Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 242.	r LloDM, v pelet, 22. oltoDro 1915.
Leto XLI11.
B9 Velja po poŠti: Sa oeio leto naprej . . K 28'— u en meseo „ u Nemčijo oeloietno u ostalo Inozemstvo
V	Ljubljani na
Sa eelo leto naprej . , sa en meseo „
V	»prati preletnan mesečno
B Sobotna Izdaja: s
u celo leto........ V—
za Nemčijo oeloietno . „ 9*— ■ ostalo Inozemstvo. „ 12*—
2-20 . 28'-. 35--
dom:
S 24'—
» 2— n 1'70
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... - 15 „
sa trikrat
13
ia večkrat primeren popust.
Poročna oznaiila. zahvale, osmrtalce Iti:
enostolpna petitvrsta po 2Ivin.
■ Poslano:	.
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Ishaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob S. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
gar Uredništvo je v Kopitarjevi ullol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol it 8. — Račun
poštne branilnloe avstrijske št 24.787, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Cpravnlškega telefona it 188.
•NUMUAUMUr l'sufli
piŠlT Samo štiri dni je še do žrebanja velike loterije „Slov. Straže"!
Tretje vojno posojilo is Kmeie-
i
Štirinajst msecev že traja vojska, ki je dosedaj ne pozna zgodovina. Z neumorno vztrajnostjo se bojujejo naše vrle čete proti sovražnikom. — Vsi dosedanji napori sovražnikov so se razbili ob krepkem odporu braniteljev domovine. Sovražnik, ki je z velikimi silami navalil na naše dežele, in ki jc sprva vdrl v nekatere kraje naše širne domovine, je pognan preko meje in naše zmagoslavne čete ga zasledujejo in preganjajo na njegovih lastnih tleh. — S ponosom zremo na čudovite uspehe naših vojnikov in veselo upanje preveva naša srca, da se bodo vsi sovražni naklepi razbili in da nam kmalu zašije čas miru in svobode.
Vsi stanovi so v tej svetovni vojski pokazali svojo veliko ljubezen do domovine, in med njimi ne najmanj — kmetovalci.
Ko je pred 14 meseci naš sivolasi vladar pozval svoje ljudstvo na obrambo domovine, takrat je tudi kmetovalec z veselim navdušenjem ostavil svoj dom in hitel pod orožje. Od tedaj stoji v prvi vrsti braniteljev; z nepopisnim pogumom vztraja na svojem mestu in brani domačo grudo.
Dočim žrtvujejo naši očetje in naši bratje na bojišču življenje in kri za ljubljenega cesarja in za domovino, čaka nas doma druga važna naloga.
Pripravljenost vojske zahteva ogromne denarne žrtve, Ako naj naše čete uspešno nadaljujejo vojsko in nam slednjič pribore zaželjeni mir, je treba, da preskrbimo državi denarna sredstva, ki jih neobhodno potrebuje.
Do sedaj se je država dvakrat obrnila do prebivalstva, da mu da potrebna denarna sredstva. Izdala jc obakrat vojno posojilo. Uspeh podpisovanja posojila jc bil obakrat sijajen. Pokazali smo vsemu svetu, da je naša gospodarska sila ravno tako nepremagljiva, kakor je nepremagljiva moč naši vrlih čet. Up naših sovražnikov, da nas gospodarsko uničijo, je ostal prazen.
Sedaj se obrača država tretjič do zvestega prebivalstva, da preskrbi denarna sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje in srečno završitev krvave borbe.
Tudi to pot si hoče država preskrbeti potrebni denar z vojnim posojilom. Podpisovanje tretjega vojnega posojila se je prav kar pričelo in bo trajalo do 6. novembra leta 1915.
Uspeh tretjega vojnega posojila mora biti še sijajnejši, kakor je bil uspeh prvih dveh posojil. Pokažimo sovražnikom, da je naša trdna in neomajna volja, vztrajati do srečnega konca.
Sijajen uspeh dosežemo le, ako bodo prispevali vsi sloji. Nihče nc sme zaostati, vsak mora prispevati po svojih močeh.
Tudi kmetovalec prispevaj, kolikor moreš!
Cene živine in poljskih pridelkov so tekom vojske znatno poskočile; kmetovalci so dobili za svojo živino in za pridelke lepe denarje. Tudi država je dala izdatne podpore kmetovalcem, ki imajo svojce na bojišču. Skoro vsaka kmetiška hiša ima sedaj več ali manj razpoložljive gotovine.
Vkljub temu udeležba kmetovalcev pri prvih dveh vojnih posojilih ni bila tako velika, kakor se je upravičeno pričakovalo. Vzrok temu pa nikakor ni pomanjkanje patrijotičnega mišljenja in zaupanja v državo, temveč dejstvo, da kmetje vobče ne nalagajo radi svojega denarja v vrednostnih papirjih, meneč da ima pravo vrednost in varnost samo kovani denar. V mnogih hišah je tudi gospodar z doma in gospodinja nima svetovalca, ki bi jo prav poučil, kako naj ravna s prihranjenim denarjem. In tako se dogaja, da zapirajo kmetovalci svoj denar raje v skrinje ali pa ga celo zakopavajo, kjer leži brez haska in je v nevarnosti, da ga izmakne tatinska roka.
Kmetovalci, ne skrivajte svojega denarja, ne zakopavajte ga, temveč naložite ga varno in dobičkanosno! Porabite svoj denar za vojno posojilo!
Kdor podpiše vojno posojilo, naloži svoj denar varno in dobro.
Kaj je vojno posojilo?
Vojno posojilo jc posojilo, ki ga najame država pri svojih državljanih zato, da poplača vojne stroške. Kdor podpiše vojno posojilo, posodi svoj denar državi! Država izda obveznice, ki sc glase na večje in manjše zneske.
Državljan vzame obveznico in da državi svoj denar. Država se zaveže, da obrestuje posojeni denar in ga ob gotovem času zopet povrne.
Država jamči za posojilo z vso svojo gospodarsko in finačno močjo.
Posojilo, ki jamči zanj cela država, je najbolj varno posojilo.
Kdor podpiše vojno posojilo, najbolj varno naloži svoj denar.
Kmetovalci, zatorej naložite svoj denar v vojnem posojilu!
Kako je urejeno tretje vojno posojilo?
Za tretje vojno posojilo izda država obveznice, ki se glase na sto, dvesto, tisoč, dvatisoč in desettisoč kron. Podpišejo pa se tudi lahko deleži v zneskih 25 Kron, 50 kron in 75 kron.
Najmanjši znesek je tako nizko odmerjen, da lahko podpiše vojno posojilo tudi tisti, ki ima samo malo prihrankov.
Za vsakih podpisanih sto kron je treba vplačati 93 K 60 vin. Ker pa povrnejo na-
biralnice in banke, ki sprejemajo prijave za vojno posojilo, vsakemu podpisalcu pol odstotka, to je 50 vin, za vsakih podpisanih 100 K, je treba pravzaprav vplačati samo 93 K 10 vin. Kdor plača torej za vojno posojilo 93 K 10 vin., temu povrne država svoj čas celih 100 kron.
Za posojilo plačuje država ocl 1. oktobra 1915 naprej 5 in pol odstotka obresti.
Obresti se plačujejo od podpisanega in ne samo od v resnici vplačanega zneska. Kdor da svoj denar za vojno posojilo, dobi za vsakih vplačanih 93 K 10 vin. na leto celih 5 K 50 vin. obresti.
Kdor podpiše vojno posojilo, naloži torej svoj denar ne samo najbolj varno, temveč tudi najbolj ugodno. Noben denarni zavod, nobena posojilnica in hranilnica ne plačuje tako visokih obresti, kakor država za vojno posojilo!
Zatorej ne zapirajte svojega denarja v skrinje, kjer leži mrtev, temveč dajte ga državi za vojno posojilo.
Ako imate svoj denar naložen v hranilnici ali posojilnici, dvignite ga ter ga dajte za vojno posojilo!
Vojno posojilo vam daje večje obresti, kakor jih more plačevati katerikoli denarni zavod.
Ako podpišete vojno posojilo, nc pomagate samo državi, temveč skrbite tudi zase. Bogate obresti vam bodo za plačilo, ker ste pomagali državi v času, ko so jo v njenem obstanku ogrožali sovražniki.
Od obresti, ki jih plačuje država za vojno posojilo, ni treba plačevati rentnega . davka, pa tudi ne drugih pristojbin. Izplačane obresti ostanejo celc in nezmanjšane.
Skoro nobeno drugo posojilo ne uživa te ugodnosti.
Vojno posojilo vrne država najkasneje do 1. oktobra 1930, Najkasneje v 15 letih dobi povrnjen denar, kdor ga je posodil za tretje vojno posojilo.	(Dalje.)
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO
Dunaj, 21. oktobra. Uradno se poroča:
V Šabac so vkorakale naše čete.
Planota Mačve je očiščena sovražnika, Armada generala pehote pl. Kovesza in tiste nemške vojne sile, ki napredujejo ob obeh straneh Morave, prodirajo v tesnem stiku vedno globokejše v srbsko ozemlje.
Zahodna skupina avstrijskih čet je prodrla na višinah ob Kolubari do izliva Turije, vzhodna skupina je pa med tem prekoračila južno od Gročke v boju nižino Ralja.
Bolgari so pridobili med Zaječarjem in Knjaževcem dolino reke Timok in so se približali vzhodno od Pirota glavnim utrdbam na daljavo topovskega strela.
Njih armade so si priborile predvčerajšnjim s predrznimi četami izhod v kotlino Kumanova in v dolino Vardar.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Zvezne čete slede na celi bojni črti sovražniku, ki se počasi umika. Iz močno utrjene postojanke južno in vzhodno od Ripnja so bili vrženi Srbi v južni smeri. Naše sprednje črte so dosegle Stepojevac— Leskovac—Baba. Zahodno od Morave prodirajo številne nemške čete čez Selevac in Saraorci, vzhodno od reke čez Vlaskido, Rasanac proti Ranovcu.
Bolgarske čete se bore pri Negotinu, Dalje južno od tam so dosegle cesto Za-ječar — Knjaževac.
Vrhovno vojno vodstvo.
X X X
Šabac, glavno mesto Mačve, v severozahodnem kotu Srbije, so v sedanji vojski naši tretjič zasedli. Prvič so zavzeli naši mesto dne 14. avgusta, a so je morali popustiti, ker so morali ojačiti našo armado v Galiciji. Dne 2. novembra 1914 je bil Šabac zopet vzet in izpraznjen šele ob umikanju meseca decembra. V miru je štelo mesto 11.000 prebivalcev.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 21, oktobra. Uradno se poroča z dne 18. t. m.: Pri prodiranju v Srbiji so dosegle naše čete sledeči rezultat: V dolini Timoka so zasedle črto Črni Vrh, Šar-banovec, vas Radičevac, vas Balinac in Novo Bartaberalovci. Na jugu močvirja Vlašine smo osvojili višino Bančingrob. Napad na to višino smo izvedli s sodelovanjem naše konjenice, ki je pobila 180 Srbov, a 50 jih ujela. Vsled drznega napada s severa, ki je bil združen s spretnim manevrom, izvedenim z juga, so zasedle naše čete važno strategično točko Osigova planina.
Na bojni črti Stračin so ujele naše čete približno 2000 Srbov in zaplenile 12 topov in mnogo municijskih voz.
Budimpešta. »Az Est< brzojavlja 18. t. m.: Današnje bolgarsko uradno poročilo obvešča:
Včeraj so prodirale naše čete v srbskem ozemlju na celi bojni črti. V dolini Morave so zavzele naše čete mesto Vranja in tako odrezale železniško progo Skop-Ije-Niš.Ko je prijezdila konjenica v Vranjo, je sprejelo prebivalstvo z živijo klici. Prebivalstvo je razobesilo na hišah bele zastave, na to ie pa iz vseh hiš streljalo na naše vojake.
Naše čete, ki prodirajo iz Krive Palanke proti Stračinu, so ujele en srbski bata-
ljon in tri častnike. V dolini Bregalnice so
zavzele nfše čete mesto Kočano.
XXX
Naša nova zaveznica, Bolgarija, dokazuje s hitrimi uspehi svoje uvodne vojske, da vlada in ljudstvo od 1. 1912. nista zamudila niti ure, marveč sta se z vzgledno odločnostjo pripravljala za dan osvete. Hitro nastopivši so v Macedonijo vdrle bolgarske bojne sile zasedle dolino Vardarja na obeh straneh izliva Bregalnice in odrezale Novo Srbijo od Stare Srbije. Angleško-francoski ekspedicijski zbor si mora vhod v Srbijo šele izvojevati. Je pa malo upanja, da bo kaj opravil, ker so močne bolgarske sile, ki prodirajo proti Kumanovu, na tem, da zasedejo obvladujoče postojanke na Ovčjem polju.
Na srbski vzhodni meji sc bliža boj med Zaječarjem in Knjaževcem odločitvi in proti vzhodnim utrdbam trdnjave Pirot že grme bolgarski težki topovi.
Uspehi bolgarskih armad in znatni napredki naših in nemških čet v Mačvi in v smeri na Mladenovac—Palanka so razveseljivi dogodki predvčerajšnjega dne.
XXX
Srbsko uradno poročilo.
Dunaj, 21. oktobra, (Kor. ur.) Srbsko uradno poročilo z dne 17. oktobra: Na severni fronti so se morale čete, ki so se nahajale južno od Smedereva, vsled umikanja sil, ki so branile Belgrad, umakniti. Na vzhodni fronti v dolinah Timoka in Ni-šave so se vršili boji brez večjega pomena. V dolini Vlašina in ob bolgarski meji se nadaljujejo siloviti boji. Med Vranjo in Ristovcem so zasedle sovražne čete ozemlje, ki obvladuje železniško progo. Vsled tega se je morala železniška zveza med obema mestoma prekiniti.
V Vranji se nadaljuje ljut boj. Bolgari so bili vrženi pri Zibcčah. Razpoloženje srbskih čet je izvrstno. Dobile so znatna ojačenja. Onostran Vranic so pretrgane brzojavne zveze. Na južni fronti drže naše čete ozemlje med goro Stračin (32 km vzhodno ocl Kumanova) in bregom Bregalnice.
XXX
Kako je bila iztrgana Srbom drtiga obrambna črta.
Budimpešta, 21. oktobra. Vojni poročevalec »Pester Lloyda« pri armadi generala Gallwitza poroča:
Črta Boževac—Obrenovac, ki so jo vzeli naši, jc tvorila drugo močno sovražno črto. Sovražnik se bije le še z zadnjimi četami in se umika na celi bojni črti.
Sodi se, da razpolaga sovražnik še z več pripravljenimi postojankami, ki so pa oddaljene in nepopolne; bojna črta postaja vedno večja, sovražnik razpolaga z vedne manjšimi prometnimi sredstvi.
Vzhodno od Morave ni obrambnih črt, ki bi bile pomembne. Izključeno tudi ni, da Bolgari Srbe popolnoma odrežejo.
Sovražnik med umikanjem ne uničuje svojih krajev. Gleda marveč na to, da ostanejo prebivalci doma in cla nadlegujejo naše čete.
Med ujetniki je zelo veliko žensk, ki korakajo z orožjem kakor so bile ujete, ko so napadle naše vojake, in sc ne boje smrtne kazni, ki jih čaka.
Dosedanje operacije v Srbiji, Dunaj, 21. oktobra. Vojni poročevalec 8 Uhr Blatta« poroča: Smer nadaljnega razvoja dogodkov na srbskem bojišču je določena po bogatih uspehih zveznih armad in je neodvisna od zunanjega vmešavanja. Na severu so armade, ki jim poveljuje Mackensen, v težkih bojih vzele južno od rečne črte pripravljeni dve močni postojanki. Zvezne armade so zato hitro vdrle v zaledje, kjer je zagotovljena zveza med posameznimi deli bojne črte. Po številu in v vojaškem oziru premočna bolgarska armada tudi istočasno potiska vsako uro zagozdo v srce srbskega operacijskega ozemlja. Ko je bilo odrezano srbsko železniško omrežje v središču in na severu in je zdaj odrezana tudi glavna proga Var-darske želcznicc na jugu, kjer hite pomožne čete proti severu, ic nemogoče spo-
razumu uspešno nastopiti proti ofenzivi zaveznikov,
V Belgradu.
Berlin. Osvojeni Belgrad je zdaj mrtvo,
popolnoma zapuščeno mesto. Tisti Bel-grajčani, ki niso pobegnili in ki so še ostali živi, se skrivajo v kleteh. V Belgradu ni zdaj več kakor 15.000 ljudi. Za nje, ki jim manjka vsega, kar potrebujejo ljudje, sta uvedla pomoč ravnatelj narodne banke To-ska in župan Popovič, ki je ostal v Belgradu. Stari Belgrad je popolnoma uničil ogenj monitorjev. Utrdbe Kalimegdana so izpremenjene v kup razvalin.
Ofenziva zaveznikov na Balkana.
Petrograd, 21. oktobra. »Ruskoje Slovo« poroča, da so Srbi pri junaški brambi Belgrada izgubili 10.000 ljudi.
Budimpešta, 21. oktobra. Poročevalec »Vilaga« poroča iz Sofije svojemu listu o napredovanju bolgarskih čet: Bolgarske čete, ki so z vzhodne in južne strani napadle Srbe, so vrgle sovražnika v okolici Pirota z nevzdržljivim napadom iz njegovih postojank in ga pritisnile čisto do mesta Pirota. Posamezni bolgarski oddelki so prodrli v sprednje ulice Pirota, kjer so jih žene in otroci napadli z ročnimi granatami in ostrimi noži. Bolgarske čete postopajo s srbskim prebivalstvom tako, kakor se samo obnaša. Čisto drugačne razmere vladajo na macedonski fronti, kjer prebivalstvo z veseljem in navdušenjem pričakuje prihoda Bolgarov. Levo krilo Kjustendil-ske vojske se je združilo po osvojitvi Ko-čane pri hribu Plaškovica z ono mace-donsko legijo, ki je, prodirajoča z Malega Balkana, osvojila Dravo in Kara-Osmanli ter gre proti Velešu, Čete, ki prodirajo od Radovišta, so osvojile Leskovico in na južni strani tamošnje ravnine ležeče vasi Kara Hodžali. Iz Strumice prodirajoči Mace-donci so pri Rajču v bližini železnice na vrhu Sv. Nikola naletele na francoske čete. Macedonci so prodrli do železnice na hribu v oddaljenosti štirih kilometrov.
Osmi del Srbije osvojen.
Curih, 12. oktobra. Poroča se, da je že zaseden osmi del Srbije.
Nenavadna moč bolgarske armade.
Sofija, 21, oktobra. Časniki, ki pišejo o sedanji vojski, pravijo, da je bolgarska vojska v tej vojni razvila nenavadno moč. Socijalnodemokratični list »Narod« poroča, da šteje bolgarska vojska, ki se sedaj nahaja na bojišču, 600.000 ljudi. Govori se, da pride v najkrajšem času do skupnega delovanja turško-bolgarskih čet. Pred kratkim so bili v Sofiji višji turški častniki.
Izmišljene angleško francoske zmage na Balkanu.
Sofija. (K. u.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča:Pooblaščeni smo, da izjavimo: Popolnoma izmišljene* je poročilo četverosporazumnega časopisja iz Soluna, da bi bile vzele angleško francoske čete Strumico. V bojih pri Valandovu so bili sovražniki vselej premagani in se niso niti za korak mogli približati bolgarski meji.
Bolgarski naskok brez pušk na višine pri Pirotu.
Dunaj. Sofijski poročevalec bukare-štanske »Minerve« poroča: Operacije bolgarskih čet se veličastno razvijajo. Zasedba Vranje in Kočane, o kateri poroča danes bolgarski generalni štab, najbolj dokazuje, kakšen uspeh da je doseglo bolgarsko orožje. Po padcu Vranje je preprečena zveza s staro Srbijo. Poročila generalnega štaba nam dokazujejo, da se vojskujejo bolgarski vojaki z občudovanja vrednim junaštvom in da premagujejo z ne-zadržljivo silo naravne in umetne ovire.
Pred Pirotom so morali zasesti Bolgari neko utrjeno srbsko postojanko. Srbi so sipali na Bolgare dež krogel in granat. Le z navalom je bilo mogoče vzeti postojanko. Bolgari so pometali proč svoje puške in so se plazili oboroženi le z bajoneti v roki v najgostejšem dežju krogel do srbskih strelskih jarkov. Na višini se je unel strašen boj. Bolgari so planili na Srbe. Borili so se mož proti možu z noži, z bajoneti, s pestmi..., davili so eden drugega, V kratkem času so postali Bolgari gospodarji višine ,., sovražnik je zbežal.
Oklic bolgarskega kralja.
Sofija, 14. oktobra. (K. u.) — Zakasnelo.) Glede na oklic bolgarskega kralja razpravlja »Echo de Bulgarie«: Z neomaj-ljivim zaupanjem v triumf pravice, spremljamo s svojimi najtoplejšimi željami naše zveste, hrabre vojake in zmagovite čete obeh osrednjih velevlasti, ki so od zdaj dalje združene z našimi po skupnosti smotra v neločljivem orožnem bratstvu. Živela armada! Živela Bolgarija!
Bolgarski vladar pri svoji armadi.
Sofija, 20. oktobra. (K. u.) Kralj Ferdinand je odpotoval na bojno črto. Bil je navzoč ob artiljerijskem ognju pred trdno postojanko Stracin, ki tvori ključ v Kuma-novo.
Železen križ bolgarskemu kralju.
Sofija. (K. u.) Cesar Viljem je podelil kralju Ferdinandu železen križ 1. in 2. razreda.
Bolgarsko dnevno povelje.
Sofija, 14. oktobra. (K. u. Zakasnelo.) Generalisimus je izdal armadi dnevno povelje, ki opisuje nalogo bolgarskih čet, da rešijo brate, ki ječe pod srbskim jarmom in da udejstvijo narodno dedščino, ki so jo bili Srbi uropali Bolgarom. Večji v nesreči kakor v slavi je zadrževal bolgarski narod grenke solze, ki so napolnjevale njegove oči radi izgube njegovega Jeruzalema, a pozabil ni in se ni, kakor so upali njegovi sovražniki, prepustil obupu, marveč je izbiral svoje sile. Popolnoma enotno telo se dvigne zdaj proti roparju svoje očetovske dedščine. Odbila je odločilna ura. V ozadju požara, ki divja v celi Evropi, napoči Bolgariji jutranja zarja. Močni po ne-omajljivi veri na pravico našega dela, močni po mogočni podpori svojih novih zaveznikov, prepojeni spomina naše vojaške slave minulih dni se hočemo združiti v imenu vzorov domovine. Zvesti svoji vojaški prisegi naj nas vodi trden sklep, da žrtvujemo vse, kar nam je ljubo na svetu in da ne odložimo prej orožja, dokler ne bo združena Bolgarija, dokler jo ne povečamo, osrečimo in proslavimo.
Zdaj ali pa nikdar več je prišel trenutek, da se uresničijo želje tistih, ki so živeli pred nami. Nismo se podali na vojsko, da vkujemo v verige druge, marveč da zlomimo verige. Naša vojska ni osvajalna vojska, marveč osvobodilna vojska.
Naš cesar bolgarskemu Rdečemu križa.
Dunaj. Cesar Franc Jožef I. je podaril pomožnima odboroma bolgarskega Rdečega križa v Avstriji in na Ogrskem vsakemu 25.000 kron.
Dunaj. (K. u.) Z dovoljenjem cesarja je prevzel nadvojvoda Franc Salvator pro-tektorat avstrijskega pomožnega odbora bolgarskemu Rdečemu križu.
stva in Rusije. Z bolečino gleda rusko ljudstvo na izdajstvo Bolgarije. S krvavečim srcem potegne meč proti Bolgariji in izroča usodo izdajalcev slovanske stvari pravični kazni božji,«
Ruska armada proti Bolgariji.
Curih, 21. oktobra. »Corriere della sera« javlja iz Bukarešta, da je Rusija okoli Odese zbrala 250.000 mož, 18. oktobra se je začelo v Odesi, Jalti in na Hersonu vkr-cavanje čet. Poveljuje general Davidov. Čete se bodo izkrcale na obrežju Črnega morja blizu izliva Donave.
X
X
XXX
»Bodočnost Srbije... je sedai — lepa smrt,« Pasičev govor.
Budimpešta, 21. oktobra. »Az Est« javlja: V začetku bolgarsko-srbske vojne je nastala v Belgradu nova stranka »narodno-liberalna«, ki je začela agitirati proti Pa-siču. Hoteli so, da se začno pogajanja z osrednjima silama. V zadnji seji je Pasič tri ure govoril proti tej stranki. Rekel je, da je sedaj bodočnost Srbije — lepa smrt, Francoski poslanik in drugi ententini diplomati so hiteli k Pasiču in so ga objeli. Člani socialno-demokratične stranke pa so besno bili po pultih in klicali: »S tem bo Srbija iztrebljena. Ni ga sredstva, da v 50 letih zopet najdemo Srbijo.« Kljub temu je večina glasovala za Pasiča in sklenila, da do zadnjega moža ostane na strani entente.
Izprememba v načelstvu srbskega generalnega štaba.
Iz vojnega časnikarskega stana se po-rgča: General Putnik ni več načelnik generalnega štaba. Njegov naslednik je general Pavlovič. Njegovi svetovalci so: francoski polkovnik generalnega štaba Four-nier, ruski polkovnik Atamanof in angleški vojaški ataše podpolkovnik Harrison. Belgrad je branil general Živkovič.
Tuji diplomati v Srbiji se preselili.
Curih, 21. oktobra. »Tagesanzeiger« poroča: V Srbiji poverjeni diplomatični zbor je došel iz Vranske Banje v Prištino. Oblasti se pa ne čutijo niti v Prištini vame in se že selijo v Prizren.
Srbski ultimat — Franciji in Angliji.
Rotterdam, 21. oktobra. »Courant« poroča iz Londona: Srbija je stavila v Londonu in v Parizu odprt ultimat radi takojšnje pomoči.
Parižani v strahu za Srbijo.
Geni. Pariško časopisje objavlja vznemirljiva poročila iz Srbije, »Petit Journal« poroča, da so izgubili Srbi strašno veliko ljudi in materijala, Kakor poroča »Matin«, so morali ustaviti dovoz streljiva Čez Solun in Radujevac. Staro Srbijo je sovražnik skoraj popolnoma obkolil. Nujno potrebno je, da sporazum zelo hitro pomaga Srbiji,
XXX
Manifest ruskega carja proti Bolgarom.
Petrograd, 21. oktobra, (K. u.) Car je
izdal sledeči ukaz: »Vsem svojim podlož-nikom naznanjam, da bolgarsko izdajstvo slovanske stvari, katero so pripravljali že v začetku vojne, pa se vendar ni zdelo mogoče, sedaj dovršeno. Bolgarske čete so napadle naše zveste zaveznike Srbe, ki krvavi od boja proti močnejšemu sovražniku. Rusija in ž njo zvezane velesile so skušale vlado Ferdinanda Koburžana odvrniti od tega usodepolnega koraka. Uresničenje davnih stremljenj bolgarskega naroda, da se ji priklopi Macedonija, je bilo zagotovljeno po drugi poti, ki je bila primerna slovanskim interesom, toda zmagala so skrivna preračunavanja in interesi, katere so navdahnili Nemci in bratomor-sko sovraštvo proti Srbom. Bolgarija, po veri naša, z bratovsko ljubeznijo in krvjo ruskega naroda pred kratkim rešena turškega jarma, se ie odkrito postavila na stran sovražnika krščanske vere, Slovan-
»Grški kači treba streti glavo . . . .«
Pariz, 20. okotbra. (K. u.) Poročevalec »L'Information« piše iz Soluna, da je za entento nastopila neobhodna potreba, da kategorično postopa z Grško. Vsled prizadevanja Nemčije se ljudstvo vsak dan bolj odtujuje ententi. Po svoji tridnevni odsotnosti je bil pri svoji vrnitvi v Solun presenečen vsled izpremembe, ki se je izvršila med ljudstvom. 60 odstotkov solunskega prebivalstva je sedaj na strani Nemčije.
Berlin, 21. oktobra. Londonski dopisnik »Tribune« brzojavlja: Potrpežljivosti angleških državnikov proti Grški je konec. Angleška se noče izpostaviti nobenemu novemu težkemu razočaranju, kakor je bilo to pri Turčiji in Bolgariji. Grška mobilizacija ne obeta nič dobrega za entento. Zavezniki morajo grški kači streti glavo, dokler je to še mogoče.
Ženeva, 21. oktobra. »Journal« poroča iz Pariza, da je angleški kabinet dne 10. oktobra storil v Atenah in Bukareštu pomemben korak. V Bukareštu je bil grozečega značaja, v Atenah pa odločen. Grški vladi se je dalo kratek rok, da jasno pove svoje namene in se ji je namignilo, da pridejo kaj slabe posledice, če ne misli izpolniti srbsko-grške pogodbe. Za sedaj se vrši izkrcavanje čet samo pod jamstvom Venizelosovih obljub in na podlagi srbsko-grške pogodbe, ki Srbom za prevoz blaga zagotavlja solunsko ozemlje. Angleška pa hoče imeti jasno poroštvo, da bo nadaljevanje ekspedicije zagotovljeno.
Lugano, 21. oktobra. Kakor poroča »Giornale dltalia«, je ententina diplomacija započela novo akcijo, da pridobi Grško za sodelovanje. Na podlagi zanesljivih zaupnih poročil trdi »Tribuna«, da imajo na Grškem nastopiti dogodki, ki bodo napravili velik vtis. Dežela je v mrzličavem razburjenju. Vojni minister je že odredil naj-važnejše korake. Veliko čet se pomika na severno mejo.
Nov korak entente v Atenah.
»Berliner Tageblatt« 20. oktobra javlja iz Aten: Včeraj (18.) sta ministrskega predsednika Zaimisa obiskala angleški in ruski poslanik. Govori se, da se gre za nov korak, ki pa po vsebini ni znan. Reuter poroča 19. oktobra iz Aten: Kakor se sliši, sta angleški in ruski poslanik Zaimisu sporočila, da njeni vladi z grško vlado nista edini o grški razlagi grških obveznosti nasproti Srbiji.
Sporazum prigovarja Grški.
Genf, 21. oktobra. V soboto je napovedano novo skupno posredovanje sporazuma pri grški vladi, naj izvede dolžnosti zaveznice nasproti Srbiji. Dovoz streljiva v Srbijo se nahaja v resni nevarnosti.
Avstrijski ugovor proti izkrcavanju v Solunu.
Ženeva, 21. oktobra. »R^publicain« javlja iz Aten: Po naročilu svoje vlade je avstrijski poslanik protestiral, ker se je zaveznikom dovolilo izkrcavanje čet v Solun. Ugovarjal je tudi, ker je Grška zasedla železnici Solun—Bitolj in Solun—Štip in odpustila avstrijske uslužbence.
Grika ne mara krvavih spopadov na svojem ozemlju.
Atene, 20. oktobra. List »Monasti« javlja, da vlada z veliko pozornostjo zasleduje dogodke na srbskobolgarski meji v bližini grške meje. Ministrski svet je že ukrenil vse potrebno, če bi Bolgari udarili na grško ozemlje, česar vlada ne bi trpela.
Bolgarsko-grško zbližanje.
»Frankfurter Ztg.« javlja 21. oktobra iz Carigrada: V jezo entente obeta grško-bolgarsko razmerje najprisrčnejšo obliko. Med Atenami in Sofijo se vrše važna pogajanja o novih bodočih mejah prejšnjega macedonskega ozemlja. Grška bo menda dobila nekaj nove zemlje. Značilno je tudi, da so Bolgarija, Grška in Rumunija sklenile nov dogovor glede preskrbe z živili.
XXX
Rumunija naklonjena ententi?
Kakor poroča »Az Est« iz Sofije, tamošnji krogi sodijo o Rumuniji takole: »Čeravno se Rumunija odkrito ne bo postavila protio srednjim velesilam, vendar kaže neko usodepolno nagnjenje, da dovoli prehod ruskih čet skozi Dobrudžo ali se vsaj z orožjem v roki ne upre. Po vesteh iz dobrih virov, se ententa o tem pogaja z ru-munsko vlado, (Vest nasprotuje včerajšnji sofijski vesti »Berliner Tageblatta«, da je Rumunija pripravljena svojo nevtralnost braniti z orožjem v rokah. Op. ur.)
Cela ententa pritiska na Rumunijo za pre^ hod ruskih čet.
Bukarešt, 19. oktobra. Tel. Union jav« lja: Navzlic vsemu zanikanju se zopet sliši, da Rusija zahteva od Rumunije dovoljenja za prehod ruskih čet skozi Dobrudžo. Pa sedaj tega ne zahteva menda samo Rusija, ampak vsi štirje zavezniki. Besedo vodi tedaj Angleška. Rumunska javnost ni nikakor vznemirjena. Brez dvoma bo Bratianu ostal odločen. Splošno označujejo en-tentino grožnjo kot »bluf«, kajti po zanesljivih vesteh zaenkrat Rusija ni dovolj vojaško pripravljena za tako pustolovščina
XXX Italiji ne zaupajo.
Curih, 20. oktobra. Milanski listi po> ročajo iz Pariza: Tudi v Rusiji se kaže sedaj očividno nezaupanje proti Italiji. »Idea Nazionale« in »Secolo« sta pograbila to vest, da znova dokazujeta nujno potrebo, da se tudi Italija udeleži balkanske akcije. »Secolo« pravi, da bi bilo za tak narod, kakor so Italijani, ki se tako zmagovito bojujejo, nečastno, če bi stali ob strani,
XXX
Nova zarja za mohamedanski vzhod.
Carigrad, 20. oktobra. O priliki baj-
ramskega praznika piše »Hilal«: Na Turkih je sedaj, da uresničijo svoj narodni ideal in postanejo predstraža prerojenja in oživljenja mohamedanskega vzhoda. Angleška nas je hotela uničiti in zasužnjiti, da bi nas mogla boljše tiranizirati; na nas je sedaj, da uničimo mogočni Albion, Rusija se nas je hotela iznebiti, da vzame Carigrad; mi smo tisti, ki moramo moskovskemu velikanu vzeti njegovo moč,
XXX Prvi stalni zastopnik Španske v Sofiji. Soiija, 14. oktobra. (K. u.) — Zakas« nelo.) Novoimenovani poslanik Španske v Bolgariji Diego Sauvedra je došel v Sofijo, da nastopi svoje mesto. Sauvedra je prvi trajni zastopnik Španske v Sofiji,
Sofija, 16. oktobra. (K. u.) — Zakasnelo.) Španskega poslanika Sauvedra je sprejel danes zvečer kralj v avdijenci. Poslanik je izročil kralju svoje poverilno pismo.
»,S&dai aH nikdar/' - „Hifi s&dai, niti
o bodoče.*'
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. oktobra. Uradno se poroča:
Na celi jugozahodni bojni črti se bijejo boji v velikem obsegu.
Na Tirolskem so se izjalovili včeraj številni močni napadi Italijanov ob naših trdn:h postojankah. Naše čete so odbile na visoki planoti Folgarija v predvčerajšnji noči šest napadov in so odklonile včeraj podnevi trikrat naskakujočega sovražnika. Ravno taka asoda je zadela tam danes ponoči z zelo močnimi silami izveden napad sovražnika.
Odbiti so b;li tudi novi italijanski napadi v Dolomitih na Col dil Lana na Monte Siei in ob obmejnem mostu južno od Schluderbacha. Sovražnik, ki se v tem ozemlju že več dni trndi, ni mogel nikjer doseči tudi najmanjšega uspeha.
Na Karnijskem grebenu je bil zahodno od jezera Wolaya odbit napad italijanskih planinskih čet.
Sovražni topniški ogenj se je poveča! na Primorskem do največje ljutosti in se je vzdrževal podnevi proti soški bojni črti. Približevalni poizkusi sovražne pehote in
tehničnih čet so se izjalovili v ognju naše pehote in naših strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, fml.
XXX
Na celi naši jugozapadni fronti so Italijani z vsemi mogočimi silami prešli k napadu. Sovražna ofenziva je največja, kar jih je bilo dosedaj na tej fronti. Udeležujejo se je vse armade kraljestva. Ogromne množine municije in mnogo topovskega materijala so v ta namen pripravili. Sedaj ali nikdar, si pravijo Italijani. Naš odgovor na to po obupu vsled dosedanjih uspehih narekovano vprašanje slove: Sedaj ne in tudi v vsej bodočnosti ne.
Na vzhodni tirolski fronti so operacijske črte čez visoki planoti Folgarija in La-varonne proti Tridentu in one čez Dolomite proti zgornji pusterski dolini glavne napadalne smeri. Na Primorskem je v teku napad dveh močnih italijanskih armad proti soški fronti. Ne gremo previsoko, če cenimo število proti našim silam v ofenzivi se nahajajočih italijanskih čet na približno 700,000 do 800.000 mož.
Naši defenzivi na jugozapadni fronti se pripisuje premalo važnosti. Na vsakdanja uradna poročila o izjalovljenju neštevilnih sovražnih napadov smo se že tako privadili, da mislimo, da je sploh drugače nemogoče. Naši junaški, vztrajni branilci primorske, koroške in tirolske meje so morali prestati ogromne napore in premagati velikanske težave, da so doslej zadržali sovražnika in odbili vse njegove napade. To junaštvo, ta vztrajnost nam daje prepričanje, da se Italijanom tudi topot ne bo posrečilo prodreti. Junaški čini naših vrlih borilcev se morajo prištevati k največjim, ki jih je pokazala sedanja svetovna vojska. Italijan ni vojak, ki ga lahkomišlje-na sodba označuje kot bojazljivca, katerega seveda samo za fronto premalo uvažu-jemo kot sovražnika. Na njegovi hrabrosti dvomiti se pravi zmanjševati junaške čine naših čet. V današnjem poročilu našega generalnega štaba beremo, da so Italijani samo v e n e m odseku devetkrat napadli. Na to je treba misliti.
XXX
Ialijansko uradno poročilo.
Rim, 19, oktobra. (Kor. ur.) S podporo intenzivnega in učinkujočega artilerijskega ognja je včeraj pričela naša pehota ofenzivno akcijo na več točkah ob meji Trentina in dosegla tam znatne uspehe. V dolini Lagarina smo zasedli Brentonico in nasproti ležeči grad ob cesti v Mors. V gornji dolini Cordevole so se polastile naše čete severovzhodno od Sasso di Mez-zodi važne višine.
V odseku Falzarego se je osvojitev Sasso di Stria izpopolnila z zasedenjem 2477 m visokega vrha. V Carniji se operacije, ki imajo namen prepoditi sovražnika iz gozda ob izlivu Chiazza, živahno nadaljujejo. Dne 17. t. m. so naši ujeli 19 mož in zaplenili tudi orožje, municijo vojni in telefonski materijah
Na kraški planoti sta obe artiljeriji razvili živahno delovanje, ki je trajalo tudi ponoči.
Tretja bitka ob Soči.
Berlin, 21. oktobra. Vojni poročevalec »Beri. Tageblatta« poroča: Tretja bitka ob Soči je v teku in na točkah, kjer so napadle najmočnejše sovražne sile, je odločitev že padla. Italijani so morali na fronti od Kobarida do Tolmina bežati, pustivši cele gore mrtvih trupel. Ob Spodnji Soči, severno in južno goriškega obmostja, pri obmostju samem in na Dobrdobski planoti so Italijani tudi odnesli krvave glave in ni najmanjšega upanja, da bi tudi pri nadalj-nih napadih imeli kaj več sreče.
Zbor laških beneških carinskih stražnikov razbit.
Inomost, 20. oktobra, »Risveglio« poroča: Ob nekem napadu Italijanov ob Soči je bil popolnoma razbit zbor beneških carinskih stražnikov, ki ga je tvorilo 20 v vojni službi popolnoma izurjenih stotnij. Od 4000 mož jih je ostalo živih le kakih 400. Polkovnika so takoj odstavili in postavili pred vojno sodišče. To četo so Lahi posebno izurili za obmejno službo.
Lahi ne napadajo Nemčije.
Curih. Laška cenzura ne dopusti, da bi časopisje zapisalo kak napad na Nemčijo,
Italijanski brambni davek.
Lugano, 21. oktobra. Iz Rima se poroča: Ministrski svet je sklenil v svoji zadnji seji poleg drugih davkov tudi posebni dohodninski davek za tiste, ki niso bili poklicani pod orožje.
100.000 mrtvih, 250.000 ranjenih in bolnih.
Berolin, 21. oktobra. »Berliner Tage-blatt« poroča iz zelo verodostojnega vira o položaju v Italiji med drugim sledeče: Italijanska fronta se pomika le za malo metrov naprej in se bo ob zimskih viharjih popolnoma ustavila. Slabe posledice vojske se tako na fronti kakor v deželi sami vedno bolj uveljavljajo. Vlada, kakor znano, ne izdaja nobenih seznamov izgub. Javno mnenje pa vseeno izve, da znašajo izgube ob Soči velikansko množico mrtvih in ranjenih. Po utemeljenih podatkih je dosedaj 100.000 mrtvih in 250,000 ranjenih in bolnih,
Lahi v Tripolisu.
Carigrad. Položaj Lahov v Tripolisu je kljub pomoči Francozov nevzdržljiv. Po »Ikdamu« iz Aleksandrije došlih poročilih se vstaši uspešno ustavljajo laško-francos-kemu prodiranju. V ljutem boju pri Nedu, kjer so bili poraženi Lahi in Francozi, so izgubili zavezniki 170 mrtvih in nad 300 ranjencev,
Lahi in Macedonija.
Lyon, 21 ,»Le Nouvelsite« poroča iz Rima: Ministrski svet odpošiljatve ekspe-dicijskega zbora v Macedonijo ni dovolil.
Poneverjenje na Laškem.
R!m, 21. oktobra. Podpolkovnik Mon-sachi 74. pešpolka v Bra in major Fachen-do sta bila aretirana, ker sta iz polkovne blagajne poneverila 138.000 K.
močni ruski napadi pri Czartorysku
ob Stiru.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. oktobra. Uradno se poroča:
Zahodno in jugozahodno od čartorij-ska so se tudi včeraj cel dan ljuto bojevali.
Avstrijske in nemške čete so odbile močne ruske napade jugovzhodno od Ku-likovic.
Ujetih je bilo v včerajšnjih bojih ob Stiru 1300 Rusov in zaplenjene tri strojne puške.
Pri Novem Aleksinjecu je bil danes zjutraj preprečen nek sovražni sunek.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer. fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. oktobra. (Kor. ur.) Wolfi poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalfeld-maršala pl. Hindenburga. Severovzhodno od Mitave smo pridobili breg Dvine od Borkovica do Berse« miinde. Dosedanji plen tamošnjih bojev znaša v celoti 1725 ujetnikov, 6 strojnih pušk.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega, S protinapadom je bil odbit vzhodno od Baranovičov ruski napad.
Vojna skupina generala pl. Lin-s i n g e n a. Ob Stiru v pokrajini pri Čartorijsku so se razvili krajni boji v večji obseg. Pred
armadi, luna.
Id je trenutno odrezana od So-
izdatno premočjo se je moral tam del neke nemške divizije umakniti v zadaj ležeče postojanke. Ob tej priliki je bilo izgubljenih nekaj topov, ki so v svojih postojankah vztrajali do zadnjega trenutka.
Vrhovno vojno vodstvo.
OBLEGOVALNO STANJE V PETROGRADU.
Kodanj, Po poročilih poučenih ruskih krogov grozi v Petrogradu, Moskvi in v drugih mestih izbruh revolucije. Le policija je izbruh do zdaj zadrževala. Pričakuje se, da proglase kmalu v Petrogradu oblegovalno stanje.
RUSIJA KLIČE POD OROŽJE. RUSI POZIVAJO ČRNO VOJSKO POD OROŽJE,
Kodanj, (Kor. ur.) S carskim ukazom so v Amuru pozvani pod orožje vsi črnovojniki letnikov 1916 do 1898, dalje črna vojska drugega poziva letnikov 1916 do 1912,
Pariz. Rusko poslaništvo javlja, da morajo vsi v inozemstvu stanujoči Rusi or-vega poziva teritorijalne armade letnikov 1916 in 1898 takoj pod orožje,
NOVA RUSKA ŽELEZNICA.
Pariz. »Le Nouvelist« javlja iz Peter-burga, da bo nova železniška proga iz Pe-terburga v luko Ekaterina v Severnem ledenem morju, ki je vse leto prosta ledu otvorjena za vojne namene začetkom novembra. Progo so gradili amerikanski inženirji in okolu 10.000 vojnih ujetnikov.
Boj za Carigrad.
SPORAZUM OPUSTI NAPAD NA DARDANELE.
Lugano. Iz Rima se poroča, da je sporazum opustil napad na Dardanele. Novi angleški poveljnik bo moral dardanelsko armado razpustiti.
ENTENTARJI GREDO Z GALIPOLIJA.
Carigrad, 21. oktobra. Dnevna poročila, po katerih naj bi Francozi in Angleži izpraznili Galipoljski polotok, izve poročevalec c. kr, koresp. urada iz poučenega vira, da dajo dosedaj predležeči podatki sumiti, da sta 2 francoski diviziji, I. in II. torej skoro vsi Francozi in X. angleška divizija zapustile svoja taborišča na polotoku Galipoli. Čete, ki spadajo k tema obema francoskima divizijama, so se opazile med ravnokar izkrcanimi četami v Solunu, Kakor se poroča, so odišli Francozi uničili svoje žične ovire. Dosedaj ni tukaj nič znanega, če so večje angleške enote zapustile polotok,
IZGUBE NA DARDANELAH.
London. Politični dopisnik lista »Dai-ly Mail« izvaja, da uradno število izgub 96.799 na Dardanelah ne obsega bolnikov.
Boji oa zahoda.
Nemško uradno poročilo. Berlin, 21. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francoska ministrska kriza. Kodanj. Viviani ne namerava obdržati zunanjega ministrstva.
Najnovejša poročila.
NAJNOVEJŠE BOLGARSKO URADNO
POROČILO. Srbski poraz pred Negotinom. — Novi srbski porazi. — Bolgari zavzeli Kumanovo in Veleš. — Srbi beže proti Skoplju in Prilepu. — Železnica med Solunom in Skopljem odrezana. — Srbi vrženi na Vardar.
Sofija, 20. oktobra, (Kor, ur.) Uradno poročilo bolgarskega glavnega stana z dne 19, oktobra:
Naše čete, ki prodirajo v spodnji ti-moški dolini, so že pred Negotinom, kjer so vrgle Srbe nazaj. Srbi so bežali v paničnem strahu, pustili 1 častnika in mnogo vojakov kot ujetnike, kakor tudi 1 častnika in 150 mrtvih vojakov na bojišču. Pri Pirotu so vzele naše čete po ogorčenem boju zelo važno strategično točko Turško Livade (nazemljevidu nezaznamovano) na Vidlič planini (višavje vzhodno od Pirota), V okolici Vranje so se naše čete ustalile in očistile sovražnika dolino bolgarske Morave v obsegu kakih 20 km proti severu in severozapadu. V Vranji dobljeni plen še ni ugotovljen. Ve se samo, da se nahaja med drugim 2 milijona berdanskih patron in tobaka v vrednosti J. milijon
Feepiiuile tretje ¥o1iio poselile!
frankov. Na železniški postaji Bujanovice (18 km jugozapadno od Vranje) se je našlo približno 1 milijon kg sena. Naše čete ki prodirajo čez Krivo Palanko, so napadle tamošnjo postojanko Stračin (na pol poti med Kumanovom in Krivo Palanko), vrgle Srbe nazaj in jih ljuto zasledovale proti Kumanovu. V bregalniški dolini napreduje naša ofenziva z vehementno rapidnostjo. Cela bregalniška dolina kakor tudi ravan Ovčje Polje (med Štipom in Kumanovom) se nahaja v naših rokah. Kočana, Radovi-šte, Štip, Kliseli (19 km severozapadno od Štipa) in Kratovo so že v naši posesti. Naša konjenica, ki je zasledovala umikajoče se Srbe, jih je došla med Štipom in Kliseli ter jih docela razpršila. Konjenica je ujela 2000 Srbov, ostanek se je mogel rešiti v brezglavem begu le pod varstvom nastopajoče noči. Prebivalstvo srbskega jarma osvobojenih krajev je sprejelo naše čete z nepopisnim navdušenjem. Naše vojake, ki so jih že dolgo pričakovali kot rešitelje, povsodi obsipavajo s cvetjem ter jim prirejajo navdušene ovacije,
Sofija, 21, oktobra. Poročilo »Agence telegraphique buigare«: Bolgarski glavni stan objavlja naslednje poročilo o operacijah dne 20. oktobra: Ponoči od 19. na 20. oktobra so poizkusih Srbi protinapad na naše čete pri Negotinu, a bih so odbiti in so imeli težke izgube. V timoški dolini so dosegle naše čete cesto Zaječar—Knja-ževac in zasedle kraje Selacka (22 km juž. od Zaječarja), Krajevo, Selo, Jakovac in Elasnic (7 km severovzhodno od Knjažev-ca), V dolini bolgarske Morave, severno in severovzhodno od Vranje, so vrgle naše čete z železnico došla ojačenja nazaj in nadaljevale svoje prodiranje proti severu.
V Vranji so razen ravnokar že znanega plena našli eno vojaško bolnico, sanitetni materijal in zdravila v približni vrednosti 500.000 frankov, 1 desinfekcijski aparat in 52 vagonov. Danes so odkrili naši vojaki v mestnih hišah skrite srbske vojake. V eni hiši so našli pohabljeno truplo nekega našega konjenika. Srbski vojaki so ga na izdajalski način umorili in mu iztak-nili oči. Kolona, ki je pri Stracinu pobitega sovražnika zasledovala, je osvojila Kumanovo. Srbi beže v divjem begu proti Skoplju. Naše čete, ki so osvojile planjavo Ovčje Polje, so dospele do Vardarja in osvojile mesto Veleš in zasledujejo bežečega sovražnika proti Prilepu. Okoli Veleša so uničile naše čete vardarsko železnico in s tem odrezale zvezo med Solunom in Skopljem. V okolici Strumice se operacije za nas ugodno razvijajo. Sovražnik je bil vržen na Vardar. V naši posesti se nahaja gora Čepeli (najvišja točka obmejnega gorovja Plaus, jugozahodno Strumice), ki tvori razvodje.
POLOŽAJ SRBSKE ARMADE ČEZ-DALJE BOLJ RESEN.
Pariz, 21, oktobra, Agence Havas poroča iz Niša: Položaj je čezdalje bolj resen. Na severni črti drže Srbi črto Rada-nac—Aleksandrovac—Ažanja—Kosmaj in desni breg reke Kolubare, na vzhodni črti drže črto Zaječar—Knjaževac—Vlašina, ali Bolgari so osvojili mesto Vranjo in Vo-laca, in so tako odrezali železniško progo na obeh teh krajih. Odpor Srbov je izredno močan in junašk, ali močan pritisek Avstrijcev, Ogrov in Nemcev na severu in i bolgarskih mas na iutfu gro.:; ve no srbski
PROMET V MACEDONUI USTAVILA POVODENJ.
Lyon, 21. oktobra. Promet med Solunom in Bitoljem je na kilometerski točki 66 vsled povodnji ustavljen. Brzojavne zveze med Nišem so že štiri dni pretrgane.
FRANCOSKE TOLAŽBE.
Lyon, 21. oktobra. Iz Pariza javlja »Nouvelist«: Tu izjavljajo, da je zasedenje železniške črte Niš—Solun po Bulgarih le relativnega pomena, ker Srbi so takoj po vojni napovedbi Bulgarije že naprej sklenili, da zapuste Niš in se koncentrirajo v zahodni Srbiji.
KDAJ PRIČNE ENTENTA V MACEDO-NIJI Z DELOM.
Pariz, 21. oktobra. »Journal« priobou-je poročilo svojega poročevalca iz Soluna, ki pravi, da bodo zavezniki v Makedoniji šele takrat pričeli z operacijami, ko bodo imeli svoje vojne moči močno grupirane in organizirane tako da bodo gibanje mogli pričeti v zavesti, da bodo imeli uspeh.
Dnevne novice.
+ Vpoklici črnovojnikov na Ogrskem
C. kr. kor. urad poroča: Ogrski domobranski minister je pozval 1. 1873., 1874. in 1875. rojene v Avstriji bivajoče črnovojnike ogrske državljane 3. novembra 1915 pod orež-je, če so bili pri pregledu potrjeni. Vojaško izurjeni črnovojniki ogrski državljani letnikov 1872, 1873 in 1874 in pozneje rojeni, če še niso bili vpoklicani, morajo tudi 3. novembra 1915 pod orožje.
—	Uspeh hrvatskega umetnika profesorja Otona Ivekoviča. Kakor je že znano, se nahaja na laškem bojišču najboljši hrvatski umetnik, akademični slikar profesor Oton Ivekovič. Po svojih študijah na samem bojišču je izdelal svojo prvo bojno sliko »Predstraže v boju«. Sedaj je, kakor se poroča, kupilo to sliko vojno ministrstvo za vojni muzej. Veseli nas ta uspeh slavnega hrvatskega umetnika in upamo, da nas v kratkem obdari z novimi slikami.
—	Odlikovana je v Pragi gospa soproga nadštabnega zdravnika dr. G e d u 1-d i g e r j a s srebrnim križcem 2. vrste z vojno dekoracijo za velike zasluge, ki jih je s svojim plemenitim delom napravila »Rdečemu križu« v Pragi,
LjtiUijansKe novice.
lj Dobrodelna vojaška koncerta. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, priredi tukajšnje etapno stacijsko poveljstvo v prid cesarski jubilejni ustanovi za sirote dva vojaška koncerta. Prvi se vrši v nedeljo 24 t, m, v veliki dvorani hotela »Union«, drugi v ponedeljek 25. t. m, v veliki dvorani kazine. Pričetek obakrat ob 8. uri zvečer. Opozarjamo na to velepatri-jotično prireditev in smo prepričani, da si. ljubljansko občinstvo z mnogobrojnim obiskom, odnosno s predplačili dokaže svojo že znano požrtvovalnost. Hvaležno se sprejemajo tudi prispevki onih, ki so zadržani se te dobrodelne prireditve udeležiti.
lj Umrli so v Ljubljani: Valentin Ter-banc, mestni ubožec, 54 let. — Ciril Ješe, sirota, 4 leta. — Marija Cappellani, zasebnica, 71 let, — Gustav Sieber, pešec, — Vincenc Radizza, kurjač južne železnice, 43 let, — Štefanija Weiss, premogarjeva hči, 12 let, — Frančiška Šporn, gostija, 70 let.
Primorske novice.
Ljuti boji pri Gorici, Po 20. septembru so Lahi na fronti pri Gorici mirovali. V ponedeljek, dne 18. t. m. je na fronti pri Gorici, Plaveh in dobrdobski planoti začelo zopet z vso silo grmeti. Ognjena žrelo topov bruhajo svoj smrtnonosni ogenj na obeh' straneh nevzdržema dalje. Velikanski stebri črnega dima italijanskih eksplodirajočihi granat večjega kalibra se dvigajo kot Kaj-nova daritev proti nebu. Boj traja naprej, topovi grmijo z vso besnoslio dalje po noči in po dnevu brez oddiha. Grmenje podobno bližajoči se nevihti kot v dneh druge soške bitke. Dne 20. t, m, se je kanonada nadaljevala. Najnovejša naša uradna poročila pa poročajo o zopetnem neuspehu Italijanov.
Topovski boj ob soški fronti je nekoliko polegel, kakor se nam poroča iz Trsta. Čuje se bolj redko, a vedno še živahno streljanje težke artiljerije.
Italijani obmetavali Kostanjevico z bombami. Italijani so Kostanjevico na Krasu zopet te dni obmetavali z bombami iz aeroplanov. Vrgli so jih sedemnajst. Civilno prebivalstvo je ostalo nepoškodovano. Čudežno je bila rešena neka ženica. Ko se je nahajala v hiši, je bomba prodrla streho in blizu nje eksplodirala. A ženici se ni nič hudega pripetilo. Angelj jo je čuval.
Italijanski aeroplan nad Vipavsko do-•jno. V ponedeljek se je pokazal nad Vi-
pavsko dolino pri Ajdovščini po dolgem času zopet italijanski aeroplan. Krožil je v visočini komaj viden. Bomb ni letalec metal, pač pa je poškodoval Štukljevo hišo na Lokah pri Ajševici.
Evakuacije na Krasu ne bo. Ob fronti se je govorilo, da bodo naši izpraznili dne 12. oktobra 21 občin od Komna proti fronti. Kot vzrok izpraznitve so se navajali od raznih strani razni vzroki. Izpraznitev se imenovanega dne ni izvršila in se tudi ne bo. Ljudstvo ostane lahko mirno na svoji zemlji,
Aprovizacija v goriškem okrajnem glavarstvu še razmeroma dobro uspeva. Po občinah se potom goriškega okrajnega glavarstva razdeljuje pšenična moka, katere nismo že dolgo videli. Tudi petrolej smo po dolgem času zopet dobili. Samo slanine in olja primanjkuje. O deželnem odboru goriškem pa vemo toliko kot bi ga ne bilo.
Umrl je v Šempasu vpokojeni c. kr. redar Anton Humar iz Gorice, star 55 let.
Kaj pa modra galica za leto 1916,? V
vinorodnih krajih se ljudje s skrbjo povprašujejo, kaj bo prihodnje leto z modro galico. Poživljamo naše gospodarske organizacije, cla napravijo pri vladi in drugod pravočasno za to potrebne korake. Naše vinogradništvo je v nevarnosti.
Slovenski hotel »Jelen« v Gorici je ves čas odprt. Sedaj se je vrnila tudi lastnica.
Soprog Antonije Pegan, ki je odšel na gališko bojišče 18. marca 1915, naj pošlje svoj naslov soprogi Antoniji Pegan, Breg, p. Borovnica, Kranjsko.
Nagle smrti na srčni kapi sta v Trstu umrla knjigotržec Maksimilijan Dohrn in uslužbenec LIoydove tiskarne Fran Ve-nier.
Nenadna smrt na ulici, 19. t. m. je zadela v Trstu na ulici srčna kap 46letno El-viro Vilich, stanujočo na Gvardjeli št. 1109. Izdihnila je na licu mesta.
Sreča v nesreči, V ulici Molin grande v Trstu je padel z okna v prvem nadstropju enoletni David Furlan. Deček je padel najprej na streho nad prizemljem in s strehe na ulico. Kljub temu je odnesel samo otekljaj na desnem sencu.
Movaml
Najvišje pohvalno priznanje so dobili; Nadporočnik 27. pp, Filip Florjan; nadporočnik 97. pp. Alfred Rottini; poročnik 27, pp, Robert Gokič; poročnik 7. lov, bat. Gustav Polaček; poročnik 1. bos. herc. p. Maks Kobler. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: ognji-čar 7. polj. top. p. Alojzij Arzenšek, pri div, mun. parku št. 7; računska podčastnika Filip Dvoršek in Karel Vuga, oba pri 47. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste so dobili: praproščak Dernovšek Julij in Miki Alojzij in infanterist Bamberger Alojzij, vsi pri 47. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili; desetnik Kopriva Ivan in infanterist Potočnik Ivan, oba pri 27. pp.; praporščak Miki Alojzij in infanterist Vauh-nik Anton, oba pri 47. pp.; četovodja Žgank Josip, infanterista Bevc Franc in Bračun Josip in častniški sluga Tostnik Franc, vsi štirje pri 87. pp.; sanit. praporščak Wein-handl Josip, praporščak Dzinbrinski Sta-nisalv, patruljni vodja Jančigaj Valentin, lovca Kozjek Ivan in Šrenk Julij, vseh pet pri 7. lov. bat.; četovodja Rauter Josip in desetnik Ušaj Mirko, oba pri 5. drag. p.; kadet Kenda Henrik in četovodaja Mikesa Franc, oba pri 7. polj. top. p.
Rdeči Križ. — Odlikovanja. Za vspeš-
no delovanje pri Rdečem Križu so bili odlikovani s srebrno kolajno gospodje in gospe: Arko Anton, Arko Mila, Beillou Jo-sipina, baronica, Barbo Roza, grofica, Bele Julija, Bretil Helena, Bock Renata, Detela Angela, Ebrl Alojzija, Elsner Ema, Galatia Roza, Gatsch Karolina, Janežič Marija, Jarc Marija, Kosler Josip, Kramaršič Marija, Kump Marijana, Malas Elizabeta pl., Mathian Ivan, Pavlin Marija, Riederer Elza, Sajovic Marija, Semann Lota, Sene-kovič Olga, Staudacher Gustava, Sovan Leonija, Steinmetz Greti, Schaschl Marija, Schiffrer Helena, Schoppl Heribert vitez, Triller Berta, Walis Štefanija, Wettach Marija, Zamida Berta, Zupane Marija, vsi iz Ljubljane; Berče Olga, Chauci Marija, Ekl Gizela, pl. Garzaroli Ivana, dr. Heller Kamil, Ipavec Ljudmila, Kalčič Ludvik, Kos Avgusta, pl. Mazanec Marija, Opetz Chara, Rogena Matilda, Stane Ana, Šegul Leopoldina, Toporis Ema, Vavpotič Poli-karp, Žitek Jakobina, vsi iz Novega mesta; Bohm Olga, Heine Wiljem, Rothl Marija, vsi iz Kočevja; Koprivec Tomaž, Koziak Amalija. Potiorek Ema, Roglič Ana, dr. Zamik Tomaž, vsi iz Litije oziroma Zagorja; dr, Žnidaršič Alojzij, Žnidaršič Melanija iz Ilirske Bistrice; Homan Luiza, Rosinec Marija, Schobl Tekla, Vuk Sabina, vsi iz Radeč pri Zidanem mostu; Križaj Olga, Pavlič Neža, Sever Marija, vsi iz Št. Petra; dr. Tičar iz Kranjske gore; Vovk Anton, Vovk Julija iz Bleda._
Izdaja konzorcij »Slovenca?,
Času primerna knjižica. Ravnokar je izšla knjižica »Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževal-nin, podpor in preskrbnin.« 1915, Založila Katoliška Bukvama. Cena 50 vin.
V knjižici izve rodbina vojaka-redni-ka, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojske in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrže-valnino neupravično odbila. Vojak-invalid zve, kaj dobi od države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ali bolezni ne more več delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim je pobrala vojska družinskega načelnika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, zato je gotovo v korist vsakogar, ki ga je vpoklicanec podpiral, da si nabavi knjižico in se sam prepriča, do kakih preskrbnin ima pravico in kaj mu je storiti, da jih dobi, Knjižica bo pa gotovo zanimala tudi vse druge, ki po svojem poklicu ali izobrazbi lahko dado bližnjiku dober svet; dobrodošla bo zlasti našim županom, ker se v nji tudi že obravnava najnovejša vladna naredba o dovolitvi podpor invalidom in njih družinam. Knjižici je pridejanih več vzorcev prošenj; spisana je po uradnih virih sicer natančno, a vendar poljudno, da jo bo razumel vsak, ki zna čitati. Cena knjižici je tako nizka, da si jo vsak lahko nabavi.
Zemljevid Balkana v slovenskem jeziku. Založila Katoliška Bukvama, cena samo 1 K. — Sedaj, ko postaja Balkan zopet pozorišče velikih bojev, ki utegnejo biti odločilni v svetovni zgodovini, bo služil ta lepi, v merilu 1:250.000 izvršeni zemljevid za točno zasledovanje vojnih dogodkov na Balkanu. — Zemljevid ima tudi gorovje in je izvršen v petih barvah. Poleg novih so začrtane za lažjo orijentacijo tudi še stare meje balkanskih držav, ki so bile še pred balkansko vojno merodajne. Zemljevid je torej zelo pregleden in natančen.
Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Cena 1 K 20 vin., vezano 1 K 80 vin.
Gospodinja in kuharica, ki si je omislila to knjigo, naj prečita predvesem predgovor, da bo znala izrabiti vse koristi, katere nudi ta knjiga. Če boš vpoštevala nasvete te knjige, si boš znala v kuhinji pomagati z malimi sredstvi in ne boš prišla z lepa v zadrego. Knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Posebno v sedanjih časih draginje in pomanjkanja je knjiga neprecenljive vrednosti.


Danes špecialni večer v |
l?Iimo~CentraI"
v deželnem gledališču
žena iz ljudstva".
V glavni ulogi slavna igralka dvornega gledališča Sandrock.
na vbš drunlii točk.

. SANATORIUM - EMONA I IZA-NOTTRfttUEj^^ra^O^-BOLEZNL L
] LrJUBLlIANA • KOMENSKEGA'ULICA' 41 SEF-mw®:PRE-v.RiJ'DR' FR. DERGANC1
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
sprejme takoj Ivan Trfller, ključavničarski mojster in vodovodni instalater na Bleda.
Kupi sc
mlekarski ali silonski voz
za prevažanje mleka na peresih, ter en lahak konj. Ponudbe pod »Mlekarna 2172« na upravništvo Slovenca.
Pekarna
se odda
tako] na »174
Dunajski cesti 9.
(ŽE10DČNA TINKTURA
lekarnarja PICCOLIja v Ljubljani
Vre\aavo Vet oifrf^t
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
t steklenica 20 Dlnarjeo.
Naročila po povzetji.
Absolvent c. kr. drž. obrtne šole z izpitom
• 1	I	•
in večletno prakso bi stopil v službo pri kakem gradbenem podjetja. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2150.
cem
za takojšnji nastop več delavcev za sekanje in izdelovanje drv. Ponudbe na naslov: Franc Dolenc, trgovina z lesom v Stariloki p. Skofjaloka.	2137
Proda se
6 srednjih konj
vajeni vsi vožnji, starost od 4. do 8. let.
Radi pomanjkauja hlapcev se prodajo tudi z opravo vied. Oddajo se tudi
S tovor, vozovi
in en" nio?na
kočija.
Kje, pove uprava tega lista pod št 2167. (Znamka!)
Službo
Deželno oblastro KranjsKs lojnozafarovalneoa oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, Okrajno oblastvo Ru-dolfovo (Hovomesto)
itfe delavne sotradnlke
proti dobremn plačilu. Pismene ponudbe nai se pošljejo na naš zgornji naslov. 2138
Za večjo tovarniško pisarno se išče izurjen
uradnik
Biti mora kristijan v starosti 20 do 30 let samec, prost vojaščine ter popolno vešč slovenščine in nemščine ter vseh splošnih trgovskih vednosti. Obširne ponudbe z navedbo vseh podatkov in s prepisi spričeval pod „B 30" na anončno pisarno Haasenstein & Vogler A. G. Dunaj I, Schulerstrasse 11.
3144
išče dijak s štirimi gimnazijskimi razredi. Naslov na upravništvo „Slovenca" pod št. 2148.
o uellhlb m mallti m nožinati
kupuje po maksimalnih cenah, danih od trgovskega ministrstva 8. t. m. Pošlje vreče in preskrbi vozne liste, tovarna podplatov,
Frane §€nafSief
Šmartno pri Litiji.
Zahvala.
Za tako obilo mi došle izraze iskrenega sočutja ob pre-bridki izgubi, ki nas je prerano zadela ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo pri pogrebu, izrekam v svojem in svojih imenu vsem, globokočutečo, srčno zahvalo.
Danilo Šaplja.
Ve£ izurjenih
mizarskih poročate
sprejme takoj Al. Trlnk, Ljubljana, Linhartova ulica 8.
2135
Afodni salon
3t< uchly-Maschke
Ljubljana
2100
Osebno izbrane novosti z ^Dunaja jI*
Trioorota: največjo ijbero a^ Udovsfa ulica ft. 3 dvorski ir9 1- klobukov 3a dame in de-
klice k<*k°r iudi bogato 30- i| logo kalnih klobukov.
Solidno blago.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Popravila toino In vestno. Zunanja naroiila na izbiro 3 obratno pošto.
Odgovorili urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec.
Prijnano nis^e cen*.