Kaj je novega? Slovenec, Slovenka! Gospodar, gospodinja, ki še nisi ¦zatajil, zatajila svojega materinega jezika, ki še veruješ v /dravo, ustvarjajočo silo slovenskega naroda, glej, da bodo v vsaki družini knjige Mohorjeve družbe, te prve učiteljice slovenskega naroda, ki je od vsega početka vzbujala in utrjevala v njem versko in narodno zavest! Glej, da bo v vsaki družini političen list, ki se neustrašeno bori za načela in ideje slovensikega naroda! Neki nemški pisatelj pravi: »Narod ima časopisje, M ga zasluži. A tudi svoj pogin bo sam zaslužil, če bo njegova duševna hrana brezversko nemoralno casopisje.« Slovenski marod pa hoce živeti! Zato bo s svojo življensko silo prepreeil nadvlado umazanega, brezvestnega in brezverskega tiska, ki dan za <inem sramoti in žali, kar je slovenskemu narodu najsvetejšega in najdražjega — njegovo vero in njegov jezik! Gospode poročevalce krajevnih organizacij Slovenske Ljudske Stranke prosimo, da blagovolijo doposlane jim izvode ikoledarjev Jugoslovanske kmeoke zveze čimpreje razpečati in nam izkupiček nemudoma nakazati. Kjer pa koledarčkov nikakor ne bi mogli razpecati, nam jih naj takoj vrnejo, da zamoremo ustreči narocnikom. — Tajništvo SLS v Mariboru. Naročnikom koledarjev Jugoslovanske kmečke zveze sporooamo, da so nam koledarji pošli. Ako nam jih krajevne organizacije, ki so jih prejele morebLti kaj odveč, vrnejo, bomo po možnosti naročnikom ustregli. — Tajmišfvo SLS v Mariboru. jEkspozitura Delavske zbornice v Maribora se je preseilla iz svojih dosedanjih prostorov v poslopje Okrožnega jrada na Rotovškem trgu. Za stranke je tajništvo na razpolago dnevno od 3. do 6. ure popoldne. Pozivamo vse delavske organizacije in organizacije namesčencev, da se v slučaju sporov, mezdnih gibanj, kakor tudi v slučajih slabega ravnanja z delavci in namešeenci obračajo vedno na ekspozituro Delavske zbornice. Tajništvo vodi bivši strokovni tajnik g. Čeh. V mijnih slueajifa se lahko zglasijo stranke tudi dopoldne pri šefu Borze dela, ki ima svoj urad istotam. Nova čitalnica v Mariboru. Delavska zbornica, ekspozitura v Mariboru, je te dni otvorila novo čitalnico v »vojih tajniških prostorih na Rotovškem trgu. V čitalnici so na razpolago slovenski, hrvaški, srbski in inozemski dnevniki in vse pomembnejše slovenske in inozemske socijal_opolitične revije. Čitalnica je otvorjena dnevno od 6. do 9. ure zvečer. Vstop je vsakomur prost. Priporočamo jo prav posebno vsem organiziranim delavcem in nameščencem, ki imajo sedaj priliko črpati svoje znanje iz teh važnih in potrebnih revij. Viničarsko zborovanje v Ljutomeru. Poseben f-lan v naših vinorodnih krajih je viničarski, ki pa do zadnjih časov ni imel posebnega strokovnega gibanja in tu:Ii ne posebne stanovske zavesti in stanovskega varstva. Ker pa se družabni red vedno bolj jasno začrtuje loc&no po štanovih, -so začeli tudi viničarji stanovsko strokovno gibanje. K teinu jih je prisilil tudi težak gospodarski položaj, v katerem se po večini vsi viničarji, posebno še oni v grasčinsflrih vinogradih, nahajajo. Da bi se mogle določiti nove smernice za nadaljnje stanovsko strokovno gibanje, je bil sklican za 7. in 8. decembra t. 1. kongres viničarjev v Lju- omer. Prvega dneva so se udeležili kongresa posamezni delegatje, katerih se je zbralo v dvorano Katoliškega do- ma do 100. Kongresu je predsedoval tov. Geč. Prvi je referiral duševni vodja viničarskega gibanja tov. Rozman od Sv. Miklavža. Razložil je težek položaj viničarskega stanu 8 posebnim ozirom na delo, delovni čas, za slučaj bolezni, starosti in smrti. Povdarjal je tudi, da je za viničarja veliko moralno zlo, ko mora marsikje slabo pijačo sprejemati mesto denarja za plačilo. Njegovo izčrpno Doročilo so vsi navzoci odobravali. Nato je v imenu Jugoslovanske stro kt rne zveze referiral g. S. iz Maribora o zahtevah viničarjskega stanu, ki se nanašajo pTedvsem na gmotno zboljša- nje, na zavarovanje za bolezen in atarost, na strokovno izoDrazoo, za katero se naj zopet uvedejo viničarske šole, na ureditev delovnega časa in drugo. Predvsem pa se je zahtevalo, naj se cimpreje uzakoni »VinioarsKi red«, ki že več let leži v Belgradu in čaka na rešitev. Prvi dan kongresa viničarjev je pokazal, da je gibanje resno in stvarno. Na kongres pa niso mogli priti prvi dan tovariši iz Ljubljane, ker se je vlak pri Litiji nekaj ponesrečil. Pač pa so prisli zvečer. Viničarji so jih pričakovali na družabnem sestanku, M se je vršil v gostilni Strasser, kjer je sviral in pel glasbeni viničarski krožek od Sv. Miklavža. Drugi dan se je ob 8. uri vršila skupna služba božja, nato pa se je izvajal program v dvorani Katoliškega doma, kjer so se obravnavale tehtne organizatorične zadeve. Celotno viničarsko stanovsko strokovno gibanje se vrši pod vplivora kršcanskega socijalizma, zato je upati, da se bo to vprašanje, ki je vsak dan bolj pereče, rešilo za obe strani pravično in uvidevno, k čemur naj tudi ta prvi kongres pripomore! Zbor je sprejel tudi razne sklepe, ki izahtevajo socijalno zavaro\?anje in zaščito, da se uzakoni viničarski red, da se obnovijo viničarske šole, da se ustanovi posredovalnica viničarskih služb in druge. Okrožni agrarni urad v Mariboru se je preselil iz dosedanjih prostorov iz Koroške ceste 19 v Strossmajerjevo ulico 6. V pretepu obstreljen. V mariborsko bolnico je bil te dni sprejet kmetski fant Ivan Lampel, kateremu so v Ihovi v S!ov. goricah v fantovskem pretepu prestrelili obe nogi. Lampel se je v družbi nekaterih fantov sprl z Ivanom Korošcem z Zagajškega vrha. Nastal je pretep, v katerem je Korošec potegnil samokres ter ustrelil proti Lamplu. Zadel ga je v nogo. Krogla mu je prebila koleno na levi nogi ter mu obtičala v desnem kolenu. Težka rešitev gotore smrti. Od Sv. Janža na Dravsk^m poljunam poročajo: Ob zadnji večji poplavi Drave, ki j»- no?ila s seboj veliko lesa, so se spustili trije možje les lovit. Pri tem delu pa jih je vamvje zaneslo v sr-3'Io Orave, v valovje na mestu regulacijskega zidu, ob katcr(;m raste tudi razno grmičevje in drevje. Ko so valovi čoln pod jtjl— mi pogoltnili, so vsi trije možje v skoku planili na zid in se obdržali na vejevju. Za enkrat so ušli smrti, vi-i Ur jim je še vedno pretila. Zaoeli so klicati na pomoč, najMiž> vas je od brega oddaljena 1 km. Nesreca se je zgodila dopoldne, a do večera še ni bilo nobene rešitve. Nevarnost je bila, da možje v mrazu otrpnejo in padejo v valove. Ker jih zvečer ni bilo domov, ®o se domačini začeli bati, da &e je zgodila nesreča. Iskali so po vasi pogumnih mož in fantov, da bi šli reševat ponesrečence. Koncno so se odločili možje in odšli pod vodstvom neustrašenega veslača, posestnika Frica iz Starš, na rešilno delo v temno noc. Ponesrečenci niso več klicali na pomo-c in se niso več odzvali klicaniu rešiteljev. Le srečnenru slučaju je pripisati, da so orišli rešitelji s oolnom v 'bližino 50 m in so zaslišali obupajoče vzdihe. Z največjo previdnostjo se je končno posrečilo spraviti ]ih v čoln in se po trudapolnem delu, ki je skoro zahtevalo življenje vseh, vrniti na breg. Okrajna cesta Sv. Peter—Ložane. Poslanec F. Žebot nam poroca iz Beograda, da je mirnistrstvo za zgradbe dobilo načrte za novo okrajno cesto, ki bo vezala Maribor preko Sv. Petra s Sv. LenaTtom. o Dva ponesrečena splava. Splavarje iz Dravske doline dohiteva letos ena nesreča za drugo. Po dolgotrajnih zadržkih zadnje povodnji se je začel po Dravi zopet promet s splavi. V petek zjutraj sta odpeljala iz Maribora dva velika splava. Ker si je izbrala Drava radi zadnje povodnji čisto nov in dmgi glavni tok, je zavozil prvi splav pod krmarjem Šarmanom na nasipino pri Št. Janžu na Dravskem polju. Še danes, v pondeljek, se ni posrecilo ta splav poriniti nazai v glavni tok. — Drugi splav se je izognil nasipini pri Št. Janžu, a je zadel pod krmarjem Vrčkom v petek ob pol enih popoldne s tako silo ob >kozo glavnega mosta v Ptuju, da se je popolnoma razbil. Pet splavarjev si je komaj rešilo golo življenje, ostanki razbitega splava pa so odplavali z jedili in piiačo vred proti Varaždinu. Z razbitjem tega splava je uničenih dobrLh pet vagonov stavbnega lesa. Ort avtomobila povožen. Ko so na praznik Brezmadežne Ijudje odhajali od pozne sv. maše v mmoritski cerkvi v Ptuju, je pridrvel po Panonski ulici vajaški avtomobil, ki je zavil pri Ornigu v Miiklošičevo ulico. a ker je tam oster ovinek, ie povozil nekaj ljudi, >ki so šli po trotoarju ob Met/lerjevi hisi. Nastala je grozna zmešnjava in vpitie ubogih povoženih žrtev. Težko je bila poškodovana gdč. T. Brenčičeva, hci g. Franca Brenčič, posestnika v Žabjaku, dve drugi pa sta manj poškodovani. Brenn.icevo so takoj spravili k zdravniku, nato pa v ptujsko bolnišnico. Mestni občinski svet je že v predzadnji seji grajal prehitre vožnje avtomobilov po mestu in zahteval strogo policijsko nadziran|e. Prehitre vožnje se morajo kratkomalo prepovedati, ker vPtuju ni širokili ulic ikot v drugih mestih. Npva trgovina. S 1. decembrom se je otvorila pri Sv. Trojici v Halozah nova trgovina z mešanim blagora v novi minoritski vili. Smo si je že silno želeli, Jcer smo morali dozdaj hoditi v trgovine v Podlehnik, kar je bilo težavno ob slabem vremenu in ob velikem deževju sploh nemogoce radi narasle vode. Pogrešamo še poštnega nabiralnika, ker moramo z vsako kartico leteti pol ure na pošto. • , ^redrzna tatvina. V nedeljo med prvim sv. opravilom je trilo vlomljeno od kuhinske strani v stanovanie Ane Pozar pri^Sv. Trojici v Halozah. Po Ijudskem pregovoru: lata ne isci daleč od sebe, so orožniki takoj izsledili tata v osebi 181etnega gostilničarskega sina Viktorja Satlerja. la je tatvinojmznal, stariši so povmili ukradenih 803 D. Okradena PožaT je odoiehala od sodnega postopka radi lju bega miru med sosedi in v upanju, da se bo mladi nepostenjak poboljšal. Ce se le bo! Društveni dom pri Sv. Trojici v Halozah. Zadnjih 14 dni so vsi farani brez izjeme pridno vozili materijal za novi Društveni dom. Vse je že pripravljeno na Ančkenem grioku, tudi fundament že cementiran, do Božiča bi bilo že vse pod streho, pa sneg nam je naenkrat zastavil delo. Ko bo^ zopet solnce zasijalo in pele trobentice, se bo iz tal zacela vzdigovati mogočna stavba Dru&tvenega doma. Sprememba posesti. Writzlovo posestvo s parno žago vred pri Sv. Trojici v Halozah je kupil neki tujec iz Švice. Rodbina Writzl se preseli v Maribor. Škoda, ker so jo ljiidje spoštovali in radi imeli in mnogo zaslužili na žagi i_ v gozdu. Zdaj bo veliko delavcev brez dela. Ukradena krava. V Lembergu pri Poljčanah so dne 7. t. m. zvečer ob 6. uri ukradli neznani tatovi kravo posestnika Antona Kampuš. Krava je rudečelisasta, z dolgo liso na glavi in že visoko breja. Kdor bi o ukradeni kravi ikaj vedel, naj prijavi posestniku Antanu Kampuš, trg Lemberg. Slovenija ima zopet eno mesto in en trg več. Kralj je s posebnim ukazom povzdignil dosedanji trg Tržič na Gorenjskem v mesto. Novo mesto Tržič leži v Karavankah na Gorenjskem v bližmi koroške meje ter šteje okrog 3000 prebivalcev. Z istim ukazomi so bile povzdignjene Trbovlj*1 v trg. Pod vešalami pomiloščen! Dne 10. t m. bi se morala v Ljubljani izvršiti justifikacija na smrt obsojenega Janeza Jarca iz Vaš pri Medvodah. Jarc je bil obsojen na smrt radi umora svoje ljubice Angele Kopač, katero je ubil v hlevn njenega oceta dne 21. novembra 1925. Jarc je zločin dosledno tajil, toda dokazi so bili taki, da je bila na njihovi podlagi izrečena smrtna obsodba. Prošnjo za pomilostitev je vrhovno sodišče odbilo in dne 9. t. m. so Jarcu javili, da bo naslednjega dne obešen. Vsega obupanega so obsojenca spravili v posebno celioo, kjer prebijejo na smrt obsojeni poslednjo noč, ter so mu postregli, kaikor običajno z boljšo hrano in vinom. V Ljubljano je dospel tudi krvnik Mausner s svojim pomoonikom in na predvečer justifikacije sta postavila na dvorišču sodne palače vešala. Med tem se je vršil pravi boj občinstva za vstopnice, vso je hotelo videti, kako bo Jarc obešen. Sodišče je izdalo 200 vstopnic. Obosojenec se je med te>m spovedal ter udano pričakoval izvršitev obsodbe. Njegov odvetnik pa ni miroval. Poslal je kralju nujen brzojav s prošnjo, da naj Jarca pomilosti. Brzojav je imel uspeh, prošnjo je kralj uslišal in ob pol 9. uri zvečer je prispela na sodišče iz Beograda brzojavka- da se mora izvršitev smrtne kazni preložiti, ker sledi pismeno pomiloščenje. Kralj je izpremenil Jarcu smrtno kazen v 201et.no ječo. Obsojencu so taikoj javili srečno vest. Bil je popolnoma iznenaden ter se je tresel od veselja. Opozarjamo vse, ki so prejeli srečke loterije Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gofami, da sreoke najkasneje v 14 dneh plačajo! Oni pa, kateri srečk ne želijo obdržati in jih nočejo tudi drugim ponuditi, naj srečke nemudoma vrnejo, da se zamore s sreokami drugim postreci. Da ne bode nepotrebn.ih opominov, naj vsak, tki je te srečke prejel, iste plača, ali pa vrne. Žrebanje se bo vršilo takoj, kakor hitro bodo srečke plačane. Skrbite tedaj, da v tej zadevi potrebno ukrenete. Dan žrebanja in seznam izžrebanih številk bode pravočasno prinesel »Slovenski Gospodar«. Zadnje železniškc nesreče v naši državi. Minuli teden je bil zopet teden železniških nesreč v Jugoslaviji. Poleg onih nezgod in neprilik, ki jih je povzrocil v našem železniškem prometu prvi sneg, je beležiti še celo vrsto drugih nesreč. Na progi Zagreb—Beograd, kjer so imeli vlaki ra- di snežnih zametov velike zamude, je prišlo do več manjših nesreč vsled trčenja in iztirjenja vlakov. Vendar pa so akoraj vse te nesreče ostale brez človeskih žrtev. Težja ne sreca p_ se je pripetila v Bo3ni na progi Ilijaš—Gkruglica. 0 priliki zadnjih poplav je neki sioer mali potok izpodjedel železniški nasip. V soboto dopoldne je vozil na tej progi tovorni vlak, naložen večinoma z lesom. Ko je vlak privozil do malega mostiča, se je izpodjedeni nasip znišil in oeli vlak je zdrčal v več metrov globok prepad. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, ostali sprevodaiki vlaka pa so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Zelo velik je materijalna škoda, ker so —-omoaiva in skoro vsi vagoni popolnoma razbiti. Krivda leži na železnišiki upravi, M ni pravočasno poskrbela za popravilo nasioa in moatu. — Bolj nenavadna nesreča je doletela prvi osebni ¦vlak, ki je odpeljal iz Zagreba po zadnjih snežnih zametih proti Splitu. Vlak je moral na nekaterih mestih voziti zelo počasi. To priliko so skušali izrabiti doslej še neznani zlocinci. V biizini postaje Jasenice so z nekega hriba zvalili na vlak dve veliki skali. Strojevodia je k sreci še pravocasno zapazil nevarnost ter je povečal brzino vlaka. Vsled tega skali nista dosegli proge pred lokomotivo, marveč sta _ vso silo zadeli v vagon II. razreda. Udarec je bil tako silen, da so se zlomila vagonska vrata ter hudo poskodovala vcgonska stena. To pa je .melo za posledico, da sta se obe skali odibili ter padli na tla poleg proge. Z-oeinci so očividno skušali na ta način ustaviti vlak, aa bi lahko izropali potniike. Vlak je brez nadaljnjih težkoč privozil do postaje, kjer so morali poskodovani vagon izloeiti. 0 napadu dbveščeno orožništvo je takoj uvedlo zasledovanje zlocincev, katerim pa je uspelo, da so kljub visokemu snegu izginili neznano kam. Vlak se ustavi v Murski Soboti blizu farne cerkve, ki je res prava umetnina. Če torej prideš v to ljubko prestolico Slovenske Krajine, oglej si rimsko-katoliško cerkev! Ne dalec od te cerkve se nahaja začasno poslopje dijaškega zavoda »Martimišca«. Je majhno, neprimerno in pretesno, zato se dela prav pridno za zidanje novega zavoda. Del sredsiev naj bi. prišel iz loterije, ki je že poznana po celi Sloveniji. Sreoke so po 5 Din. Dobijo se v lavantinski škofiji na vseh župniščih in pri nekaterih dijakih v Mariboru. Žrebanje je preloženo. Razbojniki v Slavoniji. Po Slavoniji ropa in krade že dalje časa tolpa razbojnikov, ki ji načeljuje baje edini dosedaj preostali clan Carugine tolpe, Prpič mali. Roparji so maskirani, slcrivajo se v neprehodnih slavpn&kih gozdovih. Tolpe gladnih volkov v Hercegovini. V Dobrem Dolu v Hercegovini je napadla te dni tolpa gladnih volkov stajo nekega seljaka. Ker Ijudje nimajo pušk, so se zaprli v hiže in čaikali, da so se volkovi nažrli in odšli. Volkovi so raztrgali samo enemu kmetu 19 ovac. 0 slicnih slučajih porooajo tudi iz drugih krajev v Hercegovini. Za Dijaško kiihinjo se je nabralo na gostiji gospoda Franca Sagadin in soproge Marije v Kočnem pri Laporju 320 Din. — Iskreni: Bog plačaj! Ob posvetitvi hiše g. Cvilaka v Nebovi, župnija Sv. Peter pri jMariboru se je nabralo za Dijaško kuhinjo 207 Din 50 para. Bog povrni! Za Dijaško eemenišče v Mariboru so zbrali gostje na gostiji Dagonik—Elsnik v Gačniku pri Jarenini 103 Din. Bog povrni! Darujte za Dijaško semenišče. Nove knjige za naše fante. »<Sy. Alojzij«, lepa knjiga, namenjena mladim srcem, posebno mladenicem. Knjiga obsega tudi lepo število slik. Za božično darilo najprikladnejša. Cena 20 Din, vezana 25 Din. — »Sv. Stanislav«, velik slovanski svetnik in zaščitnik katoliških mladeničev. Kdor želi tega svetega mladenica pobližje poznati, naj si naroči to .knjigo. Pisana je kakor lepa povest, okrašena s številnimi slikami. Cena je 20 Din, vezana 25 Din, oziroma 30 Din. — Naročajte v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, KoroSka cesta 5. Bratovščina (apostolstvo) sv. Cirila in Metoda v Mariboru priporoča: 1. dr. Franc Grivec: Slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Knjiga, ki je ravnokar izšla, je ena najlepših in najcenejših slovenslih knjig, ki spada v vsako zavedno slovensko hišo. Cena broširanemu izvodu brez poštnine je 15 Din, v plattio vezanemu izvodu 28 Din. 2. Apostolski molitvenik, izvod po 5 Din. 3. Vzhodni slavospev v čast Srcu Jezusovemu za zedinjenje (molitvena ura) izvod po 1 Din. 4. Umetniške razglednice slovahskih apostolov sv. Cirila in Metoda in Matere Božje (v fcakrotisku) po 1 Din. Vsa naročila se naj pošljejo na naslov: Bratovščina sv. Cirila in Metoda, Maribor, Glavni trg 7, Kdor pride sam v Maribor, dobi navedene knjige pri upravi, ki je pa v šk. dijaškem semenišču. Naznanja se tudi, da bodo sprejemne pobotnice te dni doliskane in jih takoj, ko jih dobimo, razpošljemo obenem z nabiralnimi polami. Upraviteljstvo drž. osnovne §ole v Gornji Radgoni izpolnjuje prijetno dolžnost, da se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem darovalcem za obdaritev revnih učencev ob priliki prireditve Miklavževega večera in to zlasti vsem onim, ki so v ta namen bogato prispevali z raznimi potrebščinami in jestvinami! Tudi v denarju je šolsko upraviteljstvo sprejelo več zneskov, med drugimi po 200 Din: župan dr. Boezio in notar Požun, po 100 Din: zdravnik dr. Breznik, Sotlar in lovci g. A. Korošec. Vsem darovalcem najlepša hvala! K. Mavrič, šol. upravitelj. Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična pro daja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R. Stermocki, Tplip. po e'oboko znižanih cenah. 1652 Ho?cte se brcz ncvarnosti reSiti gihta. revmatizma, hekscnSnsa in iSiasa, tako se imenuje poučna brošura, katero dobite na zahtevo brezplačno od firme August Marzke, Berlin — VVilmcrsdorf, Bruchsalerstrasse 5 ter Vas obenem opozarjamo na prilogo te tvrdke, lu je priložena ilannšnji šlevilki. Slovenjcbistriški okraj! Vsakdo naj se prepriča, kako _obro in poceni kupi v novi A. Pinter naslednikovi trgo- "vini pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. 1726 di umora obsojen na smrt. Obsodbo je zagrebško vrhovno sodišče razveljavilo in odredilo novo razpravo, ki se je vršila dne 9. t. m. Ivan Pečovnik je v noči od 10. na 11. oktobra 1925 skušal okrasti posestnika Ivana Gatornika v Javorju pri Črni, pri ikaterem je svojecasno služil za hlap ca. Splazil se je v hišo zvečer, dokler so bila vežna vrata še odprta. Ponoči, ko je v hiši vse zaspalo, je šel v sobo, kjer so bile shranjene obleke hlapcev in kjer je spala dekla Elizabeta Molar. Ropot je deklo prebudil in spoznala je v tatu nekdanjega hlapca. V strahu, da ga ne izda, jo je Pečovnik zadavil. Po izvršenem zločinu je pobral hlapcem obleko ter pobegnil. Aretirali so ga šele 6. febr. 1926 v Št. Pavlu. Dejanje je priznal, trdil pa je, da so ga k tenm zapeljali drugi hlapci, ker jih je Molarjeva vedno  tožila pri gospodarju. Pred prvo obsodbo se je skušal v zaporu obesiti, pa so ga v zadnjem hipu rešili. Pečovnik je bil obsojen na deset let jece in tri leta prisilne delavnice. Poneverba poštnega denarja. Druga razprava se je vršila proti Marku Sehusterju, uslužbencu na mariborski kolodvorski posti. Dne 26. jul.  1926 je izmaiknil v uradu denarno vrečo z 125.489 Din go- tovine. Podobno tatvino je izvršil že ikot poštni nastavlje- nec v Avstriji. V Moosburgu na Koroškem je bil poštni sel.  Poneveril je 9 milijonov avstrijs.kih kron, katere mu jih je  izrooila neka stranka, da jih odda na pošto. Obsojen je bil  od sodi&ča v Celovcu na tri mesece zapora in odpuščen iz  službe. Po prestani kazni je šel v Jugoslavijo, ikjer se je predstavlial kot koroški begunec ter kmalu dobil službo kot po&tni sluga na kolodvorski pošti v Mariboru. Dne 26.  julija je pregledoval skupno z neko uradnico iz inozemst-  va došle vreče, v ikaterih prihajajo mali paketi iz inozein- stva. V eni takih vreč, iki je prišla iz Dunaja, je bilo 11 pa- ketov, namenjenih za carinsko pošto v Zagrebu. V enem /e poslala banka »Praha« iz Čehoslovaške podružnioi Na- rodne banike šop bankovcev v skupni svoti 125.090 Din. Paket je bil označen z vrednostjo 4000 5K. Prepričan, da bo v paketu najmanj toiika vrednost, je skl&nil, da se ga polasti, in med tem, ko je uradnica štela druje pakete, je tega hitro skril pod obleko. Doma je denar spravil v kov-  čdk in zaeelo se je zamj veselo živijenje in popivanje v raz- nih družbah. Vozil se je z izvoščeki iz ene gostilne v dru- go. Njegovi gospodinji, kateri preje često ni mogel niti stanovanja plačati, je postalo razsipno živlienje sumljivo in nekoc, ko Schusterja ni bilo doma, mu je pregledala kovček ter našla v njem veliko množino banikovcev. Obve- stila je policijo in pošto, ki je med tem že tudi zaznala za tatvino ter slučaj preiskovala. Schuster je 'bil aretiran in na podlagi dokazov je slednjič priznal tatvino. Našli so pri njem še 110.213 Din, ostalo je že zapravil. Schuster je pri obravnavi krivdo priznal v polnem obsegu. Porotniki so se izjavili, da je izvršil tatvino pod 10.000 Din, ker je bil iz- vršil tatvino v mnenjiu, da je vseboval paket 4000 oK. Ob- sojen je bil radi tega na dve leti težke jece s tedenskiin postom. Umor v vinogradu.  Ehie 9. maja t. 1. so našli 1-judje v Vitanu pri Vodrancih posestnika Leopolda Praterja mrtvega pred njegovo kletjo. Imel je popolnoma razbito lobanjo, poleg njega pa so ležali štirje polomljeni in okrvavljeni vinogradski koli, s katerimi so neznani zlooinci svojo žrtev ubili. Preiskava, katero so izvršili orožniki, je kmalu pokazala pravo sled. Na licu mesta je bil najden naglavni robec, s katerkn se je ugotovilo, da je bil last Praterjeve dekle Marije Nemec. Bila je aretirana in kmalu je izdala vso družbo, ki je zlooin izvršila. Na podlagi njenih izpovedb so bili aretirami brata Martin in Vincenc Ivanuša in Ana Trstenjak. Navedeni so se zagovarjali pred porotnim sodiščem že v jesenskem zasedanju. Razprava pa je bila radi zaslišanja novih prič preložena. Zločin je bil po priznanju obdolžencev izvršen na sledeci na&in: Pos&stniik Leopold Prater iz Vodrancev je posedoval v Vitanu vinograd s kletjo. Par tednov pred žalostno smrtjo je opazil, da mu izginja iz nje gove zidanice vino. V noci od 8. na 9. maja je šel iz Vuzmetincev mimo svoje zidanice domov. V kleti je zaslišal govorico ter šel pogledat. Našel je tam omenjeno'družbo, ki se je gostila z njegovim vlnom. Med njimi je opazil svojo deklo Marijo Nemec, jo zgrabil za lase ter ji potegnil z glave robec. Obe dekleti sta planili iz kleti, Prater pa za njima. Pri tem je naletel na brata Ivanuša, ki sta planila nad njega s koli. Obe ženski sta ju vzpodbujali z besedami: »Udarite ga, le udari ga!« in: »Vzemi nož, zakolji ga!« Oba Ivanuša sta mlatila po Praterju toliko časa, dokler se ni več premaknil. Posebno se je odlikoval Martin Ivanuša, katerega je moral njegov brat Vincenc celo držati, da še ni dalje udrihal po žrtvi, ki je bila že mrtva. Pri aretaciji so Trstenjakova in brata Ivanuša zlocin odlocno tajili ter se zagovarjali, da so takrat spali doma. Šele v zaporu so vse priznali. Na podlagi pravdoreka porotniikov je bil Mar tin Ivanuša obsojen na štiri leta težke ječe, ostali pa na idva meseca zapora, katerega pa so prestali že v prei&kovalnem zaporu. Sleparija. j Dne 11. decembra dop. bi se morala vršiti razprava zo per bivšega carinskega posredoiiika v Mariboru Tihomiru Milosevič, ki je leta 1921 opeharil izvoznika Savo Juriča za 30.000 Din. Po slepariji je pobegnil v Srbijo, odkoder ,se seveda smeje vsem pozivom našega okrožnega sodišča. Na razpravo v soboto sploh ni prišel in radi tega se ni mogla vršiti. Nasilen zet. Popoldan se je vrsila razprava proti Jožefu Korošec, delavcu v Partinju. Obtožnica mu očita, da je dne 6. avgusta t. 1. napadel v Partinju svojega tasta Valentina DonniBko, ga tolkel po glavi s pestmi in cepičem ter ga slednjic s tako silo vrgel ob posteljo, da so starčku otrpnili mo žgani ter je na posledici tega umrl. Naslednjega dne, 7. av gusta, se je napotil v Kremberg k posestniku Doutschman, kamor je bila pobegnila njegova žena, ker jo je vedno pre¦tepal. Vdrl je pri Deutschmanu v hišo ter navalil na ženo i nožem. Zadal ji je več nevarnih ran in da ga domači niso hitro razorožili, bi bil ženo sigurno umoril. Obdolženec je nato okradel Deutschmana. Odnesel mu je nekaj perila in manj&o svoto denarja. Zagovarja se, da se sploh ne za- veda, kako je dejanje izvršil, kar pa nikakor ne drži, ker se popolnoma tocno spominja vseh podrobnosti pred in po divjaškem napadu na tasta in svojo ženo. Korošec je dejanje priznal. Porotniki so potrdili vprašanje uboja s pripombo, da je izvršil dejanje v hipni zmedenosti. Na podlagi tega pravdoreka je bil oproščen, obsojen pa je bil radi napada na svojo ženo na tri mesece zapora, iki ga je pa odsedel že v preiskovalnem zaporu. Tatinska dekla. Dne 13. decembra sta stala pred porotniki dekla posestnika Rajšpa iz Svetincev Magdalena Vuzem in njen Ijubček, želarski sin Anton Kocmut iz Janževega vrha. M. Vuzem je služila pri Francu Rajšp 15 let ter je bila radi tega v hiši cisto domača. Vse so ji zaupali, kar jo je spravilo v akušnjavo. Vedela je, da iipa.njen gospiodar shranjen denar v omari. Dogovorila se je nato s svojim Ijubčekom Kocmutom, da se bodeta tega denarja skupno polastila. Koomut se je, kakor je bilo dogovorjeno, skril v svinjski hlev in na dan znak, ko ni bilo gospodarja doma, je šel v hišo ter skupaj z deklo odprl omaro. Vzel je iz nje 11.300 Din, Magdalena pa zase še 7000 Din. Denar sta skrila na podstrešju. Tatvina pa je 'bila kmalu opažena, aretirana je bila domača dekla, ki je vse priznala. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih pric preložena. Poneverba. Popoldne je stal pred porotniki pekovski pomočnilc iz Vojnika Jožef Kuzman. Dne 27. oktobra 1922 je poneveril v Framu svoji gospodinji 12.500 Din. Kuzman je bil zaposlen v pekami Bohm kot pomacnik. Stanoval je pri Josepini Pohor. Ta ga je dne 27. oktobra 1922 poslala v Maribor z svoto 12.500 Din, da jiih izroči Francu Štiblecu,. kateremu je bila prodala hišo, ko pa se je kupcija razdrla, je vrnila pTedplačilo. Kuzman se je napotil v Maribor, denarja pa ni izroeil Štiblecu, ampak začel v mestu po raznih 'krcmah popivati. Prenocil je v družbi sumljivlh žen&k v neki gostilni, zjutraj pa jih je na policiji obdolžil, da so mu ukradle 45.000 kron. Še predno se je ta obdolžitev izkazala kot neresnična, je Kuzman pobegnil iz Maribora, ter se potepal po raznih krajih. Izvršil je po lastnem priznanju več tatvin in goljufij. Dne 21. oktobra t. 1. pa je bil obdolženec v Bakru aretiran radi hudodelstva javnega nasilstva. Pri zaslišanju na policiji je priznal tudi goljufijo, izvršeno z denarjem Pohorjeve. Poslali so ga iz Bakra mariborskemu okrožnemu sodišču, kjer je prišel pred poroto. Kuzman je ibl obsojen na 16 mesecev ječe. CELJSKA POROTA. Žrtve alkohola. Dne 13. t. m. se je pričelo v Celju pred okrožnim so— diščem zasedanje porote. Takoj prvega dne sta prišla na. vrsto dva uboja, katera je povzročil alkohol. Prvi se je zagovarjal radi uboja rudar Franc Krajšek iz Trbovelj. Dne 18. septembra je pil skupaj z rudarjem: Ivanom Martinčičem v _leti Gvidona Počivavšek. Že v gostilni sta se kregala, po odhodu pa sta ,se resno spoprijela. Obdolženec je Martinčiča sunil z nožem v obraz s tako silo, da mu je prerezal mišice do kosti ter poškodoval vratno žilo. Martineič je na posledlcah zadobljene poškodbekmalu izdibnil. Porotniki so potrdili vpra&anje uboja in Krajšek je bil obsojen na 3 leta ječe. Popoldan je prišel pred porotnike 251etni krojaškl pomočnik iz Slovenjgradca Jurij Pižeta. V noči od 21. na 22. avgusta je po odhodu iz gostilne sunil z nožem v hrbet Antona Rojca ter ga tako težko poškodoval, da je Rojc že kmalu nato timrl v bolnici. Obdolženec se je zagovarjal, da je bil popolnoma pijan, kar so pa priče zaniikale. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja in Pižeta je bil obsojen na 2 leti težke jece.