je še več. Če imate same premalo domiselnosti, si oglejte na najinih skicah, kaj vse lahko naredite iz štirih kosov garderobe. Zraven potrebujete le še eno ali dve poletni obleki, vse drugo pa bo odveč. Kakšne naj bodo? To je odvisno od vas od vaše postave in od tega, v kakšnem kroju se najbolje počutite. In še to: tudi če ne greste na moije, vzemite s seboj kopalke, čeprav le za sončenje. BOJANA PETRIČ in ANDREJA VODNIK Modefest končan 24. aprila je bil končan IV. jugoslovanski festival mode - MODEFEST 73, na katerem je z oblekami iz diolena iz acryla sodelovala tudi Beti. Festivalska karavana je prepotovala nekaj tisoč kilometrov ter imela predstave v dvaindvajsetih največjih jugoslovanskih mestih. Gledalci so ocenjevali najnovejše izdelke jugoslovanske tekstilne industrije. V skupini proizvajalcev trikotaže je dobila zlati Modefest ARENA iz Pule, mi pa smo prejeli srebrni Modefest. Na IV. jugoslovanskem festivalu mode je bila ocenjena tudi kolekcija iz tako imenovanega ,,partizanskega stila", ki naj bi ga osvojili predvsem mladi. ,partizanski stil“ so oblikovali mladi kreatorji iz Jugoslavije na temo naše narodne revolucije. To so odločitve Poslovni odbor Belokranjske trikotažne industrije BETI Metlika je na seji 16. aprila sprejel naslednje sklepe: • Kolektivni dopust v podjetju bo trajal od 14. do vključno 31. julija 1973. Obrat družbene prehrane in sindikat sta zadolžena, da poiščeta možnost letovanja tudi v raznih počitniških krajih in v drugih počitniških domovih. • Cena v našem počitniškem domu v Seči bo za poslovne partnerje 60 din na dan. Bivanje v Seči se jim omogoči pod pogojem, da dom ni zaseden z našimi zaposlenimi, in sicer v času pred in po kolektivnem dopustu. • Regres za zaposlene, njihove otroke in zakonske tovariše velja tudi v drugih domovih, če je naš dom zaseden. 9 Z vednostjo občinske skupščine Metlika bomo posredovali podjetju KOMET pobudo za ustanovitev izobraževalnega centra v Metliki. 0 V komisijo za zbiranje ponudb za gradnjo obrata v Črnomlju so imenovani: Niko Zupanič — predsednik, za člana pa inž. Franjo Oletič in direktor Vladimir Gošnik. • Iz sredstev za družbeno gradnjo stanovanj se nameni 43.000 dinarjev za nabavo kuhinjske opreme v novem 12-stanovanjskem bloku za naša stanovanja. • Za predsednika poslovnega odbora je bil ponovno imenovan Anton Štrucelj. I I Preprečujmo nesreče pri delu! i i Lani smo zaradi poškodb pri delu izgubili 454 delovnih dni Vzroki za nesreče pri delu niso samo tehnične in ekološke narave, saj je teh le neznatno število. V veliki večini se pojavljajo poškodbe, ker delavec ne obvlada svojega dela oziroma ni dovolj spreten, ali ker delu ni kos zaradi zdravstvenih in fizičnih nesposobnosti. Včasih je vzrok nesrečam tudi nedisciplina ali malomarno opravljanje dela. Takih poškodb je žal naj več. Med vzroke za nesreče prištevamo še neobveščenost o nevarnostih na delovnem mestu. Ne gre prezreti tudi alkohola, ki je prav tako eden resnih povzročiteljev nesreč. Marsikdo name- sto zajtrka doma pred službo zavije v bife. Poglejmo, koliko nesreč smo imeli v zadnjih dveh letih: v 1972 se je povečalo število zaposlenih na 1399, medtem ko je bilo 1971 zaposlenih 1378 delavcev. Hkrati se je število nesreč zmanjšalo od 65 v 1971 na 48 v 1972. Smrtnih nesreč ni bilo, pač pa se je pri delu poškodovalo 37 ljudi, na poti v službo pa 11 oseb. Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 324 delovnih dni, zaradi poškodb na poti v službo pa 130 delovnih dni. Skupaj smo zaradi nesreč izgubili lani 454 delovnih dni! Podatki kažejo, da se je število izgubljenih delovnih dni v primerjavi z letom 1971 zmanjšalo, tako je lani odpadlo na eno nesrečo poprečno 9 izgubljenih dni, leto dni prej pa 10,2 delovna dneva. Prav tako kaže, da se je lani v primerjavi z letom 1971 zmanjšalo število ponesrečenih na 100 zaposlenih iz 5 na 3,6. In kako so bile nesreče porazdeljene po obratih? — barvarna: 8 nesreč, 102 izgubljena delovna dneva; — konfekcija: 8 nesreč, 62 izgubljenih delovnih dni; — pletilnica: 5 nesreč, 41 izgubljenih delovnih dni; -kodranka: 4 nesreče, 39 izgubljenih delovnih dni; — vzdrževalna skupina: 4 nesreče, 32 izgubljenih delovnih dni; — skladišča: 5 nesreč, 28 izgubljenih delovnih dni; — mehanična delavnica: 2 nesreči in 12 izgubljenih delovnih dni. Podatke navajamo zato, da bi se ob njih zamislili in vsak zase skušali doprinesti k zmanjšanju števila nesreč. BOJAN CIMERMAN Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu se je BETI dobro odrezala Na fotografiji vidimo razstavni paviljon tovarne. (Foto: Mirko Ve- Kje bodo letovali? Naš Srečko - igralec Srečka Erjavca sem srečal v garderobi v Metliki. V kleti, kjer je garderoba. Mazali so ga po obrazu, da bi ga pripravili za nastop v Luciji. Igral je njenega brata. Srečko se izpostavlja na odru kot amater. Poleg službe v našem predstavništvu igra v Šentjakobskem gledališču. - Čez dvesto predstav bomo imeli letos. Prečasali bomo vso Slovenijo. Kulturne skupnosti nam dajo dela. Ne pritožujem se. Čas mi je izpolnjen. Potegnil je glavnik po črnih laseh in si počesal glavo, ne Slovenije. Gledal sem ga na odru in potem v hotelu. Dva človeka v enem. Življenje na odru vaje in delo, svet pozabe. Beg. V hotelu se sreča Srečko z vsakdanjostjo. Utrujen je. Dosti mu je. Komaj čaka, da gre v Ljubljano. Tam je njegov svet in njegov dom. Ga bo kdo spoznal do tenkih strun? Se bo razdal odru? Podeželju? Domu? Prijateljem? Kako bo izgorela njegova življenjska energija? - Ob prizoru Lucijine smrti ljudje jokajo. Povsod, je rekel. Tudi v Metliki so smrkali. Ljudje le niso tako trdosrčni, kot dajejo vtis. Kame-nit oklep z meho sredino. Ali pa potrebujemo romantiko? Tragične smrti tragičnih? Življenje in smrt na odru sta romantična. Zapustimo dvorano in hrup motorjev nas potisne v drug svet. Lucije ni več in časa za solze tudi ne. Življenje je trdo. Kajne, Srečko? TONI GAŠPERIČ Vsak čas bodo dopusti. Eni bodo odpotovali na j morje, drugi v planine, tretji bodo „pljunili v roke“ in doma gradili domek, razbijali zemljo na njivi ali bodo odpotovali k sorodnikom, kjer jim bodo v breme. Vsakega gosta je tri dni dovolj, pravi pregovor. Za dom v Seči dobi človek regres. Za deset dni. Zaposleni v Beti plačajo tako iz svojega samo 40 dinarjev. Otroci do treh let nič, do desetih let polovico, nato polno ceno kot odrasli. Tisti, ki niso člani našega kolektiva, a so zaposleni, plačajo 80 dinarjev dnevno. Nezaposleni 40. Se razume, če imajo v tovarni zaposlenega sorodnika, bližnjega. Ko bo dom v Seči poln, bo na razpolago regres za letovanje v drugih domovih. ŠTEFAN MUHIČ zaposlen v skladišču gotovih izdelkov: „Četudi pension v Seči ni predrag, tja ne bom šel, ker ni denarja. Bom doma. Počival bom. Noročen imam tudi avto — fička in če ga bom do takrat dobil, bom šel kam na izlet. Prevažal se bom naokrog.“ MILENA BAJUK, zaposlena v skladišču gotovih izdelkov: „Ne, v naš dom v Seči ne bom šla. Letos nameravam prekrižariti južno Primorje. Slovenskega kolikor toliko poznam. Dopust bom preživela v Rovinju. Ne, cena v Seči ni previsoka za nas. Za partnerja je 80 dinarjev le malce preveč. Se ti ne zdi? “s, JOŽICA STEINER, zaposlena v trgovini: „Ne bom šla v dom Beti. Če bi šel še mož in otrok, bi to preveč veljalo. Šli bomo s Kompasom na dopust. Enkrat sem že bila, bilo je zelo v redu. Odlično. Bila sem v neki vasi zraven Zadra. Blizu je bilo kopališče. V Seči je kopanje preveč oddaljeno.“ MARTIN MARAJN, šofer: „Prijavil sem se za dopust v Seči, ker tam še nisem bil. Z menoj bo šlo tudi dekle. Tako jo najbolj poceni odnesemo. Res je za punco cena za bivanje le nekoliko previsoka, a bo šlo. Tamkaj bova ostala sedem, morda deset dni."‘ PAVLE KRAJAČIČ, šofer: „Na dopust ne bom šel nikamor. Ni denarja. Doma bom s svojima majhnima otrokoma in z ženo, ki ne bi hotela na morje. Sam ne grem nikamor." Toni Gašperič ■■■■■■■■ »PREBEREM VSE« S JOŽICA DRUGO VIČ, delavka v obratu Dobova: „ V podjetju sem deset let. Marsikaj se je spremenilo od dni, ko sem prvič stopila skozi tovarniška vrata. “ - Kje stanujete? „Z možem imava hišo. Tudi hčerkico. Hodi v četrti razred. Zdaj je za starše dobro. Otroci gredo lahko v vrtce, na mojo hčerko so pazile sosede. “ - Pa kulturno življenje? „Žal nam navadno ravno za kulturno udejstvovanje zmanjka časa. Tudi meni. Nasploh je v našem kraju bolj malo kulturnega življenja. Je zanemarjeno. “ - Sodelujete pri upravljanju podjetja? „Pred leti sem bila predsednica delavskega sveta. Zdaj ne več, sem preveč zaposlena. Z dogajanji v podjetju sem zelo dobro seznanjena. Večkrat imamo sestanke, kjer nam povedo vse, kar mora vedeti dober dela- vec. Tudi Vezilo veliko pripomore k temu, da vemo, kaj se dogaja. Zmeraj preberem glasilo v celoti. “ — Greste na dopust v Sečo? „Ne. Tam nisem bila še nikoli. Gremo drugam. Veste, mož študira, pa mu omogočijo dopust Jožica Drugovič je prijazna ženska. T. G. Postopoma k spremembam V BETI računajo, da bodo prve TOZD zaživele konec septembra Kot je izjavil Mirko jelenič, predsednik komisije in član delovne skupine ki jo je imenoval poslovni odbor tovarne BETI za pripravo analiz o organiziranju TOZD, je že precej narejenega. Delovna skupina izhaja pri obravnavi tega gradiva iz stališča, da je potrebno za vsak del podjetja ugotoviti, kakšne možnosti ima za osamosvojitev. Na osnovi ustavnih določil za vsako delovno in ekonomsko enoto v podjetju ugotavljajo, če bi lahko samostojno poslovala. Analizo delajo tako za obrat kodranke in volne, za rashel in snutkovno pletilnico, za krožno pletilnico, za barvarno in konfekcijske enote v Metliki, Črnomlju, Mirni peči in Dobovi, za obrat družbene preskrbe, izobraževalni center, za uslužnost-ne dejavnosti in skupne službe. Kot kaže zdaj, bo na mah težko ustanoviti tiliko TOZD, ker so ponekod kljub zadoščenim formalnim pogojem še druge težave. Razčistiti bo treba vprašanje skupnih prostorov, skupnih virov električne in vodovodne napeljave, prepletanje tehnoloških postopkov v konfekcijskih obratih in kadrovska vprašanja. Komisija meni, da bodo z organiziranjem TOZD začeli kma- lu, toda postopoma. Najprej bodo organizirali tiste, ki izpolnjujejo največ pogojev, nato pa bodo organiziranje TOZD širili. Po zdajšnjih pripravah sodeč bodo v okviru BETI prve ustavne spremembe s tega področja zaživele do konca septembra. Morda je med nami? Kaže, da bo metliška mladina jeseni dobila klub, v katerem bi se moralo razviti zdravo mladinsko življenje. Mladi bi lahko organizirali pogovore, predavanja, filmske in literarne večere, šahovska in namiznoteniška tekmovanja, ure pravljic za naj-mlajše. Tudi ples in družbabne igre ne bi smeli pogrešati. Še vrsta možnosti je, kako izrabiti prbsti čas. Vprašanje je le, kdo bo prevzel organizacijo klubskega življenja. Potrebna bi bila skupina mladih, ki bi se ukvarjala s temi stvarmi. Morda bi se v našem kolektivu našel mlad človek, ki bi imel veselje do delovanja v mladinskem klubu? T.G. • • • LETOS LEP PRAZNIK V obratu Mirna peč smo letošnji 8. marec proslavljali še posebno slovesno in lepo. Sindikalna organizacija je v sodelovanju z našo mladino pripravila pester kulturni program, proslave pa so se udeležile skoro vse žene iz kolektiva in upokojenke. V programu so se zvrstile recitacije, pevske točke, tovariš upravnik pa je v lepem govoru prikazal položaj žene nekoč in danes, obenem pa nakazal bodoče naloge za izboljšanje življenjskih razmer naših proizvajalk. Med nastopajočimi smo imeli v gosteh tudi pevski zbor Gorjancev iz Straže in Dolenjski oktet. V imenu vseh zaposlenih mater in žena ter deklet se najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam pripravili tako lep praznični večer. JOŽA RAJŠELJ NAŠE SO PRVE Učenke poklicne šole BETI so sodelovale na nedavnem kvizu o znanju iz NOB. Tekmovanje je organizirala občinska konferenca ZMS Črnomelj v počastitev dneva OF, prireditev pa je bila 26. aprila zvečer. V ostri borbi so naše učenke zasedle prvo mesto. Čestitamo! Vsi so bili zraven 9. maja so v kolektivu BETI prvič organizirali sestanek z interesenti za stanovanja, udeležili pa so se ga tudi člani komisije, ki ureja stanovanjska vprašanja. Skupno so ugotavljali možnosti za razdelitev 6 družbenih stanovanj, ker je prosilcev okrog 50. Komisija je pripravila predlog za razdelitev stanovanj po merilih, ki upoštevajo leta službe v kolektivu, socialni položaj prosilca in potrebo po njegovem delovnem mestu. Sestanek je bil precej buren, končno besedo o stanovanjih pa bo imel poslovni odbor. Za starše učencev poklicne šole so pripravili po končanem roditeljskem sestanku manjšo modno revijo, s katero so bili zelo zadovoljni. Nekateri so prvič videli tako prireditev. (Foto: P. Riznič) C 'N Ko sem iskal v obratu Dobova mlado delavko, do bi se z njo kaj pogovoril, mi je mojstrica s prstom pokazala na dekle, ki ji je šlo na smeh. Milena Vučajnšek je mlada. Stavim, da v mislih večkrat preganja mlade fante. Je pa članica mladinskega predsedstva v njihovem obratu. „Mladinski aktiv smo ustanovili pred dobrimi štirimi meseci. Imeli smo že več sestankov, na katerih smo v glavnem predelali gradivo, ki smo ga dobili z občinske konference Brežic. “ — Koliko vas je mladih v Dobovi? „Podjetje ima petnajst mladih članov v aktivu. Trinajst deklet in dva fanta. “ - Stavim, da je dekle Želja: klub predsednik. „Ne, je fant! Jože Bla-žinč. “ - Kaj boste delali? „Ne vem. Pravih načrtov še nimamo. Nismo še govorili o športni ne o kulturni dejavnosti. Morda bomo dobili svoje prostore, nekakšen klub. Lahko bi igrali šah, poslušali plošče, gledali televizijo, se sestajali v prijetnih prostorih. Res, mladinski klub bi radi dobili. “ In Milena Vučajnšek je šivala naprej. TONI GAŠPERIČ v__________________________ J „Tovariš šef, moj predlog je sledeč: vaša hči, vaš avto in jaz bi se malce sprehodili... Novice iz šole V soboto, 7. aprila, smo učenke priredile ples, ki je bil dobro obiskan. Vsem, ki ste nanj prišli in nam ga pomagali organizirati, lepa hvala. Ker nismo imeli počitniške prakse, smo šli za dva dni v šivalnico in krojilnico. Upamo, da bomo lahko v proizvodnji premagovali težave, s katerimi se bomo srečevali. Pri praktičnem pouku smo šivali tudi otroška krila, hlače in otroške obleke z gubami. Delali smo iz acryla in diolen lofta. Izdelke prodajajo v naši trgovini. Šivale smo tudi obleke in kostime iz diolen lofta in yerseja za modno revijo v Pragi. Modeli oblek so nam všeč. Nove možnosti prevoza Podjetje za prevoz potnikov AUTOTRANSPORT iz Karlovca nas je prosilo, naj objavimo v našem glasilu vozne rede avtobusov, ki vozijo na progi Karlovac-Ozali-Metlika in Karlovac-Ribnik-Metlika! Podjetje si prizadeva ugoditi vsem, ki se vozijo na delo in z dela. Tako so uvedli novo avtobusno progo. Ob 5.15 odpelje avtobus iz Ozlja, s katerim se lahko vozijo delavci iz Kamanja, Bubnjarc in drugih vasi. Vozni red je takle: KARLOVAC - RIBNIK - METLIKA S RD S RD RD NiPr. RD 1 2 3 KM POSTAJE 4 5 6 7 _ 12,40 18,00 0 KARLOVAC 7,40 15,20 — 13,10 18,30 14 Netretič 7,10 14,50 - — - 13,20 18,45 19 Griče 7,00 14,40 — - 13,30 18,50 22 Lipnik 6,55 14,35 - 5,15 13,35 18,55 25 Ribnik 6,50 14,30 22,00 22,25 5,20 13,40 19,00 29 Žakanje 6,45 14,25 21,55 22,20 5,26 13,46 19,06 31 Jurovski Brod 6,40 14,19 21,49 22,14 5,28 13,48 19,08 32 „Beti“ - „R“ 6,35 14,17 21,47 22,12 5,30 13,50 19,00 33 METLIKA - 14,15 21,45 22,10 LEGENDA: S - avtobus vozi stalno RD - avtobus vozi samo ob delavnikih Nipr - avtobus vozi samo ob nedeljah in praznikih RD RD RD RD S RD 1 2 3 4 5 6 KM 5,40 12,40 15,30 20,30 : 22,20 0 5,15 6,06 13,15 16,05 21,05 : 22,55 19 5,20 6,10 13,20 16,10 21,10 22 5,22 6,12 13,22 16,12 21,12 23 5,30 6,20 13,30 16,20 21,20 28 5,34 6,22 13,34 16,24 21,24 30 5,36 6,23 13,36 16,26 21,26 31 5,40 6,25 13,40 16,30 21,30 33 5,44 6,28 13,44 16,34 21,34 35 5,46 6,30 13,45 16,36 21,36 36 5,48 6,33 13,48 16,38 21,38 37 5,50 13,50 16,40 21,40 38 KARLOVAC - OZALJ - METLIKA KARLOVAC OZALJ st. grad Ilovac ozaljski Mlin kod pruge Kamanje želj. st. Kamanje Orljakovo Bubnjarci „R“ Bukovac Jurovski Brod ,Beti“ — „R“ METLIKA LEGENDA: S — avbobus vozi stalno RD - avtobus vozi samo ob delavnikih Podjetje AUTOTRANSPORT priporoča delavcem, naj si priskrbe mesečne vozovnice, ker so v tem primeru deležni ugodnega popusta. Mesečna karta velja za neomejeno število potovanj, dobi pa se na avto- busni postaji v Karlovcu, Zrinjski trg. Podjetje je pripravljeno poslati v BETI tudi svojega zastopnika, ki bi od 20. do 25. v mesecu prodajal mesečne vozovnice, če bo dovolj interesentov. S RD RD RD S 7 8 9 10 11 6,50 7,35 15,20 18,00 20,25 6,15 6,45 14,45 17,25 19,50 6,10 6,40 14,40 17,20 19,45 6,08 6,32 14,38 17,18 19,43 6,00 6,30 14,30 17,10 19,35 5,56 6,26 14,26 17,06 19,31 5,54 6,24 14,24 17,04 19,29 5,50 6,20 14,20 17,00 19,25 5,46 6,16 14,16 16,56 19,21 5,44 6,14 14,14 16,54 19,19 — 6,12 14,12 _ _ 5,40 6,10 14,10 16,50 19,15 Alkohol na delovnem mestu Ne pijte na tešče, preden greste v službo! Alkohol uživamo za vsakodnevno poživitev in sprostitev, če ga uživamo zmerno in ne v prevelikih količinah. Pri prevelikem uživanju nam ruši telesno in duševno zdravje ter je vzrok moralnega propada ljudi, marsikatere družinske tragedije ter prometne nesreče ali nesreče pri delu. Kronično uživanje alkohola se pozna tudi pri delavcih na delovnem mestu. Dva deci vina, Šilce ali dve žganja ali kakšne druge žgane pijače, ki jo zaužije delavec pred službo, posebno še, če je to na tešče in postane navada, vodi gotovo v kronični alkoholizem. Nesreča ni daleč. Pa tudi konflikti takšnega de- lavca z okolico niso redki. Tako je kronični alkoholizem vzrok za obolenje želodčne in črevesne sluznice, slabi delovanje jeter, ledvic, v nevarnosti je srce, ožilje, lahko se vnamejo živčne celice z vsemi posledicami — vse to pa vpliva na povečano število nesreč in izostanki z dela gredo v ,,zavidljivo“ višino. Alkohol največkrat onesposobi ljudi med tridesetim in petdesetim letom, torej v najboljši dobi človeka, ki zaradi tega ni več sposoben za resno delo. To ga privede do bolniškega staža ali invalidske upokojitve. Velika škoda za posameznika in družbo! Alkoholičarji postanejo breme za svojo okolico in delovno sredino. Že pri 0,5 % alkohola v krvi se zmanjšajo refleksi, poveča se objestnost, predrznost in nerazsodnost človeka na delovnem mestu. To privede do sporov in nenazadnje do nesreče. Vsakdo naj uživa alkohol po pametni presoji, vsekakor pa ne pred odhodom na delo in še posebej ne na tešče, če hoče, da bo na delovnem mestu napravil tisto, kar sam želi in kar delovna organizacija pričakuje od njega! Le tako se bo vrnil k domačim zdrav in ne morda invalid. Dr. A. Šuklje Metliški obrat je v zadnjem času pridobil novo skladišče na tovarniškem dvorišču. Ta gradnja je bila nujno potrebna (Foto: R. Bačer) ZA ŽENE l\ll NOČNO DELO Število žena in mladine na nočnem delu smo že zmanjšali, vendar moramo iskati nove možnosti za ukinitev nočnega dela Čeprav je Jugoslavija ena izmed podpisnic mednarodne konvencije o postopnem ukinjanju nočnega dela mladine in žensk, ki je bila sprejeta že leta 1956, smo pri nas kaj malo naredili, da bi to načelo v praksi zaživelo. V začetku aprila letos je bila v Mariboru sklicana konferenca predsednikov osnovnih organizacij sindikalnih podružnic tekstilne, usnjarske in obutvene industrije, posvečena pa je bila samo problematiki nočnega dela žena in mladine. Na tej konferenci je bilo veliko razprav in izrečenih je bilo veliko kritik. Ugotovili smo, da veliko delovnih organizacij ni za reševanje tega problema naredilo prav nič lovna organizacija ukrepati. V BETI ta problem poznamo, ni pa hudo pereč. Prizadevamo si zmanjšati število zaposlenih žena v nočni izmeni. Uspeh ni izostal, saj smo število zaposlenih žena na nočnem delu od leta 1971 zmanjšali od 240 na 90. Večina žena, ki še dela ponoči, pa opravlja tako delo, kjer bi jih moški težko nadomestili. Prepričan pa sem, da imamo še taka delovna mesta, kjer bi žensko delovno silo lahko zamenjali z moškimi kolegi. Tako bi ženskam omogočili dnevno delo, nudili pa zaposlitev moškim, saj je znano, da ti v domači občini težko najdejo službo. Seveda pa bi morali žene z nočnega dela premestiti na noč zdoma, se ne morejo dovolj posvečati varstvu otrok, zato so večkrat prizadeti tudi njihovi otroci. Na sestanku izvršnega odbora sindikalne podružnice smo o tem precej razpravljali. Posredovali smo nekaj predlogov organom samoupravljanja in mislim, da bo morala tudi naša kadrovska služba poiskati nove možnosti za zmanjševanje nočnega dela žena in mladine. Najprej bi Na rekonstrukcijo obrata v Črnomlju se pripravljajo že od 19*72. Zdaj je v Črnomlju zaposlenih 180 ljudi, ko pa bo rekonstrukcija izvedena, bo delalo v obratu 300 ljudi. Namen je torej zaposliti razpoložljivo delovno silo ter zaposliti v črnomaljskem obratu tiste, ki sc vsak. dan vozijo na delo v Metliko. S tem pa bo tudi v Metliki več prostih obrat tiste, ki se vsak dan vozijo na delo v Metliko. S tem pa bo tudi v Metliki več prostih V načrtu imajo, da bi vgradili tri tekoče trakove in predrugačili tehnološki proces in potek proizvodnje. S tem bi odpravili neskladja med zmogljivostjo osnovne proizvodnje in konfekcijo. Konfekcija je že vsa leta ozko grlo in Beti je bila prisiljena posluževati se kooperantov po vsej Jugoslaviji. Po rekonstrukciji bi staro stavbo uporabljali za skladišča, garderobe, menzo s kuhinjo in za družbene prostore. Načrti za rekonstrukcijo so v izdelavi, tudi finančna sredstva so delno zagotovljena in ko bodo imeli v rokah vso potrebno dokumentacijo, bodo poiskali najugodnejšega izvajalca del. Z deli bodo pričeli predvidoma je- NOVA EMBALAŽA Dobili smo nove škatlice za izdelke „Mirana“ in „Mojca-mini“. Škatlice je izdelal Grafo-karton iz Zagreba po idejni zamisli beograjskega Feniksa. Jeseni bomo dobili tudi novo embalažo za kombineže. morali narediti dober program na podlagi raziskav, kje in na kakšnih delovnih mestih bi moški lahko enakovredno zamenjali ženske. Ne gre pozabljati tudi tega, da se žene, ki delajo v nočni izmeni, ne morejo vključevati v družbenopolitično delovanje in v samoupravne organe, torej so tudi v tem prikrajšane. TONE MATJAŠIČ seni, končana pa naj bi bila v 1^74. Toni Gašperič Kolegij oživlja Zadnje čase je delo strokovnega kolegija v tovarni BETI spet zaživelo in sestanki so redni vsak torek. Na zadnjih sestankih so obravnavah finančna vprašanja, nadaljnji razvoj in vlaganja v strojno opremo in investicije v objekte. Razpravljali so o tehnični in komercialni problematiki in tako pretresali domala vse delo posameznih služb. Kolegij deluje v tovarni v širšem in ožjem sestavu s 6 oziroma 15 člani. ( ------------------------ Slovesen sprejem 19. aprila smo svečano podelili članske izkaznice novo sprejetim članom Zveze komunistov. Slovesnost je bila v sekretariatu 'osnovne organizacije ZK v podjetju, udeležili pa so se je tudi direktor podjetja, sekretar in predstavnik občinskega komiteja ZK iz Metlike. Po kratkem uvodnem nagovoru je sekretar osnovne organizacije ZK v BETI zaželel novim članom uspešno delo v organizaciji in jim izročil članske izkaznice. V imenu novih članov se je za lep sprejem zahvalila Marica Uršič. , MILAN DRAGIŠIČ ali pa zelo malo. V socialistični družbi, kjer odloča delavski razred, bi morali prav gotovo več narediti za izboljšanje delovnih pogojev žena-mater in mladih ljudi. Na tek konferenci so bili sprejeti sklepi, zato bo morala vsaka de- primerna delovna mesta v dnevni izmeni. Nočno delo je pri nas dokaj dobro plačano, toda še premalo. Delo ponoči žene izčrpava, saj jih po službi čakajo še vsa domača opravila in skrb za otroke. Žene-matere, ki so čez Prva pomoč Tudi Beti ima_svojo ekipo prve pomoči. Šteje sedem članov, enega pa imajo v rezervi. Vadijo v sejni dvorani, strokovni svetovalec pa jim je doktor Mlačak. Razpolagajo tako s civilno, kot tudi z vojno opremo. Ekipa bi priskočila na pomoč v različnih elementarnih nesrečah ali v morebitni vojni. Pripravljeni so pomagati pri lažjih kot tudi pri težjih poškodbah. Na občinskem tekmovanju ekip prve pomoči so zasedli četrto mesto. Vendar ne gre toliko za zasedbo prvih mest kot za to, da bi nam člani ekipe priskočili na pomoč, kadar bi bilo to najbolj potrebno. To pa je tudi najvažnejše. N. Lalič Kako daleč z rekonstrukcijo? V proizvodnji posvečamo vse več pozornosti kakovosti. Niso dovolj le sodobni stroji, kakršne vidimo na posnetku v metliškem obratu, pomembno vlogo ima delavec, ki s strojem ravna (Foto: R. Bačer) Kronika Aprila se je v obratu Metlika na novo zaposlil Vladimir Goš-nik, odšli Marija Miketič, Marija Vovk, Marica Bregar, Milena Macele, Drago Hajko, Milka Hajko, Ana Rožman in Leopold Starešinič. V obratu Mirna peč so se zaposlile: Milka Špendal, Rozalija Pust, Fani Jarc, Marija Murgelj in Brigita Zupančič. V obrat dobova sta prišla Mi ra Kalinič in Jože Šepec. BETI : LJUBLJANA 93 : 65 Približno petsto gledalcev si je ogledalo prvo prvenstveno tekmo. Ljubljana je prišla v Metliko kot favorit, tekma pa je pokazala, da precej zaostajajo za našimi fanti. Igrišče ob tovarni? Zadnje čase se na sestankih veliko razpravlja o športnih objektih. Kot vemo, imamo v Metliki asfaltno igrišče predvsem za košarkarje in šolarje pri obveznem pouku telesne vzgoje. Kaj več se na igrišču ne dogaja. Dvorana TVD Partizan je majhna, neprimerna za treninge in je le izhod v sili. Prednost pri uporabi telovadnice imajo šolarji. Človek je vesel, ko sliši obljube, da bo mesto dobilo Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto. novo športno dvorano v sklopu osnovne šole. Toda, kako dotlej? Učenci naše poklicne šole pešačijo na Pungart, kadar imajo na urniku telesno vzgojo. Se ne bi dalo urediti primernega igrišča v bližini tovarne? O tem smo svojčas že govorili, potem je vse zaspalo. Včasih imam povsem nezlonameren občutek, da bi radi iz delavca izvlekli, kolikor se le da, nudimo pa mu zelo malo - vsaj kar zadeva rekreacijo in oddih. Vprašanje športnih objektov bi morali hitro rešiti, da ne bo prepozno. NIKO LALIČ Dan mladosti Mladinski aktiv v BETI pripravlja za letošnji dan mladosti več prireditev: športna tekmovanja, srečanja med obrati in drugimi kolektivi in zabavno kviz oddajo, na kateri bodo sodelovale ekipe iz vseh obratov. Tekmovale bodo v znanju na temo „Samoupravljanje in njegov razvoj“ ter ,,Razvoj in zgodovina BETI“. Zaključek praznovanja bo s slovesnim sprejemom 20 mladih ljudi v Zvezo komunistov. Že v začetku so Metličani pokazali, da niso od muh, saj so že v peti minuti vodili s 16:2. Polčas se je končal s 40 koši razlike. Velika prednost! Zaradi osebnih napak so v drugem polčasu zapustili igrišče skoraj vsi igralci petorke Beti. Zamenjave niso bile tako slabe in fantje so vzdržali in ohranili veliko prednost. Pohvaliti je treba vse po vrsti. LJUBLJANA: Žitnik 3; Šmeut 8, Standeker 1, Urbančič 6, Pircelj 10, Bernot 3, Rakuš 28, Brus6. BETI: T. Vergot 7,Dautovič 11, Ž. Vergot 9, Lalič 2, Preval-šek 2, Rožič 10, Medek 38, Arbutina 11, Popovič 7. N. LALIČ ... Če si bil z njim do konca ne obtožuj samo njega za vse. . . . S katerim socialističnim geslom lahko opravičimc neopravičeno bogatenje? .. . Brezdelje krade manj bogu čas in denar kot nekori stni posli v delovnem času. . . . Tistim, ki imajo prazne želodce, ni potrebno polniti glav. MIJOMIR Bolečina V temi, to uro sama stojim. Veter čez njive in dolino beži, srce mi v prsih nemirno leži. Tako sem od sebe utrujena! Nekje bi se morala spočiti, nekje, kjer vse bi mogla pozabiti, za vedno, do konca, do smrti . . . Le moje srce je, ki vse bolj molči, vse več besed zdaj v meni ostane, od znotraj razjedajo nove me rane, zdravila zanje ni... SAVSKO NASELJE=BET|: 61417 V drugem kolu so Metličani za-s Savskim naselje, ki so ga dobesedno zmleli. Domačini - Ljubljančani so bili nemočni zoper razigrane Metličane. Medek jim je sam dal 57 košev. Ljubljančani so se poslužili dokaj grobe igre, kar se jim je maščevalo, saj so morali zapustiti igro s petimi osebnimi napakami njihovi najboljši igralci. Pohvaliti gre tudi navijače, ki so skupaj z igralci odpotovali v Ljubljano. Sodnika sta dobro opravila posel, še posebno zvezni sodnik Oblak. Savsko naselje: Koštial 14, Ber-žan 2, Železnikar 8, Prančič 8, Ter-koj 5, Nemec 6, Sobočan 17, Žogor 1. Beti: Dautovič 16, Ž. Vergot 4, Prevalšek 2, Lalič 11, Milek 3, Ro- žič 8, Medek 57, Arbutina 10, Popovič 6. N. Lalič Oglas Izgubila sem zlato zaponko (broško) v bližini tovarniške trgovine. Lepo nagrado dam tistemu, ki jo je našel in mi jo vrne. Zaponka mi je drag spomin na staro mamo. Poštenega najditelja prosim, naj zaponko vrne uredniku tovarniškega glasila. N Množičnost O množičnosti športa je v našem mestu težko govoriti, saj se z njim ukvarja (košarka, namizni tenis, kegljanje) le 2,8 odstotkov prebivalcev. To je številka, nad katero se moramo zamisliti, če poznamo pomen športnega udejstvovanja za človekovo zdravje in ne nazadnje tudi za učinek pri delu. Res je, da se ta dejavnost ne more razmahniti, ker ni športnih objektov, ni denarja ni trenerjev, ne prave organiziranosti. Začeti bi morali pri mladini, dasiravno tudi starejšim ne bi škodilo, če bi si malce pretegnili ude. Delavske športne igre, ki jih prirejajo za občinski praznik, so zanimive kot pojav, ne prispevajo pa veliko k množičnosti in sistematičnemu gojenju športa. NIKO LALlC V__________________________J Nekaj močnih